Z95. fteolIRn. UlMM. I sotOtO, XlW. leto. •Slovenski Narod- velja v Ljubljani na dom dostavljen: celo leto.......K 24*— pol leta........ 12*— četrt leta . . , * . . , 6*— na mesec ...... . t— v upravništvti prejeman: celo teto.......K 22-— pol leta.......m 11*— četrt leta....... 550 na mesec...... 1*90 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: KnaJlova ulica *L 5 (v pritličju levo), telefon it 34. lamala vsak aaa svecer UvzeaUi aeaalfo ta praznike. Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali većkra po 10 vin. Pri večjih insertijah po dogovoru. Upravnistvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to ie administrativne stvari. atevtika velja 10 vinarjev, .Slovenski Narod" velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: celo lete.......K *5-— pol leta ••••••• • 13*— četrt leta...... 650 na mesec ...... . 2*30 za Nemčijo: celo leto.......K 28 — za Ameriko in vse druge dežele: celo leto ... ... K 30— Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. Narodna tlakama1' telefon *L 85. Vprašanjem glede tnserarov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravnlatvo: Kaaflova ulica it 5 (spodaj, dvorišče levo), telefon št.85 Vabilo na naročbo. Slavno p. h. občinstvo vljudno vabimo na novo naročbo. stare p. n. naročnike pa. katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da je o pravem časa ponove, da pošiljanje ne preneha in da dobe vse številke. velja v Ljobljani na dom dostavljen: Vse leto ... K 24-— I Četrt leta ... K 6-— Po! leta . . . „ 12-— J En mesec . . . „ 2.— V opravništvu prejeman na mesec X 1*90. Spošiljanjera po pošti v Avstriji velja: Vse leto ... K 25-— I Četrt leta . . K 6-50 Pol leta . . . n 13-— I En mesec . . „ 2-30 Za Nemčijo vse leto 28 K. Za Ameriko in drage dežele vse leto 30 K. Naroča se lahko z vsakim dnevom, a brata se mora poslati tudi naročnina, dragače se ne oziramo na dotično naročilo. Pri reklamacijah naj se navede vedno dan zadnjega plačila naročnine. T.ist se ostavlja 10. dan po potekli naro čnini brez ozira vsakemu, kdor je ne vpošlje o pravem času. Uprevništvo ..Slovenskega Naroda" Ilir Hudem no zemlji... a .t! se umika dnevu, tema svetlobi ... In to zmago naj slavo civilizirani narodi pod geslom: Mir ljudem na zemlji! Mir ljudem na zemlji! Kje najdemo ta mir? V mednarodnem poli-ličnem vzdušju ni čutiti onega bal/a-iničnega duha po kadilu, ki ga zažigajo ljudje svojim bogovom, pač je pa ozračje napolnjeno z duhom po smodniku . . . Italija je vdrla v Tri-politanijo, da podjarmi narod, ki se je dozdaj v svoji naravni, ne civilizirani primitivnosti boril za svoj ob-j. Italijanski narod, ki stoji na vi-& ki stopnji kulture in civilizacije, je mnenja, da nomadski narodi tripoli-tanski nimajo pravice do samostojnega obstanka in razvoja. In tako razsaja danes v tripolitanskih pustinjah in oazah grozovit boj, klanje, ki je v zasmeh današnji civilizaciji. In visoki cerkveni dostojanstveniki, ki brni o te dni z vznesenim glasom peli »mir ljudem na zemlji . . .«, blagoslavljajo te krvave, nečloveške grozovitosti ... V Aziji vre. In celo na Kitajskem, ki je vzrastla na svoji tisočletni kulturi in ki se nikakor ni hotela sprijazniti s tujo civilizacijo, s tujo kulturo, se je pojavilo gibanje, ki da mnogo misliti. Kitajsko ljudstvo je zahrepenelo po svobodi, po svetlobi. Kitajsko ljudstvo je začelo uvidevati. da na današnjem svetovnem tekmoval išču ne pomaga niti kitajsko zidov je pred navalom tuje gospodarske moči. Kdor ne gre z napredkom, tega pohodijo, uničijo. Kitajski narod, da more le tedaj ohraniti svojo narodno in gospodarsko samostojnost, če se more v vsem kosati s svojimi nevarnimi tekmovalci. In kitajski narod je močan, število njegovih sinov in hčera je večje nego število prebivalstva veea i vropskih držav ... In vendar se je čutil slabega, vendar je spoznal nevarnost, ki mu preti od narodov, ki so po številu mnogo slabejši. In kakšen pomen bo imelo prebujt nje tega naroda za Evropo! . . In že stegujeta Rusija in Anglija svoje ti-palnice proti Perziji, ki se vsled nadvlade duhovniške kaste nikakor noče sprijazniti z zahtevami modernega časa, Nemčija pa, polna nezavisti, opazuje to ekspanzivno stremljenje svojih tekmovalk in gleda, kako bi z intrigami napeljala vodo na svoj mlin. Sieer par ali nas ni pred par meseci samo slučaj rešil vojne, vojne, ki bi povzročila po celi Evropi uničujoč požar. Velike vojne ladje so že s polnim parom pričakovale ukazov ... In velikanski vojaški voji so bili pripravljeni, da odkorakajo na morišee. Toda še danes je razburjenost nekaterih evropskih diploma- \ tov velika. V vseh državah pa želi ljudstvo miru, da odstrani svoje politične iu gospodarske skrbi in težave ter pri-vede svoje politično, gospodarsko in socijalno življenje do zdravega in uspešnega razvoja. Gospodarski boj je začel porajati nezdrave posledice. Navzlic vsemu tehničnemu napredku, navzlic lepim in človekoljubnim teorijam se človeška družba vedno bolj in bolj razdvaja v dva dela. ki sta ii napovedala neizprosen boj. Široke ljudske mase stegujejo svoje roke po kruhu, zadostiti hočejo svoji telesni in duševni lakoti. Toda v merodnj-nih krogih ne slišijo oziro.a nočejo slikati teh obupnih klicev po te- lesni in duševni hrani. Odgovor na te klice je pox>oInoma drugačen — novi topovi, novi deadnoughti, nove pušike in nova težka bremena za ljudstvo, ki stegujejo roke po koščku kruha . . . In v teh razmerah, v tem vzdušju naj slave narodi zmago svetlobe nad temo z geslom: Mir ljudem na zemlji! — na povelje onih, ki blagoslavljajo krvave boje. v katerih se nničuie mlado življenje. Tudi naš slovenski narod naj se radostnega srca pridruži vsem onim. ki pove&ajo oči in pojo »Slavo . . .« Toda ali more naš narod danes že slaviti zmago svetlobe nad temo, zmago svobode, zmago napredka. Stoletja je naš narod ječal v železnih okovih raznih nenasitnih, neizprosnih graOčakov in cerkvenih dostojanstvenikov. In to suženjstvo mu je prešlo v kri in mozeg. Še danes, v dobi modernega napredka, v dobi, ko narodi v napredku tekmujejo, se ne upa naše ljudstvo otresti onih svojih gospodarjev, ki ga nočejo pustiti na solnce. da bi videl ono gibanje, ono drvenje na mednarodnem tek m ova liscu, da bi spoznal in uvi del. da more v današnjem času samo ti>>ti narod upati v življenje, ki je gospodarsko in knlturelno vsaj na enaki stopinji s svojimi tekmovalci. Tr>da kie ie oni mir, ki ga slovenski narod tako zelo potrebuje, da se gospodarsko in politično razvije in povzdigne na oni nivo, na katerem se more usnešno bojevati v neizprosnem tekmovalnem boju na mednarodnem bojišču. »Mir ljudem na zemlii . . .« se bo te dni glasilo jk> naši u cerkvah. Obenem se bo pa na ukaz skota ljub-Ijans^-erra po-zivalo ljudstvo na boj nroti tistim, ki zahtevajo za naš narod svobode, da se more času pri-merno razvijati in napredovati ter se s tem rešiti gotovega pngiu*. Kajti dandanes je pač neizprosna resnica, da se narod, ki ne koraka s časom in ki si z duševnim gospodarskim delom ne pridobi d o vol j odporne energije, potoni v tujem morju, postane rob tuji premoči. In vsa znamenja na našem političnem in gospodarskem polju kažejo, da ne napredujemo, temveč da smo vsled slabih in naravnost izdajalskih voditeljev za&li na pot, ki ne vodi do narodove okrepitve in osamosvojitve, temveč ki vodi v gotov pogin. Odkar je pri nas na Sloven- skem zagospododarila klerikalna stranka, je naš narod nastopil to nesrečno, pogubno pot. Naše narodne meje se vidno krčijo. In tudi v naših narodnih središčih so se naši narodni nasprotniki v zadnjih letih tako okrepili, da so postali skrajno nevarni za našo narodno bodočnost, za nas narodni obstoj. In kaj je temu krivo? Vladajoča klerikalna stranka šiloma uničuje v našem ljudstvu vsak kal narodne energije, ki je neobhodno potrebna v narodovem življenju. iS tem pa da postaja naš narod narodno mlačen, se tudi gospodarsko nikakor ne more povzdigniti do samostojnosti, temveč ostane vedno le nekako orodje, ki pospešuje razvoj in okrepitev tuje gospodarske moči. Našemu narodu je klerikalna stranka popolnoma uničila čut narodne skupnosti, čeprav prav dobro ve, da so med Slovenci posamezniki gospodarsko preslabi, da bi mogli uspešno tekmovati s tujim kapitalom. Klerikalna stranka je pa izrekla svoje prokletje nad vsemi tistimi, ki delujejo, da se odporna energija našega naroda zveča, da se spoje vsi raztreseni elementi našega naroda v eno samo silo, ki bo potem nedvomno uspešno tekmovala s tujimi silami ter se upirala tuji premoči. Nas slovenski narod bi danes ne -tal niti na sedanji stopinji svojega narodnega razvoja, da se niso ravno tisti elementi, nad katerimi je izrekla klerikalna stranka svoj anathe-ma, postavili v boj proti notranjemu sovražniku našega narodnega napredka. Ti narodni bojevniki so se popolnoma zavedli stališča, na katerem se nahaja naš narod vsled proti-narodue politike vladajoče klerikalne stranke. Toda žalibože so ti bojevniki še premalo močni, da bi na en mali štrli vse notranje in zunanje sovražnike. Krivi so pa temu prav, nmogo merodajni krogi, ki so poklicani za to, da dele pravico. Naš narod dozdaj še ni našel svojih pravic tam, kjer so m ti zagotovljene po državnih osnovnih zakonih. Vodilni krogi v državi smatrajo slovenski narod za narod druge vrste, ki ima samo dolžnosti, pravic pa nobenih. In tudi za te najprimitivnejše državljansko pravice se morajo boriti narodni bojevniki, ki so navdušeni za naš narodni napredek. Torej boj na vseh straneh. Ravno preteklo leto je bilo za> nas Slovence na Kranjskem, posebno pa v Ljubljani — bojno leto. Toda ravno to leto je pokazalo, da so voji naprednih bojevnikov močni in. nepremagljivi in da se ti voji od dne do dne večajo in množe. In to vzbuja upanje v bodočnost, upanje v življenje. Dokler bo imel naš narod take bojevnike, še ne bo tako k mala utonil v tujem morju. In če se bo te dni glasilo »Mir ljudem na zemlji . . tedaj to pa« ne velja za naš narod, kajti naa narod mora izbojevati boj, ki iim* odločevati o njegovem življenju. Izdali bi svoj narod, če bi danes klicali svojim sorojakom: Mir . . kajti m tem bi le uspavali svoje narodne bojevnike ter dali sovražnikom najlepšo priliko, da izvedejo svoj končni smoter. Prišel bo pa tudi za nas čas, ko bomo slavili zmago svetlobe nad temo. Tudi v našem narodnem življenju mora napočiti dan, ko bodo ležali premagani na tleh vsi oni sovražniki, ki branijo našemu naroda tisti napredek, ki edino ga mora usposobiti za uspešen boj med tekmujočimi narodi. Ce pa naj naš narod že prej slavi božič z geslom »Mir ljudem na zemlji . . .«, tedaj mn dajte svobode^ pravic, ki mn gredo. Brez svobodo j>« naš narod ne more in ne bo iivel. Nspreihn fasopisie in dolžnosti naprednega ofi-cinsti/a proti njemu. Časopisje je postalo v zadnjik 50 letih ena najvažnejših naprav moderne dobe, faktor, s katerim ;je treba resno računati v vsem našem javnem življenju. Velikansko važnost časopisja ser spoznali že povsodi, samo pri nas Slovencih, zlasti v naprednih krogih še ne u važu jemo pomena časopisja tako, kakor bi bilo treba in kakor bi to bilo v eminentnem našem narodnem interesu. Znan je rek, da je časopisje ena izmed svetovnih velesil. Ta rek je bil svoječasno bolj posmehljiv in ro-gajoč, kakor pa resen. Toda dandanes, ko se je časopisje naravnost kolosalno razvilo, lahko z vso resnostjtj LISTEK. Božič. Anka in Jan ček sta bila zaspala. Zdaj. kar je bil triletni Tonček bolan, sta spala na nizki in stari zofi v kuhinji. Mali Tonček je jokal ponoči, prosil mater, da ga je nosila na rokah gor in flol po sobi, jako težko dihal in kašljal. Oče je hotel včasi materi pomagati, ali za nežno in vsled bolezni m nežnejše in slabot-m-jše otrokovo telesce so bile njegove k'-scene, zdelane in suhe roke pretrde. Okoli polnoči je bilo in na sveti večer. V kuhinji je gorela na mizi privita petrolejka, tik nje je stal hleb be! ga nekovskega kruha in na mizni rob se je naslanjal oče. V obraz ni bil obrit, ampak porast* 1 z dolgimi bodečimi kocinami, brke, ki so bile črne in zelo košate, so visele navzdol, čelo se je nekako gubilo v vegastih gubah in enako črne in močne oči. jlanjal se je rh desnico, ki je bila silno močna in koščena, do komolca razgaljena, rjava, skoro črna in zaraščena s črno dolgo dlako. Anka in Janček sta spaTa tam dalje nn stari zofi tik ognjišča. Izpod revne in razdrapane odeje je /rledolo dvoje kuštravih zlatih gla-\ ic I rdečimi in zdravimi obrazki. Vrata v sobo so bila priprta in skozi ozko špranjo so prihajali glasovi tihih, skoro plahih korakov materinih, ki je hodila po izbi gor in dol in nosila bolnega Tončka. Temno je bilo tam. Od ene strani je ležala po tleh in po steni zlomljena črta svetlobe, ki je pri hi jal a -kozi špranjo iz kuhinje, a skozi ne-zastrto okno se je razlivala motnobe-la in hladna noč predmestja. Mati je rahlo tolažila bolnega otroka in po sobi in kuhinji je plaval njen pridržani in topli glas: » . . . zdaj, ko bo polnoči, Tonček, zdaj, ko bo polnoči! Odpro se nebesa, jasna luč zažari po snegu, zvezde zlete na kup in se razvrste okoli božjih vrat! Kakšna svetloba je to, kakšna svetloba! In angeli, od vseh strani angeli! Toliko jib je. kakor marjetic na spomladanskem travniku! Kamor koli pogledaš, sama marjetica, sama marjetica! In tukaj! Kamor obrneš oči, sam angelček, sam angelček? »A kdo prihaja, Tonček, kdo prihaja? Ti ne veš tega, ali jaz vem in ti bom povedala. Meni je povedala moja mama. moii mami njen° mama in zdaj jaz tebi. Moja mama in moje mame mama, obe snita že v grobu in zato ne moreta več povod t'. M? vsi bomo snali nekoč tako. Nj^z, tvori mama, in ti. moi sinček. In tudi tisti, ki so bogati in imaio na svetu wn wn dovdj. O mi vsi pademo v jame! « . . . odprta so se vrate, ejffceafra vrata in sinek božji je 6topil na t vet. V beli obleki, z zlatimi razpletenimi lasmi in z očmi, kakor dve žlahtni in veliki modri mačehi. V rokah nese smrečico, a na smrečici gore lučice. Bele svečke, rdeče, zelene, modre, rumene, vse križem pomežikuje druga drugi in ziblje svoj žareči pla-menček na desno in levo. In vmes, med svečicami, med plameneki vise same nebeške igračke. Angelčki s perutnicami, zvezdice z zlatimi regiji, in lepe tihe punčke z dolgimi in zlatimi laski! Nobena vejica ni prazna, toliko jih je! In tam spodaj na zeleni deščici stoje konjički, o j, preboli, presirasti konjički z repi - do-petniki in s koleščki pod nogami. Kako bo vozil tisti fantek, ki jih bo dobil, kako bo klical: hi - jo, hi - jo! »Sinek božji teče po snegu v beli haljiei in z belimi nogami, v rokah drži smrečico, a gori nad njegovo glavo visoko tik meseca teče z njim lepa zlata zvezda in ga varuje. Če bi mu prišel nasproti hudoben človek in bi stegnil roko po njegovi smrečici ali proti beli haljiei, tresk, tresk: že se je, zabliskala zvezda, priletela in udarila v čelo. Cop — je padel po snegu hudobnež in takoj omedlel.« V kuhinji se je prebudila Ančka, dvignila glavo in poglednla v očeta: »Oče, oče« — ga je zakli-ala s hripavim španskim glasom — »ali je bil že tukaj tisti mož, ki prinaša smrečiceT« »N» še bil. ni še bil!« — odgovarja o"e. >-Saj še ni polnoči! Zaspi še malo, zaspi še!« Ančka leže nazaj, kmalu zapre oči in zaspi. Zopet je vse tiho in skozi tišino šume materini koraki in njeno rahlo pripovedovanje. » . .. Sinek božji pa je šel k tisti mamici, ki je v srenji najstarejša in najbolj pridna. Joj, da bi ti vedel Tonček, kako jo je našel! Zvezdo je, poklical in poprašal in zvezda je tekla po oblakih in sedla r.a nizko in revno slamnato hišo zunaj vasi. Se vas je bila daleč, a mesta ni bilo nikjer, v vsej daljini in bližini nikjer. In tudi ne bi šla nikoli zvezda v mesto, ker v mestu na teh visokih in bahatih hišah ni takih streh, da bi sedala nanje zvezda. Samo zunaj, daleč zunaj v revščini in bedi bi je jo in tre peče jo usmiljena srca siromakov. ^Siva mamica je sedela za pečjo, rožni venec je držala v roki, prebirala črne jagode, a pod njimi je ležala v njenem krilu velika in črna muca. Muca, beloglava in črna je predla, a siva mam;ca molila. A kako sta se obe prestrašili, ko se je posvetilo v sobi in je stopil na črna tla božji sinek z bliščečo smrečico! Muca je skočila pod klop. a siva mamica se je zmešala v m elit vi. »In sinek božji je rekel: Ali ti veš. ljuba mamica, kateri otrok je v tvoji srenji najpridnejši i In mamica se je spomnila in rekla: Kako bi še te^a ne vedela! Tonček, bolni Tonček ;e npjpridnejši in kar naglo, naglo teci k nj-Mnu in mu nesi zdravja! »Mali nebeški romarček je segel v nedrije in prinesel od tnm neka^ majhuega zelenega in sočnega ii* obesil tisto na drevesce. Rekel je, da je tisto zdravje in da mora naglo nft pot, ker se mu zelo, zelo mudi k pridnemu in bolnemu Tončku. »Zdaj, Tonček, je že tam za vogalom, že teče po belem snegu proti naši hiši in nese na smrečici zdravje. Teče, teče, oh, da bi ti vedel, kako teče, teče, ker on ve, da si ti majhen revček, ki si ne moreš pomagati. Ia skoro in skoro potrka na vrata: trk, trk — in tvoja mama steče in mu odpre: daj s smrečice zdravje, da ga dam Tončku, daj, daj ... Poslušaj, sinček moj, poslušaj: trk , . . trk . ..« Bolni otrok se je vzpel na materinih rokah, stegnil drobno ročice proti njenemu obrazu, razprl svoje sinje ustnice in se ozrl z dolgim in pričakujočim pogledom po sobi k vratom. Težko je dihal, drobne prsi so mn hropele, a mati je hodila hitreje po sobi in pripovedovala: »Le ti počakaj, Tonček, le ti po* čakaj! Za vogalom... po belem snegu — z biišjčečimi nožicami... a smrečico in na smrečici zdravje! Zdaj, zdaj potrka in povpraša: Ali»je tukaj tisti Tonček? Vi dobri ljudje, recite po pravici, če je med vami! Nesem mu zeleno smrečico in na smrečici zdravje ... ah ...« Zunaj v kuhinji se je zopet zbudila Ančka, podprla svojo zlato glavo z drobno roko in se zagledala v očeta, ki je slonel nepremično pri mirni. 86 in upravičenostjo trdimo, da odgo var j a ta rek kolikor toliko resnici. Da pokaiemo velikansko moć in ^ilea vpliv svetovnega časopisja, hom navedel slučaj, ki najbolj utr-jnje gori nsvedeni rek. Rusko-japonska vojna je če vs komur ▼ a.vem spominu. V tej rojili je Japonaki etsla ns Areni kot zaveznica Anglija. Toda Anglija je bila Japoncem Mimo pasivna zaveznica, aktivni zavezniki ps so jim bili angleški list,. Temo časopisju gre zasluga, da je Rusija položila orožje in sklenila a Japonsko mir. dasi faktično se ni kila premagana. Stvar aveni nekoliko paradoksne, s je vendar resnična. Angleško časopisje je dosledno slikalo v najčrnejših barvah položaj ruske armade v Manužuriji, proglasilo js vaako rusko akcijo za brezuspešno itd. Vse te neugodne vesti prehajale so v ostale evropske časopise ne glede na to ali so bile resnične ali ne, iz teh pa v ruske liste. Ta vesti so imele na Kuskem za posledico: malodušnost, neodločnost, strah pred bodočnostjo v ruskem društvu in v ruskih merodajnih krogih. lldnevna bitka pri Mukdenu se je končala, ne da bi se faktično odločilo, čigava je zmaga. Da, nekaieii voj. strokovnjaki, ki so bili nemi, a pozorni gledalci te borbe, celo zatrjujejo, da se je bitka pravzaprav zaključila z japonskim porazom, ker so se Japonci neposredno po bitki minaknili proti jugu. Naj bo že prva ferditev pravilna ali druga, eno je gotovo, da se stvarno Mnkdenska kitka na mora smatrati za ruski pora*. Toda angleško časopisje je to vitko predstavilo svetu kol strahovit, naravnost odločilen poraz ruske armade in sugestija in vpliv teh listov sta bila tako velika, da so tem vestem verjeli eelo imrodajni ruski krogi, dasi so imeli v rokah avtentična poročila o faktičnih dogodkih na bojišču. Pod vplivom teh vesti je ruska vlada hitela sklepati mir. in kako je prišlo do mirovne pogodbe v Portemouthu. Rusija je bila premalena, a premagala je ni toliko Japonska, marveč svetovno, ▼ prvi vrati angleško časopisje. Ta zgled kaže, kako veliko moč a kako silen vpliv ima dane« časopisje. Kakor emo ie gori naglašali, »e m povsodi uvažuje časopisje kot rden najmogočnejših faktorjev v ^vnem življenju. Sarno pri nas smo v tem oziru se zelo zaostali. Toda tudi pri nas v novejšem času opaža -velik preobrat na tem poljn. T tem pogledu korakajo v pr-\ih vrstah, kar je pravzaprav »a na-**rednjrke »ramotno. klerikalci. Prvi med Slovenci, ki ve no zaslugi ceniti velikansko važnost ia-^opisja v knl turnem, političnem i a .^oc i jal nem oziru je škof Anton Bo-anve^tur*. On nvideva, da re dobro raso-frieje nos?telj kulture, razš!r.ievalee nrosv*fe in boriteljj sa napredek. Zalo bije, odkar je zasedel ato-ESea sv. Miklavža, neizprosen, a dosleden boi. boj. ki bi bil vreden zares dobre stvari, proti naprednem n čs-aopisjn, ki j* po rv'egovem prepričanju slabo in pogubno, dočim na drn-«ri *tr^ni napenja vs* svoje moči. Ha bi čim najbolj razširil kl^rika^e. po *;iegovera mnenju seveda edino do-krm liste. Skoraj 50 let že izdaja r te:n ča-ko se bliža leto svojemu koncu, »lamteee pastirske liste, v katerih nreklinja napredne liste, jih prepo- | vednje naročati, grozi naročnikom teh listov z vsemi mogočimi cerkvenimi kazni, priporoča in ukazuje {»a naročati in širiti klerikalne časopise. V najnovejšem »Škofijskem listu« ukazuje škof naj in te naivne jšo agitacijo na prižnicah in v spoved ni-cah proti naprednim in za klerikalne liste, potem pa pravi dobesedno: »Največ se lahko stori po društvih, po kongregacijah, pri izobraževalnih društvih, pri Orlih. Ustanove se naj ča&niŠki odseki, kjer naj al člani por a »dele vasi in hiše, kjer bodo za dobre časnike agitirali. Naj bi naša društva naročila po več eksemplarov, ki naj bi ili od hiše da hiše. Da se bo dober časopis bolj razširil, naj se vanj dopisuje; domač« novice najbolj vlečejo . . . Torej delati se mora, delati noč in dan, ne rok križem držati! .. . Kar je živčni sistem telesu, to je časopisje človeku. Medteni ko se človek utrudi, opeša, se ne utrndi in ne opeša časopis. Vedno daje navodii, bodril, novih misli. Časopis združuje in potencira posamezne sile. Nevarnejši kakor osebe so časniki.« Tako slika šjkof v zgovornih i« prepričevalnih besedah pomen :n važnost časopisja. In kar velja za klerikalce, velja v še večji meri za naprednjake. Tu je treba odkrito priznati, da se s strani naprednega občinstva veliko premalo utori in žrtvuje za napredne liste. Zlasti v Ljubljani. Poznamo prepričane in zavedn« naprednjake, ki pa niso naročniki naprednih časopisov. Ako jih kdo radi tega okara, as izgovarjajo: ^ni dobim vse te V,s*p v kavam: an gostilni. In vendar je mesečna naročnina na napredne liste naravnost bagatela; a vsakdo bi moral kot Slove nec, kot naprednjak in končno tudi kot kulturen človek smatrati za svojo narodno in strankarsko dolžno*;, da naroča in širi napredne časopise. Na čelu slovenskih naprednih listov stoji »Slovenski Narod«, dnevnik, ki stopi z novim letom v 45. leto svojega narodu, prosveti in napredku posvečenega življenju. »Slovenski Narod« je po splošnem ^priznanju poleg hrvaškega »Obzora«, največji in najboljši list na vsem slovanskem jugu. A kar list najbolj odlikuje, je to, da je oti početka do danes ostal zvest tvojian načelom, ki so jih napisali na njegov prapor njegovi ustanovitelj* dr. Vodnjak, Jurčič in Tomšič, Od svojega rojstva pa do dafSSfl se j* vedno z mladeniško navdušenostjo i»i z ognjem svetega prepričan {a boril /a načela narodnosti, svobode in nRpredka. Tako je posla! med Slovenci glavni nosilec in proparaju- narodnih idej in naprednih teženj. Toda r Slovenski Narod« ni »rimo zastavonoš) svobodomiselnih idej, on je tudi list. ki se tudi v 2ur-nalističnem pogled'* lahko 2 u**»»-hora kosa z najboljšimi Blovaskdcfsni časopisi, tako glede izbornih informacij, krhor glede vsestransko zanimive vsebine in velike obsežnosti. Ker ima list svojega posebnega nrednika na Tmnajn. so njegove, poročila z Dunaja in parlamenta najcenejša in najbolj zanesljiva^ ato mora »Sloven*1 i Narod« čitati prijatelj in neprijatelj. Kakor je za vsakogar, ki hoče biti informiran o razmerah na Slovenskem in o naprednem gibanja^ naravnost potrebno, da čita »Sloven- ski Narod«, tako je sveta strankarska dolin sat vsakega naprednjaka, da je naročnik tega lista. Naj ne bo nobene narodne ia na* predme hiše, kjer bi ne bilo »Slovenskega Naroda«, naj ne bo nobenega iateligenta, ki bi ne bil »Narodov« naročnik. Kolikor Je naprednjakov na Sla* venskem, toliko bodi naročnikov »Slovenskega Naroda«! Imamo »Slovenski Dom«, list, namenjen širokim slojem, zlasti kmetskemu ljudstvu. A kdo je naročnik t Sami kmetje! In vendar je »Slovenski Dom« tisti, ki kakor so Janez Krstnik pripravlja pot, po kateri bodo naša na* p red na načela prišla do zmage tudi med širokimi plastmi našega ljudstva. In kaj sledi is tega? Da bi moral vsak prepričan naprednjak biti naročnik tudi tega lista, Naši ljudje pravijo: List ni zame, je samo za kmeta. Prav, a če si zares naprednjak, ga prav radi tega moraš naročati in podpirati. Naprednjak si vendar mora želeti, da zmagajo v javnosti napredna načela, — zmagati pa morejo edino, ako se zanje pridobe široke mase to je naši delavski in kmetski sloji. Za to je z vjerni sredstvi in z vsemi silami podpirati liste, ki imajo nalogo zanesti napredno ideje in prosveto med ljudstvo. Zbog tega je dolžnost vsakega naprednjaka, da podpira tak list, kakor vse napredne časopise gmotno z naročanjem in duševno ■ marljivim dopisovanjem. Vz pričo tega pravimo: V Ljubljani kot rent rum u slovenskega naprednega življa bi moralo biti na tisoče in tisoče naročnikov ne samo na »Slovenski Narodu, marveč zlasti na »Slov. Doma. Nihče se naj ne izgovarja: Ta list čitam v kavarni ali oni list je samo za kmeta, marveč vsakdo naj naroča ta in oni list in ako ga ne čita sam, naj ga da drugim in storil bo s tem delo, ki bo za napredno stvar obrodilo tisočeri sad. Bolj kakor za klerikalec velja za naprednjake geslo, ki ga oznanja škof: »Torej delati sa inoia, deiati noe in dan — za napredne časopise, ne rok križem držati!« Celjsko mestno sospodor-jt«e. V Ua 1 j n , 22. dee. V nem&ih iuMih je citati zadnje dui jako mnogo o občinskem gospo! darstvu v Celjski okolici. Resnice na vsem tem je, kakor smo že poročali r »Slov. Nar.«, le toliko, da si slovenski občin, odbori Celjske okolice aa> dnjih 10 let iz pretira« vs "aosti in štedljivosti niso upali zvišati očinskih dok'ad. Zato niso bile mogočo večje investicije in zato se je moral vočigled skromnim dohodkovni Celjske okolice pokazati primankljaj, ki je rastel od leta do leta in k: ga je treba sedaj enkrat odpraviti. Celjski Nemci, pred vsem znani kolovodja Ambrožič. hnjskajo nerazsodne ljudi v okolici proti nameravanemu posojil n 60 tisoč kron in proti zvišanju občinskih doklad. Ne povedo seveda nikomur, da se bo to posojilo porabilo za kanalizacijo in npeljavo vodovoda — dvoje stvari torej, ki boste prišli vprid v prvi vrsti mestnim de- lom okolice in tamkaj naseljenim Nemcem in nemškutarjem. Prej je bilo tako vpitje po kanalih, vodovodih in dobrih cestah, sedaj pa hočejo nemškutarji vse to preprečiti. Posrečila se jim seveda njihova nakana ne no, cela zadeva ae bode le za nekaj časa zavlekla. Ce bi ne bilo' tega posojila, bi pa bilo zvišanje doklad še občutnejše — saj enkrat mora priti občinski proračun v pravilno ravnotežje. In če Nemci hočejo kaj veljati v okolici, naj tudi primerno plačajo! Prebivalstvo v okolici že uvideva sedaj, kako bo »stvarno« delo Nemcev v okoliškem občinskem odboru. Celjski Nemci, posebej pa Am-brožič, bi resnično storili veliko bolje, ako bi se brigali za finančni položaj celjskega mesta, ki je veliko slabši ko oni v okolici, da ne rečemo naravnost obupen. To svojo trditev bodemo takoj podprli. Po proračuna za 1. 1912 znaša potrebščina mestne občine celjske 543.447 K 59 v, pokritje pa le k 364.630 K 76 v; notabene je v tem pokritju že vsota 159.324 K posojila, ki ga misli najeti mesto Celje v 1. 1912. Primanjkljaj znaša 178.912 kron 12 v po proračunu, v resnici pa 338.236 K. To so drugačne številke ko v okolici! Primanjkljaj 178.912 K 12 v, kekor je knjigovodsko izpeljan, misli pokriti mestna občina s sledečimi dopladami: 45% doklado na zemljišča in hišno najemnino, ki je proraeunana na 91.065 K 56 v; 50% doklado na pridobn:no. proračuna no na 27.783 K 08 v; 60% doklado na podjetja, ki so obvezana dajati javne račune, proračunano na 26.531 K 73 vin.; 10% najemninskim vinarjem, znašajoči m 75.609 K 60 v; 2% šolskim vinarjem, preračunanim na 15.121 K 92 v; dalje pobira mesto Celje doklado na pivo v znesku po 1 K 50 v na hI, proračunano na 12.000 K, in pavšal od užitnine, proračunan na 4S00 K. Vrnimo se najprej k nameravanemu najetju po>x>jila po 159.324 K. Od te vsote se misli najeti za izvanredne izdatke 33.000 K, ostanek pa za redne izdatke. V Mariboru je ravno te dni finančni referent v občinskem odboru Pfrimer odločno grajal gospodarstvo s posojili. Rekel je celo, da za tako gospodarstvo noče posoditi svojega poštenega imena. V Celju je to se ve drugače. Tu si hoče raagi-stratna klika odpomagati z neutemeljenim posojilom zato. ker se vrše leta 1912 občinske volitve, pred katerimi aa nekaterim gos?