Celjski tednik Celje. 8. j liniju 1962 Leto XII. štev. 22 CENA IZVODU 20 DIN GLASILO SOCIALISTIČNE ZVE21 DELOVNEGA LJUD.STVA OKRAJA CELJE LJST IZDAJA IN TISK..\ ČASOPISNO PODJETJE .CELJSKI TISK< OD(X)VORNI UREDNIK TONE MASLO Obveščenost je nujna proces našega družbenega raz- pojä, zlasti pa družbenik in eko- jioniskih odnosoo, terja inaksimal- fio oboeščenost tako posameznika fcot množice o celoti. Delaosko samoupraoljanje, družbeno uprav- ljanje in komunalna samouprava ,so o odvisnosti od stopnje oboe- ščenosti, od poznavanja proble- mov, od seznanitve z načrti, od analitičnih ocen družbenih in ekonomskih gibanj, od spoznava- nja občili teženj itd. Popolnoma jasno je, da lahko tudi najboljše misli, najboljši predlogi oboisijo nemočni v zra- ku, če ne najdejo poti do množic, do kolektivov. Jasno je tudi, da je premnog negativen eksces na- stal ravno zato, ker je mnoštvo mnenj, predlogov ter teženj na- letelo na »gluha ušesa« bodisi od- govornih organov ali odgovornih posameznikov. V vprašanju ni sa- mo obveščenost od zgoraj na- vzdol, temveč tudi obratno. Toda na žalost imamo še vedno ljudi, ki mislijo, da je obveščanje stvar dobre volje, da je to stvar subjektivne ocene ali naj bo kaka zadeva javna ali ne. Taka supe- riornost se prej ali slej kruto ma- ščuje. Se več je tistih, ki mislijo, da je obveščenost pravica in samo pravica, ki jo mora nekdo terja- ti. V resnici pa je obveščanje nuj- nost, neizogibna potreba, da bi naš sistem nemoteno in spodbu- dno deloval. Dogodki v tovarni emajlirane posode so draga in kruta šola vodstvu, političnim organizacijam in organom upravljanja, da je obveščanje, neprestan stik z ko- lektivom, še kako važen element v našem demokratičnem sistemu. Tu je obveščanje šepalo v obeli smereh. Odgovorni ljudje in orga- ni so se tehnokratsko oklepali pa- pirnatih formulacij v pravilih in pravilnikih, premalo so prisluh- nili utripu življenja v kolektivu. Po drugi strani pa so premalo skrbeli za obveščenost kolektiva in puščali v nemar pojasnitoe problemov, ki bi nujno morali bi- ti posredovani vsem. Malo je kolektivov, kjer bi ra- zumeli in spoštovali neizogibnost javnosti gibanja osebnih dohod- kov in čistega dohodka. Kako je to važno, odkar je pri nas odprav- ljen mezdni odnos, bi ne bilo tre- ba ponavljati, (ribanje čistega in osebnih dohodkov je barometer gospodarjenja, proizvodnosti, or- ganizacije dela, vpliva tržišča itd. Toda ali je vsak proizoajavec tak jasnovidec, da bi iz razlik med prejetimi dohodki ob posameznih izplačilih spoznal vse te vzroke? To mora vsak proizvajavec vede- ti, pa če to zahteva ali ne. Popol- noma jasno pa je, da morajo po- litične organizacije, zlasti pa sin- dikat, zahtevati da odgovorni or- gani, službe in posamezniki to svojo dolžnost opravijo. In končno še beseda o javnih sredstvih obveščanja. Na žalost so tu poleg pomanjkljivosti pri časopisih samih tudi pomanjklji- vosti izven redakcij. Namesto da bi bila ljudem iz redakcij odprta pot do vseh informacij, se jim umetno zapirajo. Namesto, da bi bili stiki z redakcijami tesni, po- gosti in odkriti, so novinarji kol javni politični delavci prisiljeni v tavajoče iskanje. Kakor, da so časopisi in radio samim sebi na- menjeni, ne pa vsej družbi. J. Kr. NA POT K IZPOLNITVI NALOG! Organizacije socialistične zveze za uresničitev načel pisma IK CK ZKJ čeravno ni povsem popustila aktivnost organizacij .Socialistič- ne zveze po vprašanju njenega mes!ta in vloge v borbi za ures- ničevanje načel pismu izvršnega komiteja CK ZK Jugoslavije in načel iz govora predsedniika Tita v Splitu ter smernic ekspozeja, ki ga je v zvezni ljudski sv praz- nem«, tako kot je marsikje do- slej ibilo, ko se je zanemarjala zdrava in O'bjektivna kritika na druž/bene negativne pojave in se je razvijalo neobjektivno, škod- ljivo kritikarstvo, lažnivo ob- rekovanje, natolcevanje, gleda- nje />v lonec< itd. Gre za vpra- šanje morale, humanih človeških odnosov in osebnega poštenja. Če si je nekdo zaslužil s svojim delom in naporom, če je za svoj napor pri socialistični graditvi tudi pošteno nagrajen, potem inu ne glejmo v lonec. Bolie bi bilo. da (bi se vsak sam vprašal, kaj prispeva k današnjim naporom za iziboljšanje našega gmotnega stanja na sploh. Skratka, organi- zacije socialistične zveze naj so v svojih razpravah orientirajo na zdravo in objektivno kritiko vsakogar in ipovsod, z vso ostrino pa naj obsodijo tiste, ki z čenča- mi na ulici in na vogalih ustvar- jajo zmedo v naših vrstah. Govo- rice na vogalih in za vogali so vse prej kot vzpodbaidne. Denimo jih tam, kamor spadajo. Danes je že znano, da so bili oblateni tudi nekateri pošteni ljudje, zlasti ti- sti na odgovornih položajih. V očeh nekaterih so postali krimi- nalci, težki (prestopniki itd. Ali naj naša organizacija dopusti, da se bo v bistvu poštenih ljudi držal vzdevek nepoštenjakov'!* Danes se vse preveč neodgo- vorno in tendenciozno govori, na primer proti vsem direktorjem. Ne zagovarjajmo slabih, pa tudi ne obešajmo dobrim in poštenim tistega, česar niso krivi. Dela je torej dovolj. Prav l)i bilo, da bi tudi na vaseh raz- pravljali o osnovnih problemih kmetijske proizvodnje. Tudi tam ne dosegamo plana. Letos porab- ljajo kmetje za svojo proizvod- njo 35 % manj umetnih gnojil na splošno, kakor pred dvema letoma, čeravno je znano, da so se odkupne cene vsem kmetij- skim pridelkom v zadnjih letih bistveno povečale. Kaj delajo za- družne organizacije. Organizaci- je SZDL naj konkretno obsodijo vse nepravilnosti, kličejo krivce na zagovor in tudi sicer ukre- pajo v skladu z duhom in vsebi- no pisma in govora predsednika Tita. Mnogo bolj odgovorno pa naj iščejo pota in načine, kako zadostiti in izpolniti naše osnov- ne naloge v proizvodnji in delit- FRANJO LUBEJ] Razgovori s predsedniki občin o vprašanjih urbanizma Najprej kd\ • potem kako! v torek je bil o Celju sestanek predsednikov občin o vprašanjih urbanizma, katerega so se udeležili tudi sekretar za urbanizem izvršnega sveta LRS tov. Riko Jerman, pred- sednik in podpredsednik okraja, podpredsedniki občin in od- govorni tovariši, ki delajo na področju urbanizma. Okvirne misli o vprašanjih urbanizma je podal tovariš Riko Jerman, v razpravi pa .so razčistili še nekatera nejasna in konkretna vprašanja. Iz razgovora posnemamo, naslednje glavne misli, ki na- rekujejo večjo zavzetost pri reševanju teli zadev in bodo mo- rale spremeniti dosedanjo prakso delovanja v tej smeri: Dosedaj so večinoma vsa pri- zadevanja za urbanistično ure- ditev tako strnjenih naselij kot podeželja bila v marsičem nepo- polna m neučinkovita. To je po- vzročalo težave pri izgradnji, pri ukrepanju ljudskih odborov v komplesknih primerih izgradnje, povzročalo je črne gradnje, ne- zadovoljstvo občanov, hkrati pa pogosto anarhičnost pri izgrad- nji, podražitve komunalnih ob- jektov itd. Do vsega tega je prišlo zato. ker smo pri urbanizaciji ubirali sporedno, namesto glavno pot. Urbanistični programi so bili prej dodatek ali privesek urba- nističnim načrtom, namesto da bi bilo narobe. Marsikateri urba- nistični načrt je obtičal v arhi- vih zaradi tega, ker je bil začet na napačnem koncu, ker tii bil izdelan na osnovi programa. To pa pomeni, da je prcnejkateri mi- lijon družbenih sredstev dobe- sedno zamrznil. Na posvetu je bilo jasno pove- dano, kaj predstavlja urbanistič- ni program. Lota ne more biti zgolj proizvod še tako sposobne- ga tirna urbanistov in arhitektov. To je zi)ir vseh različnih potreb i u analitičnih predvidevanj o razvoju nek(>ga kraja. Pri ])го- gramiranju morajo sodelovati ta- ko ekonomisti, kot sociologi, kul- turniški krogi in naposled vsa javnost. Treba je najprej vedeti kuj hočemo, da (bodo potem kre- atorji urbanistične ureditve ime- li izhodišče kako oblikovati. Ne- smotrno in neučinkovito pa je, da že od samega začetka priča- kujemo od kreatorjev vse. Tako navadno nastanejo idejni osnut- ki, ki se pozneje izkažejo močno odmaknjeni od dejanskih potreb in življenjskih silnic razvoja. Na posvetu so veliko govorili tudi o črnih gradnjah. Le-te so in ostanejo zlo. so negativne in .skrajno škodljiv družbeni pojav. Toda hkrati je treba priznati, da je njihova vzročna podlaga raz- lična in skoraj v vseh prinuM-ih vezana na neurejenost urbani- stičnih vprašanj. Del črnih gradenj ima tako imeno- vano socialno osnovo. Priliv v mesta, ki ne razpolagajo z zadostnim stano- vanjskim fondom, sili nekatere ljudi k črnim gradnjam, ker je bivanje po- leg prehrane najvažnejši življenjski problem. Ta življenjska nuja povzro- ča: — Da nekateri ljudje spričo šibkih materialnih možnosti ne morejo ugo- diti vsem zahtevam predpisov v ureje- jenih gradbenih okoliših. — Da ljudje, ki iščejo v gradnji svojo rešitev, ne dobijo gradbenih do- voljenj, parcel, — In ker nekateri ne zmorejo pred- pisanega komunalnega prispevka in se zadovoljijo z začasno, provizorno rešitvijo v črni gradnji. Tam, kjer ti problemi ostajajo, bo treba več prožnosti, več prilagodlji- vosti. Zakaj bi mesto, kot je Celje, ne imelo na periferiji rezervirane parce- le za take graditelje, ki bodo počasi in s skromnimi zahtevami gradili sta- novan.ia? Takim naseljem bi mogoče z nižjimi zahtevki ali pa začasno brezplačno v bližino pripeljali vodo in kanalizacijo. Ne zmore vsak grad- nje na »otoku«. Nekdo je zmožen zbrati milijone za gradnjo, drug ne- kaj stotisočev. Ce bodo občine po- skrbele za ta problem, potem bo boj proti anarhičnosti, proti črnim grad- njam lahko uspešen. Danes pa je tež- ko ukrepati in zgolj odbijati prošnje. Ce rečemo tu ne smeš graditi, potem je treba reči tudi, da tam in tam pa lahko, pod pogoji, ki so za interesen- ta znosni. Tudi do izjemnih gradbenih dovo- ljenj doslej nismo imeli pravega od- nosa. Izjemne gradnje bi morale biti najdražje. Izjemnost je iskanje po- sebnih ugodnosti. Zemljišče, ki odgo- varja večji gostoti naseljenosti, naj ima tudi tako ceno. Kdo hoče sredi gosto naseljenega kraja imeti velik vrt in privilegij individualne izolira- nosti, naj to tudi plača. Govorili so tudi o neprožnosti ukre- panja zoper legalne toda izjemne gradnje. Ljudje zemljišča dedujejo, kupujejo poceni, bežijo iz območij, kjer je uveden komunalni prispevek. Take parcele sredi polj je treba za- menja\'ati za parcele v gradbenih okoliših, če je treba tudi na osnovi ureditve premoženjsko-pravnih za- dev. O vseh teh problemih bodo občin- ski odbori v bodoče morali bolj po- globljeno razpravljati. Nujno je, da povsod izdelajo urbanistične progra- me, na osnovi teh pa bodisi kom- pleksne, ali pa detajlne načrte. Tudi mnoštvo zazidalnih okolišev je nere- alno. Treba je stremeti za naselji, ki bodo v perspektivi imela vsaj 2.000 prebivavcev. V tem niso samo vpraša- nja cenejših komunalnih ureditev, gre tudi za probleme družbenega standarda in ne nazadnje za probleme družbeno-politične narave kot so sta- novanjske soseske z vso njihovo druž- beno, politično, kulturno, športno, za- bavno perspektivnostjo. J. Кгабоурс Novo Velenje je urejeno mesto, ker je nastalo na temeljih razvojnega programa SEKRETAR OKRAJNEGA KOMITEJA ZKS CELJE TOVARIŠ FRANC SIMONiC — MLADINI: Več mladih na odgovorne položaje v petek dopoldne se je v mali dvorani Narodnega doma sestal okrajni mladinski politični aktiv. Zbranim je govoril sekretar okrajnega komiteja ZKS Franc Simonie, ki je ka- sneje odgovarjal tudi na vprašanja v zvezi z gospodarsko in družbeno-politično problemal iko. Tovariš Simonie je prvi del svojega izvajanja iposvetil gospK>- darstvu. Ko je govoril o velikih uspehih, ki smo jih v gospodar- stvu dosegli v letih ipo vojni, je opozoril tudi na nekatere slabosti Tako je dejal, da se je v mnogih gospodarskih organizacijah o- snovni princip nove delitve ose- bnega dohodka — vsakomur po ^^jegovem delu — izjalovil. Med- tem, ko so ponekod težili za urav- ntilovko in to težnjo utemelje- vali s itrdijtvijo, da imiamo vsi ljudje enake zahteve, pa so dru- god marsikje izdelala tak sistem nagrajevanja, ki je dopuščal iz- ^^no velike razpone. Razumljivo ie, je dejal tovariš sekretar, da t>odo razlike med dohodki posa- nieznih proizvajavcev sicer še ob- stajale, toda ne glede na to je treba vsakomur zagctoviti vsaj minimalni življenjski standard. Podobno je tudi z razlikami pri nagrajevanju v različnih podjet- jih iste panoge. Ne bilo bi prav če bi zahtevali, naj bodo v pod- jetju osebni dohodki enaki kot v drugih podjetjih iste panoge, če je dejansko kolektiv bolj pri- zadeven. Prav tako pa bi bilo ma- pak, če bi ob tem zašli v skraj- nosti. Dohodki v gospodarskih organizacijah se naj povečujejo v skladu z večjo prizadevnostjo, ne pa na račun navijanja cen. Da bi zagotovili tako stanje, je bilo potrebno sprejeti nekaj ad- ministrativnih ukrepov. Zdaj so ponekod sprožili razprave o tem, da je bila decentralizacija in de- mokratizacija pri nas preuranje- na in da bomo v naslednjih me- secih stopili korak nazaj. Toda resnica je ravno obratna — ti ukrepi hočejo resnično demo- kracijo še bolj utrditi in bodo ve- ljali vse dotlej, dokler ne bo to zagotovljeno. 2al pa nekateri na- ši ljudje niso videli bistva pro- blemov, ki so pred nami. Čeprav na primer prevelilah razponov v plačah, zlorab položajev, zaprav- ljanje sredstev in podobnih de- formacij, ki smo jih ponekod opa- zili, ne gre podcenjevati, to ven- darle v trenutni situaciji ni naj- pomembnejše. Bolj zasikrbljujoča kot to je proizvodnja. Ko je tovariš Simonič govoril o nalogah, ki stojijo pred delov- nimi kolektivi, je poudaril, da naš čas ne zahteva samo preda- nih ljudi, temveč predvsem take, ki se znajo v resnici tudi boriti za boljše ižvljenje vseh delovnih ljudi. In v tem, je dejal, je naj- večje poslansitvo mladine. Mlade strokovnjake je treba odločneje in hitreje uvajati na nova, od- govorna delovna mesta in čeprav mora biti odnos do starejših pro- izvajalcev human, naj bo uve- ljavljanje mladih v gospodarstvu nujen in vsakdanji pojav. Ko je tovariš sekretar ob za- ključku govoril o mladih ljudeh, je dejal, da mladina še ni bila nikoli tako kot zdaj zainteresira- na za družbene pojave. Res je, da se nekoliko manj odločneje vklju- čuje v njihovo reševanje, prav gotovo pa ni le sama kriva za to. Prav bi bilo, da bi mladi ljudje" hitreje zavzemali vodilne polo- žaje ne samo v proizvodnji, tem- več v našem življenju na sploh. Približno od 7. do 17. junija »retežno lepo vreme, v ostalem nestalno s pogostimi padavinami »n ehladitvami. Dr. V. M. CELJSKI TEDNIK ŠTEV. 22. — 8. junija 1962; Pogled po svetu Na proem mestu omenimo po- membno delo našega zunanjega ministra o državah zapadne pol- oble. V Latinski Ameriki je orsta ključnih držao. Bolivija. Cile, Bra- zilija, zraven èe Mehika ob njego- vem obisku izrazila jasno ooljo po pravičnih načelih v mednarodnem sodelovanju, predvsem pa po tes- nejšem sodelovanju manj razvitih držav, ki bi jih gospodarska in- tegracija razvitih dežel rada pri- tisnila ob steno po stari imperiali- stični dilemi: kdor ni z nami. je proti nam. Vse te države spreje- majo naše zunanjepolitične kon- cepte o pomiritvi in omilitvi blo- kovskih nasprotij. Popović pa je obiskal tudi Kennedijja. Ruska in njgov State Department, da bi prav tu opredelil naša neodvisna stališča o svetu. To neodvisnost naših .^tališč je močno podčrtal George Kennan. eden od tistih Amerikancev, ki dobro pozna so- cialistične dežele in dobro ve. da socializem pri svojem napredova- nju ne računa s topovi. To je pred leti tudi odkrito zapisal. Na- čelo, kdor ni z nami je proti nam, je zadnje čase po beograjski kon- ferenci posebno poudarjala Za- hodna Nemčija s svojo Hallstei- novo doktrino in s tem močno vplivala tudi na ZDA. Ta dok- trina je naravno kaj lahko zrasla iz zemlje fašizma in totalitarizma. Navajeni so je že in z njo so stra- hovali svet celih 12 let, pa bi ga radi še. To se vidi prav dobro iz Straus- sooe trditve v Revue Militaire Ge- nerale, da bi Zahodna Nemčija z atomskim orožjem »zastraševala sovjetske vojaške ,siíe.« Enako me- ni Hitlerjev general, danes visok atlantski vojvoda Speidel. In to istočasno, ko je bil justificiran Eichmann, ne da bi priznal svojo krivdo. Čemu le? Ko pa mu je bilo verjetno zelo dobro znano, da je fultonska politika izpolnitev Goebbelsovih želja in računov, le s tem razločkom, da je nimajo v rokah nacisti. Osebna odgovornost Eichmannova in slehernega člove- ka ne preneha, čeprav je sistem še tako totalitaren. Nosivci siste- ma so ljudje, vsak nekaj podpira, ta več oni manj. vsak nekje deluje in se s tem uresničuje, da rabimo Sartrovo besedo iz njegovih naj- bolj krvavo resničnih dram o osebni odgovornosti. Postavimo; današnja razorožit- vena ženeva: Poročajo, da izven- blokooske države »prekinjajo ogenj«, ker so pozicije obeh zoper- . nikov D nerešljivi remis-poziciji. Nobeden ne more imeti prav, če je namreč visoko posajeni cilj sve- tovne pomiritve realen. Če je, po- tem je treba s prepirom vsaj ne- . hati. če ga že ne moremo pregnati s sveta, se zediniti za premirje, da res ne pride do svetovne ka- tastrofe. Tragika je v tem, ker se zopernika ne zedinita niti v tem. cla se ne moreta sporazumeti, , čeprav pamet govori za sporazum. Ko je D Ženevi pravzaprav že odzvonilo, že vnaprej odzvanja tudi razgovorom med ZDA in SZ zaradi Berlina. V Ženevi je bilo že vnaprej rečeno, da sporazum ni mogoč zaradi francoskega sta- lišča, tu pa je spet na razpolago francosko stališče, da ZDA ne bi smele imeti edine kompetence, da samo one odločajo, kdaj bo prišlo do atomskega obračuna. Evropa že .Selma oe. kdaj bo to potrebno, ZDA pa so tu samo zato, da Evro- po branijo, ker jo zaradi svojih interesov pač morajo. Če je tako, potem ameriško-ruski razgovor ne more priti dalj od vremena. Rusk sicer pričakuje, da se bodo stvari v Franciji spremenile, to pa odla- ga rešitev berlinskega vprašanja spet za nedoločen čas in s tem ustvarja razloge za nezaupanje, prestižna vprašanja, skratka vse prej, kot osnove za pomiritev. Kako je del Francije, ne sicer francoskih množic, a vendar zelo vplivne Francije res slabo pri- pravljen na sporaziunevanje, se vidi tudi iz ravnanja OAS. Fran- cija je res marsikaj zgradila v Alžiru, a ne iz dobrote, ampak zaradi svojih ekstraprofitov. Če OAS zdaj te stvari požiga, le raz- krinkava bistvo kolonializma in imperializma. Če je sen de Gaul- loo vzpostaviti nov francoski im- perij, ki naj bi kot ptič Feniks sprhutal iz ruševin starega, ga ne bo vzpostavil ne zlepa ne zgrda. Posrečilo se mu je morda razklati afriško .skupnost neodvisnih držav, ta afriška nesloga pa bo gotovo še bolj jasno začrtala, kam mora iti pot osvobojenih držav. T. O. Državljan - uprava UPRAVO ÍIM BOLJ PRIBLIŽATI LJUDEM Čeprav HO nekatera temeljila vpra.sanja ipoložaja, organizacije in vse;l)ine dela javne uprave re- šena s predipisi, ugotavljamo, da ()])like in metode dela v organih državne uprave in javnih služlb v odnosu na državljane večkrat za- ostajajo za splošnim družlbenim razvojem in da pogosto niso v skladu z vlogo in položajem uiprave in državljanov v našem družbeno političnem sistemu. O takšnem stanju govorijo ne:kateri negativni pojavi v odnosu med javno upravo in državljani, kot so n. pr. nepotrebna kom^plicira- nost in ipočasnost postopka, neza- dostno informiranje državljanov o njihovih pravicah in dolžno- stih, način realizacije pravic in dolžnosti, vrste pred okenci, sijjre- hajanje sitrank, nepravilen odnos posameznih uslužbencev do dr- žavljanov, pa tudi državljanov do uslužbencev. Temeljno načelo, ki velja za odnose med javno upravo in dr- žavljani v našem družlbeno poli- tičnem sistemu, je dosledna upo- raba zakonov in drugih zakoni- tih predpisov. Nekateri negativni pojavi so samo zunanja manife- stacija kršitve načela zakonitosti, bodisi da gre za kršitev zakona na škodo ali v korist posamezni- kov v škodo družbene skupnosti. Tudi pravni formalizem in togost pri odločanju o pravicah in dolž- nostih državljanov povzročata podobne posledice kot očitna kr- šitev zakona, ker otežkočata in včasih tudi preprečujeta pravo- časno in pravilno realizacijo teh pravic in dolžnosti. Zato mora biti načelo zalkonitosti izhodiščna točka pri ugotavljanju in reševa- nju vseh problemov, ki se pojav- ljajo v odnosih med upravo in dгžaл'^l jani. V okviru splošne aktivnosti za izboljšanje organizacije in metod dela v javni upravi so bili dose- ženi nekateri lepi uspehi tudi v odnosih med upravo in državlja- ni. Ttuko so v mnogih občinskih ljudskih odborih (v celjskem okraju povsod razen v Mozirju in Šmarju) ustanovili sprejemne in informacijske pisarne, službo pravne pomoči državljanom, službo za prošnje in pritožbe itd. Poleg tega je pri večini občin- skih odborov ustanovljena služ^ba za organizacijo in napredek po- slovanja. Posebno pozornost po- svečajo racionalizaciji posamez- nih služb, zlasti tistih, ki imajo najbolj pogoste stike z državlja- ni. Načeto in delno rešeno je tu- di vsklajevanje delovnega časa s potrebami državljanov s tem. da so ljudski odbori uvedli delovni čas v po{K)ldanskih urah vsaj en- krat na teden. V preteklem ob- dobju so nekateri ljudski odbori izvedli anketo o mišljenjih in predlogih državljanov v zvezi z delom uprave. Tudi v ostalih službah so pre- cej storili za približevanje dr- žavljanom, za iziboljšanje kvali- tete svojih uslug ipd. Tu naj ome- nimo novo organizacijo zdrav- stvene službe, svobodno izbiro zdravnika, posipešitev nekaterih positopkov za realizacijo pravic iz socialnega zavarovanja itd. Navzlic temu se v teh ustanovah še zmeraj pojavljajo razni pro- blemi in slabosti v odnosih do državljanov. Tudi predpisi večkrat določajo po nepotrebnem kompliciran po- stopek, obvezujejo državljane k isikanju raznih in številnih po- trdil itd. Tudi to je eden od te- meljnih vzrokov za nepotrebne zamude časa. Nova ustava ibo še bolj utrdila vlogo državljana in proizvajavca kot osnovnega činitelja in nosivca našega družbenega razvoja. Zato in zaradi pojavov, iki smo jih prej navedli, se je začela akcija z nazivom »državljan-uprava«. Naziv aikoija ni najbolj posrečen, saj ne gre za delo, ki bo konča- no v nekaj mesecih, ampak za stalno prizadevanje, da bi se iz- boljšali vsi odnosii, ki izhajajo iz kompleksa odnosov med držav- ljani in upravo. Bistvo* akcije je v tem, da se bodo vsa prizadeva- nja na področju izboljševanja organizacije in metod dela orga- nov državne uprave in ustanov javnih služb usmerila v reševa- nje problemov, ki nastajajo med državljani in upravo. Posebno pozornost bo treba po- svetiti tudi izbiri uslužbencev, ki imajo neposredne stike z držav- ljani ter dvigu družbeno politič- nega in strokovnega znanja. Vsi občinski ljudski odbori so ustanovili posebne komisije, ki že sestavljajo svoje delovne pro- grame. Ljudski odbori pričakuje- jo, da ibodo v teh prizadevanjih tudi državljani sami mnogo sto- rili, zlasti s tem, da bodo dajali predloge, ugovore in pritožbe konistruktivnega značaja. Velik prispevek pa se pričakuje tudi od družbeno političnih organiza- cij, še posebej od socialistične zveze. J. Z. Pomoč res na vsakem koraku Kot je pokazala šesta redna seja Obrtno komunalne zbornice za celjski okraj, ta forum ni ostal brezbrižen in prekriženih rok ob nalogah, ki jih je narekovalo vsklajevanje osebnih dohodkov in skladov v obrtnih in komunalnih podjetjih. Res je, da zbornica nima pravice, da bi se vmešavala v pro- bleme, ki so stvar in naloga kolek- tivov; ima pa pravico in dolžnost, da kolektivom svetuje in pomaga ter po potrebi tudi opozarja na mo- rebitne pomanjkljivosti. Poročilo o delitvi čistega dohod- ka v obrtnih in komunalnih pod- jetjih celjskega okraja v lanskem letu ter primerjava, kako se raz- merja o delitvi tega dohodka na sklade in osebne prejemke kažejo v letošnjem letu, seveda v primer- javi z lanskimi pokazatelji, sta po- kazali, dd bo takšna pomoč zborni- ce ne samo potrebna, ampak