Posamezna številka Din 1.— ŠTEV. 208. V LJUBLJANI, petek, 9. oktobra 1925. Poštnina plačana v gotovini. LETO II vsak dan opoldne, Izvremši nedelj in praznikov. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po posti: Din 20*—, inozemstvo Din 30-—. fecwdi.sen poiittcen tisi URBDKISTVO O UPRAVNTSTVO: »IMON GREGORČIČEVA ULICA 8TEV. 13. TELEFON BTEV. 652. Rokopisi ge ne vračajo. — Oglasi po tarilu. Pismenim vprašanjem naj se priloži mamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu šlev. 13.633. Kumu v korist] Z neverjetno doslednostjo se nadaljuje potoni samostojno - demokratskega tiska farbarija Slovenije, da je vlada pred krizo, da so radikali nejevoljni z Radičem, da je boj v radikalni stranki, da se pripravlja neka koncentracijska vlada, da bodo samostojni demokrati prilezli če ne direktno v vlado, pa vsaj v radikalno stranko in tako dalje do prenasi-čenosti. Od vseh teh vesli ni niti ena resnična in niti za eno ni tudi najmanjše podlage. Vseeno se ponavljajo te vesti dan na dan in garnirajo Vedno z novimi izmišljotinami, pa' čeprav so vse te vesti dan na dan demantirane. Da pribijemo samo nekaj teh vesti. S hrupom so napovedovali, da bo interpelacija dr. Vase Jovanoviča zaradi Radičevega govora o Macedoniji razbila vladno koalicijo. Laž je prišla na dan, ko je sam dr. V asa Jovanovič izjavil, da niti najmanje ne misli na kako tako interpelacijo, ker ni Radič ničesar takega govoril c Macedoniji, s čennir se Vasa Jovanovič ne bi mogel strinjati. In da je bila stvar še očitna, je izjavo Jovanoviča potrdil še dr. Ninčič, ki je v tej stvari gotovo najbolj kompetentna oseba. Pisali so dalje, da je prišlo med flr. Nikičem in državnim podtajnikom dr. Kujundžičeni do nevarnega spora. Vse gtaato i*mi«ljouo, ker je dr. Nikič izjavil, (la sploh ni tedaj govoril s Kujundži- čeni, ta pa je izjavil, da je njegov delokrog tako točno določen, da sploh ne more priti med njim in dr. Nikičem do spora. Govorili so, kako vstaja v radikalnih vrstah odpor proti sporazumu, prišli pa so zbori radikalov in s svojimi resolucijami nedvomno potrdili, da so vsi za sporazum in za koalicijo z radičevei. Celo špekulacijo z osješko resolucijo je docela razbila radikalna osješka -Straža«. In pisali so, kako pridobiva Pribičevič na terenu in kako raste v radikalnih vrstah zahteva po koaliciji z radikali, v resnici pa je zahteval »Politički glasnik«, ki je s svojimi točnimi napovedbami o poteku in rešitvi zadnje krize dokazal, da je glasilo najbolj merodajnih krogov, ob-znano za samostojne demokrate. In »Po-Htičkeinu Glasniku« je sledilo radikalno »•vreme«, glavno glasilo radikalov »Samouprava pa piše o defetizmu samostojnih demokratov. Za njo pa vsi podeželski radikalni listi. Trobili so dalje v svet, kako da je Radič osamljen, brez ugleda in da je skoraj doigral, par dni pozneje pa morajo poročati -o dolgotrajni avdienci Radiča in ne morejo poročati o avdienci dr. Žerjava. Pa celo v to kislo jabolko so morali ugrizniti in poročati, da postane St. Radič minister. Kakor vse te laži, tako so padle v vodo tudi vse druge in tudi poskus z iz- lannv-‘!no.° P°aeb,li albdodem Jvrn rit DRUŽBE PRENAŠAJO SVOJE SEDEŽE IZ SLOVENIJE. — DAVKI SEGAJO ŽE PO KAPITALU. — NEENAKOMERNOST OBDA (EN JA V DRŽAM. — DAVČNI SISTEM IN DAVČNE METODE. - IZTERJEVANJE DAVKOV JE V NASPROTJU S TEMELJNIMI NAČELI FINANČNEGA PRAVA. — ZAHTEVAMO INTERPARLAMENTARNO KOMISIJO! V Sloveniji se na gospodarskem polju zadnje čase odigravajo dogodki, ki že s prstom kažejo, da poleg drugih momentov, tudi sedanja finančna politika vodi Slovenijo neposredno v gospodarsko pogubo, iz katere že prav kmalu ne bo vet izhoda. Da se Slovenija nahaja v trajni gospodarski krizi, o tem ne more biti nikakega dvoma vet. Zadošča že vpogled v zadnje Uradne liste, kier se od številke do številke množe prisilne poravnave, konkurzi in dražbe nepremičnin. Zastopani so tu vsi sloji: tako agrarni kakor trgovski, obrtni in industrijski. Tudi velekapitalizem. ako moremo v Sloveniji o njem sploh govoriti, ne dela izjem. Dokaz: mnogcbrojne pasivne bilance, ki izkazujejo naravnost obupne deficite. Da nekaj tu ni v redu, je vsakomur jasno. Kje leži vzrok, smo navedli že v uvodu. Da ravno finančna politika s svojim sistemom in metodami v veliki meri povzroča gospodarsko krizo, kaže že dejstvo, da trgovci, industrijci in delniške družbe prenašajo svoje centrale iz Slovenije v Zagreb in Beograd, da se tako izognejo posledicam one finančne politike, ki se jo vodi za Slovenijo. Sigurno je, in zasebni krogi so nam to že opetovano potrdili, da se vrši prenašanje obratom in sedežev družb iz Slovenije v Zagreb in Beograd namenoma in le v svrho, da se podjetja osvobode območja