glasilo delavcev industrijskih montažnih podjetij NOVEMBER 1987, ŠTEVILKA 11, LETO XXI IMP Glasnik izdaja Delavski svet sozda IMP — Industrijska montažna podjetja v 7.200 izvodih. Uredništvo: Ljubljana, Likozarjeva 6, telefon (061)321-043. Glavni in odgovorni urednik je Janez Votek. Člani odbora za obveščanje sozda IMF so. Ladislav Abraham, Anka Brezec, Aleš Fujan, Bojan Germovšek, Dušan Hočevar, Vinko Jager, Dragica Janežič, Jože Kovač (predsednik), Biserka Lazar, Marija Leskovar, Joži Pipp, Majda Slapar, Silva Škoda, Tomaž Štrakl, Helga Volk, Primož Zupančič, Marjan Žnidaršič. Tiska Tiskarna Ljudske pravice v Ljubljani. Nenaročenih rokopisov ne vračamo. Po mnenju Sekretariata za informacije IS SRS št. 421-1-72 z dne 26. 9. 1974 je IMP Glasnik oproščen temeljnega davka od prometa Proizvodov. 40-letnica IMP-ja Zaokroženo obdobje Štiridesetletni jubilej dela je sozd IMP proslavil 13. novembra v ljubljanskem Cankarjevem domu najprej s svečano podelitvijo sozdovih priznanj. Vrh Proslavitve pa je bila slavnostna akademija, ki so se je udeležili predstavniki IMP, poslovni partnerji, družbenopolitični delavci ter novinarji. Sozd IMP namreč letos že peto kto podeljuje priznanja vsem tistim delavcem, ki so kakorkoli s svojim delom na različnih področjih prispevali delež k napredku organizacije. V teh petih letih je bilo podeljenih Preko petsto priznanj posameznikom, poslovnim partnerjem in društvom. Letos je na podlagi delavskega sveta sozda prejelo priznanja 120 delavk in delavcev ter Ikovo Gasil-j $ko društvo. Vsi ti so s svojim požrtvovalnim, nesebičnim delom, z znanjem ter izkušnjami prispevali pomemben delež k razvoju svoje delov- ne sredine in celotne sestavljene organizacije. Na svečani podelitvi priznanj je dobitnikom v imenu koordinacijskega odbora sindikata čestital predsednik odbora Vili Bertole in se jim hkrati zahvalil za dosedanje delo. Vse navzoče na tej podelitvi je pozdravil tudi predsednik delavskega sveta sozda Iztok Munih in se prejemnikom priznanj zahvalil za njihov prispevek h krepitvi gospodarske trdnosti IMP ter jim zaželel prijetno praznovanje jubileja. Za priznanja pa jim je čestital tudi Franc Kumše, Svečana akademija ob štiridesetletnici IMP generalni direktor sozda. Priznanja sta podelila predsednik delavskega sveta sozda in generalni direktor sozda. Slovesnost pa so pod vodstvom profesorice Mire Cimperc zaključili IMP-jeve pevke z zapetimi pesmimi: PrZilruošce rastejo; Lepa ura, sonce sije; Dober večer, lubo dakle; Dečva to mi povej in Zdravica. Na slavnostni akademiji, ki se je začela s Pozdravno pesmijo, ki so jo zapele naše pevke, je govoril sozdov generalni direktor Franc Kumše o razvoju firme od njenih začetkov s štirideset zaposlenimi pa do danes s približno 8300 delavci ter o načrtih za prihodnost. Ob tej priložnosti je IMP letos prvič podelil za posebne dosežke Zlati znak IMP, ki ga je prejelo osem posameznikov (od teh sta dva že pokojna). V imenu dobitnikov Zlatega znaka se je zahvalil za to posebno IMP-jevo priznanje nekdanji dolgoletni direktor IMP Stanko Krumpak. IMP-eju so potem čestitali in izročili spominska darila poslovni partnerji. K 40-letnemu jubileju je čestitala tudi predstavnica Republiškega odbora sindikata in izročila plaketo tega republiškega odbora. Dejala je, da kar ena tretjina naših delovnih organizacij spada v dejavnost gradbeništva in le-te s svojo organizacijo in delom veliko pomenijo in so lahko vzor marsikateri delovni organizaciji. Člani kolektiva sozda IMP so tudi veliko doprinesli k razvoju delovanja Republiškega odbora sindikata delavcev gradbeništva. Zato je na predlog komisije za organizacijsko-ka-drovska vprašanja sprejel izvršni odbor Republiškega odbora sindikata delavcev gradbeništva Slovenije sklep, da se kolektivu IMP podeli plaketo. Kulturni del slavnostne akademije so kakovostno izvedli mezosopra-nistka Eva Novšak-Houška, violinist Tomaž Lorene, kitarist Jerko Novak, pa baletnika Mateja Rebolj in Vojko Vidmar. M. P. Ten podpisal sporazum HRVAŠKI TRG V sredo 11. novembra je bil v Ljubljani podpisan samoupravni sporazum med Tenom, Institutom za Elektrogospodarstvo v Zagrebu in Fakulteto za elektrotehniko, strojništvo in ladjedelništvo iz Splita. S tem samoupravnim sporazumom omenjene organizacije opredeljujejo poslovno, delovno in proizvodno sodelovanje pri racionalni rabi energije. V tem primeru gre za dogovor in delitev dela pri izkoriščanju jalove energije na nizko in srednje napetostnih frekvencah s pomočjo kompenzacij. Hkrati pa ta sporazum opredeljuje izmenjavo izkušenj in medsebojno pomoč pri modernizaciji in uvajanju sodobnih tehnoloških rešitev s področja izkoriščanja jalove energije. S področja obdelave tržišča so se dogovorili za skupen nastop, kjer bodo nastopali kot skupina pri izdelavi ponudb. Hkrati so se odločili za animacijo možnih kupcev z vsebinsko predstavitvijo kompenzacij. Hkrati bodo skupaj pripravljali tudi ekonomske elaborate za ekonomsko upravičenost vgrajevanja sistemov in elaborate p razbremenitvi omrežij in izboljšanju kakovosti energije. V tem sklopu bo Institut za elektrogospodarstvo pripravljal analize energetskega stanja in določal mesta in moč vgradnih kompenzacij. Elektrotehnična fakulteta Pa bo izvajala meritve jalovih moči v omrežju in druge meritve. Ten pa bo prevzel ostalo izvedbo (projektiranje in izvedbo). Podpisniki sporazuma so poudarili, da do podpisa ni prišlo o naključju, ampak je to že rezultat enoletnega sodelovanja in skupnega nastopanja. »Pred dobrim letom se je naš institut lotil razreševanja problema jalove moči v Zagrebu. K razreševanju smo pristopili kompleksno. Ko smo iskali izvajalce, smo se odločili za Ten in Fakulteto za elektrotehniko, strojništvo in ladjedelništvo. Za ti dve organizaciji smo se odločili na osnovi pozitivnih referenc in opremljenosti. Namreč splitska fakulteta je ena najbolj strokovno in tehnološko opremljenih institucij za opravljanje meritev. Ten pa je imel in ima pozitivne izkušnje pri projektiranju in montaži v Sloveniji. Moram reči, da smo te zadeve v Zagrebu s kompleksnim nastopom kakovostno rešili. Nedvomno nam lahko takšen nastop v prihodnje zelo veliko koristi, kajti to je področje, ki pomeni pridobitev s treh vidikov, seveda gledano v luči investitorja, pomeni razbremenitev prenosnih sistemov in prenos novih investicij v omrežje za nadaljnjih 5 do 10 let. Hkrati pomeni čiščenje in izboljšanje napetosti,« pravi inž. Dasen-ko Baldasari z Instituta za Elektrogospodarstvo. »Kompenzacije so izredno zahtevno področje, ki zahteva zelo temeljit strokovni pristop. To je izziv, ki ga vsaka raziskovalna institucija sprejme z odprtimi rokami, kajti tu gre za medsebojno oplajanje med proizvodnjo in znanostjo in hkratno kadrovsko rast, tako na eni kot na drugi strani. To je tudi garant za razreševanje vrste problemov tako na teoretični kot na aplikativni ravni. Ti posli, ki smo jih do sedaj skupaj opavili in jih bomo, upam, vsaj v prihodnje, ta sporazum naj bi to samo potrdil, nam to dokazujejo. Hkrati pa so garant, da se v tem sklopu dokopljemo do novih znanj in rešitev, kijih bomo lahko v prihodnje ponujali v našem kompleksnem nastopanju. To pa je cilj tega našega podpisa. V tem prepričanju smo se tudi povezali, če se tako izrazim,« pravita dr. Stanko Milun in dr. Mandič s splitske fakultete. »Nedvomno pomeni ta podpis potrditev našega sodelovanja, ki traja že nekaj časa, pa tudi priznanje naši organizaciji, ki seje potrdila z dločeno kakovostjo. Mislim, da si od tega nastopa, ki je široko zastavljen, lahko obetamo ugodne tržne re-zultate. j votek VREDNOST USMERJENA V PRIHODNOST v Menim, da delavci SOZD IMP, ko praznujemo 40-letnico, lahko s ponosom in zadovoljstvom ugotovimo, da smo delali dobro in v teh letih mnogo naredili. SOZD IMP - Industrijska montažna podjetja Ljubljana, ki letos združuje okoli 8500 delavcev v montažni dejavnosti, industrijski proizvodnji in po-slovno-tehničnih storitvah, vodilna organizacija na svojem področju v državi, s perspektivnimi programskimi usmeritvami, s pomembno izvozno usmerjenostjo in z opredeljenimi cilji, je vsekakor gospodarski subjekt s smelimi načrtovanji in tudi realnimi možnostmi, da jih tako uspešno kot doslej izpelje tudi v prihodnje. Štiridesetletno zgodovino IMP lahko razdelimo na tri obdobja. In sicer prvo od ustanovitve do leta 1964, drugo obdobje od 1964 do 1976 in tretje od 1976. leta dalje. Rojstni datum današnjega IMP je 13. februar 1947, ko je bilo ustanovljeno podjetne z imenom »Montažno podjetje TOPLOVOD« s sedežem v Kranju. To podjetje je z odločbo vlade Ljudske republike Slovenije z dne 18. novembra 1947 dobilo status republiškega podjetja. Zaradi novega statusa in nujnosti tesnejšega sodelovanja z Ministrstvom za gradnje je bit, sedež podjetja prestavljen v Ljubljano. Za prva leta po ustanovitvi je bil tipičen obrtniški način dela in sicer izključno montaža enostavnih instalacij vodovoda in ogrevanja. Izredno hiter tempo obnove in izgradnje je na široko odprl možnosi hitrega širjenja tovrstne dejavnosti. K podjetju se je v tem času priključilo več nacionaliziranih manjših podjetij tovrstne dejavnosti. Od 76 v letu ustanovitve seje število zaposlenih v petih letih dvignilo že na 500 delavcev, ki so ustvarili dobrih 7 milijonov din celotnega prihodka nasproti 552.000 din pet let prej. Težnja po strokovni krepitvi podjetja je leta 1953 pripeljala v podjetje prvega diplomiranega inženirja povojne generacije. Za njim pa so prihajali vedno številnejši mladi diplomanti ljubljanske univerze. S tem se je delovni kolektiv usposabljal za najzahtevnejša montažna dela, hkrati pa je nastal zametek prvega projektivnega biroja. Prehod iz prvega v drugo obdobje našega razvoja pomeni 15. april 1963, ko seje k Toplovodu pripojilo ljubljansko podjetje Elektrosignal. Od 1. 1. 