tudi nujna. V povprečju so obrtna pod- jetja celjskega okraja namenila la- ni za sklade 20,4 odstotka čistega dohodka, komunalna podjetja pa nekaj več — 22,9 odstotka. Od 128 podjetij jih je bilo lani devet takih, kjer so imeli v povprečju (povpreč- ja ne povedo vsega in niso najbolj verodostojno merilo o gibanju osebnih dohodkov, opomba pisca) do 15.000 dinarjev osebnih prejem- kov. Ti primeri so se nanašali na šiviljski ter čevljarski obrat terna en primer frizerske delavnice in gradbene enote. Podjetij, kjer pa so v povprečju (že spet ta povpreč- ja) zabeležili nad 30.000 dinarjev osebnih prejemkov na zaposlene- ga, je bilo v obrti 15, v komunali pa eno. Največ je bilo takih, kjer so se osebni prejemki v povprečju gibali od 20.000 do 25.000 dinarjev in sicer v obrti 41, v komunali pa štiri. Nekateri podatki za letošnje leto govorijo, da so tu in tam rušili raz- merja med osebnimi dohodki in skladi na škodo skladov. Četudi ne gre za kritične primere, ugotovitve vendarle zahtevajo temeljite anali- ze in preudarnost ob proučevanju slehernega primera posebej. Ce kjerkoli ne, potem prav v obrti in komunali ni moč metati vseh pod- jetij v en koš ter vsa gledati in obravnavati z enega stališča. Zdi se celo, kot da je vsako podjetje primer zase, zato ga bo treba tudi kot takega in brez receptov od dru- gega obravnavati. Gre za tako raz- lične proizvodne, delovne in osta- le pogoje, da pravilo enega pod- jetja ne velja za drugega. Zato je tudi zahteva zbornice, da bo treba vsako podjetje proučiti posebej in za vsak primer ugotoviti, kje so vzroki določenih slabosti in po- manjkljivosti, edino pravilna in umestna. To načelo bo spremljalo zbornico tudi ob pomoči, ki jo bo dajala občinskim komisijam, oziro- ma njihovim podkomisijam za vsklajevanje osebnih dohodkov. Ob obravnavi najvažnejših nalog pa sta se uveljavila še dva impe- rativa, ki sta verno zrcalo seda- njega časa: gre za dosledno izpol- njevanje predvidenih planskih ob- veznosti in za zahtevo, da je vsa- kršno zviševanje cen obrtnih in ko- munalnih storitev nevzdržno, -mh NAZAJ NA STARO MESTO Ko so pred leti v Slov. Konjicah urejali jarek skozi mesto, so med drugim odstranili star spomenik, ki je stal sredi mesta. Zdaj, ko je ce- sta že urejena, ga bodo postavili na prejšnje mesto. V. L PRODAJA VIN »NA CRNO« V konjiški občini se je precej razširilo število nedovoljenih vino- točev, v katerih posamezniki pro- dajajo večinoma iz drugih repub- lik uvoženo vino. Seveda za to ni- majo ustreznih dovoljenj. Organi ki so za to pristojni bodo poskr- beli, da se bo njihovo število zmanjšalo. V. L. RAZVESELJIVA BILANCA Po podatkih Gostinske zbornice se je v zadnjih letih znatno pove- čala prodaja sadniih sokov. Med- tem ko so v gostilnah celjskega okraja prodali 1959. leta vsega skupaj približno 41.000 litrov sadnih sokov, so jih lani že 570.000 litrov. Pravijo, da bi se lahko proda- ja sadnih sokov še povečala, zza- sti še, če bi zanje pokazali več zanimanja vsi gostinski deilavci in če bi bila tudi cena sokov bolj primerna. KAKO DOLGO ŠE Ogorčenju, da so pristojni organi zavrnili gradnjo trgov- skega paviljona zagrebške to- varne konfekcije »Naprijed« v Celju, so na torkovi seji upravnega odbora Obrtno ko- i munalne zbornice v Celju do- dali še eno »cvetko«, ki prav tako daje misliti, da z odobra- vanjem in dodeljevanjem lo- kacij za posamezne objekte v celjskem mestu nekaj ni v re- du. Sicer pa, takšno je mne- ' nje laikov, morda imajo stro- kovnjaki drugačne poglede? Naj povedo! Obrtno podjetje »Steklar« v Celju si je z velikim prizade- vanjem kolektiva prištedil določena sredstva, s katerimi bi lahko začelo ne samo misli- ti, ampak tudi graditi nove prostore. Pobudo za takšno gradnjo so narekovale okolno- sti, v katerih dela to obrtno podjetje. O gradnji prostorov za move delavnice in podobno, o načrtih tega kolektiva smo v našem listu pisali že pred do- brim letom, ko smo poročali o občnem aboru sindikalne po- družnice tega podjetja. Od ta- krat, ko se je rodila pobuda in ko so pri Steklarju začeli uresničevati to zamisel, je po- teklo že leto in več, vendar zaželenega in pričakovanega rezultata še ni. Zakaj? Kot re- čeno, so na seji Obrtno komu- nalne zbornice za celjski okraj ugotovili, da samo zaradi te- ga ne, ker pristojni organ ljud- skega odbora še ni izdal loka- cijskega odobrenja. Na seji zbornice so rekli, da je zdaj mera že polna in da naj občinski možje ne bodo prese- nečeni ali užaljeni, če bo topa še katero drugo obrtno podjet- je začelo misliti na gradnjo svojih obratnih prostorov kje drugje, v kakšni občini. Pri- mer Steklarja menda ni edini, Motiv s Trubarjeve ulice v Celju PRIZADEVANJA. ZAPIS S SPOMENIKA NA LJUDSKEM ODBORU KONJIŠKE OBČINE Prijeten pomenek s tajnikom, pozneje pa še s podpredsenikom ljudskega odbora konjiške občine tov. Jančičem in Sucem ni opozo- ril samo na bližnje zasedanje obeh zborov ljudskega odbora, temveč tudi na nekatere druge ukrepe, ki se jih ljudski odbor loteva, da bi na eni strani čim bolj približal de- lo upravnih organov državljanom na drugi pa, da bi se prav tako vključil v splošno težnjo po varče- vanju na vsakem koraku. — Zlasti kar se tiče štednje, ta- ko proračunske kot investicijske je dejal tov. Jančič, bo na bližnjem zasedanju ljudskega odbora veliko govora. Tako bo svet za gospodar- stvo posredoval poročilo o gibanju gospodarstva v prvih petih mesecih letošnjega leta ter predlagal vse korake, ki bi jih naj delovni ko- lektivi osvojili ne samo v cilju čim boljšega izpolnjevanja planskih na- log, temveč tudi najboljšega nagra- jevanja po učinku ter vsklajevanja osebnih prejemkov. Kar zadeva izvajanja teh načel na ljudskem odboru samem, smo v zadnjem času marsikaj napravili Tako bomo dali odbornikom v raz- pravo in potrditev predlog o novi sistemizaciji delovnih mest, po ka- terih bi zmanjšali to število za osem, vendar ne na škodo kvalitete dela. Zeljo, da bi tudi upravni or- gani občine prispevali svoj delež k pametni štednji, smo pokazali še na drugih področjih našega dela zlasti pa v delovni disciplini, po- trošnji in podobno. Želeli pa bi, da bi temu zgledu sledili še drugi, zla- sti pa tisti organi in forumi, ki se v takšni ali drugačni meri odvisni od naših dotacij. Štednja na vsa- kem koraku velja tudi zanje. Akcije uprava-državljan smo se z vso resnostjo lotili tudi pri nas. Treba pa je povedati, da stremlje- nja po čim boljših odnosih uprav- nih organov z državljani pri nas niso nova, saj smo jih že zdavnaj spoznali. Temu primerno smo po- svetili največjo pozornost zborom občanom, ustanovili sprejemno pi- sarno, ki so jo naši ljudje pozdra- vili z velikimi simpatijami itd. Na bližnji seji ljudskega odbora bo go- vora še o ustanovitvi službe prav- ne pomoči, nadalje službe za proš- nje in pritožbe ter nazadnje še po- sebne službe, ki bo proučevala or- ganizacijo in metode dela. S to službo želimo pomagati vsem, ki jih tare ta problem. Gotovo je, je nadaljeval tovariš tajnik, da bo precej pozornosti na seji ljudskega odbora VTibudilo po- ročilo sveta za notranjo politiko c kaznovalni politiki vseh ugotovlje- nih primerov prodaje in žaganja lesa »na črno«. Na prihodnji seji ljudskega od- bora pa si bodo sledila še poročila sodnika za prekrške, komisije za higiens-ko tehnično varstvo, nada- lje bo treba v nekaterih točkah po- praviti in vskladiti odlok o javnem redu in miru in podobno. Skratka gre za vprašanja, ki bi morala vzbuditi veliko pozornosti ne samo pri odbornikih, ampak zla- sti še pri občanih. M. B PROSTI DAN Ne samo na nedavnem občnem z'boru Gostinske /zbornice za celjski okraj, tu- di na posvetih z delegati pred redno skupščino občin- skega sindikalnega sveta v Celju so se čule pripombe, predlogi in želje po uvedbi prostega dneva za gostinske delavec, oziroma dneva, ko bi zaprli gostilne zaradi či- ščenja, scstanikov delovnih kolektivov, počitka itd. Zde- lo se je. kot da tiči za vsem tem nek problem: problem, ki zavira uvedbo takšnega dneva, ko bi lahko kolektivi gostinsikih podjetij ali obra- tov zajprli vrata svojih loka- lov in nanje obesili tablico z najpisom — danes zaprto. V resnici pa temu ni taiko. Po veljavnih predpisih lah- ko vsEiik gostinski delovni kolektiv uveljavi tako ime- novani prosti idan. Tako od- ločitev delovnega kolektiva, oziroma delavskega sveta je treba samo pravilno prija- viti ter v njex navesti, kate- ri dan v tednu bo obrat ali gostilna zaprta. Pri tem se je treba odločiti za stalni prosti dan, kot na primer za vsak ponedeljek v tednu, za vsak torök, sredo itd. Takšno od- ločitev lahiko sprejmejo vsi tisti kolektivi gostinskih podjetij ali gostiln, ki nima- jo stalnih aibonontov. Torej, v uveljavitvi pro- stega dneva ni nobenih ovir. Zato so odveč vse polemične debate o tem. Zanimivo pa je, da so nekateri koleiktivi gostinskih obratov ali podje- tij tak prosti dan že imeli, vendar ne za dolgo, saj so preveč težko prenesli izgubo na prometu, ki je nastala zaradii tega. ker je bila go- stilna določeni dan v tednu zaprta. Tako so se kmalu po- vrnili na staro obratovanje. Toda, to ne pomeni, da bi že v naprej zjavrgli misel o uvedbi prostega dneva. Na- sprotno. Primer bi kazalo proučiti zlasiti znotraj kolek- tiv^ov, saj je to tudi stvar vsakega kolektiva posetej. zadeva, iki je odvisma od (no- tranje organizacije, režije in podobno. -an CELJSKI TEDNIK STEV. 22. - 8. jumja 1962 Vse bolj živahno Pred dnevi je bilo v Celju po- svetovanje članov občinskih komi- sij za izvajanje predpisov o delitvi čistega dohodka, kateri je priso- stvoval tudi sekretar republiške ]ioniisije tovariš Rado Miklič. Po- svetovanja so se udeležili vsi pred- sedniki in tajniki občinskih komisij __razen itega pa tudi nekateri čla- ni komisij. Posvetovanje je imelo dvojni po- men. V prvem delu so se pomenili o nekaterih posebnostih, v drugem pa so podrobno obravnavali neka- tere posebnosti metodologije delo- vanja in tudi izračunavanja pa pre- verjanja podatkov, tki jih v doku- mentacijah pošiljajo gospodarske organizacije. Udeleženci posveta so povedali, da je večina gospodarskih organi- zacij pravilno razumela smisel ukrepov, ki jih je začrtal Zvezni iz- vršni svet, da pa so velike težave z malimi podjetji, ki nimajo niti strokovno usposobljenih kadrov, da bi zadevo s strokovne plati uredili, niti pri njih ni zaslediti potrebne aktivnosti. Zdi se, da se manjše go- spodarske organizacije (to velja enako za trgovino, obrt in gostin- stvo) vse preveč znova zanašajo na pomoč zbornic. Menili so, da bi ta- ka rešitev tega problema bila na- pačna, kajti mnoge anomalije v manjših podjetjih so tudi rezultat vzorčnih pravilnikov o delitvi či- stega dohodka in osebnih dohod- kov. Istočasno pa se jasno začrtuje slabost iz zadnjih let, namreč da delavsko samoupravljanje v malih kolektivih vsebinsko ni raslo tako hitro kot v industrijskih gospodar- skih organizacijah. Vendar bi se to- krat brezpogojno tudi v malih ko- lektivih morali nasloniti na orga- ne delavskega samoupravljanja in na kolektive. Razen tega pa velja pripomniti, da zbornice sicer lahko pomagajo kolektivom, da pa nima- jo pri tem delu prav nobenih pri- stojnosti. Razen tega so udeleženci na po- svetovanju povedali, da v nekate- rih občinah ne sprejemajo doku- mentacije brez ustreznih analiz. S tem skušajo in v veliki meri jim je tudi uspelo, odstraniti formalizem pri tem delu. Ugotovili so tudi (to zlasti velja za šoštanjsko občino), da so ob taki praksi o analizah po- tem razpravljali tudi delavsiki sve- ti in delovni kolektivi. Istočasne pa v žalski občini ugotavljajo, da so se podjetja preveč zadovoljila z uradno dokounentacijo, saj je do tedaj to oddalo devet podjetij in le dve sta o teh problemih razprav- ljali na delavskem svetu. Posebno podrobno so obravna- vali tudi vprašanje strokovnega obdelovanja ustreznih analiz in pa dejstvo, da je v nekaterih kolek- tivih zadeva zaenkrat ostala v kro- gu vodilnih in strokovnih oseb. Na posvetovanju so menili, da to v prvem obdobju ni napačno, kajti gotovo je, da morajo analize na- rediti strokovnjaki, da pa nikakor ne sme ostati pri tem, temveč da morajo o vseh analizah razpravlja- ti delavski sveti. Istočasno so po- udarili, da obravnave na delavskih svetih in v kolektivu ne smejo slo- neti na kopici številk, ki bi zaradi preobsežnosti tudi lahko zameglile osnovne probleme. Občinske komisije — razen celj- ske — so potožile na premalo ak- tivnost sindikalnih organizacij v podjetjih, ki bi morale biti pobud- nik za pripravo vse širših razprav v kolektivu. Zanimiva je tudi ugotovitev, da se je tudi v nekaterih večjih pod- jetjih zadeva zataknila, in sicei predvsem tam, kjer so pokazatelji gospodarstvenosti dali negativen rezultat. Tu namreč obstaja boja- zen, da bodo spričo kratkega roka nekatere gospodarske organizacije da bi prešle to obveznost laže, ča- kale na zadnji termin, ko bo po- trebno proučiti precej dokumenta- cij. Vendar so v takih kolektivih vodilni ljudje ali pa strokovna služba v zmoti. Kajti komisije bo- do podrobno pregledale vsak po- samezen primer in je špekulacija na ta račun dejansko neumestna Umestna pa je odkrita beseda v ko- lektivu in jasno stališče za vnaprej. Kadar dežuje, to pa letos ni red- kost, se polje med Kerniskovo cesto in tovarno *Metka« spreme- ni v veliko mlakužo. Zato ta pre- del mesta, čeravno zdaj že močno pozidan, še vedno ob večerih po- sluša speve iz tisočerih žabjih grl. No, pa tudi to je nekaj. Kmečka idila sredi mesta ... V soboto je odšlo na Krk v počit niški dom v Baski 90 predšolskih otrok. Z otroki so odšle vzgojiteljice iz celjskih vrtcev, prav tako pa tudi dr. Šaubahova, ki bo imela nad cicibani zdravstveni nadzor in nego. Ob slovesu je bilo solza in pritajenih skrbi. Toda neupravi- čeno. Reporter, ki je otroke spremljal do Ljubljane, je spoznal, da so se otroci silno veselili snidenja z morjem, da so pri Tremarjih po- zabili na dom. Zlasti tisti malčki, ki so vajeni kolektiva v vrtcih, so bili razigrani. Iz Baške so sporočili da so prav vsi otroci brez vsakrš- ne težave prispeli na cilj, da je tam doli vreme neprimerno lepše kot pri nas. V sporočilu seveda ne manjka toplih pozdravov in košev poljubčkov mamicam in očkom. Pripominjamo še to, da povprečno na skupino desetih otrok pride po ena vzgojiteljica, da je prehrano na- črtovala Otroška poliklinika in da bodo otroci, ki so šli v kolonijo, tudi iz zdravstvenih razlogov, deležni še vsakodnevne zdravstvene nege. Ptatzvona Ko je na zadnji seji ljud- skega odbora v Celju svet za notranjo politiko v pred- logu za ureditev prometa v središču mesta omenil tudi bencinsko črpalko na Šlamd- rovem trgu ikot oviro prome- ta in poprišče mnog-ih ne- sreč, smo zvedeli: — da podjetje »Jugope- trol« nasprotuje odstranitvi črpalike, ker je vanjo vloži- lo veliko sredstev (mislim, da je bilo govora o 16 mili- jonih, da nova črpalka na Ljubljanski cesti odvzema le povečan promet im da bo čr- palko odstranilo šele, ko bo zgrajena nova na cesti proti Lašikem. Toda v razpravi so odibox- niki povedali: — da je izračun o vloženih sredstvih bržčas pretiran. Ing. Priistovšek je povedal, da je črpalko zgradil nek Avstrijec med zadnjo vojno in da le-ta toži svojo vlado za odškodnino, (morda zato, ker mu je garantirala var- nost naložbe?) — da je podjetje že pred leti (to je povedal nekdanji predsednik občine Andrej Svetek) obljubljalo odstrani- tev, čim bo postavljena nova črpalka na Ljubljanski cesti. — da je črpalka ne samo ovira za promet ter kraj prometnih nezgod, temveč onemogoča, da bi Šlandrov trg dobil tisti izg'led, ki bi ga moral imeti. Ali bo res treba uresničiti predlog odbornika, ki je de- jal, da naj prometni organi namestijo pri črpalki znake, da je tu prepovedano ustav- ljanje, ter na tak način pre- pričati podjetje »Jugopetrol« o nujnosti, da črpalka na tem kraju ne more več osta- ti? -ček Najprej doma Razumljivo je, da bomo v nasled- njem obdobju morali spremljati de- lo posebnih komisij v gospodar- skih organizacijah in delovanje ob- činskih komisij za kontrolo izvaja- nja predpisov o delitvi osebnih do- hodkov in o notranji delitvi v go- spodarskih organizacijah. Vendar je prav, če že na začetku pojasni- mo in obravnavamo najprej naše podjetje. Posebno še zato, ker je eno med prvimi, kjer je delavski svet podrobno razpravljal o anali- zah poslovanja v preteklem obdob- ju in v prvih mesecih letos. Delavski svet Celjskega tiska je najprej podrobno obravnaval neka- tere zunanje vplive, ki so ustvarili ugodnejše finančno stanje. Proučili so tržne pogoje, vpliv trga na do- hodek in čisti dohodek, nato še ugodnejšo delitev in podobno. Ob tej priložnosti so menili, da je res v preteklem obdobju obstajalo mnenje, da je zgolj dohodek me- rilo gospodarnosti. To mnenje bi tudi sedaj morda teže premagali, če bi z nadrobnimi analizami ne opre- delili vseh bistvenih elementov. Kljub temu, da je delavski svet že prej posvetil zaradi obnove ti- sikarne (kartonaže, novi stroji in podobno) neprimerno več sredstev kot pretekla leta, je delavski svet vseeno menil, da bo za razvoj pod- jetja neprimerno ugodnejše, če to razmerje še poveča, ker je tiskar- na dejansko potrebna obnove. Vendar je delavski svet o teh pro- blemih že razpravljal in je že tedaj ugotovil, da ne kaže deliti presež- nih sredstev na osebne dohodke (ostanek po potrditvi zaključnega računa), kajti ekonomski pokazate- lji bi lahko dali neugodno sliko in bi nastal namesto pozitivnega ne- gativen političen učinek. Tedaj so člani že menili, da je bolje poča- kati, kot pa pozneje vračati sred- stva za katera bi ugotovili, da spri- čo nekaterih poslovnih pogojev ni- so plod prizadevanja kolektiva. Delavski svet se je odločil, da ta sredstva prenese v sklade. Istočasno pa so podrobne analize pokazale, da se je v tem obdobju bistveno povečala proizvodnost, in sicer predvsem zaradi pravilno iz- delanih meril za ocenjevanje sto- rilnosti in ekonomskega uspeha enot. Delavski svet je tudi razpravljal o razponih v osebnih dohodkih. Obveljala je ugotovitev, da je tudi dosedanji zakoličeni razpon 1:4,5 ustrezen. Vendar so sklenili, da bo posebna komisija delavskega sve- ta še natančneje proučila posamez- na razmerja in predvsem nekatera merila ter osnove za izračun oseb- nih dohodkov, kjer so se pokazale slabosti. Sodili so namreč, da je po- trebno te slabosti sproti odprav- Ijaü. Ta nerodni faktor »K« Res je, da se nekatera podjetja še niso znašla pri analiziranju lan- skoletnega poslovanja in pri oce- ni notranjih elementov delitve v le- tošnjem letu. Priznati moramo, da obstajajo mnogi objektivni pogoji, da pa največkrat lahko ugotovimo, da so prav subjektivni pogoji ali še bolje slabosti vzrok za tako sta- nje. Istočasno pa so zlasti v velikih podjetjih začeli obravnavati to snov zelo analitično. Tako je tudi pravilno, kajti samo mehanični iz- račun po splošni formuli, ne da bi pri tem prišli do faktorja »K« s po- drobnimi analizami pokazateljev gospodarjenja je lahko le forma, oziroma formalnost, »ker je pač po-' trebno zadostiti predpisom!« ; Toda brez dvoma je pri tem delu največja napaka lahko iskanje po-; vprečnega faktorja zunaj podjetja,- čeravno je jasno, da je le ta dejan- ; sko v preprostem indeksu izražena; gospodarnost podjetja. Zanimiv primer podobne napačne presoje do^nosti delavskega sveta v tem trenutku zasledimo v enem ] malem gradbenem podjetju v celj-; skem okraju. Morda zaradi tega, [ ker nimajo ustreznih strokovnja-; kov, ki bi izdelali potrebne analize < ali pa morda zato, ker gre zadeva ; tako najhitreje, so skočili do Ljub- i Ijane, kjer so dobili povprečni fak-1 tor in z njim potem obdelovali \ snov, ki jo predpisi zahtevajo. Se-] veda ustreznih analiz niso pripra- \ vili. i Ta primer — tokrat brez podrob-1 ne obdelave — je zanimiv pred- | vsem zaradi tega, ker opozarja na ; največjo slabost, ki jo delavski : svet gospodarske organizacije, ozi- ' roma strokovna služba naredi. Kaj- i ti, ob takem obravnavanju lansko- j letnega poslovanja in analize za j prvo obdobje letos, četudi bi za- devo obravnaval delavski svet, ne ''' moremo imeti za stvarno, temveč j za negativno in razdiralno. Formula, po kateri gospodarske i organizacije izračunavajo in PAV- i S ALNO ocenijo poslovanje, je vse- ; kakor prekomplicirano, da bi lahko i zahtevali od proizvajavca, da razu- | me njeno vsebino. Cisto drugače pa i je, če delavski svet obravnava si- j cer z malo števili problematiko in i analizo poslovanja — storilnost, ■ proizvodnost in ekonomičnost — če i ocenjujejo pravilno ali nepravilno \ notranjo organizacijo dela in po- \ dobno. Vse to pa jasno — tako kot v ; primeru malega gradbenega pod- j j et j a — odpade, če se zadovoljimo J s povprečnim faktorjem in z njim ; s formulo pridemo do razmeroma \ znosnih rezultatov. Kajti gotovo je, \ da so to potem le računsko dokaj ; znosni rezultati. ; Kritikarstvo ki Škoduje Človeku Ni skoraj bolj boleče stvari, kot če te ljudje začno obsoja- ti po krivem in če si sam pre- pričan, da si delal pravilno pa da ti krivično pripisujejo gre- he. To je namreč toliko bolj boleče, ker človek velja toli- ko kot ga drugi cenijo in ka- ko ga ocenjujejo in na žalost ne tako kot se sam, čeravno navadno vsak sebe najbolje pozna. Tako je dokaj odgovorni uslužbenec na sestanku kriti- ziral visoke dohodke direktor- ja Gozdnega gospodarstva. Številk ni vedel, zato je tudi njegova kritika bila pavšalna. Rezultat je bil ta, da so ljudje s sestanka odnesli še toplo no- vico o stotisočakih. Muha je počasi preraščala v slona in etotisočakov je bilo vse več. In, zares, kaj so ugotovili inšpekcijski organi, ko so pre- gledovali bilančne podatke (te podatke natanko preverjene — smo si pogledali tudi mi)! Povprečni osebni dohodek tovariša direktorja ni znašal nekaj sto tisoč dinarjev me- sečno temveč 67 tisoč. Tako bi s temi dohodki v Celju bil komaj stoti na lestvi- ci in marsikateri »trgovčič« bi bil pred njim, čeravno vodi podjetje, kjer je zaposlenih preko 500 delavcev. Zanimiva pa je še druga ugotovitev. Namreč, da osebni sovražniki (ali recimo kandi- dati za to mesto) pridno ob raznih priložnostih še naprej iščejo v tem neupravičenem očitku užitek. Seveda jim to uspe le tam, kjer niso sezna- njeni z dejanskim stanjem. Vendar pri vsem tem pozab- ljamo na nekaj. Res je, da nih- če ne more kratiti pravice kri- tike in tudi ne zastavljanja problema. Toda organizacija ali ustanova, če gre za javno razpravo, je vendarle dolžna, da na primeren način na na- slednji seji ali posvetu pojasni dejan.sko stanje. Kajti prav v tem je smisel demokratičnega načela — sicer pa lahko pri- zadenemo človeka in če mu zaradi površne kritike zadu- šimo voljo do dela, naredimo tudi bistveno škodo na dru- gem področju. Potem že več ne gre za osebo. Kupi v IrgovinL pi)e v gostilni. • • BÜO je na občnem zboru Go- stinske zbornice za celjski okraj. Med »cvetkami-« je padla tudi ta- le, ki jo je v diskusiji povedla delegatka iz Smartnega ob Dreti: — V našem kraju imamo go- stilno in trgovino v eni in isti hiši. Ker pa nekateri gospodarski instrumenti delujejo drugače v trgovini, kot v gostilni, je znan pri- mer, in ne samo pri nas, temveč tudi povsod drugod, da prodajajo steklenico piva v trgovinah za nekaj kovačev ceneje, kot v go- stilnah. V Smartnem stane ste- klenica piva v trgovini 80 dinarjev, v gostilni pa 110. In to ena in ista. In kaj se zaradi tega dogaja? Na- ši gostje hodijo zdaj po pivo v trgovino, k nam pa samo, da ga v miru in pri mizi spijejo. Ali jih naj zaradi tega naženem? — Ne tega res ni treba, je nek- do odgovoril na vprašanje. Pred- lagam vam le, da jim zaračunate pogrinjek, morda kar razliko, ki nastaja v prodajni ceni, to pa je v vašem primeru 30 dinarjev. In komentar? Odveč je. To pa že ni morje! In ali morski pes laja? V soboto zjiutraj na celj- ski