>odom sumljivo tresejo hlačice. Celjska mestna občina ima že sedaj okroglo dva milijona dolga; sai le rdačnje brez novega posojila 93.500 K obresti na leto, torej polovico svojih rednih dohodkov. Kam bo neki slo to gospodarstvo večnih dolgov J Samo na magistratu jje dolga okrogla pol milijona kron: če pride ta baraka na boben, se ne bo našel nikjer norec, ki bi dal za njo 20 tisoč kron. Tako nalaganje denarja je nnilenše Spričevalo mestni hranilnici. Vemo, da se mestni občinski odbor boji zvišati občinske doklade, da bi nrHiel do rednih dohodkov: saj so Celjani že tako preobloženi z davki in vse beži v okolico, kjer torej ni tako slabo življenje. V okolici se plačujejo občinske doklade edinole od zemljiškega davka in hišne najemnino ter 15^ nžitninski davek. Primerjajmo to z mestom in odo procesijo dcfclnd v mestu, pa bodemo videli, kako velikansko hinavSčino nasanjajo sedaj celjski Nemci s hujskanjem nroti občinskem gospodarstvu v okolici. Vprašajmo se, odkod ta velikanski dn]g celiske nestne občine* Kaj se je doslej takega postavilo in naredilo, da bi-bil ta dolg opravičen! Zaostalo je vse in zanemarjeno, da se Bogo smili. Ali so se napravili ti dolgovi s tem, da so se pokrivali letni primanjkljaji? To bi ne bilo ničesar čudnega in nepričakovanega. Saj stane samo nprava majhnega celjskega mesteca letno okroglo vsoto 75.029 K 50 v. In tu niso všteti občinski mitničarji, hlapci, gozdar — sploh oskrbovalci občinskih posestev in davkov. Naštejmo kar po vrsti, kar vsebuje omenjena horendna številka 75 tisočev kron: župan 2000 K, pet uradnikov 19.690 K (med njimi Ambrožič sam blizu (reci in piši) šest tisoč kron), poduradniki 7720 K, služabniki 2590 K, policaji 18.445 K, (!). V tej postavki tiče menda stroški za volitve, kake podpore ničvrednemu magistratnemu glasilcu, nemški tiskarni itd. Prepuščamo mirno celjskemu prebivalstvu, slovenskemu kakor nemškemu, da si ustvari sodbo o celjski mestni upravi! Ni čuda., da se nemški obrtniki ponujajo za sluge na magistratu; kot obrtnik je obdačen, da komaj diha, na magistratu pa ima lepo ivljenje. Privoščima osobju kot takemu njegove plače — protestiramo pa najodločnejše proti taki horendno dragi upravi, ki bi popolnoma zadostovala 3krat tako velikemu in premožnejšemu mestu ko je naše ljubo Celje! Zanimivo je poglavje VI. proračuna: »Umetnost, veda in kultura«. Tam vidimo med drugim sledeče postavke: »Siidraarck« 100 K, »Sehulverein« 100 K, nemška šola v Vojniku 25 K, nemška šola v Hrastniku 50 K. »Nemški dom« 3000 K, celjski skrahirani »Musikverein«: 4.320 K i. dr. Na eni strani pobira mesto Celje ogromne občinske davke, na drugi najema posojila, da se mo-rf sploh držati nad vodo, na tretji pa razmetava denar društvom za. naci-jonalno sovraštvo in prepir ter šolam, ki celjskih davkoplačevalcev nič, popolnoma nič ne brigajo. Radovedni smo tudi. kako so zadovoljni nemški hotelirji in gostilničarji s tem, da podpirajo s težko zasluženimi davčnimi groši konkurenčno podjetje »Peutsehes Haus«? Snj je znano, da je eden nemški hotelir prišel ravao radi tega podjetja na kant, r drugim pa se stalno odjeda zaslužek. Pa to bodo že opravili z magistratom sami. Da ne pozabimo: K točki županova plača je še omeniti, da ima menda Jabornegg še prav lepe dohodke kot ravnatelj mestne hranilnice. Če se ne motimo, so mu te jasli zavidali lani nemško - nacijonalni klikovci sami in mož je užaljeno de-misijoniral. Kdo bi mu tudi, siromaku, ne privoščil malega zaslužka? Z* pse niso klobase in za revne nemško-naciionaine celjske meščane ne kaka korita. Koliko se bo dalo za znan* Rnseirgerjevo ustanovo, in v proračunu niti nnvprleno (!). T**otalro Sq zelo pomanjkljive navedbe glede mestne plinarne in občinske posredovalnice za posestva. Zanimivo bi bilo tudi slišati, kako razmerje obstoja med mestno občino in »Stndeuten-heimom«? Za gledališče da Celje na leto 6846 K. a zato naši nemški someščani nimajo sedaj niti predstav. Na slovenske davkoplačevalce ne jemlje proračun ni kakega ozira, dasi bi se dalo preračun it i, da plačujejo Slovenci v mestu najmanje tretjino davita, ako hočemo biti prav skromni. Ves ta davek je ali vržnn v vodo ali pa nam izkazuje nemško Celje svoio hvaležnost s tem. da nas na v?*eh koncih in krajih kujonira. Na-9g» davčna moč v C^Hn bi n«s morala v Ali je bil že tukaj tisti mož z drevescem t« Oče je strssnil glavo, vstal in t^-rrpil k njej. »Ne, ne!? — je govoril. »Pomiri se. zaspi, hčerka! Morda so mn naše vezna duri prestare, morda naša kuhinjska vra'a preumazana. On prijemlje samo svetle in bogate kljuke, atopa samo v visoke in čiste veže ... Pomiri se, hčerka, zaspi, zaspi!« Ančka je vzdlhni^a in legla na-5*5- a zunaj je zazvenelo od vseh pla-*? zvočno božično zrononje. In bela luč se je razMla po krajini, ki se ;e odela, kakor bi prihajala bolj iz sneženih tal daljin in ravnin, kakor od neba. V <*>bi so utihnili koraki in be-**n>. Na pragu se je pojavila mati. Njen cbraz je hil trd, čelo stisnjeno, a ie oči je sijala čudna in motna luč. ^Mrtev je!« — je rekla- »Kdot« — je zakričal mož, ka-Unr bi začu! nekaj, česar ni vs« svoje življenje pričakoval. ;>Tone>k!« — je povedala žena in serlla na nizek stol v kotu. A on je vstal, za ril obe dlani v svoje razmr-£ene sivkaste lase in si čnrlno dopo- vedaval: »On je mrtev___Tonček . . . en ...« Otroka na stari rofl sta se zbudila. Zunaj se je se vedno razlivalo po arakn polnočno zvonsnje. Milan Pugelj. m uoiii. Spisal dr. R. Mar n. (Dalje.) Tudi kapitan, ki smo ga šli vprašat, je to potrdil in rekVl, da ne pelje Iliodor iz Caricina s eelo faro na božjo pot. najprej s parnikom do Nižnega in t»oteiii z zelezoico do Sa-rova na grob nekega svetega puščav-nika. Cital sem že poprej o norem popn Ili odoru in bil sem tn priča ene njegovih norosti. Iliodor je na Ruskem eden najhujših reakcionarcev in preklinja vse, karkoli le diši po moderni preustroj i tvi ruske države.. Ruski vladi da mnogo opravka in že večkrat ga je hotela pregnati, ker je še nji veliko prereakcionaren. Toda pop ima ravnotako nore somišljenike in ko ga je hotela vlada pregnati iz Caricina, se je s svojimi farani zaprl v cerkev in vsi so izjavili, da ne bodo ne jedli, ne pili, ampak lakote nmrlt, če jim preženejo Iliodora. Značilno za norega meniha je, da je ob smrti l^eva Tolstoja, čital mašo v zahvalo, da je »stara svinja crknila«. In ko so se letos ob tragičnem koncu grofa Stolvpina brale po celi Ruski maše zadušnice, se je Iliodor edini branil brati mašo in javno v cerkvi odobraval nmor naprednega Stolvpina rekši, da ga je kazen božja zadela, ker se je kolikor toliko vne-mal za modernejšo preureditev ru- skih razmer. TTverjen sem, da bomo še veliko slišali o tem fanatiku, ki ima pa prav tako fanatične privržence. V svitn zahajajočega aolnca se nam je prikazal naš cilj Vazilsursk, kjer smo ostavili Volgo. Mesto h ži na oorunku precej visokega gozdnatega hriba in hiše so kakor v terasah postavljene med zelenje. Pri mestu se izliva na levem bregu reka Sura v Volgo. Po Suri smo se mislili peljati v notranjost dežele, če bomo dobili v Vazilsursku parnik »Cajko«, ki edini oskrbuje promet na Suri. Franc Ospič je bil v skrbeh radi tega. Z daljnogledom je gledal v pristanišče in skoro veselo vzkliknil: »Zivio, »Cajka« je tu!« Ko je zavila »Olga Nikolajev-na« k pristanu, smo se presrčno poslovili od ljubeznjivih sopotnikov iz Ribinska od gospe in mladega gimnazijca, ki se mi je tako priljubil na potu. Bog zna, se bomo še kdaj videli! Vazilsnrsk je večji kraj in menda sedež zemstva, a mi smo ga imeli tekom pol ure dovolj. Zanemarjeno mesto je to, brez pravih ulic z napol podrtimi lesenimi bajtami. Umejem, j da ne more biti povsod lepo, toda v [ takem pristaniškem, za trgovski pro- ■ met precej važnem mestu bi se lahko malo bolje skrbelo za snago. Šli smo zato raje takoj na »C"j-ko«, ki je irnela drugo j'itro odriniti Ker je bila vročina ze'o huda. smo si dali na krov pestaviti mizo za ve- čerjo. Prišel je k nam dober prijatelj Franca Ospiča, Semen Ivanovič, pravi tip Rusa, ki se nam je po povrat-kn po Volgi v Vazilsursku zopet pridružil in nam v Nižnem s svojo soprogo ves čas delal družbo. V nočnem hladu smo se prav do bro imeli in vino je razvezalo tudi sicer molčečemu Semenu Ivanoviču jezik. Z Ivanom Fomičern sva že tako po ruski tolkla, da se je ta čudil in ni verjel, da pred kratkim nisva še prav nič znala. Kar ostrmel sem in bil skrajno presenečen, ko je Semen Ivanovič že v pozni notri dvignil kozarec in začel peti slovenski: »KoPkor kapljic, tol'ko let, Bog nam daj na svet' živet'!« Se v večjim navdušenjem smo trčili ž njim in radosten sem ga vprašal, kje se je naučil te pesmi. »No, pri Francu Ospiču in njegovih ljudeh! Kako mi pa ngnja ta pesem!« Da je bila ura že pozna, ko smo poiskali ležišča, se razume. V. Ko sem drago jutro prišel na krov, smo se že peljali po Suri, toda počasi kakor bi se kotanj nr.pr^j pomikali. Voda je bila vsled suše nizka in parn;k je proti r ki vlekel za seboj fte tri barže. Od časa do časa je bilo treba meriti vodo in to je storil hrrdar ki je spredaj ni dolgo palico v vodo ter klre I z n foniun glasom: štiri, pet, šest, loltobuk! Kadar je rekel »podtebak«, je palico odložil in parnik se je hitreje pomikal naprej. Podtobak pomeni do pasu, ker imajo Rusi za pasom tobak. Vročina, ki je na Volgi nismo skoro nič čutili, je bila neznosna in zevali smo žeje. Pili smo pivo, toda bilo je pregorko, zato smo si z vinom, mešanim z mineralno vodo »Narzan«, tolažili žejo. Proti poldnevu nam naznani natakar, da je zmanjkalo vina. Spogledali smo se in potem vsi skupaj prasnili v gromovit krohot. »Kranjci so na barki!« se *••» modro oglasil Ivan Fomič. Natakar nas je potolažil, da sc skoro ustavimo v Jadrinn in tom bo spopolnil zalogo vina. Tako je ta vožnja mesto pet ur trajala cel dan. Ce bi ne bilo tako vroče, bi bilo prav prijetno, ker je bila okolica zanimiva. Imela je značaj naše Gorenjsko, kajti dvigali so se za bregom precej visoki hribje in velikanski hrastovi gozdi so zapirali razgled proti vzhodu. Vasi se je bolj malo videlo ob bregu. Izmed večjih krajev smo videli v daljavi le velik mo^astir, ki ga je Frane Ospič označil za čere-miskrga. Pr'šli smo nnmreč že v t'raje, kjer stanujejo tata rs'i rodovi Ceremisi. Mordvini in Cuvaši. Poslednji so vsred ukaza carjevega postali pravoslavni, toda obdržali so sv<^j jezik in tndi še prgenske nava-d", 7lnsti e ščrn;e gotovih drevo^ Franc Ospič je nam pravil, da je mej nujno nagibati k temu, da bi se intenzivneje brigali za občinsko gospodarstvo celjskega mesta in razkrili sovražnikove rane tam, kjer ga najbolj pečejo. In menda ne velja isti opomin samo za mesto Celje temveč tudi za vse druge občine, ki so na Sp. Štajerskem v nemških rokah. Povsod si nemško - nacijonalne klike z veliko vnemo kopljejo same grob, v katerega bodo gotovo padle, ko si Imdstvo izvojuje pravico, da bo govorilo tudi v občinski upravi. Prav je imel »Slov. Narod«, ko je nedavno tega pisal: Reforma občinske volilne pravice za deželo osobito pa za avtonomna mesta bodi prva naloga in cilj slovenske politike v štajerskekm deželnem zboru. Zaveznikov bodem o za to delo dobili med nemškimi sosedi dovolj. _ Glas iz Žeiezniiiov. Naš zlati »Lažiljub« je po informacijah našega zvestega podpornega člana tega podlega lističa, natrosil toliko izmišljenih stvari, da mu moramo malo oprati umazani jezik. Dopisnik laže, češ, da je bil sv. misijon trn v peti tukajšnjim naprednjakom. Resnici na ljubo, bodi povedano, da nam ni znan niti eden, ki bi se zaletaval v sv. misijon ali ga še celo mi-:-lil izrabljati v politične namene, kakor so to mislili tukajšnji pristaši »eselesa«. Hvalili so se, da napravi župnik takoj po sv. misijonu obč. volitev in da jim je zmaga zagotovljena. A Bog je spoznal njih zlobo, poslal je naprednjake, ki so malo pregledali volilne imenike in glej: treba je bilo vložiti nad 70 reklamacij in nič ni pomagalo, da so hiteli z vpisovanjem raznih kaznovanih uz-movicev, nič, če je tudi županov fantič v obč. pisarni to'kel ob mizo. C. kr. glavarstvo je podaljšalo rok pritožb, vsa nečedna početja so se pokazala in izginila so zopet imena, ki ne spadajo med poštene volilee. Res, veliko je pomagal tem nepobolšljiv-cem sv. misijon. Ker se niso hoteli poboljšati, poslal jim je Bog opomin in nazadnje kazen in glejte — po na-prednjakih. Kako pa sta župan in sin popravila po pretočenem roku samovoljno brez vložene reklamacije in rešene pritožbe ime neke volilke o tem se bo dalo še temeljito govoriti. Tu dopisunee in še nekje diši po državnem pravdništvn. Nič vam ne pomaga, da hodite sodaj razkrinkani in povcšenih glav, ljudje so in bodo š^ele po vas uvideli, kje je v Železnikih doma poštenost in resnična ljubezen do trpečega ljudstva. Napoti vam je \e velespoštovani in vsled svoje dobrosrčnosti splošno priljubljeni ?. ,7ožef Globočnik. DopisunČe stran, — ne zaslužiš, da te pogleda še kdaj njegovo oko. Ker ste spoznali, da ima vsaj desetkrat toliko sposobnosti /a županski stolec, ko kak Blašek, ste nagromadili o njem nesramno laž. da je on zahtevni, naj se obdarn-: ;o na Miklavžev večer samo otro-ci naprednjakov, ko so bili vendar navzoči tudi nasprotniki in ni nihče IšV 1 praznik rok. Kdor je prišel, je b;l obdarovan, — kje je torej zlobna laži Resn;ci na Ijnbo hodi povedano, la je mož celo zahteval, naj sv. Miklavž obdaruje tudi odrasle, kar sp pa vsled denarnih sredstev ni moglo vpoštevati. Menda je s tem pove no dovolj. Kd'>r hoče uvideti resnic o, jo lahko razvidi. Ni naš rare:\ arjati zlobna dejanja, a kor se je to dooienik predi anll glede protona M'klavžev večer, dasi dobro ve, oa omenjani trije mladeniči niso -i Sokoli, vendar to trdi in opisuje -. kakor da so vse zakrivili ti • 'o-p"f»i maramo poved t*. 11 ro^r,'p.-. drugimi drevesi kupil tudi stoletni, obsežni hrast, ki so ga Cuvaši po božje častili. Le-ti so ga prosili, naj r.p poseka tega hrasta, ker bo imel nesrečo, ako to stori. Toda njegovi delavci Rusi in njih nadzorniki se niso zmenili za to babjeverstvo in so hrast posekali, toda padel je na delavca in ga ubil. Franc Ocp>č je dal i»otem ves les tega drevesa se-žgat i. Čuvaši umajo še svojo narodno nošo in čudom smo gledali ob bregu f'u vaške v hlačah. Vse njih ženske nosijo namreč hlače. Zemlja je tu rodovitna, kar smo opazili na lepem žitu, ki je raslo pri bregu in na lepih travnikih. Divjačine perutnine je v obilici. Cele jate divjih rac so preletavale preko reke in ob bregu so stale modre čaplje. Čudno se mi je tudi zdelo, da je bil ponekod breg ves luknjičast, kakor satovje čebel. Poučili so me, da stanujejo lastovke v te1! luknjah. Drugod sem zopet videl v breg vkopano luknjo, iz katere se je kadilo. Franc Ospič mi je povedal, da stanuje v tej luknji rečni stražnik, ki je obenem ribič. Na obronkih hribov sem oddaleč razločil neko znamenje v podobi križa. Rusi postavljajo pa velikanska znamenja, sem si rekel in opozoril Franca Ospica na to. (Dalje prihodnjič.) V resnici so se vrli vzor - mladeniči oblačili v župniaČu in ko so bili gotovi parkelnji in sv. Milavž, — tega že smemo tako imenovati — ker ie kot Orel vreden tega imena, so se najpreje nasrkali baje v župnisču »snopsa« in se 6eve skrajno sirovo obnašali po ulicah. Ce bo treba, navedemo imena. Ko so se naveličali svojih surovosti, so šli pit za preostali denar, ki je bil namenjen za obdarovanje otrok. Kaj ne, tiči pa so ti Orli! Kakor običajno med fanti v gostilni, tako je tudi tu nastalo malo sporekanje. Ko so napredni mladeniči uvideli, da bi utegnifo priti do boja, so se napotili domov. Kmalu pa pridrve za njimi vrli Orli kričoč »auf«, kar pomeni izzivanje na boj. Orli so šli mimo svojega doma za nn-prednjaki in ne domov ter so napadli napredne mladeniče. Za bliskal se je v roki Orla nož in zabodel je prvi. Da so se nasprotniki v silobranu branili, je umljivo. Čudno je le, da dopisun ne omenja nič, kako so morali v gostilni navzoči držati Orla — sedaj dragonca — ki je bil slučajno na dopustu, da se ni udeležil boja in kako je pozneje ta junak iz-drl sabljo in s potegnenim mečem domov idoč kričal, da bo vse razso-kal. Ce mu ni bilo znano, bo vedel sedaj; fant pa naj se zahvali surovi pisavi v »Lažiljubu«. Kar se pa tiče »sodarske tovarne«, tako jo zaničlji-vo imenuje, mu povemo, da naj le mirno spi, kakor je spal za napredek trga dose-Jaj s svojimi »eselesi«. Povemo mu le, da imamo dosti dela in da zadruga izborno deluje in je že sedaj precejšnja pomoč delavstva. Ce gre tako naprej, razvije se v kratkem resnično v tovarno, v veliko žalost »eselesov«, dasi so ji za občinski blagor uneti očetje nasprotovali ker bi &e zamerili Šimenu in Coen. Bolje je, so si mislili, da zaslužijo Cešnji-čani in njihovi pristaši ko napredni domačini. Selčani nam mislijo vzeti orožništvo, zdravnika, šolo in nazadnje nritngniti še Železnike novi občini Cešnjica. ki postane seve pa zgradbi nove cerkve tudi župnija Vse je že sklenjeno in se intenzivno dela natn; a naši one. očetje hodijo pridno kimat na Cešnj'co. Kam plo-vemo? ZeVzaikarji, ki ljubit0 svoj dom spreglej-e in ne dajte se več vle •: zn nos pod plaščem v°rske nevarnosti. Vera naj nam bo ?t,efa. - isto-tako sveta nam mora biti skrb za napredek propad u jočega trga. Treba se je zbuditi ter gospodarsko misliti in takoj uvidimo, da je obče stališč-1 trga v gospodarskem smislu puhlo, da se sedan;i rb~. e 'bor ni brigal za. vprašanja, kje dobiti izhod, da se trg (r/'P poda rs V o ^Vron; in da stalen zaslužek trpečemu delavstvu. Zato bo trene temeljito pomesti in izvoliti mrže fri so s^1 s on- :n i^aj-* rlosve voljo d/~1*,*i nato, da s# n^š trg novz I gne. S tem. n"xa*hs*% vera nima n"č opraviti. C:m vee h do imel* Že-Vzivk-iH'. lem lezj b^ do faVko izpolnjevali vse d ►,žno*5ti na !i verske. Župnik pa naj bo prepričan da v Železu*1 *h brez?ereew knkor nas na živijo — ni m d*1 nam d ""a veVnv krivico. Vprašame V. "dni Se n: d^-b;,a cerkev kar "e a*le potresu >? Ako pa vtcFsjo da • se. g spodnratvo ne napreduje, je n^" -veta dolžno^ da to popravimo nri obč vofitvai s?rj vot"/Jo~ *o zahteva d n <= z~:~on. ki pravi, da naj vsak voli mrz^, o ka-rer*n ifi prepr^e^n d"* si te darovo^*-n^s+; n lnn čn^f* rredni. X kj«-r pa ni rečeno, da na.i p-rž^ dolrf- župnik. A mož odločno to zahteva, če tudi ve, da kat. Škofje svarn svov duhov-1 ke pred vrnetavanjem v obe. volitve, češ, da to neznosno škoduje ugle du duhovnega stanu in da to nima z vero nič skupnega. Pomislil naj ni le na njihove besede, da ostane uo volitvah duh. oče zmagovalcev in premaganih občan v. med katerimi bi moral sejati prijateljstvo in ljubezen, ne pa sovraštvo in prepir Njemu ni mogoče ustreči, akn >e ne pokažeš pred njim pravega sužnja. Tega pa pri nas dosejrei ne bo, o tc\v naj bo trdno prepričan, ker z našim premoženjem nam gospodnrl nihf-ne bo, dokler in koder bomo hodili! Dopisniku tudi ni všeč osiveli. Janez Lofrar, ki zvesto spolnjuje verske dolžnosti in hodi redno k sv. maši. Mož je u videl, kdo ima prav, in zaco se zaganja v njegove sive brke. Povemo le, da naj gre k njemu v nauk in u videl bo, kako se na sv^tn živi in kaj mora človek pretrpeti, prem ho storiti. Poštenjaki na eni stia-ni, na drugi skupina sumljivih elementov. Ne bo vam težko izbirati! Ihujanska - !ur$ka vo na. S tripolitanskcga bojišča. Turški poveljnik v Tripolitaniji poroča v Carigrad, da so skušali Italijani, ki se nahajajo v Zanzurju, razdreti turško brzojavno zvezo v okoiici. Vsled odpora Turkov in Arabcev so se morali pa umakniti nazaj v Zanzur. Naslednjega dne so Turki in Arabci napadli mesto Zanzur. Italijani so se morali umakniti iz mesta in so imeli 48 mrtvih, med temi tri častnike in več nego 300 ranjenih. Turki in Arabci so imeli devet mrtvih in 40 ranjenih Poslanec de Felice poroča iz Tri-poliss sledečo, precej neverjetno vest: V Suani ben Abem se je vršil med arabskimi poveljniki in turškim poveljnikom pogovor, v katerem so Arabci izjavili, da se bodo brezpogojno podvrgli Italijanom, če ne pridejo na pomoč nove turške čete, kakor je bilo obljubljeno. Italijanska mornarica. »Vossiscbe Zeitung« poroča: Vest, da so videli italijanske vojne ladje pred Dračem, je izmišljena. Avstro - ogrski konzulat v DraČu poroča, da niso videli nikakih italijanskih vojnih ladij pred Dračem. Rav-notako tudi ostali avstro - ogrski konzulati ob albanskih obmorskih mestih niso poročali, da bi videli kako italijansko vojno ladjo. Marconi. Mareoni se je dne 21 decembra vrnil iz Tripolitanije. Zgradil je na vseh točkah, ki so jih zasedli Italijani, radiote'egrafične postaje. Zaplenjeni egipčanski parnik. Iz Aleksandrije poročajo: Italijanska vojna ladja »Poglia« je sapi enila egipčanski poštni parnik > Menzalen«, ki je vozil 30.000 funt-šterlingov v Hodeido. MftRffl Kronfica. Papež se pritožaje zaradi ^propadanja katoliške (»crkve v Rusiji.« Njesrove pritožbe, ki jih pošilja na Rusko, nič ne izdajo, nasprotno se poroča ravnokar v Rim, da je ruska vlada obtožila nadškofa v Varšavi in Mohilevu 1. ker sta ^tala v zvezi z Rimom, 2. ker sta se pokoravala papeževim ukazom. .1. ker sta prepovedala modernizem, 4. k*r sta dajala v svojih škofijah pol jskemu jeziku prednost. Strašno hudo ;e paoežu tudi ker so se izvršile v pr.Tačah teh dveh nadškofov hišne preiskave. Ruska duma je v vseh treh branjih z vsemi glasovi proti glasovom Poljakov sprejela zakonski načrt glede prevzetja železnice Varšava-Du-naj z dne 14. januarja 1f)12 ter naročila izplačHo 32'2 milijonov poleg prevzet ja obligacijskih terjatev na račun krone. • * * * V francoskem senatu je predložil zunanji minister de Selves zakonski načrt ratifikacije franeosko-neni-ške pogodbe ter prosil, \n prizna senat zakonskemu načrtu cujuost. Senat se je izrekel za nujnost. Splošno so mnenja, da se debata v plenumu ne bo pričela pred 15. januarjem. • . • Perzijska vlada poživlja ljudstvo z lepaki, da aaj ne prireja brez dovoljenja policije nikakršnih političnih shodov, ker hoče vlada vpra- sanje ultimata z Rusijo rešiti mirnim potom. Zastopnik! perzijske vlade so baje ustmeno ie privolili v zahteve ruskega ultimata. Rusko-per-zijski boji v Tebrisu so se začeli baje zaradi tega, ker je hoteia perzijska policija ovirati Ruse, ker so hoteli napraviti neko brzojavno zvezo. Rusi so začeli streljati, lakar so Perzij-ci pobegnili. Boj je trajal v bližini hiše ruskega guvernerja pozno v noč. V R e š t m so Perzijei iz zasede napadli ruske kozake. Kozaki so napadalce brez izgube pregnali ter zasedli njih pozicije. Poveljnik ruskih čet v Perziji je dobil od ruske vlade povelje, da naj ostane do preklica v Kasvinn. * ftaiersko. Nemški klerikalci ne zaupajo štajerski kmetijski družbi. Nemški klerikalni poslanci iz štajersiie so priobčili sledeči komunike: »Na konferenci kmetijskih družb dne 17. decembra se je sklenilo, da se izroče vse državne podpore kmetijskim družbam v razdelitev proti naknadnemu obračunu. Ta predlog sj utemeljevali zastopniki kmetijskih družb s tem, da poljedelsko ministrstvo tira s temi podporami politiko, med tem ko bi kmetijske družbe razdeljevale državne podpore na stvarni podlagi. Štajerski (klerikalni) poslanci protestirajo odločno proti temu, ker so mnenja, da bi se podpoie poprej stvarno in dobro uporabile, če jih razdeljuje poljedelsko ministrstvo kakor pa kmetijske družbe.« — Kakor je razvidno iz graških klerikalnih listov, se strinjajo s tem komunikejem tudi slovenski klerikalci. Iz Ormoža nam poročajo: Kmetijski knjigovodski tečaj naše kmetijske podružnice je zasiguren. Prične se 27. t. m. v Ormožu in traja 4 dni. Priglasi se sprejemajo še do 25. dec. Vsak udeleženec mora položiti 2 K za 3 potrebne knjige in tiskovine. Pravilno knjigovodstvo je danes za vsakogar vele važno, zato je pričakovati obilne udeležbe. Iz Ptuja. V ponižno vas Spuhljo se je vrnil »naš« zastopnik v državnem zboru Mihael Brenčič, ovenčan z mnogimi lovorikami, ki si iih je stekel v jesenskem zasedanju državnega zbora. DoČim so si ljudje, ki seveda vedo mnogo manj ko brihtni Brenčič. celo jesen trli glavo, kako odpomoči prebivalstvn v žalostnih sedanjih časih, je Brenčič pogodil hipoma pravo: premalo denarja ima gospod in kmet, delavec in obrcnik. In temu je tako lahko odpomoči. Sestavil je predh>g. naj bi se tiskalo za 300 milijonov novih bankovcev v pomoč in tolnžbo denarja potrebnim Ijndem. Brenčič je kalknliral *ako: tisk velja malo, edinole papir »n delavci, denarja pa bi bilo polno! Ta nredlocr iP pj] tudi v resnici vložen :n od slov. klerikalcev Brenčičevega kova podpisan. Češko časopisje je poročalo o njem in zbijalo na račun slovenskih klerikalcev naravn >st nespodobne dovtipe. Celo kupleti krožijo o fameznem Breneičcve »u nredlegu po svefu. Da, da, Brenčič bo osla vil naš okra i in svojo ponižno domačo vas Snubijo — in ljudje, ki so trdili, da nima o vseh javnih zadevah in napravah niti pojma, so globoko osramočeni! Dr. Ploj je bil nanram temu geniju zares orava ničla! (Prepričani pa smo« da bi mu vsi njegovi volUei. kaplani in kmetje, pleskali, ako bi jim poročal posl. Brenčič o svojem v vsej pri prostosti tako duhovitem predlogu. Op. ur.) Živinske cene v Gradcu. (Tedenski s^jm 21. dec. Cene po uradnem poročilu. Pregnalo se je na sejm 162 volov. 