1964 posluje podjetje pod novim imenom IMP - Industrijsko montažno podjetje Ljubljana. Drugo obdobje je bilo še mnogo plodnejše in uspešnejše od prvega. Posebne premike beležimo na področju usmeritve v proizvodnjo, na področju lastnega razvoj- nega dela, na področju integracij in usmerjenosti v izvoz. S pripojitvijo Elektrosignala je nastala močna organizacija, ki je zaokroževala montažo vseh vrst strojnih in elek-tro instalacij (z izjemo klimatizacije). Čeprav smo že v prvem obdobju s počasnim a vztrajnim zapolovanjem strokovnjakov položili temelje lastnim projektantskim in razvojnim birojem, o organiziranem in načrtnem lastnem razvojnem delu lahko govorimo šele v tem drugem obdobju. Razvijajoča proizvodnja, ki je sprva slonela na enostavnih tehničnih rešitvah in tehnoloških postopkih in je v mnogih primerih pomenila le postopek tujega proizvoda, se je z vedno številnejšimi strokovnjaki začela napajati tudi iz domačega znanja. Ena najpomembnejših prelomnic drugega obdobja, ki se je kasneje izkazala kot usodno pomembna, so bila prizadevanja za prodor na tuji trg. Ta prizadevanja so bila plod spoznanj, da smo že usposobljeni za vse vrste montaž zunanjih in notranjih instalacij, da se montaža ne bo mogla širiti samo doma in da se srečamo s svetovnimi normativi ter se aktivno vključimo v mednarodno delitev dela. Že kmalu po nastanku nove organizacije IMP je bilo jasno, da je IMP v Sloveniji na svojem področju presegel vse konkurente, in to ne le z opremljenostjo, učinkovitostjo in sposobnostjo na področju montaže, marveč tudi zaradi tega, ker je začel razvijati ustrezno proizvodnjo. Naše ime se je vse više vzpenjalo tudi v širšem jugoslovanskem prostoru. Tako je IMP postal nosilec razvoja instalacijske dejavnosti in zanimiva organizacija za uresničitev zamisli o večji in-tegriranosti slovenskega gospodarstva. Preoblikovanje delovne v sestavljeno organizacijo je bila nujnost, če smo hoteli programsko in teritorialno izredno heterogeno in razvejano dejavnost IMP strniti v posamezne med seboj povezane sklope, le-te pa povezati v nek enoten sistem, ki naj vsem dejavnostim omogoča nadaljnji razvoj. Pri tem smo mi izmed prvih izkoristili možnost, ki jo je ponudil zakon o združenem delu, da se delovna organizacija preoblikuje v sestavljeno organizacijo. Danes ob jubilejnem 40. letu obstoja zaposluje IMP 8200 delavcev, od tega jih je povprečno 350 na gradbiščih v tujini. Celotni prihodek za poslovno leto 1987 bo znašal po oceni 180 milijard. Od tega odpade na peojektant-ske, montažne in inženiring storitve 35 odstotkov in na industrijsko proizvodno 65 odstotkov. Izvozili smo za 28 milijonov dolarjev, od tega 65 odstotkov na konvertibilni trg in 35 odstotkov na klirinški trg. Uvoz bo znašal približno 12 milijonov dolarjev pretežno iz konvertibilnih trgov. IMP je med OZD industrije, kmetijstva in gredbeništva dosegel med 200 največjimi v Jugoslaviji v letu 1985 119. mesto, v letu 1986 pa je bil na 96. mestu. Po doseženem dohodku in amortizaciji pa je v isti skupini dosegel v letu 1985 62. mesto, v letu 1986 pa 46. mesto. Rezultat je zadovoljiv, vendar želimo še več, i kar pomeni, še bolje gospodariti. Danes se IMP vključuje v sodobne tokove gospodarskega razvoja. Energetska potratnost v svetu in tudi pri nas kliče po varčevanju z energijo. Glede na dosedanji razvoj v IMP in na dosežene rezultate na tem področju, bomo pri | našem nadaljnjem delu raz- j vijali in poglabljali našo de- i javnost na področju energetike. ! Naša prizadevanja bomo usmerili na proizvodnjo opreme za izkoriščanje odpadne toplote, opreme za izkoriščanje alternativnih energetskih virov, proizvodnjo elementov in sklopov za regulacijo energetskih pretokov za doseganje racionalne porabe. IMP je že sprejel ta izziv in v letošnjem letu odprl novo tovarno za proizvodnjo elementov prisotnih v regulacijskih procesih. V novo formiranih in posodobljenih laboratorijih pa številne razvojne skupine delajo na teh programih. Naslednje področje, v katerega se uspešno vključujemo, je področje človekovega okolja. Voda in zrak sta medija, ki odločata o življenju in smrti žive narave. Ta dva medija sta prisotna v številnih naših napravah. Razširjamo to dejavnost na proizvodnjo opreme za čiščenje odpadnih vod, na proizvodnjo opreme za tehnološko pripravo vode za potrebe posameznih industrij, nadalje na opremo za razpraševanje in čiščenje zraka. S področja ekologije razvijamo tudi proizvodnjo zaščitnih elementov proti hrupu. Poleg navedenega bomo v prihodnje še naprej širili paleto elementov s področja klimatizacije in živilske industrije ter poljedelskih strojev. S področja elektronike pa bomo uvajali računalniško tehniko v instalacijske sisteme in procesno industrijo. To je samo del programskih nalog, ki jih želimo uresničiti. Kar smo dosegli v preteklih štiridesetih letih je plod močnega hotenja in odločenosti, marsikdaj odpovedovanja, predvsem pa opiranja na lastne sile in na lastna sredstva. Franc Kumše Vsem delavcem čestitamo ob prazniku republike in 40-letnici IMP 40 let IMF Panonije PANONIJA NA ZDRAVIH TEMELJIH IMP Panonija je 24. oktobra proslavila 40-letnico svojega obstoja. Dan ustanovitve tega kolektiva je bil 6. januar 1947. Po ustanovitvi se je odrganizacija nenehno razvijala in rasla ter doživljala določene strese in svoje vzpone in padce. Organizacijsko ji še do danes ni uspelo urediti svojih vrst, vendar tu IMP le ni bil cokla razvoja, saj so se Panonci vedno uspeli prebiti skozi tovrstne zagate. Nenazadnje je odraz tega tudi izredna dohodkovna uspešnost, ko so v letu 1981 imeli najboljše osebne dohodke v občini. No, po tem vzponu pa se je zalomilo tudi v Panoniji. Problemi in težave, s katerimi so se soočili in končali leta 1984 z izgubo, so bili odraz objektivnih okoliščin, ki tudi s Poljsko. Mimogrede rečeno: poljska televizija je ravno na primeru Panonije snemala televizijsko oddEoo o gospodarskem sodelovanju z Jugoslavijo. Sicer pa je trenutna dohodkovna učinkovitost Panonije nad povprečjem slovenskega gospodarstva, saj je 117-odstotna. V imenu družbenopolitične skupnosti je spregovoril eden od botrov zadnjega sporazuma Panonije z ingolstadtskimi partnerji, predsednik skupščine občine Murska Sobota Andrej Gerenčer, ki seje dotaknil položaja soboškega gospodarstva in vloge Panonije za prodor v svet, še zlasti pozitivno je ocenil vse višje oblike sodelovanja, kjer se Panonija pojavlja kot enakopraven partner. Na proslavi so bila podeljena priznanja in nagrade zalužnim delavcem ob jubilejih. jv Predsednik SO Andrej Gerenčer so vplivali na položaj Panonije od zunni, zlasti kriza v kmetijstvu. Subjektivna okoliščina pa je morda ravno zaprtost in enostranska naravnanost Panonije na domače tržišče. Ta stres so ob pomoči sozda IMP uspeli prebroditi in postaviti organizacijo, kot je poudaril direktor delovne organizacije Emil Zelko, na zdrave temelje. Resda so v letošnjem letu z izločitvijo tozda Blisk iz delovne organizacije ponovno doživeli organizacijski stres, ki pa se ne bo odrazil na položaju Panonije. Nenazadnje je odraz te zdrave usmeritve Panonije njena usmeritev in prodor na zunanje trge. »Panonija ima že v tem trenutku za 4 milijone dolarjev sklenjenih pogodb, letos pa bomo dosegli 2 milijona dolarjev izvoza. K^j nas na tem področju najbolj straši? Predvsem to, da smo do kraja nestabilni v naši politiki. Ne sme se več zgoditi, da spodbuda za konvertibilni izvoz čez noč pade za nek^j odstotkov, pri tem pa te nihče ne vpraša, če boš jutri v izgubi ali ne.« Morda pa so dnevi svetle prihodnosti Panonije vseeno zarisani s široko zastavljenim mednarodnim sodelovanjem in s kooperacijsko proizvodnjo, ki se je že do sedej pokazala kot uspešna. Nazadnje pa je tu še prestrukturiranje Panonijine proizvodnje na tehnološko zahtevnejši ravni. Nenazadnje to dokazuje tudi nova pogodba s Schubert & Sazlerjem, pa tudi pogodba, ki jo pripravljajo z Audijem. Sicer pa ima Panonija že dobro utečene odnose sodelovanja s češkim Zetoijem, italijanskim Pego-rarom in nemškim Holdeijem. Izredno razvejano je sodelovanje Poslovanje sozd Pozdrav predstavnika iz Ingolstadta Marketing Potrjen direktor Delavski svet sozda je na novembrski seji imenoval direktorja Marketinga Jožeta Nagliča, to je dosedanjega direktorja tega tozda. Ker mu je junija letos potekel 4 letni mandat, je bil objavljen razpis za dela in naloge direktorja tozda Marketing, na katerega se je prijavil samo on. Za imenovanje so bila pridobljena vsa ustrezna soglasja. Razpisna komisija pa je ugotovila, da tako po strokovnosti kot tudi po delovnih izkušnjah izpolnjuje vse, v razpisu zahtevane pogoje. VEČ TEŽAV Na novembrski seji delavskega sveta sozda so delegati obravnavali in potrdili poročilo o devetmesečnih poslovnih rezultatih sozda. Kot je bilo slišati v poročilu, sozd v omenjenem obdobju beleži 127.320,903.000 dinarjev celotnega prihodka. Njegov dohodek pa znaša 44.260,683.000 dinarjev. Nov izgubar je Klimat, ki ima Pri izvozu je bil kljub težavam ob tričetrtletju 46,6 milijarde dinarjev izgube. Leto pa ima možnost zaključiti pozitivno. S težavami je v devetih mesecih gospodaril Projektivni biro, vendar ni imel izgube. Tepeta ga nizka zasedenost z deli in nizki osebni dohodki. Za Skip, ki že dalj časa posluje s težavami, se pričakuje, če se bo težko stanje še nadaljevalo, da bo zaključil letošnje leto z izgubo. Tisti ozdi, ki so poslovali z dobičkom, pa so imeli nižje indekse rasti, kot v minulem obdobju. V poslovnem sistemu IMP se pojavlja padanje likvidnostne situacije. Tisti denar, ki ga IMP ima, pa je čedalje manj vreden. le narejen premik v pozitivno smer. Inženiring je podpisal za 40 milijonov dolarjev pogodb. Glede neplačanih terjatev v tujih državah (Irak, afriške države, Sovjetska zveza), pa je še nekaj odprtih vprašanj. Delegati so ob zaključku obravnave poročila poleg sklepa, da sprejmejo poročilo o devetmesečnem poslovanju sozda, sprejeli tudi sklep, s katerim Delavski svet zadolžuje direktorje Tia, Klimata, Tena, Ski-pa in Projektivnega biroja, da delavskemu svetu sozda do naslednje seje pismeno poročajo o ukrepih, ki so jih storili za izboljšanje poslovanja do konca leta in o svojih predlogih za dolgoročno sanacijo. M.P. Zlati znak IMP IMP je ob štiridesetletnici na osnovi dopolnjenega