postaji... Devetdeset ci- cibanov, toliko mamic in vsaj polovico očkov, pa še tete, sosede ... Solze v očeh, to je razumljivo. Kolikokrat je katera od mamic rekla: O, saj si bom odpočila! Zdaj pa? Ali bo vse v reau! Sto in sto pomislekov, neizrečenih že- lja, pa tudi izrečenih, saj vzgojiteljice ne vedo koga bi E>oslušale... Brzi vlaJc je pripeljal. Sa- mo dve minuti je postanek. Toda organizacija je odlič- na. Dve vrsti otrok, vmes ob tiru prtljaga. Strojevodja j s ustavil tako, da sta vrsti tik pred vrati rezerviranega va- gona. V dveh minutah so bili otroci v vagonu in prtljaga skozi okno tudi... Stroj je r>otegnil, stotine rok na peronu je pomahalo v pozdrav in cicibančki od- zdravljajo. Do mostu na Polulah so otroci v skupinah pri vzgo- jiteljicah v kupe j ih. Aleš je jokal. Ne zato ker je jokala mamica. Zato ker ni našel svoje borse, ki je ležala v kupu prtljage. Tisti iz vrt- cev so potegnili v čebet one, ki so prišli kot edinčki od doma. Do Tremarij so se sol- ze posušile. Tovarišice imajo p>olno skrbi: — Tovarišica, jedel bi... — Tovarišica, žejen; — Tovarišica, lulat! Pred obema toaletnima prostoroma je dren. Vrsta. Pri Tremarjih pred mos- tom vlak počasneje vozi. Deklica pri oknu misli, da bo obstal, da so na cilju. Pa je razočarana vzkliknila: — To pa že ni morje! To je Savinja! Kovčki gor. Kovčki dol. Borse se odpirajo. Čokolada hrusta, malinovček se pre- taka. Dr. Šaubahova pregle- duje zdravstvene kartončke otrok. Vzgojiteljica Pavla vsklajuje spiske. Razporejuje prtljago. Vse je v redu. Po malem rosi po šipah, na katerih noski odtisujejo me- glene odtise. Tovariš Mile se spomni na »strašansko« stavo: — Kaj pravite? Ali morski F>es laja? Otroci so za in proti... Tovariš Mile stavi, da bo vsakemu kupil kokto, ki bo slišal lajanje morskega psa. Cas hitro mineva. V Ljub- ljani se z Miletom poslovi- va. Otroci se komaj zmenijo. Njihove očke so uprte ob progi v daljavo. Hrepenenje po sinjini morja, po toploti sonca, po kopanju, igri in veselju... Jure V spomin Jakobu Božicu v 74. letu svoje starosti je preminul 22. maja 1962 v celjslti bolnišnici sod- nik Jaliob Božič. Njegov rojstni kraj je lepi Gornji grad. Njegovi starši so imeli tam ma- lo trgovino in tu je vzrasel sin Jakob v skromnih razmerah. V tej skromno- sti in z izredno marljivostjo je končal brez tuje gmotne pomoči pravno fa- kulteto v Gradcu, kjer je bil aktivni član znanega slovenskega naprednega akademskega društva »Triglav«. Kot narodno zaveden mož se je mnogo udejstvoval v svojem poznej- šem življenju zlasti v »Sokolu« in pri Planinskem društvu, saj je imel v Gornjem gradu Jakob znano planin- sko družbo s Kocbekom na čelu okrog sebe. Kot dijak je obhodil menda vse znane slovenske gore. Po končanih študijah se je posvetil sodstvu in služboval kot sodnik na raznih slovenskih okrajnih sodiščih,- nazadnje pri okrožnem sodišču v Celju. Bil je izredno temeljit, pošten, ve- sten in natančen v svoji sodniški služ- bi, bil je poleg tega mirne narave, in kar je glavno, kot sodnik je bil ved- no tudi — človek. Jijegovo zasebno življenje je bilo pri vseh teh njegovih številnih dobrih lastnostih veskozi srečno. Po svoji fizični strukturi nI bil ve- lik, a po sTojl duši je bil Jakob Božič velik mož, vseobče spoštovan pri ljud- stvu in pri svojih Številnih prijate* Ijih in znancih, ki ga bodo vsi obđr> žali v najlepšem spominu. Po upokojitvi je še opravljal hono- rarno službo pri okrajnem zavodu za socialno zavarovanje v Celju. Tu Je vse svoje dolgoletne pravne izkuš- nje uporabil za rešitve naših socialno- zavarovalnih, čestokrat zelo zaplete- nih zadev. V Celju smo se poslovili od dragega pokojnika na mestnem pokopališču, nato pa drugi dan na pokopališču v Kamniku, kjer se Je zbralo mnogo pokojnikovih prijateljev in znancev iz Ljubljane in Celja. Tostran savinjskih planin Je bil nje- gov rojstni kraj, na oni strani teb planin pa si je pokojnik izbral svoj zadnji dom, na lepem pokopališču v Kamniku. Dr. M. CELJSKI TEDNIK STEV. 22. - 8. junija 1962 Rešitev bi lahko našli v podjetju Komentar Pred nedavnim je družbeno poli- tične forume kakor določen krog javnosti v 2alcu in deloma izven njega vznemiril primer, ki se je pri- petil v Juteksu v zvezi z nekateri- mi spremembami v delitvi dohod- ka. Medlem ko so prvi skušali za- devo razjas'niti (in so jo tudi raz- jasnili) ob upoštevanju vseh oko- liščin, so jo drugi »pojasnjevali« po »sistemu« natolcevanja in preti- ravanja, s prizadevanjem, ki skuša običajno iz muhe narediti slona. Ne glede na to, da tudi ta poskus ni uspel, pa se zdi vredno osvcîtiiti dejansko ozadje. V čem je stvar? V podjetju se je našel nekdo, ki je hotel po ilegalni poti (ponoči) priti do določenih podatkov, ne za- vedajoč se pri tem, da bi mogel priti do njih tudi kako drugače namreč pri belem dnevu, ko poslu- je u'itrezna služba. Avantura j: uspela in tako je član kolektiva s svojim »odkritjem« povzročil ne- potrebno zmedo. Stvar se je še to- liko bolj zapletla, ker je bil med tem časom vodilni uslužbenec od- soten, organizacije in organi zno- traj podjetja, pa očitno niso bili to- liko pozorni, da bi jo rešili v svo- jem okviru, se pravi v okviru ko- lektiva. Pri tem velja omeniti, da je sprožila pobudo za »akcijo« čla- na kolektiva zadnja revizija pra- vilnika o delitvi osebnega dohod- ka, ki jo je opravila ustrezna ko- misija skupaj z delavskim svetom podjetja. Oba organa sta namreč na osnovi analiz, ki so pokazale, da osebni dohodki prebijajo plačne maso za 23 odstotkov, sklenila, da bodo v aprilu izplačali temu pri- merno nižjo akontacijo. S sklepom so se strinjali vsi, obvestilo pa je bilo 8 dni na oglasni deski. Potem je prišlo ponovno do revizije pra- vilnika, po katerem naj bi osebne dohodke znižali za 17 odstotkov Tu pa se je porajala napaka, ker so hoteli dohodke znižati linearne in ker pač linearno zniževanje osebnih dohodkov bolj prizadent nižje kakor višje dohodke. Vendar je res, da razponi v Juteksu nisc bili postavljeni v nesorazmerjih Tu bi bilo treba še zlasti upošte- vati dejstvo, da je Juteks opravi) svojo rekonstrukcijo z velikim de- ležem lastnih sredstev, pri čemer je ta sredstva prispeval iz osebnih dohodkov. Medtem ko so v podjet- ju znašali v zadnjih letih najvišji osebni dohodki okrog 35 tisoč di- narjev, so bili v drugih sorodnih gospodarskih organizacijah skorai še enkrat tolikšni. Občutno nižji kot drugod pa so bili tudi dohodki delavcev. Ce pa je zdaj rekon- strukcija opravljena in če ekonom- ski izračuni utemeljujejo poveča- nje dohodkov, je logično, da dob' višje dohodke tisti, ki je poprej več prispeval — po znanem stavku: kdor skupnosti več daje, več od nje sprejema. Problem linearnega znižanja do- hodkov so sicer v Juteksu rešili vendar bi ga bili lahko rešili tudi brez nepotrebnih razprav izven podjetja; če bi seveda samouprav- ni organi skupaj s sindikalno in partijsko organizacijo pristopili k reševanju. Zato ne bi mogli reči da je rešeno tudi tisto osnovno vprašanje, zapopadeno v izvoru, iz katerega je vzniknil ta primer in iz katerega bi lahko kdaj drugič vzniknil kak drug podoben primer Ta izvor pa je vsekakor v prešib- kem organizacijskem kakor idejne političnem delu v podjetju. Tam kjer je to delo urejeno in dovolj dejavno, je skoraj izključeno, da ne bi mogli rešiti še tako zamota- nega problema brez pobud od zu- naj, in še celo brez takšnih »inter- vencij« posameznikov. Kdo je po- temtakem kriv? Direktor? Ne, di- rektor, četudi vodilni uslužbenec je vendarle en sam človek, sicer odgovoren, toda v podjetju imamo razen njega še delavski svet in upravni odbor in imamo družbene politične organizacije, skratka, ko- lektiv. Vsi so sokrivi! dhr Priljubljen kraj je Rogaška Sla- tina. Vsako leto -prihajajo tja tuji in domači gostje. Vsak tretji gost letos je iz tujine, in to največ iz Avstrije. Najtežja pa je pot od Celja do Rogaške Slatine, kjer je cesta izredno slaba. V samem kraju pa predstavlja ozko grlo v prometu tudi železniška proga, ki teče skozi kraj, in to deloma celo po glavni cesti. Pravijo, da ni dneva, ko se ne bi na tirih pre- vrnil kakšen kolesar ali motorist. Večkrat pa se zagozdi cela vrsta avtomoibilov, če pripuha vlak. Ur- banistični načrt predvideva pre- stavitev sedanje proge, toda to bo terjalo velike investicije, ki jih še ne bodo kmalu zmogli. s. KAKO SO ZNIŽALI CENE v državnem frizerskem podjetju v naši občini so znižali cene. Znižali so jih taiko rekoč v tistem trenut- ku, ko je bilo jasno in glas- no povedano, da je treba znižali cene nu nivo lanske- ga decembra povsod tam, 'kjer so jih neupravičeno dvigali. .In kako so to naredili:* To so naredili zelo eno- stavno. — Nič lažjega ni. ka- kor znižati cene. so rekli. - Narediš ushtgo. se pravi, ostrižeš lase in namesto, da ibi zaračunal več, zaračunaš manj. Kaj je bolj enostav- nega! Recimo, da je znesla usluga 110 (üirarjev. kar je pravzaprav mulo. toda reci- mo, da jo zuižtiuio za 10 di- narjev, kar je še manj, pa dobimo okroglo številko, ki bi nekako ustrezala lan.ske- mu п1л^оји. Torej bomo zni- žali cene. — Se .strinjamo, so rekli. — Znižanje cene 'bo imelo še to ddbro stran, da bomo imeli več stranik in več prometa in zato torej tudi več dohod- ka. 1 reba bo le malce hitre- je migati s škarjami. — Potemtakem se vsi stri-^ iijamo. da znižamo cf^ne'í' ~ .Seveda. Teoretično ni nobenih zadržkov. Kaj pravi, teoretič- no — Da namesto več zaraču- namo ni»nj. Teoretično bi lahiko šli še niže. — Tako je. — Ce pa bi hoteli zdaj te- orijo sipremeniti v prakso, se moramo zavedati, da teorija f)d prakse vselej nekoliko (»dsitopa. Teorije ni mogoče nikoli ali vsaj skoraj nikoli natanko in stoodstotno spre- meniti v prakso. — Saj to je tisto. Praktično znižanje na- cen potcmtaikem ne more biti v sikladu s teoretičnim znižanjem; vidite, in zdaj »mo iatn. Cjre namreč za to, da bomo v praksi znižali ce- ne na ta način, da jih bomo /nižali od 110 na 140 dinar- jev. Marsikdo bo verjetno pomislil, da jih s tem dvigu- jemo, vendar se moti. Če smo prepričani, da jih s tem znižujemo, ne more biti nih- če prepričan nasprotno. Je iniko? .Seveda je. Ce Ismo že dolžni sipra- viii cene na nivo lanskega decembra, jih moramo nujno znižati, zniževanje cen pa je največkrat odvisno verjetno tudi od tega. kalko ga kdo razume. Prepričani smo, da ^mo ga mi razumeli prav, kajti če ga ne bi. ne bi zni- ževali cen. íNi to logika? Tako je. Saj imamo opraviti z lasmi, ki rasejo nedaleč od možgan. — To pomeni, smo za to, da tudi praktično znižamo naše cene. In tako so v državnem fri- zerskem podjetju v naši ob- čini — seveda no zatrjeva- nju ŽEPOCUTGEV (kar je nov izraz, ki pa ga v pravo- pisu ni) znižali cene svojih iisluig v veliko veselje vseh tistih, iki jim rasejo lasje in brade, kalvor tudi v zado- voljistvo najnovejših ukre- pov. A. Konica Potrebno bo še boljše delo Posebno značilno za letošnji občni zbor občinskega sindikalne- ga sveta v Slovenskih Konjicah, ki je bU. minulo nedeljo, je bila široka in zelo stvarna razprava o številnih problemih in nalogah, ki jih morajo opravljati organiza- cije na terenu. Poročilo o delu sindikatov v občini so delegati dobili že pred letno skupščino. S tem jim je bila dana možnost, da so lahko na sestankih v podruž- nicah podrobneje razpravljali o vseh vprašanjih iz dela svoje or- ganizacije. Iz razprav delegatov se je dalo razbrati, da vodstva or- ganizacij v podružnicah vedo za naloge, da so jim znane težave, toda v praktičnem delu in izvaja- nju še ne najdejo vedno ustrez- nih obilk. Ko so ocenjevali delo organov upravljanja, posebno še v eko- nomskih enotah, so menili, da ni dovolj te organe izvoliti in jim dati formalno pravno podlago, temveč bo potrebno poskrbeti za njihovo aktivno delo in reševanje tistih zadev, ki spadajo v njihovo pristojnost. V njihovih poslovni- kih pa je še dosti takih določil, da morajo sklepe obratnih delav- skih svetov potrditi še osrednji delavski svet. Tako se postopek za rešitev določenega vprašanja iz proizvodnje, razdelitve sred- stev ali podobno kar precej zavle- če. To pa povzroča, da delavci zgubijo zaupanje v te organe, pa čeprav so jim najbližji. Slabo luč na delo takih organov daje tudi odgovor predsednika DS ekonomske enote v nekem večjem podjetju, ki mu ni bilo znano, kaj vpliva na boljši dohodek njiho- vega obrata. Dokaj podrobno so analizirali obveščanje proizvajavcev v gospo- darskih organizacijah. Še vedno se dogaja, da so delavci v podjet- jih o zelo važnih odločitvah se- znanjeni šele takrat, ko se te že izvajajo in uresničujejo. Nekaj takih primerov je bilo prav v zadnjem času ob urejanju izpla- čil osebnih dohodkov. Seveda so takemu načinu dela sledile raz- lične kritike, negodovanja in po- dobno, vse skupaj pa je politično ие1о neugodno vplivalo na delav- ce. V razpravi je več delegatov posebno poudarilo, da se take stvari v sedanjem času ne bi sme- le več dogajati in da jih bodo sindikalne organizacije v podjet- jih ter ustanovah morale v kali preprečiti. Isto velia tudi za pred- loge vanžejših občinskih predpi- sov, o katerih bo odborniki zbora proizvajavcev morali večkrat se- znanjati svoje volivce. Nekaj zelo dobrih pripomb je bilo danih na račun varnosti pri delu in še posebej na priučevanje novih delavcev, ki se prvič vklju- čijo v proizvodnjo. Le redkokdaj mu v obratu, kamor je dodeljen, podrobneje pokažejo proizvodni postopek in ga seznanijo z delom posameznih strojev. To nalogo bi moral opravljati srednji strokov- ni kader, vendar tega ne dela. A^ečkrat je sUsatì izgovor, da za to ni časa, da je proizvodnja na prvem mestu itd. Posebej so delegati opozorili tu- di na naloge, ki jiih bodo morale organizacije opraviti v sedanjem času, posebno v gospodarstvu. Nekateri podatki namreč kažejo, da v posameznih podjetjih ne iz- polnjujejo proizvodnih in ostalih nalog, delovna storilnost ne na- rašča v predvidenem obsegu, kar vpliva tudi na doseženi dohodek in na osebne dohodke. Istočasno bo v občini potrebno misliti tudi na združevanje podjetij, zlasti v obrti. Kolektivi pa ob tem nimajo vedno pravega razumevanja. Občni zboir je torej pokazal, da so lodborniki in delegati dobro analizirali svoje delo 'ter istočas- no ocenili stanje, v katerem se na- hajajo. Izvršitev predstojećih na- log pa v veliki meri zavisi od tega, kako bodo v praksi, to je v podružnicah znali vključiti vse članstvo ter pri tem zagotovili take oblike dela, v katerih bo vsak organ v podjetju ali ustano- vi našel svoje mesto in vlogo. V. L. Henrik Blazinšek 80 lei Naš celjski jubilant je svoj vi- soki osebni praznik dočakal zdrav in vzravnan ikljub viharjem, ki mu v preteklosti niso prizanašali. Pri tem je njegovo življenje bile pestro po doživetjih, njegovo ljudsko — prosvetno delo. v ce- ljskem okraju pa bogata setev. Henrik Blazinšek se je rodil 8. junija 1882 v Vitanju, a se je kmalu preselil v Vojnik, kjer so njegovi starši prevzeli posestvo bolnega sitrica. Tu je v šoli nanj najbolje vplival učitelj in pisec Tone Brezovnik. Zibudil mu je ljubezen do knjiige in še posebej do pesništva. Leta 1896 se je vpi- sal v leto prej ustanovljene slo- vensko-'nemške vz.í)orednice na celjski gimnaziji. Nezadovoljen z razmerami v te- daj nemškutarskem Celju se je po treh letih presola! v Ljublja- no, )kjer se je močno posvetil tudi petju in glasbi. Po 6 letih gimna- zije se je z vso ljubeznijo odločil za učiteljski poklic, ki ga je do- segel po polletnem hospitiranju na vojmški šoli. Tu je sodeloval v i>evskem zboru, ki ga je vodil Radoslav Škoflek, pa itudi z di- letanti ob »Županovi Micki«, ki je bila prva gledališka igra »v Gradbena dejavnost v.konjiški okolici bo letos ne- koliko manj gradenj kot jih je bilo v preteklih letih. Pri stano- vanjski gra,dnjii ;bo vsekakor de- ležen precej sredstev iz stano- vanjskega sklada 32 stanovanjski blok, vendar pa bo letos dograje- na le polovica stanovanj. V Zre- čah nameravajo nadaljevati grad- njo nove šole, v Ločah pa se pri- pravljajo na dograditev. V načrtu za letošnje leto je bila tudi do- graditev zdravstvenega doma, kjer bi nekatere prostore prido- bila tudi podružnica zavoda za socialno zavarovanje. Spričo se- danjih omejitev pa ni izgledov. Vojniku. Pot đlužbe ga je peljala nato skozi Frankolovo in Pre- bold do Zibike pri Šmarju, od koder ga je prva svetovna vojna potegnila v svoj vrtinec. ' Že poleti 1914 je prišel v rusko vojno ujetništvo, iz katerega si je ohranil napisane spomine. Ži- vel je v taboriščnih zamljankah v Bijisku v Sibiriji, nato je delal pri kmet'jh, se kot delavec pre- selil v bližino Azovskega morja in nazadnje k sladkorni rafineri- ji v Korjukovki v Ukrajini. Med- tem je doživel tudi oktobrsko re- volucijo. Z druigimi ujetniki je nekoč prenočeval v samotni sibirski va- si Bistri j Istok, v njenem gleda- lišču. Tu v velikih, lesenih, iz- redno bogato dekorjranih prosto- rih je nad odrom prebral napis; »Sejte dobroje, lepoje, večnoje!« To nenadejano srečanje s civili- zacijo v Aziji mu je ostalo nepo- zabno. Po treh in pol letih se je vrnil domov ,in se kot šolski upravitelj v Zibiki z navdušenjem oprijel dela. V revni občini je na svoje stroške postavil gledališki oder in vadu igre. Ustanovil je me- šani, moški in mladinski pevski zbor in jih vodil. Organiziral je tu prvo mladinsko knjižnico. Tudi zibiški učiteljski pevski kvartet se je javno uveljavil. Uglasbil je več itekstov k igram. Tudi bliž- nje šole so v tej smeri tekmovale z Zibiko, tovariško povezane med seboj. Pred drugo svetovno vojno je Henrik Blazinšek stopil v pokoj in se z družino naselil v svoji hišici za Ljubljansko cesto v Ce- lju. Okupacija ga je občutno pri- zadela. Ko mu je sin odšel v par- tizane in se je njegova hčerka ob osvoboditvi .Starega piskra v Ce- lju decembra 1944 rešila v pros- tost, je bil oče kot talec prepe- ljan Y Gornji grad. Le čuden slu- čaj ga je obvaroval pred ustre- litvijo. Nemci so ga odvedli na- zaj v Celje, v zapore Starega pis- kra. Za svoje delo ni nikdar prejel nagrade niti odlikovanja. Sam pravi, da so mu največje pri- znanje pomenile besede neke biv- še učenke: »Hvala vam, da ste nam napravili tako lepo mladost' Žal mi je, da ne učite več. da bi to storili še našim otrokom!<: Naprednemu šolniku — jubi- lantu, znanemu po svoji srčni kulturi, po ljubezni do resnice in oravice, po zavesti predanosti slovenskemu ljudstvu, želimo še mnogo sončnih let. F. R Komisija dela Komisija za izvajanje predpi- sov o delitvi čistega dohodka v Slcvenskih Konjicah je že pričela z delom. Na občini menijo, da bo njeno delo toliko lažje, kolikor bodo že gospodarske organizacije in njihovi organi upravljanja sa- mi reševali svoja vprašanja. Pred- vsem pa bo potrebno poiskati no- tranje rezerve, znižati stroške in urediti osebne dohodke. V neka- terih podjetjih menijo, da imajo preveč zaposlenih delavcev ter da bo potrebno njihovo število delno znižati. Tega ukrepa pa se je že poslužila tovarna orodja in li- varna v Vitanju, pa tudi v konji- škem trgovskem podjetju pravijo, da bodo morali resno razmisliti o tem. koliko delavcev jim je po- trebno za redno poslovanje pod- jetja. Bil je lep dan številnim praznovanjem ob dnevu mladosti in 70 letnici mar- šala Tita so se pridružili tudi go- jenci doma »Dušana Finžgarja«. 24. maj je bil njihov dan, dan samoupravljanja v domu. Ver- jetno je bil to edinstven poskus, ko so gojenci dejansko imeli v rokah vso upravo. Že prejšnji dan je vse vrelo. Vsak posameznik je hotel kar največ prispevati, da bi organi- zacija praznovanja dobro stekla. Eni so krasili okna s smrečjem in zastavicami, drugi so čistili in urejali sobe, tretji so se na veliko umivali. Vrvež in veselo delo sta se vlekla dolgo v noč. Naslednji dan je bil za vse, za celotno domsko skupnost velike- ga pomena. Marsikdo se je vpra- šal: Kako bo stvar izpeljana? Fantje so zjutraj sprejeli dol- žnost — »služba« se je torej pri- čela. Na »delorvnih mestih« je bilo vse v redu, priprave za kulturni program ob odkritju reliefa Du- šana Finžgarja, ki ga je izdelal in poklonil domu akademski ki- par prof. Ciril Cesar, so skrbne potekale. Ob napovedanem času se je slavje pričelo. V uvodnih besedah je predsednik domske skupnosti pozdravil vse goste iz ostalih domov, predstavnika za- voda za prosvetno — pedagoško službo tov. Jančičevo, člane upravnega odbora in vse gojence, nato pa spregovoril o pomenu praznovanja in dneva, ki ima obeležje resnične samouprav. Sle- dil je kratek življenjepis narod- nega heroja, Dušana Finžgarja, nato pa so gojenci izvedli kratek kulturni program. Po programu je sledila slavnostna večerja, na- to pa zabavni večer s plesom. Bilo je res lepo praznovanje Žal, da niso prišli vsi tisti, ki so bili povabljeni. Doživeli bi prese- nečenje, doživeli bi dan mladost- ne prešernosti, smelosti, skupne- ga dela, praznovanje mladih, ki še s svetlejšimi očmi gledajo v svojo bodočnost. J. V. V zvezi s člankom Nevsak- danja zgodba, objavljenim v dvajseti številki našega lista, smo izvedeli, da so bili piscu posredovani netočni in lažni podatki, ki so imeli po vsej priliki ta namen, da bi tako v širši javnosti kakor v zdrav- stvenih krogih oblatili nekega zdravnika, ga prikazali'v naj- slabši luči in mu s tem skuša- li škodovati. Ker je bila razen tega zgodba posredovana z mesta, ki bi mu lahko pripi- sovali družbeno odgovornost a tu zadeve vendarle niso pre- verjali, čuti pisec članka dolž- nost, da so predvsem v njiho- vem in potlej še v svojem ime- nu prizadeti osebi opraviči, pri čemer izraža istočasno tudi za- dovoljsitvo, da gre v resnici vendarle za človeka, v čigar moralno podobo ni mogoče dvomiti! S tem, upamo, smo prizade- jano krivico popravili, da pa bi bilo zadoščeno celotni zgod- bi, velja opozoriti, da bi vča- sih ponekod temeljiteje pre- verjali to, kar posredujejo da- lje in da bi skušali vselej ugo- toviti, ali imajo recimo opra- viti s podatki, ki so pocestno opravljanje oziroma ljudske (v smislu sosedske) govorice ali pa imajo opraviti s podat- ki, ki so resnica! To je toliko važnejše tedaj, kadar se zdi, da ima določen problem lahko neko pomembnejšo veljavo; toliko važnejše pa tudi zato, ker je obravnavanju takih problemov še zlasti zahtevno. Da bi se zato v nekaj prepri- čali ali da bi nekaj dognali, ni dovolj sprejeti brez pridržka vse tisto, kar »ljudje pravijo«, kajti znano je, da ljudje dosti- krat marsikaj pravijo. Važno je predvsem, ali je res kar pra- vijo in ali pogosto ne pravijo samo zato, da bi pravili! Ško- do, ki jo običajno takšno go- voričenje dela komurkoli ali čemuikoli, je vselej težko po- pravljati in poleg tega, da v prvi vrsti prizadene to, kar je njen predmet, zmanjšuje hkra- ti ugled in zaupanje v tistega, ' ki jo neposredno povzroči. Iz tega preprostega razloga na primer opravljivost in njej so- rodne »panoge« človeškega »udejstvovanja>< v življenju že od nekdaj nimajo nikakrš- nega priznanja, Teh nekaj stavkov naj bi bi- lo opozorilo, da je za tisk zre- lo samo to, kar je resnično in se zato da tako ali drugače dokazati! Uredništvo ; Prometno vzgojo v šolo V šmarski občini so izredno sla- be ceste, toda promet se vseeno naglo razvija. Doslej so se društva ljudske tehnike trudila, da bi tu- di mladino vzgajala in ji posredo- vala osnovna znanja iz cestno- prometnih predpisov. Pri šmar- skem lobčinskem odboru pa so imenovali še posebno komisijo za varnost in prometno vzgojo. Pred kratkim so vsem osnovnim šolam poslali letošnjo izdajo cestno-pro- metnih predpisov, da bodo to snov lahko posredovale učencem. Svet za šolstvo je sprejel njihov predlog in sklenil, da z novùTi šolskim letom vpelje eno uro te- densko pouk prometne vzgoje v vseh osnovnih šolah. To je močno utemeljeno, ker so prav otroci pogostokrat krivi za prometne nezgode. Pri pionirskih odredih so v teh dneh izvajali kolesarske vožnje, da so mladi vozači lahko poka- zali spretnost in znanje promet- nih predpisov. Ves mesec maj pa so preko šmarskega radijskega oddajnika ipripovedovali ugan- karske prometne zgodbe, ki so jih mladi poslušavci reševali. Ob tem so trije reševavci sprejeli le- pe nagrade: Tonči Kralj iz Polj^ 3000 din, Marta Planinšek iz Kor- pul 200 din in Mirko Napast iz Crešnjevca 1000 din. Ta akcija pa je segla preko meja šmarske ob- čine, saj so se oglašali reševavci celo iz Selnice ob Dravi, Vurber- ga, Bizeljskega. Celja, Kompol. Slovenske Bistrice in drugiih kra- jev. Komisija pri občinskem od- boru bo nadaljevala delo in bo poskušala organizirati veČ tekmo- vanj za pionirje in tudi odrasle še v jesenskih dneh. s. CELJSKI TCDNIK ŠTEV. 22. — 8. jimija 1962 0 PABERKI S IV. MEDNARODNEGA LESNEGA SEJMA NA GOSPODARSKEM RAZSTAVIŠČU Edita domaČega pohišfva Pred vhodom v veliko halo go- gkiodarskega razstavišča sem sko- raj butnü v znanca, mladega ar- hitekta, ki pa kljub mladosti že precej pomeni med lesnimi stro- kovnjaki. Takoj sem ga pobaral. )caj meni o sejmu. »Odlične stvari! Oglej si, ne bo ti žal!