tukajšnje finančne uprave. Ako namreč preneso svoj sedež v Zagreb ali Beograd, prehaja prired-bena pravica za tuk. finančno upravo. Taka podjetja pridejo torej vsled prenosa svojega sedeža pod priredbeno kompetenco izven Slovenije poslujočih finančnih uprav. Da take špekulacije tudi materijelno uspevajo, ni dvoma, ker je obče znano, da so davčna bremena v Sloveniji ne le teoretično, ampak tudi faktično najtežja. Slovenija take gospodarske emigracije ne more in ne sine dalje prenašati. Dežela sama je revna vzlic davčnim statistikam, ki ničesar drugega ne kažejo, kakor občudovanja vredno lojalnost na eni. in brezprimemo na- ! vijanje davčnega vijaka na drugi strani. Da se je industrija in obrt [K> prevratu v Sloveniji tako zelo hitro razvila, tudi ni nič druzega kot dokaz, da kot agrarna dežela ne more hraniti in preživljati pretežnega dela svojih domačinov. Sicer pa leži ravno ta industrija kakor tudi velik del trgovine danes že skoro na tleh. Da je gospodarski položaj Slovenije opa-sen. in da je ravno finančna politika, ki se vodi za Slovenijo, v prvi vrsti kriva temu položaju (kar bomo pozneje dokazali), kaže najbolje psiha širokih krogov: vedno bolj se čujejo mnenja, da smatra država Slovence le za davčne objekte brez vseh ustavnih pravic. Vsakomur bo jasno, da se takega pojmovani? o značaju državne uprave, ki pronica že v najširše kroge, ne sme omalovaževati, ker bi to ne bilo niti politično, še manj pa pravično. S sledečim usoiamo si podati jasno sliko o načinu poslovanja finančne uprave, o siste--mu in o metodah, ki se uporabljajo v Sloveniji. Finančna politika v Sloveniji. V Sloveniji se je ustalilo načelo, da mora ta pokrajina iz svojih davčnih .virov knt. vse izdatke uprave, t. j. za penzije, plače in . doklade aktivnih uradnikov itd., stvarne izdatke za vse uprave itd. Slovenija tega ne zmore, in ako je ^‘‘Kovala doslej, je šlo to na račun glavnice, ne pa iz tekočih dohodkov! Kam pa to vodi, kažejo nam neštete izravnave, konkurzi, dražbe in pa tudi ze zgoraj omenjena gospodarska emigracija. Da Slovenija normalno ne zmore takih bremen, to lahko preizkusi interparlamen-tarna komisija, kojo mi s tem nujno predlagamo. Ker pa Slovenija kot agrarno, obrtno, trgovsko in industrijsko zelo revna pokrajina normalnim potom ne more krili svojih upravnih potrebščin, mora tukajšnja finančna uprava, da izvrši dano ji nalogo, seči intenzivno po davčnem vijaku, katerega nateguje do skrajnosti. Zato Slovenija nima le najvišje davčne postavke, ampak tudi naj-intenzivnejše delujočo upravo, Imamo davke, ki na naravnost neekonomski način obremenjujejo davčne objekte; da, imamo celo davčne vrste, ki segajo že na glavnico, ker obremenjujejo podjetja nad 100% njihovega donosa. Finančna uprava v Sloveniji bi morala, ako bi se zavedala svoje dolžnosti kot del politične uprave in kot posredovalka med ljudstvom in najvišjo finančno upravo, opozoriti vlado, da ima tudi natezanje davčnega vijaka svoje naravne meje. Opozarjati bi jo morala na člen 110. ustave, ki veli: Davčna obveznost je obča in vse državne davščine so enake za vso državo. Davek se plačuje po davčni moči in progresivno.« Staviti bi morala torej centralni upravi predloge, da se vpostavi stanje, ki odgovarja zakonu in dejanskim gospodarskim razmeram Slovenije. Morda je delegacija dobila od centralne upr;'ve navodila, ki odobrujejo njeno sedanje upravno poslovanje, morda je dobila celo direktive, da je poslovanje še poostriti, vse to pa jo ne oprošča dolžnosti, da centralno finančno upravo, ki ne pozna v deti ji ih gospodarskega položaja Slovenije, opozarja na to, kar ji veleva ne le trenotno gospodarsko stanje slovenskega naroda, ampak tudi pogled v bodočnost. Očitati moremo finančni upravi v Sloveniji celo. da je z rezultati prekomernega izter-javanjn davčnih bremen navajala centralno upravo do napačnega mnenja, da gre v Sloveniji le za ekonomsko in finančno-politično zdravo obremenjevanje. Ker nočemo delati nikomur krivice, priobčujemo tu na podlagi uradnih statističnih objav le podatke, kateri nam izkazujejo davčno obremenitev Slovenije v primeri z davčno obremenitvijo ostalih pokrajin naše države. Iz zadnjih objavljenih statističnih podatkov izhaja, da še je v mesecu juniju t. 1. pobralo na neposrednih davkih, a brez prometnega in invalidskega davka, brez remontno-ko-morske doklade in brez izrednih prebitkov, v celi državi 60.4 milijonov dinarjev (prora-čunano je bilo le 51‘6 milijonov dinarjev). Dočim so pa Ilrvatska, Slavonija, Bosna in Hercegovina plačale manj, kakor je bilo predvideno, je plačala Slovenija za okroglo 20% več, kot je bilo po proračunu treba. Še hujša je slika, ako primerjamo vseh 0 mesecev tekočega