pravilnika o priznanjih letos prvič podelil Zlati znak IMP osmim delavcem za posebne zasluge in uspehe pri razvoju in uveljavljanju naše firme. Dobitniki Zlatega znaka so Ivan Maček-Matija, Stanko Krumpak, Stanko Kolbezen, Lado Mazovec, pokojni Vojan Mal, pokojni Dušan Gregorka, Alojz Kosi, Marjan Košir. Vsi omenjeni dobitniki Zlatega znaka so s svojim delom bistveno pripomogli k nastanku in razvoju IMP, Marjan Košir se je 1947 zaposlil pri Toplovodu kot monter ogrevalnih naprav, postal leta 1950 vodilni monter, nato vodja montaže, pa vodja operativne izvedbe in nazadnje vodja oddelka za izvedbo. Montaži je ostal zvest vse življenje, si pridobil velike izkušnje na najzahtevnejših objektih, ki jim je bil kos do upokojitve v letošnjem letu. Marjan Košir je edini v IMP, ki danes skupaj z IMP praznuje enak jubilej - štirideset let plodnega dela in zato ob Zlatem znaku zasluži še posebne čestitke. • Pokojni dipl. ing. Dušan Gregorka se je leta 1947zaposlil pri nacionaliziranem podjetju Kom in ob ustanovitvi novega podjetja v letu 1947 on predlagal ime Toplovod. Projektivna dejavnost pri IMP je sad njegovega dolgoletnega dela, on pa njen začetnik. Veliko delo je opravil pri vzgoji številnih dobrih projektantov in tudi drugih strokovnjakov, ki nadaljujejo njegovo delo. magister Alojz Kosi se je pri Toplovodu zaposlil leta 1955. Računovodja oziroma direktor finančno računovodske službe je bil do leta 1977. S financami je spremljal akcije svojih sodelavcev. Ob njegovi pomoči so bile uresničene številne investicije in vedno zagotovljena sredstva za tekoče denarno poslovanje. Velik delež je prispeval k ustanovitvi Interne banke IMP. katere direktor je od leta 1978. S svojim delom, s svojo skromnostjo in veliko avtoriteto je prav gotovo vsa ta leta bil in je še vedno eden od stebrov IMP-ja. Stanko Kolbezen se je pri Toplovodu zaposlil kot komercialni direktor leta 1955. Komercialne posle je opravljal vse do upokojitve -to je polnih 27 let. Bil je eden najprodornejših komercialistov v Sloveniji, ker je bil izjemno dober poznavalec razmer na tržišču. V veliki meri je njegova zasluga, da IMP-jevi monterji niso nikoli ostali brez dela. ampak nasprotno - preskrbel ga jim je več. kot so ca ti lahko opravi- Plan sozda KAKOVOST V OSPREDJU Poslovna politika sozd IMP se bo v letu 1988 nadaljevala na izhodiščih obstoječih Skupnih temeljev za pripravo srednjeročnih planov sozda IMP ter vsebinskih smernicah za pripravo planov za leto 1987. Glede na spreminjajoče se gospodarsko okolje na domačem in svetovnem trgu so sicer nujne določene izboljšave, osnovni poudarek pa je prav gotovo v doslednejši izpeljavi oziroma uresničevanju že postavljenih ciljev in strategij. Da bi lahko dosegli postavljene cilje hitrejše avtonomne rasti na domačem trgu, zlasti pa diverzifi-kacije naše pretežne usmeijenosti na področje energetskih inštalacij, bo potrebno dopolniti oz. dograditi obstoječi koncept in organizacijo trženja. To velja tako za področje investicijskih del, kot tudi za trženje proizvodov. Našo priložnost vidimo v hitrejšem prodoru v procesne industrije na način sistemskega trženja in razvoja. Temu osnovnemu cilju je potrebno prilagoditi notranjo organiziranost skupnih dejavnosti IMP. Prav tako je pomembno, da pridobimo v naše prodgjne oddelke večje število novih kreativnih sodelavcev z visoko tehnično in marketinško izobrazbo oziroma jih sami došolamo v procesu internega usposabljanja. Večjo pozornost in več denaija kot doslej je potrebno vložiti v propagandno dejavnost, zlasti v oblikovanje komercialno-tehnične dokumentacije ter izobraževalno promocijsko dejavnost z naše kupce, pa tudi za nastope v javnih medijih in publiciteto. Pomembno mesto med prioritetami ima ustvarjanje zunanjetrgovinske mreže kot osnove za odpi-rarye novih trgov. Sredstva za ta namen bomo oblikovali prek IMP METALI., zlasti s povečanjem prometa in znižanjem njegovih režijskih stroškov. Na področju investicijske dejavnosti bo potrebno v večji meri poudariti pomen discipliniranega spoštovanja doseženih komercialnih dogovorov kot tudi natančneje opredeliti delovno področje inženiringa ter mu zagotoviti normalne pogoje dela tako v pravno statusnem kot v ekonomskem pomenu besede. Spremenili bomo način vodenja na nivoju sozda, tako da bomo formirali t. i. programsko tržne kolegije po posameznih branžah IMP. Ultrazvočni merilec Zniževanje vseh vrst nepotrebnih stroškov mora biti stalna naloga vseh delavcev, posebno odgovornost pa pri tem nosijo zlasti vodstveni in poslovodni delavci. Racionalna proizvodnja in konkurenčna raven stroškov je osnova za preživetje in uspešno tržno tekmo. Zato bomo spodbujali inovacije ter rjihovo praktično aplikacijo, posebej tam, kjer ne gre za dodatna in finančno zahtevna investicijska vlaganja. Investicije v tehnološko posodobitev so tudi v letu 1988 med prioritetami poslovne politike, vendar je potrebno bolj kot doslej tehnološko obnovo povezati z aktivnim tržnim nastopom. Eno ključnih vprašapj je vprašanje zmanjševanja zaposlenosti v določenih režijskih službah ter racionalnejše organizacije nasploh. Izjema so lahko le prodajne (oz. širše tržne) ter razvojne službe. V organizacijah z vsokim deležem fiksnih stroškov, ki izvirajo iz neracionalne proizvodnje na več lokacijah, bo potrebno proizvodnje koncentrirati na eni lokaciji ter bolje izkoristiti obstoječe zmogljivosti, po možnosti tudi z večizmenskim delom. Financiranje enostavne in razširjene reprodukcije bo še naprej temeljilo na izhodiščih Skupnih temeljev plana za obdobje 1986-1990. Interna banka IMP bo svoje poslovanje razširila tudi na poslovanje z depoziti delavcev IMP, sicer pa izvajala vse finančne aktivnosti skladno z njenimi pooblastili. Kratkoročno in dolgoročno združevanje sredstev bo temeljilo na tržno formiranih principih. Večji poudarek v poslovni politiki v letu 1988 moramo v vseh sredinah dati usposabljanju kadrov in planiranju poklicne poti vsakega posameznega delavca. V ta namen bo potrebno okrepiti strokovnost znotrgj te poslovne funkcije ter povečati vlaganja v ata namen. Prihranki energije »Klasični števec s turbino za merjenje pretoka tekočin v cevovodih je sicer solidna rešitev za merjenje pretokov tekočin v večini primerov v praksi. Vendar v razvitem svetu je tehnologija na področju merilne tehnike in merilnih postopkov izredno napredovala. Najučinkovitejša metoda je z ultrazvočnim merilnikom, ob predpogoju, da so tekočine dobro prevodne«, pravi inž. Janez Janko, vodja oddelka za meritve v mariborski Montaži. Za nas laike je morda vse to nesmisel, saj se nam zdi normalno, da vsaka zadeva mora, ko je enkrat vgrajena, delovati brez zapletov. Vendar temu le ni tako, kot pravi inž. Janez janko, so ogrevalni sistemi, pa tudi drugi, zelo razvejani sistemi. Če bi želeli izmeriti pretoke na vseh mestih, bi morali vgraditi veliko število merilnih zaslonk ali števcev s turbino. To pa po njegovem mnenju ni možno, ker tako postane sistem dražji, obtočne črpalke porabijo več energije zaradi stalnih padcev tlaka merilnikov in stroški vzdrževanja merilnikov niso zanemarljivi. Težave so tudi pri montiranju in zamenjavi takih elementov iz cevovodov. Vse to pa odpade pri meritvah z ultrazvočnim merilnikom. »Vsi vemo, da je energija iz dneva v dan dražja in da poraba prav tako narašča,« je nadaljeval Janez Janko, »vendar v praksi bi moralo prevladovati spoznanje, da moramo energijo rabiti racionalno. Zato so regulacijski sistemi nuja. V današnjem času so že računalniško krmiljeni. Vendar za uspešnost takega sistema so nujne meritve vseh parametrov. Z ultrazvočnim merilnikom dosegamo racionalizacijo. Seveda ne v smislu direktnih posegov, ampak s pomočjo hitrih in enostavnih meritev, ki so predpogoj za racionalizacijo rabe energije.« Mariboska Montaža je v lanskem letu kupila ultrazvočni merilnik za merjenje pretokov tekočin in toplotne energije. Po meritvah na nekaj objektih so se že pokazali učinki. Resda v Jugoslaviji nimamo zbranih podatkov o porabi toplotne in hladilne energije, vendar, če bi s pomočjo meritev regulirali sisteme, bi dosegli izredne prihranke. Da je temu res tako, kažejo rezultati, ki so jih že do sedaj dosegli s pomočjo meritev. V tovarni dušika v Rušah so bili ti sistemi grajeni v daljšem časovnem obdobju brez vgrajenih merilnikov, so opravili merjenje z ultrazvočnim merilnikom. Meritve so ob dobrih pripravah trajale 14 dni, ne da bi prekinili proces obratovanja. Z meritvami so v tovarni dobili sliko o zmogljivosti sistema. Tako lahko v primeru izpadov ali obnovitvenih del primerno ukrepajo. Meritve so tudi solidna osnova za obnovo in preprojekti-ranje starih oziroma zastarelih sistemov. V eni od delovnih organizacij, kjer so izvedli meritve, so koristili za ogrevanje upravnih in proizvodnih prostorov skupni ogrevalni sistem. Regulacijski sistemi so sicer delovali pravilno, vendar so nastopile težave, zaradi premajhnih pretokov tople vode. Meritve so pokazale, da vzrok ni v nekakovostni izolaciji. Vzroki za slabše ogrevanje upravnih prostorov so bili pri razdelitvi tople vode. Na razdelilec tople vode sta bili priključeni dve veji. Veja za proizvodne prostore je imela vgrajeno večjo črpalko, za upravne pa manjšo. Ventili v sistemu so bili popolnoma odprti, meritve pa so pokazale, da je večja črpalka vplivala na tokove tople vode v sistemu za ogrevanje upravnih prostorov. V proizvodnih prostorih je bil pretok za 10 odstotkov večji od predvidenega, v upravnih pa je dosegel negativni predznak, kar pomeni pretok tople vode v obratni smeri. S pomočjo meritev so oba sistema s pripiranjem ventilov optimirali in na ta način hkrati vplivali na prihranek energije. jv Stanko Krumpak je ^)(j aprila 1948 imenovan direktorja Toplovoda in %, ostal na čelu IMP 32 let. M,* njegovim vodstvom se je /M|e_ razvil v največjo montaž^ organizacijo v Jugoslaviji, j0 pridobil ugled v domovini ^ tujini. Stanko Krump^ spada prav gotovo med niI bolj uspešne povojne slovet kot je znal interese IMPzast ske gospodarstvenike, i a- , I a. : _I ' .t __r » rrt _ vam kateregakoli delavca, pati v širši družbi, je zn vedno prisluhniti tudi reijjj m r,aicicgaKOu ueiavca, * je k njemu zatekel p.,.. nasvet ali pomoč. Pri njeg^' vem delu ga je vodilo načelo}0. da samo znanje pometf^ napredek in zato je IMPzapn. 