« Kmalu sem se prepričal, da su- perlativi znanca res niso bili pre- tirani. V veliM hali so razstavljeni raznovrstni stroji za obdelavo le- sa. Kar 9 držav je tu zastopanih. Za spoznavavca je na primer do- volj omeniti ime tovarne »Voll- mer-Werke« iz Zahodne Nemčije, pa že ve, kakšna je raven zbranih razstavljavcev. To ozko speciali- zirano podjetje, ki ima nad 50 let tradicije, zalaga s svojimi stroji vse kontinente — izvaža v ZDA, Sovjetsko zvezo, na Japonsko in po celi Evropi. Pred veliko maketo lesne indu- strije LIN v Nazarjih se gnete več obiskovavcev. Slučajno je tu di- rektor podjetja, tovariš Franc Sarb. Napeljem kratek razgovor. »Takšna, kot vidite na maketi, bo naša tovarna čez 4 ali 5 let. Vse bo mehanizirano in avtomati- zirano, . zlasti transport. Doslej smo zgradili tovarno oken, gra- dimo žago in toplarno, na vrsto pa pridejo še drugi objekti.« »Koliko se bo povečala proiz- vodnja?« me zanima. »Zdaj ustvarjamo s 750 delavci okrog 1200 milijonov bruto proiz- voda, po rekonstrukciji bomo z istim številom delavcev proizvod- njo podvojili. « Povedal je še, da izdeluje tran- sportne naprave tudi za re- konstrukcijo tovarne kovinsko podjetje v Krškem v kooperaciji z znano dunajsko tvrdko »Wert- heim«, ko so ga že klicale druge stranke. V novi razstavni dvorani, »Jur- aku« in v stranskih prizidkih ve- like hale je razstavljeno najraz- novrstnejše pohištvo in lesni iz- delki. Tu so vsakovrstne spalnice, pisarne, dnevne in kombinirane soibe, otroško pohištvo, oprema za ladje, rezljano pohištvo v starin- -чкет slogu in še marsikaj. Pozor- nost yzbujajo zložljive otroške posteljice in pa skiroji na treh kolesih — vse izdelki podjetja »BOR« iz Laškega. Priznati je treba, da so se to- krat domači razstavljavci res iz- kazali. Povsod prevladuje okus- no, moderno pohištvo iz svetlih lesov — iz jesena, bukovine, češ- nje, javorja. Temnih orehovin skoraj ni več opaziti. Cisto neo- pazno je šlo temno pohištvo, ki je še pred nekaj leti prevladovalo, na zapeček, v — muzej. Prvi obilskovavci že sklepajo kupčije. Tokrat so razstavljavci res ustrežljivi. Vsak dobi vse in- formacije, obiskovavci lahko ta- koj kupijo izdelke ali pa dobe točne naslove, kje se tako in tako poliiâtvo dobi. Milad zakonski par — on drži v naročju otročička — se zanima za moderen kavč. »Boste res vzeli?« vprašuje za- stopnik neke tovarne iz BiH. »Seveda! Lahko takoj dam ne- kaj naplačila«, zatrjuje mož. Malo dalje sklepajo kupčijo za elegantno spalnico. Cena? Točno 400 tisočakov, pojasnjuje zastop- nik tovarne. Res, lepa je, ni kaj ugovarjati, čeprav je cena precej »slana«. Toda kupec ne pomišlja — spalnica je že njegova. Še marsikaj občudujejo obisko- vavci. Najmodernejšo kuhinjo, iz- delek mariborskega pod j, »Mar- ies«, ki se je ne bi sramovala no- bena gospodinja v ZDA ali Nem- čiji. In moderno posteljo, izdelek novogoriške tovarne pohištva, ki jo zlahka izpremeniš v kavč. Ali pa izdelek iste tovarne — vzmet- nico »Jogi«. Zastopnik podjetja pripoveduje kupcem, da daje podjetje za ta izdelek kar 10 let jamstva. Prednost tega proizvo- da je v tem, da se nič ne »vdre«, kot navadne zimnice, ki so po ne- kaj letih polne več ali manj glo- bokih »lukenj«. Tu pa je material tako elastičen, da se vda samo takrat, ko človek leže v posteljo, ko pa se dvigne, se vzmetnica spet izravna. Zunaj je spet gneča. Ljudje si ogledujejo lesene montažne hiši- ce, ki jih izdelujeta podjetji »Te- sar« iz Ljubljane in škofjeloška »Jelovica«. Poslušam razprave, katera je lepša — ljubljanska ali škofjeloška. No, meni je skoraj bolj všeč ljubljanska. Ima veliko dnevno sobo, spalnico z vgrajeni- mi omarami,' kabinet, kuhinjo, kopalnico in stranišče, pa še ga- ražo in drvarnico ix>vrh. In vse to za manj kot 2 milijona. Pa re- cite, če to ni p>oceni! Kje pa do- biš danes svojo hišo z garažo vred za manj kot 2 milijona? Ena izmed modernih kuhinj, ki jih izdeluje mariborsko podjetje »Maries« S takimi izdelki je steklarna »Boris Kidrič« osvojila tržišča po vsem svetu. Taki izdelki pa so delo ljudi, ki morajo biti stro- kovno zelo sposobni. Družbeno-e konomsko izobraževanje pa bo pripomoglo, da bodo proizvajavci prav tako dobri upravljavci. O, te večfle skrbi! Srečali smo ju sredi Rogaške Slatine, ko sta se razvnelo pogo- varjala, da nas niti slišala nista. Predsednik -šmarske mladine Darko Bizjak je zamišljeno vrtel cigareto med prsti, tovariš Stane Glavnik pa se je ozrl tisti hip, ko je .štkrtnil aparat. Rahlo je prote- stiral, vendar smo z оЉета hitro pokramljali. O, te večne eknbi!« je vzdihnil tovariš Stane. >Letos smo se od- ločili, da urodiimo vse grobove padlim borcem in to ibomo izved- li, pa če... Da res. odkrili smo wpomenik na Boču. V drugi polo- vici junija bomo odkrili spome- nik sredi Podčetrtka in spomin- siko ploščo tovarišu Ediju Lesko- varju na Virštanju. Vseh spome- nikov v občini ho osem. In ob tem, verjemite, skrbi ne zmanj- Ita. če si hočemo zagotoviti sred- stva. K sreči večina ljudi razume pomembnost našega prizadevanja m nam radi pomagajo. Urediti grobove: to smo dolžni žrtvam in naši mladini, ki jo naj ti traj- ni spomeniki spominjajo na veli- jo preteklost NOB.« In mladina? Tudi tu ni brez skrbi. Tovariš Darko je hitro postregel z aktu- alnimi podatki. *Z združenjem borcev imamo Prisrčne stike. Pravkar se pogo- varjava, kako bi borci pripove- dovali naši mladini o dogodkih v partizanih. Sicer pa emo bili т majskih dneh izredno razgibani. Veste, naš komite je v počastitev dneva mladosti razpisal že v zgodnjih spomladanskih dneh te- kmovanje mod mladinskimi akti- vi v občini, kar nam je uspelo Tekmovali so v vseh dejavnostih. In pravkar smo si krepko belili glave, da smo ugotovili, kateri mladinski aktiv v občini je dose- gel najboljše usipehe. Sploh se je bilo težko odločiti. Gramofon s ploščami so si pridobili kostrivni- ški mladinci. V težkih pogojih so dosegli izredno lope rezultate. Posebna priznanja z diplomami pa so dobili še nekateri ostali mladinski aktivi, ki so se uvelja- vili v tekmovanju. To so: Šentvid pri Grobeluem, Kozje, Donačka gora. Polje ob Sotli, aktiv usluž- beiK'Ov pri občinskem ljudskem odboru, š.olski aktiv v Šmarju pri Jelšah, mladinski aktiv v stek- larni Boris Kidrič, mladi gostinci v Rogašiki Slatini ter šolski akitiv v Kozjem. Toda s tem ni konec skrbi. Zdaj se šele začenjajo: de- lovne akcije, izobraževanje ...« -Stresel je z glavo, kot bi se hotel sprostiti. Da, skrbi je dosti, toda ob uspehih jc zadoščenje sladko. V tesnem sodelovanju med orga- nizacijami in društvi pa je ve- lik del skrivnosti dobrega uspe- ha. In skrbi? Teh se pa ne bomo otresli tako hitro! Otrok in njegov učni uspeli Sedeli smo pri mizi in pogovor je nanesel na učitelja, na delo v .šoli in na uspehe našdh najmlaj- ših. >Veš. kolega, vse skupaj ni tako enostavno kot mi pripove- duješ. Rad bi, da bi šlo otroku v šoli bolje. Že dvakrat in še več- kiat sem posikušal, da bi lahiko govoril z učiteljico, a me je ved- no odklonila češ, za to so rodi- teljski sestanki. Sam si zelo že- lim, da bi se pogovoril z učitelji- co, ji ipovodal to, kar menim o otrdku. toda nemogoče je...« »Kaiko nemogoče, saj učitelj mo- ra biti vedno pripravljen sveto- vati in pomagati!« Nisem in ni- sem mogel verjeti, toda nazadnje me je db zatrjevanju še drugih le prepričali, da je tako. Saim isom p ros vetar in ni me sram priznati, da sem bil staršem na razpolago kadar koli, tudi na cesti, v dežju, zvečer in kadarko- li. Le zadnjih dni, ko smo zaklju- čevali ocene, nisem želel obiskov, ker nisem hotel, da hi kdo vpli- val name. Oseihno sem prepričan, da taki redlki odnosi učiteljev do staršev lahiko le škodujejo. Ali res ne želimo vsi čedalje bolj graditi trden most med šolo in domom, tak. ki ibo neposredno dr- žal k boljši in bolj enotni vzgojn ter boljšim uspehom?! Človek naleti še na druge pro- bleme, iki segajo na vzgojna iK>d- ročja in lahko orna jejo most med domom in šolo. Že večkrat smo razipravljeli o tem, ali sme- mo javno na roditeljskih sestan- kih govoriti o ocenah posamez- nih otrok. Iz izkušenj vem, da so se ob takih vprašanjih oglašali navadno le starši odličnih otrok, medtem ko so ostali .siklonili gla- ve. Taika situacija je težika in mučna. Učitelj bi jo moral pred- videvati in zato tudi oprezno, taktno vprašati. Najbolje bi bilo, da bi ocene posameznikov pre- pustili individualnim razgovo- rom. Zakaj? Prav zaradi teg'a, ker nam je sodelovanje staršev tistih otrok, ki ISO v šoli taiko vzgojno, kot v uspehu sl'aibši, še dražje. Ni težko dela;ti z otro- kom, iki vse hitro dojame, ki ga je dom že naučil osnov zdrave vzgoje! Desetkrat težje je de- lati s težko vzgojljivim otro'kom, s talkim, ki se ne cuora uČitn. Za- to 'bi morali na vse, (kar je na vi- dez malenkostno, še posebno pa- ziti. Sicer bomo na raznih pre- davanjih in isestanikih še vedno tožili: žTistim, ki jih danes ni tu, so namenjene besede ...« Zelo grešeno bi bilo, če bi učitelj o usipehih in vzgoji otrok pripove- doval drugim. Starši so prvi, ki naj bodo informirani in netaktno je. če more o uspehih in napakah posameznikov poslušali še nekdo tretji. Prav je, če povzamem še enkrat osnovno misel: vzgoja otrok in njihov uspeh naj bosta za učitelja službena tajna! Vse to sem zapisal le zato, ker sem sam učitelj in hkrati tudi oče. Vsi želimo, da bi bil most med šolo in domom vedno trdnejši, da bi bilo tako vedno manj nespora- zumov in da bi bila vzgoja, ki se tako tesno prepleta z učenjem, vse bolj učinkovita. Smo za službeno tajno? Smo. Toda ne samo učitelji, temveč tu- di starši, ki se ob nezaželenih primerih razburjajo in zato trpi- jo tudi otroci. Kaj mislite vi? Se strinjate? —S— DRUŽBENO-EKONOMSKO IZOBRAŽEVANJE V STEKLARNI )>BORIS KIDRIČ« Ves kolektiv Delovni ikolektiv steklarne sBo- ris Kidrič^< v Rogatšiki Slatini se je olb decentralizaciiji delavskega samoupravljanja in političnih or- ganizacij v podjetju zavedal, da formalno zapisovanje lepih siklc- pov im pravil še ne pomeni de- jaiiLske \isobine. Ker so se otlločili za decentralizacijo do osmovnih delovnih enot. pol(im naj bi upravljanje na tej osnovi tudi zaživelo. Vedeli pa so, da bodo proizvajavci tej nalo^îi kos le, če bodo seznanjeni z v^sem, kar mo- ra vedeti proizvajaví4í in uprav- ljavec. Toda tega ni malo. Otliočili so se za seminar, na katerem bodo postopoma vse čla- . ne kolektiva seznanili z osnovni- ' mi stvarmi s področja družbeno- ' ekonomskega živiljenja in znan- stvenih izsledkov. V teh seminar- jih predavajo najbolj sposobni \ predavatelji iz RogašiLe Slatine, { Celja, pa tudi iz drugih mest. Slušatelji se spoznavajo z druž- benim razvojem, z osnovami so- ^ ciologije. s temelji naše družibe- noJfwlitione ureditve, s sistemom samoupravljanja v podjetju, s komunalno samoupravo in druž- benim upravljanjem v javnih služibah. Spoznavajo se z organi- zacijo kolektiva, z organizacijo proizvodnje, z delitvijo sredstev. V programu imajo tudi predava- nja o vlogi organov samouprav- ljanja ikot gospoilarjev v podjet- ju, poseibej pa obravnavajo for- miranje in delitev čistega ter osebnega dohod'ka. Doslej je seminar obis-kalo že 250 članov kolektiva od 1.000 za- poslenih. Ves kolektiv so razde- lili na 26 grup. Vsaka grupa obi- skuje seminar en teden in to dnevno dve uri. Za absolvente večerne politične šole in za ab- solvente steklarske šole priprav- ljajo poseben nadaljevalni semi- nar na višji stopnji. Poleg družbeno-ekonomskega izobraževanja jim naloge in na- črti za prihodnje nalagajo tudi skrb za strokovno izoibraževanje. Steklarna .1к> v določenem času dobila novo peč. Zato so ustano- vili tečaj za bodoče mlade moj- stre, 4 učne brigade za steiklobru- sivce, krogtličarje, nabiralce in pomočnike. Velik uspeh z osvojitvijo sve- tovnega tržišča ima kolektiv rav- no zato, ker ima spretne in stro- kovno sposobne ljudi. Izdelki, s katerimi so visoko konkurenčni tudi v državah z zelo razvito ste- klarstko industrijo, so plod dela, ki zahteva izredno sposobnosti, dolgotrajno vajo in ne nazadnje izdaten delež talenta. Nova peč, ki bo zgrajena, bo terjala novih 80 delavcev. Tudi tom ho tre'ba nuditi vso družibe- no-ekonomsko in strokovno iz- obrazbo. Poleg tega pride v ste- klarsko šolo letos 19 novih go- jencev, ki jih štipendira steklar- na »Boris Kidrič«. V kolektivu si od svoje izobra- ževalne akcije veliko obetajo. Brez dvoma pa je najvažnejše, da bodo proizvajalci imeli čvr- ste j šo osnovo za udeležbo v sa- moupravnih organih, da bodo vsi vedeli o vsem kar zadeva proiz- vodnjo, formiranje in delitev do- hodika, da ibodo naposled v okvi- ru siplošnih zgodovinskih, socio- loških in eikanomskih razvojnih obdobij našili tudi mesto za naša sodobna prizadevanja in videli tudi cilje bližnje in daljše bodoč- nosti. Kjer je brodaru pesnik „Brodniko'' Svoje dni je pesnik balad in romanc Anton Aš.kcrc kaplanoval tudi v Posredi. Tu je nastala tu- di marsikatera pesem. Pod vasjo je ob Bistrici mlin, ki ga vodijo Levstikovi (slučajno iliterarno ime). Nad jezom je malo jezerce, ki ga obkrožajo vrbe in jelše. Po tej gladini se je pesnik Aškerc baje zelo rad vozil s čolnom. Lev- stikovi so dolgo imeli ta čoln, pa ga je zob časa dodelal. Ker našemu reporterju niso mogli postreči s čolnom, so mu mlinarjevi pokazali drotbno knji- žico nasvetov za kmetovalce. Skrbno jo čuvajo zato, ker je knjižica darilo Antona Aškerca, ki se je tudi podpisal na njeno naslovno stran v gornji desni vo- gal. In da ne bo pomote! Pesnik »Brodnika« ni napisal v Pods redi zaradi ibrodarjenja nad jezom. Pač pa je tu spoznal Anko, tu je v duhu videl vojsko Matije Gub- ca, od tu je hodil k Sotli... Eh, sipomini! Koliko jih je? CELJSKI TEDNIK STEV. 22. - 8. junija 1962 Ugotavljanje potreb in programiranje Na zadnjem posvetovanju o de- javnosti delavskih univerz in iz- obraževanju odraslih, o čemer smo že poročali, je bilo na dnev- nem redu vprašanje, ki bi ga ka- zalo podrobneje obravnavati še posebej zdaj, ko so delavske uni- verze tako rekoč pred zaključ- kom svoje sezone, da bi namreč s tem pomagali »pripraviti teren« za novo sezono. Gre za vprašanje ugotavljanja potreb po izobraževanju in pro- gramiranje izobraževalne dejav- nosti, pravzaprav za tisto, s či- mer so se doslej ukvarjale delav- ske univerze namesto zainteresi- ranih gospodarskih organizacij, podjetij in ustanov. Delavske univerze so doslej prirejale poli- tične in družbeno ekonomske se- minarje s sodelovanjem z občin- skimi komiteji ZK, občinskimi sindikalnimi sveti in občinskimi odbori SZDL; strokovno izobra- ževanje z raizpisi, sodelovanjem raznih društev in po naročilih; kulturno vzgojo pa so opravljale po lastnih pobudah in razpolož- ljivih sredstvih. Vendar se je po- kazalo, da ta praksa ni v celoti obrodila pozitivnih sadov, saj je bil tako zastavljen sistem pogo- sto površinski, nesistematičen in kratkoročen. Tako tudi niso mog- le svojih izobraževalnih akcij po- stavljati na dovolj trdna tla. kaj- ti brez predhodnega temeljitega ugotavljanja izobrazbenih potreb si ni mogoče zamisliti nekega trd- nega dela. Poleg tega se je v tak- šnih okoliščinah pogosto pojav- ljala negotovost in prevelika od- visnost od najrazličnejših sub- jektivnih sil. Zato bi bilo v sedanjih pogojih nujno reseti vprašanje, kdo naj ugotavlja izobraževalne potrebe in kakšno vlogo ima pri tem de- lavska univerza. Sodelavci delav- skih univerz so ugotovili, da si posamezne gospodarske organiza- cije in druge institucije niso do- cela na jasnem, kaj potrebujejo, ali pa se celo upirajo, da bi vpra- šanje svojih potreb že enkrat razčistile. Logično je. da je ugo- tavljanje v tem smislu izključno njihova zadeva, da potrebe so, ne kod ni nikakršnih potreb, iz česar glede na pogoste izjave, da pone- sledi, da bi naj bilo članom ko- lektivov že vse znano in da zato že vse znajo in poznajo. Delav- ska univerza bi odtod lahko iz- obraževanje samo programirala in ga izvajala kot servisni organ. To bi seveda bistveno spremenilo njihovo dejavnost, saj bi se ta osvobodila najrazličnejših ša- blon. Dogajalo se je namreč, in se še dogaja, da gospodarske orga- nizacije in ustanove največkrat iščejo različne tipizirane semi- narje in tečaje, izogibajo pa se obravnavanja konkretne proble- matike, ki zadeva njihova lastna področja. Posledica takšnih na- ročil je predvsem v tem, da je iz- obraževanje preveč usmerjeno navzven in premalo navznoter, kar je sicer koriisfno. vendar ne najbolj nujno. Vsekakor bi bilo namreč prav, da bi tisti, ki proiz- vajajo in hkrati upravljajo, poz- nali predvsem stnrkturo svojega okolja, ker je pač zamje najvaž- nejše to, če pa bi poznali to. bi tudi lažje dojemali vse tisto, kar je širšega značaja. Da bii vprašanje ugotovljanja izobraževalnih potrei) in progra- miranja izobraževanja spravili z dnevnega reda sestankov, posve- tov in sej, bi bilo zlasti potrebno, da bi kadrovske službe pričele načrtno reševati problematiko v zvezi z izobraževanjem svojih kolektivov, da bi kratkomalo analizirale svoje potrebe. Da bi že pričele reševati to, kar sprem- lja delavske univerze kot ovira njihove dejavnosti tako rekoč od ustanovitve dalje. dhr F. S. Finžgar V ponedeljek popoldne so na Žalah D Ljubljani pokopali Fran- ca Šaleškega Finžgarja, enega iz- med velikih tvorcev slovenske be- sede, pisatelja, ki si je s svojo plodno ustvarjalnostjo v slovenski kulturi postavil trajen spomenik. Na njegovi zadnji poti ga je spre- mila velika množica ljudi, od nje- ga se je v imenu slovenske akade- mije znanosti in umetnosti poslo- vil France Bevk, v imenu društva slovenskih književnikov Anton In- golič in v imenu cirilometodijske- ga društva Stanko Cajnkar. Fran .Šaleški Finžgar je umrl v dvaindevedesetem letu. Rodil se je 9. feruarja 1871 v Doslovičah pri Breznici na Gorenjskem. Po maturi se je odločil za duhovniški poklic in je od 1895 služboval kot kaplan, pozneje pa kot župnik v Bohinjski Bistrici, v Kočevju, pri Sv. Joštu, v Škof ji Loki, o ljub- ljanski prisilni delavnici, Želim- Ijem in Sori. Nazadnje je bil tr- novski župnik v Ljubljani, redni član slovenske akademije pa od 1938. leta. F. S. Finžgar je pričel pisatelje- vati že kot osmošolec, ko je napi- sal svojo prvo povest — Gozdar- jev sin. Pisal je tudi pesmi, toda zanimalo ga je predvsem vaško življenje. Poleg romana Iz moder- nega sveta je v Domu in svetu ob- javljal svoje najbolj znano delo Pod svobodnim soncem, s katerim je hotel buditi v ljudstvu narodno zavest. S povestjo Dekla Ančka in Sama je posegel v socialno življe- nje na vasi. Napisal je več ljud- skih iger, med katerimi so Divji lovec, Razvalina življenja. Naša kri in Veriga dolgo dominirale na naših ljudskih odrih. Iz obsežnega pisateljevega opusa seveda ni mo- goče izvzeti njegovih mladinskih del — Makalonca, Gospod Hudo- urnik, Študent naj bo, pa še črti- ce in spomine Iz mladih dni, ki spadajo o klasiko slovenske mla- dinske proze. Finžgar je bil naš ljudski pisa- telj, ki je svojemu ljudstvu ostal zvest v njegovih najtrših preiz- kušnjah; s svojimi deli pa mu je hotel kazati pot v lepše in sreč- nejše življenje. Zato je za njim ostala svetla sled, po kateri bodo hodili še bodoči rodovi. Kategorija V kulturni , ustanovi so gruntali, kako bi pogruntali kulturne kriterije oziroma ¡ kulturno klasifikacijo, s ka- , tero bi prav tako kulturno , klasificirali svoj kader. Pri tem je šlo namreč za nov način delitve dohodka, kate- rega osinovno spoznanje je bilo v tem, da je »teorija o enakih želodcih« nevzdržna. Posebna komisija, ki ji je bilo najlbrž naročeno, da opravi svoje delo brez sode- lovanja članov kolektiva, ee je torej odločila za kategori- je. Kategorije so najlbolj pravične, je menila, ker dobi v njih vsakdo svojo lastno kategorijo, podobno kakor dobi vsak pacient pri zobo- zdravniku svojo številko. Toda kolektiv ni mnogo- številen, zato tudi ne sme bi- ti preveč kategorij. Naj bo- do kar tri kategorije, s tem da bo imela tretja kategori- ja še dodatno kategorijo. Tako. Zdaj mamo katego- rije: ena, dve, tri in tri A. Gre samo še za vprašanje, koga v kakšno kategorijo. To je namreč zelo delikatna zadeva, kajti človek ni togi predmet, ki ostane tam, ka- mor ga porineš ali strpaš. Kaj če bodo ljudje hoteli iz kategorij? To bi bilo zelo slaJbo znamenje. Lahko l)i se zgodilo, da bi prišli celo v samo loisarno in bi rekli: — Naše kategorije so ka- kor staroavstrijska vojaška suknja, saj razumete? Mal- ce tesne. — No. in? — Tiščijo vendar! — Ja. veste, to je stvar ko- misije. Ta je pretehtala vsa- kega posameznika z različni- mi tehtnicami. In ne samo to. Natanko je izmerila tudi njegove privatne vrline. Ni važno, če nekdo kvalitetno opravlja svoj posel tam, kjer dela, važno je, kako se ob- naša izven svojega delovne- ga področja. To je nekaj do- cela novega! Zato se nikar ne čudite, če smo dali recimo nekoga, ki je celo odličen delavec, v kategorijo tri A, ko pa je znano, da ... no, da ga tu in tam rad srkne. Tudi nič čudnega, če je na ta na- čin nekdo drug, ki bi si po »sposobnostih zaslužil tretjo kategorijo, zaradi lepega ob- našanja v privatnem življe- nju prišel v prvo ali drugo kategorijo in tako dalje. Ja, komisija je že vedela, kaj in kako je naredila. Ja. ampak se vam ne zdi. da bi moral to vedeti tudi kolektiv? Da bi moral reci- mo kolektiv pri tem sodelo- vati na ta način, da bi rekel: prijateljčki, dandanes smo prišli tako daleč, da ne more samo komisija odločati o tem, v katero kaitegorijo bo koga uvrstila? kaj pa druž- beno upravljanje? Mar ni- mamo družibenega upravlja- nja? Ni lustvo družbenega upravljanja v tem, da uve- ljavlja svojo voljo ves ko- lektiv in ne samo neka ko- misija? Res je. merila so vsekakor "notrebna. samo — ne takšna, ki merijo človeka z vatli ali centimetri. Kaj je bolj smeš- nega kakor razvrščati ljudi v kategorije po n iihovih pri- vatnih lastnostih! Se pravi, po tistem, kar spada v izven delovno območje! AB Moški pevski zbor iz Smihela V Smihe pod drobnogledom Sprejela nas je gorska vasica, razstresena po gričevju. Nad na- mi je Mozirska planina; le še do- bro uro hoda in že smo na vrhu, tam nekje pod nami je dolina s Savinjo. — Lepo je delati in živeti med temi ljudmi. Dobri kot kruh, go- stoljubno odprejo vrata v svoj dom. Prav taki so tudi otroci, nam je zaupala učiteljica Franc- ka. Gromki »zdravo« se je razle- gel v pozdrav. — Glasovi pionirskega pevske- ga zbora, kLga vodi požrtvovalni pevovodja Anton Aeman, še niso utihnili. Pred dnevi so namreč mladi pevci iz Šmihela zastopali mozirsko občino na .mla;dinski pevski reviji v Celju. Mladi zibor, ki šteje 24 pevcev, je zmagal v ostri konkurenci na občinski pev- ski reviji v Gornjem gradu. Kjerkoli zapojejo, žanjejo aplavz in navdušenje. Obiskala jih je tudi že ekipa RTV Ljubljana in bržkone ne zaman. V posebni mladinski oddaji, ki jo priprav- j Ijajo, bomo lahko slišali naše »slavčke« iz Šmihela. Tudi na občinskem prvenstvu v .