57 bikov, 114 krav, 7 telet, skupno 340 glav. Kupčija slaba, cene nekaj nazadovale. Plačevalo se je za r»0 Vjnr žive teže v kronah: pitani vili 47—51. iz.iemoma 53, napol pitani voli 42—46, suhi voli 36—41, pitane krave 36^—41, napol pitane 26—35. suhe 23—25, biki 35—44. Zunanji kupci so kupili 91 glav in sicer Zgornje&tajerci 35, Tržačani 24 in Celovča.ni 32 glav. Obsojeni avtom obi list. Iz Celja nam poročajo: 21. junija se je oeljal iur. Edvin Walthier iz Opatije v spremstvu šoferja Feliksa Les jaka z avtomobilom iz Gradca v Ljubliano. Walthier je vodil avtomobil san in vozil zelo naglo. Dasiravno je opazil v Tepin.i blizu Konjic pred seboj težko obložen voz s priprego, vendar ni vozil počasnejše. Tako se je zgodilo, da je povozil 41etnega Janezka Jamnikarja, ki je tekel poleg voza, in ga na mestu usmrtil. Ne da bi se za nesrečo brigal, je Walthier v Jiv-jem dim pobegnil. Celjsko okrožne sodišče ga je obsodilo na 200 K denarne globe ali 20 dni zapora. Od Sv. Miklavža pri Ormožu. V nedeljo, dne 17. t. m. je priredila kmetijska podružnica za ormoški okraj v šoli gospodarski shod, katerega se je udeležilo do 100 gospodarjev in gospodinj. Shod je otvoril predsednik podružuice g. Ivanuša iz Huma ter iskreno pozdravil navzo- če. Dal je besedo najprej podružničnemu tajniku g. nadučitelju Pore-karju iz Huma. Ta je omenil najvažnejše dopise, ki so zgolj gospodarskega pomena, — Nato je predaval živinorejski nadzornik g. Martin Je-lovšek. V svojem govoru je pozval najprej zbrane gospodarje in gospodinje k složnemu skupnemu delovanju na gospodarskem polju. K temu naj se pritegnejo posebno tudi gospodinje. Na njih ramah visi v največjih slučajih vse gospodarstvo, d oči m mora mož iz hiše po opravkih bodisi v gorice, na polje itd. ali pa ima pota k raznim uradom. Potem je govoril g. nadzornik o najvažnejšem pri živinoreji, t. j. o izberi dobrih plemenjakov in plemenic pri govedi in pri svinjah. Priporočal je, naj se združi vedno do 20. gospodarjev v svrho dobave dobrih plemenjakov in plemenic. Obljubil je tudi, da sam rad pojde v tem slučaju gospodarjem na roko. Končno je še razlagal napravo novih gnojišč po gotovem načrtu, da bi imel kmet od njih res kaj dobička. Zbrani so sledili z zanimanjem g. predavatelju, ter so mu za njegove nauke zelo hvaležni. — Govoril je še Vičanski Škr-lec. S svojim prijaznim govorom, vzetim iz lastnih izkušenj, je napravil jako dober vtisk. Poudarjal je potrebo gospodarskih shodov ter čitanja strokovnih listov. Kmet se mora vedno seznaniti z najnovejšimi poiskusi na gospodarskem polju in mora ista tudi sam vpeljati, ako hoče, da bode gospodarstvo napredovalo. G. govornik je tudi razlagal pravilno gnojenje travnikov in, kako se pravilno izkoristi gnojnica, katere pač ne dosega nobeno umetno gnojilo. Vabil je udeležence na svoje posestvo, kjer bi se ogledali, kako se da tudi z malimi stroški napraviti dobro gnojišče. Tudi g. Škrlecu so udeleženci hvaležni za njegova izvrstna navodila. Po dveurnem trajanju je zaključil g. Ivanuša dobro uspeli shod. Hvala lepa gg. Jelovše-ku in Škrlecu za njun truo! in koristen pouk. Posebna hvala pa še gre kmetijski podružnici ormoš.ki, da nam je priredila tako poučno zborovanje ter jo prosimo, naj nas so večkrat razveseli s kakim gospodarskim shodom. Iz Gradca. (Darovi občine v narodnostne namene.) Graški občinski svet je sklenil v seji dne 21. decembra darovati 100 Iv nemški šoli pri Sv. Lenartu v Slov. g., 100 K nemški ljudski Šoli v Hrastniku, 100 K celjskemu Studenten-heirau, bosanskemu skladu Schulve-reinovemn 50 K in 500 K za va**stvo nemškega značaja graškega mesta. Ta denar se bo porabil zlasti za po-nemčevanje slovanskih obrtnišikih vajencev, katerih je v Gradcu na stotine. Opomniti je, da so socijalisti glasovali proti tem darovom, češ, da jih naj nacijonalci plačajo iz lastnih žepov, ne pa iz davčnega denarja. Teden za tednom čitamo v nemško-nacijonalnih časopisih o financija 1-nih težavah graške mestne občine, čitamo o milijonskih deficitih m milih prošnjah, naj deželni zbor vendar že odpomore z dovoljenjem posojila, za nacijonalno hujskarijo pa je vedno zadosti denarja. In za kaj drugega zavodom, kateri so dobili označene podpore, itak ni. Drobne novice. Še tatvine v laški okolici. Dne 16. decembra ponoči so ukradli neznani uzmoviči zakonskima Lokošek v Ogrčah pri Laškem trgu vse perilo in obleko v vrednosti okroglo 300 K. — Oko je izgubil. Delavec Martin Koželnik v Št. Florjanu pri Šoštanju je razbijal s kladvom kamenje. Pri tem delu mu je zletel košček kamna v oko in mu ga tako poškodoval, da je izgubljeno. — Imenovan je stavbni asistent Viljem Blazine za stavbnega pristava pri postnem in brzojavnem ravnateljstvu v Gradcu. — Na D o-b e r n i že od 6. decembra nimajo v ljudski šoli poduka zaradi daviee med otroci. — Iz Maribora. Mestni občinski svet je sklenil v seji dne 20. decembra zvišati najemninske vinarje od 95 na 11.5. — Umrl je v Dobrovcih pod Mariborom 841et-ni Jožef Čander. Kot mnogoletni župan in šolski ogleda dobrovške šole si je pridobil za šolo in občino lepih zaslug. Bil je vedno zanesljiv in zaveden Slovenec. — Umrla je v Zg. Hočah Pavla M-ejovšek, hčerka nad-učitelja Mejovška. Naše sožalje! — Boj za O p 1 o t n i c o. Slovenska stranka se je proti zadnjim občinskina volitvam v Oplotnici, pri katerih so zmagali nemškutarji, pritožila. Kakor poroča »Slovenski Gospodar«, še odgovora nemškutarjem na ljubo vedno ni. — Na Sladki gori je bil izvoljen za župana po dolgem boju klerikalec Buser. — Pri Novi cerkvi blizu Vojnika je izvolil napredni občinski odbor umevno tudi naprednjake v krajni šolski svet. Vsled tega pri klerikalcih — velika jeza. Kako ste domišljavi! — Vojniška čitalnica se klubu slovenskih naprednih akademikov v Celju iskreno zahvaljuje za dar, ki ji ga je isti naklonil iz letošnje Na- » podne zbirke. Denar bo ▼ društvu, ki skuša buditi narodno zavednost in odločnost v nemškutarakem Vojniku, dobro naložen. Živeli celjski napredni akademiki — marljivi narodni delavcil — Premog; na Blanci. Neka nemška družba je začela iskati premog v blanški občini. Prvi rov uapravijo v Presladolu. V ta namen so prepeljali tjakaj v četrtek 50 sto-tov težak stroj. Naše zaklade dvigajo tujci! — Na celjski pošti se bo dne 24. in 31. decembra nradovalo kakor druge uradne dneve. — Pri fcJv. Lovrencu nad Mariborom se bodo v kratkem vršile občinske volitve. Najbolj se trudi sedaj za nspeh nemškutarjev tisti Šac ki je bil med prvimi narodnimi buditelji w Št. Lovrencu! Koroško. Občinska mesnica in prodajalna premoga v Celovcu. V sredo je otvorila mestna občina celovška lastno prodajo mesa. Založila je v to svrho 1*0.000 K obrat, kapitala. Prodaja se je dosedaj prav dobro obnesla in tudi cene »o primeroma jako ugodne. Prodaja se goveje in svinjsko meso. Prašičevo meso se prodaja po 1 K 52 vin., goveje pa, prednji deli po 1 krono 64 vin. in zadnji po po 1 K 76 vin. Tudi premoga, ki je znatno cenejši pri občini, se je razprodalo že par vagonov. Včeraj sta dospela v Celovec zopet dva voza premoga. Pod vlak je skočil v Celovcu bli-5» glavnega kolodvora železniški delavec Juri Obid včeraj ob 7. zvečer. Obid ie izvršil samomor zaradi neke proti njemu uvedene disciplinarne preiskave. Oživljeni mrlič. Pri mizarju Pa-irnjanu je naročil nekdo krsto za nekega v bližnji okolici umrlega kmeta. Mizar je izgotovil krsto še isti dan. Drugi dan pa pride naročnik, ki nravi, da krste ne potrebuje, ker se .je dotični mrtvec zopet zbudil. Mir-jiodušno je odgovoril stari mož: »O, nič ne de, saj tako blago dobro gre, bom pa počakal. Primortfo. Promociji. Včeraj je bil promoviran na vseučilišču v Gradcu za doktorja prava gosp. Hinko I r g o -1 i č, danes pa je bil promoviran v Gradcu za doktorja zdravilstva gosp. Ivan Z o r j a n. Oba sta starejšini akad. tehn. društva »Triglav« v Gradcu. Humaniteta, kje si? V Gorici je aagloma umrl Fran L e b a n . vpok. es. kr. oficijal, 60 let star. Fr. Leban je izhajal iz znane rodoljubne in pi-c^atcljske rodbine Lebanove. Po dovršenih 5. latinskih šol je prišel k vojakom v kadetno šolo. Tu je bil so->k>lec s sedanjim generalmajorjem pri c. kr. žendarmeriji g. Konsehegg-**m. Prišedši od vojakov je Fr. Leban •postal c. kr. gruntovničar (Grund-buchsfiihrer) v Sežani. Tu je bil .!u-š*a pri vseh veselicah, prirejenih po tamkajšnji čitalnici. Kasneje je prišel kot c. kr. oficijal k deželnemu sodišču v Trst in odondod v pokoj v Gorico. Bil je Fr. Lehan zelo zmožen uradnik, reoč slovenskega, nemškega in italijanskega jezika, v katerih jezikih je bil položil tudi gruntovnici izpit (Gmndbuchsfuhrersprii-fnng). Leban je kot »fant« živel v Gorici. 13. t. m. se je vračal ob 5. zvečer na svoj dom. Prišedšega tik ^Gregorčičevega doma« v ulici Veterini, ga jezadela srčna kap. Zgrudil se je na tla in bil takoj mrtev. — Nabrala se je precejšnja množica okoli mrtveca, in ko so ga spoznali, so telefonirali po zdravnika. Prvega ni bilo doma. drugi ni prišel in šele po 8. zvečer je pricapljal tretji adravnik, ki je konstatiral, da je Leban mrtev. Nato so mrliča odpeljali v mrtvašnico. Ali ni to škandal, atentat na humaniteto 20. stoletja, da je nesrečnik nad 2 uri ležal mrtev v blatu in dežju na javni cesti!! Ce policijski zdravniki ne vraijo bolje svoje službe v takem slučaju, naj se proti njim uvede disciplinama preiskava. Sramota! A še nekaj drugega. Ko je neki gospod spoznal ponesrečenca, je ob pol 7. zvečer telegrafi ral bratu pokojnikovemu, šolskemu ravnatelju g. Antonu Lebann v Komen, ki je pa ta telegram dobil komaj drugi dan ob 10. zjutraj. G. Anten Leban je nato takoj obvestil nesreči brata Janka Lebana, učite-Jja-pisaMja na Bukovici pri Škofji Loki, ki je telegram dobil ob 4. popoldne. V telegrafičnem odgovoru je Janko Leban zapisal prvi stavek: Novica me pretresla. Toda v Gorici so ta stavek potvorili tako: »Novica g precesla.« Ali ni to škandal, da imamo take poštno-telegrafske razmere?! Proč z uradniki, ki ne ume-jf jo nnšega jezika! Zdravnica dr. Elen. Jenko je pričela v Voloski z ordinacijami in opozarjamo na današnji inserat. Iz finančne službe. Prov. finančna koncipista dr. Ervin Schleimer in V. Kraus v Trstu sta imenovana za definitivna koncipista v X. einovnem razredu. Samomor kapitana. Ustrelil aa je v Trstu 671etni vpokoj. fregatni kapitan Otokar Pogačnik. Vzrok samomora je neznan. Prepovedano predavanje o Tri* polisu. So uredni k »Piccolo« Mario Nerdio je nameraval javno predavati o svojem potovanju v Tri pol ia. Policija pa je to predavanje »iz ozirov na javni red« prepovedala. Potopljena jad ero i ca. Avstro-ogrska jadernica »M&riaka«, ki je vozila les za avstrijsko vojno mornarico, je nasedla preteklo noč na skale pri rtu Porer nedaleč od Pulja. Mornarji so jadrnico zapustili in plavali na obrežje. Drugi dan jadrnice ni bilo več videti. Jadrnica se je ali potopila, ali pa so jo valovi dvignili in odplavili na visoko morje. Pristaniško poveljništvo je poslalo eno torpedov ko na ogled. Velika tatvina v Trstu. Včeraj smo poročali, da so aretirali v Trstu več udeležencev tatvine v trgovini Kramar in Schwarz. Včeraj pa so prijeli blagajničarko, ki je bila tudi s tatovi v zvezi. Kakor kaže dosedanji uspeh preiskave, presega oškodovana vsota 20.000 K. Nesreča v rudniku. V premogi»-kopu v Kapami pri Labinju se je dogodila v četrtek popoldne velika nesreča. Na neki galeriji v rovi je polagalo 12 delavcev mine. Predno so mine užgali. so oddali delavci potrebne signale. Te signale pa je pet delav-cev preslišalo in ostali so pri delu. Bili so oddaljeni kakih 30 m od min, vendar jih je dosegel plamen. Trije so obležali na mestu mrtvi, dva aa sta smrtno nevarno ranjena. Nezgode. Raz oder v IT. nadstropju je padel 191etni zidar Viktor Žgur. Pri padcu si je zlomil samo levo koželjnico. — Pri dviganju opeke pri gradbi neke stavbe v Skednju, je oadla na glavo 221etnemu delavcu Pikardoniju zidarska opeka. Težko ranjenega so odpeljali v bolnišnico. UcLici v ?rgwsko-obrtne j&crnico. Opozarjamo vse trgovce in obrtnike ter druge volilne opravičence v trgovsko - obrtno zbornico, da si wv gledajo volilne imenike v svrho re-klamacije. Razpoloženi so na mestnem magistratu le še malo ča«a! Kdor zamudi čas za reklamacije, pozneje zastonj toži, da nima volilne pravice. Volilec je vsakdo, kdor plača najmanj I K letne pridobnine. Dnevne vesti. -f- Kranjski deželni zbor. V četrtek, dne 28. t. m. s<=* »nide kranjski deželni zbor. V klerikalnem taboru ga niso prav nič ves li. Klerikalcem bi bilo najljubše, če bi kar vse opravil deželni odbor sam tako lepo na tihem, brez vsake k mtrole, da bi ljudje nič ne izvedeli, kako in kaj se dela in gospodari. Zdaj je pa klerikalcem že celo prav neprijetno. <' i y> sklican deželni zbor. ki bo zahteval natančne račune in jiojasnila o deželnem gospodarstvu. Kakor znano so klerikaTci namenoma prepr čili rešitev proračuna za letošnje i eto, ker niso vedeli, kaka bi pokrili \velikanski primankljaj. Takrat j" dr. Šusteršič s preroškim giasom oznanjal, da bo do meseca ?narca izvedena davčna reforma in da bo dobila deJMa iz novih davzov toliko denarja, da bo ves primanjkljaj pokrit. Toda davčna reforma ni bila rešena ne do marca in ni rešena do danes: na spomlad jo bo vzel lete državno-zlx>rski odsek v pretres in nihče ne ve, kako bo izpadla. Priniankljaj v deželnem g^soolnrstvn (e pa letos zopet narasel in če so imeli klerikalci lani velike skrbi, kako se bodo zmazali iz te stiske, so njihove skrbi letos se veliko večje. D o k 1 a d se zdaj klerikalci ne upajo zvišati, brez zvišanja doklad pa ne -zre. Klerikalna stranka je v taki zadregi, da se že čuje iz njenih vrst preznnčilno mnenje: Deželni zbor nai prf'le z vlado v tako navskrižje, da bo razpuščen, samo da tudi letos ne fin ticba rešiti proračuna in pokazati eeli deželi uspehov klerika »neg«« ros »»oda rat va. -f- O j ta kranjski deželni odbor! V deželni bolnici sta bili razpisani dve zdravniški mesti in rok za vlaganje prošenj je bil določen do 30. novembra. Za izpraznjeni mesti sta konpetirala dva zdravnika naprednega mišljenja, gg. dr. Jenko in dr. Jamar. A nobeden ni bil sprejet. Pač pa je mogočni dr. Zaje rekel nekemu gospodu, ki je o tej stvari pri njem interveniral: »Ah, kaj — v deželni bolnici so službe samo aa naše ljudi!« In res je deželni odbor tisti službi podelil dvema klerikalcema, dr. Virantu in dr. Ješetu, ki sta a le teden po razpisanem terminu za omenjeni službi postala doktorja. Tudi v tem slučaju vidimo običajno brezo-braznost teh klerikalnih parvenujev, ki nosijo avonee pri detel nem odboru. DeŠelni odbor razpiše službe s določnim terminom aa vlaganje prošenj in aahteva dokaz dovršenih študij za tiste, ki kompetirajo, službe pa odda ljudem, ki v določenem termina sploh niso mogli kom pet i rat i, ker niso imeli Študij. Torej zopet očitna korupcija! -t- Človekoljubnost kranjskega deželnega odbora se kaže v čedalje lepši luči. Preganjanju naprednih učiteljev sledi preganjanje naprednih užitninskih uslužbencev. V idrijskem okraju je vsLed skrajne brezsrčnoeti kranjskega deželnega odbora pet bivših deželnih dacarjev brez službe in strehe. Za leta 1906 do 1908 je vzel v zakup pobiranje užitnine v idrijskem okraju Iv. Knez. Nadzorništvo deženih naklad je takrat reklo užit-ninskim uslužbencem: »Prosite pri Knezu za službo, ker je običajno, da kdor prevzame zakup užitnine, prevzame tudi uslužbence. Ko dobi dežela v rakup idrijski okraj, prevzela vas bo tudi nazaj v svojo službo« In res je takrat g. Knez prevzel vse da-carje. Zh leta 1909 do 1911 je prevzelo solidarno pogoditveno društvo pobiranje užitnine in tudi to društvo je takoj vsprejelo vse dacarje brez kakega ugovora v službo. Za leta 1912 do 1914 ie izdražila pobiranje užitnine v idrijskem sodnem okraju dežela in uslužbenci so prosili pri deželnem odboru osebno in pismeno za podelitev služb, toda nafcizorništvo deželne naklade je vrnilo prošnje z običajnim dostavkom, da je deželni odbor zaprošena mesta podelil drugim prosilcem. In vendar so vsi prosilci od rane mladosti že osiveli v da carski službi. Pobirali so deželne naklade no pivo in žganje, 40% deželno naklado na užitnino, tarifno in pavšalno, služili vestno in marljivo, pa navzlie temu jih je postavil deželni odbor brez vsakega najmanjšega j>o-voda na cesto pod kap v sredi zime brez službe in kruha. Kaj to pome-nja, ve vsak, ki ima količkaj srca in človeškega čuta usmiljenja do svojega bližnjega. V času krute draginje, v najslabšem letnem zimskem času biti vržen na cesto brez vsakega vzroka, tega pač ne zasluži uslužbenec, ki je dolgo vrsto let opravljal vestno in pošteno težavno daearsko službo. Tako postopanje je nehmnano in gotovo nevredno prve avtomne oblasti v deželi. V kratkem času bo sklican deželni rbor k zasedanju, naj se vsaj dež. poslanci zavzamejo za po nedolžnem preganjane bivše deželne uslužbence, če že dež*11 ni odbor noče imeti srca in usmiljenja do svojih nekdanjih uslužbencev. -f Zvišanje duhovniških plač in klerikalci. »Slovenec« sika kakor gad, kadar mu stopiš za vrat, ker smo po zaslugi osvetlili delovanje »Zveze duhovnikov« v parlamentu, ki je zasnovana samo v to, da posoe-šnje stanovske interese duhovnikov. ^Slovence« skuša slovenske člane one zveze na ta način izmazati. da pravi, da so se poslanci Krek, Žitnik, Hladnik, Korošec in Gregorčič izrekli proti akciji za zvišanje duhovnik :h plač. češ da imajo v *em ožim prvo besedo škofje. Res je to. da so pravkar imenovani poslanci dali oo časopisih rasfcotmati, kakor da so nasprotni izboljšanju duhovniških plač, toda to se je zgodilo | gotovim namenom, da bi svojim volilr* m *n slovenski javnosti nametal« pc-kn v oči. kakor da bi oni delovali 3amo za t bčne interese, zarv«tavijaki ^e svoje osebne :n stanovske. V -esniei pa je ravno nasprotno, vsi oni poslanci *o popolnoma sol'dami z »Zvezo duhovnikov« in delujejo intenzivno in z vsemi sredstvi v parlamentu in pri vladi na to, da se uresničijo težnje duhovniške zveze. Da pa se imenovani poslanci navidezna navzeli korektno stališče v Zvezi duhovnikov, je bila samo finta. s katero *o si hoteli zavarovati hrl>et proti eventn-valnim napadom. Tako je in nič drugače, klerikalna gospoda. 4- Čestitka O. s. n. n. d. dr. I.Tav-čarju k izvolitvi županom. Vodstvo O. s. n. n. d. je poslalo sledečo čestitko: Preblngorodni gospod doktor in častni član akad. fer. društva Sava«! Ob izvolitvi Vašega blagorodja ljubljanskim županom si dovoljujemo sporočiti Vam svoje iskrene čestitke in izraz vdanega spoštovanja. V zavesti, da bo doba Vašega županovanja nova epoha zmagovalne napredne misli navdušeni pozdravljamo ta njen začetek. — Vodstvo »Organizacije s vohom i sel nega narodno-naprednega dijaštva.« -f- Napredna zmaga v Senožečah. Iz Senožeč smo dobili tn-le brzojavko: »VkljUb silni klerikalni agitaciji, vkljub duhovniškemu terorizmu in nneilstvn je pri občinskih volitvah sijajno zmagala narodno - napredna stranka. Živeli za» edni narodno - napredni volilei v Senožečah. -f Par nobile fratrum. »Slovenec« in »Grazer Tagblatt« sta prinesla zmiselno in vsebinsko enak napad na poročevalca »Laib Ztg.« o zadnji seji ljubljanskega občinskega sveta. Razume se, da je napad skrajno neutemeljen in le izliv patološke zlob- nosti in neumnosti. Zanimivo na tem pamfletu pa je dejstvo sorodnosti notic v »Slovencu« in »Grazer Tag-blattu«, kateremu je sodno dokazana suitaiija. Pa ne samo to bi bilo čudno, da je »Slovenec« šele po štirih dneh prišel na to, da poročilo v »Lai-bacher Ztg.« ni objektivno, skrajno verjetno in vsiljujoče je mnenje, da je obe notici v »»Slovencu« in »Grazer Tagblattu« pisala ena in ista roka, oziroma ena prazna glava. Ce je to prvi nastop naše občinske »opozicije«, že v naprej koiidolujemo kieri-kiiino-neuiški koaliciji. -h Klsnerjev boj proti slovenskim štanipilijani. Poročali smo pred kratkim, da je predsednik deželnega sodišča Lisne r zaukazal, zapleniti in odstraniti slovensko štampilijo na izvršilnem oddelku tukajšnjega okrajnega sodišča. Menili smo, da je bila ta konfiskacija začetek njegove akcije proti slovenskim štampilijam. Kakor pa smo se sedaj prepričali, je bila ljubljanska sapJesaba najbrže že konec Elsnerjeve don quixotske borbe proti slovenskim štampilijam pri kranjskih sodiščih. Iz zanesljivega vira smo namreč izvedeli, da je Eis-ner že meseca oktobra poslal okrajnemu sodišču v Logatcu ferman, da se mu naj nemudoma dupošljcjo vse slovenske uradne štampiiije. Sodišča si* je seveda ukazu uklonilo ter štampiiije doposlalo Elsnerju, ki jih je kratkim potom kasiral. Enak ukaz kakor logaško sodišče, so brez dvoma dobila tudi vsa ostala sodišča. Pravijo, da ima sedaj Elsner že toliko štampilij, da že ne ve, kam ž njimi. Stopil je zato že v zvezo z graverjem aeton , ki ima nalogo, da prenare-di slovenske štampiiije v nemške. Sicer pa, ali so te štampiiije za notranjo uradno rabo, ali velja tudi glede njih Elsnerjeva naredba glede notranjega uradnega jezika? Naše mnenje je, da so štampiiije prav tako, kakor tiskovine, določene za stranke in da nimajo prav nič opraviti z notranjim uradnim jezikom. Kakor morajo biti tiskovine, namenjene slovenskim strankam, slovenske, tako morajo biti torej tudi štampiiije slovenske. Zdi se, da se tudi Elsner zaveda, da je s konfiskacijo slovenskih štampilij ustrelil velikega kozla. In da bi se mogel zagovarjati, češ da ni res, da bi dal kasirati samo slovenske štampiiije, je poskrbel, da so na tukajšnjem okrajnem sodišču na zagoneten način sedaj izginile tudi nemške štampiiije, Ce ga bo torej kdo prijel, /akaj je odstranil slovenske štampiiije, bo imel takoj izgovor, da mu to niti v sanjah ni prišlo na um, češ, da je samo iz strogo stvarnih razlogov dal kasirati nekaj štampilij, toda brez ozira na to, ali so bile le - te slovenske ali nemške. Kaj ne, gospod Elsner, znat* se mora?! -f- Tempora mutantur... Pri zadnjih občinskih volitvah v Radovljici je sodni svetnik Regally glasoval s klerikalci, njegova žena pa je celo agitirala za klerikalno stranko. Kdo bi bil kdaj kaj takega mislil. Regali v v klerikalnem taboru?! Tisti Regallv, ki je bil v »Sloveniji« tako prononciran liberalec, da so se prav zaradi njega začeli boji s klerikalnimi visokošolci, tisti liberalni Regallv, ki je bil poglavitni vzrok, da so klerikalni visokošolci izstopi'i iz »Slovenije« in si osnovali svoje lastno društvo, je zdaj presedlal in je spo-korjen zlezel pod klerikalno marelo. Upajmo, da se mu bo dobro izplačalo! -f- Sokolske letov adama v Ljubljani — zaprte. Sokol stvo se je na Slovenskem po zadnjem vsesokol-skem zletu prav lepo razvilo, i nravnost krasno pa se je razevelo S<školstvo v zadnjih štirih letih v Ljubljani. Načelo delitve dela, povsod priznano in upoštevano, je tudi v Ljubljani sokolsko delo v zadnjih letih razširilo in poglobilo. Z nstanovitvi-jo Sokola T. in Sokola II. so hile čisto nove plasti ljubljanskega prebivalstva, ljubljanska predmestja in vsa mestna periferija, pritegnjena v delokrog sokolske misli Človeška družba .je danes t svojem žitju in bitju zelo sestavljena, interesi in pozornost na vse strani obrnjena in cepljena: le pazni opazovalec bo znal primerno oceniti veliko delo, ki sta ga opravljala Sokol T. in Sokol II. v organizaciji kulturno - naprednih drušitev. Delo v telovadnicah je bilo sestavno, vztrajno in intenzivno, nepregledno število sokolskih sestankov, sej in posvetovanj, koliko najčistejših misli, koliko narodu j>osveče-nih želja je bilo na teh izrečmih in spremenjenih v uspešno delo Pomislimo na nebroj skrbno pripravljenih prireditov. izletov, javnih telovadb, na skrb za vzgojo naraščaja in žen-stva! Stroj, pri katerem je bilo zaposlenih gotovo nad 200 aktivno sodelujočih Čilih mladih moči, ta stroj ki ni nikdar poznal miru, ki ga je gnala neumorna sila krepkih sokolskih vrst, ki ga je nekrestano gibala ne-izčrpljivo za napredek in blagor naroda navdušena moč sokolskih src, ta stroj naj stoji t Sovražnik naroda ^a je usiavil, toda samo začasno I'ect ie sti^niena. sokrdskn roka naperjena. Vaditeljska zbora in odbora Sokola I. in Sokola II. se o vsem potrebnem posvetujeta. Narodno občinstvo pa vljudno poživljamo, da podpirate v teh težkih časih izvršiti gfldepe in načrte obeh društe\. Sokol ne pozna strahu. Nove nade, nov pogum nas navdaja, naša osveta bo pomnoženo delo, do skrajnost* napni-mo v Tvrševim smislu svoje moči, s pomočjo Sokolstvu naklonjene javnosti poženemo stroj še z večjimi močmi in večjo hitrostjo. — Remuneraeijc učiteljev na obrtnih nadaljevalnih šolah se letos niso izplačale pred Božičem, kakor se je to doslej vselej zgodilo. Za to dobroto se imajo učitelji zahvaliti le klerikalcem, ki so s svojo zlobo zavlačevali izvolitev župana. Dokler je bil Hribar župan, so vsako leto dobili učitelji krvavo zasluženi denar pred Božičem, sedaj pa po le 15 mesečnem gospodarstvu vladnega komisarja in njegovih klerikalnih prised-nikov že ni dobiti denarja par sto kronie. Hribar je vselej skrbel za pravočasno izplačilo, ker je ?mel srce za učiteljstvo, klerikalci bi pa najrajše vse učiteljstvo podavili, ne izvzemši Slomškarje, zato pa so najbrže na kak prefrigan način povzročili, da se remnneracije nis-> izplačale. Ni izključeno, da je grabenski Muki. namenoma najkasneje izmed šolskih voditeljev poročal na magistrat koliko ur ima kak učitelj, da se ni pravočasno poskrbelo za pokriti s ter tako spravil skoro večino ljubljanskega nčiteljctva v silno zadrego. Slomškarji le pojdite se zahvalit Mukiju za to uslugo. Najb »lje pri vsem tem pa je, da »Slovenec« pretaka debele solze za pravice učiteljeva, kateremu je že toliko škodoval. Muki in Cepud^r naj rajše primata za lase svoje jerobe klerikalce, namesto da se v svojih poročilih v .Slovencu« pritožu jrta nad zadrževanjem remuneracij. Veseli pa nas dejstvo, da je »Slovenec« sam priznal, da sedaj na magistratu ni reda. — Za novega šentpeterskega župnika je menda že določen — kaplan Janko Petrič. Ne moremo verjeti, da bi bile razmere v ljubljanski škofiji že take, da bi mogel skof s tako osebo izzivati dobre Šentpeter-čane. Velika večina fare je bila kar razočarana, ko je slišala vest o tem imenovanju, kakor mesto, tako kmetske vasi cele župnije. Vsi poznajo Janka! Njegovo vedenje je še fantovsko, pajdaši se s fanti vsake vrste, cele noči hodi okrog ž njimi ter jim daje za pijačo, dasi sam ne pije. Ti fantje so seveda navdušeni zanj v upanju, da se jim bo po oštarijah še bolje godilo pod župnikom Petričem, kakor pod kaplanom Petričem. V zavesti, da bo škof težko s tako kandidaturo zadovoljen, so se obrnili naravnost nanj. da jim sestavi načrt, kako naj bi škofa pridobili za to misel. Poznavajoč slabost škofa, da ves nori za »orle«, je modri PetriČ te poslal v boj. Z mnogim prigovarjanjem so pridobili še par drugih mož ter šli v deputaciji k škofu. »Cela župnija ga želi. ga hoče« so dejali. In dobri Bonaventura je verjel. Tako velika in odlična župnija mora dobiti za* vodstvo moža, previdnega in razumnega, koncilijantnega in resnega, ne pa kakega fantovskega Petriča. ki je že kot kaplan razburkal celo faro, ki je ves čas službovanja v Ljubljani živel v najhujšem nasprotstvu z rajnim župnikom, kateri niknkor ni mogel odobravati njegovega početja. Kako je »priljubljen« (?) v fari kaže, da je bil celo z Marijinimi devicami v nasprotstvu, a fantje na Ledini so ga dobesedno pahnili iz obrtno - nadaljevalne šole. Kako je sposoben za tako župnijo, dokazuje dejstvo, da niti one lahke župnijske izkušnje še ni naredil, katero tudi najbolj omejeni kaplan igraje naredi. In zdaj menda roma prošnja v Rim, da bi se mu proti vsem predpisom brez te izkušnje podelila največja župnija na Kranjskem. Sentpeterčanje! Tako vas ceni vaš škof Bonaventura, da je za vas vsako dušno revše dobro. Kakor se čuje, je mnogo kandidatov za faro, a najmlajši jo je že dobil brv« ozira na starejše in snosobnejše! Ker se še spominjamo težav, katere je Petrič imel v denarnem oziro še kot kaplan v Zagorju in drugod, hočemo tudi to, ko nam poročila dospejo, za katera smo prosili, povedati Šentpeterčanom, da bodo vedeli, kakim rokam bo izročeno ogromno premoženje šentpetrske župnije. Poleg tega je pa še pomisliti, da hoče zidati kar tri društvene domove — seveda brez denarja. Denar šentpeterske fare hi tukaj gotovo dobro došeL Nismo rekli še zadnje besede o Te-Iriču, pa toliko že sedaj lahko povemo škofu Antonu Bonaventuri, ds Petrič ni za našo faro. Ce nam gn škof na vsak način vsili, pa že zdaj povemo, da se znamo tudi mi sami otresti Petriča in rešiti tega Škofova« ga jarma na način, ki ga c. kr. postava dovoljuje. — Šentpeterčan. — Slovensko ženstvo dobi svoje glasilo. S tem bo ustreženo dolg;dot-ni želji slovenskega ženstva. Opozarjamo na tezadevno notico v rubriki »Književnost«. — Zboljšanje plač uradnikom pri denarnih zavodih. Vodstva vseh denarnih zavodov na Dunaju, v liraucu in v Zagrebu so sklenila, upoštevajoč sedanjo draginjo, zvišati svojemu uraduištvu za letošnjo božićnico njihove dosedanje letne prejemke sta i no za 1U do 2or/v. in vodstva naših slovenskih denarnih zavodov!! — Upamo, da bodo tudi ta vpo-števaia, da je njih uradniot\«> — zlasti v Ljubljani draginji euako izpostavljeno, kakor nemški in hrvatski uradniki drugih mest. — Božićnica 1. inesInoga otroškega vrtca na Zaloški ce&ii št. 1 se je vršila 21. t. m., pri kateri je bilo obdarovanih 76 otrok z ouleko, čevlji, igračami, pccivoni in slaščicami. V to svrho porabilo se je 400 K, katere daruje vsako leto nicotna občina ljubljanska. Gospa J. Sarabono-va, trgovčeva soproga, podarila je tudi več pletenih, volnenih spodnji n krilc, za kar ji bodi izrečena tem po lom srčna hvala! — Deželni muzej bo odprt jutri, v neueijo kakor po navadi, potem pa 26. decembra (Štefanji dan) od 10. do 12. dopoldne. V četrtek, dne 28. decembra popoldne bo pa zaprt. — Prijatelj našega lista nam je prinesel v uredništvo kot božično darilo in kurijozitete cvetočih iroben-tic in sleza, ki jih je našel v tem nenavadnem času pri Tomačevem. — Samo enkrat je treba poizku-sitiKolinsko kavno piimes.pa set takoj priljubi, da je nikoli več ne opustiš. Kajti Kolinska kavna primes je najboljši kavni pTidatek in se odlikuje z izbornimi lastnostimi. Kava, ki ji je prideljena Kolinska kavna primes, je izvrstna pijača, ker ima najboljši okus, prijeten vonj in lepo barvo. &.olmska kavna primes je tudi pristno domače blago — edino te vr >te — in slovenske gospodinje jo tudi iz tega vzroka najraje kupujejo. Zadruga Združeni čevljarji v Ljubljani je sklenila prodajati do novega leta svojo zalogo raznovrstnih čevljev, kakor tudi zalogo usnja in drugih čevljarskih potrebščin nizko pod lastno ceno. Iz Mengša. Kratka karakteristika mengeških odbornikov, izbranih \sled sklepa njegove dušne velezmo-žnosti blagoslovljene glave v osebi ..•plana Kajdiža: Anton Stare, gra < ;:k in velik dobrotnik mengeške ob-rine. ki se sramuje biti v odboru takih ljudi in pritrdi s svojim odsto pom; Ivan Gregorc, restavrater za knpianovo malenkost; Peter Škrlep, pobirač kaplanove bere, letos v pokoju; Janez Jenko, neoženjen klerikalce, ker ga nobena ne mara; Jernej Friškovec, predsednik kimavcev; Jože Črnivec, zastopnik klerikalnih misli v Topolah; Franc Kušar, skrivni kaplanov pomagač; Janez Leveč, večna nesreča za Mengeš; Anton Ribar, zastavonoša farovških podrepni-kov: Peter Lipar, bodoči župan, raz-0 K. kakor pravi sam, a mn je iz-podlotalo. Kambio je imel pri &M)i tudi rekl*m* iz«;eljevalne tvrdke »Anglc* r BafJjn. ki kaj rada spre-jc7.;a ra?nr fftare?ti ljudi, todi ce po š> podvrženi vojaški dolžnosti, ter jih pošilja v Ameriko, česa** se sklepa, da je s to pisarno v zvezi. Areto-vnMIS Ji bil svoj ras v -lužbi pri neki tukajšnji izseljnvalni tvrdki, a se ni dobro obnesel. Potem se je pečal na svojo roko z izseljevanjem v Ameriko in bil obsojen radi tega na 50 K ozirome 5 dni zapora. Kambič ni j im*d v zadnjem času nikakega stalnega stanovanja in si je dal vso svojo korespondenco nosil jati v neki tukajšnji hotel. Pečal se je tudi z drugimi stvarmi, kakor n. pr. s prodajo nosestev in posredovanjem služb. Ker mu trdo delo ne diši. je radi tega postal dolžan po nresto r.«izne mnniše in Voffc mosVe, saj živeti, in dobro živeti, je moral, a za tako živ- i fjftfejl Pa ni ime! dovolj reelnih dohodkov. Dorf*n Je v kolikor sam prizna okoli 450 K — seveda trdi. da »bo« plačal, a menda ne posebno lahko. Posluževal se je pri tem kaj čudnih HudStui f Tako je v poletju prišel v neki tukajšnji hotel ter tam pod tujim imenom dlje časa stanoval in se v restavraciji d^bro ime], naposl o* ie po izostal, ne da bi bil poravna? dolg. Na podlagi teh rrVoli&čin je policija brezposeln opra Knmbiea izročila sofli^'n. Vier l>o<-?e *f»hko hreznlič-■no oreživel leoe !