1 - - - razvili vse svoje sposobnost in tako prispevali k še hitrejd' šemu razvoju IMP. Ivan Maček-Matija je V6ni minister za gradbeništvo L takratni slovenski vladi k,,nj 1947 podpisal dekret o usf!rrn novitvi Toplovoda. Vseh tfhjc štirideset let je spremljal n>' razvoj in po svojih močeh pfi speval k uveljavljanju ImJtv eja. Lado Mazovec se je /* Elektrosignalu zaposlil I. /$>sl in je kot njegov direktjfo bistveno prispeval k združil > v letu 1963. Nato je A*k pomočnik direktorja kot direktor obrata Trata, A'*n< direktor tozda Trata in naza4>s< nje kot direktor delovne orgfcr nizacije Iko veliko pripornic gel k razvoju na j večje pr Al zvodne organizacije v /M^ji ju. Večkrat je bil interni .v»,ilcv tor posameznih organizacij znotraj sistema. S svojikg: delom se je vedno prizadev*>v za ekonomsko trdnost in /nAj ter enotnost IMP-eja. M e jrj Pokojni dipl. ing. Vo/jL, Mal je začel svojo pot pri /Meč leta 1955 kot Elektrosignal%t tehnični direktor, a se Jjaj kmalu posvetil svoji stroki )re jakemu toku. Njegova stavljiva želja po reševari vedno novih problemov, g&i pripeljala med vodilne jug‘j» slovanske strokovnjake, vrifoi ugled pa jc užival tudi v EvAci pi. Po številu izumov in /Wl< javljenih patentov v domovi in tujini v IMP nima kottkfe-renče. Svoje bogato teoretiki znanje je znal mojstrsko p*p liti v prakso ali pa ga izpt}jili table posredovati drugi11 jen Razvoj elektroindustrijah jakega toka v IMPjc plod njl]ači govega dela. Na žalost m11 Me prezgodnja smrt na službfvtt poti onemogočila uresničWt številnih zamisli. ^ fjjjstrijska lastnina Dostop do patentne literature enter za gospodarsko svetovanje je začel s svojim delom pred več \3-imi leti. Sicer je bil pred 13-timi leti naročen prvi abstrakt paten-lijeratuire. To so bila sovjetska Izovretenja. To pa zaradi tega, kot je povedala mag. Breda Zupan, ker so Sovjeti prevajali abstrak-j japonske patentne literature. Abstrakt je povezetek tega, kar e»t pove. Vendar se center v svoji obliki ni obdržal dolgo, kar je , i/kdica nerazumevanja za tovrstno dejavnost in se je leta 1981 zdru-' r} delovno organizacijo Projekt iz Maribora in se sedaj imenuje Pro-in ® službo industrijske lastnine, po. rog industrijske lastnine je bilo pri nas v zadnjem času veliko jj^fedanega, ne samo zunaj ali nasploh, ampak smo zasledili določene ki so postavili zahteve po učinkovitejši službi za zaščito indu-;:j ’Jske lastnine v okviru zamišljenega INDOK centra. O teh zamislih ;n'j ,1° podrobneje pisali že v preteklih številkah, vendar za celovitejšo rmiranost vseh zainteresiranih se nam je zdelo umestno, da se obr-n8j*o tudi navzven. ivet TaM^ma industrijska lastnina je •aSrMna kategorija, ki je usmer-Z/i>|5a v pospeševanje in napredek fei^Ustrije in trgovine. Po definira, % Prvega člena, je to razložila 1 Zupan, ki se nanaša na jeg^'Xo industrijske lastnine, spa-čeJflfj0 v to kategorijo patenti, me/,c*eli, vzorci ter blagovne in 'ap‘,tJr'tvenc znamke. V novejšem . o/'11 prevladuje prepričanje, da ahn^a v to kategorijo tudi »know-nosP'tl<<- Vse to so tako imenovane ifrč/t ce industrijske lastnine, s |erimi nosilec neomejeno raz-,aga, drugi pa samo z njegovo Molitvijo. Gre za ustvarjalni i|°nopoi, kot to imenujejo v slu-111'iza industrijsko lastnino, ki pa [Mkor ni namenjen samemu < ampak ima predvsem infor-* ^tivno funkcijo. V svetu je "*-**^0 objavljenih 90.000 paten-iftšr1 dokumentov, od katerih je Igjpiižno tretjina osnovnih ^tentov in dve tretjini analogov. 11 nas pa je kot sivina, meni |eda Zupan, saj imamo prijav-; A^nih le dva do tri tisoč domačih vo tujih dokumentov. Ob upošte-/dlriju dejstva, da velja patent usAo v državi, v kateri je bil izum h ^Javljen - kar pomeni, da so vsi i l nt ihfa je za vsebinske spremebe pomembnejši izumi prijavljeni v več državah - je iz navedene primerjave razvidno, da predstavljajo pri nas prijavljeni dokumenti manj kot 1 odstotek svetovnega fonda patentov. Pretežna večina rešitev v svetu objavljenih patentnih dokumentov pri nas sploh ni zaščitena, oziroma je zastonj na voljo vsaki delovni organizaciji, oziroma posamezniku. V službi za industrijsko lastnino spremlja mednarodno patentno klasifikacijo, ki omogoča hitro definiranje problemov in selekcijo ustreznih patentnih dokumentov. Register mednarodne patentne klasifikacije obsega 8 zvezkov, označenih s črkami od A - H in navodilo za uporabo zvezkov. V posameznih zvezkih so zastopana naslednja področja: življenjske potrebščine, obdelava, predelava, promet, transport, kemija in metalurgija, tekstil in papir, gradbeništvo in rudarstvo, strojništvo, osvetlitev, gretje, oborožitev in miniranje, fizika in elektrotehnika. Znotraj tega pa je možno priti, kot smo že zapisali, do abstrak-tov, ki imajo oblike kartic, ki vsebujejo osnovne podatke o paten- r--^— i PMI le zajel sapo V mariborski PMI se nismo pravili po naključju, tja so nas 'tavile govorice o reorganizaciji referendumih, ki naj bi pro-jUdli, in ki naj bi pomenili spet ločeno krizo v IMP. No, po dogovoru in potem se v ŽUPgovora z direktorjem delovne ganizacije Vilijem Brglezom se izkazalo, da le ni tako. Kot je povedal, so v konceptu peli predvideno združitev Inže-Iringa s Projektivnim birojem in °ratno. To bi morda pripeljalo .■ določene racionalizacije ]9-*’slovanja. Ta referendum, torej ;Awoli združitve ni uspel, vendar jžHV vsebinski plati pa je, kot je A*leg direktorja zatrdil naš drugi /jV/fcgovornik Ernest Fujs. Namreč i, A*novni cilj referenduma je bil aza^sežen in sicer statusna spre-orA*mba inženiringa, ki je prešel iz o/7i®Zda skupnega pomena v nor-phjNni tod. Tovrstna rešitev je bila /jV/tojna, predvsem z vidika zadovo-sa/ijevanja potreb proizvodnega iza^zda Eko. V bistvu pa tak način /organizacije ne pomeni vnašanja detioye konkurence v sistem, i m^pak pomeni v bistvu vnašanje ^čjih fleksibilnosti v sistem pri ^dobivanju poslov. Najpo- .. Jtmbnejše je, da posel pride v . jjb^ern. Dokaz za to je tudi zadnji ' a//či‘ pridobljeni posel v Mari- z°hi in sicer gradbišče Verne, ki /.rje pridobil njihov Inženiring in "izpustil izvedbo ljubljanskemu ...rtfžeruringu. t>flJske prijeme ki pa so na samj " '°vni organizaciji pustili dolo- vaflf S‘,; Posledice reorganizacije ■W.Kot sami veste, smo v prete-il°sti doživljali globlje reorgani-%ijs-i pWov '°'Lne sledi, ki so se odrazile tudi a ekonomskem področju, ven-cb w po težkih začetkih, smo le i p%eli priti na zeleno vejo,« pravi ZP'L j' Brglez in nadaljuje: »Zase-UA’' v n°st kapacitete tako omontaž-'Straih ko, proizvodnih je bila v dfljfjcetku leta izredno slaba. Pro-^;..ern smo reševali z zaposlova-iMJern delavcev na gradbiščih ljub-/č!l‘janskega Inženiringa. Vendar na ^a,erialnem položaju se je to -"T^dno slabo odražalo, saj smo rslovali na robu rentabilnosti.« Bistveno se je položaj popravil, kot smo izvedeli od naših sogovornikov, v tretjem trimesečju, ko jim je uspelo pridobiti nekaj večjih poslov na področju podravske regije. Tako trenutno delajo na gradbišču Verne, instalacija na srednji elektroračunal-niški šoli, v bolnici Maribor delajo na rekonstrukciji kotlarne, kjer strojna dela opravlja Blisk. V proizvodno montažnem smislu se jim je uspelo uveljaviti na slavonskem območju. Od tega se je najbolj uveljavil program priprave in čiščenja voda, kjer gre za večje projekte od izdelave tehnoloških projektov do izdelave naprave in montaže. Od teh obektov omenimo pripravo pitne vode za PIK Belje, bolnico v Osijeku, čistilna naprava za čiščenje emulzij v Prvi petoletki v Trsteni-ku. Podobna naprava največjih razsežnosti je postavljena v PIK Vinkovci. Zgrajene so tudi čistilne naprave v TVT Boris Kidrič, tovarni olja v Slovenski Bistrici in nenazadnje ne gre zanemariti avtomatskega ionskega omehče-valca, ki deluje v Kliničnem centru v Ljubljani. Skratka na področju čiščenja in tehnologije odpadnih voda imajo že določene izkušnje in še naprej intenzivno delajo na razvoju teh sistemov. Zavedajo pa se tudi napake, ki je bila storjena v preteklosti, ko so morda na nekoliko lahek način dovolili odliv določenega znanja v drugo delovno organizacijo znotraj sozda. Toda to še ni bistveno vplivalo na zastoj njihovega razvoja, ki gre v korak s svetom. Hkrati pa je storjen korak naprej na tržnem področju, saj imajo izdelano marketinško študije potreb po tovrstnih napravah v jugoslovanskem primorju, v bistvu so prišli tako daleč, da je potrebno začeti intenzivno vlagati v tržišče in ga tudi obdelati, kajti odprte možnosti, ki jih imajo z danimi prednostmi tudi izkoristijo. J. VOTEK tu, kratek opis tehnične rešitve in risbo ali kemijsko formulo tehnične rešitve. Kar se tiče patenta, je s tem tako, da je v tovrstnem spisu publicirano najnovejše znanje, ker se po njegovi definiciji že objavljenega znanja ne da patentirati. Spis mora biti razumljiv povprečnemu profilu strokovnjaka, velja pa v državah, kjer je bil objavljen, sicer pa je patentni spis javna listina. Ob tem se dotaknimo še rešer-ša, ki je namenska retrospektiva patentne literature določenega področja. Ta lahko služi strokovnemu kadru kot pomemben vir informacij pri snovanju novega proizvoda, pri preverjanju ali je rešitev, do katere so prišli z raziskovalnim delom, že kdaj publicirana, nudi pomembne podatke v primeru nakupa licence. Služba za industrijsko lastnino razpolaga, kot smo že omenili, in hkrati ponuja možnosti ter svetuje pri zaščiti patentne lastnine. Torej za večino - v svetu prijavljenih - patentov, dajejo mesečno informacije v obliki abs-traktov, na katere se lahko delovna organizacija neposredno naroči. Da služba ni skromna, dokazuje obsežni fond abstraktov patentne dokumentacije, s približno 3,5 do 4 milijone dokumentov. Glede na želje naročnika, pravi Breda Zupan, s področja mednarodne patentne klasifikacije pošiljajo informacije o naj novejših