leta. Nabralo se je v tem času na zgoraj navedenih davkih v celi državi 415'8 milijonov dinarjev napram 309’6 milijonov dinarjev po proračunu. Malh Slovenija jev>’ teh mesecih ptaiala milijonov dinarjev, doSim je bilo zanjo proračunanih samo okroglo 35 milijonov dinarjev. Slovenija je torej proračun prekoračila za preko 80%! Lansko leto se je v enakem času in na enakih davkih pobralo v Sloveniji le 40-1 milijonov dinarjev, proračunanih pa je bilo le 2K-G milijonov dinarjev. Pri vsem tem pa še nismo upoštevali vseh davkov! Tako je plačala Slovenija v prvih G mesecih t. 1. na prometnem davku 20-8 milijonov dinarjev. Le kot primer navajamo, da je cehi Srbija s Crno goro vred plačala istočasno le 16-8 milijonov dinarjev. Na izrednih pribitkih (30%nih in 500%nih) je v navedenem času plačala Slovenija 39-6 milijonov dinarjev, a v Srbiji in Črni gori je dal ta davek le 23-7 milijonov dinarjev. Od invalidskega davka, ki zadeva vse davčne zavezance brez izjeme, odpade na Slovenijo v prvem semestru 1925 nič manj kot 7-4 milijone dinarjev, na Srbijo in Crno goro pa le 3-7 milijonov dinarjev. ...... , Ne bili bi proti (ej obdačbi, ako bi bili dani dejanski razlogi za tako obremenitev. Nas pa ki dobro poznamo nadvse opasni in kritični gospodarski položaj Slovenije, navdajajo le številke v težko skrbjo, ker vemo, da te številke ne kažeio dmzega kot premoženjsko oddajo, vsled katere grozi gospodarska izkrvavitev Slovenije. Da podajo te številke hkratu popolnoma napačno sliko o gospodarski in davčni moči Slovenije, smo pa že zgoraj omenili. (Konec prih.) sti za slučaj, da bi .se bii Beograd uklonil zahtevam federalističnih in avtonomističnih strank. Ali to se ni zgodilo. S »kapitulacijo : najmočnejše federalistične stranke je nastala za. SLS nova situacija. Z nekoliko večjo gibčnostjo, kakor jo je pokazala gospoda v posvetovalnici Katoliškega tiskovnega društva, bi se bil lahko napravil aranžman z radikali in SLS bi imela skupno z Radičevo stranko dovolj možnosti, uveljaviti svoje socijalne in ekonomske progra matične zahteve. Javna tajnost je, da hočejo v Beogradu Slovenijo baš radi avtonomizma SLS prisiliti do prave kapitulacije. In še enkrat povdarjamo: ni naša želja, da v prihodnjem petletju ne pride do revizionističnih poizkusov (pri katerih bi prišla SLS tudi na svoj račun), toda srbske stranke sedaj, po sporazumu s Hrvati, ne marajo ničesar slišati o državno pravnih zahtevah Slovencev. Ce je SLS dovzetna za politiko ptiča noja: svobodna ji izbira! Drugo in najglavne.iše vprašanje pa je, kako dolgo še naj voli slovenski človek' stranko, ki živi od cenene iluzije, da je demokracija na pohodu in da se bo že nekako obrnilo na bolje. Korajža, ki jo razvijajo v Katoliški liskami ne diši ravno po pristnosti, je pa vsekakor boljša tolažba kakor nič. Očitati nam malodušnost, ker računamo z dejstvi in ne s premisami, je pa malce zlobno. Mi si idealne demokracije (morda po švicarskem vzoru) ravno tako želimo kakor uvodničar Slovenca", ali mi se istočasno zavedamo, da nismo na z.apadu in da so Srbi Prusi Balkana. Bismark ie naposled odjenjal, toda v Nemčiji ni bilo treba ustvarjali šele naroda, marveč zgolj državo. Srbska politika pa si je postavila drugo nalogo in tu ji križajo vsi avtonomistični in federalistični načrti račune. Slovenec? ve prav dobro, da slikajo uredniki Samouprave* po sleherni njegovi številki, da li še morda vzdržuje tezo o treh narodih. To je načelno vprašanje. Slovenski davidovičevci, radikali, agrarci itd. pa ne morejo kar skočiti v drezino, ki ji ob taki strmini primanjkuje zavore... S slovensko fronto se bo v Beogradu računalo šele tedaj, ko bodo v njej povezane stranke pokazale svoj delovni načrt, svoj program. SLS je rekla, da ji je grenki kruh načelne opozicije dovolj tečen, toda v isti sapi je g. Korošec hitel pojasnjevati, da lo ne izključuje eventualnega sodelovanja z narodno radikalno stranko. \ es Beograd — kdor ne veruje, naj si prečita »Vreme , Politiko . Pravdo itd. " je smatral dotični pasus mariboi^kega govora g. Korošca kot nekako ponudbo radikalom. zato je čudno, da mi očita Slovenec; nekaj o namigavaniu. Kjer vrabci čivkajo svojo pesmico s streh, je vsako namigovanje resami o odveč... h tega sledi, da je edina •(■■vira za ustanovitev slovenske fronte edinole držav no pravna zahteva SLS po slovenski avtonomiji, in Slovenec dobro ve, da avtonomije nismo zapravili mi, temveč listi, ki so v Narodnem predstavništvu izjavljali, da ni treba govoriti v slovenščini, ker se kot Jugoslovani razumemo tudi v srbohrvaščini . . . Nismo malenkostni, če trdimo, da je treba pogledati resnici drzno v obraz in temu primerilo urediti vse svoje dejanje in nehanje. Nas ne