šahu ste jih lahko videli. Pome- rili so se s pionirji iz Nove Štif- | te. Rečice ob Savinji, Gornjega | grada in Mozirja. Pionirji iz Be- i lih vod so njihovi dobri znanci. Druži jih toliko spominov. Pet- najst pionirjev iz Hudinje pri Celju pa je našlo v Šmihelu go- stoljubno streho. Naši Šmihelani si dopisujejo tudi s pionirji iz Jablanca. V Jablanco so poslali škatlo izbranih domačih bobov- cev in že nekaj dni zatem dobili v zameno zavitek olbmorske rast- line izpod Velebita. Koliko vese- lja in prisrčnosti! Nevidna nit je tovariško povezala pionirje iz dveh republik, ki jih druži skup- ni jutrišnji dan, sem pomislila; živžav z dvorišča pa nas je spremljal vso pot, vse tja do Ac- manove domačije. — Izredno požrtvovalna in de- lavna je tudi dramska družina prosvetnega društva. Z Marinče- vo komedijo »Poročil se bom s svojo ženo« smo po trikratni po- novitvi doma ob polni dvorani gostovali tudi v Belih vodah, na Lepi njivi in v Topolšici. Koliko vaj in koliko prizadevnosti je bi- lo potrelbno, je rekel tovariš Ae- man. O sebi in svojem delu ni črhnil besede, čeprav je mentor vsega prosvetnega dela prav on. Odlikuje ga namreč skromnost in prav zaradi skromnosti nam je še bližji — tako je dopolnila Ac- manove misli učiteljica Francka. V Šmihelu tudi ni proslave brez pevskega zbora. Mešani in moški zbor vodi tovariš Aoman, in vsa dramska dejavnost sloni na nje- govih ramenih, je še dodala. — Tako mineva dan v Šmihelu. Zdaj pričakujemo tudi večje sku- pine turistov, planincev in izlet- nikov, mimogrede povedano — kar težko čakamo nanje. Toliko življenja prinesejo s seboj — ta- ko so nam pojasnili. Ob večerih se šmihelani kaj radi ziberejo v klubskem prostoru ob televizorju. Tudi med zatišje smrek, vse tja do zadnjih maces- nov je prodrl televizor, ki pri- naša s seboj ritem današnjih dni. M. M. RAZSTAVA KOSTUMSKIH SKIC V foyer j u slovenskega ljudske- ga gledališča v Celju je odprta razstava kostums'kih skic za Sha- kespearovega »Bene-škega trgov- ca« kostumografinje Mjie Jarčeve, naše najboljše kostumografinje, ki je angažirana pri Drami SNG v Ljubljani, dela pa tudi za vse slovenske poklicne odre. S poseb- no ljubeznijo se odziva zlasti va- bilom SLG v Celju, na katerega jo vežejo mladostni s]jomini. Za otroka gre Prišel je očka na občinski ljud- ski odbor Žalec, poiskal načelnice za družbene službe in 'začel. »Tovarišica, prišel sem zaradi otroka.« »Kaj pa se mu je zgodilo?« »Otrok se je zameril tovarišu upravitelju.« »Res? Za,kai sta si skočila v la- se?« »Büi smo na maäkaradi.« »Nič hudega,« pravi tovarišica načelnik. »Vsak človek ima pra- vico do zabave.« »To je res. Poleg nas, se pravi v naši družbi sta bili tudi moji dve hčerki.« »Ce sta polnoletni, imata pravi- co do nočne zabave.« »No ja, dekleti sta bui, seveda v naši družbi- še malo čez pol- noč.« »Koliko sta stari?« »Ena dvanajst, druga je v šti- rinajstem.« »Obe obiskujeta šolo, kajne?« »Da prva končuje osemletno ob- veznost, druga pa hodi v šesti razred.« »In kaj je rekel tovariš upravi- telj?« »Dejal je, da lahko šola otroka kaznuje.« »Seveda, iz vedenja lahko dobi slabo oceno!« »Zato pa bi rad, če bi lahko otroka prestavili v drugo šolo.« »Tovariš, ste brali občinski od- lok, da mora biti osnovno šolska mladina pozimi po osmi uri, po- leti po deveti — doma?« »O tem mi je pravil tovariš upravitelj.« »Kam pa bi radi presolali vaša otroka?« »O, bi se že našla kaka šola. Morda Vransko, morda Braslov- če.« »Tudi Vransko in Braslovče sta v naši občini!« »Oprostite, kdo bo pa zdaj spor poravnal?« »Tovariš, odlok ste kršili vi. In šola ima vso pravico, da osnovno- šolskim otrokom prepove večerne prireditve. Šikoda, tovariš, da vi šole v tem še bolj ne podprete.« Tovariš roditelj je pogledal to- vaiišdco načelnice, razpotegnil ob- raz in razočaran odšel. D. K. Zbogom šolska leta Pretekli .četrtek je bilo na celj- skih ulicah zopet bolj živahno kot po navadi. Nad 400 maturan- tov iz gimnazije in učiteljišča ee je poslovilo od svoje stare šole in od profesorjev, ki so jih učili in vzgajali. Slovo je bilo zares lejx) in nenavadno. Čeprav je bila pot do mature dolga in strma, je bila lepa in ni maturanta, ki se je ne bi želel nazaj. Vsi se prav radi spominjajo preteklih let in do- godkov, ki so jih s časom doživeli. Gimnazijci so v štiriih letih od- rasli v postavne fante in dekleta, ki se bodo letos vpisali na uni- verzo, nekaj pa jih bo odšlo v službo. Pot maturantov iz učite- ljišča pa je bila dolga pet let. Dovolj so imeli časa za specia- lizacijo posameznih predmetov, ki jih bodo predavali svojim učencem in jih obenem vzgajali v napredne državljane. Ko smo v četrtek ob 8. uri zju- traj istopili v poslopje gimnazije, so bili hodniki polni maturantov, ki so s ornimi oblekami napravili svečano vzdušje. Po stenah na stopnišču so bile razobešene os- mrtnice, na dvorišču pa so topli sončni žarki greli obličja matu- rantov, ki so se skupaj s profe- sorji slikali za spomin na gimna- zijsika leta. Ob 11. uri smo zapustili gimna- zijce in odšli na napovedano sve- čanost na učiteljišče. Da. bilo je res svečano. Ko so se v telovad- nici zîbrali številni gledalci in ko so maturantje, člani porotniškega sodišča in priče, zasedli svoja mesta, je vrhovni sodnik z dva- kratnim udarcem z velikim lese- nim kladivom zaprosil za tišino. Začela se je obravnava. »Vrhov- no sodišče« je prebralo obtožni- co, deset prič pa je z raznimi do- kazi }>otrdilo, da si profesorji za- res zaslužijo najhujše kazni. Nji- hovi dokazi so bili duhoviti in prav vsi smo se jim od srca na- smejali. Po izpovedi vseh prič in po predaji ključa »zelencem« je ma- turant imel ganljivi govorv,v ka- terem se je zahvalil profesorjem za njihov trud, ki so ga vložili pri učenju in vzgoji, ter povedal, kako težko se lK>do ločili od šole. ki je bila marsikateremu tudi drugi dom. Ob koncu je povabil vse na ogled razstave. Potem so se maturantje učite^ Ijišča zibrali v dolgo vrsto in od- šli v mesto. Bili so veselo razpo- loženi. Ob spremljavi harmonike so peli znane pesmi. Ko so se opoldne vračali v razrede, jim je pesem v njihovih grlih zamrla, saj so se tu zadnjič ¡>oslovili od svoje lepe preteklosti. —a Greti mladosti Francoski film. Družinska za- deva, katere glavni predmet je zajkonolomstvo (namreč razveza), ki pa nima odločilnega vpliva na potek dogajanja. Mož zapusti že- no, žena živi s sinom, sin se dru- ži z neko prodajalko, prodajalka ni primerna za sina (ki namerava vendar postati inženir) in tako dalje. Vmes nastopa nekaj sorod- nikov z različnimi lastnostmi, ki pomagajo graditi dejanje. No, to dejanje ima svoj pričakovani ko- nec: ljubezen, ki doživi razočara- nje — prodajalka zapusti mesto, kjer živi, mladenič pa »za kazen« zboli, vendar ko ozdravi, zapusti svojo mater in se zopet vrne svo- ji izvoljenki. Nazarin Mehiški film, nagrajen z veliko nagrado na mednarodnem film- skem festivalu 1959 v Cannesu. Prikazuje Mehiko iz leta 1900, to je čas, ko je kruto vladal Porfi- rio Diaz, ko je vladala beda, za- radi katere je trpelo mehiško ljudstvo. V tem času je živel v manjšem mehiškem mestu du- hovnik po imenu Nazarin, ki je bil prepričan, da je pot rešitve ena sama — živeti po Kristuso- vem nauku, toda v dejanjih. Ta- ko sam ni hotel stanovati v lepo urejenem domu mestnega župni- ka, temveč si je najel sobico pri neki krčmarici, kjer so se zbirali najrazličnejši reveži. Živel je od tistega, kar mu je kdo dal, in še to je delil med druge. Ko so ga nazadnje začeli iskati žandarji, se je odpravil na ipopotovanje po deželi, kjer je postajal vse bolj razočaran. Zdaj v njem ni bilo več tiste vdanosti v misel, da je mogoče svet spremeniti, izboljša- ti in popraviti samo z naukom o ljubezni, temveč da je treba naj- prej izkoreniniti povzročitelja zla. Abeceda strahu Jugoslovanski film v proizvod- nji Jadran filma in režiji Fadila Hadžiča. Snov zajema iz Zagreba med drugo svetovno vojno, ali še točneje, iz ene izmed uglednih zagrebških družin, ki je tesno po- vezana s komično Nezavisno dr- žavo Hrvatsko, in ki doživlja re- volucionarne dni. Stvar je v tem, da hočejo napredne sile izvedeti od visokega ustaškoga funkcio- narja Rudolfa Bolnerja neke po- membne informacije, pa zato spravijo v njegovo hišo svojo članico, ki zaigra vlogo nepisme- ne služabnice in pobožnega de- kleta. Film obravnava resnični dogo- dek, je dramatičen in psihološko napet. Ta napetost se izraža pred- vsem v igri glavne igralke, ki mora skrivati svojo resnično na- ravo, da bi tako prišla do dolo- čenih dokumentov. Je hkrati tudi v nenehni nevarnosti, da bi jo odkrili, dokler je nazadnje de- jansko ne odkrijejo in ne pride do spopada. Atlas svijeta. Zagreb 1961. S. C 9. Bernik F.: Lirika Simona Jenka Ljubljana 1962. S. 22604/1. Cičerov V. I. § V. H. Siđel'nikov: Voprosy narodno-poetičeskogo tvorCe- stva. Moskva 1960. S. 22603. Dimitrovski T. § B. Korubin § T. Stomatoski: Rečnik na makedonskiot jazik. I. Skopje 1961. S. C 4. Klineberg C: Ssychologie sociale. I-II. Paris 1957—1959. S. 22602. Krause 1.: Die Schumann-Engert- Kresse-Gruppe. Berlin 1960. S. 22612. Kubović B.: Regionalni aspekt pri- vrednog razvitka Jugoslavije. Zagreb 1961. S. 22577. Levntal Z.: Zločini fašističkih oku- patora i njihovih pomagača protiv Jevreja u Jugoslaviji. Beograd 1952. S. 22598. Mazulenko V. A.: Die Zerschlagung der Heeresgruppe Südukraine. August —September 1944. Berlin 1959. S. 22610. Pire B.: O sistemu zdravstvene sta- tistike. Beograd 1959. S. 13344/7. Sakač Z. § D. Miljković § R. Milic: Planiranje u poduzeću i narodnom od- boru. Zagreb 1961. S. 22593/1. Savjalov A. S. § T. J. Kaljadin: Die Schlacht um den Kaukasus 1942—1943. Berlin 1959. S. 22614. Smole j v.: Slovenski dramski leksi- kon. I. Ljubljana 1961. S. 19090/16. Stöcker K.: Savremeno formiranj* nastave. Beograd 1960. S. 22500. CELJSKI TEDNIK STEV. 22. - 8. junija 1962 Marža na vodo ali ? Pretirane cene so že od nekdaj >trn v peti«, zato ni nič čudnega, ¿e se ljudje v Velenju vprašuje- jo, kaj je vzrok, da je porasla cena za vodo preko 40 odstotkov. To vsekakor ni majhen odskok, kajti z lahkoto lahko prenese pri- merjavo z izredno kritičnimi maržami v trgovini. V januarju letošnjega leta je gtal kubični meter vode 26, pet mesecev kasneje pa 37 dinarjev. Vsakomur je jasno, da je vodo- vod naprava, ki ti vodo pripelje od izvira ali zbiralnika prav pod >nos«, in še to, da so v takšne na- prave vložena velika sredstva. Prav tako pa je razumljivo, da voda ni proizvod, temveč le na- ravno bogastvo. In ker je ena iz- med dejavnosti komunalno-obrt- uega centra v Velenju posredo- vanje vode potrošnikom, sled- njim nikakor ni dojemljivo, kaj teno vode dviguje. Marsikdo je že povprašal inka- santa za vzrok, kajti edino pojas- nilo potrošnilcom so bile doslej le vsak mesec višje cene. Odgovor inkasanta — člana kolektiva — pa je stopnjeval nejevoljo; inka- sant sam ni vedel pojasnila. Ce 'bi lahko bilo govora o kva- liteti vode, bi nekako lažje spre- jeli te »finančne ukrepe«. Vemo pa le, da osebni dohodki v letoš- njih prvih 'petih mesecih niso bili v porastu in to, da so v januarski ceni vode vračunane vse postav- ke za rentabilnost posredovalca, zato te ob prostem navijanju cen obide nelagoden vtis, da posre- dovalec posluje po vzoru tistih trgovin, ki so le preveč vneto is- kale neutemeljen zaslužek. Zanimivo je vedeti, da vodo čr- pajo iz rudnika, to je. da Rudnik lignita Velenje prodaja vodo ko- munalno-obrtnemu centru. Torej je oznaka posredovalec dvaJkrat- no utemeljena, marža pa ob vsem tQm nujno zlo. Še to: dve resnični osnovi za >odražitev oibstajata; občinski judsiki odbor je sprejel v marcu siklep o kanalski pristojbnini v višini 10 odstotkov na porabljeni kuhič-ni meter vode. Prav tako pa se je podražil električni tok z od- pravo razlike oberačuna med dnevno in nočno porabo na seda- nje }x)vprečje 8 dinarjev za kilo- vat. Opravičljivo bi dvignili cene za največ 15 odstotkov, nikakor pa ne za 42,3 odstotke. Koristno bi bilo, če hi komu- nalno-obrtni center čimiprej od- kril napalko v svoji vodovodni mreži, kajti mesečna izgulba 20.000 kubičnih metrov vode iz zbiralnika predstavlja tretjino celotne porabe v Velenju in naj- brž ni treba preveč pronicljivo- sti, da nekdo mora plačati vsaj potrebno električno energijo za črpanje te količine, če že ne sa- me vode, ki jo Rudnik lignita za- računa komunalno-obrtnemu cen- tru. -ik Malce pozno ? Muhasto vreme ni in ni naklo- njeno mladeži, ki že prav nestrp- no pričakuje, da jim sonce omo- goči užitek ob vodi. Le redko- kdaj se zgodi, da je dan lep. In če je. potem popoldne lahko uja- meš hrabre kopalce, ki jim nič ni mar, če je voda mrzla. Brr, se je stresel Marjan in po- mežiknil svojim prijateljem, kot da bi jih vzpodbujal: »Pridite še vi!« Niso se strinjali z njim, saj jim je namakanje nog bilo nado- mestilo za termometer. Marjan pa se ni dal. Kar pet- krat je skočil s trimetrske ska- kalnice. Zaupal mi je, da je dijak prvega letnika industrijsko ru- o te dni. Zanimivo je. da so se seje udeležili vsi člani, iz česar lahko zagotovo sklepamo, da vloga sin- dikata raste, o čemer nas prepri- čuje tudi razprava, v kateri je bilo čutiti živo zainteresiranost za vsa vprašanja in smele odlo- čitve glode napak pri delitvi či- stega dohodka. Prav tako so po- svetili skrb nadaljnjemu razvoju delavskega samoupravljanja ter vprašanjem strokovnega, družbe- no-ekonomskega in idejnopolitič- nega izobraževanja in varnosti pri delu. V razpravi je bilo kritično po- udarjeno, da se kolektivi pri vsklajevanju odnosov v podjetjih omejujejo na preveč ozek krog, saj marsikje ob primerjavi ob- razca za delitev dohodka niso se- znanili z delom niti organe delav- skega samoupravljanja, še manj pa vodstva sindikatov. Prav zato ho osrednja točka občnega zbora konkretno razpravljanje o ipoli- tičnih nalogah sindikalnih po- družnic, kajti dolkončne analize stanja o delitvi čistega in osebne- ga dohodka bodo v večini prime- rov — vsaj v industriji — osno- va, ki bo določno začrtala, Jcje in kaj je bilo doslej napačnega, in naloga sindikatov bo. da se nova merila čimiprej uveljavijo. -ik Terasaste stopničke so rudarjem iu njihovim svojcem najboljši dokaz, da bo letos jezero le še spomin preteklosti. Naglo odmiranje Iz velikega jezera pod Skalami v Velenju že dober mesec dni ne- pretrgoma črpata vodo dve čr- palki in gladina se počasi, a vztrajuo niža. V 350 obratovalnih urah je steklo iz jezera v potok Lepeno okrog 430.000 kubičnih 290.000 kvadratnih metrov, se je 290.000 kulbičnih metrov, se je znižalo že za dober meter in pol. Cez nekaj mesecev bo od jeze- ra ostala le kotanja. Le-ta pa ne bo predstavljala več no'bene ne- varnosti velenjskim rudarjem, ki s pravim olajšanjem gledajo na delo črpalk. Res je, da nevarnost vode ni bila tako neposredna, vendar pa bi ob večjih premikih zemlje lahko prišlo do katastro- fe, kajti 5 milijonov kubičnih metrov vode bi napolnilo preko 1000 km rudarskih rovov. —ik VSI MORAJO sodelovati Komisija za izvajanje predpi- sov o delitvi čistega in osebnega dohodka pri občini Šoštanj se je že večkrat sestala in z navodili ter priporočili pripomogla k od- pravi nekaterih pomanjkljivosti, ki so zavirale gospodarjenje v preteklem letu in prvem trome- sečju tekočega leta. Osnovna po- manjkljivost je bila v nesoraz- merju med osebnimi dohodki in skladi v večini podjetij industri- je. V zvezi z delom komisije smo vprašali 'predsednika komisije za proizvodnjo, produktivnost in na- grajevanje pri občinskem sindi- kalnem svetu tov. Delopsta Ru- dija, ki je kot predstavnik sindi- kata član komisije za izvajanje predpisov. V razgoa'oru nas je se- znanil z določenimi problemi. — Naloge komisije so obsežne, saj mora ugotoviti za vsako posa- mezno gospodarsJco organizacijo, če je nastal čisti dohodek po za- slugi kolektiva, zaradi tržnih raz- mer ali delovanja instrumentov. Posebno pozornost pa posveča komi'sija delitvi čistega dohodka, kajti osebni dohodek naj ne bo izražen v odstotku delitve, tem- več mora biti izraz prizadevnosti kolektiva po stvarno vloženem delu. Posebno skrb 'posveča komisija razširjeni reprodukciji, pozorno pa spremlja izvedbo predpisov o notranji delitvi, o doslednosti ali morebitnem izkrivljanju delitve- nih razmerij v praksi. Trenutno proučujejo gradivo, ki ga dostav- ljajo komisiji gospodarske orga- nizacije; skupno s predstavniki kolektivov pa smo imeli že tri se- stanke, in sicer v Šoštanju, Vele- nju ter v Šmartnem ob Paki. Komisija je ugotovila, da ima večina podjetij s tehnično admi- nistrativne plati to že urejeno, so pa težave pri manjših podjetjih, ki nimajo na razpolago potrebne- ga kadra. Napaka je, da so upra- ve premalo ali nič seznanjale sa- moupravne organe in ostale poli- tične organizacije, čeprav je ko- misija predstavnike podjetij na to opozorila. Komisija dela kot celota. Zeli, da bi gospodarske organizacije ne čakale, kaj bo komisija ukre- nila v tem ali onem primeru, temveč naj čimprej rešujejo sa- me na podlagi navadil in napotil komisije. Po sklepu komisije so podjetja dolžna sproti obveščati o svojih ukrepih, komisija pa bo preuče- vala le-te in opozarjala na napa- ke ali neskladnosti. V kolikor ko- lektivi, uprave, to je odgovorni za delo, ta opozorila ne bi upošte- vali, bo lahko komisija posegla ipo skrajnem merilu — prepovedi izplačila osebnih dohodkov — od- nosno prepovedala uporabo takš- nega pravilnika. V vsem tem obsežnem i u odgo- vornem delu morajo sodelovati vse organizacije v podjetju in se- veda organi delavskega samou- pravljanja. —ik ! Srečanje Po daljši odsotnosti se je znova vmil v Velenje znan športni pe- dagog in vsestranski delavec na tem področju tovariš Rudi 2e- vart. Srečal sem ga obkroženega v gruči košarkarjev in pogovor je nanesel na atletiko. # Bežno sem si ogledal šport- ne objekte pri vas in menim, da imate izredno dobre pogoje za razvoj atletike. Kakšno je trenut- no stanje? # Ga skorajda ni. Obstoječi športni objekti ne prenesejo to- vrstne primerjave. Obstaja sicer atletska sekcija pri »Rudarju«, vendar je njeno delo bolj stihij- sko kot načrtno. Sekcija je tek- movala v C programu atletske li- le, toda o tehnični ali psihični pri- pravljenosti ne more biti govora Na samih tekmovanjih so se učili najosnovnejših prvin: metanje, startanje, skakanje in podobno. Ф Čudi me, saj imate vendar industrijsko rudarsko šolo, ki za- držuje v kraju okrog 300 fantov tiste starosti, ki je najpovoljnejša za razvoj atletike? 0 Res je, toda le-ti so vezani na tretjinsko delo. Niso enaki po- goji pri srednješolski ali delav- ski mladini, slednji imajo svoje delovne obveznosti. Svoje pravo mesto bi morala dobiti atletska vzgoja že v osnov- nih šolah. Zadnje občinsko prven- venstvo osnovnih šol v atletiki pa nazorno kaže, da so v Šoštanju kljub slabšim pogojem napravili več na tem polju. Manjka nam ljudi-strokovnjakov, ki bi bili voljni delati. Vendar pa so naši načrti smeli in že letos bomo za- čeli s sistematično vzgojo mladih atletov. Sedanje stanje atletskih naprav ne ustreza za doseganje vrhun- skih rezultatov, zato so začeli s preureditvijo atletskih naprav, predvsem tekališča. To delo so- vpada s treningom naše državne reprezentance, ki se bo avgusta pripravljala za evropsko tekmo- vanje v Beogradu. Glavni namen pa je v tem, da bomo na preure- jenih napravah lahko močno oži- veli atletiko in s sistematično vzgojo uresničili želje neštetih mladincev. Ta dela pa terjajo precejšnja denarna sredstva, zato je priprav- ljalni odbor sklenil, da v okviru delovnih akcij Socialistične zveze doprinese glavni delež s prosto- voljnim delom. Prepričan sem, da bo vsa mladina priskočila na po- moč in da ne bo manjkalo član- stvo SZDL. V izboljšanih pogojih atletske naprave pač ne bodo več samevale kot doslej. -ik Spomini na Srbijo Že prve dni smo si izvolili odbor, ki je upravljal našo »izbeg- liško menzo«, hkrati pa nas tudi sicer predstavljal. Njegov prvi predsednik je bil Prekoršek, tajnik Pečniik, blagajnik Primee, vsi Celjani. Zdaj so meni z družino nakazali lastno stanovanje, ki je bilo sicer primerno le za poletni čas. Sobica s kuhinjo, samo enojna okna in duri. vse to na deskah nad kletjo, tako da se je ob huj- šem vetru zibalo. Bližnji hotelir nam je posodil kavalete, česar ni obžaloval, kajti kmalu nato so mu Nemci rekvirirali vse po- stelje, kar jih je -še imel. Sosedje so nam v uporabo prepustili tudi kak kos pohištva. Zunanja podoba mesta je ostala srbska in tega smo bili veseli po vsem tem, kar je okupator počenjal na Spodnjem Štajerskem. Nemškega napisa skoraj ni bilo. tudi fircrjeve slike ne. Samo okupatorjevi vojaki so se pozdravljali z dvignjeno desnico. Nemci so zase rekvirirali restavracijo »Sindjelič« in v njeno dvorano obesili sliki Hitlerja in bolgarskega kralja Borisa. Nad vhodom v gostilno »Orient« v bližini kolodvora pa so namestili napis v či- sti gotici »Wehrmachtsbordell«. Pred njo so včasih postajala de- kleta, a domačinke med njimi ni bilo. Močno pa nam je imponi- fiilo. ko nikdar in nikjer tu nismo videli srbske žene ali dekleta, ki bi se razgovarjala z okupatorjevim oborožencem. Trg s tržnico je bil zlasti poln ob petkih. Vse nemške rekvi- zicije po vaseh niso mogle zmanjšati obilice vsega, kar so kmet- je in kmetice v srbski ali vlaški nošnji tu ponujale. Ni zmanj- kalo jajc, koruze, fižola, zelja, kuretnine. Tudi na živinskem sej- mišču tik mesta — blizu velike ćii'prijske bolnišnice — so se ves čas prodajale svinje, prasota, ovce. Srbska Mezopotamija! To prvo leto jc bil poleg »srbskega« dinarja v veljavi tudi še nemški okupacijski denar. S tem so na trgu kupovali tudi nemški vojaki, a so radi samovoljno postavljali cene. »Plačajo pa vendar vse!« je menila neka kmetica. »Seveda plačajo,« se ji je posmehnil naš sosed upokojenec Dimitrije. »Z motornimi vozili pridivjajo v tuje dežele, na zad- njem kamionu pa imajo stroj, ki jim neprestano tiska ničvredne bankovce. Lahko njim!« 4. SOPARNO POLETJE Brezvetrje naših prvih ćuprijskih dni je zaključil usíxien do- godek — naikid Nemčije na Sovjetsiko zvezo. V jasnem ni4leljiskem jutru 22. junija sem }m)hitel 'proti menzi, kjer so se zbirali tovariši. Pred njo, v bližini mosta, se je ob Moravi razprostiral nevelik park s klopmi. \\\ so radi posoilevali Slovenci. Nisem še dospel do njih. ko m'' je hlastno ustavil dotlej neznan starejši človek, gotovo upokojenec, a domačin, saj sem ga še pozneje srečaval. Ali že veste?« me je ves ž^reč zgrabil za roko. HitUîr je napadel Rusijo! Davi se je pričela nova vojna! Nekdo si bo tu polomil zoibe!« Vesel in srečen sem pohitel med rojake, ki so v gručah ohrav- uavali novice. Vsi so bili nasmejani. Naša stvar se je premaknila! Pred zimo bomo doma! To je bil zaključek vsakega ugibanja. To poqxddne je bil Jovački aadružni podrum v Ćupriji poln Slovencev in njihovih glasnih besod. Dobro vino so točili tu in drugod še ipo 16 dinarjev za liter. Vse mesto je bilo kakor en sam sončen o:braz. V njegovo vedro razpoloženje pa so od časa do časa trdo jeknili škornji zelene vojske, ki je korakala na firerjev ukaz. Doklej še? Ko so Nemci šele po kakih 10 dneh svoje ofenzive na vzhodu objavili, do kam vse so prodrli in koliko sovjetskih armad so uničili, smo ostrmeli. Nehali smo naivno verovati- v skorajšinji konec gigantskega spopada. Soparni dnevi brez vsakega znaka za možnost dežja so se prazni vlekli v brezskončnost, mimo nas. Obdajala nas je žalostno enolična ravan, ki ji je neusmiljeno sonce izžigalo zadnje zelenilo. Le malo osvežila nam je mogla nuditi Morava, kalna tudi ob suši in kako drugačna od naše daljne Savinje! Slovenci na dvorišču menze v Ćupriji — levo pisatelj Ingolič o CELJSKI TEDNIK STEV. 22. — Ö. junija 1962 ŽEMA • DOM • DRUŽINA KAKO БОМО LETOVALI Pmilbližujejo .se dnevi, ki smo jih nestrpno čakali vse leto — letni dcipusii namreč. Ze nekaj mesecev naiprej smo raizmišljali, kam bomo krenili te dni. Tietd, ki bodo odšli na morje, bodo dva te- dna (pretegovali svoje sonca in vode željno telo na obmorskim plažah, oni fpa, ki so j'im ljubše planine, bodo letovali tako, da bodo zibrali čimveč »novoosvoje- nih« vrhov. Kaj mislite, kateri so bolje izibrali? Prepustimo besedo strokovnjakom, ki nam bodo / mcidicinskega stališča razložili, kako bi morali letova-ti. Pred kratkim je nekdo, ki vse leto dela v pisarni, vprašal zdravnika, kako je — po njego- vem — najibolje (preživeti dopust. »Tako, da boste čim več pešači- li«, je odgovoril zdravnik. »Tudi med dopustom naj pešačim?