tehnoloških dosežkih iz vseh industrijsko razvitih držav (ZDA, Japonska, Švica, V. Britanija, Francija, ZRN, Sovjetske zveze in držav SEV-a). Možno pa je prejemati tudi informacije o svetovnem patentu in tako imenovanem evropskem patentu. Na osnovi podatkov iz abstrakta je pri službi možno naročiti tudi celotno informacijo o tehnični rešitvi določenega problema. No, da ne bomo govorili o nudenju uslug v eno smer, moramo povedati, da se ukvarjajo tudi s svetovanjem v obratni smeri. Eno od opravil je nudenje uslug in dajanje navodil v zvezi s postopki, z načinom in vsebino prijav patentov, modelov, vzorcev, blagovnih in storitvenih znamk ter občasno preverjanje faz obdelav pri Zveznem patentnem zavodu, ki se kaže kot izredno koristno pri samem ažu-riranju poteka prijave. Opravljajo tudi raziskave po firmah, kaj imajo zaščiteno, kar je po mnenju Zupanove izredno pomembno že zaradi tega, ker zlasti firme, ki sodelujejo s tujimi partnerji, pogosto čutijo, kaj pomeni podcenjevanje lastnega znanja in dognanj, ko ti ravno zaradi nezaščitenosti znanja to spretno izkoriščajo. Vendar mi se streznimo, ko je že prepozno. Žal, takšen je še zmeraj naš odnos do naše ustvarjalnosti, ki jo imamo malo, pa je še ta porinjena ob stran, medtem, ko so zunaj neusmiljeni in izredno dovzetni do vsega, kar je za nas povsem marginalno. Lastna pamet pa nam le ne bi smela biti v breme. Sicer pa naša (IMP) dokumen-taristika posluje na ravni prospektov, kar pa ne pomeni kakovostne tehnološke informacije. J. VOTEK Priznanje inovatorjem Ob praznovanju murskosoboške občine in ob Dnevu inovatorjev so bila 15. soboškim inovatorjem podeljena priznanja. Med dobitniki teh priznanj je bilo tudi 9 Panonijinih inovatorjev in sicer Jože Cifer, Štefan Bagola, Franc Toplak, Pavel Švenda in Stanko Hari za izdelavo sejalnice za setev več vrst poljščin; Ivan Sveč, Zvonko Radovan, Slavko Erjavec, Janez Ščep pa za izdelavo novih rezervnih delov za Murino tekstilno industrijo. frku Teoretično - aplikativni pristop V mariborski montaži so razvili nov tip radialnega ventilatorja za delo v visoko temperaturnih obremenitvah. Za nalogo jim je služila marketinška osnova. Sam pristop k razvojni nalogi pa je bil, kot je povedal inž. Darko Ajster, teoretično - aplikativen. To pomeni predhodno pripravo teoretičnih osnov, na kateri je delal inž. Andrej Kitak, s samo aplikacijo pa se je ukvarjal inž. Darko Ajster, ki pravi, da kljub temu, da so bili poskusi dolgotrajni, so bili minimalni in z določeno statistično verjetnostjo potrdili rešitve in kakovost izdelka. Sicer pa je bilo vodilo za razvoj tovrstnega ventilatorja za odvod dimnih plinov, pomanjkanje teh izdelkov predvsem v gradbenih objektih posebnega družbenega pomena, kot so bolnice, gledališča, industrijske hale. Ventilatorji za tovrstne namene morajo dovolj časa obratovati pri izredno visokih temperaturah. Največkrat se zgodi, da so ventilatorj i po kratkotrajni uporabi v takšnih pogojih neuporabni za nadalnjo uporabo. Zato je potrebno uporabniku pri načrtovanju in preizkušanju ventilatorjev za odvod dimnih plinov zagotoviti zanesljivo obratovanje v okviru zahtevnih obratovalnih pogojev. Do sedaj je bilo sicer predstavljenih že nekaj metod za verifikacijo obratovanja, vendar izdelanih standardov za potek preizkusa še ni. Zato so se tudi odločili v Montaži za teoretično eksperimentalni pristop, ki jim je omogočil, kot smo poudarili, hitro in poceni dimenzioniranje radialnih rotorjev za odvod dimnih plinov med požarom in tudi trajen odvod dimnih plinov med požarom iz industrijskih in dimniških naprav. In če se ozremo k obratovalnim pogojem, so ti ventilatorji naprave, ki zmorejo ob najvišji temperaturi in predpisanem času delovanja odvesti odvečne pline iz gorečega prostora. Sicer pa so raziskave pokazale, da so za odvod dimnih plinov primerne različne tehnične rešitve ventilatorjev, vendar je skoraj vsak preizkušeni ventilator deloval šele po določenih konstrukcijskih spremembah. Na osnovi eksperimenta so v Mariboru ob določenih spremembah uporabili klasičen ventilator brez vgrajevanja dodatne opreme (azbesta ali podobnega). Nenazadnje je dokaz izvirnosti predstavitev izdelka in celotnega razvojno-raziskovalnega projekta na kongresu KGH letos jeseni v Beogradu. J. VOTEK Dorečeni izdelki Na trgu dovolj prostora Obširnejši zapis s sejma elektronike smo vam obljubili še zadnjič, vendar ta naš zapis ne bo ravno sejemski, ampak bolj predstavitev, nekaterih novih kakovosti na proizvodni kot tudi poslovni in razvojni ravni, ki si je v tem kolektivu pridobila domicilno vlogo. Po ocenah inž. Ivana Resnika, vodje razvoja, se je Telekom na letošnjem sejmu predstavil s povsem novo kakovostjo, namreč nastopili so z izdelki, ki so proizvodno in razvojno dorečeni in jih je možno takoj uporabljati brez kakršnihkoli zapletov. Nedvomno je v tem smislu presenetila bolniška signalizacija, ki je bila podobno predstavljena, hkrati pa je tudi povsem dodelana. Nenazadnje je v tem času doživljala tudi svoj A- test v ljubljanski porodnišnici, kjer deluje brezhibno. Skratka sejem in obratovanje v enem od elitnih objektov slovenskega zdravstva sta si podala roke. To pa se je odrazilo tudi na prodajnem področju, kjer je bilo zelo veliko povpraševanja, nekaj sistemov so pa tudi prodali. Tehnično zanimiva je bila tudi predstavitev postaje za kabelsko televizijo in njeno delovanje, ki so jo prav tako predstavili na posrečen način. Morda je bilo že malo bojazni, da je Telekom na tem področju nekoliko zastal, saj so ga v preteklosti nekateri »monolitni« proizvajalci tovrstne opreme že krepko prehiteli, Ko smo inž. Resnika povprašali o tem, je povedal, če ne bi bilo mesta na jugoslovanskem trgu in jih razvojno ne bi dohiteli, verjetno na tem področju ne bi tako agresivno nastopali. Kar se pa prej omenjenih vprašanj tiče, nam je povedal, da se za trg ni potrebno bati, potrebna pa je kakovost in treba je slediti korak v razvoju. To pa bo po njegovem mnenju sedaj mnogo lažje. Pri prodaji je omenil še to, da kupcu lahko ponudijo idejne rešitve in navodila za projektante, vendar tu vidi že mesto celotnega IMP-ja, ki kot celoten sistem lahko nastopa z inženiring ponudbo. No, poleg glavne postaje, za kabelsko televizijo že zaključujejo z razvojem vsega pribora za elemente kabelske in satelistske televizije. K temu dodajmo le še uspešno predstavitev satelitske televizije, s katero so se prav tako pojavili na takšen način prvič. Kljub vsemu se od televizijske tehnike še ne moremo oddaljiti od televizijskega oddajnika in pretvornika. Telekom tu že prav tako ima določeno tradicijo, vendar so ti izdelki še tako pomembni, saj gre za izdelek visoke teh- Sprejemno oddajne antene Pretvornik nologije, ki jih v celoti obvladujejo sami. ta premik v smeri kakovosti v Telekomu ni novost, kot zatrjujejo, ampak je rezultat nekajletnega drugačnega dela in izredno resnega pristopa, v kar pa jih silita čas in dejavnost, v kateri se nahajajo, kot sami pravijo. Osnovno vodilo pri organizaciji razvoja so projektne skupine, ki delajo na razvojnih nalogah vse do končne faze — proizvodnje. Kljub visoki učinkovitosti takšnega načina dela, pa jim sredstev za razvoj še zmeraj zmanjkuje, pa tudi s stalnim pomanjkanjem kadra se otepajo, vendar kljub izredni raznolikosti so prvi sadovi tu. Veliko več si obetajo sedaj, ko so na voljo sredstva razvojnega sklada. Resda ni veliko, vendar začetek je. V okviru razvojnega sklada imajo sedaj plačani dve raziskovalni nalogi in sicer 20 KW oddajnik in centralni nadzorni sistem. J. V. Poti in stranpoti tehničnega računalništva Komisija na svetovalni ravni Skupina za tehnično računalništvo deluje kot komisija znotraj delavskega sveta sozda IMP. Namen njene ustanovitve je bil v koordinaciji potreb različnih uporabnikov tehničnega računalništva v sozd. Ustanavljala naj bi tudi delovne skupine za računalništvo v delovnih organizacijah, določala prioritete, sodelovala pri izbiri opreme, izvedbi interne standardizacije v IMP za področje CAD, ustanovili naj bi tudi programsko knjižico, se dogovorili o inovacijski in lastniški zaščiti pri skupni izdelavi programov. Zajeten in še kako kakovosten kup nalog, ki bi se jih verjetno zanesenjak, pa tudi kreativni strokovnjak lotil z velikim veseljem. Zato smo se obrnili kar na predsednika prej omenjene komisije Bogdana Pankerja-Črenoša. »Da se razumeva, gre le za komisijo, ki ni profesionalno telo, čeprav je sestavljena pretežno iz profesionalcev, vendar tudi okrilje, v okviru katerega delujemo, nam ne daje take moči. Smo le komisija delavskega sveta in naša funkcija je bolj svetovalne pa tudi usklajevalne narave, čeprav je vpliv na področju usklajevanja znatno manjši. Pa pustiva zdaj to in se raje dotakniva že opravljenih konkretnih aktivnosti, ki pa so kljub vsemu določen korak naprej. Poročila 9 delovnih organizacij, ki smo jih obravnavali, nam kažejo na to, da je v sistemu v rabi nekaj računalniške ooreme, ki pa je zelo raznolika in s skromnimi zmožnostmi. To opremo mislijo uporabljati za računalniško tehnične obdelave v razvoju, konstrukciji, proizvodnji, kontroli in prodaji. Način uporabe pa je odvisen od dejavnosti in tehnologije organizacij. Skupno jim je tudi to, predvidevajo računalniško obdelavo tehnične dokumentacije, za kar je potrebna grafično tehnična postaja z ustrezno velikimi enotami.