plaši kulturna orientacija SLS, če bi trebalo borili sc z njo za pravice slovenskega ljudstva. Strah pred klerikalizmom je papiga, ki jo imajo v kletki na Miklošičevi cesti zato, da jim vleče s svojini kljunom strankarsko politične dobitke. Willy Hellpach in dr. Manc se lahko vsedeta k eni mizi, ker je zgodovina centruina nekoliko drugačna kot preteklost SLS . Pričakovati smo, da se bo SLS v teli vprašanjih nekoliko jasneje izrazila, toda to pričakovanje se ni izpolnilo. S tem postaja tudi vprašanje slovenske fronto za nekaj Časa podrejenega pomena. SLS jase svojega avtonomističnega polža ter prepušča slovensko ljudstvo njegovi nadaljnji usodi. Ce ji je res na. tem, da se ustvari baza za^skupno narodno politiko, potem bo morala stopiti iz svoje rezerve. — S splošnimi razmotrivanji, kakršnih beremo dan za dnevom v 'Slovencu , pa se ideji in uresničenju slovenske fronte prav n'č ne koristi. Na SLS je sedaj, da pobije malodušnost, ki se je lotila celega slovenskega ljudstva in ne morda nas posameznikov. pa se bomo znašli v takem občestvu, da bo en hlev in en pastir . . . Spectator. L kc b -me■■■■■■" « P?:bxev-ču. V beograjski »Reči« je napisal g. Svetozar Pribičevič članek, v katerem pravi med drugim: »Dejal .sem, da je sklenjeni sporazum tudi nepolitično slab. To se vidi na prvi pogled. Ce bi prišla država v opasnost, če bi nastale velike zunanje komplikacije, na koga bi se ona mogla nasloniti? Na prečanske Srbe in Hrvate ki so se v najtežjih časih borili za edinstvo ali na radieevce? Brez dvoma, da ne na poslednje.« Radikalno »Vreme« odgovarja na to Pribi-čevičevo kleveto sledeče: »Ko prečita človek te vrste bivšega pro-svetnega ministri* in Šefa ene, p-a m a r ari 5e tako neznatne stranke, mora obstrmeti. Na-ravnost neverjetno je, da je mogel kaj takega napisali tudi le preprost človek z normalnimi možgani in z običajno zavestjo za moralno odgovornost, a kaj šele človek s pretenzijami, kakor jih ima šef samostojno-demokratske stranke. Ali se sploh zaveda g. Pribičevič, kaj je dejal? Kaj sme nastopiti odkrito s predpostavko in celo trditvijo, da more in sme biti v naši domovini državljan, na katerega ona ne bi mogla in smela računati v slučaju mednarodnih komplikacij?! To pomeni, da se domovina ne bi smela uasloniti na ves hrvalsiki del našega naroda! Xa podlagi česa prihaja sef samostojnih demokratov s tako strašno in tako defetistično trditvijo? Ali mar misli, da se domovini služi na ta način, da sc pripušča možnost, da sc ne bodo vsi njeni sinovi založili za obrambo svobodo in državne neodvisnosti? Ali se na ta način dviga vojaški in politični ugled države v tujini? Mislimo, da je čas, da pride šef samostojnih demokratov k sebi. Sejanje plemenskega razdora in nezaupanja ter širjenje defetizma so stvari, ki so po naših zakonih, za katere se je1-'zlasti eksponiral g. Pribičevič, kvalificirana kot kazniva dejanja, podležeča zakonski sankciji. To velja ut vse državljane. Sef samostojnih demokratov ne more SantevafiT niti se mu ne more dopustiti, da sloji nad zakonom. Najprej »Politički Glasnik«, sedaj grozi tudi že »Vreme« z obznano za g. Pribjčeviča. Tako se polagoma zopet izkazuje resničnost pregovora, ki pravi, da kakor se posojuje, tako se tudi vrača. Z obznano so hoteli samostojni demokrati dvigniti sebe, obznana jih bo položila tudi v grob, če ne bo to ze preje storila njih politika, ki je vzor preteklosti in nesposobnosti. Pravica se uveljavlja, kazen ne izostane. Pogfavje o fronti. S člankom »Na startu« smo zadeli v črno j in »Slovenec« je užaljen, češ, da poziv g. j Korošca z ozirom na formiranje slovenske j fronte ni našel potrebnega odziva. »Narodni Dnevnik je že opetovano preciziral stališče ■ neodvisnih naprednih krogov v tem vprašanju vendar bo stvari koristilo, Ce kot pi- j sec’ omenjenega članka korigiram nekatere , trditve »Slovenca«, ki se, - vsaj kar se tiče manjših slovenskih političnih skupin in njih pripravljenosti za sodelovanje na bodoči fronti — ne krijejo povsem z dejanskim stanjem. Besen ton »Slovenčevega« odgovora je vreden, da se ob njem zaustavimo in si ogledamo tudi ozadje tolikanj napovedovane, a do danes še vedno problematične fronte slo- ; venskega naroda. »Slovenec« ima pojiolnoma prav, ko trdi* j uvodoma, da nikdo ni tako uprnvičen zakli- i enti Slovencem svoj »Le vkup, le vkup uboga gmajna!