« >Ne tudi, temveč vsaj takrat«, je zinova pribil zdravnik. In res! V damašnjih pogojiih življenja, ko ljudje toliko ur preživijo v zapr- tih prostorih, ko toliko dni pre- sedijo ob pisalnih mizah in ob delovnih strojih, telo bolj kot kdajkoli prej potrebuje veliko gibajnja. Kar poglejte, kako je v mestih ob nedeljah. Vse hiti v naravo, vse hrepeni za čistim zra- kom in mirom in vsakdo si želi, da se vsaj za nekaj ur umakne mestemu trušču in brnenju te- lefonov. Zdravniki priporočajo ip>ešače- nje iz več razlogov. Predvsem je gibanje najpopolnejši duševni počitek. Pri sprehajanju ima člo- vek čas, da doživlja prirodo, da (>})azi lepoto planin, da občuduje cvetje in posluša žvrgolenje ptic. Pri pešačenju se giblje večji del mišic, gibanje snovi v telesu je hitrejši, naš tek se poveča in tudi raizjpoloženi smo bolje. Ob vsem tem se vprašujemo, zakaj ljudje tako malo hodijo. Menda res samo zato, ker je da- nes vse, kar utruja, nemoderno. Poleg tega pa je nedvomno mno- go laže pre|x)tovati nekaj kilo- metrov s prevozninii sredstvi, ker je današnji čas že tak. da so lju- dje navajeni »hitro< živeti. Nag- njeni smo k udobju, ta težnja pa je žal zelo v škodo našemu tele- su. Od organizma moramo zahte- vati napor, toda med dopustom naj bo ta napor tak. da ne bo v njem niti trohice tistega паркуга, ki nas je spremljati vse leto. Ta- ko bo naše telo mnogo bolj gibč- no, znebili se bomo "odHšne ma- s-ti in nič več ne bomo težko di- hali že ob samo nekoliko hitrej- šem koraku. K temu pa nam lah- ko pomaga ne samo pešačenje, telovadba in šport, temveč tudi najbolj prqproste otroške igre — žoganje, skakanje preko vrvice in tako dalje. Menda se prav zaradi vsega te- ga zadnje čase zelo uveljavlja le- tovanje v eampingu. Ce se odlo- čimo torej za tak način dopusta, moramo vedeti, da je v kampin- gu najprijetneje takrat, če ima- mo s saibo čim manj reikvizitov civilizacije. (ìramofon in radio pustimo doma in vzemimo s seboj samo fiiisto. kar potrc>J)ujemo za (ksebno higieno. Za taborenje so najprimernejši kraji, kjer je v bližini sveža, pitiui vodu, da v bližini ni strupenih kač. in po- dobni prijetni kotički. Hranimo se povscïm preprosto in uživajmo veliko saidja in zelenjave. Dnev- ni red pa naj bo takle: vstajanje ob šestih (ojoj!), po umivanju in telovadibi je na vrsti vsaj pwl ure pešačenja — po možnosti z bosi- mi nogami — nato zajtrk, kratek počitek i u nato kopiinje. .Sončimo se največ eno uro. Nato lahko nekoliko polenarimo im se pri- pravimo za kosilo. Po kosilu za boljšo prebavo nekaj počicka, na- to pa šj)ort in to vse do sedmih zvečer, ko se pripravin\o za ve- čerjo. Spat bomo legli že ob de- vetih. Tuko torej v »idealnih < primerih. Ker pa so ideali redki, bomo verjetno takle dnevni red nekoliko spremenili. Samo — ni- kar preveč, sicer se tbomo z do- pusta vrnili še bolj utrujeni kot ,smo l)ili takrat, ko smo imeli te lepe dneve še pred seboj. Dr. L. S. prehrana na počitniških letovanjih Hrano na mladinskih letovanjih in taboren j ih bi morali še poseb- no sestavljati in pripravljati, ker le-tu je mnogo otrok in ker mo- rajo vsa letovanja otroke in mla- dino tudi telesno okrepiti. Pred- vsem bi se otroci morali hraniti z živili, ki jih doma nimajo do- volj. Jedilniki bi morali vsebo- vati dovolj mesa, mleka, jajc, si- ra, skute, presne zelenjave in sadja. Izogibati bi se morali svinj- ske masti in ostrih začimb. V sodelovanju z oddelkom za družbene službe pri občini Žalec bo Zavod za napredek gospo- dinjstva v Žalcu organiziral kraj- ši tečaj za kuharice na mladin- skih letovanjih. Vsaka kuharica bo dobila biološko pravilno se- stavljene jedilnike za 21 dni. V vseh dneh se niti eden jedilnik ne {x>novi. D.J. OBISK IZ ZEMUNA Povezava, ki so jo vzpostavili pred tremi leti učenci I. osnovne šole v Celju z učenci o.snovne šo- le ;:Goce Delčers'« it. Zemuna, je rodila obilen sad — prijateljstvo. Prod zaključkom vsakega šol- skega leta, ko menjajo obisk miladinci osmih razredov obeh šol, postanejo vezi še močnejše, lakrat se rodijo nova poznan- stva, nova prijateljstva. Tako je bilo pred kratkim v Celju v gesteh. 48 mladincev iz zemirnske osemletke. Mladinca in pionirji celjske I. osnovne šole so jim nudili .gostoljubje, upravi šole pa je priskočila na pomoč tudi to\'arna emajlirane posode in tovarna »Aeror, ki sita nudili gostom vstop v industrijske pro- store. Poleg tega so si ogledali tudi naš zgodovinski stari grad in rimslke izkopanine v Šempetru. Del skupine »-novih prijate- ljev« je ujel v fotoai>arat mladi- nec I. osnovne šole v Celju. Ta primer zbliževanja mladine bratskih narodov zasluži nedvo- mno pohvalo, marsikomu pa je lahko tudi za vzgled! ca Občni zbor babiškega društva ZELJA CELJSKI BABIC: CIM VEC ZDRAVIH OTROK V soboto je bil v Celju občni zbor celjskega babiškega društva, ki se ga je udeležilo 56 zdravstve- nih delavk iz vsega okraja. Pred občnim zb(H-om so babice poslu- šale tri predavanja — o sociali- stičnih odnosih v zdravstveni službi, o predporodni in poporod- ni zaščiti žene in otroka ter o raku — ki so jim jih posredovali celjski zdravniki. Za tem so babice govorile o svojih društvenih problemih. Tu- di pri njih je glavna ovira za še boljše delo pomanjkanje finanč- nih sredstev, toda kljub temu smo lahko z delom babiškega društva zelo zadovoljni. Na iniciativo dru- štva je namreč pred kratkim tri- najst babic končalo tečaj za do- kvaliñkacijo, ki so ga pripravili v okviru delavske univerze. Ba- bice pravijo, da gre zasluga za uspeh tečaja predvsem dr. Koc- janu. Zdaj se dogovarjajo za dru- gi tečaj, ki naj bi zajel tudi tiste babice, ki zanj pred časom še niso imele pogojev. Upajo, da bodo a-| spele. Nekaj dni po občnem zboru smo v napol uradnem, napol pri- vatnem pomenku povpraševali dve celjsid babici po njunih pro- blemih in težavah. Pa nista govo- rili samo o svojih stvareh. Pove- dali sta tisto, kar teži vse babice na terenu. Danes njihova prven- stvena dolžnost namreč ni več sa- mo v kurativi, temveč so babice predvsem preventivne delavke. Tega pa ponekod na terenu nika- kor nočejo razumeti in vrednotijo delo babice le po tem, pri koli- kih porodih je pomagala. Zal se včasih takemu mnenju P'ridružijo tudi zdravstveni delavci. Med najpomembnejše sklepe sobotnega zbora babiškega dru- štva lahko štejemo sklep, da se bodo odslej babice zbirale vsak mesec na strokovnih sestankih. Prav je, da se zdaj, ko je poletje, spomnimo tudi na garderobo naših malih. V to nae bodo sicer tako sami prisilili, ker jim bo vse tisto, kar so nosili lani, premajhno. Da bi vam pomagali pri izbiri, smo zbrali tehle nekaj modelov, ki jih vse odlikuje praktičnost. Modeli so ukrojeni iz pralnega hlaga in so prav zato še tembolj primemL Otrokova obleka naj bo namreč takšna, da nam ne bo treba pretakati solza, ko jo bomo videli umazano. Primerna naj bo za igro v pesku, za brcanje žoge in naj bo udobna in zračna. Ali znamo vzgajali? »Ravno si prav prišla!« Tako je na moj pozdrav odgovorila znan- ka, ko sem vstopila v njen dom. Za hip sem umolknila, saj resni- ci na ljubo, znankin obraz je raz- odeval vse prej kot to, da je mo- jega obiska kdo ve kalko vesela. Šop las, ki ga je držala v roki, me je spravil v precejšnjo zadrego. »Zdaj pa bo, kar bo!« sem si tiho dejala. Videti je bilo, da sem pri- šla v pravo vojno vihro in da bodo njena žrtev tudi moji lasje. Ko je znanka opazila, da sem ostala kar pri vhodu, me je po- vabila naj sedem. Pokazala mi je na svojo hčer, ki je sedela sklo- njene glave pri mizii. »Vidiš, tale mi tare živce! Pomisli, v šesti raz- red hodi, pa bi rada vse tisto, kar prinaša s seboj muhasta moda. Samo poglej ta šop las! To je del tistega »modernega«, njena pod- ložena dvonadstropna pričeska! In takšna mi je šla danes v šolo. Menua je, da bodo ljudje stali kar v vrstah in občudovali njeno le- poto. Večkrat sem opazila že, da so izginili tudi mojii čevlji, ko pa sem vprašala, kje so, so se naen- krat znašli na svojem mestu. Tu- di z obleko ni več zadovoljna, ho- če prav takšno kot jo nosi Metka, Maja, Zora itd. Povem ti, draga moja, vzgoja otrok je v tem času prava muka!« Družino moje znanke sem dob- ro poznala. Vedela sem, da de- kletcu ni treba trpeti pomanjka- nja, njena roditelja sta skrbna in pri vzgoji svojih otrok silno po- zorna. Bffla sem istega mnenja kot ga je imela moja znanka. Zakaj bi dekle dozorelo prej, kot je čas za to? Priskočila sem na pomoč. Z raznimi primeri sem dekletcu prikazala, da ima tudi moda svo- je meje in pravila. Da marsákdo, če se ne oblači sebi primemo, iz- pade prav nerodno, pa čeprav je obleka »modema«. Dekletce je strmelo vame. Na- posled pa je povedalo, da mati njeni sošolki Maji sama urejuje to visoko moderno pričesko, da je Maja hodiila nekaj časa v šolo celo s klobukom na glavi, da pa je bil profesor tisti, ,ki je to pre- prečil. »Oh, zakaj le niso vsi star- ša istih misli!?« je še pristavila. Prav zares škoda, da niso misli vseh staršev enake. Ce bi bile, bi marsikatero trinajst, štirinajst ali šestnajstletno dekletce občutilo v sebi dlje tisito lepo, brezskrbno cvetočo ixwnlad. DROBNI NASVETI Kopita za čevlje Včasih smo posmali le lesena kopita za čevlje, zdaj pa so se tem prldružUa še kopita iz kovine in plastične mase. Ce čevlje na- penjamo na kopita redno, bomo dalje časa ohranUi njihovo prvot- no obliko. Zakaj? Vsako usnje se, če je vlažno, nekoliko skrči. Tudi zaioj, zlasti pri prstih daje čevlju precej vla- ge. Prav zaradi tega pa se usnje- ni čevlji prično krčiti in obdirže gube in gubice, ki jih je vanje vtisnilo stopalo. Ce se to ponovi večkrat, se oblika še tako dragih čevljev spremeni. S kopiti bomo to ртергесШ. Na njih se usnje lepo na-pne, razen tega pa se čevelj tuda zrači. Pri izbiranju kopit moramo pa- ziti, da bomo kupili takšne, ka- terih oblika bo ustrezala našim čevljem. Praktična vrednost se pri ko- vinskih kopitih zmanjša, ker le- ta s časom zaradi znoja zar jave. Dno vaze, ki prepušča vodo, lahko prelakiramo z lakom in ta- ko bomo obvarovala pohištvo pred mokrimi madeži. * Ka\me madeže odstranimo s prei>roge z glicerinom. Nato pa jih zdrgnemo z mlačno vodo, v katero smo vliM malo amonijaka. Modni detajli Koliko vroče krvi so povzročili čevlji z odrezanimi konicaani! Nekaj časa smo še vztrajno nosili zašiljene, nato pa smo vendarle začeli 'postajati pred izložbami, kjer so čevlji,s ik>sekamini vrho- vi dobivali čedalje več prostora. Res je, da so letošnji čevlji ne- koliko manj estetski kot prejš- nji, so pa pridobili precej na udobnosti. Štirioglati konec čev- lja je zelo mehaik in je podoben račjemu kljunu. Kvadrat pa se ponavlja tudi pri izrezu čevlja, ki je s.koraj vedno okrašen s šivi, luknjicami, gumbki in s pentlja- mi. Slednje so namreč etošnja najbolj priljubljena modna no- vost. Najdemo jih na bluzah, na krilih, na plaščih, v nakitu in zidaj so se pritihotapile tudi na čevlje. Kaj pa barve? Letos bo- mo poleti poleg standardnih be- lih, nosile tudi modre in rdeče čevlje ter mnogo črnobelih laka- stih kombinacij. Kadar govorimo o čevljih, mo- ramo pogledati tudi torbice. Leto- .šnja moda pravi, da morajo biti torbice za razliko od čevljev ze- lo enostavne. Torbice so velike, toda ne pretirano, kot na primer lanske, ko so žene nosile dobe- sedno kovčke. Letošnja letna tor- bica je po navadi bela in to pred- vsem zato, ker učinkuje sveže in pristoji vsaki obkiki. Kvalitetne plastične mase tudi tu uspešno zamenjujejo usnje. Mnogokrat so okrašene s črnim lakom ali s pro- gami kakšne druge barve. Lak je letos zelo moderen. Po- dolgovata lakasta tonbica, če jo nosimo s čevlji enake barve in kvalitete, bo tudi letos visoka moda. Zaiponke na tonbicah so mnogokrat bogato okrašene, ro- čaji pa so preprosti in zelo raz- lični. Torbica brez ročke je re- zervirana samo za večer. D. Otrok ima vročino Mnogo je znamenj, po katerih presojamo in sklepamo, da je otrok bolan. Ta znamenja so lah- ko: spremembe v splošnem po- čutju in vedenju otroka, spre- membe dihanja in utrip žile, spre- membe v otrokovi rasti in teži, spremembe na koži, sluznicah, bolečine, bruhanje in spremembe v otrokovih izjnečkih. Izmed vseh znakov pa je vročina tisti znak, ki najhitreje prisili, da poiščejo za bolnega otroka zdravniško po- moč. Dvig telesne temperature nad 37" C imenujemo vročino. O nizki vro&:.ni govorimo, če meri toplota med 37" C in 38" C, o srednje vi- soki vročini pri 38" C do 39" C, o zelo visoki vročini govorimo, ka- dar je nad 39" C. Vročina se v iz- jemnih primerih lahko povzpne nad 41" C, če pa to mejo preseže za dalj časa, je nevarnost za živ- ljenje. Zvišanje telesne temperature je običajno znak določene bolezni oziroma je lahko tudi obrambna reakcija naešga telesa v boju pro- ti bolezenskim klicam. Pri večjem otroku merimo vro- čino, kot pri odraslem, to je pod pazduho. Pod pazduho držimo toplomer približno 10 minut. Pri dojenčku in malem otroku merimo vročino v danki. Predno vtakne- mo toplomer v danko, ga nama- žemo na tanjšem delu, tam kjer je skala, z vazelino ali parafino- vim oljem ali z mehkim milom. Merjenje v danki pokaže običajno za 0.3 do 0.6" C višjo temperaturo, kot pod pazduho. Po merjenju toplomer očistimo. Vročino lahko merimo tudi v ustih pod jezikom ali v gubi med stegnom in spolovilom. Vročino merimo vedno pred jedjo, običaj- no zjutraj, opoldan in z\'ečer. Do- bro je, da vročino beležimo ozi- noma, da si jo začrtamo na list. S tem olajšamo zdravniku ugotav- ljanje in zasledovanje bolezni. Znaki zvišanja telesne tempera- ture so različni. Ce narašča vro- čina polagoma, jo v začetku niti ne opazimo. Ce pa naraste vroči- na naglo, otroka mrazi, postane bled in mu je slabo, lahko ga tre- se mrzlica, pogosto tudi bruha. Pri vročini je otrok rdeč, vroč, sr- ce mu hitreje bije, naglo diha, je kar naprej žejen in ima suha usta. Otroci silijo v materino na- ročje, boli jih glavica, otrok je ves droban in nebogljen. Večji otroci si želijo postelje. Pri zelo visoki vročini pa se lahko poja- vijo krči, otroci niso popolnoma prisebni, radi bledejo in fantazi- rajo ter celo kričijo. Otrok z vročino sodi v posteljo. Otroka preoblečemo v sveže pe- rilo, ga umijemo in zmerno ode- nemo. Med tem, ko čakamo zdrav- nika, ne dajemo otroku nikakih zdravil ali sredstev za zniževanje vročine, temveč vse to prepustimo zdravnikovi odločitvi. Zaradi vro- čine je otrok žejen, ravno tako tudi telo potrebuje več tekočine, zato dajemo otroku piti pogosto, ne pa preveč naenkrat, da ne bruha. Najboljše je, da otroku ponudimo blag, ne preveč slad- kan čaj, ki smo mu dodali kakšen sadni ali limonov sok. Caj je lah- ko kamiličen, lipov, šipkov ali svetel ruski čaj. Ravno tako ne silimo otroka z jedjo. Pr,i vsa- kem bolnem otroku skrbimo za redno iztrebljanje, vsakršno ne- pravilnost pa takoj sporočimo zdravniku. Skrbimo, da je v prostom, kjer leži otrok, vedno zračeno. Vendar moramo paziti pri zračenju, da otroka z vročino ne izpostavimo prepihu. Otrok v 'bolezni išče mamino naročje, očetovo toplo roko. Skrb za bolnega otroka, je najbolj mo- reča in težka skrb staršev. Vze- mimo bolno dete v naročje, stisnA- mo ga k sebi in zapojmo mu us- pavanko. Ne strašimo ga, ne pla- šimo ga pred zdravnikom. V zdravniku naj vidi naš otrok sa- mo prijatelja, ki mu prihaja na pomoč. D. M. CELJSKI TEDNIK STEV. 22. — 8. jimija 1962 Nesporazum ki bi lahko škodova Največja napaka, v trenutku ko povsod odpravljamo napake, Je vsekakor še naprej delati napake Pet minut pred dvonojsto NISMO SE IN NISO SE RAZUMELI — NICESAR NENAVAD- NEGA, LE POSEBNA NALOGA — SKORAJ BI NAREDILI PROBLEM IZ PREPROSTE NALOGE, KI JE V PRIMERJAVI Z NALOGAMI, KI JIH IMAJO NEKATERI KOLEKTIVI IN NEKATERA DRUGA OBMOCJA, RAZMEROMA PREPRO- STA — PREDVSEM PA NIKAKOR NE SME BITI V ŠKODO ZADRUŽNIKOV — IN NE NAZADNJE, TUDI OSTALE OB- ČINE IMAJO POSEBNE NALOGE GLEDE SECNJE, NE SA- MO MOZIRSKA. — LE DA SO JO DRUGJE RAZUMELI BREZ VPLETANJA OKOLIŠČIN IN DA SO LJUDJE VEDE- LI ZA KAJ GRE. V Zgornji Savinjski dolini bi ob ovJh sečnih nalogih zaradi ne- jorazuma in nerazumevanja — redvsem pa zaradi neinformira- osti zadružnikov naredili težak roblem iz preproste, navadne, a igovorne naloge. Maršal Tito je svojiih govorih vsem Jugoslova- оптц dokaj jasno in ostro pove- aJ, da posebni mednarodni prb- Lemá. in nekatere notranje sla- ysii zahtevajo od vsakega držav- ana, kolektiva, komune in od jake republike posebne naloge, a sicer ne zaradi tega, da bi le tvorili; temveč ker je potrebno ; naiprej m še bolj odločno utrje- ati realno povećavanje blaginje vsej državi. Te posebne naloge Î stoje pred vsemi — posebno igovorae naloge pa je dobila še idustrija. Zaradi tega novi sečni nalogi iič niso nekaj nenavadnega. In idi nikjer niso ustvarili niti po- >jev za nove slabosti in nerazu- mevanje. Žal se je to domala v Zgornje Savinjski dolini pripetilo. Naj samo prej povem, da sem ne- kaj dni, predno sem obiskal ob- močje Zgornje Savinjske doline, obiskal preboldsko Tekstilno to- varno — enkrat več so naredili, čeravno so imeli hudo nalogo, bil sem v »Žični« — ob nedeljah so prostovoljno delali in nalogo so visoko presegli, bil sem v Cinkar- ni, Železarni, na Kozjanskem — povsod ista odločnost in enotnost. Morda je tega za trenutek zmanj- kalo v Zgornje Savinjski dolini, ker so se pač nekateri pojmi po- mešali in se iz klobčiča raznih okoliščin več ni videla glavna na- loga. Ljudem so posamezniki sku- šali vsiliti svoje mnenje in morda bi uspeli, če ravno vemo, da je prav Zgornje Savinjska dolina bila v najvažnejših obdobjih na- šega razvoja tudi na najtrdnejših nogah. V svojo škodo Kljub temu, da je za to območ- ! prav ta naloga prva in trenut- 9 edino prava, so jo posamezni- i potisnili v ozadje — naprej pa »rinili vprašanje prestiža po na- îlu »kdo bo koga?« Prestižno [trašanje je dalo anomalične po- lve, ki pa so tudi dinarsko škodr ive, in sicer predvsem za za- ružnika! Tega ne smemo poza- iti, čeravno odgovorni ljudje v tdrugi in v enotah tega ljudem tso povedali. Morda bo kdo rekel — tako o- зпјије stanje novinar v Celju, eaidar to ni гез. Dva dni sem bil Zg:omji Savinjski dolini. Govoril m z minogimi zadružniki in oni i mi povedali, kaka zmeda je za- da nastajati. Nekateri uslužben- zadruge in tudi Gozdnega go- spodarstva so domala vse pome- šali — vprašanje obstoja zadruge, »ikdo bi vas učil sekati!« in nazad- nje kaj je najvažnejše pa so ne- kateri uslužbenci zadruge vso na- loigo presojali skozi zaslužek za- druge, kar pa je še najbolj zgre- šeno! Vse te razprave v Zgornji Sa- vitijski dolini ob tej posebni na- logi res iniso bile potrebne. Pre- prosto zato, kar je že v začetku bilo natanko določeno načelo, da kmetovavec-zadružnik pri tej ak- ciji ne isme biti oškodovan niti za dinar in da tudi Gozdno gospo- darstvo ob tej nalogi ne sme ime- ti nobenega dobička! Zaradi tega je gozdno gospodarstvo v prvem obdobju, ko je za to nalogo bilo zadolženo, pripravilo tudi posebno knjigovodsko obračunavanje, da bi ja niti en sam »komercialni« dinar ne ostal od te naloge v Gozdnem gospodarstvu. Jasno pa je, da to enako velja tudi za za- drugo. Les je veliko prirodno bogastvo in pomeni močno zunanjetrgovi nsko blago Mimogrede.. Mimogrede sem se ustavil tudi v drugih sosednjih občinah. Pri njih to sploh ne ustvarja težave niti ne ustvarja težav, ker natanko vedo, da je glavna naloga kmetij- skih zadrug v tem obdobju pospe- ševanje kmetijstva in da je og- romno dela na tem področju. Morda je nekaj vseeno potreb- no poudariti. Za družbo je pet- najsttisoč prebivalcev v tem pre- delu zelo pomembna zadeva. To so v glavnem zadružniki — torej petnajst tisoč delovnih ljudi, ki delajo v izredno težavnih pogojih in kjer se pojavljajo resni prob- lemi. Ce bo kdo zameril, naj za- meri piscu — petnajst tisoč de- lovnih ljudi in njihova eksistenca je resna zadeva. Toda gotovo si družba ne bo delala problema za- radi petih ali desetih ljudi, ki za- radi lastnih interesov ali nezna- nja škodujejo vsem zadružnikom v Zgornji Savinjski dolini. Samo dinar? v Zgornje Savinjski dolini sem se v preteklih dveh dneh pogo- varjal z več gozdnimi manipu- lanti, šefi obratov in zadružniki. Ko smo govorili o finančni plati zastavljene naloge, so preprosto povedali, da je zmeda nastala pač zaradi tega, ker je zadruga (ali ekonomska enota) hotela skleniti čimveč pogodb, da bi si s tem ustvarila večji dohodek. Ko sem se tako o teh vprašanjih pogo- varjal in mu povedal, da pač žal iz tega ne bo komercialnega do- hodka, temveč da se bo posek ob- računaval po deduktivni metodi brez vkalkuliranega posebnega dobička, je za hip onemel. Kajti ves hrup med ljudmi, mi je po- vedal, je nastal pač zaradi tega, ker je šlo za to kdo bo ustvaril presežna sredstva. Ko pa je zve- del drugačno in pravo resnico, ki žal ni prodrla niti med uslužben- ce zadruge, še manj pa med lju- di, je tudi on začel presojati to nalogo, ki jo ima Zgornje Savinj- ska dolina, čisto drugače. Ja, je dejal, če bi pa to vedeli, bi pa morali nujno tesno sodelo- vati. Zadevo bi speljali bolje, hi- treje in pravilneje. Zanimivo je tudi, da so se vsi zadružniki, s katerimi sem o tem govoril, postavili na isto sta- lišče. »Saj vendar potem ni res, da pomagamo zadrugi, katere smo člani, če lahko obračunava le de- janske stroške dela, prevoza in podobno in če tudi pri Gozdnem gospodarstvu obstajajo vse mož- nosti, da sam posekaš les in ga obeliš, spraviš v dolino in podob- no. Ce je enotna cena in če ne zadruga ne GG ne smota ustva- riti dobička, je pač vseeno kako spravimo les do ceste in do žage.« To so mi povedali, povedali pa so, da tega niso vedeli, da pa so zve- deli vsemogoče, kar pa s to nalo- go logično nima zveze. Pravilna pa je ocena, da je bilo najbolj narobe, da so bila med nižjimi uslužbenci zadruge in Gozdnega gospodarstva dolga na- tezanja in da vodilni ljudje pred- vsem v zadrugi niso mogli razu- meti naloge, temveč so si jo raz- lagali po svoje. Hkrati pa tudi, da ta čas niso porabili, da bi se skupaj dogovo- rili z ljudmi, kajti Zgornjesavinj- čani so že neštetokrat dokazali, da znajo razumeti skupne koristi, pač pa da popolnoma upravičeno želijo, da se o vsaki akciji teme- ljito pomenijo. In bodimo si od- kriti, to isi vsi naši delovni ljudje želijo, kar pa je tudi osnova res- nične demokracije. Zakulisno ravnanje, ki se je v nekaj primerih pokazalo ob .tej nalogi, to bodo zadružniki sedaj mnogo laže presodili, pa ni več demokracija, temveč zavajanje ljudi in ustvarjanje pogojev za za anarhično delovanje. Hkrati pa je popolnoma jasno, da to lah- ko škoduje samo zadružniku, kaj- ti za vsko anarhičnostjo se skri- va zapravljivost, kd jo v zadruž- nem življenju lahko plača pač le zadružnik. Po domače bi temu rekli — ri- barenje v kalnem. Analiza dela Pred dnevi so organizacije Rde- čega križa iz moziirske občine imele občne zbore. Sedaj je na tem območju dvanajst organiza- cij Rdečega križa. V preteklem obdobju so naj- več uspehov zabeležili pri krvo- dajalskih akcijah, ki so jih vzor- no organizirali. Posebno skrb pa so tudi letos posvetili pomoči šol- skim kuhinjam in skrbi za soci- alno šibke državljane. Priredili so tudi v vseh krajih posebna predavanja, ki .