« Srečujejo se tudi s problemom povezave sistemov med seboj. Namreč v teh primerih poteka povezovanje med raz- vojem, konstrukcijo, proizvodnjo, kontrolo in prodajo ter povezava z drugimi delovnimi organizacijami. Kot pravi inž. Bogdan Panker, povezave med delovnimi organizacijami so sicer lahko šibke, povezave med delovnimi mesti znotraj službe pa morajo biti krepke. Seveda je okrog opreme še veliko zapletov, kajti vsi različni sistemi programsko in strojno niso združljivi, kar je potrebno upoštevati pri uresničevanju želja posameznih delovnih organizacij. Komisija je predlagala organizacijam način povezave z vozliščnim računalnikom, ki je s šibko povezavo z dislociranimi sistemi, znotraj hiše pa je povezan preko lokalnega omrežja. Razen tega se komisija trudi organizirati določene oblike izobraževanja, pripravlja določena priporc-Ma, vend*ar kot sami ugota« »je, so pri vsem tem premalo /tirni, kajti to je področje, k jer je razvoj izredno hiter. Okrogla miza posvečena jubileju IMF Če se Ljubljana odloči za vzgojo limon, mora ustvariti Eden od naših vodilnih sociologov je pred nedavnim zapisal, da naša kriza ni trenutna in časovno omejena gospodarska recesija, temveč globoka in dolgotrajna družbena, ekonomska in tehnološka kriza. Hkrati pa dodaja, da smo se znašli v apatiji, nezaupanju, inovacijskem mrtvilu in v psihozi čakanja na še slabše. Če vzamemo gornji trditvi kot moto tega našega zapisa ali pogovora, ki naj bi bil namenjen jubileju naše organizacije, potem nismo izbrali vsaj navidez ravno najbolj ugodnega trenutka, saj je ob podobnih svečanostih že ustaljena praksa, da govorimo o pridobitvah, ali pa tudi ne v presežnikih. No, po našem mnenju pa si ob takih priložnostih lahko zastavimo vprašanje nekoliko drugače in poskušamo najti odgovore na zgoraj zastavljene dileme. Skratka, namen naše okrogle mize je bil najti blokade IMP-ja in odgovoriti na to, kako iz teh blokad. Na okrogli mizi so se zbrali in o teh vprašanjih razmišljali: Vili Bertole, predsednik koordinacijskega odbora sindikata sozda IMP, Zorko Cerkvenik, direktor Montaže Koper, inž. Janez Dolinar, raziskovalec iz DO Klimat, Boris Gazvoda, direktor tozda Avtomatika, mag. Drago Goli, raziskovalec v tozd Projektivni biro, Dušan Hočevar, pomočnik direktorja tozda Inženiring, Uroš Korže, pomočnik direktorja sozda za plan in razvoj, Jože Kovač, vodja splošno kadrovskega sektorja v Telekomu, inž. Bogdan Panker, razvojnik v Telekomu, inž. Andrej Robič, projektant iz Ove-ja, Tone Štrus, vodja splošno kadrovsko informativne službe sozda IMP in inž. Stane Završnik, pomočnik direktoija sozda za usmerjevalni razvoj. Preden se lotimo podrobnejše razgrnitve zastavljenih vprašanj, je prav, da najprej odgovorimo na naslednje vprašanje, kako bi lahko definirali naš sistem, torej sistem IMP, hkrati s tem pa se '.astavlja tudi vprašanje, ali našo dejavnost že bistveno določa d elež znanja? Korže: »Mislim, da se-preden nadaljujemo z razpravo - najprej dotaknemo ocene, kje danes smo. Pri tem moramo upoštevati količinski vidik doseženih rezultatov. Če se ustavimo kar pri teh kazalcih, moram povedati, da smo jih v lanskem letu presegli. To pa lahko utemeljim skozi uresničevanje dveh ciljev: skozi krepitev moči poslovnega sistema IMP, skozi kriterije rasti, likvidnosti in rentabilnosti; nenazadnje smo dosegli 18 odstotno realno rast dohodka in dosegli eno najboljših stopenj rentabilnosti naložb v tem desetletju. Temu ustrezna je bila tudi rast osebnih dohodkov, ki se je realno povečala za 12 odstotkov, kar pomeni izboljšanje osebnega standarda. Položaj IMP - ki je med največjimi jugoslovanskimi podjetji, se je na osnovi kakovostnih kazalcev gospodarjenja bistveno popravil, saj smo po ustvarjenem družbenem proizvodu med 146 največjimi jugoslovanskimi podjetji dosegli 46. mesto, kar pomeni izboljšanje položaja za 16 mest. Ta uspešnost pa je v letošnjem letu začela usihati, kar je verjetno posledica nižje konjunkture. Temu ustrezno so slabši rezultati gospodarjenja, ki bodo po naših predvidevanjih ničelni. To pomeni, da doseženi rezultati niso v celoti odraz nekega inovativnega procesa, ki bi znotraj firme moral potekati in izboljšav, ki izhajajo iz družbeno planskih ciljev. Kljub vsemu pa lahko tudi letos pričakujemo nadpovprečne rezultate v primerjavi z republiškim gospodarstvom.« Gazvoda: »Ne bi se vračal na to, kar je bilo že rečeno, vendar l om opozoril na nekaj številk, ki smo si jih zapisali v naš srednjeročni plan, in ki po mojem mnenju pomenijo prestrukturiranje IMP-ja. Mi smo zapisali, da je potrebna realna rast dohodka za 9 odstotkov, produktivnost za 6,5 odstotka, in da bomo prekinili z ekstenzivnim zaposlovanjem delovne sile. Na področju prestrukturiranja smo definirali 5 temeljnih programov: ekologijo, energijo, hrano, informatiko in avtomatizacijo. Zapisano je tudi 6,5 odstotno vlaganje od vrednost. fakturirane realizacije v razvoj. Vendar, če se kritično ozremo. kje smo danes, potem moramo povedati, da vseh zastavljenih ciljev ne uresničujemo, čeprav smo imeli obdobje rasti kot malokatera firma v Sloveniji. Sedanje stanje usihanja investicijske dejavnosti nas vodi v določeno krizo, pa tudi apatijo. Vrtimo se v začaranem krogu in ne vemo, kako bi iz tega splavali. Mislim, da se preveč ukvarjamo samo s sabo. o teh ali drugačnih formah, premalo pa se ukvarjamo z vsebino, s tistim, kako bi lahko prestrukturiranje dosegli. Skratka, ne pridemo do nekaterih .novih proizvodnih programov, ne uspemo razrešiti vprašanja tehnite, kadrovskih proble- mov, kot tudi nimamo razrešenega vprašanja inovativnosti.« Cerkvenik: »Sicer prej izrečenim ugotovitvam, da smo bili dobri, se ne da oporekati, vendar mislim, da smo že v času, ko smo dobri med slabimi. Mislim, da je naš osnovni problem, da nimamo opredeljenih osnovnih ciljev, torej filozofije, ki bi bila na interesni osnovi naravnana v prihod- čemer naj bi uveljavili novo idejo sistemskega trženja po posameznih branžah, ki niso tradicionalno vezane na IMP, vendar so tradicionalno vezani bodisi na proizvodni ali montažni ravni na IMP. Vendar ta cilj ni bil dosežen, morda tudi zaradi tega, ker nas ekonomska situacija ni silila v to. 2. Tehnološka preobrazba IMP-ja, ki naj bi pomenila uvajanje novih tehnologij in zamenjavo nekaterih zastarelih postopkov z novimi. Hkrati pa naj bi to pomenilo uvajanje nove visoko prilagodljive opreme za maloserijsko proizvodnjo, tu je prišlo do določenih premikov, saj imamo tovarne, ki imajo take vzorčne proizvodne linije. Vendar se tovrstne spremembe morajo načrtovati v tesni povezavi s trgom. 3.Organizacijska preobrazba v smeri bolj fleksibilnega razumevanja proizvodno tehnoloških in tržnih celot ni povsem zaživela zaradi blokade na globalni ravni predvsem, ker še danes ni moč razbiti troedine dogme organiziranja tozd, delovna organizacija, sozd. 4. Preobrazba na kadrovskem področju v smislu boljše stimulacije, stalnega internega permat-nega izobraževanja, s poskusom vgradnje kulture pripadnosti je Robič: »Če se ustavimo pri tem kriteriju, kTse mi ne zdi napačen, moram povedati, da je IMP idealen sistem za inovacije na vseh ravneh, predvsem pa razvojne (profesionalne). V IMP-ju imamo po moji oceni dva pola. Na eni strani proizvajalce opreme, na drugi strani pa montažno dejavnost, ki vgrajuje to opremo. Skratka, možno je organizirati učenje v sistemu, pogledati izkušnje pri konkretni izvedbi določenih objektov in jih prenašati v proizvodnjo in s tem bogatiti proizvodni program in ga prilagajati. To se pravi, da bi to prednost morali izkoristiti. Toda težava je v tem, da smo razbiti po organizacijah, tozdih in je pretok informacij od primera do primera različen, hkrati pa je vprašanje, koliko je znotraj sozda močan. Eden od velikih problemov je blokada informacijske dejavnosti, namreč uporabnik opreme nima direktnega stika in ne povezave z izvajalcem, sicer pa ena in druga stran premalo naredita za to, da bi prišlo do intenzivnejšega pretoka informacij.« Bertole: »Jaz se bom dotaknil le problema množične inovativne dejavnosti. Koordinacijski odbor sindikata sozda je na eni od svojih sej razpravljal o množični ino- šiinn Udeleženci okrogle mize: S. Završnik, J. Votek, U. Korže, T. Štrus, V. Bertole, B. Č. Panker, J. Kovač J. Kovač nost. Če smo mi na ravni povezanosti, lahko govorimo o poslovni politiki. Do dogovora na takšni ravni še pridemo medtem, ko prej omenjenih ciljev ne dosežemo. Ti cilji bi morali biti opredeljeni v času in prostoru glede na razmere, v katerih živimo. Vsekakor pa bi moral biti osnovni kriterij naše aktivnosti in zastavljenih ciljev svet. Tu pa bi morali imeti razdelane programe, s katerimi je možen ta prodor v svet. Sicer pa bi cilje o poslovni politiki morali definirati v naših aktih, kar v statutih. Porajajoče probleme pa bi verjetno presegli, če bi se delovne organizacije združevale v sistem na interesni osnovi in ne na osnovi administrativnih predpisov. Takšna organiziranost pa bi nam potem omogočala razgrnitev in zatem realizacijo teh programov. Skratka, znatno lažje bi prišli do tega, kaj hočemo biti na področju, kjer delamo.« Kovač: »Pri tem morda kaže izpostaviti še en moment in sicer pred nedavnim je tov. Korže izpostavil, da IMP ne bo izdeloval »varnostnih« programov, ampak »socialno varstvene programe za delavce. Toda, kako do teh programov? verjetno z bolj jasno vlogo usmerjevalnega razvoja na ravni sozda, ki bi moral vsebovati tudi del aplikativnega razvoja, ki bi pripravljal tovrstne programe za sredine, ki pogosto zaidejo v krizo ravno zaradi pomanjkanja kadra.« Korže: Prej sem se dotaknil »količinske« uspešnosti IMP-ja. sedaj pa se bom dotaknil preobrazbe. ki je bila prav tako zastavljena. Skrbeti nas mora dejstvo, da na tem področju nismo storili nič, ali skorajda nič, čeprav je od tega odvisna dejavnost in uspešnost na daljši rok -10-tih pa tudi več let. Mi smo si začrtali preobrazbo v nekaterih smereh, in sicer: 1„ tržno programsko prestrukturiranje, pri prinesla že določene rezultate. Vse to pa spada v sklop inovacij, ki jih moramo obravnavati in tudi razumeti kot tržno produktne inovacije, za tem se zastavlja vprašanje aplikacij novih proizvodov. V ožjem smislu pa so to seveda stalne organizacijske inovacije, ki jih običajno ne obravnavamo, so pa prav tako pomembne. Mislim, da nam samo število patentov ne more dati celovite slike, kje smo v primerjavi z drugimi organizacijami.