« kakor ravno 'voditelj najjačje slovenske stranke — g. dr. Korošec. O tem med razsodnimi in politično vzgojenimi ljudmi sploh ne more biti niti najmanjšega dvoma. Tudi ne dvomi nikdo, da ima SLS pri formiranju take fronte, kakor si jo je zamislil g. dr. Korošec, že po svoji tradiciji in vlogi nekako prvenstveno vlogo. Drugo vprašanje pa je, kaj in koliko je SLS storiln, da se la fronta ustvari. O samostojnih demokratih je znano, da so živeli svoje politično življenje edinole na račun nesloge ostalih slovenskih naprednih skupin ter ob borbi, ki so jo z monopolnim pravom bili proti' tako zvanemu klerikalizmu. Dr. Žerjav je v Beogradu pridno izkoriščeval nasprotstva in živel je od razprtij. To je bila era intransigentne nepopustljivosti. Z Da-vidovičevo vlado je prišla na krmilo tudi SLS in tedaj so majhne politične skupine pričakovale, — (ne da zlezejo po hrbtenici g. Korošca na vladno kobilo) — da bo SLS v Beogradu upoštevala skupne interese vsega slovenstva in reči moramo, da smo bili prevarani. To, kar je SLS kot vladna stranka počenjala, sicer ni bilo intransigentno, bilo je pa več kot preveč strankarsko. Mnoei, ki so se iz državno-pravnih razlogov približali SLS, so ji v tistih dnevih obrnili hrbet. Slovenska fronta brez SLS bi imela preveliko vrzel, da bi se izplačala njena ustanovitev. Toda SLS s pozivom na udeležbo ni izrekla svojega programaličnega mišljenja o skupnem nastopu slovenskih strank in rndi tega malo skupine, naravno, niso mogle zavzeti stališča napram hvalevrednemu pozivu g. Korošca na mariborskem sestanku svojih zaupnikov. Mi smo na tem mestu .e povdarjali, da slovensko ljudstvo sedanjega fiskalnega izžemanja in počasnega rušenja njegovih socijalnih, kulturnih in ekonomskih pozicij ne more več dolgo prenašati. Avtonomistična politika SLS je bila do Radičevega skoka v Pašičevo vlado morda aktualna, zla- ti OEM NR POROČAJO. Na široko in na dolgo so pisali samostojno demokratski listi o znani osješki resoluciji, , ki pa je bila sicer brez vsakega pomena in j samo izraz mišljenja nekaj ljudi. Pred krat- | kini pa se je vršil zbor vseh radikalnih or- j ganizacij za sremski okraj pod vodstvom bivšega ministra Žarka Miladinoviča. Da ima ta zbor vse drugačen pomen ko pa osješki, kjer je radikalna stranka primeroma slaba, je jasno. Zato imajo tudi resolucije sremskih organizacij radikalne stranke tem večjo veljavo in te resolucije se glase: 1. Zbor odobrava politični sporazum, sklenjen med Narodno radikalno in Hrvatsko seljačko stranko kot dejanje, koristno za državo ih za narod, s čemur nastane pravičen in miren politični razvoj v naši državi, kar je v dobro tako naši notranji ko zunanji po- 2 Mi na tem zboru odobravamo dosedanje delo naše NRS v vsem, pa tudi delo rad. nnslanskega kluba pod modrim vodstvom našega velikega državnika N. Pašiča i* ostalih naših prvakov. 3 Pričakujemo od naših novih zaveznikov v vseh političnih in državnopravnih vprašanjih iskreno in čisto soglasje, katerega ne more nihče skaliti ali oslabiti, vse to pa v korist naše mile domovine in v korist obeh zavezniških strank. 4. Obsojamo delo, ali točneje poizkuse, voditeljev samostojno demokratske stranke ali točneje frakcije, da vnesejo z neiskreno agitacijo zmešnjavo med Srbe in Hrvate, pa čeprav naprej vemo, da bo njih delo brezr uspešno. Peto nepolitično točko izpuščamo. (i. Zbor soglasno in navdušeno v največji udanosti pozdravlja Nj. Vel. kralja in prvake NRS gK- Nikolo Pašiča, predsednika vlade in NRS ter Ljubo Jovanoviča, namestnika i>reds. stranke in ministra n. r. Tako se glasi resolucija sremskih radikalov in naši samostojni demokrati si jo lahko vtaknejo za klobuk, da bodo še lažje pisali o zamotani situaciji v Beogradu. Situacija je namreč res zamotana, pa le za samostojne demokrate in nasprotnike sporazuma. trot gor Politične vesti. Ne bo šlo tako poceni. Včerajšnje »Ju-je poročalo, da je interveniral dr. Gre-Zerjav pri ministru dr. Krajaču zaradi Državne hipotekarne banke in da je imela njegova intevencija popolen uspeh. Temu nasprotno moremo konstatirati, da je bila intervencija dr. Žerjava v tej stvari čisto odveč in da vsled tega tudi ni mogla biti uspešna. I)r. Krajač je namreč že pred dobrim tednom čisto decidirano izjavil, da ni nobenega povoda, da bi se Slovenija zaradi Državne hipotekarne banke razburjala- Ce pride do tega, da se poslovanje banke v resnici raztegne na vso državo, potem dobi Slovenija čisto gotovo svojo podružnico v Ljubljani. Sicer pa je on mnenja, da je najbolje, če upravljajo denar javnih korporacij, ustanov in sirot še naprej denarni zavodi, ki so ga upravljair sedaj. — Intervencija dr. žerjava je bila torej v tej zadavi odveč in »Jutro* bo ze moralo gledati, da najde kaj bolj pripravnega za slavospev dr. Žerjavu. — Se ena klofuta. Silen tamtam so zagnali samostojni demokrati z znano osješko resolucijo, češ, da je dokaz, da pride v kratkem do preloma med radikali in radičevci. Kako zavestno varanje bralcev je bila ta trditev, dokazuje najbolj osješka »Straža«, glasilo ta-mošnjih