^o jih ilu- strirali z pkjučnimi in zanimivimi filmi s tega področja. Če bi zadružniki vedeli. . .? Morda bi kdo dobil vtis, da zadružniki ničesar v tem ob- dobju niso zvedeli. Tako mnenje bi bilo vsekakor na- pačno, kajti oni so mnogo zvedeli, toda niso zvedeli tis- tega, kar bi morali vedeti, pač pa vsemogoče mimo bis- tva. Nekaj primerov nam to lepo- pojasni. V začetku je akcija bila zamišljena tako, da jo bo na- čeloma izvedlo Gozdno go- spodarstvo in sicer po že omenjenih principih — kmet ne sme biti oškodovan, sis- tem spravila je zadeva do- govora. Gozdno gospodarstvo pa pri tem ne sme imeti niti dinarja komercialnega zaslu- žka. Le storitve, v kolikor bi bile potrebne, se obraču- najo. Prvotno je bilo sicer zamiš- ljeno, da se v primerih seč- nje na panju vzame povpreč- je 2200 dinarjev, a to so opu- stili kmalu in sprejeli kot najprimernejši sistem de- duktivno metodo, ki jo je tudi ob različnih pogojih so- delovanja možno uporabiti. Na podlagi tega je Gozdno gospodarstvo nabavilo ipo- trebne žage za sečnjo, kjer bi bila potrebna njihova u- sluga ter vse ostalo — torej tudi posebni računovodski izračun. Za žage, ki so jih v ta na- men nabavili so bila porab- ljena precejšnja sredstva. Res je, da bo Gozdno gospo- darstvo rabilo te žage tudi za redno delo, nekaj pa jih bodo odprodali, in sicer za- to- ker v sedanjih pogojih več ne bodo potrebne. Toda zaradi natezanja ne- katerih zadružnih uslužben- cev in napačne presoje sta- nja je tudi zadruga za isto nalogo začela nabavljati po- trebne motorne žage. In si- cer s sredstvi kmetijske za- druge, ki so jih ustvarili za- družniki in katere bi bržčas koristneje porabili za pospe- ševanje kmetijstva. Tako se je pripetilo, da je čudna dvotirnost pripeljala tudi do dvojnih investicij za isto nalogo. No, in ali ni umestno vprašanje — ali ne bi bilo bolje, če je že zadru- ga ob napačni presoji naloge (skozi prizmo dinarja) težila, da sama izvede in izpolni na- logo, da si bi za to nalogo posodila pri Gozdnem gospo- darstvu za isti namen že na- bavljene motorne žage?! Kupili so druge. Ker pa in- vesticija ob tej posebni na- logi ne more biti element kalkulacije, temveč je treba nalogo opraviti z rednimi os- novnimi sredstvi, je jasno, da zadrugi ob tem nastane praznina, ki jo pač morajo pokriti z drugimi sredstvi. To preprosto resnico pa za- družniki ne vedo, toda mora- li bi jo poznati, kajti oni so tisti, ki bodo te žage tako ali tako plačali. Razen, če jih zadruga pravočasno ne pro- da. Teh podrobnosti, ki vse vplivajo kot stroškovni ele- menti zadruge, je še več. Za- nimiva pa je ob teh žagah še druga inačica, ki je tudi zadružniki ne vedo — zlasti pa ne oni, ki so si tudi sami nabavili nordijske motorne žage. • Te žage so nabavljene še iz starega količinskega uvoz- nega programa. Posebno te- žavno pri njih je že ob pr- vih okvarah za nadomestne dele, ki jih je potrebno uvo- ziti in za kar so potrebne devize. Gozdno gospodarstvo bo dobilo določena devizna sredstva za nadomestne dele, čeravno bodo tu in tam tudi oni v škripcih. Toda kako bo zadruga popravila žago, če bodo potrebni nadomestni deli. In kako jo bodo popra- vili zadružniki, ki so si na- bavili inozemske žage. Re- šitev je ob zaostreni deviz- ni politiki dokaj jasna — take žage bodo obležale v šupah. In ali res to ni škoda, pa tudi ali se res ni našel nekdo, ki bi zadružnikom po- jasnil, kako je s popravilom motornih žag? To so samo drobtinice, to- da prav te drobtinice bi mo- rali zadružniki poznati, saj te gmotne škode, ki jih je tudi lahko dokazati s števil- kami, zmanjšujejo kupno moč prebivalstva v Zgornji Savinjski dolini — to pa se pozna na standardu prebi- valstva v domala nepreki- njeni verigi. Kajti zmanjša se priliv v trgovine, pozna se v obrti, in na koncu po splošnih merilih se bodo po- večane investicije negativno poznale tudi pri urejanju de- litve osebnih dohodkov uslu- žbencev zadruge. Tako, da na, koncu pridemo znova do iz- hodišča, toda v škodljivem smislu. Razumljivo pa je, da bodo te napake odgovorni ljudje v zadrugi in na obratih skušali čimprej popraviti. gradivo zbral in napisal mile iršič. Zgodba iz Rogaške Slatine Naj povem po pravici. Tega ni sem sam doživel, niti videl. Zgod- bo mi je povedal dober znanec, ki se je pred dnevi ustavil v Ro- gaški Slatini. Posredujem jo tako. kot sem jo slišal. — Na sprehodu po Rogaški Sla- tini sem obiskal tudi točilnico, ali pivnico za mineralno vodo. Ni me presenetilo, ko sem moral za ko- zarec vode plačati deset dinarjev. (V Radencih jo točijo zastonj.), dosti bolj presenetljiva je bila personalna zasedba tega oddelka rogaškega zdravilišča. Po mojem mnenju bi lahko to delo opravlja- li največ dve ženski; v oddelku pa jih je več. Ena toči, druga po- daja kozarce, tretja jih umiva, četrta pobira denar... Vprašu- jem, zakaj toliko zaposlenih v pivnici, ko pa to ni treba. Ali ne prodajajo morda prav zaradi ko- zarca vode po deset dinarjev? AM ne bi bila štednja, ko že toliko govorimo o njej, umestna tudi tu? Kdo ve? Rešitev naloge Krajevne organizacije Združe- nja rezervnih oficirjev in podofi- cir j ev na območju mozirske ob- čine bodo v kratkem priredile v posameznih krajih posebne orien- tacijske pohode. Zastavljene bo- do posebne naloge, ki jih bodo skupine morale rešiti. S skupnimi močmi V zadnjih dneh je bilo nekaj istanikov, kjer so predstavniki metijake zadruge in gozdnega ^spodarstva skupaj proučili s redstavniki občine trenutno sta- je in kaj je potrebno, da se za- ^tovi vsa potrebna garancija, da odo vse nakazane količine lesa b pravem času na žagi. Ko so razjasnili osnovne poj- pri katerih je bilo toliko zme- ^ — to je, kmetovavec-zadruž- ife ne sme biti oškodovan, da gre 5 posamezno nalogo, ki nima rav nobenega komercialnega '^čaja, so se domenili, da bosta ^©tijsika zadruga in gozdno go- t^arstvo sodelovala. In sicer pri tem ni bistven si- odkupa niti to, da je večino '^^odb s kmetovalci sklenila za- l'^ga. Kajti ob tej nalogi bo goz- gospodarstvo pomagalo za- |?^nikom in zadrugi, da bo les pravem času na žagi. To je '^ЈПо pomembno. Pri tem ne gi-e * prenos pogodb, kajti veljale bodo cene, ki ob posameznih pri- merih veljajo v zadružnem sek- torju. To pa za vsako območje po- sebej in razumljivo tudi posebej za različne pogoje. Domeniili so se tudi, da bodo zadružnikom, ki imajo nalog do sto kubikov, v primeru, da sami vsega dela ali samo določene fa- ze ne zmorejo, pomagala zadruga, ki bo za uresničitev naloge tudi odgovorna — za primere pa ko gre za preko sto kubičnih metrov pa bo odgovorno za uresničitev načrta gozdno gospodarstvo. Si- stem obračunavanja bo pri tem enak — zadružniki pa so pogod- beno vezani na zadrugo, le da bo pri večjih količinah, kjer bo to potrebno pomagalo spričo odgo- vorne naloge tudi gozdno gospo- darstvo. Istočasno so se tudi domenili, da bodo uslužbenci kmetij.ske za- druge v posebnih primerih sode- lovali z gozdnim gospodarstvom in da bodo hkrati zadružnikom pojasnili dejansko stanje — — da namreč ne gre za prodi- ranje gozdnega gospodarstva v zadružni gozd, temveč, da gre za pomoč zaàrugi in zadružnikom v vseh primerih in pri vseh delih, kjer bi lahko nastal zastoj. Ko so podrobno govorili o poja- vih in problemih, ki so se ob tecn primeru pojavljali, so predstav- niki obratov kmetij-sike zadruge pojasnili in dckaj slikovito p>ove- dali, da ni potrebno veliko se- stankov in veliko posvetovanj — temveč, da je predvsem važno, da se čeravno na prvem dodobra po- menijo o vseh podrobnostih in da so pozneje o posameznih nalogah natanko poučeni uslužbenci na obratih in zadružniki. Kajti le talko so v Zgornji Savinjski do- lini doslej dosegli uspehe. Sicer pa se zadeve zamotajo p>o nepo- trebnem in je res potem težko najti izhod. Vendar je ta primer, tako so menili, najboljša šola — vsaka šola nekaj stane. Ta je po- brala pač nekaj živcev. Nasploh pa v Zgornji Savinjs;ki dolini dokaj ugodno gledajo na uresničitev te naloge. Saj so v mnogih primerih že domala do- končali delo. Ce pa se bo gozdno.j gospodarstvo v pomoč zadrugi v j nekaterih primerih živo zavzelo, ^ tako menijo, ne more priti do za- .stojev. Tako je po treh tednih hude krvi po nepotrebnem in za pra- zen meh, kajti ne zadruga (пе gozdno gospodarstvo pri tem ni- česar ne pridobivata, temveč le izpolnjujeta zadano nalogo, je le prišlo do tesnega sodelovanja in pomoči prav na tistem občutlji- vem področju za to območje. Ta primer nepotrebnega raz- burjanja pa je hkrati tudi potr- dilo, da je na koncu koncev le možno najti skupno osnovo; se- veda le, če ljudje vedo za kaj gre — sicer pa gotovo ne! In prav ta neinformiranost je bila tudi pogoj za dvotirnost in nekatere škodljive pojave.^ CELJSKI TEDNIK STEV. 22. — 8. junija 1962 TELESNA VZC0JA IN ŠPORT PRESENEČENJE Predzadnje kolo prven- stvenega tekmovanja v slo- venski conski nogometni ligi je prineslo, vsaj kar se tiče celjska predstavnika, dvoje precejšnjih presenečenj. Medtem, ko je moral Kladi- var na domačem igrišču, ne- koliko tudi po zaslugi slabe- ga sodnika, kapitulirati pred ljubljanskim Slovanom, ikji si je z zmago na celjskih tleh že zagotovil pravico do sodelovanja v kvalifikacijah za vstop v drugo zvezno li- go, so celjski železničarji odvzeli moštvu iz Nove Go- rice dve točki. Celjska telk- ma med Slovanom in Kladi- Tarjem se je končala z zma- go gostov 2:1, v Novi Gorici pa so točki osvojili Celjani na račun rezultata 3:2 v nji- hovo korist. Tekma na Glaziji je imela dva povsem različna dela. Vtem ko se je v prvem zde- lo, da bodo gostje zmagali z visokim rezultatom, so v drugem domačini pokazali, da le niso od muh in da zna- jo zaigrati, če hočejo. Zal je zlasti na potek drugega dela igre premočno v negativnem smislu vplival sodnik in ta- ko pripomogel, da je neka- terim ljudem po tekmi »za- vrela kri«. Celjani so se v Novi Gori- ci predstavili kot silno bor- bena enajstorica, saj se ima- jo prav izredni požrtvoval- nosti ter učinkoviti igri za- hvaliti, in to je veliko, da so prom.agali domačine. Po tem kolu je Kladivar Zidrknil s šestega na sedmo mesto lestvice, ima pa 18 točk ter razliko v golih 44:36. Celjani so zadržali predzadnjo stopnico s 15 toč- kami ter negativno razliko v golih 42:61. V zadnjem kolu bo Kladi- varjeva enajstorica nastopi- la v Ljubljani proti vodeče- mu moštvu Olimpije. Lan- ska tekma med njima na Glaziji se je končala z zma- go gostov 2:1. Celjski želez- ničarji pa bodo na domačem igrišču gostili ekipo Krima- Odreda iz Ljubljane, s kate- ro so lani v Ljubljani izgu- bili 1:0. DVE ZMAGI CELJSKIH ATLETOV v soboto in nedeljo so za točke v zvezni atletski ligi startali tudi člani in članice. Atleti celjskega Kladivarja so nastopili v Ljubljani, kjer so tako moški kot ženske zbra- li največ točk: moški 31.931, žen- ske pa 16.632. Medtem ko je prvi dan tekmova- nje precej motil dež, je bilo drugi dan vreme atletom nekoliko bolj naklonjeno, toda še zmeraj ne ta- ko, da bi rekli, da so bili. pogoji za miting dobri. Temu primerno so sledili tudi rezultati. Medtem ko je Lorger v teku na sto metrov moral prepustiti zmago obema Maribor- čanoma, je v teku čez visoke ovire zmagal z dokaj dobrim rezultatom 14.7. Precej presenetljivo je prišel poraz Leska pri skoku v daljino, medtem ko je pri skoku ob palici dosegel isti rezultat kot Kolnik — 420 cm. Naraks je zabeležil dvojno zmago, v teku na 800 in 1500 me- trov. Svojo premoč je potrdil tudi Vivod, ki je premagal 180 cm v vi- šino. V krogli se je izkazal Pikula s 15,13 metra. Teki na 400 metrov čez ovire, nadalje na 3000, 5000 in 10.000 metrov so minili v znamenju premoči mladih celjskih tekmovav- cev Polutnika, Potrate, Zuntarja in Primožiča. Prav lepo zmago si je priboril tudi Peterka v metu diska s 44,44 metra. Pri ženskah velja posebej orne niti zmago Šerbčeve v teku na lOC metrov, nadalje Gašparutove na 800 metrov, Kladnikove pri skokr v višino ter Lubejeve in Urbanči čeve pri skoku v daljino, oziroma metu kopja. Vzadn jih minutah Dvoboj med rokometaši Celja ter mariborskega Kovinarja je ves čas potekal v veliki izenačenosti obeh moštev. Celjani so si dragoceno zma- go z dvema golama prednosti 15:13 (8:8) zagotovili šele v zadnjih minutah igre. Kot vse kaže se moštvo rokometašev celjskega železničarskega kluba ne more otresti petega mesta na repub- liški lestvici. Tako ga zasedajo tudi po šestnajstem zavrtljaju s štirinaj- stimi točkami. PLANINSKI KOTIČEK Redki so Celjani, ki na svojih ne- deljskih izletih pohitijo na Menino planino nad Gornjim gradom, čeravno imajo ugodno avtobusno zvezo. Iz Celja odhaja zjutraj ob 5.30, nazaj v mesto pa se vrača ob 19.30. Ce si izberemo pot iz Gornjega gra- da, smo pri novem planinskem domu na Menimi že v treh urah. Dom stoji pod 1.508 metrov visokim Vivodnikom. Planinska koča je stalno oskrbovana od 1. maja do pozne jeseni; pozimi pa tudi takrat, če je napovedan kak smučarski izlet. Tereni na Menini so namreč zelo ugodni za smučarje — za- četnike, pa tudi za izurjene ljubitelje tega športa. Poleti je skoro ves vrh Menine po- raščen s prelepim rododendronom. Poleg doma stoji spomenik padlim partizanom. Na njem piše: vsem mr- tvim, a nesmrtnim borcem, ki jih je vzela v naročje Menina. Menino lahko obiščemo tudi tako, da se peljemo do prelaza Cernilec, od- koder vodi mimo lepe gostilne marki- rana pot po vsem grebenu do planin- skega doma. Ta pot ni težka, saj gre večinoma po ravnem, je pa daljša in vodi skozi prelepe gozdove. Kočo na Menini planini dobro oskr- buje planinsko društvo Gornji grad. grad. dr. M 90 pionirjev V partizanskem mnogoboiu Četudi je na okrajnem prvenstvu pionirjev v partizanskem mnogoboju sodelovalo vsega skupaj devet vrst z devetdesetimi mladimi tekmovavci in tekmovavkaml. z udeležbo vseeno ne moremo biti zadovoljni, saj je šlo na- vsezadnje za tekmovanje v tisti de- javnosti, ki naj predstavlja osnovo dela v partizanskih društvih. Tako pa je tudi to tekmovanje potrdilo, da delo v partizanskih društvih peša. MLAJŠE PIONIRKE. EKIPE: 1. TVD Gaberje 652.1 točka (edina vrsta). POSAMEZNO: 1. Gabrovec 68.0, 2. Je- kuš 67.8, 3. Radženovič 66.8. MLAJŠI PIONIRJI: EKIPE (3. vr- ste): 1. TVD Celje 643.2, 2. TVD Voj- nik 604.7, 3. TVD Braslovče 539.8. PO- SAMEZNO: 1. Gregi (Vojnik) 67.9, 2. Tamše 67.4, 3. Vrečjco (oba Cçjje) 67.0. STAREJŠE PIONIRKE: EKIPNO (2 vrsti): 1. TVD Mozirje 700.8, 2. TVD Celje 699.0. POSAMEZNO: 1. Segina (Celje) 77.0, 2. Bolka 76.3, 3. Miklavc (obe Mozirje) 74.5. Pionirji na republiškem prvenstvu v streljonju v nedeljo je bilo v Kamniku repub- liško prvenstvo pionirjev v streljanju z zračno puško. Strelci iz celjskega okraja so se povsem držali propozicij tekmovanja in nanj poslali vseh osem najboljših občinskih ekip, medtem ko so nekateri okraji poslali na to pr- venstvo le po dve ali tri občinske vrste, ostali pa se vabilu sploh niso odzvali. V ekipnem ocenjevanju je zmagala Postojna s 655 krogi, 2. Maribor-Tabor 647, 3. Celje 634,... 8. Žalec 594, 9. Slo- venske Konjice 586, 12. Šoštanj 554, 14. Šmarje pri Jelšah 521, 17. Šentjur 492, 18. Laško 460, 19. Mozirje 409. Posamezniki: l. Milena Ramšak (Šempeter) 184, 4. Zoran Lah (Celje) 173, ... 9. Milan Burger (Šoštanj) 169, 10. Marjan Kolar (Celje) 167 itd. I. P. STAREJŠI PIONIRJI: EKIPE (3 vr- ste): 1. TVD Celje 721.6, 2. TVD Ga- berje 701.0, 3. TVD Ljubno ob Savinji 621.0. POSAMEZNO: 1. Goršak (Celje) 76.7, 2. Klemenšek (Ljubno) 76.6, 3. Petrič (Gaberje) 74.9 KOŠARKA V nadaljevanju okrajne lige v ko- šarki so bili doseženi naslednji rezul- tati: 2alec—Šoštanj 53:43, Prebold— Rogaška Slatina 56:42, Velenje—ZKK Celje 45:52, Partizan Celje—Slovenske Konjice 78:75. Z boljšo razliko v koših so v vod- stvu Velenjčani, na drugem mestu pa Celje itd. V edini tekmi ženske skupine so Velenjčanke s tesnim rezultatom od- pravile ekipo ZKK Celje 26:25. POMEMBNA ZMAGA Tudi šesto kolo republiške lige v košarki za moške ni ostalo brez pre- senečenj. Za največje so poskrbeli košarkarji Elektra iz Šoštanja, ki so v Domžalah opravili z doslej nepre- magano ekipo domačinov. Rezultat tekme se je glasil 87:71 (41:37) v korist Elektra. Po tej zmagi so se Soštanjčani utr- dili na tretjem mestu z osmimi točka- mi ter razliko v golih 382:319. Priznanje v organizaciji gabrskega Partizana bo v nedeljo, 10. junija v Celju republiško prvenstvo pionirjev in pio- nirk v mnogoboju v vajah na orodju. Tekmovanja se bodo udeležile naj- boljše okrajne vrste. Organizacija re- publiškega prvenstva v Celju ne po- meni samo izpopolnitve zanimivega športnega programa, temveč tudi iz- redno priznanje gabrskemu društvu Partizan, ki je sprejel to zahtevno prireditev. V ATLETIKI IN MALEM NOGOMETU Konec prejšnjega meseca je občin- ska zveza za telesno kulturo Šmarje pri Jelšah priredila občinsko prven- stvo osnovnih šol v atletiki in propa- gandno tekmovanje v malem nogome- tu. Atletskega tekmovanja se je ude- ležilo 120 učencev iz sedmih osnovnih šol. Med pionirji je bil vrstni red po skupnem številu točk: 1. Rogaška Sla- tina I, 2. Šmarje, 3. Rogatec, 4. Prista- va, 5. Šentvid, 6. Zibika, 7. Dobovec. Pionirke pa so se uveljavile takole: 1. Rogaška Slatina I, 2. Šmarje, 3. Pri- stava, 4. Dobovec, 5. Zibika. V malem nogometu je tekmovalo pet članskih ekip. Po precej izenače- nih igrah so zmagali učenci industrij- ske steklarske šole iz Rogaške Slatine pred Partizanom iz Kozjega, NK Ro- gaško Slatino ter Rogatcem. L. B. SAH MLADINSKO PRVENSTVO CELJA Pred dnevi se je začelo mladinsko prvenstvo Celja v šahu. Po osmem kolu je vrstni red takle: Kovačič 6 in ç>ol, Grum 6, Lube j, Musek 4 in pol, Grabelšek 4, Golob 3 in pol, Hrušo- var, L. Krajne 3, Bajee, Grein, Pod- lunšek 2 in pol itd. Kot smo napisali že v prejšnji številki okrajni zvezi združenja borcev NOB na tekmovanja. V ekipnem ocenjevan 12.5 točke, drugo mesto so osvojili bo nje pa rezervni oficirji 6.5 točke. — nost prikazujejo tudi slike. Zgoraj le pama JLA in Invalidom. Zgoraj desn rom in organizatorji tekmovanja, spo- podpredsednik združenja borcev NOB žence. Desno: predstavnik invalidov osvojeni pokal. je komisija za šport in rekreacijo pri pripravila konec maja zanimiva šport- ju so zmagali invalidi, ki so zbrali rei z 11 točkami, tretje JLA 10.5, zad- Del tekmovanja ter zaključno slav- vo: prizor s tekme v odbojki med eki- o: zmagovalna ekipa s sodniškim zbo- daj levo: tov. Alojz Piškur (levo) in tov. Tone Grm pozdravljata udele- tovariš Lojze Zagore (levo) sprejema -dj KAR PREKO ZELENIC Vožnja osebnih avtomobilov preko zelenic na Otoku v Celju se nadaljuje. Tako se je zopet dogodilo v nedeljo, dne 3. junija, da je osebni avtomobil CE 23-02 prečkal isti prostor, o kate- rem sem že pisal. Ni pa samo ta zele- nica postala »avtocesta«. Ta avtomobi- list je pustil sled še na drugi zele- nici, na kateri je obrnil svoj avto- mobil, da je lahko nato peljel po ce- stišču ob blokih dalje. Tako vidimo lahko na tem delu Otoka »lepo sled«, ki kaže, kakšne šoferje motornih vozil imamo v Celju. Gotovo pa je, da bi takšni šoferji ne vozili po zelenicah, če bi imeli vsaj malo srčne kulture in čuta odgovornosti, da so zelenice na Otoku za okras, katere so zahtevale mnogo požrtvovalnega dela. V bodoče bi bilo bolje, da bi voz- niki motornih vozil vozili po cesta in pokazali, da so sposobni upravljal vozilo, kot zahtevajo cestno prometi predpisi. -Ij. VEČER NARODNIH PESMI Olepševalno in turistično društvo Celju prireja v torek, 12. junija o 20. uri v unionski dvorani večer na rodnih pesmi, romanc, zabavnih mc lodij in humorja. Sodelovali bodo sc listi RTV Sarajevo In Beograd. Vstopnice po 150, 200 in 250 dinarje so v predprodaji pri blagajni kin Union. Gibanje prebivaÍMÍva v času od 28. maja do 3. junija 1962 je bilo rojenih 31 dečkov in 32 deklic. Poročili so se: GOLOB Ludvik, premikač iz Raki- tovca in GORJUP Terezija, poljedelka iz Kompol. KOS Otmar, šofer iz Gor- nje vasi pri Preboldu in OCVIRK Ma- rija, poljedelka iz Grajske vasi. SKRI- NJ AR Adolf, ključavničar iz Kota in FIRER Marija, gospodinjska pomočni- ca iz Celja. Umrli so: KITAK Neža, otrok iz Zahentaerca, stara 4 leta. KODER Franc, upokoje- nec iz Sela, star 63 let. STRES Anton, kmetovalec iz Donačke gore, star 49 let. KUZNER Franc, kmetovalec iz Gaja, star 67 let. CEPIN Marijan, po- ljedelec iz Drenskega Rebra, star 31 let. AHAC Anton, otrok iz Marije Reke, star 4 mesece. SAVSEK ing. Jožef, Inženir-arhitekt iz Celja, star 61 let. KRONIKA NESREi oto Tajhmajster iz Rimskih Topli je padel z motorjem in se ranil n glavi. — Osemletni Boris Bornšek i Gotovelj je padel s kolesom in si zle mil nogo. — Jože Sluga iz Trnovelj p si je pri padcu s kolesom pretres« možgane. — Ivan Skorjanc iz Griž ! je pri delu s sekiro poškodoval prsr koš. — Alojz Divjak iz Liboj se je sekiro vsekal v nogo. — Z mopedoi sta padla Stane Zupane iz Primoža pi Šentjurju in Jožica Cehovin s Polzeh Prvi si je ptretresel možgane, drug pa poškodovala glavo. — Konrad Fr€ ce iz Podgorja je padel z motorjei ter si poškodoval glavo in nogo. — Pi čiščenju dimnika si je poškodoval ro ko, nogo in glavo Ivan Lampret 1 Stražice pri Frankolovem. — Pri del v Cinkarni si je nogo poškodov: Franc Smole iz Ješovca pri Smarji — Zvonku Kogovšku iz Levca je neh do vrgel v glavo kamen in mu jo po škodoval. Napad brez potrebe Nedeljska nogometna tekma med Küadivarjem in Slovanom v Celju je imela nenavaden konec, predvsem pa takšen epilog, ki ne sodi na nogometna igrišča, pa če- prav ... sodnik svoje naloge ni opravil najbolje in četudi je oško- doval domače moštvo. Tekma sama se je sicer končala brecz incidentov, zato pa so neka- teri prevročneži navijači na nena- vaden način (pospremili sodnika z igrišča do garderobe. Prišlo je do incidenta, ki zasluži vso grajo in največjo obsodbo, saj se v njem zrcalijo tiste negativne silnice, ki ne sodijo na nobeno športno igri- šče. Zanimivo je namreč to, da se je večina strinjala z ugotovit- vijo, da bi do tega napada na sod- nika ne prišlo, če bi Kladivar zmagal. Na srečo napad na sodnika ni imel težjih posledic, čeprav je že tak, kakršen je bil, ponižal člo- veka in pokazal, da je med no- gometnimi navijači še zmeraj pre- cej takih, ki ne znajo prenesti poraza svojega moštva. Sodnik je zapustil igrišče šele po enournem čakanju in še takrat v spremstvu miličnikov ter v vaT- sitvu njihovega avtomobila. Tudi ta odhod je spremljala skupina navijačev. Ne glede na dogodek, ki nima zagovornika, pa se vendarle vsi- ljuje vprašanje, ali delo sodnika ne prenese kritike (seveda ne tak- šne s fizičnim obračunavanjem) in ali ni činitelja, ki bi že v na- prej preprečil takšne izpade. Gre namreč za to, ali so odgovorni krogi temeljito pretehtali sodni- kovo sposobnost, ko so ga določili za takšno tekmo in kaj storui po- slej, če bodo vendarle priznali, da je k izgredu na Glaziji, ki ga ni mogoče opravičevati, vendarle pripomogel tudi sodnik? Gre to- rej za zahtevo po vzgoji ne samo obiskovavcev nogometnih tekem, temveč tudi za ustrezno stroikov- no vzgojo tistih, ki takšne tekme vodijo s piščalko v ustih. -an Konec prejšnjega tedna je bilo v Mariboru republiško prvenstvo srednjih in strokovnih šol v rokometu. Ekipa celjske Srednje teh- niške šole se je uveljavila tudi na tem tekmovanju, saj je prepri- čevalno osvojila prvo mesto. Žal se tega tekmovanja niso udeležile rokometašice Ekonomske šole iz Celja, ki bi se prav tako borile za eno najboljših mest. Na sliki: rokometaši Srednje tehniške šole s svojim profesorjem tov. Ermen cem po osvojitvi okraj, prvenstva V TREZNO PRESOJO Pred kratkim je Nogometna zveza Slovenije dala pobudo za ustanovitev dveh tako imenova- nih medokrajnih lig, kot vmes- nih oblik prvenstvenega tekmo- vanja med sedanjo slovensko consko ter osmimi