« KRIZA V PODJETJIH, KI SO NA INOVACIJSKEM PODROČJU ZAOSTALA Hkrati z definiranjem našega mesta glede na zastavljene cilje se približujemo vprašanju inovacije, ki naj bi jo celovito obravnavali. Ali to pomeni, da razvojne možnosti niso usodno determinirane? To pomeni, da se delovna organizacija ne more odreči odgovornosti za svoje uspehe še zlasti pa neuspehe in krize, kajti kriza je ponavadi zmeraj tehnološka in inovacijska, kar pomeni nesposobnost prodora na trg z novimi izdelki in s kakovostnejšimi uslugami. Za primerjavo bom navrgel samo en podatek, namreč največ lastnih patentov smo imeli v Jugoslaviji leta 1968, ki jih je bilo 180. Od tedaj naprej število patentov vztrajno upada vse do leta 1983, ko je bilo registriranih samo še 46 patentov. Po podatkih je to le 26 odstotkov od najvišje doseženega znanja. Če bi hoteli dohiteti razviti svet, bi morali povečati število patentov kar za 44-krat, da bi dohiteli razviti svet in se vsaj delno približali nekoliko kakovostnejšim možnostim za definiranje svoje vloge v svetu. Nedvomno drži to tudi za IMP, kajti drugačna definicija v svetovnem prostoru ni možna. Vprašanje je, koliko je sistem IMP v tem trenutku sploh odprt za preboj kapitalno intenzivne usmeritve, ki pa je pogojena z lastnim znanjem. vacijski dejavnosti. Sprožili smo tudi akcijo za zbiranje predlogov, da bi s tem spodbusili množično inovativno dejavnost. Dali smo tudi pobudo, da se predlogi stimulirajo in nagradijo. Žal nam drugega dela, to je uresničevanja te akcije ni uspelo^ niti speljati niti kontrolirati že zaradi izrazite tehnične narave te aktivnosti. Odgovorv, kako je akcija stekla, pa zaenkrat še nimamo.« Gazvoda: »Mi še nimamo pogojev, da bi se razvoj začel na nekoliko drugačnih osnovah kot v preteklosti. Ne vem, sicer ne zasledujem podatkov, vendar v zadnjih dveh letih nismo vlagali 6,5 odstotkov dohodka v razvoj. Opredelili smo, da bodo imele vsaj proizvodne organizacije na koncu srednjeročnega obdobja 20 odstotkov izvoza, vse preveč prihaja do položaja, ko se moraš zanašati sam nase. Hkrati pa trdim, da heterogenost mora biti pred prednost kot zadržek, vendar mi tega ne izkoriščamo in ne ustvarjamo pogojev za prestrukturiranje teh novih proizvodnih programov, tako na materialnem, kadrovskem in organizacijskem področju. V bistvu se srečujemo s kadrovskim razsulom nekaterih organizacij. Namesto, da bi krepili time, ki bi bili sposobni marketinško, projektno in z vidika usmerjevalnega razvoja obdelati te alternativne razvojne usmeritve in jih usmeriti v delovne organizacije. Nad tem se je potrebno zamisliti, mislim, da s tem moramo presekati in tehniki dati popolno veljavo v celem sistemu IMP. Bojim se namreč, da bi se nam ne zgodilo kaj takega kot Iskri-Telematiki, ki je zaradi intenzivnega zaposlovanja zabredla v današnjo krizo. Skratka. ustvariti je potrebno ustrezno klimo za delo razvojno raziskovalnih kadrov. Da malo karikiram: če se Ljubljana odloči za vzgojo limon, mora najprej ustvariti klimo, sicer bodo te kilave. To nas opozarja še na vrsto odrptih vprašanj, tako glede vloge marketinga, usmerjevalnega razvoja, ob tem pa se še odpira vprašanje kadrovske politike, ki bi morala biti začrtana, vsaj za naslednjih 5 let. Kot kost bi vrgel samo ladjedelništvo in naše soočanje z jugoslovanskim paradnim konjem.« Goli: »Začel bom z na videz banalno trditvijo, ki pa je še kako pomembna za delovni naslov te okrogle mize. Izhajam iz tega, da sam nisem na nekem položgju, zato tudi vidim, da ljudje sprejemajo gospodovalnost, kot nek, omejevalni dejavnik. Pri nas je še zmeraj dosti tega, da je poslušnost na prvem mestu. Ljudje, še posebej vodilni, ti svetujejo, da ne delaj stvari, ki se te ne tičejo. To pa že pomeni določeno zavoro pri ljudeh. Po drugi strani pa se srečujemo s problemom pri samih kadrih. Poglejte, kaj se dogaja, v firmi ni človeka na tako visoki strokovni ravni, ki bi bil sposoben prebrati, kar so na fakulteti naredili. To je problem, da se pogovarjamo kot znanstveniki v 18. stoletju. Ni torej človeka, ki bi ta nova znanja s fakultete speljal v prakso. Mislim, da je na tem področju psihologija premalo izkoriščena, hkrati pa se mi ne znamo, ali pa nočemo spustiti v boj za čimvečjo izkoriščenost možganov. Zastavlja se mi še vprašanje medsebojnih odnosov in pripadnosti kolektivu, saj se danes pri nas delavec ne obnaša niti kot podjetnik, niti kot mezdni delavec, ampak kot povsem slučajni partner. Enostavno se srečujemo s problemom, ko vsak hoče od druge strani čim več potegniti. To pa so kratkoročne usmeritve, ki pa z razvojno-raziskovalnim delom nimajo nič skupnega. Še posebej opazen pa je trend povprečne družbe, ki je sposobna uničiti vsakega posameznika, ki štrli iz tega povprečja.« Korže: »V bistvu se strinjam, da je potreben drugačen način dela, ki bo ustvarjal drugačne pogoje. Zame je osnovno vprašanje, kje so ti pogoji, kaj so ti proizvodi in kaj je tisto od zadaj, kar ustvarja klimo. Povedati moramo, da mi vseeno imamo določeno število direktorjev z določeno strokovno izobrazbo, ki ustreza tudi delovnim mestom v prodaji, pa tudi v razvoju zasedajo delovna mesta z ustrezno izobrazbo. Vendar, se zame zastavlja problem vodenja in vzvodov, ki so v tem okolju. Mislim, da je dosti premalo narejeno na razumevanju vloge direktorja v delovni organizaciji. Hkrati pa bi opozoril, da prostor IMP-ja ni samo v visoko tehnični industriji, ampak mislim, da imamo v uslužnostni industriji tudi svoje mesto. Strategijo je treba graditi tudi s tega vidika. To je sicer področje, ki ni vezano s tako agresivnim tehnološkim razvojem, pa vendar je na njem treba graditi določeno perspektivo, ki jo ima. Montažna dejavnost sicer nima perspektive v nekem ekspanzivnem razvoju, vendar jo je treba graditi na nekoliko drugačni filozofiji. Za nas kot firmo je pomembno, da optimiziramo sestavo proizvodnih programov. Eni so taki, ki zahtevajo hitra vlaganja, da dosežejo svoj razsvet.« Kovač: »Dotaimil bi se razmišljanja tov. Gazvode, ki govori o uveljavitvi tehnične stroke, na ta problem gledam nekoliko drugače. Mislim, če bi naredili podrobnejšo analizo od pete stopnje, naprej, potem bi kaj hitro ugotovili, da nam manjkajo strokovnjaki ekonomskega profila, tako na področju trženja kot organizacije. To neskladje pa se po moji oceni negativno odraža v pomanjkljivi organizaciji, zlasti mikroorganizaciji, ki bi lahko prinesla določene ekonomske učinke na področju produktivnosti, ekonomičnosti poslovanja itd.« KDO IMA VPLIV IN MOC? Morda smo se nehote dokopali do določenega sklopa vprašanj, ki se jih da zastavit na različnih ravneh in v različnih povezavah, da pridemo do ustreznih rešitev. Najprej se ustavimo pri maneger- jih. Namreč, obstaja občutek, dn so pri nas še vse preveč lokali« £ determinirani skozi »morali« politične« kvalitete. V bistvu je b to eden od razlogov, da njihovt 1 strokovnost - takšna ali drugačna - ne prihaja do polne veljave, ke( J enostavno ni kriterij uspešnosti' za manageija samega. Skozi to prizmo se veijetno da oceniti tud' 'j vloga razvojno-raziskovalnil s delavcev, ki so po svojem vpliva in moči celo nižje kot nekvaiifici' v rani delavci. Raziskave to doka-s zujejo. Skratka še zmeraj st ( vrtimo v taylorističnem modela odločanja, kjer strokovna dogna- j’ nja in mnenja izredno malo ali pl. b skoraj nič ne vplivajo na sprejc manje odločitev. Frej je nekdo omenil administrativna pota raZ' vojnikov; to je problem notranjo n in ne zunanje organizacije. Z * administrativnimi zaposlitvam' se jih da enostavno držati ni robu, ker se tovrstni kader po k navadi ne znajde najbolje v tej funkciji, zato se mu da naprtitis neučinkovitost. Hkrati pa je ob '* tej administrativni zaposlenosti * tega kadra tu še problem mobil- , nosti kadra. Namreč - skozi pre-. strukturiranje kadrovske politi'|1 ke, ki zahteva prilagajanje delov:1 nih mest sposobnostim človeka! n namesto, da se človek prilagaj"^ delovnemu mestu. S tem pa se da verjetno razrešiti problem pro- mocije, ki ni več v napredovanja k po birokratskih klinčkih. ji Korže: »Kar se organizacij^r tiče, je v naših delovnih organiza-k cijah izredno veliko zatrtih!^ potencialov, ki jih ne znamo organizacijsko in materialno izraziti z nekim produktom na tržišču. Pri nas se je včasih uveljavilr' koncept sanacije. Danes no moremo več firmi, ki je na tleh, ki b je nelikvidna, kjer so kadri slabo, plačani in odhajajo, kjer m delovnih navad, kjer disciplino dela šepa, vcepiti novih progra-mov. Taki poskusi so obsojeni n* () neuspeh. Mislim, da jc edina pot za prožnejšo organizacijo ustvaiv janje novih enot v sistemu. Ven-)?,1 dar vsaka nova celota potrebuj^ svojega podjetnika, tu pa smo s«r‘ ustavili, naprej ne moremo. Pre- , pričan sem, če bi zagotovili pre )11 tok akumulacije za nove proi- ^ lil Z; j st , m zvodne enote v okviru IMP-ja, ib če bi dali ljudem možnost usta- navljanja delovnih organizacij začasnih ali stalnih in omogočili direktno financiranje projektnih timov, bi na tak način spodbudili; n določen napredek na. teni, tudi tozdi,. področju. Hkrati pa imajo programe, ki jih sami ne morejo realizirati, niti ni smot: mo, da jih realizirajo. Tu so torej , te kreativne možnosti. Na tej z ravni bo potrebno ustanavljati skupine, ki bodo obdelovale ih sk oblikovale nove aplikacije. Pre-n: pričan sem, da mora nova idejbd: imeti novo formo, nov zagonjgi svež kapital in novo zaupanje ti v vodstvo.