*ožične praznike. Dofieniki. ki jim še na ta način kaj dn'pmje, n*i to prijavijo: kdor sploh 1 i ve o Kamlveu. na i SQ eimpreje potrudi k mestni policiji. Tatvine. PPSOtttailUl §> Franu Kosmaču je dosedai hip nek neznan ra1 ukradel iz »1 titana vodnjaka v CertLfeni uliei železno. 26 K vredno vodno dvigalo. — Včeraj popoldne jc bila z voza, ki je stal na nekem dvorišču na Dolenjski cesti, ukradena hlapcu Aloiziju .Takiču iz Iga vreča, v kateri je bilo za 10 K smodk. Ko je Jakič tatvino onazil, je takoj sumil, da jo je izvršil nosestnik Anton Grozdufk iz Tlak. ki je bil s svojim vozom že odpeljal proti domu, kar je povedal gostilničarju Miha« ln Orcn-ku. Le-ta se ie takoj vsedel na kolo ter «r odpeljal za osumljencem, ka-tegn jo došel in natavil pri T'olenjski mitnici, kjer je našel na vozu smod-ke mn jih odvzel in izročil .Tnkieu, prijnteJin smodk pu ovadil stražniku. — Ge. Katarini Jnvan^ičevi sta bili snoči na Resi je vi cesti ukradeni doe kokoši, ki sta bili v vrtni utici. Polakomniti se je hotel še drugih, toda ker so te kokotale, kakor zgodovinske rimske gosi nad sovražnikom, se jih je tat vetrašil in zbežal le z dvema. Pred pravniški zimski pojav. Kakor običajno vsako leto, tak » se je tudi letos pred kratkim pojavilo v mestu nekaj drznih poskus>nih in deloma izvršenih malih tatvin. Druga leta so nepoklicani posetniki kradli kuretnino, po stojnicah mesnino in izvrševali po trgu žepne tatvine. Letos so pa lopove začeli obi skavati ponoči gostilniškr lokale, kjer zmanjkuje pijače, jestvin, jvriie la, a se zločini Še vedno ponavliajo, »osebno ob perife-:n mesta. Iz vsega je razvidno, da so lopovi zel? previdni in predrzni vlomilci. Torej, pozor! Nasilni razgrajač. Ko je stražnik danes ponoči zaradi razgrajanja aretoval leta 1871 v Dobu pri Kamniku rojenega, zaradi javne sile že dvakrat predkaznovanega Jakoba Flor-janeiča, se mu je ta med aretacijo uprl, se spustil vanj ter ga pri tem na roki telesno poškodoval. Stražnik je nasilneža slednjič preobv'odal in privedel na magistrat, od koder so ga izročili sodišču. Florjančič je poleg tega tudi preganjan v kranjski policijski tiralici. Nesreča. Ko je te dni na južnem kolodvoru uslužbenec Ivan Menccj z diamantom rezal šipe za Svetilka, se mu je ena odkršila in mu je odlomek odskočil v oko in mu je tako poškodoval, da je moral iti v bolnišnico. Izgubljeno in najdeno. Neka gospa je izgubila denarnico, v kateri je imela 70 K denarja. — Šivilja g. Helena Zakotnikova je izgubila lomno rjavo boo. — Stražnik Fran Palčar je našel svilnat robec. — PostrešČek Jožef Šinkovec je naftel železno verigo. — G. Vaelav Tulaeh je našel denarnico s srednjo vsoto denarja, katero dobi lastnik pri najditelju na Dolenjski cesti št. 18. — Izgubila se je včeraj na Rimski cesti ženska ročna torlrea, izdelana s «urovoga sukanca. Pošten najditelj ie napro-šen, da jo odda portirju tobačne tovarne. Koncert. > Slovenske Filharmonije« oddelek koneortira v torek, na praznik sv. Štefana v restavraciji južnega kolodvora (L Schrev). Začetek ob R. zvečer. Vstopnina 00 vinarjev. »Šramel«-koneert bo na Stefanji dan v restavraciji pri »Levu«. Predno kupujete za Božič In No-vo leto, preglejte vsak dan neše inse-rate. Narodna o&rsm&o. Družbi sv. Cirila in Metoda je poslal gosp. Iv. Legat ml. v Lescah 32 K, nabranih med prijatelji in znanci rajnega gosp. Ant. Gabrijcl-čiča. — Gosp. dr. Gvidon Sernec, odvetnik v Ormožu, je poslal naši družbi 5 K iz neke kazenske poravnave. Hvala! Zabavni večer, ki ga je priredila novomeška ženska Ciril - Metodova podružnica med tednom v »Narodnem domu«, je vzpel jako dobro. Po nekaterih orkestralnih točkah je bila uprizorjena enodejanka »Majorjev« žena«. Vloge so bile v spretnih in moj-sterskih rokah in jako ugodno rešene. Pred vsemi je ljubka hčerka Anica žela pohvalo za svoj fini nastop in poleg nje odločna in pretvarjanja zmožna major jeva žena, ki si zaželi počitka v zakonu s kapitanom, ki se je tudi utrudil od samske dolge poti skozi burno življenje in pristane v varnem pristanišču zakona. Semter-tja hudomušni in naivni Robert je bil na svojem mc6tu. Zabave in veselja polni večer je zaključil ples. Podružnica Ciril - Metodova v Lokvi na Krasu je poslala družbi 16 K, in sicer 5 K iz nabiralnika pri g. Fr. Božeglar ob izvolitvi novega župana* V nabiralnik v gostilni g. K. Schenerja v Krškem se je nabr^ilo 50 kron 50 vin. pod zaglavjem: ,>Kdor za Ciril - Metodovo družbo da, za narodnega nam velja!« — Mohorjani trnovski v Ljubljani 1 K. — Hvala! Društvena naznanila. Dramatično društvo v Ljubljani ima svoj občni «ebor za leto 1911 v sredo, dne 1. januarja 1912 v mali dvorani »Narodnega doma«. Natančni spored in čas se bosta naznanila pravočasno po tukajšnjih listih. — O d b o r. Jubilejna slavnost Narodne čitalnice v Ljubljani. Dne 5. in 6. januarja 1912 slavi Narodna čitalnica svojo oOletnico. Ob tej priliki se namerava proslaviti za Slovence prevažna narodno-kulturna institucija slovenskega čitalništva splošno in bo torej vsa slavnost imela občen slovenski značaj. Slavnostni program ie ravnotako obsežen, kakor raznovrsten in spošno zanimiv. V petek, 5. januarja, priredi ravnateljstvo slov. deželnega gledališča na čast Narodni čitalnici v Ljubljani časten slavnostni večer v deželnem gledališču. V soboto, 6. januarja ob 11. dopoldne, pa se vrši slavnostno zborovanje vseh na proslavo došlih društev, zastopstev in deputacij. Pri tej slavnostni akademiji nastopi iz naklonjenosti tudi moški zbor Glasbene Matice r težkim in krasnim zborom g. dr. G. Kreka »Bratje v kolo se vstopimo«, ki se pri tej priliki prvikrat izvaja. Popoldne ob 4. napravi telovadno društvo Sokol, ki je enako kakor Glasbena Matica nastal iz odseka Narodne Čitalnice ljubljanske — veliko telovadno produkcijo z zelo izbranim sporedom. — Jubilejno slavnost pa zaključi zvečer veliki narodni ples v vseh prostorih Narodnega doma v Ljubljani. Pri plesu sode- luje popolni orkester Slgvenske Filharmonije, ki bo igral moderne operetne plesne komade in druge bri-lantne najnovejše plesne pieoe; tako, da bo že godba sama na sebi užitek. Sicer bo pa tudi neplesalcem preskrbljeno za prijetno družbo in zabavo. Plesne toalete Narodna Čitalnica ne predpisuje nobene, pač pa izrecno še poudarja, da so narodne noše slovanske in slovenske dobrodošle. Ker je čitalniška Javnost splošno slovenska, je vabJjsi nanjo vsak Slovenec in se torej še posebna osebna vabila ne bodo razpošiljala. Prosimo pa narodne Slovence, da v vsakem kraju organ izu je jo deputacijo za poset ljubljanske čitalnišk« nlavnosti in agitujejo za splošen poset iz vseh slovenskih kronovin. Odbor Narodne Čitalnice v Ljubljani je dobil že mnogo prijav za obisk, naj tedaj ne izostane noben narodno-zaveden slovenski kraj! Družabni in plesni večeri Narodne Čitalnice v Ljubljani, ki so se v lanski seziji vedno sijajno obnesli, se prično letos zopet. Namen, poživiti prijetno družabnost v Ljubljani, je vodil čitalniški odbor pri sklepu, obnoviti te večere. Tako se bo vršil I. zabavni in plesni večer te sezije dne 26. t. m. v mali dvorani Narodnega doma. Prijazna, domača zabava je bila že lani najboljše priporočilo teh plesov, ki bodo tudi letos prirejeni z enako fino skromnostjo. Toaleta je zato navadna, večerna ali pro-menadna. Da se omogoči tudi onim, ki niso redni člani Narodne Čitalnice, obisk teh interno-društvenih prireditev, se je vpeljalo sezijsko članstvo, ki dovoljuje za mesečno 2 K v plesno-sezijskih mesecih obisk Čitalničnih družabnih prireditev. Prijave za vstop je pošiljati tajniku Narodne Čitalnice v Ljubljani, g. Milku Naglica (Ilirska ulica 25). Prihodni mesec se vrši II. družabni in plesni večer v soboto, 27. januarja. Spored Sokoiovega Silvestrovega večera v »Narodnem domu« bode obsegal godbo, komične nastope, petje, telovadbo in ples po polnoči. Ljubljnnsko prostovoljno gasilno in reševalno društvo priredi na sv, Štefana dan, to je 26. decembra t. 1., V veliki dvorani »Mestnega doma« božičnico s sledečim sporedom: Ob 4. popoldne: Obdarovanje otrok z bo-( žičnicami. Oh 7. zvečer: Nagovor i predsednika, nato čarobna razsvetljava božičnega drevesa, zabavne igre in prosta zabava, — Pri večernem božiČevanju sodeluje »Slovenska Filharmonija«. Vstopnina: 60 v., otroci 30 vin. Čisti dohodek je namenjen društvenemu bolniškemu in podpornemu skladu. Društvo zdravnikov na Kranjskem je v svoji zadnji odborovi seii definitivno sklenilo, da priredi slavnost 50letnega društvenega obstanka prve dni meseca maja 1012, to pa radi tega, ker bo ob tem času kolegom z dežele in zunanjim gostom udeležba lajše mogoča. K slavnostnemu zborovanju, M se bo vršilo v dvorani deželnega dvorca in h kateremu se povabijo zastopniki oblastev in javnih kerporacij, bo občinstvu pristop prost. Društveni organ »Liječnički Vijesnik« izide koncem aprila kot slavnostna številka Izkl'ueno 8 prispevki slovenskih zdravi*ikov. Redakcijski zaključek ra to Mavnost-no številko je 15. marca 101L. Zanimiva ustanovna listina, ki kaze alegorično risbo, datum ustanovit-e 28. oktobra 1861 ter podpise tedanjih članov-ustanovnikov. se je fotrgia-fičnim potom reproducirala. Lepro-dukcija je izvrstno uspela. V nekoliko manjši obliki, ki pa še dobre kaže vse podpise, se bo vročila vsem udeležencem 501etnice. Kdor bi reprodukcijo želel dobiti v originalni velikosti, naj to obratno javi odboru. Komad stane 7 K. Od še živečih članov društva kaže ustanovna listina le še podpise mnogoletnega tajnika in zasluženega mnogoletnega predsednika, prof. dr. Alojzija pl. V a -lenta in železniškega zJrnvnika v p. Janeza Thomi tza. Dalje pa najdemo podpise premnog;h znanih kranjskih zdravnikov, tako prvega predsednika dr. Konst. S e h r o t t a , poznejših protomedikov in deželnih zdravstvenih referentov dr. E. pl. S t 6 c k 1 a in dr. F. K e l s b a -c h e r j a , prof. dr. Janeza viteza Bleiweisa in njegovega siua primari ja dr. Karla viteza B 1 »»i v e i -sa, polkovnega zdravnika dr. Ranila Bocka, očeta primarija Iv. Bocka, ces. svet. dr. F i s 1 a , pri m arija in operaterja dr. Fuia, tedanji ga di-striktnega fizika dr. M. G a u s t e r-j a , ki je bil pozneje kot psihijater in ravnatelj nižjeavstrijske eeželne blaznice na glasu, ranooielnita Andreja Gregoriča in njegovega sina, poznejšega primarima v Pakracu, dr. A. J. Gregoriča, očeta in brata primarija dr. Vinko Gregoriča, okrajnega zdravnika 1r. K a p -1 e r j a , mestnega fizika ljnblianske-ga dr. Kovača, slovečega zdravnika in društvenega dobrotnika dr. M a d e r j a , ki j« takrat še posloval kot sekundarij deželne bolnišnice in prof. dr. F. Schif f er ja, ki je kot ljubezniv zdravnik staro šole še danes pri mnogih v dobrem spominu. Kakor vidimo. Sta ustanovna listina razkriva dri zdravniške zgodovine kranjske in ho torej vsakomur dobrodošla kot spomin. Slovenska Čitalnic« v Idriji je darovala mesto venca na grob svojemu dolgoletnemu zvestemu članu in l>odporniku Janu Grudnu po 10 K društvu Sokolski dom in podpornemu društvu za dijake na idrijski realki. Izobraževalno, zabavno in podporno društvo »Zvezda« na Dunaju je priredilo 8. t. m. svoj Miklavžev večer za slovensko mladino. Nastop Miklavža in njegovega spremstva je bil kar najsijajnejši in prizori, ki so se odigra v ali, so bili enaki ali slični on ini. ki se vedno ponavljajo pri takih prilikah. Bilo je mnogo smeha, pa tudi mnogo veselja nad nastopom dunajskih slovenskih malčkov. Reči moramo, da nas je toliko število kar presenetilo in mislili smo si, kako hvaležno polje bi čakalo i tukaj družbo sv. Cirila in Metoda... Pestro sliko na je temelj povečalo nekaj »malih craspodičen« v lepih kranjskih narodnih nosu h. Vse jih je občudovalo! — Po oficijelnem Miklavževem večeru se jo razvila prav lepa narodna veselica »Žegnanje na Bledu«. Na odru smo videli veliko sliko, predstavljajoče Blejsko jezero z otokom, ki nas je takoj prestavila v one krasne gorenjske kraje, obdane od nebotičnik velikanov. A' gostilni »Pri l>rhki Gorenjki« smo dobili pristne kranjske klobase, eviček ter vipavske in štajersko vino. Narodne gospe so nam naklonile domače potice in bolte. Pri slovenskem dunajskem trgovcu so bila tih razpolago razna krepei-La za telo in v kavarni krepčila za živce... Videli smo Kočevarja, pismonošo in brhko Vipavko, razven tega j Oi . . župana z rdečo marelo v spremstvu občinskih svetovalcev. \*si v nar. noši! Vmes ix# so se kretale 1 Gorenjke, vesele, žive, bujne ... Pri sviranju lisaimiljnoi in haiznonike se je razvil prav animiran ples, ki je trajal pozni> v noč. Posu f»i»i tudi ne smemo društvenega pevskega zbora ki je pod spretnim vod sivom g. Rožanca zapel tri umetna p smL Ugajala je pred vsem »V gorenjsko oziram se v skalnato stran . v kateri je prišel do veljave posebno Krasen odmev kvarteta iz raznoteri!) strani Triglavskega pogorja, dalje Sattnerjeva »Na planine« in končno n.di kraju primerna »Otok bloški«. azume pa, da se je judo narodne pesmi na vsik koncih in krajih. — Obisk .1 bil prav velikanski in veseli nas, da je ta večer združil zastopnike ^eh dunajskih stanov. Od višjih dostojanstvi uikov do pri prostega obrtnika je prihitelo t.i večer vse, penaba-vai se v domači drr.žbi. Hvala s Zvezdi« za ta ljudski večer, ki jo bil vsem udeležencem v lepo zabavo. Pred ireiui tedni po resnem in vst rajnem dein umetniški koncert, in 8. t. m. neprisiljena zabava, po domačna vzggie-dti — t<> je jasen dokaz, da društvo razume svoj smoter. Kličemo: Le ta-ko naprej in še obilo nadaljaih uspehov! Z v e z rf o 1 j »i b TI. Izobrazi vrlino, zabavno in podporno društvo »Zvezda« na Dunaja ima no novem letu. počeiisi s 1. ja-miarjem 1012, pevske vaje redno vsak'> sredo ni vsako soboto ob 7. tiri zvečer v ktahovem lokalu v hotelu Vaiv Pa*t . I.. Dracheng. 3, pod vo i->ivom e. kr. dvornega glasbenika Ka-rola Jeraja. ZeKmo temu izborneuiu pevskemu zboru, kateri je e novem-bru očito pokaaal svoje tavaaarasbaa aanožnosi i, najboljšega napeha in iipaano, da se ne pa Rjavijo samo dosedanji gg. pevej in pevke, tem veš da vsak Slovenec — vsak Slovenka, stopi v zbor in deluje po svojih an&oteostih v korist dobre slovenske stvari. Prosvefo. Iz pisarne slovenskega gledališča. Danes, v soboto, drugič Bizetova opera »Carmen« (za nepar-abononte) ; navadnih cenah. — Jutri, v nedeljo, se ne igra. — V ponedeljek popoldne ob 3. se igra izvrstna burka »Nehe&«t na zemlji« pri zelo nizkih cenah tzu nepaur-lone); ob 7. uri zve-ej-r se poje zadnjič opera »Prodana nevesta« z gospo Aninko Xrainpe.ro-vo v glavni vlogi (za nepar-lože; si-eer izven aboauseanenta). — V torek popoldne oh .*}. opereta »GroV Lu-fcwihaisif» (za ione parzvečer <>':» pol 8. prvič Shakespearova veseloigra »Vesele ženske windsorske« (za par-abonente). Wi)liain Shakespeare: Vesele ženske vtlndsorske. Veseloigra v rotili dejanjih. Novo Shakespearovo delo na našem odru je vselej velik pran nik za slovensko Talijo. Doslej smo imeli sledeča Shakespearova dela že vprizorjena: Romeo in Julija, Sen kresne noči, Trgovec beneški, Kako se krote ženske, Hamlet, Julius Cae-sar in Othello. Za naše razmere ta Shakespearov repertoire ni majhen. Preložen v slovenščino je tudi Kralj Lear, ki pa za naš mali ensemble danes še nevprizorljiv, in preložena ja tudi Komedija zmešnjav, ki se v prizori še v tekoči sezoni. Vesele ženske widsorskc so videli Slovenci doslej le v obliki Nicolaijeve opere, seveda zelo krajšane in librettno prirejene; zdaj vprizorimo tudi veseloigro v petih dejanjih. V originalu 23 izpre-memb. V tej obliki je veseloigra ne-vprizorljiva, zato se je moralo število izprememb izdatno zmanjšati in dejanje krajšati. Shakespeare je vpletel v svojo veseloigro čvetero različnih dejanj: prvo in glavno je norčevanje dveh žensk iz zaljubljenega viteza Falstaffa in kaznovanje njegove predrznosti, drugo je tekmovanje treh snubcev, Fentona, dr. Cajusa in Drobnica, tretje je razpor župnika in dr. Cajusa, četrto pa osveta dr. Cajusa nad gostilničarjem. Tretje in četrto dejanje nista s prvima dvema v nikaki zvezi ter nista niti zanimivi. Zato sta v slovenski gledališki priredbi docela izpuščeni ter se razpor župnika in dr. Cajusa le mimogrede omenja. S tem se je pridobilo prostora in časa, da sv razvije ta prvi dve — glavni — dejanji skoraj docela in verno po Shakespearovem originalu. Slovenski prevajalec se je držal v bistvu gledališke priredbe Alfreda Halma in prevoda Karla Si ni ročka; vendar je število izprememb, ki jih je v Halmovi izdaji še vedno 11, zmanjšal na osem. Le tako je mogla priti Shakesfjearova veseloigra na naš oder, kjer se i/.premembe vrše prepočasi. V tehničnem oziru je igra s tem pač le pridobila. V jezikovnem oziru je izkušal prevajalec verno za-deti duh in pomen Slmkesperiroveg* besedila, dasi je včasih uporabljal mesto zastarelih in nerazumljivih trna modernejše, zato sedanjemu okusu bližje oblike. »Vesele ženske wid-sorske je spisal Shakespeare v dobi leta 1509. do 1(501. in sicer bajo po naročilu za gledališko umetnost izredno vnete angleške velike kraljice Elizabete, sovražnice Marije Stuar-tove. Shakespeare je spisal to veseloigro baje v 14 dneh. večinoma v pro-zi. Idejo za glavno dejanje svoje igre je vzel pisatelj iz Italijanskih novel. Glavnega junaka Paletafi'u pa jo vzel Shakespeare iz vapje laeaoe drame Henrik IV. Priimke nekaterih oseb je slovenski prevajalec — po vzoru drugih prevaja loev — }>oslo-venil. n. pr. sodnik ShaHovv - Beneški iiifVhslt — je Pust. — pl. Slen-der — nemški »Schmnchtig« — je Drobnič — zvodniea »Baoehmaeber« ali »Hurtig« je Naglica itd. Priimka Fluth (ali »Fnrth«) in Pag- je pustil Fluth, ker sta že znana iz Nicolaijeve opere. Shakeinc-arova veseloigra je povsem buritastega značaja m dasi Si godi a" Xvt. vekn, je PaMaff po-rs m moden tip don Tnasrn Slovensko gledališče. 0-*r nen.:: Opera v štirih dejanjih. Po noveli P. Merimeša spisala H. Meilhac in L. Halevv. Uglasbil G. Bizet BTnaMilnik V. Talich, režiser Jos. Križaj. — Živa, strastna. pO čuvstvih prekipevajoča glasbn Bkaetjevm je zvenela zo-pet včeraj z našesa odra ha globoko in močno vplivala :ta srea slušaierjic in slušateljev. Dirigiraj je g. kapelnik Tal i eh in po svoji umetniški sili in toplem nmevnnju vsega tistega, <> čemur pripoveduje u i kesiti in p< vci, ustvaril jako kep in eaufnsen redar. Ue se vpošteva to, da nima vodstvo za naelovno vlogo pevke in igralke, ki bi lahko razpolagala z divjim ciganskim f omperamentom, trebi/ včerajšnjo v prizori lev prav toplo pohva-litL Gosp. Si)»ank<»va, ki je nastopila v vlogi >Cirmenr. pa je sicer jako lopo pela i u storila vjpevakeni ta igral-ski-ni oziru vse, kar je po njeni naturi in njenem duševneni ustroju mo-goče. Prav izboren je bil ;r. Novak v vlogi turendorja Kscamilln. Njegova visoka in izvrstno maskirana postava je rade Is v živo. Pomagal je še nj^-g<>\ k oš; ti i. vohuninozni bariton in njegova izvrstna in res drastična igra. Prav dober je bil g. Krampera v \io«;i (\fti\ Joaaja Pel je lepo in igral ■ čii>ivom in popolnim a mam a ji,}em svoje vlog<\ Jukr, diskretna in ljubka jf^ bila noapa Kraniperova, ki je gostovala kot Micaela. Njeno toplo petje so prepajala vroča in resnična čuvstva in toda njeno igr»» je prevevala lepota nežne in preproste dekliš-ke fcše. Tudi gg. Križaj, P.ukšek, Horaky in Basberger so zelo ugajali in enako gospa pl. Foedrauspergova in gdčna. Thah-rjeva v vlogah dveh mladih in lepih eigank. Posebno h valov reden je bil duet v prvem dejanju (ga. Kramperova in g. Krampera) in v drugem dejanju kvintet z gospo pl. Foedranspergovo, gdčno. Šipankovo in Tkale i jevo in gg. Horskym in Bas> hergerjem. — S<*enerija je bila dobra, zlasti v drugem dejanju, zbor in orkester (Kilična, le igri je manjkalo tu-intam pravega teinperaincnta. Obisk je bil srednje velik. P- Odborova seja »Matice Slovenske« je bila dne 20. decembra t. 1. — Matica čestita svojemu odborniku, kot nanovo izvoljenemu županu ljubljanskemu. — Tisk Zemljevida slovenskega ozemlja napreduje, vendar zemljevid pred enim letom najbrže ne bo natisnjen. -— Knjige ra-een Letopisa, so natisnjene in obsegajo 67 tiskanih pol. Nakažejo se ho* norarji pisateljem in urednikom. —> Deloma se določi program za 1. 1912. Zbornik a različno vsebino, zlasti a bibliografijo Šlebingerjevo za zadnjih 5 let; Narodne pesmi; Dostojevskega »Spomini iz mrtvega doma«, »Štajerska« kot nadaljnji del »Slovenske zemlje« za sedaj ne more iziti; za ta spis bo treba najbrž* dobiti drugega avtorja. — Poroča se e predlogih glede Matičine petdesetletnice: 1. literarna izložba kot nazoren pregled našega kulturnega razvoja do ustanovitve »Matice«; 2. zgodovinsko - znanstven opis o razvoju »Matice«; 3. Akademija. — Članarine za leto 1911 manjka še 2000 K. mm sv. cinio m ne- toda 3opet dedlc. Zopet je umrl rodoljub, ki ti je postavil spomenik, trajnejši od brona. ■ V tukajšnji deželni bolnici ?e končal tek svojega življenja gosjx>d Ivan Florijančič, zasebnik, doma i» Logatca, s&auMtjoe v zadnjem času v Rudniku pri Ljubljani. Pokojnik, ki je bil vedno navdn-aen narodnjak, ki se je zlasti zanimal za narodnoobrambno delo, je napravil oporoko, v kateri je imenoval za svojega dediča »Družbo sv. Cirila in Metoda«. Dotično oporoko ima .^hranjeno g. notar Hafner. Kakor smo poizvedel i, znaša dedščina, ki pripade »Družbi sv. Cirila in Metoda« po pokojnem £. Florjančiču, okroglo oO.OOO K. Slava in večen spomlu plemenitemu narodnemu dobrotnik nI ? Slovenska Žena«, Slovensko seastvo je že dolgo pogre>a!o tista, ki bi jih seznanjal z moites u\m ženskim gibanjem, obenem jim pa nudil tudi praktično anarvote. Odkar je pr nebav-\.y : 7 h. i j r-1 i -Slovenka«, slovensko M natvo ni imelo svojega glasala Sar še ženstvo je to vrzel zelo občutilo, k**r ni imelo vsled lega one vezi, ki je je prej vezalo. Temu nedostatku dr j odpomore »Slovenska Žena«, mesečnik, ki začne izhajati s 1. januarjem 1912. »Slovenska Žona~ bo prinašala leposlovna spise izpod peresa naših slovenskih pisateljic, razenteg* 1k5 pa tudi natančno zasledovala me-'Irrno ž>r»sko gibanje. Informirala bo pa tudi o zdravstvenih, pedagogičnih. socialnih, gospodarskih, modnih in sploh vprašanjih, ki zanimajo m:Še zenstvo. »Slovenska Zena« bo prinašala tudi slike. In že prva številka ima kot umetniško prilogo sliko pr-voboriteljice ssovenokeapi žensiva, gospa Franje dr. Tavčarjeve. Dolžnost slovenskega ženstva pa je, da se naroei na. to svoje glasilo ter »nu na ta način pripomore do obstanka. List stane m ceTo leto S kron. rs učitelji"« m dijakinje f> kron. Vse p>ošiljatve naj se pošljejo na naslov: Uredništvo onisr, opravništvo ^Slovenske Zene«, Spodnja Šiška St 208. Na željo SO pošlje prva številka na ogled. - - »Slovenski ilutrovaoi teonikrt. ki izhaja že celo leto in ki je pridobil mnogo simpatij, je izdal božično številko, ki po pravici vzbuja veliko zanimanje. Ilustracije so tako lepe in fino izdelane, da nadkriljujejo vso tiste, x>ri nas vse preveč razširjene dunajske liste enakega značaja. Slovenski i lusi rovan i tednik je vreden lnaga priporočile in je žoleti, da M ga zlasti naročali gostilničarji, tovarnarji in brivci — »Svobodna misel.« Najnovejši so£itrk, ki obsega štev. 8—10, ima sledečo vsebino: P. V. Krejči: Verstvo in moderni ideal človeka; A. Štampar: Človek v luči moderne vede; Justinus: Iz življenja nezmotljivih: dr. JL Skala: Ločitev corkve od države; prof. L. Gurlitt-Steglitz: Mi lajiki; St. PrzybyszcTv.ski: Satanova sinagoga: Nekaj radovednih in brezbožnih vprašanj pobožnega doktorja Zapete; Svobodomeslno gibanje; raznoterost i; književnost. Rožne SML * Velik vihar v Bazelju. Iz Cu- rilia poročajo: Velik vihar jo odne-soj streho historičnega muzeja v I$a-zeljn. Ce^io so zaprli. Električne zveze so pretrgane. * Drzen rop. Bančni sluga, ki je bil včeraj napaden in oropan, umira. Imel je pri sebi papirjev za 800.000 kron, katerih pa roparji ne morejo prodati. * Za časnikarska dobrodelna društva. Iz Monakovega poročajo: Vdova umrlega zalagatelja časopisa vMiinch^ner Ncueste Naebriehten«, gospa Knorr, je darovala 50.000 mark za časnikarska dobrodelna društva. Da bi se tudi med Slovenci našla kaka taka mecenatinja! * Okraden mrtvec. Iz Pariza poročajo: Na pokopališču Pere La-ehaise so vlomili v kapelico, v kateri je bila rakva z znano igralko Lantel-me, ter jo oropali. Pokrov je bil odtrgan. Ukradli so kolje iz biserov, ki je bil baje vreden pol milijona frankov. Dosedanja poizvedovanja so dognala, da je bilo pri ropu udeleženih več oseb. Med roparji se jo najbrže vršil hud boj. ker so bila tla vsa krvava. * Zeta ustrelil. Iz Brna poročajoč 731etni in dolgoletni župan v Bračicah, Zettel, je včeraj ponoči ustrelil svojega zeta. Zet je zapravljal premoženje družine. Ko je včeraj ponoči pijan domov prišel, je vrgel opeko proti svoji ženi. Zettel je vzel puško ter v prsi ustrelil svojega zeta, ki se je mrtev zgrudil na tla, Zettla so prijeli. * Maščevanje zapuščenega ljubimca. Iz Libna pri Pragi poročajo: 19Ictni tovarniški delavec Kopeckv OS je grozovito maščeval nad svojo ljubico Zrabvjevo, ki ga je zapustila, 19. t. na. jo je s tremi streli težko ranih Nato je streljal še na mater Zrn-bvjeve in na njenega 121etnega sina. Mati je bil težko ranjena, deček lahko. Pozno ponoči se je sam javil policiji. * Umor v Belgradu. Iz Belgrada poročajo: 19. t. m. zjutraj so našli 161etnega sina polkovnika Cirića ne daleč od mesta ob tiru kralj, železnice z razbito glavo. Imel je noge zvezane, v glavi pa dve rani od strelov. Samomor je torej popolnoma izključen. * Premnogo ljudi se brezuspešno bojuje zoper zastarelo zaprtje, samo ker se ne poslužujejo pravega sredstva. Po zdravniških poročilih splošne bolnice v Bambergn posna-r- emr>r da so *e s pomočjo naravne Frane. Jožefove grenčice čestokrat dosegli točni, gotovi in popolnoma zadovoljivi uspehi celo v t';kih slučajih, kjer ni^o druga sredstva obetal« nlkakeca znatne«a ne*!.!-"". IsTOftlfl Delegacije. Dunaj, 23. decembra. Kot podpredsednika avstrijskih delegacij imenujejo člana gosposke zbornice grofa Merveldta. Kontrolna komisija državnih dolgov. Dunaj. 23. decembra. V krogih kontrolne komisije državnih dol^v so se prepričali, da je treba reforme zakonskih določb o delokrogu komisije. Komisija to je ž« opetovano obrnila do poslanske zbornic*, Ja naj sprejme tak zakon. Sedaj hoče izdelati komisija sama organi zaci jstci statut ter postaviti na mesto sedanjih štirih zakonov en sam zakon, ki urejuje pravice kontrolne komisije državnih dolgov. Draginjske doklade. Dunaj, 2o. decembra. Včerajšnji micistrski uvet je razpravljal o tekočih zadevah, med njimi tudi o dra-ginjski đokladL Dotična naredba ho Izšla okoli Novega lota. Razne uradniške kategorije dobe doklade od 00 do 130 K. Naročila vagonov. Dunaj. 23. decembra. Mada je včeraj odposlala raznim tovarnam za železniške vozove naročila. Pri tem gre za pozneje dovoljenih 20 milijonov kron, t. j. za skupaj 4300 to-vorniških vozov. Iz vočinc so to 15-toncki kriti in odprti vozovi, nadalje je med njimi tudi 1500 dvetonskih vozov ra premog in 60 trideset tonskih specijalnih vozov. Poneverjenje. Dunaj. 23. decembra. Danes so odkrili na Dunaju veliko pone- "e-nje nekdanjega pisarniškega tajnika in pisarniškega predstojnika nekega avstro - (»grškega konzulata na Ruskem Vladimirja viteza Krinickega, katerega so danes tudi aretirali. P',-že ga, da je 1. 1908 defjavdrral pri onem konzulatu 50.000 K. Blagajniške knjige je ponnredil tako 1 ■ prišli šele v zadnjih dneh na poneverbo. Cesar. Dunaj, 23. decembra. Cesarievo zdravstveno stanje se nepr^stnno boljša. Danes je po dobro nrespani noči vstal ob 4. Cesar se brani iti na jug, kakor mu svetujejo rdravniki. Demisija Mery del Vala. Rim, 23. decembra. V vatikanskih krogih demontirajo vesti o demisiji kardinala, papeževega tajnika, Mery del Vala. Reakcionarnoet turške vlade. Carigrad. 23. decembra. Vojni minister je prepovedal turškim častnikom udeleževati se sej parlamenta. Obenem je pri povedal vojaškim gojenem čitati časopise. 