okrajnimi li- gami. Razlogov za takšno pobu- do je bilo več: skrb za dvig kva- litete, zmanjšanje kvalitetnih razlik med moštvi, ki že več let sodelujejo v conski ligi in oni- mi, ki prihajajo vanjo na novo in so v večini primerov obsoje- na, da se po enem letu vračajo v staro okolje, odprava kvalifika- cij za vstop v slovensko ligo in podobno. Po tem predlogu naj bi v naši republiki imeli dve takšni medokrajni ligi, vzhodno in zahodno. V vzhodni naj bi igralo od 10 do 12 moštev Iz celj- skega, mariborskega in mursko- soboškega okraja. Na razgovoru, ki so ga imeli predstavniki pri- zadetih okrajev v Mariboru, so sklenili, da naj bi vzhodna med- okrajna liga štela dvanajst mo- štev in sicer pet iz mariborske- ga, štiri iz celjskega ter tri iz murskosoboškega okraja. Četudi gre zaenkrat samo še za predlog, za pobudo, ki bo spre- jeta ali pa ovržena na bližnji skupščini Nogometne zveze Slo- venije, vendarle kaže o njej spregovoriti tudi z drugega stali- šča in ne samo s tistega, ki ustanovitev takšnih lig upravl- čuje s čisto športnega, ali bolje rečeno tekmovalnega. Gre nam- reč za vprašanje, ali bomo z ustanovitvijo dveh novih med- okrajnih lig okrepili množično osnovo nogometa, ki mimogrede povedano v celjskem okraju ni nič kaj zavidljiva, saj imajo vsi klubi registriranih samo okoli 700 igralcev. In nadalje, ali bo- sta novi ligi odprli pot k takšne- mu tekmovalnemu sistemu, ki naj dobi svojo temeljno osnovo v občinah in končno, kako bo- mo novo vrsto tekmovanja opra- vičevali s finančnega gledišča. Razumljivo je, da so se dru- štva, ki pretendirajo na sodelo- vanje v medokrajni ligi (v po- štev jemljem samo ona Iz celj- skega okraja) najprej ustvarila pri finančnem vprašanju: kje do- biti sredstva, in to precejšnja, da bi krila vse izdatke, ki bi nastali na račun voženj, prehrane, na- domestila za izgubljeni zaslužek in morda še za kaj. Ze prvi ra- čuni so namreč pokazali, da bi n. pr. samo eno moštvo potre- bovalo za kritje stroškov takega tekmovanja лкоИ milijon dinar- jev. Veliko časa in denarja bi vzela gostovanja na Ravnah, pa v Lendavi, Gornji Radgoni, Ma- riboru, Ptuju itd. Veliko časa in veliko denarja! Kje torej najti ne samo denar, temveč tudi opravičilo za trošenje tolikšnih sredstev za tekmovanje? Ali ne bi bil ta denar vržen proč, saj bi ga koristila le majhna skupi- na nogometašev? Zakaj torej to- likšna sredstva samo za tekmo- vanje? Ali ne bi bilo veliko bolj koristno in družbeno opravičlji- vo, če bi ta sredstva dali n. pr. za organizacijo občinskih tekmo- vanj, za vzgojo mlađih nogome- tašev in podobno. Gre torej za kopico vprašanj, ki jih bo treba razvozlati pred odločitvijo o ustanovitvi medokrajnih lig, in o sodelovanju v njih. Pa še ne- kaj, kako bi moglo n. pr. samo moštvo iz šmarske, pa tudi šo- štanjske in druge občine upravi- čiti več sto tisočakov za tekmo- valne stroške, ko pa vemo, da imamo v okraju celo vrsto občin, ki ne dajejo tolikšnih dotacij ni- ti za celotno telesnovzgojno de- javnost, za vsa društva skupaj, kaj šele enemu samemu? O vseh teh in podobnih vpra- šanjih je razpravljala tudi Okraj- na zveza za telesno kulturo sku- paj s predstavniki komisije za nogomet in opozorila na te pro- bleme. Čeprav nima nobene pra- vice, da bi kateremu koli moštvu zabranila sodelovanje v 'takšni ali drugačni ligi, je vendarle opozorila na vprašanja, ki se po- javljajo, da bodo stvari ob pre- soji jasnejše in da ne bo pozne- je, ko bodo društvene blagajne prazne, nepotrebnega jadikova- nja. -mb NATEtAJ ZA PLAKETO „VZORNEGA VOZNIKA' Ni dolgo od tega ko je republi- ška komisija za vzgojo in varnost cestnega prometa razpisala natečaj za podelitev plakete vzornega voz- nika. 2e naziv plakete pove veli- ko; namen natečaja pa je, da po- maga pri vseh voznikih motornih vozil razvijati prometno varnost in utrjevati smisel za spoštovanje prometne discipline na javnih ce- stah. Plaketo lahko prejmejo poklicni vozniki in vozniki amaterji, ki vo- zijo najmanj pet let, ki v zadnjih petih letih niso bili povzročitelji prometne nesreče, ki v poslednjih petih letih niso bili kaznovani za- radi hujšega prometnega prekrška da so znani kot trezni in obzirni vozniki, piri katerih je v polni meri razvit čut odgovornosti za spošto- vanje prometne discipline in tova- rištva napram drugim udeležencem v javnem cestnem prometu. Pose- ben pogoj za podeljevanje plakete vzornega voznika je tudi vzorno vzdrževanje vozila, prav posebno še tistega, iki jim je zaupano po dolžnosti iz rednega delovnega razmerja. Predloge za podeljevanje plakete vzornega voznika lahko dajejo ob- činske in okrajna komisija za vzgo- jo in varnost prometa na cestah, nadalje državni organi, zavodi, družbene organizacije itd. Plaketo pa bo podeljevala republiška komi- sija za vzgojo in varnost cestnega prometa pri Državnem sekretariatu za notranje zadeve. Plakete so dvojne: takšne, ki jih bodo vozniki pritrjevali na svoja vozila in one, ki si jih bodo odli- kovani vozniki motornih vozil pri- peli na suknjiče. Posebno določilo natečaja pred- videva, da bo plaketo moral vrniti sleherni voznik, kateremu bi bilo odvzeto vozniško dovoljenje. Prve plakete »vzorni voznik« bo- do podeljene na letošnji praznil šoferjev, 13. julija. Zato bi bil prav, če bi vse organizacije, usta nove, podjetja in ostali, predlagal svoje člane, oziroma zaposleni voznike motornih vozil, ki zadovo ljujejo pogojem za podelitev tegi priznanja, ustreznim komisijam z« vzgojo in varnost prometa na ce stah. Naj bo tudi plaketa »vzorn voznik« spodbuda vsem voznikon motornih vozil, da bodo spoštoval prometne predpise in stremeli, dí bo vožnja na naših cestah varna. Kdo lahko poučuje kandidate za voznike motornih vozil Pravilnik za poučevanje kandidatoi za voznike motornih vozil je izšel ži 1959. leta. Le-ta določa, da lahko kan didate za voznike motornih vozil pou čujejo samo tisti izprašani vozniki, K so stari najmanj 25 let in ki imaj' vozniška dovoljenja vsaj tri leta. вз zen tega pa morajo imeti za takšn' poučevanje posebna pooblastila, ki & izda pristojni okrajni organ za notra nje zadeve. v celjskem okraju doslej niso upO' števali določil tega pravilnika; ter s< poučevanje kandidatov za vozniK« motornih vozil dovoljevali praktičn' vsakomur. Od ponedeljka, 4. junija pa so prekinili z dosedanjo toleranc' ter že izdali prva pooblastila za po«' Cevanje kandidatov za voznike motor nih vozil. Razen tega so ta pooblasti' la dobila tudi tista avto-moto društv* društva ljudske tehnike ter združej nja šoferjev in avtomehanikov, j'; imajo za poučevanje tudi ostale te»[ nične pogoje, kot vozila, najrazliCnej' še učne pripomočke, makete In dobno. Tako je tudi s tem ukrepo" zagotovljeno kvalitetno pripravu*! nje bodočih voznikov motornih vo«' in s tem posredno večja varnost P'" meta na naših cestah. Razumljivo je, da morajo vsi 115**^ ki poučujejo kandidate za vozni^^ motornih vozil, nositi pooblastila poučevanje zmeraj s seboj ter jih ^ posebno zahtevo pokazati varnost»' organom. CELJSKI TEDNIK ŠTEV. 22 — 8. junija 1962 Pionirji v rokometu y organizaciji komisije za rokomet je bilo v nedeljo okrajno prvenstvo nionirjev in pionirk v rokometu. Ude- ležba ni bila zadovoljiva saj so sode- ovale samo štiri moške ter dve ženski ekipi, kar je za tako tekmovanje in tako priljubljeno igro vsekakor pre- malo. pri pionirjih je zmagala prva vrsta celjskega Partizana pred drugo, Žal- cem in Šentjurjem. Pri pionirkah pa so mlade igralke iz Žalca odpravile sovrstnice celjskega Partizana 9:3. Okraino prvenstvo je veljalo kot izbirno tekmovanje za republiško, ki bo za pionirje v nedeljo, 10. t. my Celju, za pionirke pa isti dan v Pi- ranu. CELJE : SENOVO hokej na travi V nedeljo, 10. t. m. bo na pomožnem igrišču za Glazijo odločilna tekma celjsko-zasavske skupine republiške jige v hokeju na travi. Domače mo- štvo HDK Celja se bo spoprijelo z ekipo Partizana iz Senovega. Zmago- valec tega dvoboja bo osvojil tudi prvo mesto v tej skupini ter s ,tem pravico do finala republiškega tek- movanja. Tekma se bo začela ob de- setih dopoldne. TOVДRNA EMAJLIRANE POSODE CELJE ■ ugodno proda ali daje v najem ; 10 WEEKEND HIŠIC in KUHINJO v Moščeniški Dragi. ' Hišice se lahlco prodajo tudi posamič in so primerne, za garaže. .'i Informacije na tel. štev. 39-21 interna št. 233. : Obveščamo vse kupce in po.slovne prijatelje, da so se trgovska podjetja »MANUFAKTURA«, Celje, Cankarjeva 1, »VESNA«, Celje, Cankarjeva 2, »VOLNA«, Celje, Prešernova 7, združila v večje podjetje CELJE, PREŠERNOVA 7/II, poštni predal št. 15. Podjetje »MODA« ima v sklopu naslednje poslovalnice: VOLNA, Prešernova 7, telefon 24-75, VESNA, Cankarjeva 2, telefon 29-50, MANUFAKTURA, Cankarjeva 1, telefon 30-17, SOLCAVA, Prešernova 9, telefon 29-35 PARFUMERIJA, Trg V. kongresa 11, telefon 20-76, DROGERIJA, Prešernova 4, telefon 30-50, SKLADIŠČE, Prešernova 7, telefon 29-38. Za obisk v poslovalnicah se priporoča delovni kolektiv. Trgovsko podjetje »MODA«, Celje »METKA« MEHANIČNA TKALNICA CELJE razpisuje 1 prosto delovno mesto za kvalificiranega električarja Pogoji: Kvalificiran električar z najmanj 3 letno prakso v stroki in odsluženim vojaškim rokom. Pismene ponudbe sprejema podjetje. Trgovsko podjetje »Naša knjiga" CELJE, Stanetova ulica 10 sprejme: TRGOVSKEGA POMOCNIKA-CO in ADMINISTR ATORKO - J'AKTURISTKO Prošnje poslati na upravo podjetja. NOVE SEZONSKE AVTOBUSNE PROGE 0BJAVE IN OGLASI gledališče SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE V CELJU Petek, 8. junija 1962 ob 20. uri: Mar- cel Franck: SRECA NA UPANJE. Go- stovanje v Šmarju pri Jelšah. Sobota, 9. junija 1962 ob 16. uri: Mar- cel Franck: SRECA NA UPANJE. Go- stovanje v Velenju. ob 20. uri: Marcel Franck: SRECA NA UPANJE. Gostovanje v Velenju. Nedelja, 10. junija 1962 ob 15.30: Mar- cel Franck: SRECA NA UPANJE. Iz- ven. ob 20. uri: Marcel Franck: SRECA NA UPANJE. Gostovanje п*а Dobrni. Petek, 15. junija 1962 ob 20. uri: Mo- liere: SOLA ZA 2ENE. Premiera. Premierski abonma in izven. Sobota, 16. junija 1962 ob 20. uri: Moliere: SOLA ZA ZENE. Sobotni abonma in izven. Nedelja, 17. junija 1962 ob 15.30: Mo- liere: SOLA ZA ZENE. Nedeljski po- poldanski abonma in izven. kino kino union Do 9. 6. 1962 »ZAKON V SENCI«, nemški film Od 10. do 13. 6. 1962 »LIGA GENTLE- MANOV«, angleški kriminalni film Od 14. do 17. 6. 1962 »CIOCIARA«, italijanski film kino metropol Do 9. 6. 1962 »NOC«, italijanski Csc film Od 10. do 11. 6. 1962 »KARNEVAL V NEW ORLEANSU, ameriški barvni Csc film Od 12. do 13. 6. 1962 »PREK PLANIN DIVJEGA ZAHODA«, ameriški barvni Csc film Od 14. do 16. 6. 1962 »ZADNJA ZI- MA«, danski film letni kino Do 9. 6. 1962 »DEŽEVJE PRIHAJA«, ameri?ki barvni Csc film Od 10. do 12. 6. 1962 »CIGANKA«, ju- goslovanski film Od 13. od 15 . 6. 1962 »ZADNJI VOZ«, ameriški barvni film matineja Dne 10. 6. 1962 »ZAKON PRERIJE«, ameriški barvni Csc film kino dpd »svoboda« Šempeter v savinjski dolini Od 9. do 10. 6. 1962 »SLABE ZENE«, francoski film Od 13. do 14. 6. 1962 »ZELENA MA- GIJA«, italijanski barvni film izjava Dne 22. 5. 1962 sem na celjski tržnici neopravičeno napadla z žaljivimi be- sedami tovarišico BESKOVNIK Mile- no, učiteljico II. osnovne šole v Celju ter ji očitala stvari, ki sploh niso bile resnične. Vzrok tega je, ker sem na- sedla lažem hčerke Majde, učenke VII. b razreda osnovne šole v Celju. Ta dogodek je bil izvršen na jav- nem prostoru v prisotnosti več oseb, ki imajo lahko sedaj o celi zadevi na- pačno mišljenje. Izjavljam, da sem ravnala povsem nepremišljeno in nepravilno ter svojo izjavo v celoti preklicujem. Tovarišici BEŠKOVNIKOVI pa se zahvaljujem, da je odstopila od ka- zenskega postopka. Celje, dne 1. 6. 1962. Voglar Marija, 1. r. Celje, Dečkova cesta štev. 50 stanovanja STAREJŠA UPOKOJENKA IŠCE SO- BO! Cuva otroka ali plača. Pomaga v gospodinjstvu. Ponudbe pod »Za- nesljiva« na upravo lista. ISCEM HRANO IN STANOVANJE ZA DVA DIJAKA OSEMLETKE. — Po- polna oskrba. Ponudbe na naslov: Turk Nada, Gledališka 3, Celje. ENOSOBNO STANOVANJE S PRI- TIKLINAMI oddam mladoporočen- cema v Celju. Ogled in ostalo v ne- deljo od 8. do 12. ure, ob delavnikih od 18. ure dalje. Ponudbe pod »Mla- doporočenca« na upravo lista. DAM LEPO NAGRADO tistemu, ki mi odda prazno sobo. Naslov v upravi lista. OPREMJENO SOBO dam dekletu ali mlajši upokojenki za pomoč v go- spodinjstvu. Naslov v upravi lista. ZAMENJAM veliko enosobno stano- vanje z balkonom v mestu za manj- še dvosobno, lahko izven mesta. Drugo po dogovoru. Naslov v upravi lista. prodam DOBRO OHRANJENO register blagaj- no KRUPP NACINAL za 60.000 din prodam. Ogled v komisijski trgovini v Celju. Tiršek Josip, Dobrteša vas, Šempeter v Savinjski dolini. MOŠKO KOLO za 9.000 din prodam. Naslov v upravi lista. UGODNO PRODAM MOTOR MAIKO 200/57; Mimik Stane, Drešinja vas. Petrovce. MOPED COLIBRI za 90.000 din in pralni stroj nov za 80.000 din pro- dam. Strupeh, Kersnikova 1, Celje. NSU PRIMA 175 ccm, odlično ohra- njen, prodam. Naslov v upravi lista. KURJI IN ZAJČJI HLEV, deset me- secev star »bernardinec«, dva soda 60 + 40, postelja z nočno omarico, di- van, vrtna miza in klop, aparat za brizganje fasad, bencinska svetilka, za spajanja-nova, naprodaj. Brinar- jeva 8, Nova vas, Celje. SAMSKO SPALNICO in razno drugo pohištvo prodam. Velesova 9, Celje. TELICO, sivorjavo, visokobrejo pro- dam ali zamenjam za vprežnega ko- nja. Cencelj, Tremarje. GOZD v bližini celjskega gradu, cena ugodna, naprodaj. Stožir Anton, Tr- novlje 26, Celje. NOVO MOŠKO KAMGARN OBLEKO za manjšo in močnejšo postavo pro- dam za polovično ceno. Naslov v upravi lista. 3 HA LEPEGA GOZDA prodam. Na- lov v trafiki na glavnem trgu v Šo- štanju. PRODAM: lepo ohranjeno jedilnico, pohištvo za samsko sobo, karnise, radioaparat, sesalec za prah, pisalni stroj, plinski reso s pekačem in dru- go. Ogled med 11. in 12. uro in med 16. in 18. uro. Fohn, Prešernova uli- ca 7/1. POSEBNO OBVESTILO! V mesecu juniju, juliju in avgustu organiziramo vsko nedeljo enodnevne izlete v znane letoviške kraje Slovenij«. PROGRAM IZLETOV ZA MESEC |UM| 10. junija: na BLED CENA: 2.000 din 17. junija: v PTUJ iin na BORL CENA: 1.300 din 24. junija: v CRIKVENICO in SELCE CEN.\: 3.500 din Izletniki lahko koristijo legitijnacije K-15 za znižano vožnjo s 75 odstotnim popustom. ZAHTEVAJTE PROGRAME V POSLO- VA LNICL Prijave sprejemamo v poslovalnici Celje, Titov trg 3, tel. 28-41 (nasproti avtobusne postaje) in v poslovalnici Ve- lenje, Salešika 14/d do vsakega petka do 19 ure. POTUJTE Z UDOBNIMI TURISTIČNI- MI AVTOBUSI, KI VAM im NUDI IZ- LETNIK - AVTOBUSNI PROMET CELJE. IZLETNIK Celje ekonomska šola V celju objavlja redni razpis šolskega odbora za vpis v prvi seme- ster oddelka za odrasle za šolsko leto 1962-63. 1. V prvi semester bo sprejetih 35 slušateljev. 2. Sprejemni pogoji: a) uspešno dovršena osemrazredna osnovna šola oziroma nižja gimna- zija, b) starost nad 20 let do 1. septembra 1962, c) zaposlitev v stroki, za katero iz- obražuje šola. 3. Prijave za vpis (na obrazcih dzs štev. 1,50), kolkovane s 50 din držav- ne takse sprejema uprava šole do 22. junija 1962. Prijavi morajo biti priložene te-le listine: a) rojstni list in poročni list za po- ročene žene, b) zadnje šolsko spričevalo, c) mnenje oziroma priporočilo go- spodarske organizacije (podjetja), ura- da ali ustanove z navedbo delovnega mesta in delovnega staža kandidata, d) priporočilo zb zaradi prednosti pri izboru med kandidati, ki izpolnju- jejo enake pogoje, e) izjavo o plačilu šolnine, ki bo znašala za šolsko leto 1962-63 predvi- doma 4.000 do 5.000 din mesečno. 4. Izid razpisa bg objavljen 27. ju- nija 1962 ob 16. uri na ekonomski šoli v Celju. Ravnateljstvo KUPIM DALJNOGLED, vsaj osem- kratna povečava. Ponudbe s ceno pod »Daljnogled« na upravo lista. ( sluibi UPOKOJENEC s srednješolsko izo- brazbo, 23 let pisarniške prakse želi honorarno zaposlitev. Naslov v upravi lista. UPOKOJENEC bi šel na posestvo v pomoč. Ponudbe pod »Kmetijski strokovnjak« na upravo lista. raz Na: NUJNO POTREBUJEM 30.000 dinarjev za 3 mesece. Vrnem visoke obresti. Usluga: pomagam pri gradnji. Na- slov v upravi lista. MESTO VENCA na grob pokojnemu Jožetu Mrevljetu je darovala Admi- nistrativna šola v Celju 3.000 dinar- jev Občinskemu odboru rdečega kri- ža v Celju. MESTO CVETJA na grob pok. dr. Alfonza Terseglava je darovala dru- žina (Erika in Ciril) Golouh Občin- skemu odboru rdečega križa v Celju 2.000 dinarjev. r-^.zpisi Gospodinjska šola Šentjur pri Celju razpisuje sprejem učencev na dvolet- no strokovno izobraževanje za poklic kuhar. Pogoj je dovršenih 8 razredov osnovne šole. Vsi učenci stanujejo v internatu. Prijave je treba poslati do 23. junija t. 1. in jim priložiti: 1. Rojstni list; 2. Zadnje šolsko spričevalo; 3. Zdravniško spričevalo; 4. Obveza o plačevanju domske oskrbe (8.000 din). Kandidati bodo klicani k preizkuš- nji znanja iz osnoyne šole. Vse infor- macije daje ravnateljstvo. Komisija za sprejem in odpoved de- lovnega razmerja pri podjetju »AVTO- USLUGE«' Celje, Aškerčeva 19 razpisuje mesto prometnika z več letno prakso, ali z ustrezno šolsko izobrazbo. Plača po tarifnem pravilniku. Pismene ponudbe je poslati na upra- vo podjetja do 14. 6. 1962. EKONOMSKA ŠOLA V CELJU objavlja redni razpis šolskega odbora za vpis v prvi razred za šolsko leto 1962-63, 1. V prvi razred bo sprejetih 130 učencev. 2. Pogoji za vpis: a) uspešno dovršena osemrazredna osnovna šola, b) starost do 18 let do 1. junija 1962. 3. Prijave za v^is (na obrazcih DZS št. 1,20), kolkovane z 50 din državne takse sprejema uprava šole do 22. ju- nija 1962. Prijavi morajo biti priložene te-le listine: a) rojstni list, b) zadnje šolsko spričevalo, c) listina, ki dokazuje potek In uspeh šolanja v osnovni šoli (izpisek iz matičnega lista ali dijaška knjiži- ca), d) mnenje osnovne šole o sposobno- stih in nagnenjih kandidata (samo če prihaja neposredno iz osnovne šole), e) kratek življenjepis, f) priporočilo ZB za otroke padlih borcev in žrtev fašističnega terorja ali socialnega skrbstva zaradi predno- sti pri izboru med kandidati, ki ima- jo enake pogoje. 4. Izpitni predmeti za primer, če bi se razpisna komisija odločila pri ož- jem izboru med učenci s slabšim uč- nim uspehom za sprejemni izpit, bodo slovenski jezik in matematika. 5. Izid razpisa bo objavljen 27. ju- nija 1962 ob 9. uri v šoli, kjer naj se zberejo vsi prijavljenci. Ravnateljstvo IZLETI PO JUGOSLAVIJI 1. 6-dnevni izlet v OHRID — potova- nje z avionom, prijave do zaključnega števila prijavljencev. 2. 7-dnevni izlet v DUBROVNIK — kombinirani vlak, ladja in avtobue. prijave do 15. junija 1962. Devetdnevno potovanje po Jugosla- viji odhodi vsak ponedeljek v juniju, juliju, avgustu in septembru. Prijave sprejemamo najkasneje 14 dni pred začetkom potovanja. 4. 4-dnevni izlet v ĐERDAP, prijave do zaključnega števila. PRI OMENJENIH IZLETIH SE KO- RISTI OBJAVA K-15. IZLETI V INOZEMSTVO 1. Za člane planinskega in turistič- nega društva avtobusno potovanje v ŠVICO, preko AVSTRIJE, v povratku preko SEVERNE ITALIJE, prijave do 15. julija 1962. 2. Tradicionalno potovanje po ITA- LIJI: FIRENCE, RIM, NAPOLI, POM- PEJI, prijave do 10. julija 1962. 3. Za člane turističnih in planinskih društev 6-dnevno potovanje z avtobu- som po avstrijskih in italijanskih DO- LOMITIH, prijave do 10. julija 1962. 5. 3-dnevno potovanje v ASIAGO — prijave do zaključnega števila. ZAHTEVAJTE ZA VSE IZLETA PROGRAME V NASI POSLOVALNI- CI! Potniki v inozemstvo. — Pri nas do- bite najhitreje vse vrste voznih kart za inozemstvo — vlak, ladja, avion. Prav tako Vam najhitreje posredu- jemo nabavo vseh tujih viz preko na- ših filijal v Zagberu, Beogradu itd. Pred vsakim potovanjem obiščite Kompas — Celje in prepričali se boste o naši solidnosti! Udeležujte se Kompasovih kvalitet- nih potovanj po domovini in drugih evropskih državah. Obiščite poslo- valnico Kompas — Celje, Tomšičev trg 1. Telefon 23-50 — nudimo Vam vse turistične informacije brezplačno. Kompasov oddelek za letni oddih Vam postreže z vsemi cenami hotelskih in privatnih uslug širom Jugoslavije in tujine. Od 25. maja dalje v prodaji novi vozni redi. Turistično podjetje Kompas — Celje Tomšičev trg 1, telefon 23-50 objave UPOKOJENCI BODO PRIREDILI v kratkem izlet z avtobusom v smeri: CELJE, poljcane, PTUJSKA GO- RA, PTUJ, BORL. Vrnitev: STRAŽA. ROGATEC, ROG. SLATINA, CELJE. Ostale informacije se dobe pri Stiglic, Stanetova 18, Celje, i OBVESTILO Na podlagi zakonitih predpisov se poziva vse koristnike zemljišč, da na njih obvezno uničujejo divji hmelj do 15. junija t, I. Nadalje, da na krompiriščih ali drugih rastlinah spro- ti uničujejo koloradskega hrošča ter zatirajo nevarni razstlinski plevel. To zatiranje izvaja tudi kmetijska zadru- ga po naročilu in plačilu. Prekrški določil tega obvestila so kaznivi na osnovi tozadevnih zakoni- tih predpisov. Občinski ljudski odbor - ____geitó^ ure' vič in menda tudi zadnjič. N ljubo našemu reporterju sta t^ kolt! ^pozirala; v Kumrovcuprc štirinajstimi dnevi. Od atomiuma do »vesoljske igle" v Seaitlu blizu Washington a v ZDA so zgradili vélesejmsko me- sto za svetovno razstavo. <îrad- nja velesejnvskegu prostora in zgradb je stala 80 milijonov do- larjev, lu kot je bila svetovna razstava v Bruxelesu v znaku atoniiuma-, tako tudi v .S(iattlu krasi prostor simbol sodobnosti, okoli 180 metrov visoka »vesolj- ska igla«, ki na vrhu premore restavracijo in zabavišče. Celo- ten disk se v eni uri zavrti okoli svoje osi, tako da lahko mirno sedite pri svojem oknu. pa v eni uri vidite vso okolico. CIVILNA ZAŠČITA CIVILNA ZAŠCiTA CIVILNA ZAŠCiTA CIVILNA ZAŠČITA CIVILNA ZAŠČITA CIVILNA ZAŠČITA CIVI 3 PROTI 90 Ce bi vas že vprašali kaj je bolje, tri dinarje naložbe dames, za 90 dinarjev dobička jutri, bi se znali odločiti. Toda kaj je de- nar v primerjavi z življenji lju- di, njihovim zdravjem? Tu ni primerjave in vendar se pogovo- rimo o nasprotju 3 % proti 90 %. Želimo si in tudi upamo, da vojne ne bo. Toda brezpametni optimisti ne smemo biti. Kaiko pa smo ipripravljeni za vsak slučaj? Zelo. zelo slabo. Strokovnjaki pravijo, da bi Hi- rosima imela za dve tretjine manj žrtev, če bi billi ljudje vsaj malo seznanjeni z učinkom atomskega orožja, če bi bile po- dane vsaj minimaline možnosti zaščite. Brali ;ino o primerih re- .šitve v neverjetnih okoliščinah. Kilometer od epicentra so ljudje ostali živi za preprostim zidom, v jarku, za drevesom itd. Atomisko orožje je grozovito, pa vendar se ga je moč ubraniti. Po vsem isvetu, zlasti pa v razvi- tih državah, vlagajo veliko sred- stev za civilno zaščito. Tudi mi !)i se morali 'bolj pripraviti, če- prav se borimo proti vojni. Kako je glede tega v Celju? Stanje je več kot slabo. Odnos do vprašanj te vrste meji nn ne- zavestno samomorilstvo. Koliko zaiklonišč imamo? Tista, ki so bi- la za silo zgrajena med zadnjo vojno, pa še ta so bila onespo- sobljena. Kaj pa nove stavbe, javne zgradbe, stanovanjski blo- ki in naselja. Malo je kleti, ki bi jih lahko uporabili, predpis pa terja, da vsaka stavba z več kot 20 stanovalci mora imeti zakloni- .šče. Zidamo stolpiče, kjer je dvajset strank in niti vsi kleti nimajo. Okoli 3 % dražje bi bile grad- nje, če bi gradili tudi za more- bitno zaklonišče potrebne pro- store. Lahko da tudi 5 %, kaj potem? Toda ali je to pametno, da na primer ves Otok nima niti enega ustreznega prostora, ki bi lahko zdaj služil bodisi kot sJcla- dišče, kot garaža ali kaj podoh- nega. Ista 'pesem velja za indu- strijsko Gaberje, Dolgo polje, upravno trgovski center itd. Gre za 20.000 in več ljudi, ki bi ob sedanjem stanju skoraj vsi po- stali žrtev morebitnega napada. Mi pa ravnodušno »pocenjuje- mo< gradnje za 5 do 5 % ... Se vam ne zdi prav? Nam tudi ne! Potem pa storimo nekaj, saj («{locamo in upravljamo! Več tisoč ljudi na »Otoku« in nobenej^a zaklonišča