radikalov, ki piše: >Tisk samostojnih demokratov in Hrvatske zajednice je noiei torej, da za vsako ceno izkoristi razu jka_ in popolnoma upravičeno postopanj lov iz osješke oblasti na ta način, da b pre- prte,' »->1. * ™:s“ Kaj “3'kre.oLu,»- *> s oblastno konferenco in sprejetimi resolucija mi smo mi izvršili ne sama svojo strankarsko, temveč tudi svojo narodno dolžnost,K ' smo s tem opozorili naše zaveznike, kt*^ ^ tako pravočasno opozorili svoje **v^7(injške-morajo biti njih ukrepi tudi ^portzumom, ga vprašanja v skladu s sa> nj Sp0razum ker smo trdno prepri “ ' mi Srbi in , sklenjen ^t°, da bomo^ mjlogt jn nemjlo8t i Hrvati radikali ^nje ^ se morajQ m K vprašanja reševati med nami in radikal? in našimi »»vezniki m ne po primeru na--V. bivših zaveznikov, ki so hoteli, da so v Jiem kraju edini gospodarji.« Na ta izvajanja >straie« dostavlja »Samouprava«; »Kaj do ! neki sedaj po članku »Slraže« poslužilo temu j obupanemu svetu (SDS) kot »dokaz«, da se koalicija radikalov in radičevcev maje v svojih temeljih«. Dosedaj so se jim vse nade izjalovile. Tako srečo imajo ko ona deklica v narodni pesmi: »Ce se dotaknem tudi ze e-nega bora, tudi on bi se še zelen posušil.« — Ob petletnici koroškega plebiscita. NAŠI PLEBISCITNI SHODI. Važno propagandno sredstvo so nam bili shodi. Kako skromni so bili s pocetka. Ko so po nezadostni naši zasedbi Nemci z vseh strani organizirali v maju- h 19 upor in prepodili maloštevilne nase cetase preko mej, so počenjali nemški iolksvcrovci v svoji po besnelosti taka grozodejstva, da so bili koroški Slovenci, tudi potem, ko je naše vojaštvo zopet zasedlo velik del ozemlja, v ne-čuveni in vendar veliki zmedi in potrtosti. Strah, ki so ga pravkar pretrpeli, nezaupanje v trajnost vojaškega našega uspeha, ogromna gospodarska škoda vsled ofenziv, grožnje, da se bodo foiksverovei vrnili in se Se linje maščevali, pomanjkanje uglednih oseb, ki bi jim svetovali, in jili tolažili: vse to je porazno uplivalo na naše ljudi. Tedaj je nastopil general Majster in se izkazal za izbornega organizatorja. Komaj so bile vojaške operacije završene, že se je (2. julija 1919) ustanovil Narodni svet, ki je med drugim smatral za svojo dolžnost s pomočjo shodov, manjših in večjih vliti poguma in samozavesti v naše ljudi, da bodo videli, da niso osamljeni, temveč da stojijo ogromne množice za njimi. In tako so se vršili shodi neprestano. Nekateri samo za zaupnike v malih sobah, drugi večji za ves okoliš, poleg teh pa še veliki manite-stačni shodi, kanior so prihajali ljudje iz najbolj oddaljenih krajev. Izkoristili smo vsako priliko, ko se je zbiralo več ljudi ali na sejmih ali na cerkvenih prireditvah, da so nastopali naši govorniki. Prvi velik shod smo poskusili 15. avgusta 1919 v Sinčivasi. Na velikem travniku je bi! postavljen ličen oltar, sam ljubljanski Škot je služil mašo, nato je nastopil v velepatrijo-tičnim govorom in potem so nastopali govorniki drug za drugim, ljudje pa poslušali in vztrajali preko poldneva do mraka, ko je 24. govornik (pač rekordno število) končal svoj govor, S lem shodom je bil led prebit in z novim veseljem smo šli na novo delo. Takih velikih shodov je bilo še mnogo. Nekateri so bili impozantni ne le po ogromnem številu domačinov Korošcev, dočim smo bili "V začetku še navezani na pomoč iz Slovenije, tudi učinkovitejši so bili po svoji slikovi-sti. Karkoli smo menili, da utegnemo sugestivno uplivati, vse smo uporabili. Poleg zunanjih govornikov so nastopili polagoma tudi Korošci v domačem narečju, priprosti fantje in možje, včasih tudi dekleta v na-iodni noši, govore jim je sestavljal g. Kom-poljski, vmes je kmetski zbor kako koroško zapel, tako, da je vladalo krasno razpoloženje- Med tem pa so besede padale v pripravljena srca, bodrile, učile in podžigale. Zadnji lak manifestacijski shod je bil nekaj tednov pred plebiscitom. Šlo je za protest proti odprtju demarkacijske črte. V skrbeh smo bili, ali se nam shod posreči. V Velikovcu, najbolj zagrizenem nemčurskem središču, v pričo odbora anlantne komisije. Ko je bližala napovedana ura smo s strahom in upom gledali z razglednega mostička, ali se na cestah nič ne zgane. In glej, tam se je pokazal v daljavi kmetski voz, ves poln, potem drugi in tretji, na to pa so prihajali pešci v večjih in manjših grupah vedno bolj so naraščali, razločevali so se posamezni glasovi, narodne pesmi, veseli vriski. Tako so prihajale množice peš in na okrašenih vozovih na prostrani glavni trg, odločen in samozavesten je bil njihov korak, neštevilne tablice so kazale, kdo so in od kod, vmes so se košatile narodne noše. Nam pa so se prsi širile ko je bil ves trg poln tisočglave množice, ki je sprejemala vsako besedo