300 let vladarske hiše Romanov« Petrograd, 23. decembra. Povodom 3001etnice nastopa vlade ruske vladarske hiše Romanov, bo dobila Rusija prvič poštne znamke s carjevo podobo. Ruska dama. Petrograd, 23. decembra. Glasom carjevega ukaza je ruska duma odgođena do 23. ju n nar j a, Srbski princ Jurij zbolel. Pariz, 23. deecmb-,-. c-WkŽ princ Jurij je zbolel za vnetjem sle-; piča. Pretep v premogokopu. Liza bona, 23. decembra. V nekem premogokopu pri Lizboni so se rudarji iz političnih nasprostev začeli v rovu pretepavati. Ravnatelj in vojaštvo so se podali v premogokop, da napravijo red. Pri pretepu so bili 4 ubiti, 20 je bilo ranjenih. Turčija in Tripolitanija. Carigrad, 23. deembra. Porta razglaša oficiano, da bo svojo suve-reniteto nad Tripolitanijo branila do zadnje kaplje krvi. Italijanska grozodejstva v Tripoli-taniji. Milan, 23. decembra. Milanski Secolo priobčuje članek, soeijalistič-nega poslanca De Felieeja, ki se obrača proti umoritvi Arabcev v Tripoli-taniji. De Feliee je navdušen pristaš italijanske politike v Tripolitaniji, vendar piše: Priznati moram, da so smrtne obsodbe, ki so jih izrekla vojaška sodišča, moje navdušenje za tri-politansko podvzetje močno, zelo močno ohladile. Mislil sem si nalogo Italije kot eivilizatorično, vendar sem prej izprevidel, da sloni razsodba na podlagi katere je bilo 14 Arabcev umorjenih, na takih razlogih, ki ne dajejo niti enega pravega dokaza, ki bi opravičeval tudi samo osumljenje. Obljubljam, da bom nisal in objavil zgodovino teh dogedkov. Božićnica. Rvton, 23. decembra. p^"lom neke božićnice je nastal tu požar, pri katerem je zgorelo 5 otrok in 2 odrasla. Mnogo os^b. izvečine otroci, je bilo težko ranjenih. Posredovanja na Kitajskem. Tokio, 23. decembra Vkljub de-m en ti jem pričakujejo vojaško ekspedicijo Japoncev na Kitajsko. Železniška nesreča. Ncw Tork, 23 decembra. Pri Cil-dari v Teksasu sta trčila dva osebna vlaka. 40 oseb je ranjenih, med njimi več smrtnonevarno. Zlato fn demanti. New York. 23, decembra. Na meji Alaske fo odkrili nov« zlate mine. Več sto ljud' je tja odšlo. Kapstadt, 23. d^ermbra. V Južni Afriki so našli v bližini K'mberleva velika demantna ležišča. 12.000 ljudi dela v novem najdišču. Poslano*) Na včerajšnjo notico pod na>io« vem »Jernej Bahovčev naslednik, trgovina s papirjem, pisalnimi in risanimi potrebščinami«, objavljena v št. 294 »Slov. Naroda«, med dnevnimi novicami, odgovarjam: 1. ni res, dy bi bil jaz kdaj kakors^nkoli uslužbenec »Katoliške tiskarne«; res pa je. da sem že več let kot voditelj nastavljen pri pogrebnem podjetju »Kon-kordia« v Ljubljani; in 2. ni v*es, da vodim trgovino na račun »Slovenske Straže«, res pa je, da sem kupil trgovino sam in jo tudi vodim na svoj lastni račun, kar lahko potrdi gospodična poslovodkinia, katera je že prej vodila trgovino. Sicer sem pa kot trgovec popolnoma nevtralen, o čemur se gosp. dopisnik tozadevne notice lahko sam prepriča, ako se potrudi v mojo trgovino. Odličnim spoštovanjem Ivan Gajsck, trgovec in zastopnik pogrebnega podjetja »Konkordia«. Ljubljana, 23. dec. 1911. * Za vsebino tega spisa je urednišrm odgovorno le toliko, kolikor določa -:akon Darila. Upravništvu naših listov so poslali za: Ciril-Metodovo družbo: Tončka del Linz, Hruševje pri Postojni, 9 K 74 v, nabrala v puščico, in Ivan Menart v Ljubljani, 7 K 50 v, nabral pri otvoritvi nove gostilne gosp. Josipa Jebačina v Rudniku; Vinko Požai ter Ivan Kostevc, 20 K mesto venca na krsto njihovemu nepozabnemu prijatelju Ivan Šelekarju (vsak po 10 kron). — Sknpaj 37 K24 vin. Zgradbo učiteljskega konvikta v Ljubljani: Narodna Čitalnica v Škof-ji Loki, 5 K, dodatno kot 10% prispevek celega (ne čistega> dobička od vprizoritve drame »Sin« dne 17. t. m »Domovini«: Ga. Fr. Ed. Kavčičeva, 10 K mesto cvetk na grob g Fr. Paplerja v Borovnici. Živeli nabiralci in darovalci! Ali iUlflt© bOlOČiUG ? Od revmatizma, od protina, glavobola, zobobola? Ali ste si po prepihu, prehlajenjn kaj nakopali? Poizkusite z bolečine tolažečim, zdravilnim, krepčujočim Fellerjevim fluidom z znamko .Elzafluid". To ni samo reklama. Tucat za poizkušnjo 5 kron poštnine prosto. Izdelovalec samo lekarnar Feller v Stubici, Elzin trg stev. 238 na Hrvaškem % Oospodorstvo. Kmetovalcem ▼ prevdarek. V deželah, ki imajo ngodno podnebje in primerna tla, se razvija a dobrim nspehom industrija, ki temelji na pridelovanju zemeljskih plodov, ki ne prinesejo v surovem stanju daljnega dovažanja, pač pa postanejo vir bogastva ne le poljedelstvu, temveč tudi industriji po njih pretvo-ritvi v industrijski izdelek, ki se da ceneje razpošiljati na oddaljene odjemalce. Primere skupnega dela poljedelec z industrijalcem vidimo posebno v krajih, kjer cvete sladkorna industrija, ki je vstanovila blagostanje ne le sladkornikom, temveč tudi poljedelcem, ki jim je omogočila raci Jona In o gospodarstvo, intenzivno živinorejo, nakup in rabo gospodarskih strojev, brez katerih bi se danes dalo le težko gospodariti, kakor tudi priložnost zaslužka mnogim delavcem, ki bi si sicer morali iskati kruha v tujini. Ce preiskujemo severni del na^e monarhije, vidimo, da je ravno v krajih, kjer se goji sladkorna pesa, največje blagostanje in so te pokrajine temelj gospodarskega blagostanja onih dežel. Za sladkorno peso niso povsod primerna tla. ona potrebuje zelo rodovitno zemljo, zato morajo manj rodovitni kraji gojiti manj vredne sadeže, kakor krompir, žito oves itd. Jn ravno pokrajine i dobrim podnebjem, toda z lahko peščeno zemljo po slabo poplačale gospodarjem delo in trud. V zadnjem času pa se je v naši monarhiji razvila cikorijska indu- -*n.ia tako r^ln. da je vporabn cikorije stopila prav visoko in ee goji v redno večjem obsegu. In ravno cikorija je zadovoljna z lažjo zemljo ue-go sladkorna pesa. Cikorija se dobro obnaša v peščeno-ilovnati zemlji, pomešani ■ prstjo in rodovitno plastjo, i ti pri kateri globokejše plasti propo-Ščajo vodo, torej v zemlji, ki ne ugaja vsaki rastlini in ki jo imamo na Kranjskem dosti. Navajamo kratkek pregtcd o gojitvi cikorije, da more bralec dobiti nazor o deln in potrebah s tem vezanih. Navod za gojitev cikorije. Zomja: peščeno-ilovuata, pomešana s prstjo, z rodovitno plastjo in s spodnjo plastjo, ki propušča vodo, je /a gojitev cikorje. Po čem sejati cikorijo: Najbolje sejati cikorijo je po ozimnem žitu, mogoče jo je pa sejati tudi po ovsu, ječmenu, krompirju in sladkorni pesi, po primerni gnojitvi. Gojiti cikorijo po cikoriji, zasejani na dobro pognojenih tleh, je tudi dovoljeno, nikdar pa se cikorija ne soje po detelji. Po cikoriji se najbolje obnaša pomladansko žito z deteljo, travo in p. ali pa korenje, sladkorna pesa in krompir. Gojitev: Ce naj se cikorija seje po -vežem hlevskem gnoju, se mora izvoziti in zaorati na jesen. Pri vpo-rnbi umetnega gnojila na jesen se i i a je na en oral zemlje približno 400 kg Thomasove žlindre in 300 kg kajnita. Mesto Thomasove žlindre se da laiiko spomladi približno 150 kg superfoefata. Ta gnojiva se morajo razvoziti pred prvim vlačenjem. Zelo dober gnoj iz stranišč ali gnojnice, u a vožene na polje za cikorijo koncem jeseni. Ce bi vporaba teh gnoji v ne bila mogoča, se priporoča gnojitev s eilskim solitorjem in sicer 70 kg na oral neposredno pred setvijo in takoj ko rastline poženejo. Pripravljanje zemlje ra setev: K a pozno jesen, ko je bilo prej že pognojeno, se preorje polje kar najgloblje. Orati zemljo šole spomladi, se ne priporoča. V začetku spomladi *e polje preorava, vlači in slednjič dobro potlači. Setev: Na tako pripravljeno polje ■e seje med 15. aprilom in 15. amajtni - sejalnim strojem okoli 2 kg cikorij-«1 'prn semr-na na oral v vrstah po l*5 cm druga od druge oddaljen i h. Po setvi se priporoča polje potlačiti. Nadaljna dola: V normalnih sln-earjih se pokažejo rastlinice čez 14 dni in kakor hitro se vidijo vrste, se mora takoj začeti Z okopa vonjem prostora med vrstami. Pleti in okopavati se mora po potrebi tudi večkrat. Ko je cikorija 2 cm visoka, je treba začeti .> trebi Janjama. Posamezne rastline mejo biti oddaljene druga od druge 15 centimetrov. Zbiranje: Izkopavanje cikorije -e začne okoli 15. septembra in traja do konca oktobra. Korenine naj se oeedijo, očistijo prsti in dovažajo kolikor mogoče hitro v tovarno. Ce bi korenine ostale na polju čez noč, jih je treba pokriti z zelenjem, da bi jim kak mraz ne škodoval. Daljše -pravljenje cikorije po shrambah ima za nasledek veled razgrevanja — pleanoho. Pridelek: Na 1 oralu se nnv^dno pridela 130 do 1H0 stotov, v ugodnih dnčajih tudi 180 stotov (metrskih). Zelenje se odreže že par dni pred izkopavanjem korenin. PoVe^k od cikorije je skoro enak dobičku od sladkorne peee, kakor kažejo stati- stični podatki od delegatov odsev^ češkega zemljedelF' -~ - sveta za kraljestvo Ce^ko v prvi polovici novembra 1911, tako n. pr. ae je pridobilo pri Nechanicah sladkorne peso od 120 do 150 q na hektarju, cikorije pa 10 do 120 q. Navajamo kalkulacije gospoda Hanaka ml. o dobičkanoenosti r meznih plodov zaradi primerjave: Sladkorna pesa. Dela z vla&enjem, globoko oranje v jeseni, priprava spomladi in setev za dva in pol dnevno delo po 6 K Kočna dela. gnojitev s hlevskim gnojem, okopavanje, pietje in izkopavanje pese Hlevski gnoj 00 q po 30 h Strne iz cukrarne .... Umetno gnojilo en in pol q Tomaževe žlindre po 10 K 50h. en in pol q kajnita po I K, 40 kg čilskega soli-terja po 10 K .... » 25*50 K 15 — » 28-50 » 18-— Gotovo nI domaČega zdravila, katero se da tako mnogo-■transko porabiti, nego „MollO-vO traaajoake tajanje in eolM, ki )e takisto bolesti utešujoče, ako se namaže 1 njim, kadar koga trga, kako to zdravilo vpliva na mišice in živce krepil no ia je zatorej dobro, da se priliva kopeli m. Steklenica II* .Po poštnem povzetji pošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. BtOLL, c. in kr. dvorni založnik, Banat, Tncalaabo« C. V zalogah po deteti je zahtevati izrecno MOLIf-ov preparat, z*in*mov*n z varnostno znamko ia podpisom. 6 18 sframiMfflžnasleiBitai odstranjuje grapavost kože in ohranja nje finost in gladkost. — Dobiva se apovsoti. Izdatki K 88 — aa hektar. 70 q korenov po 2 K 20 h . K 154*— 10 q repnih odrezkov po 20 h » 12*— 24 in pol q odrezkov po 50 h » 2*— Dohodki K 168 25 ( isti dobiček pri pesi znaša K SO 25. Krompir. Dela ■ vlačenjem, oranjem v jeseni, iz važen je gnoja, priprava zemlje spomladi za sejanje, izkopavanje 1 dni in V«........K 13 50 RtK-na dela. nakladanje in raz važan je gnoja, umetnega gnojila, obdelovanje in izkopavanje ......*> 12"— Hlevski gnoj 50 q po 30 h . » 15- Umetno gnojilo l1/a »1 Tomaževe žlindre..... & 10*50 j V/j q kajnita r> K, žvepl. anion jak a 15 K......» 21*— Seme 4 q po 4 K.......» 16*— Izdatki K 88 — Pridelek 40 q krompirja po 4K ............K 160"— Čisti dobiček 72 K. Ječmen. Dela v jeseni, vlačenje, priprava zemlje spomladi in setev...........K 8*— Kočna dela, žetev, mlatenje - » 9*— Seme 30 kg po 17 h.....j> 5 50 Izdatki K 22 50 ; Pridelek 4 q zrna po 17 K . K 68*— I 4 q slame po 4 K.....n 16*— Dohodki K 84 — Čisti dobiček 61 K 90 vin. Nekateri tu navedeni podatki služijo samo za primero dobičkanoenosti in so gotovo v raznih krajih različni. Dobičkanosnoat cikorije se da primerjati z dobičkanosnostjo sladkorne pese, « tem razločkom, da za cikorijo dobi poljedelec 3 K za 100 kilogramov, torpj mnogo več. Odpadejo pa vsi repni odrezki za krmo. v znesku 2 K. Da poda Kolinska tovarna za kavne primesi v Ljubljani pomoč za praktino akcijo proti izseljevanju iz slovenskih dežel v Ameriko, «e je odločila, kriti svojo potrebo cikorije z domačo cikorijo in je pripr.vijena, postaviti na Kranjskem sušilnico za cikorijo, če se oglasi dovolj interesentov, ki bi hoteli cikorijo pridelovati. Delo z gojitvijo cikorije je olajšano s tem, da se je ciko.ija na Kranjskem pred leti že z dobrim uspehom pridelovala. Ce n pošte varno, da Kolinska tovarna za kavne primesi rabi na leto okoli 350 vagonov surove cikorija virlimo. Ha »e s tem nudi ngndna prilika našemu pol jedel jstvu, povzdigniti svoje jroKpodarstvo in dati zaslužka mnogim delavcem, ki sicer ! morajo iskati kruha v tujini. Ko'in-ska tovarna da interesentom, ki hi hoteli gojiti cikorijo, podrobno na- j vodilo za pridelovanje, preskrbi se- ! me in posije v posamezne kraje svo- j jega strokovnjaka, ki bo ustmrno 5 razložil pridelovanje cikorije in pre- I skrbel potrebne spjalne stroje. Poživljamo torej naše poljedelce, ki hočejo sejati cikorijo, naj ae čim preje rg'ase pismeno ali uatme-no v Koliiiski tovarni za kavne primesi v Ljubljeni in navedejo obsežnost zemljišča, na katerem hočejo cikorijo gojiti. Veliko zaupanja je treba pri na- j kupu posteljnega perja. Pol življenja prebije človek v postelji in bi se torej pri nakupu vedno morali obračati na preizkušeno trgovino. Za tako je pa že zdavnaj znana tvrdka S. Benl^ch, Dešenire na Češkem, kjer se dobi posteljno perje izvrstnih kakovosti. Zahtevajte cenik. Zmagoslavje kosmetike so izdelki »Ncige de Fleurs«, cvetlični »neg, krema in puder, ki sta zmagovito preletela ves svet, ker ob popolni neškodljivosti predstavljata najboljše, kar more dandanes nuditi znanost higiensko pravilnemu negovanju kože. Najhujše trpinčenje konj se lahko opazuje pozimi, kadar pade »neg posebno v mestih. Vsak strokovnjak in prijatelj živali je začuden in se zgraža nad takim trpinčenjem živali pozimi, posebno, ker imamo sredstev dovelj, ki uspešno za branj u jejo padce konj na gladkih potih in ki one-iiiogočujojo s temi padci v zvezi stoječe prenapetosti in ran jenja. — Čuditi ee moramo, da se društva za varstvo živali in jjoiieija ne briga za to stvar, in da nista še povzročili, da mora imeti vsak konj pozimi ostre štele, oziroma, da mora vsaj vsak voznik take imeti s seboj. Kot naj- j boljše zimske stole za konje so sve-tovnoznane Leonhardtove originalne H stole, ki imajo prednost, da ostar nejo ves čas svojega vporabljenja ostre in da se jih tudi kot opora la- 1 h ko vporablja. Zlasti se jih s pridom vporablja pri konjih, ki vlečejo velike teže. — Da se pri kupovanju obvaruje pred ponaredbami, naj se povsod izrecno zahteva le Leonhardtove originalne H atole. Zanimivo Izjavo dobimo v pismu, ki ga je pisala Ekscelenca baronica Helena Frevtagh-Loringhoven, roj. Mrrofica Buzhoevedeu v Gorici, Corso Verdi 36, lekarnarju E. V. Felerju. Pismo se glasi: »Z zadoščenjem Vam pošiljam priloženo pisanje znane pisateljice Paul Maria Laeroma, plem. Marije Egger. Iz pisanja ras vidite, da je Vaše domače zdravilo Fellerjev fluid z znamko »Elzin fluid« dobilo novo razširjevalko. Dama je bila zadnjič pri meni, in ker je tožila o neznosnih nevralgičnih bolečinah, sera ji dala steklenico tega fluida. Sedaj po teh kratkih dneh pa pride ta iskrena zahvala za resnično sijajni uspeh. Nestrpno pričakujem poročila o uspehu Vašega fluida pri kneginji Cordath, kar Vam bom tudi takoj sporočila. Fellerjev fluid, ki ga čita-joer, občinstvo že dobro pozna, izdeluje samo lekarnar Feller v Stubici, Elzin trg št. 238 (Hrvaško) in se od tam lahko nor<»ea. Dobi se 12 malih ali 6 dvojnitih in tudi 5 specialni stekl-enici franko za 2 kroni. Majhna zaloga tega izbornega domačega zdrav la bo dobro služila vsakomur. Ne maramo glavobola, zobobola, bolečin v križu, trganja po udih, bo-denja, revmatskih bolečin v hrbtu in mišicah. Mi rabimo Fellerjev fluid z znamko »Elzin fluid«. Tucat za po-izkušnjo stane samo 5 K franko. — Želodec jačijo, pospešujejo prebavo, zbujajo tek, blažijo krč in telesno odvajanje pa urejajo Fellerjeve odvajalne rabarbarne kroglice z znamko »Elzine kroglice«. 6 škatliic franko 4 K. Pristne prodaja E. V. Fel'er v Stubici, Elzin trg št. 238, Hrvaško. Raikfareiia. mfmi koijakova znamka grof JCegievic 3stvan -1 utodal « f trota Štefana Kegievicha nasl.) %W Mi » jjajj Tp ««> JRK. Na vseh tu in inozemskih razstavah — nazadnje v Tur Lan odlikovana izid učno s častnimi diplomi. dobiva se povsod. 40'G Kolesarji 1 Jfioiorisii! Dovoljujem si vse %%. kolesarje in motoriste vljudno opozoriti, da, tako kot vsako zimsko sezono tudi letošnjo pili naiesa is lij f prntro ti»?&inif :'i pnfi ifija zmrcnu ikrazabo brezplačno. Ako pa kolo ali motor eotrebtsfe ! kakaga popravila, prenovi en|a ali aaaozaastitve a os s m sinili delov, sa to Izf etori aoiialno ia po prim. ceni. Priporočajoč se za cenj. naročila beležim z odličnim spoštovanjem Karal Čamernlk •poclialna trgovina m kolesi in pos&moznlmi deli j Ljubljana, Dunajska cesta 9. VtOM na! «trf«a 3M t STafaJI n'i! rtal SS.71 ■ S %j •a | C. •paza-vaaja Staaje ■ara-■etra V MM V ! 53 > t* H O > Nebo 22 ! *. pop. 730 6 88 sU svzh. pol oblač. « ; 9. zv 33*5 2 7 sl. szah. jasno 33 7. zj. 727 S 05 si. svzh del. jasno Slednja včerajšnja temperatura 5 8e, norm —2 3 *Jadavin.i v 24 urah 0 0 mm. Zahvala. Za Ukazano srčno sožalje povodom smrti naj-nega nad vse ljubljenega soproga ozir. očeta g. 3vana Selekcija kakor tudi za časteče spremstvo k večnemu počitku izrekava vsem sorodnikom prijateljem in znancem iskreno zahvalo. 4347 Prav prisrčno pa se še posebe zahvaljujeva vsem darovalcem krasnih vencev, čč. duhovščmi, slav. evskemu društvu »Zvon« za ganljivo petie, sl. požarni brambi in sploh vsem, ki so počastili spomin rajnika z obilnim spremstvom pri pogrebu. Šmartno pri Litiji, 23. dec. 1911. An mija in Darinka Seleker. Izjava. Podpisan? Izjavljam, da nisem da&ii nobenih tobačnih Izdelkov pri Antonu Križniku, gostilničarja, da bi ne bil pri n|em gost. h sumiti »mir srn, rti Dražita prta r«'". n priporoča svota naravna vina in dvoSnato marčno pivo. Dobra lm* hinja. Stalnim naročnikom nn obede in večerje znižane oene. Časopisi in klavir na razpolago* Gostom toči se tudi v namizni]*, vrtečih se sodčkih od 3 1 dalje. Na Gorenjskem v kraju, kamor prihajajo tujci, pri farni cerkvi, sodišča, ====== postaii, šoli, — ss pni iz grosto rote za 21 tisoč 110. Hiša ima tudi 10 sob za tujce. Nav* stopi se lahko takoj, ker je pri h\k% rsn oprava. Polovica event. tudi več denara lal-ko o«tane vknjižCna. — Vec po e Lovrenc Pristave v Kranjski gori štev. 31 pri Jesenicah na fioreniskem. 4354 ! Novo otvorfen ! td c. kr. deželne vlade koncesijoniran Prvi zavod 1 za hotelske, restavracijske, kavarniške m gostilniške posle, kakor natakarje in natakarice, markerje, hotelske sluge, vratarje, vrtnane in kočijaže, sobarice, kuharice in SDloh služkinje. — Tudi prevzame oskrbo pomožnega osobfa za veselice Itd. istotja na} se abrnejo tudi oni. ki iščejo takih služb. — Pismena naročila s prilogo znamk se takoj izvršijo. — Se priporoči M. PIKEL Selenburgova ulica št. 6 poleg glavne pošte 43^7 Izdajatelj "n ndarovo.nl nrednik: Umrli so v Ljubljani: Dne *?1. deeembra: Ivan Novak posestnikov sin, poldrugo leto, Građanka ulica 4. Žitne* oene v Budimpešta Dne 23 decembra 1011. T a r m 1 n. PSenlca aa april 1912 . aa 50 kg 11-76 Pšenica iohci 1911. xa 30 !> 32 Rf za april 1912.....za 50 kg 97. Koruza za maj 1012 . . . aa 50 kg S£S i 3 slati nauki! 1 Sdor ■ nnOBUUf-o» Zaaaral dofcar tok 1 Ca iaiodae tfodrmja, Pil MrirOaiAJf-a« v pa aofcai Ul m otat—9 ml »olaa^ Ta, hI rilva Zahvala. Za Tse t sraz« presron« Ijobeznl do poko]a«ga In tolatllaega sotalja s« »»krono zabvaljoieta rodbini dr. Jergrnatin in dr. Kalan. C'X ^ • ; T-.-l A..*.- Posiavno varovano. 7 ki jo ;e poka/.aa a hitrim izplačilom rra?arovmega kapitala K 4000"— pt| smrt« mo|ega soproga ro^p )o«»pa U'i ^nć oa, nacu ic m v B hah pri Gorici, se t' mu slova -ken-u zavodu javno aahvaljujern ter ga raakon ur za življenske /avarovan e najtopleje pnportčam. 1« lastne izl»usn'e poudarjam, da je žitJjen*ko zavarovanje posebno aa \- i Hjski stan najve' e^a p >mena ier bi moral bitt vsak oženjem učitelj t ka» r at sv je r 1 n' " R' van BIi]e pri Oerio', rnm 2? Hfremhra 1911 Marij« Urbančič, natlučitcljeva vdova. 9FMXHD Cementne ceri v vseh dimenzijah, barvaste plošče Itd. Ljubljana X E=I X Stopnice, balkone, spomeniki, stavbni okraski itd. X (al X Kavarna Central Sv. Petra nasip 37. Danes in vsak dan koncert slovitega tamburaskeoa zbora Javor" is Zagreba, onstoječ iz 4 dam in 2 gospodov. Bogati spored sestoji it aarodmh slovanskih popevov in tamburaških glasbenih umotvorov Posebnost: krasni ionski ćetvero- spOVf ki je povsod vzbujal navdušeno priznanje. 4081 Zadetek ob 0. zvečer. Vstop prost. Kavarna vso noč odprta. K obilni udeležbi vabi z velespostovanjem Štefan MihOliČ, kavarnar dovolj ujo tv/rdka H. Suttner, Mestni trg st. 25 •veje eeajeae odjemalca opozoriti na svojo najbogatejšo zalogo vseh vrst ur, kakor tudi draguljev, zlatnine, srebrnine in sploh vseh v to stroko spadajočih predmetov, katere je tako uvrstila, da bode lahko vsak cenj. odjemalec popolnoma pestrežen po svojem okusu in se bo vsako naročilo rešilo v popolno zadovoljnost. Za Solidne, reelae in tečne pOStreftbO |a«6im. Za ttilei peset se pritereča z ?ele$post«?anjen tvrdka H. Suttner. za svojo manufakturno trgovino 15 do 16 let staro, ter zmožno slov in nemškega jezika. 4284 T. Ogrin, Novo mesto. OTROCI PAPEŽA Roman la Rimske zgodovine, n Spisal Ml. ZEVACO. as Velika osmerka, strani 492. — Cena Uroš. K 3*5 BI,U^E kakor necne halje, predpasniki, perilo, mnderci hi vsake vrste modno blago. Potrebščine za otroke in novorojenčke v največji izbiri. yr ^ Pošilja na izbiro tudi na deželo. ^/^° Brzefavkes Prometbanka LJubljana* Telefon it 41. Staji inm vtBf m imiL bjili« X. 11. 1911 1 66,592.200* Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, preje J. C. Maver Centrala u ftiuji. — Ustunljcai 18«. — 2» HmUc. *H WPi H* Wn 0* (l U JUDOM Gnoji"). Miiild kapital ia testne 52,000.000 Itn« Preskrbovanje vseh bankovnih transakcij, n. pr.: Prevzemanje tenevedk vlog na hranilne knjižice brez rentnega davka, kontovne knjige ter na konto-korent x vsakodnevnim vedno ugodnim obre-stovanjem — Denar se lahko dviga v^ak dan brez odpovedi. — Kupovanje in prodajanje vrHaolalh papirlov strogo v okviru uiadnih kurznih poročil — Shranjevanje in upravljanje (depoti) vrednostnih papirjev in posojila nanje. .......— ■...... U s tm nn a lis ari Najkulantnejše izvrševanje kovanih aarodU na vseh tuzemskih in inozemskih mestih. — Izpla*" čevanje kuponov in izžrebanje vrednostnih papirjev. — Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tujih novcev. — Najemodaja varnih predalov samoshrambe (safes) za ognjevarno shranjevanje vrednostnih papirjev, l*stia, dragotin itd. pod lastnim zaklepom stranke. - Brezplačna revizija izžrebanih vrednostnih papirjev — Promese za vsa žrebanja. laplaotlo ta smfcanrtln v Ameriko tat ta Amerike. 1660 »Je>eMt tjranMfcelja.lt veekelar brezplačno. 37 C3B 80 9185 9 18 14 4661 O južnem sokolu. L 1864r—1867. S pogrebom je »Južni Sokol« fca-eel javne nastope in — končal. Iz groba pa je izšel »Ljubljanski Sokol«. Ni bil dober omen za »Juž. Sokola«, da je prvikrat javno nastopil — pri pogrebu narodnega župana ljubljanskega, dr. Ambroža 1. 1864. V čitalniei (v Souvanovi hiši nasproti nemške kazine) so se drušive-niki - pogrrebci zbirali. Prihajali so v vrhovnikih in navadnih klobukih. Pozamezni so se bali v polnem kroju hoditi po mestnih ulicah zaradi morebitnih žaljenj in sploh nasiedkov za mlado ogroženo društvo ... Ciku-že in peresa so deli Sokoli na glavo šele pri skupnem nastopu pred odko-rakanjem na kraj žalosii k Meujatovi hiši. Da je bila previdni oprav k r-Ba. sledi iz nastopne epizoda: Neki Bokol — morda edini — je šel iz Balzove (zdaj Kirbiševf) hiše v kroju proti čitalnici. V verandi kazlnske kavarne je stal »večni komandant« vojaškega špitala, atotalk Sekrav mek. Pogled na rdečo srajco, čik in surko je moža tako prevaei, da je clasno vskliknil: »Waa M dee fiir ein Pajatzo.« — Sofcoi D« at vstavi in odgovori: Km Liiain i ' nicht wie — — — zadnja beaeda je udarila na vrata kavarne, za katerimi je :>junak<; izginil . . . Po svečanem pogTcbu — katerega so se tudi turnarji udeležili — a v racal je, pred jKKtopališčem, za vojaško *rod-bo. Sokole načelnik Pavle Drašler. Dr. Keesbaeher stopi k njemu z opombo: »Wir konnen uns d^h wohi anschliesten, nicht wahr!« in dobil jeodgovor:»Anschliessen\volil nichi. — nachir hen konnen Sie.« Dr na lev ^ ji ma^vval, zato. ker so ?e tnr-nar;: ~le\rIe skupne telovadnice od Sokola ločili. Xa«lcdnik župana Ambnža je postal dr. Edbin H. Costa. Čitalnica s Sokolom in meščanstvo priredili s^> v emu županu serenado. laipoaaav t^n sprevod se je pomikal po Kongresnem trgu mimo deželnega dvorca, po - « ski ulici in TnrjnšVem trgu. na Breg. V dež. dvorcu je stanoval ravnatelj deželnih uradi v p]. Kalmann. Velikanski vrišč ga je zvabil na okno; slišati je moral koračnico »Prid' Grrenjc« in gledati nebroj bakljašiev. lampijonov, ljudstva in Sokolov — med temi p* celo mene z zastavo . . . To je bilo preveč za st n rok np't nesra birokrata. Ze drugo jutro mi pove knjigovodja Ivanrtič, da sem pri gosoodu direktorju v nemilost nadel — da so skrajno užaljeni gospod rekli: »Dre-nik darf nicht mehr zu mir. — ein Sokol taugt ubrrhaupt nicht fur den L andesd i 8 n st.« Situacijo sem spoznal, zato sem se tudi poslovil, ter stopil na aseku-rančno polie. B stanovsko spremembo /ndobil -r-m aafrljano orostost; So-kolsrvo BU ni bilo več ovira ali v sramoto, marveč v korist in čast ... Živel senu in užival pomladno »lobo narodnega prebujenja in vstajenja: postal delujoči član skoro vseh nastalih narodnih drnštev, udeležil sie izletov, prepeval s So1-^1*" aarrtiral in veselice aranžiral — svoboden, v pravem pomenil besede. Vsemu gibanju v os pred jn je stal >Južni Sokol«. A'----*"vto se je telovadba resno gojila, je vendar večina čianov za parrw^ " fanta*Je aaaaliaie javne nastope, udele/bo pri narodnih sla vnetih sirom slovenske zemlje in dalje. — Sokol se je čutil poklicanega, da razširja narodno zavest, da vzbnja domoljubje, da navdušuje k ustanovitvi nrrodnih (faras štev. Te velevažne naloge je »Južni S<,fcol« vstrajno. z radostnim srcem in požrtvovalnostjo izpolnjeval. Poleti j* prirejal izlete, po ^imi pa redno, vsakih 14 dni. sokolske večere. V ooee so bili izleti drug drugemu podobni. Glavni uaw+11 so ostali vedno isti. Omeniti pa hočem nekatere, ki so mi ostali živejše v spominu. * Eden prvih oonol danski h izletov je bil skozi Jezico in Gameljne v Tacen na brodu h ^Koširju«. Gameljča-ni so glede sprejema m^ 1 «;eboj tekmovali. Vsaka vas je hotela Sokole arenejae pozdraviti. Ljudstvo je določno si pripovedovalo o izletu, češ, »Slovenska precesja« pride. Pred hi-fiami so bile postavi ''»▼»e okičene smreke med vasmi mlaji, na oknih so gorele sveče — pri belem dnevu — in pred pragi so kleca" posamezno, stari možje s klobuki v roki, ženice in otroci. »Slovenska ja« je naraščala za stotine. Kdor je le zamo-g si, je spremil Sokole v Tacen. Domače hčerke »K^-irjeve« so vodile postrežlro. Bile so zrle zavedne Slovenke in na poset »Južnega Sokola« jjonosne. Liep in zanimiv je bil izlet v starodavni Kranj, katerega se je odele-žil tudi starosta, dr. Costa. Ker je pa hotel ob tej priliki - šit: neke oficijelne vizite, )K>toval je v civilni obleki. Njegov sluga R. je pa n^sil kot prtljago tudi sokolsko opravo. Na »Stari pošti« je bilo skupno kosilo naročeno. Dr. Costa se je pri posetik toliko zamudil, da bi moral skupni obed zadržati, ako bi se bil poprej ee preoblekel. Ker tega ni hotel zagrešiti, je pr šel v saio;_ obleki. To pa je dalo povod uaslednim pikrim besedam t3mperamennega dr. liinko Dolenca. »Sokolska obleka je noštena — surka in hlače so iz ruskega platna — srajca je rdeča, kakor kri, katero vsak pravi Sok d rad ■ reMje za domovino slovensko — '"Jobuk pa je okrogel — kot strela — ki naj vsakega ub h\ kdo. to sokolski obleko zaničuj « . . Dr. Costa ie smeL.jaje odšel in se kinalo vrni v kroju. Ognjeviti govornik je storjeno napako uvid- i, j .mljeaemu lojalno aa eV?aOf »t .i • staro-ste pr»zdravili v viharnim: Na zdar! Daljni izlet 1. 1864. je bil v Vipavo. Naj ga nekoliko podrobneje opišem. Dekan (irabrijnn v V.pa vi je slovel kot modrijan in !£Ovt!<>ljiiP3A in zaveden rodoljub. l>il ie t:: I de-I lai poaisavae. Po njeprovm vplivu nt'" vila se je v vipavskem I raja talniea. »Jam. Sokole - aa č«-?u mu dr. E. H. Costa — j** pohitel na otvoritveno glavnost narodnega društva v prel po dolino \ ipaveko. Z Raaetr-lega smo sr odpeljali na dvojih loj-rrriioah. HinKo Kavčič nas je svaril: Burja pribira — mirno »enite in pazite na ravn--t*/i * - posebno še pri »aaaatiekm«. Ka'posajeni panaiirji so pozabili aa dobre svete in pri mostičku se je res prekucnil prvi voz. — V Viri nas je sprejel grof Lanthieri; odprl je Sokolom srce, grad in — lel . . Pod vezanim 1 voz ^-»m je bil L va si m abed. Navzoč je bil, razen b d g» vel ja vTiih mož iz okoliša, tudi slavnoamani vodja goriških Slovencev, dr. Lsvrič. Dvakrat je mož vstal, da bi odgovarjal iiap^tn^cnm, t ria ginjrn veselja, da vidi S-kola. Se > /jokal. Dekaa Grabrijan je želel vse, ki aataaaeja še flrngi dan. v gost p. i "Poz vedite in poročite mi, za koliko gosp'Hiov nai kuharica kosilo pripravi«, je rekel blagi mož. No, jaz sem hodil od eneira Sokola do drugeurn. a večina je trdila, da mora biti drugo jutro v Ljubljani. Naznanil sem ekeli f.0 gostov. Zvečer jc bila beseda s plesom. Kvaliteta in kvantiteta VipavsKe plice je tako včinkovala, da je le nekaj onih, ki so morali domu, se sicer pravočasno odpeljalo, a še ti so r Prletojni v7ak zimudili. Drniri dan pa 12. je postalo v fa-rovžu dokaj živahno. Ver kot še enkrat toliko je prišlo gostov kakor se jih je pričakovalo. Kar mogoče so storile vrle gospodinje, dekanove nečakinje, vendar pa je dekan, videč da do mene ne pride mi svetoval: >.potolažite se — pijte pikolit in oma-kajte pecivo«. Temu izletu podoben je bil izlet 1. 1865 - Šmartno pri Litiji. Tamošnji nadačitelj Adamič (skladatelj) nriredil > * tremi hčerkami in sinom lepo »Besedo« s slavnostem pozdravom, z deklan.acijo — solo- in zboro-vim petjem ter muziKalnimi točkami. Občudovali smo vrlega moža-očete ! Koliko dela, eneržije, talentov, požrtvovalnosti in don»oljubj.