« P( k; Dolinar: »V svojem razmišlja- $t nju bi se naprej dotaknil vodenji;))8 razvojnih projektov. Zmeraj zastavi vprašanje, kako hitro je "j moč prenesti razvojno nalogo v° proizvodnjo in kdaj bo ta odplak čala stroške razvoja. Pri tem dela Ti pa ugotavljamo, da se problemov *l lotevamo zelo enostavno in lah;,d: kotno. Namreč - namesto, da bi Ti na začetku ocenili njegovo vc tržnost, se tega lotimo šele ni k< koncu. To pomeni, da se pti n( vodenju premalo pripravimo na projekte, to pa pomeni, da ne gl ti, obdelamo vseh področij razvojne naloge. To pa ima lahko želeji' slabe posledice za same razvijal- T ce, ki so lahko uspeli s še' tako Ti dobrimi rešitvami, ko pa tbhj0< potem ne morejo testirati' pri?): potrošniku, torej na trgu'. V 1 ' bistvu s takim organizacijski« ^ pristopom degradiramo tiStvaf" T jalčevo osebnost. Po drugi štra« pa ugotavljamo, da znamo izčJe* lek razviti nekje do prototipa « SP predvideti tehnologijo, ne zmO" J remo pa tega uvesti ali pa jo uve- 1 demo z velikimi težavami v proi- P' zvodnjo. Mislim, da je eden od j) problemov za takšen položaj . togosti proizvodnje. Ta sc eno: 1 stavno noče prilagoditi in iščfl* različne vzroke češ, da^izdelek fl' zaključen, da je nedodelan ^ nedorečen, namesto, da^bi se 51 Razvoj in raziskave v naših delovih organizacijah itklimo, sicer bodo te kilave! [’ ds strani proizvodnje vključevali v alild ^azo priprave prototipne proi-alnj) podnje. (Togost organizacije in u jč j^ksd Razvojno raziskovalnega iovs Potenciala - op. ur.). Z ugotovi-ičnJ! tv*jo, da imamo kadre na nizki , kel raVni, se ravno ne morem strinja-iosti’pač pa bi se bolj nagibal k :i t« femu, da jih ne znamo izkoristiti tudi in motivirati, da bi to znanje pri-ilnil do izraza. Čeprav so bili v prediv«, teklosti poskusi organizacije raz-jflci' v°jev na ravni sozda, je problem 0ka- sedanjih razvojev po organizaci-j st iah, da niso kadrovsko dovolj del« ^°bro zasedeni in se morajo gna'i Poleg vsega ukvarjati tudi s pro-li pt. olemi proizvodnje, ampak ne v •eje’ dviganju ravni izdelka, ker za to ■kd« dostavno ni časa in denarja, raz- 2ato problem dviganja ravni anjt nckega izdelka odrivamo na Z, $tran. Tu bi se še dotaknil problema i n« Opremljenosti razvojnih izdel-r p« kov. Pri nas smo ugotovili, da z tej 0Premljenost pozitivno vpliva na urtifi strokovno rast kadrov. (Delna » ob Uveljavitev novega koncepta iosti kadrovske politike op. jv), obib Oprema je v bistvu edina, s pre, katero pritegneš ljudi, da delajo jjjfj. ‘n študirajo, ne da bi jih silil, -lov- Oprema pomaga ustvarjati kli-eka( rn°. o kateri spi o že govorili.« gaja1 Robič: »Dotaknil bi se pro-ie d« o*erna strokovnjakov, tu je pro- j^deva jasna. Če se gleda IMP anju kot sistem skozi dolga leta svo-lega razvoja in beleži določene rezultate v tem razvoju, smo še Vedno nekje v špici dogajanja v izra- ržiš- acij očili Zane brez nekih naročilniških stresov in pogajanj znotraj siste-tnib 1113 • Mislim, da take združevalne udili ttoči znotraj IMP-ja obstajajo in terfljS° postavljene. Res pa je, da to ozdi m°raj° biti sposobne speljati i ne ^rez administriranja. Tovrstna not- dela morajo biti opravljena 0rejltakoj, tega pa nismo sposobni t6j‘zvesti.« ljati e in novo konfiguracijo in razvijajo novo strukturo in dinamiko razvoja. V bistvu gre za nova znanja. Če poskušam to ilustrirati, potem naj povem, da avto ni seštevek delov. Prav tako se IMP ne more popisati kot seštevek delov, kjer je v ozadju funkcionalnosti in vsako delo je več kot seštevek delov. In če se sedaj ozrem na razvoj, mi imamo toliko razvitega razvoja, ki pa se ga ne da povezati na ravni seštevkov, zato pa tudi ne moremo priti do minimalne koeksistence, da bi imeli vsaj nekatere parametre, ki sem jih omenil, na začetku skupine. Žal se ne zavedamo, da je 2 + 2 = 5, pri nas je žal še vedno 4.« Nič kolikokrat je že teorija dokazala, nekateri ste že tudi opozorili na problem razdrobljenosti razvojno raziskovalnega dela. Dejstvo je, da tovrstna razdrobljenost ovira učinkovitejše delo na tem področju. Hkrati se zastavlja vprašanje na organizacijski ravni. V sodobnem svetu postaja organizacija dela tako pomembna kot kapital ali pa še bolj. Namreč, kdor ima znanje in kapital, nima pa organizacije, ne more teh dveh resursov optimalno izkoristiti. Mi smo se do sedaj vrteli okrog vseh teh kriterijev, poleg vsega pa moramo še razločiti razvojno-raziskovalni imamo v vsaki organizaciji povprečne kadre, vendar vsepovsod jih izstopa nekaj, ki vlečejo branžo naprej. Omenili smo komercialno tehnično podlago računalništva, to sploh ni problem. Mi smo včasih računali na »rehenšiber«, danes pa imamo računalnik, vendar kader, ki je zelo dober, nima časa, kot je omenil Dolinar, da bi se ukvarjal s komercialno projektantskimi programi, ki bi jih tovarna lahko nudila, tako daleč ta kader ni prišel, ker ga je operativa silila iz tega programa. To pomeni preveliko odprtost tega kadra navznoter namesto navzven. Mi imamo največje računalniške strokovnjake ravno na teh področjih, tu je razvojni kader najboljši, vendar ga nismo nikoli animirali, ker je obrnjen navznoter, ne pa navzven.« KAJ JE ŠPICA? Trditev, da si v današnjem času na področju, ki se najhitreje razvija, in s katerim se ti v tem trenutku (računalništvo) s takih ali drugačnih razlogov ne ukvarjaš -milo rečeno - DEMAGOŠKA. Namreč to dokazujemo s tem, da v današnjem času nič več ne pomeni »navidezna« usposobljenost, ampak so osnovni kriterij mednarodni profesionalni stan- kaj je treba ukreniti, da nam ne bo potrebno pesimistično gledati na prihodnost. Namreč, razvoja-od danes na jutri - ni in tudi kadrov - od danes na jutri, ni. Vse to je grajeno na daljše steze.« V bistvu se sedaj že približujemo k fleksibilnosti sistema, ki gaje iz tega, kar je bilo rečenega, težko definirati. Namreč vprašanje je, ali bomo sposobni - glede na povedano - dati v strukturi moči primat tehnološkemu imperativu, ki pa zahteva prenos primata v razvojno raziskovalno sfero. Vprašanje je, če so naši cilji dovolj močno definirani s tehnološke in tržne strani, in če smo dovolj horizontalno organizacijsko povezani. Ali bo sistem sposoben graditi svojo moč na tržnem in tehnološkem znanju. Hkrati pa je tu še vprašanje mobilnosti kapitala, ki naj bi bil izraz zaupanja kot osnova združevanja sredstev. Završnik: »Imamo srečo, da smo uspeli priti do združevanja sredstev za investicije in razvojni sklad, toda to moramo intenzivneje koristiti. Kar se tiče izvoza, pa se ni moč kar zaletavati. Mi moramo za vsako branžo in izdelek ugotoviti, ali je sposobna za izvoz ih oceniti, kdo ji konkurira in, po kom smo povzeli tehnolo- nemu delu, pri tem moramo upoštevati položaj, ki nastaja na trgu. Namreč vse investicije, ki so planirane na kakršnikoli ravni in če se pri njih pojavljaš kot potencialni prodajalec opreme ali pa uslug, ali pa obojega hkrati, zahteva stalno prisotnost in stalna vlaganja, ki pa so pri nas izredno skromna. Problem je tudi s tujimi tržišči, kjer se skorajda ne moremo pojavljati ravno zaradi prevelike naravnanosti na ekonomski rezultat oziroma dohodek že prej omenjenih organizacijskih enot. Nadalje se srečujemo s programskim prekrivanjem. Eden od pomembnih momentov pri pridobivanju poslov je tudi kreditiranje, vendar se tu srečujemo s kapitalno nemočjo tako znotraj sistema, kot z neustreznimi pogoji zunaj sistema pri bankah. Priznati si moramo, da sodobne načine trženja premalo poznamo. Ni nam znano, kaj moramo poznati, kaj upoštevati in, kako se obnašati. Priznati si moramo, da nekaj večjih uspehov na mednarodnem trgu nimamo, razen seveda dveh referenc v Iraku in DNR. Posel, sklenjen v Iraku, je za nas vsekakor velika izkušnja, saj je svoje učinke dajal od leta 1978 pa do leta 1984. Nedvomno gre za velik izziv. icijfi riza-i j — -r----------o-,— trtibrug°slaviji. To gotovo ni prišlo arnOiSatn° od sebe, tukaj je bila neka strokovna podlaga. To pa pomeni, da se za naše jugoslovanske javil razmere lahko trdi, da strokovne: “jake imamo. Če pa bi jih znali h, ki .olje uporabljati, mislim, da bi šli la bi’Se hitreje naprej. Naša današnja ni Usmeritev, ki temelji na prodaji ,lina Sternov in znanja, potem nam igra- tT‘.0ra biti tudi jasno, katere sku-ii tsi Pitle bi morale nastopiti skupaj in i pot38 kakšen način so med seboj :vafTUnkcionalno povezane, da bi se /enj^oloee110 znanje lahko prodalo. bujtTprej znanje je treba v nekem [0 ^razvoju zasnovati, ga je treba pre.jSkozi komercialo prodati, preri-pne-jniti skozi proizvodnjo, ga mate-rroi-Tnhzirati in na koncu vgraditi še v a, iri nek objekt. To pomeni, da vse te ista- *unkcijc morajo biti tekoče pove- D. Hočevar, Z. Cerkvenik, A. Robič, D. Goli, B. Gazvoda Goli: »Vprašanje je, kako vse skupaj povezati. Za primer naj Pre-navedem, da Projektivni biro deja|danes ne more zračunati enega goni grelnika na računalniku. Za pri-anje tter vzemimo Carrier, ki ima vse Podatke na disketah z izpisanimi karakteristikami. Mi pa tega eno-šlja- stavno ne moremo narediti. Toda enjadanes so časi, da to uredimo, sicer ij sidrno še bolj capljali. Ko razmi- 0 jecljamo o globalnih spremembah, go v° miselnosti, strukturah in o or-Ipia- ganizacijskih elementih, se del« “toramo zavedati i opredeliti movTIogo sistema in podsistemov. V lahjdanašnjem času ta troedina orga-la bijtizacijska shema ne pomeni nič »ovo^eč. Že smo omenjali sinergeti-; n« ko, to je veda, ki nakazuje mož- pfi^osti prodora v novo kvalitativno a n« smer. Če hočemo deblokado na 1 n« globalni ravni, se je treba zaveda-ajn« *!- da je cel svet organiziran vse zelOj*ia do kozmične ravni. Vsakdo •jjal-“ha neko strukturo in neko orga-tak« “zacijo. Ravno sinergetika pa tčlt“dkriva močne analogije med , phlsistemi v različnih disciplinah. V V Ptstvu,človek danes bije boj s tem ikifl1 “oble.mom kompleksnih siste-:var;“tov In to ne samo na področju [rani Rrirodnih znanosti, ampak nas-zdč Plohv To vodi do dramatičnih j’a fl sPrerri£mb na mikro ravni. Če rnio- farnem npr. sistem IMP in nek uve; Vnanji parameter, ki se po naši proi- Predpostavki spreminja, pride do a od spremembe, ko določena stara :aj , lipe Ošc' tla ► T r bu UVobNA SKlAbM M: NEBA L i—^)e POSEST enakost PO VREbNOSTI NEh?K| inIenir. a*, književnik Oči- tno Ivi —iei kra] PRI MEMObAH Pristajal STEIa stolp pri ižAhin —^)t LENNONOVA VkOVA (YOVO) franc. SMUČAR. ZMIKAVT ERNEST MEmin6»at VODNIKOVA PESEM —- ŽAČETeJA OBLIKA 3A21A Spob. bEL POSobE G0JMIR. KOS L SKOPJE PAVLOVA graščina tek mr iav 4ox ČOLNIK A211SKA bRlAVA nsava V SREbNJI AMERIKO bOLOUTEV OCENE neoaeJ TRAJAL GARbNER Rimsko MlVOL. POblEMLJE EMIL 2AT0PEK FlUK. KOLIČINA PRObAlAVEc fl % TRbO RAStliN. SEME - bEL KRlTtNItE Kitni PAObuvcr VEČJA POSObA ?A VOtO MESTO V FRANtni OBLAST- VENI RA2C.LAS h. ime UGOblE, OPOJNOST SLOV. PESNI* (mira* CINK. 400 ROLETA bEL fELEiN PROGE Taporem ČRKI Gtf. BOG. NESREČE > PRIMERNA POT bO CILJA Sani- tetni MATERIAL 0| Pr __^ta antični Itip HLAPLJIVA TEKOČINA se vit Ja . f 2 j r " \ 91 Pa ii ► SL, UNEtn. ZčiObOVIkiA2 (Emilijan! j™ ga liji