govornikov, raz avto mogočno donečih, kakor n. pr. nas Arnuš. Kdor je take shode pripravljal, videl in doživel, bo pač z nevoljo zavrnil pavšalni očitek, češ, da se je s takimi shodi preveč veseljačilo. In kdor je videl naše zadnje shode in vedel, da so rezultati vsestranskega dela, ni mogel dvomiti o naši zmagi. Taka je bila situacija, predno je začela antantna plebiscitna komisija s svojim razkrajajočim delom. Koroški dan 10. in 11. oktobra v Ljubljani. Sobota 10. oktobra ob 8. uri zvečer v Uni- I onski dvorani. Akademija: govori pesnik Oton Zupančič; petje: tenorist S. Banovec; zbori: Glasbena Matica, »Ljubljana«, .»Ljubljanski Zvon<; klavir: prof. Janko Ravnik in Zora Zamik. Nedelja 11. oktobra ob 11. uri pred univerzo javno zborovanje. Po zborovanju obhod po VVolfovi in Prešernovi ulici, Aleksandrovi, Blcivveisovi in Rimski cesti, Vegovi ulici. Razhod pred univerzo. Popoldne ob treh v dramskem gledališču mladinska predstava M. Grošelj: »Pravljica bodočnosti*, ki jo izvajajo gojenke ženske gimnazije in licejske osnovne šole. Nastop pevskega zbora učite-ljiščnikov pod vodstvom skladatelja Emila Adamiča. nriih\i?t0vin "®d»ljo »Koroška razstava« v inl "rodnega doma. Razstavni materi- na Sentneter fe)B,oven8k“ Matica in Orju-za nas vse je skrbeti za čim večji pose* teh"$r( Poziv ljubljanskemu prebivalstvu Num vsem je še v živem spominu, s kako‘prisrčnostjo in odkritosrčno ljubeznijo je sprejeto septembra 1920 ljubljansko prebivalstvo koroško mladino, ki je prihitela takrat na obisk v Ljubljano. Ko so se koroški malčki povrnili zopet v svoje domove, niso imeli drugega govorjenja, ko o o Ljubljani. Danes je tem našim sinovom zaprta pot v Ljubljano. Vsled svojega slovenskega rodu so izjmstavljeni vednim ln neznosnim silam koroških bojnih društev in celovške vlnde, ki jim ovira in razriva društveno življenje ter odreka včasih •udi najmanjše državljanske pravice — V soboto 10. in v nedeljo 11, oktobra 'je peta obletnica nesrečnega koroškega plebiscita. ‘a dva dneva moramo manifestirati za ko. foške Slovence. Zato je naia dolžnost, da se v največjem številu udeležimo obeh glavnih manifestačnih prireditev, t. j. akademije v soboto ob 8. uri zvečer v Unionski dvorani in javnega zborovanja ter obhoda v nedeljo tl. oktobra ob 11. uri na Kongresnem trgu. Udeležba pri teh dveh manifestacijah naj pokaže našo odločno zahtevo po združitvi s Koroško Slovenijo. Vsakdo izmed nas naj bo agitator za številni obisk manifestacij, ki naj bo obvezen za nas vse. — Jugoslovenska Matica. Nova mladinska igra. V nedeljo 11. t. m. popoldne ob 3. uri se vprizori v dramskem gledališču prvikrat mladinska igra priznane mladinske pisateljice gdč. Marije Urošljeve: »Pravljica bodočnosti . v njej nastopijo vile, kraljice, ugrabljena otroka: Jadranska in 7A-Ijanska ter \ i la Jugoslovanka. Poleg teh nastopijo tudi živali: veverica, jež, zajček, polž m lisica. Uvodno sliko tvori babica, ki pripoveduje svojim vnukom. Dejanje se vrši sredi kresne noči. V pravljico je vpletena godba in razne baletne točke. Pri predstavi nastopi tudi mešani zbor gojencev in gojenk državnih učiteljišč v Ljubljani pod vodstvom skladatelja Emila Adamiča, ki nam zapoje par domorodnih in koroških narodnih pesmic. Vstopnice za to mladinsko predstavo so v predprodaji pri dnevni blagajni v operi. Igia bo zabavna, tako za odrasle kakor tudi za našo mladino. Je izredno ljubka in polna navdušujoče vsebine. Pesnik Oton Zupančič govori v soboto dne 10. t. m. ob 8. uri zvečer na akademiji-ko-roškein večeru, ki se vrši kol resno-kultur-ia manifestacija za koroške Slovence v Unionski dvorani. Redke so prilike, da nastopi naš najodličnejši pesnik kot govornik. Rade yolje se je odzval prošnji Jugoslovenske Malice, brezdvomno tudi za to, da pri tej priliki pokaže svojo globoko nacijonalno zavest in ljubezen do naših zasužnjenih bratov in sester. Prepričani smo, da bo tudi la njegov govor prava umetnina in evangelij nas vseh. Iz pesniške duše bo vrela ta večer naša beseda, mi vsi pa bodimo nje verni poslušalci. Zupančičev govor naj bo sovražnikom koroških Slovencev dokaz, da mi vsi in to prav vsi čutimo z njimi in delamo za uje. Na sobotnem Koroškem večeru v Unionski dvorani nastopi poleg tenorista Banovca troje ljubljanskih pevskih zborov in sicer: Ulasbena Matica, »Ljubljana« in »Ljubljanski Zvon«. Spored jo skrbno sestavljen in bo nudil umetniški užitek. Polna Unionska dvorana naj pri tej priliki resno manifestira za koroške Slovence. Predprodaja vstopnic od Din 25.