-i je re-presentirala ta nčiteljska radbiaml Največji i^let »Ju ;nega Sokokae je bil L 1866 v Zagreb k Zr iskega slavnosti. Od južnega kolod\'»ra do mesta ie Ml o poldrmr kilom» Ter hoda. Dež-3/aIo je; cesta ob atrsnek debelo nas ita in blatna. Levo od mene opazim dve elegantni Hrvatici, ki sta se borili z gramozem in proti sunkom drenajoč:*ga se občinstva. Da ju rešim trpljenja, povabim jih pod zastavo. Takoj so pristopile in se zahvalile, jhz pa sem poslušal milogla»s-no hrvaščino, govorjeno od naobra-ženih domačink . . . Ko stopim zvečer v gledališče, mo nagovori mlad gospod: > Ste vi barjaktar St kola iz Ljubljan« I« Ko vprašanju pritrdim, me pelje v prvo nadstropje, odpre ložo in me prosi, da ž njo razpolagam ... V Zagrebu sem videl na prostem pečenega vola in ga tndi poku-sil. Bil sem v »Maksimiru«, bajno lepem par;;u — od našega »Tivolskega« — morda mnogo mnogokrat večjega. — (Anerju« na vrt. Tam se je pilo, govorilo in pelo. Od tam je oftšla večiua v V arno »Merkur« (Gnezda» na Glavnem trgu. Med potjf so dobrovoljci prepevali in pred magistratom stopi Vojteh Va-lenta na stopnice ;n intonira »Rusko himno«. — V kavarn' ie postalo živahno. Fxii prebirajo časnike, drugi biljardiraio ali gledajo, ko se kavarniška vrata odpro in župan dr. Costa zakliče: »Sokoli, na pomoć!« Kaj se jo godilo? Trije Sokol: so prihajali že blizo kavarrc. Prvega naskoči zavratno turnar Tambornino, mu strga raz Čepice s kolsko pero in zbeži s pieLom v Schantlovo hišo. Oropani in njega tovariši piane jo s krikom za beguncem, ko pride dr. Costa preto čevljarskega mosta, mimo Tranče in vogalne hiše na Glavni trg, ter s.isi vpitje m vidi zbežati osebe v vežo hiše, nasproti kavarne. Sluteč n ^varnost skoc* Costa, odj re kavarniška vrata, pokliče Sokole in hiti na »r.tovž« po rc,rrje. Med tem so se vsuh Sokoli iz k*:varne v temno vežo od koder je prihajal krik. Hu-gon Turk Je pogr^inl neka., časopisov — jih zvil prižgal in z gorečo bakljo hI *dil drugim ter razsvetlil sitnacijo. V veži je stal domači hlapec, krvaveč iz ustnic. — Xa prvi ropot je stopil iz 9VOje nritli< ne s« he, da \ idi kaj da je. — V tem doki udarec v sevam Nekdo ie mislil zadeti begunca Tambo^nina. vprašanje, kje vtegp s biti Tamlvvi*nino edgovori hlapec: «Mladi jmogll Sokoli Tambornma poiskati, m rišla je policija. Ve/ iia navzočih je odšla iz veže, ostali pa so: Edua.-j Hoiak, Križaj Pep Križaj Janko, Percgrin Kajaefj, r^jndevit Vale da tn fTuajoa Turk. Ti ia klapao a j redarjem po-jasnjinell aViarodek, a ":t drngo jutro so kili v ji klieani na - #al jek«. Ko je nrišel po 11. nri Hug-n Turk so bili tovj^riši 5^ i^j.rašani in — zaprti. Sloga ^Te7ek je pili-l lingona pred sodnika Gereorjk, k: je po zaključku zapiska m.roči! slngi: »Fiihren 's ilin ab.« Mezfk in Turk gresta po dolgem mosrnvžu - sh^ah je bilo žvižganje ra^ke pesmi. r;:ha, tam so, kmalo hotno skupaj.« meni Turk, toda Mez*k ga /:ap:e v p'»cbno sobico, a pride čez pol ure ajpat p^'nj in ga pelje v ffiuaje pred »fi(rča:ja«, ki reče: »Weasi Sie vcrsmrehen. binnen 1?4 Stundr*n Laibaek aicaj zn verlas-s'n, so kopnen Sie ^lin." Hugo Thirk se pa odreže: »Jaz obljub ne delam — ne vem čemu in zakaj.« SoeVitk ga osorno jn.gleda in pokaže na ^rata s aa asiimi> a »Jetzt geh*n Sie!« Konec preiskav^ je bila sodba in obsoiha vseh ^aj H. Turka. Ednard iTorak je d mil te,?nov zapora; brata Križaj, P. Kajzelj in L ju d. Va.enta vsaki 4 tedne Provokareria Thiu ournino sodni ja ni zasledovala! Udarjeni hlair-^ ni /a r i>škodbo nobene >iškodnine 3ahte%ai. Ves dugodek je bi!, pravzaprav, malenkosten, in vendar je — zahteval toliko žrtev . . Čez mesec dni ?r»io pričakovali pred »Žabjekom« i tnike jih spremili v Čitalnico, kji~»r jih je Karel Tavčar s šanpanjcem ftfeajp!«t*l. Še eiiilaajii na^ledrvi onega mladinskega izgreda v Schantiuvi veži ob pol ednajsti uri «o tJiz Suspen-zacija župana dr. Edbin H. Coste, opasna stroga preiskava proti njemu ter ra7pust dmatva »Juž. Sokol«. S korektnim in previdnim postopanjem je župan dr. Costa preprečil morebitno nesrečo — kajti žaljeni Sokoli bi bili najbrže roparja peresa Tambornino poiskali ... da ni došla pravočasno policija. Da je bil župan Costa vladni mož, dobil bi bil zasluženo priznanje, tako pa je vlada pograbila u gori no priliko z namenom, da uniči narodnega voditelja in skrajno sovražen o slovensko telovadno društvo »Juž. Sokol«. Fr. Drenik. Slovenci ie Slovenke! He zalite Me iv. Cirila ia MeTodi Perje aa poatelje in puh priporoma po najnižjih cenah EMIL KRAJEC preje F. Hiti Pred Škofijo štev. 20. Zunanja naročila se točno izvršujejo. j zlatar v Ljubljani < nasproti glavne pošt« ■* Driparala svojo trgovino vsakovrstna V* Proti 168 iii iiii zob Uborao dala|a dobro antiseptična Melusine ustna in zobna voda ki atrdi al o ta odatraaSafa Is 1 atakJaalea a aavodllom 1 kraaa. Deželna lekarna Milana Leusteka a Llabllaai, Raalfava eaata alav. 1 p«\tg Franc Joteferega jsBileJaega mosta. V tej lekarni dobivajo idrirlla radi člani Bolniških blagajn jot. telcinice. c. kr. tobične tovarne in okr. nol. blagajne ▼ Ljnbljant Sun j a, Hrvačko, 22. tebmarja 1906, Blag. gospod lekarnar! Prosim vljudno, pošljite mi zopet tri steklenice Vaše izborno delujoče katera je neprekosljivo sredstvo zoper zobobol, utrja dlesno in ođ-stranja neprijetno sapo iz ost Za ohranjenje zob in osveženje ust jo bom vsakomur kar najbolje priporočal. Spoštovanjem Mata Kaurraovič, kr poŠte meštar ier mi\ lastna delavnica. Kupnje staro zlato in sreliro. ! Cene zmerne*. 1 Cene zmerne. dna m reelna postrežba j CstanoTljeno IM*. parno barvarstvo ter kemično čiščenje in snaženje oblek. Apretura sukna. 8 B Poljanski nasip - Ozka nlita št. 4. i Sprejemališče Selenburgova ulica št. 3. Postrežba točna. Solidne cene. x k I »e I x x Ljubljana, Dunajska cesta 13 Izborna zaloga namiznih in nastropnih svetilk najnovejše vrste po nizkih cenab Vainolza Važno I I HaJDPlšaIdhoIcineša sottreiba sa drogvo, kemikalije, zelišča cvetja, korsntae itd. radi po itneippu, aatae voda la saaat prašek, rlofe olle, radila« ta poslpalae moka sa otroka, didava, anila in sploh vae toaleta« pradmata, lotograličae aparat« in paorakacia« kirajrgičaa ooaaiila vsak« vrata, sredstva za daslal«kcl|o, voook la paate za tla itd. — Velika zaloga najfinejšega rama tn konjaka. - Zaloga svežih miaaramih vod ia aoll za kopel. Oblastv. konc. oddaja strupov. Za živinorejce pos ;bno priporočljivo: grenka sol dvaiaa sol, aaUtar, M+lmn, kolmot, ki railao apao itd. - Vnanja naročila se izvršujejo ločno in solidno. Drogerija ANTON KANC Ljubljana. Židovska ulica št. 1. Aopafo po aa|vUii eaai razaa zelišča (roieK cvetje, korenine, semena, skorje itd. Naravna vina bela in rdeča 25- 56 K, risliiig 60 K, pristna slivovka in tropinovec K 120 ===== za 100 litrov ===== prodaja Josp. Kravagna v Ptuju« Gramofone najboljše vrste po najnižji ceni avtomatične, posebno za gostilničarje pripravne priporoča Ivo Bajželj Ljubljana Marije Mm testa 11 CKaHzeD. Ravnokar so došle najnovejše slovenske plošča a K 3-50. — 1000 igel K 2-—. 271 Ml iBiilN društvo v Gradcu, Herrengasse 7, II. nadstr. Osebni kredit 3408 in dolgoroka posojila za ranž&ranje uradnikom, profesorjem, nćitelfem. panzijonistom i. dr pod nalngodneislml pogoji, eventualno tudi brez porokov proti enkrafnemu plačila v poroštveni sklad« Mesečni obrok za posojilo 200 K znaša pri 5 letnem vračanju 4 K vStevši obresti. Pred-stroškov nikakih. Natančnejše iz prospektov Nadaljna oojasnila daje Josip Kosem, Ljubljana. Krakovski nasip 22. Varstvena znamka: Sidro. 3329 ■i liniment. Capsici comp. Nadomestilo za s priznano izborno, bolečine tolažeče in odvajalno mazilo ob prehlajenjn itd. po 80 h, K 1*40 in 2-— se dobiva v vseh ekarnah. Pri nakupu tega splošno riljubijenega domačega zdravila naj se jem fejo le originalne steklenice v škatljicah z našo varstveno znamko „sidrom-, potem je vsakdo prepričan, da je dobil originalni izdelek. Dr. Richterjeva lekarna pri »Zlatem levu* v Pragi, Elifcin i. 5 lova. Zajamčen vspefe sicer denar nazaj. 4025 Zdravniška priznanja o izvrstnem učinkti Med. dr. A. Rlaa krema za prsi. Keškodljtr* parata« aa trnaj, traje« scauciosolea aspeb. Bujne prsi. polne, krepke telesne oblike, za vsako starost v kratkem časa. Poizkusni lonček 3 K, velik lonček 8 K. Zoperne kocine v obrazu odstrani v 5 minutah dr. A- Rixa odstranjevalec kocin Cena 4 K. Zajamčeno neškodljivo. Vsa zdravniško oblastveno preizkušena lepotila. aosmet laboratorij dr. A. Hlza Duaaf IX., Berggaaae 17 W j Razpošiljanje diskretno po povzetju aM j :: franko če se vsota naprej pošlje. :: kakor tudi vse v to stroko spadajoče potrebščine ima v zalogi 99 Adrija oblastveno koncesijonirana prodaja strupov 2798 V LJubljani, Selenburgova ulica št- 5« Temnica na razpolago. Zunanja naročila s obratnd pošto Zahtevajte cenike! W7 71 GS 3657 19477^29^1 909594^7 Rchterjevo zdravstueno ržena kova je, kakor dokazuje 1000 pri poročnih pisem najboljša. Vaakemu zavitku s 5 k? je dodan lep porabni predmet iz nikla, stekla itd., pred božičem pa krasno božično drevesce, zvonci z angeli in otroške igrače, popolnoma po želji in OJT zastonj« ~aavj - 5 kg stane poštnine prosto po povzetju K 4 — po pošti. (Brez darila K 3 40) KARL RICHTER, SSMJK LEVIN (Češko). Vsakemu znoja ]i toin uan predmetu, ki n M)e ostati. 3812 K temo potrebno pripravo podeljuje usncSno nodoisani zavod, pri katerem se pridno v to svrho 15. januarja L 1912 posebni eiftni to* cajt. — Pojasnila daje 3330 Prvi zagrebški vojatfko pripravljalni zavod (Zagreb, Kuko viceva ul. 15). li NajtaUsf čaik; sainisi v*. dene posteljno perje S Cf sivega, dobrog puliencea 2 K; boljšega 2 40 K; prima oolbelega * K; belega 4 K; belega puhastega 9*1© K, !rg vHeftneg* snefnobelrga, oalicnega. 6'4o K 8 K; kg puha, »tvega 6 K, 7 K, belce«, finega 10 K; na-finrjSi prsni puh 1 i K. Sar^eila i * kg asarci rraak«. 2682 i« gottonitega rdečega, modrega, belega ali rumenega nankinga, pernica 1S0 cm dolga, 130 cm M roka, * drema »glavnicama, 80 cm dlg, 60 era Sir, polmen* z nevia, sirim, prav stanovitnim puhastim perjem 16 K; napol pak 20* K; nah '4 K: nonnwp p^rmer 10 K, t* K, 14 K. 16 K, rglavnice 3 K, 3*50. 4 K. Pernrca, 200 cm dolga. 140 cm sir. 13 K, 14 K 70, 17 K 80, 21 K, zglav-nica, . Trgovska zadruga sodnijskega okraja v taškem trgu Je pri glavnem zborovania 28. mala 1911 soglasno sklenila, da se vsled splošne draginje in od dne do dne naraščalo 5ia stroSkov, od sedaj odjemalcem ne bodo več delila božična, novoletne lo velikonočna darila. ruge 43» naftni pariška novost Fasona Prinzess najnovej&i pariški kroj glasom slike nujno potrebna za princesa in direetotre obleke, priporoča samo 90 meri P Matilda stizzi Ljubljana. Sodna ulica k, IL nadsir Speoialitete pariških bočnih pasov, ■■ globoko objemajoiih. -■ Prevzema v izvrševan|C vse v stroko stOZni- kOV spadajoče predmete, n. pr.: steznike za nosne in doječe matere, steznike za jahalkein igralke lawn-tennisa. dalje ceinture, oprsnike, ravnodržce in trebušne in plfčne pasove po navodilu gg. zdravnikov. 3817 : Peprarila se radovoljoo spreMi: SHD31J ]Q39I3N nova, znanstveno izdelana krema za roke in obraz. Higiensko najboljše toaletno sredstvo. Pušica po 60 h in 80 h se dobiva povsod. Lonček 1 K 60 h. 3341 Zaloga v Ljubljani: ftjjfoft Ljudevit Borovnlk m ni k ar v Borovljah (Fer-lach) na Koroškem, se priporoča v izdelovanje padak na lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim Jamstvom Tudi ara-dalalo stare sa a. o k resnice, sprejema vsakovrstna popravila ter jib točno in dobro rivTSule Vse puške so na c. kr preskuse-žarnici in od mene preizkušene. — lluntra-75 vanl oenfkl zantanj. orarinfroovetzzIaTninoiflsrebrniBO I mm zapriseženi cenilec j Ijubljana, Jurčičev trg 3. ZaHtevaJle maj ravnokar iziti • • w o a Jamovem cenik. JUroflna knjigarna v £jabljani preimova ntica itev. 7. 3 priporoča 1 kanceliski, koncepta., dokumentni, ministrski, pisemski, ovitni in barvani papir r> ■■ «» Kasete s pisemskim papirjem. trgovske knjige r vseh velikostih, crtane z ene ali z dvema kolonama, vezane v papir, platno ali pol usnje. Odjcmalne tajifice po SES?* Zalaoga solsik zvezkov in risank. ■ ■» •» Zavitke za nraJe v vseh veHkostui -Velika izber — tmi ptoarnlsklli potrsničin, ■ vtstemlhoVi peres, poraaafkov, ravdlrk, kasnračkav, tablic, gobic Črnila Itd. Jarve za lole in umetnike - Razglednice-- pokrajinske, humoristične, umet niske vseh vrst od najpreprostejših do najfinejših. jflbnmf za slike in dopisnice, vezane v pili in v usnje -poezilske knige. - Podobice za otroke. Ceseni okvirčki za razglednice. Risalne oeske, trikotniki; palete, risalna ravnila; tnie, čopiče. Jtotesi in tintnikL k t i 5 i i i ■ i 5 \ k i i i i i I -I PATENTE vseh dežela izposluje inženir 35 ■SH A.aLiSB>. oblastveno avtor, in zapriseženi patentni odvetnik tia Dunaju VI., MaHahilferstrasae it. 37. faaaaa ^^oK sfroj 4045 ima lo varstveno znamko Ifil t°i 0 i°i F?! Ul HI (s) KONFEKCIJSKA TRGOVINA MAČEK &K0MP. FRANCA JOŽEFA CESTA ŠTEV. 3 - SE PRIPOROČA SLAVNEMU OBČINSTVU. STROGO REELNA POSTREŽBA. NAJNIŽJE CENE. lal 1=1 ED m lal Išl Ešl lal Išl m Išl Išl SI Išl Išl Išl najprimernejše darilo je lepa knjiga. Priporočamo posebno sledeča dela: Aleksandrov (Mum), Pesmi in ro- I Stritar Zbrani spisi, II.—VII. sv. /T__■ - ■----a _ - v ___ T7~ »>0.£I/» mance broš. K 3T)0 vez. K 5.— Aškerc A.. Balade in romance bro^. K 2-60 vez. K 4 — » Lirske in epske poezije bros. K 2*60 vez. K 4.— n Četrti zbornik poezij bros. K 350 vez. K 4-50 » Muceniki (Slike \% proti-reformacije) bros. K 3-— vez. K 4*50 )* Jadranski biseri. Balade in romance slov. ribičev). broš. K 3* - vez. K 4 50 i> Pesnitve. Peti zbornik broš. K 4*— vez. K 5*50 J era jeva Vida, Pesmi broš. K 1-60 vez. K 260 Kette Drnajotin, Poezije. Ilustrovana izdaja broš. K 4*— vez. K 5*50 » Poezije/ Ljudska izdaja broš. K 1-80 vez. K 2 50 Maister • Vojanov Rudolf. Poezije broš. K 2 — vez. K 3 — Medved A* Poezije T. zvezek bros. K 3-80 vez. K 5*— » Poezije II. zvezek broš. K 4.— vez. K 340 Poljanec Ljudmila, (Nataša), Poezije broš. K 2vez. K 3-PreŠeren Fr.dr., Poezije. Ilustr. izd. bros. K 5 — vez. K 6;40 » Poezije. I .Jud. izd. broš. K 1— vez. K l 40 Prešernov album broš. K 2*40 Zupančič Oton, Caaa opojnosti broš. K 2 — vez. K 3 — ■ Cea plan broš. K 2*— vez. K 3*— Jurcie Josip, Zbrani spisi L—XI. zv. broš. K 13*20 vez. K 22- -Kersnik Jan., Zbrani spisi I.—V. zv. broš. K 25 - vez. K 30 — Levstik Fr., Zbrani broš. K 21 spisi I.—V zv. vez. K 27 - (I. zv. razprodan) vez. K 3860 Tavčar dr. Ivan, Povesti, I.—V. zv. broš. K 1350 vez. K 1650 Sienkiewicz Henrik, Z ognjem in meceni, Zgod. roman broš. K 4.50 Sienkiewecz Henrik, Potop, Zgod. roman, broš. K 6*40 vez. K 840 Sicnkiewicz H., Mali vitez, (Pan Vo-lodijevski), Zgod. roman s tli« kami broš. K 7*— vez. K 9*50 Sienkievvicz Henrik, Križarji, Zgod. roman broš. K 5-20 vez. K 7*— Sienkiewicz Henrik, Qno vadiš (Roman iz Neronove dobe) vez. K 5*50 Sienkievrecz Henrik, Brez dogme, roman, broš. K 3*— vez. K 450 Sienkieviicz Henrik, Rodbina Pola-neškib, roman s slikami broš. K 10'— vez. K 13-— Duma« A*, Grof Monte Christo, I. in II. knjiga. Roman, broš. K 8*— vez. K 12 — » Trije mušketirji. Roman. broš. K 5— vez. K 6 80 » Dvajsest let pozneje.(Nadaljevanje romana Trije mušketirji) broš. K 6* — vez. K 8*— Dumas A. (sin), Dama s kameljami. Roman, broš. K 2' — vez. K 3*20 Dostojevski F. M. Ponižani in razžaljeni, broš. K 3*— vez. K 4*20 Dostojevski F. M., Zločin in kazen. Roman, br. K 1050 vez. K 13*-— Dickens Charles, Oliver Twist, broš. K 5*— vez. K 6*20 Monteil Edgar, Velika vas, broš. K 2*40 vez. K 340 Tolstoj grof Lev, Ana Karenina, roman, broš. K 640 vez. K 8*40 Wallace L^ Ben Hnr, roman iz časov Kristusovih, vez. K 450 Zeyer Juli, Darija broš. K 2-80 vez. K 3-80 Zola, Polom. Zgodov. roman iz dobe nemško-fmneoske vojske broš. K 5*60 vez. K 6 80 Narodna knjigarna v Ljubljani Prešernova ulica stav. 7. s 24 2633 Slovenski dijaki! Kipite šolske in drage knjige ter vse šolske potrebščine v Narodni knjigarni. DUdski vestnih. Nasladila. (Iz predavanj v O. s. n. n. cL), (Dalje.) O. Alkoholne pijace. Alkoholne pijače nastanejo vsled vinskega vre tja raznih sladkornih tekočin. S pomočjo destilacije alkoholnih pijač dobimo žganja, ki so še iM^g-atejša na alkoholu. Vpliv alko-liolnih pijač je seveda odvisen od njihove alkoholne kvantitete. Te pijače so več ali manj zelo razdražljiva nasladila, ki lahko zdravju mnogo škodujejo, direktno pa telesu ne morejo nikoli koristiti. Nasprotno fepecijalni vpliv alkohola na živčevje lahko splošni hranitvi telesa občutno škoduje. Kakor smo rekli nastari3 alkohol vt>led vretja ali fermentacije sladkornih tekočin, katero provzroči mul siiizomicet z imenom saceharomv-ces. Ta provzroči razkrajanje sladkorja (C6 H12 0G) v alkohol (20, Hrt O) in ogljikovo kislino (2C02). Navadno žganje se napravlja iz krompirja ali repe, katere škrob se najprej premeni v sladkor, ki ~e pozneje vrsled fermentacije razkraj*. dalje. Pivo pa je nepopolno fenneii-idrana pijača iz ječmenovega ekstrakta in hnieljevih pridatKov. V kalečem ječmenu se namreč aapravi nek ferment, dijastaza, ki provzroii v skrobn sladkorno vretje. Vsled nepopolnega vretja ostane v pivu še dekstrin, kar daje pivu malenkostno hranilno vrednost. Alkoholna kvantiteta je v različnih alkoholnih pijačah zelo različna. Lahna piva imajo 1—o^c. ha varska piva 3—3*5% alkohola, sadna vina 5—6/c, renska vina 8 do 10^, južna pa znatno več n. pr.: madeira 18—19%, sherrv 20—22%, lik« t ji 26—60 rr in žganja 45—60% alkohola, močni konjak celo do 00*5^> in rum do 77%. Vpliv alkohola na telo se kaže najprej v razdraženosti in rdečici želodčne sluznice, vsled povečanega krvnega dotika in povečanje želodčnih sokov. V zmerni množini tedaj zredčeua alkoholna pijača blagodejno upliva na prebavo, večje anožine in še ne z vodo razredčenih lkohol-nih pijač pa otežujejo prebavo po- j aetoo beljakovin. Še večje kvantite- j te alkohola pa provzročajo akutna j alkoholna zastrupljen ja (pijanost), ki po kratkem razburjenju ^ončajo v zaspanosti, nezavesti, večkrat celo v srčni kapi ali mrtvoudu. Večkratna akutna zastrupljanja pa seveda dovedejo težak želodčni katar :n kronično alkoholno zastrupljanje, pri katerem degenerirajo vsi telesni organi. V staničevje alkohol ne stopa in del alkohola skozi pljuča direktna /oprt neizpremenjen izstopa. Ostali del pa se vsled oksidacije spremeni v rljikovo kislino in vodo. Naiančn' poskusi so dokazali, da alkohol nikakor ne more nadomeščati ogljenče-vih hidratov pri hrani, pospešuje tvorbo in ohranitev tolšče, vsled če-sar postanejo pivci velikokrat zelo b rpulentni. Srčni in krvni sistem alkohol irituje. Krvna cirkulacija se pospeši in dihanje postane hitrejše. Vsled te-ge postane v začetku tudi delovanje živcev in mišic jačje. ali v kratkem j nastopi po vsaki večji alkoholni do-7A otrpnenje, subjektivni toplotni <-rjt se ucgirbi vsled prerazdraženosti, ki provzroči tudi razširjenje kože. katera vsled tega mora -d d a jati t n d oh2to več toplote na zunaj. Ta izguba toplote se končno pri pijancih vodno pokaže ravno tako kakor razne pojavi otrplosti n. pr. gestikulacij«* in brezuspešni poskusi porabljati svojo moč; zaspanost in nezavest. V višjih krajih z zmanjšanim tlakom je vpliv alkohola manjši, ker alkohol lahko hitreje zopet izstopi iz krvi. Kemična sestava vina je zelo različna glede na kakovost grozdja in fermantacijskega procesa. Zato jo tudi količina alkohola v vinu zelo različna in se giblje navadno od 6 do 15%. Alkohol tudi sam na sebi zavira vretje in zato se v močnih vinih dobi še nerazkrojen sladkor, kakor n.*pr. pri različnih sladkih ekstra-ali desertnih vinih. Kemično sestoji vino iz mešanice vode in alkohola, proste ogljikove kisline in različnih kislin (vinska, jabolčna, grozdna in čreslova) ter sol i j (vinsko- in jabolčnokisli kalij in vapno), sladkor, gumi, dekstrin. barvilne snovi, glicerin in eterična olja, zlasti enamtetra, ki v zvezi z nekaterimi drugimi hlapljivimi snovmi tvorijo »vinski bouquet«. Posebno mnogo ogljen č e vega dvokisa imajo takozvana sumeča vina ali šampanjci. Pivo, ki se napravlja iz ječmenovega slada in hmelja sestaja iz 75 do 95% vode, 2—5% alkohola (močna angleška piva kakor ale in porter imajo 6—8% alkohola), 2 do Hr'o sladkorja, 2—10% gumija in dekstrin a, beljakovine, kisline (mlečna in masi ova) in soli (f os foro v o-kisli kali.) Sveži, grenki okns na dobi pivo od lupnlina, eteričnega olja v hmelju. Pivo je neznatne hranilne vrednosti, ki sicer nekoliko pospešuje prebavo in živčno delovanje, kakor krvni obtok; preobilno vživanje piva seveda provzroči zaspanost, utrujenost in sploh znake alkoholskega zastrupi jenja. Sicer je pa pivo še naj*iK>ijše rn najbolj zdravo nasladilo, dasi je njegova hranilna \ rednost tako majhna, da bi ga niorali dnevno izpiti 13.160 grraonov ali 13 litrov, če hočemo, da bi dobili iz piva zadostno količino (328 gramov r*> Voltu) ogljik.ovih snovij. Iz destilacij vinskih pij ar dobimo razna žganja, ki posebno bogata na alkoholu (40 Tt0%), uoiag tega obsegajo vod© in maj lin? množine hlapljivih rn Keričnooijnatih BBOvi. Zganja vsebujejo tudi anil-;,lkohol (Pusei), katere^ra ?o (>oseb-no navadna ž^rrja iz krompirja in rži bogata. L.:ker.ii so umetne mešanice bre4;unilaIkohohiega žganja in mnogo sladkorja, eteričnih olj etfi za-čimbnih substanc. Pripravlja se seda.1 žiranje \(čji-ciel iz žita, preje pa absoletno le iz destiliranega vina in vinskih dro ž (konjak, špirit). Izdelujejo Sv pa žgane pijače tudi iz drugih sladkornih snovi. Tako n. pr. iz odpadkov pri sladkorni industriji iz sladkornega trsa rum, iz semen areke palme arak, iz brinja gin, iz sliv sllvovec, iz stolčenih peška visenj maraschi-no itd. Iz mešanice konjaka, araka ali ruma s sladkorjem in vro^o vodo dobimo grog. podobna mešanica z citromrvim sokom je punš. Pri različnih žganjih vpliva lahko poleg- alkohola še kak drug strupen prida-tek, tako pruska kislina v rakip in absint v pelinkovcu (wermuM. Tudi barvani z*o lah V o likerji s strupenimi anilinskinii barvami. Zato je treba pri likerjih Se posebne previdnosti in paziti, da se prijetni okns pridobi mesto z raznimi želodec kvari ji vi m i snovmi in koncentriranim alkoholom b^lje z raznimi aromatičnimi zelišči. Na ta način smo dobili fine, mu igomanj škodljive in v majhnih docaš vživa-ne tudi krvno cirkulacijo in prebivanje |WiW|WV?lljl>r likerje, mod katerimi ja polepr raznih franooskih mark tudi slovenska rastlinska destilacija Florian. Orijentalci izlnmske vere, katerim je alkohol ritna-uo pn povedan, si najdejo končno nadomestilo za alkoholna nasladila v razni b narkotičnih snoveh, kakor opij (čist ali z medom, cimetom ali muškatr.n.). pri Turkih. Perzijeih, Asiroih in Egipčanih, ava ali kava pri prolrvaleih Družinskih, Sandviških in NTarke-ških otokih, končno razn^ s+'iinene gobe pri Kamčadalih, Jakutih, Tun-guzih in Korjekih. Indijanci rabijo kot nasladilo tudi liste kok t grma (Ervtroivlon Coca.) (Dal.re prihodnjič.) f Vodstvena seja O. s. n. n. d. so vrši 5. januarja ob 9. d p h;ne v prostorih Narodne čitalnice v Ljub ijani. Člani vodstva in odposlanci društev se opozarjajo na važni dnevni rwl. * . ■ Priredbe 5. in 6. januarja v Izubijani in narodno - napredno dijaštvo. 5. januarja 1912 dopoldne ob D. se vrši v čitalniških prostorih Narodnega doma v Ljubljani vodstvena seja ^Organizacije svobodomiselnega narodno - naprednega dija-štva«. Odborniki se prosijo, da pr idejo polnoštevilno na važen posvet, vabljeni so tudi delegati posameznih akad. društev, da se pogovori o razširjenju O. s. n. n. d. in osnovanju »organizacijskih odsekov« v akad. društvih. 6. januarja dopoldne se vrši »sestanek dramatičnih društev«, katerega se naši akademiki lahko udeleže kot poslušalci in odposlanci kakega društva, ki goji tudi dramatiko. Sklepi tega sestanka bodo gotovo zelo važni za naše podeželske odre in zato se morajo akademiki, ki delujejo kulturno med narodom, udeležiti tudi sestanka dramatičnih društev. 5. in 6. januarja končno slavi Nar. čitalnica v Ljubljani svojo 50-letnico. Vsa svobodomiselna nar. napr. akad. društva se je udeleže po štovilmb deputacijah, akad. fer. društvo »Sava« pa polnoštevilno. (z Prage bo dalje zastopana »Zveza i Priatac [ praških jugoslovanskih akad. dru- f j štev«. Svobodomiselni akademiki, agitujte za poset vseh navedenih priredb 5. in 6. januarja 1912. Povišanje telesne teže se pri rabi Scottove emulzije da kmalu dognati ob okrevanju, ob shujšan j u - ali po ------— s hudih boleznih : je pa to jako zaželjenega • učinka. Odrasli vsake sta-Hhi^T^laT r°sti torej ravnajo prav, ako Scottovega po- ob takih časih telo z lahko stopanja. prebavno, blagoslastno SCOTTOVO o emulzijo o v zvišanje svoje storilne zmožnosti okrepe in osvežijo. Pri nakupu »ahtevajte izrecno Seottovo emulzijo. Znamka »Soott« je, ki je vpeljana Že če* s5 let in jamči za dobro kakovost in učinek. Conn isvirni steklenici 2 K 50. Dobi se v vsaki lekarni. 11 Konji obdrže todi po zimi na gladkih potih svojo popolno zmožnost po Leonhardtovih 3807 originalnih - M - što lah fjj ----. B znamko frtf Originalne -B- što le so že od nekdaj v rabi in tudi najcenejše. Serravallo vo železnato Kina-vino Higijenićna razstava na Dunaju 1906: Državno odlikovanje in častni diplom k zlati kolajni. Povzroča voljo do jedi, okrepča živce, poboljša kri in je rekonvalescentom in ma.okrvnim zelo priporočeno od zdravniških avtoritet Izborni okus. j i Večkrat odlikovano. A. KUNST Llnblji Židovska ulica stev. 4. Velika zaloga obuval izdelano___________, _ . in obroke je vedno na izbero. Vsakršna naročila se izvršujejo točno in po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in zaznamujejo. — Pri zunanjih naročilih naj se blagovoli vzorce poslati. 40 ki ji je kaj ležeče aa zdravem negovanju kože, zlasti ki bode odpraviti pere kakor ta&l dobiti In ohraniti nežno mehko kožo, se onrva le z lilijintm mlečnim milom s konjičkom (Znamka lesen konjiček). Bergmann 4 Co., Dečin o. L. Komad po 80 t se dobi t vseh lekarnah, drogerijab in :: trgoTinih s parfumi. :: prvi in edini slovenski nglaaevalec in trgovec glasoviri ev Ljubljana, Poljanska c. 13.1. Prodajam in po-sojujem glaso-virje, planine in harmonije izključno le iz najslovttej-ših tovaren, ne-prekosljivo dobre kakovosti po glasu Solidne cene! Tudi na delna odplačila in brez zadatja! Pismeno jamčim 10 let za vsak pri meni kupljen instrument. Uglaševanje izvršujem špecijelno sam osebno, brez pomagača ali posredovalca ter vsa popravila. — »Glasbeni Matici« m drugim slovenskim zavodom uglašuje edino le Uioiina Ha MM. Nove dvostranske slovenske plošče! Cena ^4-— 9n po H 2-50. J. Zamljen čevljarski mojster v Ljubljani, Sodna ulica št. 3 izvršuje vsa čevljarska dela do najfinejše izvršitve in priporoča svojo zalogo storjenih čevljev. Izdeluje todi prave gorske in telovidske čevlje. Za naročila z dežele zadostuje kot mera priposlan čevelj. 245 :: Nad 7000 zdravniških spričeval, n J. SERRAVALLO, c. In kr. ta dobavite!; TRST- 3 ar kovlje. Vinko jVtajdič iitPi mu v ura — (Kranjsko). Največja proizvajanja priznano naj boljših pšeničnih mok in krmnih izdelkov, ki izvirajo iz najbolj izbranih pšeničnih vrst Proizvodi vzamejo jako veliko vode v se in dado kvantitativno nedosegljiv pridelek, kar je zlasti za gospode pekovske mojstre neprecenljive vrednosti. Zastopstva in zaloge: 66 V Ljnblfani: Podgradu, Trnovem, Kočevju, Trstn Gorici, Celovcu, Beljaku, Bolcanu, Inosnostu, Tri-dentu. 'Zadru, Spli eru, Srcegnovem, Kotoru, Sarajeva in Pni j u. Brzojavi: Valjčni mlini Kranj« Voda opazovana s po-/. večalnim steklom. /. Kapljica tekočine ki sc je vzela iz pljuč, na sopilih trpečega človeka, in tretji dan po njegovi smrti, je vsebovala mikrobe, ki so tu narisani. 4u2U Grem od 25 kron Ulll naprej. Dobi se tudi na mesečne obroke. Zahtevajte takoi brezplačno cenike greteofonn in raznih :\rS: FR. P. ZAJEC Ljubljana, Stari trg štev. 9, £jubljana, tfoljova u. št. 5. priporoča svojo bogato zalGtfO najmodernejših, najfinejših I kožuhovin, | klobukov, in cepac. .Blago ceno in solidno. Cjoiidron-Cjin/ot usmrti te mikrobe v vodi kakor tudi v pljučih. Pred kakimi 30. leti se je posrečilo H. Ouvotu, znamenitemu lekarnarju v Parizu, ko-tran v vodi raztopiti. Po tej iznajdbi se lahko dobi dandanes pri vseh lekarnarjih pod imenom .Ooudron Guyot" neko s kotranom zmešano pijačo, ki v potrebi služi kot jako dobra kotranova pijača. Zadostuje kozarcu vode ali kakršne si bodi druge pijače pridati eno ali dve kavni žlici. Rabljenje zdravila .Goudron-Guyot", pri vsaki jedi, in sicer enakomerno in zaporedoma, zadostuje, da v kratkem odpravi najhujši katar, kakor tudi vnetje sapnika. S pomočjo tega zdravila zamore ozdraviti celo najhujša obolenja sopil kajti kotran zadržuje razdelitev raznih mikrobnih vozlov, s tem, da uničuje mikrobe same. Ni mogoče si predstavljati bolj priprosto in uspešnejše zdravilo. V slučaju, da bi se komu ponujalo kako drugo sredstvo, namesto pravega .Goudron-Guvof tedaj naj se v lastnem interesu vsakdo varuje. Ako se hoče kdo zdraviti od vnetja v sapniku, od katarja, tedaj naj zahteva v lekarni le pravi .Goudron-Guyot". Dobiva se tega iz neke posebne vrste smreke, Id raste na norveškem obrežju, in je napravljen lastnoročno od Guyota, izumitelja raztopljivega kotrana, in tako tudi uspešnejši kot vsa druga sredstva. Za odstraniti vsako pomoto naj se natančno pazi na znamko: Goudron-Govotova nosi ime „Onvof natiskano v velikih črkah svoj podpis v vijoličasti, zeleni in rdeči barvi, kakor naslov: Maiaon Frere, 19, ne Jacob, Pariš. To zdravilo stane tO vinarjev na dan in tndi ozdravi. Oni, ki se ne morejo privaditi kotranovemu okusu, lahko nadomestijo tega Guyot, s kroglicami Guyot, ki so narejene iz pravega norveškega kotrana, in katere se jemljejo 1 — 2 pred ali tudi med jedjo, so lahko prebavljive, koristne želodcu in stanejo jako malo. Barva, pastil Guyot je bela, in vsaka je zavarovana s črno natiskanim podpisom .Guvot". Zaloga: Maison Frere, 19, rue Jacob, Pariz in v vseh lekarnah. ¥ L|nbl|ani se dobi v lekarnah: Gabr. Piocoll; rr. flssnik; U. pJ. Trnkjoij. Josip Stupica jermenar in sedlar* v Ljubljani, Slomškova ulica št 6. Priporočani svojo bogato zalogo najrazličnejši b koniskih oprav --- krasno op renti i ene--- kočije, druge vozove in najrazličnejšo vprežno opravo katero imam vedno v zalogi, kakor tudi vse druge v sedlarsko obrt spadajoče potreb-ščine kakor tudi že obrabljene vozove in konjske n prave. Spalna trgovina finih ročnih del n-~3a IONI JI v Ljubljani, Židovska ulica štev. 5. FRANC KOS Ljubljana, Sodna ulica št 3. Speci ^.3 meSianičiif nietllna indostrlja ia trgovina a površne in spodai jepice, nrcdertke, telovnike, nogavice, ro-•uVice, posebne obtoke zoper trganje ple-filni materijal i. t. i nadrobno in debelo Šivalni stroji od 70 K naprej; fJSgT" pletiini sir* o j ~^J| patent »VVederman« je edina in naj-« uglednejša prilika za dober zaslužek, poduk brezplačen, trajno delo zagotovljeno; ker se ne poslužujem agentur so cene veliko nižje. — Stare nogavice se ceno podpletujejo. 232 :: Podpirajte domačo industrijo. :: Predtiskarija I Tamburiranje Montiranje :-: Plisiranje :-; Lasne kite najfineje kakovosti po 5, 7. 9 in 12 kron — vse vrste lasne podlage in mrežice — lasulje, brade in druge potrebščine za maskiranje vse po zmernih eenah priporoča Štefan Strmoli, brivec in Easničar* £jnbljana, pod Jrančo št 1, (zraven čevljarskega mostu). Izdeluje vsa lasnicarska dola solidno in okusno. Cena za delo kite 3 K. Kupuje zmedene in rezane ženske lase po najvišjih cenah 1788 8* 84 9/i iy \> M *3 Jos.Ph. Coidstein Debljana. M traalo t priporoma stojo bogato zaloge naočnikov, šči-palnikot. daljno* kdor in vse v to stroko spa-:: dajoče predmete. :: Pristen dober brinjevec 4250 se dobi pri L SEBEH1KU V Spol Sliki. STOIK 3687 parne destfleiije CAMIS a STICI Barkovlje » uradno pismbir^am steklenici. Dobiva se povsod! Domača tvrdila! Domača tvrtka i Kdor naroči 6 plošč naenkrat, g dobi eno ploščo iste Trste :: zastonj ! Kdor naroči 10 plošč po 4 krone aaenarat, dobi lep eleg. album zastonj! &dor naroči 15 plošč po 4 krone naenkrat, dobi 1 ploščo in 1 album zastonj! Idor naroči 20 plošč po 4 krone naenkrat, dobi en fin gramofon zastonj! Naročite cenike ! i Gostilničarjem s dajem najfinejše gramofone na odplača čevanje, in jih tudi izposoj u jem. r: Gramofonski atelije A. Rasberger, Ljubljana Sodna ulica št. 5. Glavni zastopnik Avstr. gramofonske družbe na Dunaju — znamka »Angel« — »Glas svojega gospodarja«. Jai ne prodajam nrf orgelfc itd., marveč edino gramofone plošče ln godb ene avtomate. - Vsake vrste gramofoni, če so pri meni kupljeni aU ne, se pri meni strokovnia&ko popravljajo. Posamezni deli za gramofone vedno v zalogi. Pazite ia naslov! 4098 Pazite na naslov! Cigaretni papir „Ottoman" je pristen samo 366 s to glavo! lavnite Tinko ponaredbo. prejema zavarovanja Človeškega 2iv-ijenja po najraznovrstnejSih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti jc ugodnu ea varovanje m doživetje in smrt a manjkajočimi se . ~ >-j ne ,e i e-sn*ee. Izvleček iz voznega reda. I4Bt*'Jau, Stari trg 11 priporoča klobuke cilindre, čepice itd. = najnovejšo fatom = = po najnižji ceni. Ilostrovani cesiki zastonj in poštniae prosto. Ogromna za!o?*a izgotovljenih oblek za gospode in dečke ter konfekcije za dame in deklice. Velikanska izbira koiuhovina-stih jopic in paletotov za dame, mikado (sako) z različno kotu« hovinasto podlago, ter mestnih in potnih kožuhov za gospode. Angleško skladišče oblek — 0. Bernatovič Mestni trg št. 5 Ljubljana Mestni trg št. ?>. Postaja; Linbliana nžni kolodvor. Odhod. 6*48 zjutraj. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice, Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, Št. Vid ob Glini, Dunaj. 7-25 xjutrajm Osebni vlak na Grosuplje, Kočevje, Trebnje, Št Janž, Rudolfovo, Stražo - Toplice 9-09 dopoldne. Osebni vlak na Kranj, Jesenice, (z zvezo na brzovlak na Belak, Inomost, Solnograd, Monakovo, Koln, Celovec, Line, Dunaj, Prago, Draždane, Berlin,) [direktni voz Reka-Opatija-Soinograd.] 11-30 dopoldne. Osebni vlak na Kram, Tržič, Je-enice, Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Fr.mzenfeste, Solnograd, Celovec, Dunaj. 1»32 popoldne. Osebni vlak na Grosu-e, Kočevje. Trebnje St. Janž, Rudolfovo, Stražo - Tor'-ce. 3-30 popoldne. Osebni vlak na Kranj, i r/\č, Jesenice Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, 6- 15 zvečer. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice, Trbiž. Na Jesenicah zveza na bi .vlak na Beljak, (nomost, Solnograd, Monakovo, Vlissingen, (London), Celovec, Line, Dunaj 7- 39 zvečer. Osebni vlak. na Grosuplje, MKei je, Trebnje, Št. Janž, Rudolfovo. 30-10 po noči. Osebni vlak na Krani, Jesenice, Gorico, Trst Na Jesenic različna zdravilna sredstva n. p. zdravilo od L...... od M....... bcio mo5tardno seme. Nekega dne se mu je priporočalo vzeti po vyaki hrani eno žlico prahu oglja Belloc. Skozi 10 let rabim to sredstvo in od takrat ne Čutim nikakoršnih bolečin već. Odpravljam redno naturno potrebo brez vsakih ovir, in od tistega čas.» uživam zdravje kar je kljub moji starosti pravi čudes V resnici zadostuje, da se uživa ogre Belloc po vsakem kosila po 1—3 žttce. da se v nekoliko dneh ozdravijo želodčne bolezni, da, cefc> aestarele bolezni in tako, ki se zoperstavljajo vsakemu drugemu zdravilu. Oglje Belloc provzroCa prijeten občutek v želodcu, daje \ tek pospešuje prebavo in od stranjujc telesno zaprtje, oglje Belloc v^^* je neprekof.ljivo sredstvo proti težavam v želodcu proti migreni, ki je posledica slabega prebavijanja, proti ^orcJiei. proti vzn -havanji, kakor tudi proti vsem živčnim boleznim želodca :n trre v> ,i» fiMiJ,i Najpreprostejše sredstvo vživaii oglje Belloc v prašku je, vire/, uci l tarna«, da se v kupici na cisti ali poslujeni vodi pomeSa in naenkrat i v presledkih s::.je Oglje tteilcc lahko sen*> koristi, -kodi: i pa ne more, f kakršnakoli nanožM ga cabii Dobiva se po vseh lekarnah. Poskušali so oglje Belloc ponarejati, sli so te ponareube brez uanka in ne ozdrav ■• nič, ker so pač slabo pripravljene. Dii se izognete vsaki pomoti, patilt aataaćno aa in, da je H vsaki steklenici i e Belloc ir? naslov laboratorija: Maison L. hrere 19, ruc Jacob, Pariš. On*, ki se ne morejo privaditi ogljev prašek požirati, naj vzamejo raje pastiije Belloc. 2—o nastilje po vsaki jedi in kadar nastopijo želodčne bolečine, zavzeti zadostujejo popolnoma, in imajo isti gotov učinek. Pastiije vsebujejo čisto oglje Belloc. Zadostuje v usta jih daii, in s slinami, ki jih raztopi, požre ii. 1989 Dobiva se v Ljubljani: lekarna br. Piccoli, lekarna Sušnik, lekarna U. pl. Trnkoczv A, Bohinc Mm Židovska nI. 7. __Fp. Ševčik _ puškar priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih 56 pušk in samokresov ia&i&ega izdelka, kakor tudi belgijskih, sulskih in čeških strogo preizka6enih pušk, za katere jamčim za dober streL r*osebno pripo ročam lahke iTOCevke in puške Bock s Knippovimi cevmi za brez- dimrn smodnik. — Priporočam tudi veliko zalogo vseh lovskih potrebščin psy~ po najnižjih cenah. Popravila in naročhe se izvršujejo točno in zanesljivo. Cenovniki na zalitevanje zastonj in poštnine prosto. Ključavničarstvo Ig. Faschinga vdova Pol|aaakl nasip st S. Reichova hiša. Velika iawt* stedllnlh ognjišč. Izvrstno in solidno doto. Cene zmerne. Popravila ae ■ a tečno izvršujejo. • t 40 m brechllmega poatelfnega oateloroa, cettrfa, xa <> H nega blag? flane^el Ltd. pe 6 20 m dolgo 15 2 posteljni odeji, l na misni prt, volnen in seces. K S-50, ftaejse K 12-—, B 18«— itd. Damastni namimi prt, čisto platno in 6 servet 60 x 60 cm K 5*50. Rjuhe brez šiva, zajamčeno platno 150 x 200 cm ■ 2-30, finonito K 2-50. Rjuhe brez Siva, zajamčeno platno 150x225 B 2-70, finonito K 2-00. Komad Hochbergove specialne tkanine 82 cm Široko, 23 m za najboljše perilo K 15-50. Tucat brisač, rjavih in belih, karirastih 44x100 cm B 3-80. Tucat brisač, damast, čisto platno seces. vzorci 50x100 cm B sV—. Tucat batistnih rutic z atlasatimi pasicami, belih 44x44 cm E 1-20. Fini ostanki tkanine, beljeni 82 cm široki, 6—20 m dolgi meter 53 vinarjev. ■ ■aailliia|i pa po.—qaw SavgaJajaS« aa vaaaaa nazaj ta m pomta aaoar. V.orot ln omuraik nanj. Vajam a* aarajo, aka aa ali m naroai, poslati banka BERTHOLD HOCHBERG — Tkalnica platnina BOSTELEC CERVENT 12 ĆESKO :: nainru ulm Mimik ■ njHnUh otroških vozičkov 4o aalttMti. žime. M. Paklč ▼ LlaallaaL liw«»i«i nratnikim n m\> i wali«. Josip Rojina krojač prve vrste j| se nahaja sedaj t lastni hiši Franca Jožela cesta 1 konkurira z največjimi tvrdkanu glede finega kroja in ele- gantne izvršitve. Tvcrntlka zaloga najfinejših aogl. U in franc. snecljalitet blaga. ; Imi u Mm\m\i: i _! Najboljši kosmeiiški predmeti m, za olepisHJe polti in telesa so: dašak mm — m*> w da s j a \ 0B M S- ^ milo po ae ta, tz cream po s ~™ 1 K; aJ-a " MantBOl IMI, ustna vode po —aapu 1 SX j zoani prašek po 60b; za o!i*;'.:■ >;cv in rast las: lasnsa roda po 1 X; lasna pomada 1 E. Ti izdelki - Ada", ki so oblastvene varovani, so naprodaj lev Ph. Mr. Josip Cižmar v Ljubljani. ^unuite zaunno te domače iTdelke: Prva krajiška imm lilavirlee Ljubljana Hilšarjeva ulica 5 Recherjcva Iiiša Priporoča svoje prve vrste, za vsa podnebja solidno narejene planine, klavirje in harmonija tudi saaioigraino za gotov denary aa delna od-plaolia ali aaposodo. Poprave m uglaševanja se izvršuje\o io in rsčunijo najceneje, ^afvecfa tvornica sui avatrt|acerr FERNETBRANCA Spedaliteta tvrtke fratelli Jranca, J^ilan je vsied svojih slin o diotetsklh In odlično želodec hrepečih lastnosti :-: o najboljša želodi groncka sveta. Glavno razpečevalisce: Sig. Winter, Dunaj', III. Ungarg. 20. Pasti proti Dr. Seobnr^er. Zavitek 40 viti. Znaanka Schols. Skatljica 90 vin. taj preti kašlio Pastiije w*i glavobola Te staroslarnc, mnogo preizkušene pastiije proti kašlju m čaj proti kašlju sta izvrstni sredstvi proti kašlju, siljenju na kašelj, zaslezenja in proti vsem škodljivim posledicam pre- hlajenja. 4110 Dr. Lanterbacb. Skatljica SO vin. Izborno preizkušene pri migreni, glavobolu in influenci. Avstrijska, ki opaža, da se redi, pogosto išče pripravnih sredstev, da bi ustavila v gotovih letih nastopajočo obilnost sicer še prikupnih oblik. Kako zelo preobilica masti lepo obliko is vso lepoto ženskega telesa kazi, jc zadosti znano in takisto tudi želja vsake ženske, da » v pozno starost ohrani mladostno vitko obliko. Ne da bi morala preminjati dosedanji način življenja, lahko vsaka dama doseže namen, da dobi ono naravno vitkost, ki odgovarja idealom lepote ženskega telesa. Ako več tednov zapored vsak dan užijete eno ali dve Čaši popolnoma neškodljivega, obenem pa zdravje pospešujočega čaja proti debelosti .Graziella*. pa Vam izgine zoprna maščoba in zopet se pokažejo lepe telesne oblike. Caja proti debelosti .Graziella* stane zavitek 2 kroni. Pet zavitkov poštnine prosto. ,jb n-^lMf Dano! !, Groben štev. 1 i - 58 i m z modernimi velikimi brzopamiki iz iWm ftz MtimB v r&HGni '.e proga ed Star Line deča zvezda Na naših pemikih Fin«and, Kroos&land Vadcrlasd, Zoeland, LsplAsd in Samlasd, ki oskrbujejo vsak teden ob sobotah redne vožnje med Antwerpnom in Novim Yorkom jc snažnost, izboma hrana, v.judna postrežba in spalnice po novem urejene v kajite za % 4 in 6 oseb, za vsakega potnika eminentner;^ pomena, ter traja vožnja 7 dni. Odhod iz £jnb!jane vsak erek popoldne Naši parniki vozijo tudi na me^ec po večkrat ces Kanado v Severno Ameriko in je ta vožnja izdatno cenejša kakor na Novi York Pojasnila daje tlsdno potrjen zastopnik Franc Dolenc v Ljubljani, Holodvorska ulica odslej štev. 28, od joaate^a kolodvora na levo pred znano gostilno -,pri Starem TSŠlerill/. Raznovrstno perilo, namizne oprave, nogavice, srajce za gospode, po meri. v^ Žepni robci, . perje in puh priporoča \nton Šare, Ljubljana ielenburgova ulica št. 5. 0 Ifizitnice od preproste do najfinejše izvršitve priporoča Narodna tiskarna. Prosimo čimprejšnjih naročil, dat moremo slasti ob novem letu zadostiti pravočasne vsem seljana. Štor Peter Majdič, Celje. Podružnica t Kran|o. 3491 Velika izbira vsakovrstnih enostavnih do najfinejših modernih pločevinastih in litože eznih trajno gorečih peči, premogovnih bednjev is finih premogovnih salonskih košaric. Gospodarskih štedilnikov, pre-kncljivih kotlov in parilnikov za pičo, bakrenih kotlov za knhanje žganja, dobrih slamoreznic ?n dragih gospodarskih strojev. Najfinejše drsalke, sanini kraguljci. sanina zvonila. Vsakovrsne svetilke in sveč-! niki. Najboljše tozemske. francoske in amerikanske žage kikor tndi Ceno nizke! VSe dmgO OfOd.i?. Postrežba to6na I krojač Ljubljana, Sv. Petra c 16 an porota *vofo j veliko zalogo gotovih oblek : i« gospode in dečke, iopio : iti plaftcev ara gospe, nepre-j močljivih kavelokov itd. itn. Obleke po meri se po najnovejših vzorcih in najnižjih cenah izvršujejo. Prešernovih ulicah štev. 8» Rajrtfa zaloga nftit, timVto h etmftl talin. cevliOT b lm-tnnb \w irifti miM florskili ft?|je?. Elegantna ta lako skrbna izvršitev po vseh cenah. ALFONZ g BREZNIK o. kr. izvodonac In nolialj Glasbene Matice. . afajveej** ta najs**"ejsn trgovinr ta izposojevalnica klavirjev in h ar* ■ amonij**?. **eii ans V ? zaloga vsog* glasbenega orodf a stran in muzikalija . Ljubljana, Kongresni trg št. 15 ■4"'^*?^ V*. v-«n^a>n*aa>šfl lOlIHSll SB «5 ST» fa V/*BS j m Klavirje dvorne rvrdke B6sen-čorier, Czapka. Hdlzl Se Heirs-aaann, Stelzkazamer in Man* kora (smer. harm.) imam le {as iskljneno asUsU zastopnik za Kranjsko v velikanski zaiori tn izbiri. Ne dajte se varat; po navidezno cenem, vsiljivem blsga, osobito, ker nudirr vsakomur, da si po kolikor mo- 5oče stafnliu eenl aH na e"u-ovito saai.hr.đ naroke kres vsakega zadati a nabavi prvovrsten instrument s resnica*) pismeno 10 letno garancijo. Stari klavirji naiupodneje v s a uaie. *Tno^oTeva!^ina naf* aiija. Popravila in nelasevanje vseh vlasnfl nafeenole. Prs:-rrani klavirji vedno v zalogi. Violine, citre, kitare, tamburica, karsnonlke, telo« robovi in strune po tovarniških cenah. — Yes dan odprto! C. »f, ■?strijtkl patt.*-tmuribrilaf Um— M. 1I4.N« Anton a jec umetni in trgovski vrtnar cvetlični salon Pod Trančo. Pekarija, kavarna a mu vencev. \iimmt tam intn. han Hi- Okusno delo in latrtc rtĐf Zunanja naročila točno. Vrrnarila na li&ffl nd št. M. Stari trg štev. 21. Filiale« Slavni trg št. 6, Kolodvorska ulica št. 6. $ožična prodaja po znižanih cenah! Seilcna tkanin*, 1 kot 18 m m 12 K SO fe. Modno blago. Sukna. Barhenti. Flanele. Bavličkove tkanino — namizne a In kavno garniture, a Žepni robe2. — Brisače.* Bale za neveste. V. j JCavliček in brat. kopališče foi)ebrady, Češko. 1 kos SavUćkove tkanina , Tlastc*\ 13 m sa 17 R 50 k. 1 zavitek 40 m letnik in slmskik astsukov, eknsno isaranlb sn IS K. Dobite najboljšo. Blagovolite piaati po vzorce, ki jih dobite franko. X XX A X X XX aVaar mm « * -J 0O 1 d 00 00 (6 Q ee e V* > O C C* (S sn en I I" s l 8 *a 3" - S a registrovaaa zadruga s neomejeno zavez. i lastnem zadnii. demo v Ljubljani n Dunajski rati II je imela koncem leta 1909 denarnega prometa X 100,000.000 upravnega premoženja..........K 20,50 0.000 obrestuje hranilne vloge po 4,|2°j0 brez vsakega odbitka rentnega davka, katerega plačuje posojilnica sama za vložnike. Sprejema tudi vloge na tekoči račun ? zvezi s čekovnim prometom in jih obrestuje od dne vloge do dne dviga. Stanje hranilnih vlog nad . .... . e 20.000.000. Pesojuje na zemljišča po 5 -/« •/• s l'A*/. na amortizacijo ali pa po 0 74% brez amortizacije; na menice po •%. Posojilnica sprejela tudi nak iragi natrt eleie iMrtiMaj. URADNE UREi vsak dan od S.-12. in od nedelj in praznikov. ni1 I IM ! 5- Čadež v Ljubljani Mestni trg št 14 sole* Ursssceve siassf. trg ovise priporoča I I Cepiče, razno urini urilo, kratite, otratoike iti iti Blago imam solidno, cene zmerne. Postrežem točno. 1 0x0 ie$ -« 3S * Z o 5 Ji • S V M H . 2 sa *■* O * *£ N O -I = *o • » » 5 ** O & e o V JC e a Priporočam se za izdelovanje kotnkov vtefi vrat, kakor tudi damskih fep, kolorfev, ntniov. — V zalogi imam vedno veliko izbiro vseh vrst kožuhovine. — Sprejemam popravila vseh v to stroko spadajočih predmetov. — Izdelujem vse po najnižjih cenah. J. WANEK, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 21. □inininininiDlD UcoUaaa. Hettni trf 11 □iDininlDin □!□ najcenejša in najiiitrejJa vožnja v Ho s paniki JeveroDesieaa Uofda' Bremna - . T- - ■ NewYork Itnonafniki nIA1811 WTLHElMi<, ^KBOlfPRIKZ HX1MU. „EAISER VILHELM d. OROSSE". Prekomorska vožnja traja samo s do 6 dni. jjjj Natančen, sanesliiv pouk in veljavne vosne listke sa parnikc gori navedenega A oarobroanesa društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite V v Uvkliaat edine k pri 35 nasproti občeznani gostilni .pri starem Tišlerju". Odtod Is LJnMJane Jo vsak torek, ootrtok in soboto. — Vsa - pojasnila, ki so tikajo potovanja, toono in brezplačno. — m Fostrotsa poštena, roelna in solidna. Potnikom, namenjenim v zapadne države kakor Ctkrada Heksiks, Kalifornijo O iriiosa. Utaa, Viosrisf. Rers4a, Oreros is Vaahiartoa nudi nas* društvo posebno M ■ isredne ceao čez Mlrsasteas. Odkod na tej proari u Bremna S enkrat mesečno. Jsr dobivajo pa tndi listki preko taHinors in ns vse ostat- d^c sveta kakor mm Iraslllio. Rabo. latsoi-Airts. Colonto. Slifiport v Avstrallj« .td. 4TEU 70 5D 0605^2 633 I Modna trgovina I v Ljubljani 1 I Stritarjeva ollca št 7. I Solidno blago. Hlzkc nne. f zorel pottilie prosto. Novosti konfekcije za dame in deklice, bluze, modno blago za dame in gospode, pristni tirolski loden, parhent, platno, Sifon, gradi, preproge, zavese, garniture, odeje, pleti, šerpe, rute in žepni robci. C. kr. priv. tovarna za cement Trboveljske premogor~opne dražbo v Trboiljak priporoča svoj priznano izvrsten Poriianat-ccment v vedno enakomerni, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede tiskovne tn podorne trdote aaJoč nadkriljufoei dobroti kakor tudi svoje priznano izvrstno apno. Priporočila en izpričevala 2438 raznih uradov in n a j s 1 ovi t e j S i h tvrdk so na razpolago Centralni urad: Dunaj, L, Maximilianstrasse 9. NAJODLICNEJSA ZNAMKA ****** IE V IZVIRNI POLNITVI. ! Optični nvoo z električnim obratom. »U APOLEONI. ct>i&af§ne 2&jalr/a JSO/ Jć/e/f fbrfflie' MOETiCHANDON ustanovljene 1J43 'v'^pernaifu Cm 6r. Svorna in fcomorna o*o5avifejja-~tfra0. an^f Svorna cfobavife^a- ^TZaffihejši ^šampanjec* £7rancoški izdefešl ŠeneraTm reorezcntanl 3- CVeičmcm- *2>anafM drniški izmak1 in snoROVHii Dragotin Jurman Ljubljana, Selenbnrgova olica it. 1. Dolžnost natega zalednega \\mm in Slonike t da raM izkl|atao le mi Modni salon JUH-MAKHRC ■iJUBli JAMA, ŽIDOVSKA TJLIC^. priporoča cenjenim damam veliko izbiro krasnih pariških in dnnalskih modelov kakor najnovejših sponi tlotakov. Popravila točno In cono. 2306 Cene brez konkurence! Žalni klobuki vedno v zalogi. Šolske akvarelne barve Vzorci za vedno najnovejši (krema) za čevlje In usnje katero je priznano aajbolfso). Skatlflca stane 24 vinarjev. Zahteva naj se isto po vseh trgovinah ter vsak drug manj vreden izdelek odločno zavrne Oljnate firneževe barve n ol^karip. stavbne in jfrtrtflra! nizarii, bitne posestnike ter za domačo porabo Edino le čistilo v rei obliki in a aa;nxo Dusseldorfske oljnate barve za umetnike Oljnate študijske barve Firneži, olja in retnši za umetniško slikanje Kranjsko laneno olje in firnež Emajlne glazure Lake za vrtno pohištvo Štediino voščilo za pode {priznano najboljše 430f sv prodaja , ? prii dmžbt u. Orili i ha §lavna zaloga in kemična tvornica Ivan Reber LjoDijaiia. Poljanska tesla it. 15. Jantarjeva glazura za tla Vse vrste čopičev OSe za stroje Suhe kemične, prstene in rudnin, barve Prašno olje za pode Adolf Hanpunann * zkanledni Sa* prva kranjska tovarna za oljnate barve* firneže, lake in steklarski klej. Zahtevajte cenike! Zahtevajte cenike! Delniški kapital: 130,000.000 kron. Rezervni zaklad: 95,000.000 kron. Stanje vio; na knjižice, na tekoči račun ter razni kre-ditorji dne 31. decembra 1910, približno 720 milijonov K. Ljubljana, Franca Jožefa cesta štev. 9. Sprejema vlogo proti krsnflnlm knfltlosaif katere obrestuje od dne vplačila do dne dviga; rentni davek plačuje zavod sam; sprejema vloge na obrestovanjc v tekočem računa, na gtro-račtro in proti blagajniškim listom, dovoljuje kredite v tekočem rs vran, nadalje stavbne, klpovakairno, euain-ske« davčne lamstveue kredite Itd, eskomptira »snioe in devize ter preskrbuje njib tnkaso, isdaja tutkszfls, kreditna in prtpOTOOllaS pisma na ram tršiie« tn- is inoeemetve, prodaja in kupuje tu- in inozemske rente, zsstavnioetdeianVse in sršena ter daje vestne nasvete pri usiagautu kapItslSf izvršuje vse posle pri »aložitvi vv|CvSke>-ftvadtvvaiUi kavet), nadalje kswt| in vnauj, potrebnih za udeležbo pri razpisanih ofertih, sprejema vrednostne poptr]e v svrho njih skrnmbe ln uprave, oddaja proti Ofjnfu in vlomu sigurne samoshrambe (Safe Depoaits) pod lastnim »sklepom itrsnke ter sprejema vrednostne predmete (precijoz ) v hranitev, zavaruje arSSke in izžrebanju podvržene vrednostne papirje proti kurzne] izgubi ter oskrbuje brezplačno revlzlfo izžrebajoČih efektov, vnovčuje kupone, izirekane vrednostno papirje in valute, dovoljuje predujme na blago, vrednostno papirje ter sprejema borzna naredila na en- in inozemske borce, preskrbuje za svoje komitente trgovske lnlormaoije na vseh tu- in inozemskih triiičih, itd. itd. Centrala na Dunaju; Podružnice: Bocan, Bregenc, Brno, Celovec, Feldkirch, Jablanice, Gorica, Inomost, Karlovi vari, Ljubljana, Lvov, Mor. Ostrava, Olomuc, Opava, PulJ, Praga, Liberce, Toplice na Caftkem, Trst, VVarnadorf. p*, Lastnina ln tisk »Narodne tiskarne«. 68 196714 84 Avtomobllnn 3»e5D Loni-tec-lflrlla-Cerkno ter Sv. Ludlo. Pred otvoritvijo Bohinjske železnice je bila vsa severna groriške glede prometnih sredstev tako zanemarjena, da bi ji bil mogel konkurirati v tem oziru le kak del Galicije, Dve, klancev polni državni cesti, to je oni po Loški in Idrijski dolini sta omogočali počasno in dolgočasno eincanje starih poštnih kolib in pokritih tovornih voz. Le v najnujnejših slučajih se je človek odločil potovati iz Gorice v »Gore« ali nasprotno. — Bohinjska železnica je v tem oziru spremenila zelo mnogo. Postaja pri Sv. Luciji je postala naenkrat novo, veliko prometno križišče za obe prejomenjeni dolini. Ta postaja je pritegnila nase deloma tudi mesto Idrijo,, ki je poprej težilo z vsem svojim prometom edino le v Logatec — Nade na železnico od Logatca do Sv. Lucije in na drugi strani do Kobarida es po naravnem razvijanja zadeve najbrž ne bodo še kmalu izpolnile, četudi se je storil korak naprej s tem, da se je vzela ista Logatec - Sv. Lucija v zadnji seji državnega železniškega sveta soglasno v vladni program. — Na železnico v bližnjih letih torej ni upati, na drugi strani pa srednjeveški način prevažanja oseb in blaga nikakor ne odgovarja več trgovskim in zasebnim potrebam sedanjega časa. Podjetni in praktični trgovci so iskali pravega izhoda iz teh zadreg ter ga tudi našli. Posegli so po onih sredstvih, ki jih nudi današnja prometna tehnika, namreč po najnovejših sistemih avtomobilnih voz, ki se prilagajo terenu severne Goriške. Prva sta bila g. brata Ostan v Bovcu, ki sta zvezala s tovornim avtomobilnim vozom postajo Sv. Lucijo po Loški dolini do Koroške meje, Simpatično je pozdravilo ljudstvo to podjetje in videlo se je hitro, da se bode isto izborno rentiralo. Kmalu nato se je npeljal tudi poštni promet na tej progi, s tem, da je podjetje Devetakovi dediči ter g. Janko naročil dva z vsem mogočnim komfor-tom opremljena poštna avtomobila, v katerih se potniki posebno v poletju še raje prevažajo, kakor v železniških vozovih. — V letošnjem letu je družba Plemelj & Obid v Cerknem otvorila novo avtomobilno progo Sv. Lucija - Cerkno z enkratno zvezo. Kmalu nato pa je vpeljal enako zvezo med Idrijo in Logatcem tudi trgovec Vai. Lapajne v Idriji, na kateri progi pa je že poprej vozil tudi erarični avtomobil, ki pa ne prevaža osek S t^mi podjetji je v imenovanih k rajih mahoma dobil promet vse drugačne lice, vendar so ostali še veliki nedostatki, koje hoče odpraviti nova akcijska družba, po kojih na- in bode javni promet v zadnji Kranjski in severni Goriški potom ornih in osebnih avtomobilov tako nrejen, kakor mogoče nikjer v na-i monarhiji. — Glavni namen imenovani družbi je ustanoviti avto-mobihao zvezo Logatec - Idrija - Cerkno ter Sv. Lucija. Ta zveza, spojena z že obstoječo po soški dolini, bode omogočila direktni prevoz Notranjske (od Logatca) s Koroško (Bovec). Kakor nam znano je imenovana družba že zaprosila trgovsko ministrstvo za t< »zadevno dovoljenje in se že pogaja s poštnim ravnateljstvom v Trstu, da prevzame tudi ves poštni promet na progi Logatec - Sv. Lucija. Kar pa je še posebno razveseljivo pri vsem tem razvoju, je dejstvo, da so pri vseh omenjenih podjetjih udeleženi >ami domačini z domačim kapitalom, kar je glede na nas, narodno gospodarskega stališča,treba še posebej poudarjati. Tudi namerava zadnje omenjena družba oddati izdelavo avtomobilov, kolikor je sedaj pri slovenski industriji mogoče v izvršbo slovenskim tvrdkam, s čemur bi bil storjen prvi korak za vpeljavo avto-mobilne industrije med Slovenci. Ker je rentabiliteta omenjenih podjetij že dokazana, je gotovo, da bodo posnemali te samopomočne naprave tudi po drugih slov. krajih, kjer ni železnice. Imenovanim pod- j jetnim narodnim trgovcem pa je ča- I stitati na njih dosedanjih uspehih I in želeti največ sreče pri realiziranju novih načrtov. Izpred sodim /do Pote ote*. /f/A Kazenske razprave pred tukajšnjim okrajnim sodiščem. Huda »Karolina«. Karolina Bobnarjev* iz šentjakobskega okraja je tožila slikarskega pomočnika M. P. zaradi razžaljenja časti in zaradi lahke telesne poškodbe brez vidnih znakov. P. odgovarja na sodnikova vprašanja, da je nekaznovan, oženjen in da nima premoženja. Bob-narca sodniku: »O gospod, denar ima v šparkasi!« P. Bobnarei: »Bote pa šli ponj!« Karolina ga toži, da jo je v neki mesnioi v Florjanski nlici 31. novembra zvečer napadel, in jo zmerjal z raznimi psovkami. Bilo je to ns dan, ko so se vršile v Ljubljeni nadomestne volitve zs deželni zbor. P. pravi, da ne ve o tem ni* povedati, ker je bil pijan in predlaga, da naj se zaslišijo priče. Prva priča potrdi, da je videl P., ko je prišel res precej pijan v Florjansko ulico, in šel v vežo one hiše v katerej je ta mesnica* Druga priča pa, ki je bil navzoč, pripoveduje, da je Karolina, ki je strastna pristašinja dr. Krekove ženske klerikalne armade, P-a. neprestano zbadala. Imela je hud jezik nad njim in mu ponovno očitala: »no danes si že pijan, zastonj si se napil; liberalci ste se zopet enkrat zastonj nažrli.« P. je bil sicer hud, rekel pa je samo, da se ne pusti od take tercijalke »sekirati«. P. je bil razburjen, če je bil tako pijan, da ni vedel kaj je govoril priča, ne ve. kakor tudi ne ve če je bila Bobnarca pijana. Psovke ni slišal nobene in tudi ni videl, da bi bil P. hudo Karo-lino napadel. Ker zastopnik obtožen-ke zahteva, da se zasliši ae ena priča, ki je danes izostala je sodnik obravnavo hude šentjakobske Karo-line preložil. Izpred deželnega kot vzklicnega sodišča. Zaradi ponavljainice. Posestni-ca Josipina Počkaj iz Ilirskobistri-škega okraja je zahtevala^ da bi bila njena hči, ki je obiskovala šele 1 lete 4. razred dodeljena ponavljal niči. Ker je bilo to nemogoče, jo je učiteljica V. Cigo jeva zavrnila. Počkaj je vstrajala pri svojem zahtevku in ni pustila hčere v redno dnevno solo. Ko jo je predsednik krajnegn ^nl-*keg*a «veta Rr>štjarč;č poklical sporazumno z učiteljico na odgovor, je očitala Počkajeva učiteljici v nena-vzočnosti B štjančien. da g'eda učiteljica le na sunk . Boštjančiči pa je rekla: >-Kaj tebe skrbe moj; otro-ei. ti skrbi zn svoje; ee ■ n e SSte klical, bi bil ebtal dorna.« K se j s otvorila p se je vračal nekega večera aassesteifc Olip s svojo lOletn« hčerko v družbi z delavcem Janezom .Talen'm ii Vant;ne cementne tovarne r Mojstrani domov., ga je napadel brer, povoda domači fant Gosraln. Odloma i 1 je od bližnje ograje debel krajnik in nda-ril Olipa po glavi. Ta pa je udarec prestreg 1 z roko in bežal proti or>ž-niški po^taii. Gognla je *ek. 1 cel čas za njim in ga je po poti a> večkrat dohitel in udaril. Gogala se je pred okrajnim sodiščem v Kranjski g^r zagovarjal s tem, da je ndaril OHpa le v silobradu, ker je ta sV. čil nadenj z odprtim nožem in sra tudi zmerjal s smrVovcem. S diščp se je prepričalo, da je ta zaorovor neresničen in je obsodilo Godala zaradi prestopka telesne po^knrlbe r- t dni zapora. Pred vzklicnim aod:š^m vzdržuje Gogala svoj prvi zagovor. Državni pravdnik je silobran izključil, ker se je dokazalo, da Olip ni imel v rokah noži. marveč le svitlo fajfo, in tudi če bi bil Olip Gogala napadel, bi bil imel ta dosti časa zbežati. ker . je, kakor prizna sam, šele po Olipo- i vem napadu odskočil nazaj, odtrgal j krajnik s plota in udaril Olipa. Senat je vzklic kot neutemeljen zavrnil in potrdil obsodbo srvdišča v Kranjski gori. Svetotrojiški župnik Bajec obsojen. Kakšnemu srednjeveškemu terorizmu od strani duhovščine je izpostavljeno nase od krščanskega duha prepojeno dobro ljudstvo, nam jasno kaže sledeči slučaj. Župnik pri Sv. Trojici pri Mokronogu, Lndovik Bajec, sedaj v Šentjanžu je hotel popraviti podružnično cerkev sv. TTrha. V to svrho je poslal faranom okrožnico, kjer jih poživlja, da naj prispevajo k popravilu, katero namerava izvršiti brez konkurenčne obravnave. Farani 60 bili zadovoljni in so podpisali to okrožnico vsi, razen posestnikov Andreja Palčič« in Franca Petriča, ki sta zahtevala konkurenčno obravnavo. Župnika je to razjezilo in sklenil se je nad predrzneae-ma maščevati. »Prihodnjo nedeljo jih bom oznanil raz prižnico,« je rekel mežnarjn. Ta ga je prosil, naj tega ne stori, ker je sramota, če koga s prržnjce oznani, Toda samsn Po evangeliju js pogledal župnik Bajec oblastno s priznice po cerkvi in govoril meokaje nek listić v roki približno takole: »Hvala bogu, kljub raznim sitnostim smo vendar dosegli, da se bo popravila podružnica sv. Urhu brez konkurenčne obravnave. Vsi so podpisali, samo dva nista podpisala, in to sta Andrej Palčič in Franc Petrič, Zato ae izobčita Iz podružnice, in če kdo umrje, mu ne bode zvonilo, in tudi maše ae ne bodo sanj brale.« Tako se je razlegalo po cerkvi, kjer je vladala med poslušalci grobna tišina, s svečanim glasom oznanjeno župnikovo prokletstvo nad tema faranoma, ker sta upravičena zahtevala od župnika le to, kar smeta zahtevati. France Petrič je župnika Bajca zaradi tega sramotenja tožil. Župnik pa se je izgovarjal, ne kot jagnje božje, ki trka na svoja prsa, marveč kot farizej, ki si umije roke in zvali krivdo na druge. Rekel je, da je on to izjavo prebral, ker si jo je napisal že preje na listek, in sicer na željo mož fara-nov, ki so bili z njegovim predlogom zadovoljni. Trdi tudi, da je rekel na prižniei, »tako so rekli možje in, da je pristavil končno, »to ni moja stvar,« — tega pa s pričami, kate-! rih je bilo na razpolage) v obilici, ni mogel dokazati. Župnik je prinesel tudi neki listek k obravnavi, vendar pa ni mogel dokazati, da ga je res bral. in da je ravno to povedal, kar ima na listku napisano, ker so potrdile tudi zaprisežene priče, da je govoril župnik na prižniei na izust. Mečkal je sicer neki list v roki, ni pa bral z njega. Župnik Bajec je bil zaradi tega pri okrajnem sodiščri v Cerknici obsojan, da je kriv prestopka zoper varnost časti, ker je raz prižnico izročil imenoma javnemu zasramovanju svojega farana. na globo *0 krcn, a1 i 5 dni 7*pora :r. v povrnt v sorlnih strošk v. Bajee se »e pritožil rTjeajov zrgovi rnik je ori včerajšnji vzklicni obravnavi ugotavljal zag< vor župnika pri prvem sodišču. Odločno je trdil, da ni imel župnik namena koga sramotiti in se je skliceval na to, da tudi ni sramotno, če se raz prižnico pove, če kdo noče prispevati za kako nepotre-bno podružnico, ker se glasom našecra s+aroca a vsvri 's^pp"1 7nkr>na ne more nikogar fnri^flHi, da bi prispeval za kak~ n^dmžnieo. če ni izrecno potreb: - ^>r ta podružnica n; r>otr?b-iia. tož":ka tndi ni bilo mogoče siliti za pr:spevefc in zato. — tako trdi za-at^onik, — žnmvkovo oznanil^ tndi n? bPo srarcet'ln^ za t^žnikn. Ta za-e°vor cevada n: m^gel držati. ker kr;vda je j**«na is v«av <~trok ve. da je žaljenje se se komu kaj namenoma raz prižnico oč'ta k*»r jra lahko ofi-rurt^ti pri snf^an^b. VakfieOci ao-d;V*e je nriz^v župnika Ba'ca m^r-nflo tu tk>frd?1o njeg^vn ob*aodHo v Pred»-mi »vandrove«. Pred kratkim je ar^tira^ linMian-ka poklici ia noreča Ludvika MfUlerja n^kje iz Nemč-ie, ki je beračil po Ijnblj^n-*k;h cos4'lnah in narll'*nrovn! slovenske fzr>s+ie Pri *~e^e'ji je b;l ta možaka** ;ak° predrzen in je postal celo sirov. Tolkel je okoli sebe in razbijal ter kričal, da *e ne pusti vizitirati »von einer sehab'cren kranisehen Po-lizei: Gendarmer;e muss korrmen!« K o so ga vprašali za legitimacijo, je rekel, da nikogar ne briga, kdo da je on. Seveda vse to nadutemu Prusu ni n'č pomagalo, šel je v »šr**»hkam-roor, in odtod na sodišč«. Tam je dobil zaradi zopersta vi jenja ura^n^m '»r-aranom in zaradi vlačngarstva in He-"?"pia mp*?et. — In kaj je Zid? = Hm, Zid .je pa človek, ki računa, da je dvakrat dve pet, pa tega ne pove. Reservist : Prosim pokorno, gospod stotnik, za 24 ur dopusta. Stotnik : Saj ste komaj pred tremi dnevi prišli k vajam. Cemu pa rabite dopust. Reservist : Javljam pokorno, gospod stotnik, da bi rad svojo ženo presenetil. Stotnik: S kom pa? • e — O ljuba prijateljica, kako me li, da te zopet enkrat vidim. Cela vernost je že, kar nisva bile skupaj. Da, šest let je pravkar minilo, kar sva se zadnjič videli. Ti me nisi takoj spoznala? — O pač, a ne po obrazu, ampak po klobuku. — O. prijateljica — osem mesecev sem ze poročena, a moj mož ti je zaljubljen . . . — Glej no! V katero pa? Na ljudski veselici. Načelnica prve vinarne, ki je precej zapuščena, gleda jezno na drugo vrnarno, pri kateri se kar tare občinstva. Načelnica: Dri— vinarna nam dela silno konkurenco. Prodajalka : Kaj imajo tam mar bolje vino. Načelnica : Kaj še! Vino je se slabše. Ampak dame so bolj de-bojetirane. • . • — Torej ti si se oženil! Čestitam! Gotovo si jako srečen. = Res, prav srečen sem! — Menda si zdaj tudi uvidel, kako bedast si bil takrat, ko si v svojih feljtonih in povestih pisal o skrivnosti ženske duše, o misteriju ženskoga značaja in kar je še takih čenč. = Pardon, prijatelj, tako daleč se nisem. Prav na dno duše tudi as svoji ženi nisem videl. Rada me ima, od srca rada, o tem sem prepričan. Toda kakor v vsa/ki ženski, tako je tudi v moji ženi še nekaj, kar mi je uganjka. Rad bi jo pripravil do te ga, da bi mi razodela najekrivnejše misli, ki jih ima o meni. Šele kadar bom izvedel te njene najskrivnejše misli, bom na jasnem, kako mnenje o mem. — To vendar lahko dosežeš! = Kako? *— Vzemi najlepši in najnovejši klobuk svoje žene in vsedi se nanj, pa boš preklicano hitro izvedel kako mnenje ima tvoja žena o tebi. CERISI.T/ saJZalKliV^^ način preti vodnim škodam vseh vrst1 lefttftttact Avsh\ o are a t MsejSjsi SSSSJ Avsrr.ceresttna druibataxOunaj.XVIIIA flarftns toassefl Telefon Žggg§ BorszeSka namizna voda prve vrste! Zdravilo za angleško bolezen in slabokrvnost. Neprekosljiva pijaCa za osve-ženje in užitek. Voda 1© posebno dobra za mešanje z vinom. Glavni zastopnik za Kranjsko : Franc Schantel, Ljubljana, Frančiškanska ut Zaloga v »!. ljubljanskem javnem skladišču, Krteper-Tomažfč, družba z o. z.« Kaj naj kupim svojemu možu? Naj praktik nejSe darilo za vsakega kadilca je 1000 stretaic „ABAĐIB" v 40 cm visoki leseni kasilni omarici. Kadilec ima s tem stalen mičen del pohištva za kadilno ali pisalno mizo brez posebnih izdatkov. — Dobiva se po vseh trafikah^ Za vinopivce za mešanje s trtnlm sokom! .......-——--- aevtrallzlri naravnal ilkalicna kislin« vinsko klslico prijetno rezočega okusa. Ne barva vina« J. Ciuha Stari trg št 1 SflLVATOR Hana zaloga: Antoa Krisper, Ljtiljaa k Dobiva se povsod, a 01 Bspvjte m zahtevajte MUao te ^ I j« najboljši. 13 iriMdn.zaailttnnNMftiat mi m mm. ki 00 POPOFF ultoll« u čaj ii •vete. 4074 Točilnico kove priredi že mali dodatek »pravega :Francka:** s kavnim mlinčkom iz tovarne Zagreb. Le vsled svoje nedosežne izdatnosti in svoje neprekošene kakovosti je našel pravi Franck toli priljubljeni sprejem v slehernem gospodinjstvu. Za preftpnstae veselice se priporoča in čaja - godba na lok aatoge Žganja in izdelovanje likerjev v večjem prometnem mestu Štajerske, najboljši zaslužek sedanjosti, se zaradi preselitve z zalogo in inventarjem vred do srede marca 1912 »dela. Trajno mesto za spretne trgovce. Kapitala je treba K 12.000. — Ponudbe pod «£. Z. 100 Post" na upr. »Slov. Naroda«. Bogata zaloga najfinejših rokavic pravi francoski parfumi in vsi v to stroko spadajoči predmeti i najfinejši kakovosti SSV Za fMIt aaretfle m priporoča OTILIJA BRAČKO UJliai Dinajrti osti 12. i latUianoii lat V restavraciji „pri levu" Mar. TmviUo Mata 1« ««2 na praznik sv. Štefana v lagorl« ob Savi, katera se dobi od :-: 6 moZ naprej po jako nizki ceni. :-: 4355 i Malino Mtunla ii odvetalike praho izvežban v vseh SDornih, izvenspornih, ekse-kucijskih in zemlieknnžnih zadevah teli spremeniti mesto. Vstopi tudi got soiici-tator Poiasnila daje upravništvo »Slovenskega Naroda«. 4286 ftatefok ob S. svsčor. Vstop prost. Za mnogobrojni obisk se priporoča ft a) t i Koa-Pilko, restavraterka. I............... W j—m^ izvrstni pe^ ci se poši jaio po povzetju franko po 8, 10, 12, •\W 15 K. 2lahtne samice 2-3 K. 13 samic izpililo 168 mladičev. Val. Kobav, Skoffja Loka. SolDčno staiiif na Dunajski cesti 69 v 1 nad ^opm, obstoječe iz 3 sob, kuhinje, jedilne in podstrešne shrambe, shrambe v kleti ter dela vrta, se odda takol ali za tirnim termin. Najemnina 520 K z vodarino in drusrimi pristojbinami vred. Ravno tam se tako; odda sorejie 35 letii samiti eskrUiil 4353 domačin. Strokovnjak v modernem kmetijstvu in gozdarstvu, vseskozi po dten in zaneshiv. — Dokazi izrednih praktičnih uspehov, inborna izpričevala sa priporočila na razpolago. Prevzame eeaitve, kakor tuđi nadzorstva lai dobiftkanosne uredbe gospodarstev pasivnih graščin. Cen), ponudbe pod: „ Oskrbnik - «tr okov-1©52M na upravništvo »Slov. Naroda«. I V nedeljo, dne 24. t m. je trgovina celi dan odprta. Angleško skladiftee oblek, O. Bernaiovič Ljsritljatta, Mestni trg št. 5. s posebnim vhodom, ena ali dve postelji; mesečno 20 kron. 420/ Uradno dovoljena, že 20 let obstoječ« najstarejša ljubljanska Gs Flux Poljanska cesta št 6, pritličje 2 minuti od tržnega proatora (preje Gosposka ulica štev. 6), priaoroća in namešča le boljše Pej voštja, ma so voni! in razne plese, od Božiča do konca prazni-štva, od seksteta do popolnega orkestra. Tudi šrameljski kvartet z vlogami, poštnim -rogom, priporoča: = Avgust Zornič 4266 ksnces. godbe v LjiMani. ulica Stare pravde štev. 3. m I rw■ av i ii mi" iei 1111 m........,mmm Izdelane postelje iz rdečega posteljnega inleta. I Prav dobro napolnjeno! Per-^ niča ali blazina, 180 cm dolga, 116 cm široka K 10-—, s K 12—, K 15- in K 18 —. 2 metra dolga, ' «140 cm široka K 13* - , K 15' , K 1 K 21*—. Zglavnik 80 cm dolg, 58 cm širok K 3—, K 3 50 in K 4—, 90 cm dolg. 70 cm Širok K 450 in K 550. Izdelujem tudi po kakršnikoli drugi meri, «3 delni mo-droci iz dlake za 1 posteljo K 27*—, boljši K 33*—. Pošilja se poštnine prosto po povzetju od K 10 — naprej. Zamenja ali nazaj se vzame proti povrnitvi poštnin stroškov. Benedikt Sachsel, Lobes 913 pn Plzn]u na Češkem. 58o Gramofoni iz prve roke se dobe le v :: ateljeju za gramofone :: Sodna ulica št. 5. Velika tvorniska zaloga. i Gramofon za gostilničarje z magnetnim Ttnetom, popolnoma sam delajoč, začne in jenja sam K 80' -Enoletno pismeno jaa;-stvo. Pišite po cenik, gle K 1-50 xa 1000 Velika zaloga grame-.'. Tonskih nlošč. .*. Pazite natančno " na naelov. n jloi iskajoce vsbHb vrsfs j B^in^h^po^i '•'ako«" i ^BSaBl^^^^^S«*BWMW««sCT!»fflB^^m^ '•'ako«" privatno raoveko in gostilniško oaebje Izbira različnih slnieb, zlasti za ženske Vestna in kolikor motno hitra postrezoa ^agoto^iiena. I3M Pri vaaajlh vprašanjih se prosi znamka za odgovor. fiSTffFsnf Basna mm ^1 p^ir^TRSTu POnTEROSSO 3 ! Pooblastila"! V^AIA) fTaraiili banka *efl»'.h hranilni«. flOC-L U KIJIZitE PREMIJSKE TLOGE poTprecno po sestavi izvrievalnega odbor1« nar, napredne stranke se dobe (LOGE V TEKOČEM UMIH in VLOGE FlKSliE liAJUGODU. . URĆHO POSLOVANJE VSE9 VRST. Oddelek za vadile in kavelfe. jitodna trgovina Jezerše na Mestnem trgu prinoroča svojo veliko izbiro damskih čepic, perila, zavratnic, pletenin, rokavic, predpas-:: nikov, kožuhovine itd. :: po znano nizkih conah. mmi% - il. s*, h rt 2.—S. p*. Ivan Bizovjiar lekaraarja : PICCOLIJA ■ v LJUBLJANI, Daaajtka cesta, obsega navedeno množino železa v nasprotstvn z dru Emi že le zna ti mi ki na-v mi, obsegajo samo toliko železa kakor navadni namizna vina in nimajo torej nobene zdravilne vrednosti. To dokazuje več kemiških analiz in tudi ona, ki se je mvriaa po odredbi c kr. ministrstva notranjih zadev. Zeleznato vino lekarnarja Piccolija jači slabokrvne, nervozne, vsled bolezni oslabele osebe, slabe in bolezno izgledajoce otroke. Steklenica s . 1. 2 K, 3 steklenice K 6 50 Vozni na m zavojnina prosta. Ijubljana, Kolezijske nI. 16 1M2 ixwr»aje za razne prilike. Oslo nznetniako oki Prodaja cvetlice, raz-ntvrstne ulite m-i io zelenjavo. Kupujte v slovenski trgovini Ravnokar jc izšel Legvartov Koledar za kmetovalca za leto 1912 z izvrstno in koristno vsebino, vezan v usnj. platno. Cona koledarju Jo K 1*60, s poito K 1*80 in so noj blagovoli denar naprej poslati. Pri 10 iztisih se da 1 za nameček. Dobi se pri 3v. Jonaču v tjnbljani nasproti glavne pošte. Prodajalka a sprejme v trgovino z mešanim blagem. Služba trajna. Ponudbe pod *297 „Trgovina11 na upravn. »SI. Naroda«- Ceno se prode dober pes-žpol mlad, rjav ter velike rasti. Poizve se v kantini na Kođelovem (Grnoariev kanal). Prodajam od tO hI naprej vsakovrstno ceno in drago ovo vino starino letnik.........1°08 „..........1909 II k t I ' f droino žganje po 5 I in več ~asjaj vse lastni pridelki. Za bolnike, starčke, žene v posteljah imam tudi posebna vina in jih dajem od 56 litrov naprej, onemu, ki pošlje svoj sodček. Ivan Malne, posestnik na Blzeliskem. 339. Jedilni krompir belomesnat, v rumenih oblicah 10.000 kg K 660 —. Jedilni krompir, rožnik 10.000 kg K 730 —. Jedilni krompir, modri rožnik 10 0O0 kg K 620*— Debele zelnate glave, bele 10 000 kg. K 700 — oziroma po vsakokratnih najnižjih dnevnih cenah iz našega ogrskega nakladališča, naloženo a la rinfusa ali v vrečah, ki jih računamo po lastni ceni. Poleg tecra <3o^avljsmo česen eennlo In semensko čebulico najfinejši delikatesni med in papriko, za katere pridelke na željo radi postrežemo s specialnimi ponudbami Ker krompir in zelje dobavljamo z različnih postaj si pridržujemo, da stavimo ponudbo franko do-ločitvena postaja. Dobavljamo samo izbran kromp r Pogoji: Pol denarja naprej, ostanek po povzetju. Prva segedinska kmetijska zadrega I.Szegediner Landw. Gen. Szegeda Ogrsko. Jako zanimiv, zabaven in ocefen list s slikami ki izhaja vsak potok, ter stane četrt letno le 1-80 K. Zahtevajte ga povsod 1 NaroČite ?a in inserirajte v njem! Naslov: linstTO-vani tednik, Ljubljana. 763 Martin Klemenčič na Vrhniki št. 112 priporoča svojo veliko zalogo raznega pohištva in rame Omar O, kostne, postelje, mize, stole, modroce, popolno oprave iz trdega in mehkega lesa. Prevzemajo se tudi vsakovrstna naroČilo ter se izvršujejo točno in solidno. Cene nizke! 4139 Supe rf ostati mineralni in živalski, najbolj preizkušeno, najzaneslivejše in najcenejše gnojilo s fosforjevo kislino za vse iJansT* vrste zemlje Vsebina stroge zajamćens. Najzanesljivejše in najhitrejše oživljenje krmskih nasadov, doseženje velikih donosov fosforovih soli polne krme. = Superfosfat = povzroča pri žitu in sočivju najpopolnejšo tvoritev zrn in požlahtnenjesadu, tako tudi pri krompirju, repi itd dalje amonijakove, kalijeve in solitrove ."• superfosfaie dobavljajo 4323 vse tvornice umetnih gnojil, trgovci, po-Ijedebke zadruge in društva Centralna pisarna: Praga, Pfikopv 17. Prodajalka mešane stroke želi spremeniti službo. Ponudbe pod „spremena" na uprav. »Slov. Naroda«. 4329 Išče se zanesljiv in izvežban dacar naslov pove uprav »Slov. Naroda« 4287 Učenca poštenih staršev, ki ima veselje do trgovine sprejme Rudolf Mm i trgovina mi blaga, Ribnica na Pohorja, Štajersko. Sprejme se takoj ali s 15. januar. (starejša moč) 4320 za vodstvo podružnice. Prednost imajo, katere lahko polože kavcijo. Senica & Piiih, ŠoStani Štajersko. £epo stanovanje s 4, eventualno 3 sobami se odda 11. letom Slovenski tro 0 (trg pred sodnijo ) — Več pri hišnika. 4331 SsasF* se kupi. -Tpi Ponudbe pod ,,Na zdar" Trst, glavna poŠte; poste restante. 4212 fCiša z gostilno v eni najbolj živahnih ulic v Ljubljani s hlevom in šupo. gostilniškim in vrtom za zelenjavo ; pod hišo je 20 m dolga in do 4 m visoka klet ; pripravna je tudi za vsako dru^o obrt, je 16 let še davka prosta se radi bolezni proda. Poizve se: Prisojna ulica štev. 5- i :: eventuelno 1 s stanovanjem I pripraven za trgo- I vino ali obrt, na i Kongresnem trgu I št. 13 i se odda v najem takoj ali za februar 1912. Natančnejša pojasnila daje upravništvo »Slov. Naroda«. 2501 i cela, popolnoma suha po 1 m dolga.....K 11*— za meter in po 24 col «......» 7*— za meter se dobijo pri 4330 J0S. L0RENZI, LJUBLJANA Dunajska cesta št. 44. Telefon št. 153. Zahtevajte lastoa ln poiuiine prosto moj bogato ilustrovani glavni katalog z ca. 4000 slikami ur, zlatih, srebrnih predmetov, godbenih potrebščin, jeklenih in usnjatih predmetov, potrebščin za kadilce, manufak-turnega blaga, gospodarskih potrebščin, orožja itd. Prva tovarna ur JAN KONRAD, c. kr. dvorni dobavitelj Most, *L 1143, CsikO. Prava Švicarska niklasta remontoarka na sidro, sistema Roskopf pat. 5 K, 3 kom. 14 K. Registrirna »Adler-Roskopf«, niklasta remon-ioarka na sidro K 7 Prava srebrna remontoarka. odprta K 8 40. Nlkak rizlko! Zamena dovoljena ali denar nazaj. 39 TA 0266 D0D D7C 41 75 5 .H9 0746 06 61 64 SE Pozor! PozorI Slavnem a občinstvo javim, da bodem na iv. Štefana dan preselil nitilii v svojo lastno hišo na Dolenjski cesti, kjer bodem postrezal s svežimi klobasami in s pristnim salonskim cvičkom iz Gadove peči. — Salonska godba. Začetek ob 3 popoldne. 4339 Začetek ob 3. popoldne. K obilni udeležbi vabi mm mm Jožko Jebačin. Kolodvorska restavracija Jos. Schrey. Na Štefanov dan, 26. decembra Inssniss-His dobavljam franko na vsako postalo za reklamo sove vrste Snkihiit Jwr ▼Jaar^Baa^V ki ** s°nMo s nogo s v omarice is 10 letno garancijo OdpoSljetn ks dobim 15 K zadatja, ostanek ps povzetju. Vse vrste Šivalnih strojev po ===== cenah na debelo. ===== L Motal. Ini l Mri Imstrnt 23/1 sskii ▼ Ameriko In Kanado Začetek ob 8. zvečer. Vstopnina 60 vinarjev. Točila se bodo tale vina : cviček-sromelič?^, ^Iranec fFrtelhof\ kraški teran (Tomaj) m kot novost siliior (Siains)« Za mnogobro^en obisk se priporoča Jos. Sehrey, restavrater. IgSsj Cunard Line. Pannonia iz Trsta, dne 12. januarja 1912 Caronia tz Reke, dne t. februarja 1012. Franconia iz Reke, dne 14. februarja 1912. la Uvsrpoola; 274 Najveći in najlepši parnik sveta. Lus'tania, 27. januarja, 17. februarja, 9. marca 1912. Mauretanfa, 30 decembra 1911 20. januari;'., 2. marca, 23. marca 1912. Pojasnila in v »ne tiste pri OstaaorfjeBo sjisal v Ltnbliani, SloatSkova nllea ste v. SS, poleg cerkve Srca Jezusovega. Vozna cena Trst-New York III razred K 160 za odrasio osebo z davkom vred in 90 K ca otroka pod 12 leti * davkom vred. i)iiirt;u\ ar* !u6 §j s vseh vrst se dobe po najnižjih cenah v s Narodni 5cn|igarnl v Prešernovi ulici št. 7. :: i ijsiamn Priznam lapisIRe mrtims. NaflopftO ObllkO. Kompletno nravlj^nr kSSOtS '* BSUliZ- no orodje, skledo, posodo omako, kavni m čajni servisi, namizni nastavki, umetnin o. Edin nadtnnestilt zi snmi sn&re. Specialni predmeti za batele. restevra-cije in kavarne ter sa oeitsiane, ne- aafe i. t. a. C Bakli dvorni dobavitelji CHRISTOFl? i tle DnnaS I«, Opornrtnf it. 5. (lleInric!!s!?of). Unstrovani cenovnih zastonf. Po vseh mestih zastopniki-prodajalci. Za jamstvo pristnosti nosijo vsi izdelki poleg stoječo tvorniško znamko in polno trne Razglas o dopolnilnih volitvah za trgovsko in obrtniško zbornico v Ljubljani. Z razglasom c. kr. deželne vlade v Ljubljani z dne 16. oktobra 1911, štev. 27.049 (uradni list časopisa „Laibacher Zeitung" štev. 241 ex 1911) so se odredile dopolnilne volitve za trgovsko in obrtniško zbornico v Ljubljani. 31. decembra 1911 izstopi naslednjih dvanajst članov trgovske in obrtniške zbornice in sicer: iz trgovinskega odseka: iz 1. kategorije: nihče; iz 2. kategorije: Urban Horvat, Viktor Ro h rmanu in Feliks Urbane; iz 3. kategorije: Franc Zoreč, Fran Šubelj in Pavel Velkavrh; iz obrtnega odseka: iz 1. kategorije: Andrej Gassner; iz 2. kategorije: Vinko Majdič, Ivan Rakovec, Ivan Schrev in Filip Supančič; iz 3. kategorije: Josip Globelnik; is 4. kategorije: nihče. Po § 8 zakona z dne 29. junija 1868, drž. zak. štev. 85, oziroma po § 7 volilnega reda z dne 23. oktobra 1905, dež. zak., štev. 13, postavljena c. kr. volilna komisija naznanja, da bodo po § 8 volilnega reda sestavljeni volilski imeniki oš 21. decembra 1911 do vštetega 3. januarja 1912 javno razpoloženi in sicer v Ljubljani pri mestnem magistratu, na deželi p« pri c kr. davčnih uradih. Pri teh uradih je tudi volilni red na vpogled. Volilski imeniki so po trgovinskem odseku in po obrtnem odseku in v teh po posameznih volilnih kategorijah urejeni in obsegajo volilne upravičence dotičnega davčnega okraja, oziroma mestne občine Ljubljana. Volilci, ki imajo volilno pravico v več volilnih kategorijah, so vpisani v volilskem imeniku one kategorije, v kateri plačujejo višji davek. V zmislu § 4 volilnega reda jim je na voljo, do 3. januarja 1912 pri c. kr. volilni komisiji podati izjavo, da hočejo biti uvrščeni v kako drugo pristoječo jim volilno kategorijo. Ugovori zoper volilske imenike (tudi poprave naslovov) se morejo med časom, ko so imeniki javno razpoloženi, ustmeno ali pismeno vložiti pri podpisani c. kr. volilni komisiji. Ugovorom je priložiti utemeljujoča jih dokazila. Posebno se opozarja, da je v prid javnih trgovskih družb, upravičenih za volitev, da dado namesto v imenikih vsled nedostatka drugih podatkov morda označene firme vpisati po § 5 volilnega reda za volitev upravičene javne družabnike, vpisane v trgovinskem registru. Isto velja za družbe z omejeno zavezo v smisli* zakona z dne 6. marca 1906, drž. zak. štev. 58 glede za volitev upravičenih poslovodij, vpisanih v trgovinskem registru. Na ugovore, vložene po 3. januarju 1912, se ne bode oziralo. O pravočasno vloženih ugovorih odloča c kr. volilna komisija po § 7, odst. 7 volilnega reda končno veljavno. Dnevi in ure dopolnilnih volitev in podrobnosti se bodo naznanile po* zneje, ko se razpošljejo izkaznice in glasovnice. V Ljubljani, dne 12. decembra 1911. C. kr. vohina komisija za trgovsko in obrtniško zbornico v fjubljani Predsednik: deželne vlade svetnik Kulavics I. r. 4MT3 CHRISTOFLE 3961 platnine in pavoinine I kupite naravnost pri izdeiovaicu naiceneje. Novosti finih flanel in barbentov. Zgotovljeno perilo Popolne opreme za neveste in opreme za hotele, zavode itd Vzorci gratis in franko \Mm Brati« Kre'tar, Dobnlka 305, ttb. 3 vzorci K I"—, 6 vzorcev K 1 80, 12 » » 3 40, tudi v pismenih znamkah — Poučna ilustrovana brošura gratis in franko. 2986 Higienska ntnefaktni J. Singer. Denai I, fiisingerctras« 1 f J?JUBunna Veletrgovina % manufak* == turnim blagom. izborno, zajamčeno, zdravju neškodljivo barvilo za lase in brado je 1. Vitekov „Odollne", ki barva takoj in trajno, piavo (blond), rjavo in črno. 1 karton z navodilom K 4'—. 2. Vitekov „Nncin", dvoj na ta, cenejša vrsta. 1 karton K 2 —. Vitekov „Nncin", enostavno bar- steklenica K 1—. Ta barvila so se v tisočih in tisočih slučajih izkazala ;ia,boljša. Edino pravo (vse drugo zavračajte) iz tvornice kosmet.in diet. izdelkov tvrdke Fran Vfttk a dni. Prap. SS£ Drogeri a Idrija : iiMoa, -»itfliurg. ul. 5. nasproti glai. pofli. &vornišha zaloga sukna. Majoeč/a zaloga preprog. Popotne opreme %a neveste, dpraoe za hotele in stanooanja Majnizje cene t Strogo solidna postrežba / 1741 SI ar o dno podjetje7 14 Majhna hiša ? mesti aH flksRd n kuL blagovoljne ponudbe s pogoji in ceno na i^avniStvo »S! Naroda« pod JteledTor". Jfaša ^nčka. i Mlčaa povest v Neai eoHki, ki ae Me aiaajkati v aooeiri kajifaid. Staae sano Se ?ia. !■ te tetiva v vseh vecjlk kajigaraah. ainpinininiDininioiaininjnpln □ Radi inventure 1 prodajam ta teden do novega leta blago iz cele zaloge —■ pod vsako ceno. === t tremi nitaml, »Mtankiii nosloe]! r zelo lepem krajo o!i Hrvaški meji. Izvrševala se je do sedaj tam gostilniška in trgovska obrt, ie zelo pripravno za prašiče- goveje- in konjerejo, ter aajbolj ugodno za kake a inteligentnega in solidnega trgovca. Najemnina znaša 3000 K letno, ter se naj poš jeto ponudbe na Posojilnico za Lasni petek, Cra§e, Travo ii vsi soMo v TraTitiko pri Metar Posestvo se eventualno tudi proda 4324 In to z napisfcilojr? K 10.0OO* , dmrjo zamore ostati vjSISii*f»nOB r Langen & Wolf, Dunaj, Laxenburgerstr. 53 n. Zastcpnia: Gabriel Briašek, Ljubljana, B.eivVoisova cesta 18. Originalni motorji „OTT01* za bencin, bencot, petrettn, surovo olje, sesalni plin. £okomobite na bencin s streho aH brez nje 6152 Stroji za obdol07fiafe lesa. Popolne opreme žag in mizarstev. 1 "^tes^s^^?. Ledne in hladilne naprave. Obisk inženirja, proračuni, prospekt 526 A. B L brezplačno. : Dr. Sieonora Jenko-Groper zdravnica za splošne bolezni in specialistka 3a ženske bolezni ordinira: od tt.—12. do p. in od 3.—4 popoldne. ;: v Voloski, viia „Jrfir". :: Po mn mim M\\ se izdelujejo v lastni delavnici. J Uoaunfi*. '2 NGRESNI H|g 8. tj Velika zaloga * ' ili io tirnim čevljev. 3818 Herbabnjlev podfosforokisli Za slabokrvne in prebolele je edravniško priporočeno matfnako ilao 233 KQč aa|bol|io arodatro. 4 steklenice (5 kg) Iranko K 4*30 Br. Novakovič, Ljubljana. apneno železnati sirup Že 42 let zdravniško preizkusen ia »rieoreća« prsai sirap. Razkraja slez, blaži kašelj, pospešuje tek. Povzdiguje slast in reditev trupla in je izboren za tvontev krvi ta kosti Steklenica 2 K 50 Ii, po pošti 40 h več za zavoj. Krasna darila za božič in novo leto. Raine»ratni asjae- vr 31 predmeti kak ar prstani, afeani. br ose, ▼eriiice, ObesJ&l nimbt, 4ore aa cigarete, igle! ve se boda »s tej priliki preda isti p« isrodno znižanih mal ter se za res ugoden nakup najto^leje ;: pnporoču najstarejša domaČa tvrdka :: I min trje?« i mm t 23K zir isiini mm>" ciifiit Ljubljana, WoSleTr. nl!sa št 3. ■ m m o »iN j, ce m ca S« ca Lepa, koristna Božična darila! ia po to znano najnižjih conah dobita v modni trgovini peter Sterk LJubljana, Stari trg it. 18. Specijalna trgovina najmodernejših bluz, jutranjih oblek, I* kako« vosti; moško, žensko in otroško perilo, velika izbira najmodernejših .\ moških klobukov in čepic, dalje čepic za dame, deklice itd. j% tor na|modornoJie hožuhovlne. rste-■uljm L1M1 laka Telefon številka 1Si r I Brata Hana. lakirana, slailii EBERL pleskarja;.;. Prodajalnicas f j Miklošičeva ulica št. 6. LI '.asproti hotela „Union11! iMiklo 243 Delavnica: Igriška ulica štev. 6. Električna sila. - Imam v zalogi še mnogo tisoč krasnih j iiUlbUUliUI Lil i po br ezkoii keačno nizkih cenab. 4,36 o C Kateri gg. trgovcev želi kaj cenega in okusnega, «• n*> se oglasi a'i naroči peaaieno pri domači tvrdki f11». M f lillii, umi i Dvorski trg štev. 3. Najnižje cene! Strogo soMdna postrežba \ e,.!,. bukova drva. kvadratni meter ▼ dolžinjih po 6. 8 in 12 kroa Mehka drva m- no 4 n 8 kron Razžagana in raice- Dliena bukova in mehka drva na kubčn. meter ah v vrečah^ Tr- haMliaki Dremooi kOM.vnik K 160. l-ockotec pran in seian K 15C iTSTSmSSSfl šteđ.lniU, Briketi lOPOJ^K 14 50. 500 kon, -___—____K 7 50. Najboljše bukovo olje za "kanje.-- Vse prosto na dom postavljeno. 4340 SI. t L laefe i m M. is. Telefon M. E Berbabnyteva aromatiška esenca te 43 let aeaOiaa i. mM preiikusenj bolečine teiateee sredstvo z« vdrrnenje. Laiša/(n odstranja bolečine v sklepih in mizicah ter iivčne bolečine. pred peaareiaajai se Steklenica stane 2 K, po poŠti 40 h več ia zavoj. Edino izdelovališče in glavno razpeCcvali^c: Dr. Hellmanna lekarniea „Zur Barmherzigkeit" ga ii. mam da (NERIAINT-JEV aaaladalk). Zaloge pri gg. lekarnarjih v Ljubljani in Novem ntaatu. FD 42 0675 74 51 3552 59