— navzdol je v Matični knjigarni na Kongresne trgu. Rojaki posetite akademijo! Koroška deželna vlada in njeii eksponent celovški »Heimatsdients« pripravljata za soboto in nedeljo velikanske in šumne veselice v Celovcu. Iz cele Koroške so kar komandirali ljudi za te slovesnosti. Prišli pa bodo tudi izven - koroški gostje na posete v Celovec in vsi ti bodo porabili tudi to priliko, | ° lmno vj j j jn povdarili svojo priklju-®v Nemčiji. Kaj naj storimo mi ob tej priliki? Za šumne veselice nimamo prav ni-kakega povoda. Zibelka Slovenstva in prav veliko število koroških Slovencev je odtrganih od nas in žive izven naših državnih mej. Za te naše nesrečne brate in sestre povzdignemo svoj glas, ako se udeležimo pri-zahtevajmo njihovo priklopitev k Jugoslaviji. Obljubimo, da ne odnehamo preje, dokler se ne prestavijo državni mejniki s Karavank proti severu daleč tja za našo Dravo. Slovenska jezikovna meja proti severu, mora biti tudi državna ineja kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Za koroške Slovence pa povzdignimo svoj glas, dlio se udeležimo prireditev in manifestacij, ki jih priredi Jugoslovanska Matica v teh dneh. V Ljubljani bodi obisk »Koroškega večera« v soboto ob 8. uri v Unionski dvorani ter javno zborovanje v nedeljo ob 11. uri obvezno za vse. »KOROŠKI VEČERI« IZVEN LJUBLJANE. Skoro v vseh krajih naše domovine se bodo vršili v soboto 10. t. m. na peto obletnico koroškega plebiscita »Koroški večeri«, Tako se vrši: V7 Domžalah: v nedeljo 11. t. m. ob pol 4. uri popoldne v »Društvenem domu«. V Logatcu: v nedeljo 11. t. m. ob pol 4. uri popoldne v »Sokolskem domu« v Dol. Logatcu. V Ptuju: v soboto 10. t. m. v »Društvenem domu«. Na Jesenicah: v soboto 10. t. m. ob 8. uri v risainici ljudske šole. V Moravčah: v soboto 10. t. m. ob pol 8. uri bakljada z godbo; v nedeljo 11. t. m. zjutraj budnica, ob 3. uri pojioldne akademija v »Zadružnem domu«. V Brežicah: v nedeljo 11. t. m. dopoldne zbiralni dan, po »v. maši, ob 11. uri javen shod pred »Narodnim domom«, zvečer igra »Na smrt obsojeni«. V Kranju: v soboto 10. t. m. ob 8. uri akademija v »Narodnem domu«. V Kamniku: v soboto 10. t. m. ob 8. uri akademija v dvorani Čitalnice. Slične manifestacije se vršijo v soboto 10. t. 1.: V Šmarjah pri Jolšah, Slovenjgradcu, Trebnjem, Metliki in drugod. Pri prireditvah sodelujejo vsa društva brez ozira na strankarsko pripadnost. Pozivamo rojake, da »• udeleže teh manifestacij v največjem številu in da s tem dokažejo enodušno zahtevo celega našega naroda po združitvi z brati onstran Karavank. Prosveta. OBISK NA RAZSTAVI PORTRETNEGA SLIKARSTVA. Dasi se prireditev Narodne Galerije odobrava in hvali, vendar obisk razstave ni zadovoljiv. Če bi ne bila razstava odprla v dneh velesejma, ki je dal par sto obiskoval-| cev tudi portretni razstavi, bi se nahajala . Narodna galerija s svojo eminentno kulturno narodno in umetnostno prireditvijo v najneugodnejši stiski kako naj krije svoje velike stroške, ki jih ima z razstavo. Ker se razstava nepreklicno zapre v četrtek, dne 15. oktobra, pozivamo in vabimo zlasti Ljubljančane na obisk; vstopninska statistika jim dosedaj ne dela časti. Razstavo so mnogo obiskovale stare kranjske patricijske družine, v katerih še živi čut za preteklost dežele; takiii obiskovalcev je imela razstava iz Ljubljane in dežele. Razveseljiv je bil tudi skupen obisk iz Kranja, ki ga je aranžirala soproga srezkega glavarja, gospa Žnider-šičeva. Poleg zastopnikov vlade in raznih drugih korporacij na otvoritveni dan, so javili svoj obisk naš znani prijatelj, nemški publicist Hermann Wendel v spremstvu g. Altmayerja, načelnik prosvetnega ministrstva dr. Branko Šenoa, g. minister dr. A. Korošec, g. L Hribar itd. Ljubljanske šole so bile zastopane po inicijativi posameznih gg. profosorjev, oz. profesoric. SHAEKESPEAREOVA »ZIMSKA PRAVLJICA« V LJUBLJANSKI DRAMI. »Zimska pravljica« je med zadnjimi Shakespearovimi deli. Ne da se prav uvrstiti uiti med tragedije, niti med komedije. Po vseh silnih in silovitih dramuh človeških strasti in zablod, ki so vrgle mrak tudi v pesnikovo dušo, išče stari, modri Shakespeare novega izraza in izhoda iz te noči. In tako so nastale tri zadnje njegove drame: Cimbelin, Zimska pravljica in Vihar. Strasti divjajo z nezmanjšano silo, brezno, proti kateremu dreve, ni nič manj strašno, in človeštvo bi se samo uogo-nobilo, da mu je usojeno izživeti do zadnjega to stran svoje duševnosti. Ali spoznanje, kes in pokora vodijo k očiščenju in uvedo človeka v višjo duševno sfero, kjer je čudež, milost in harmonija prav tako trdna resnica, kakor je na nižji ravnini resnica, strast, greh in razdor. — In vendar ni ta zadnja faza Shakespearovega pogleda v svet abstraktna doktrina in pusta moralna pridiga, temveč pravo živo, etično občutje, ki je prepojilo vso mate-rijo s svojo magično muziko in jo poveličalo v zadnji soj poezije. — Zasedba: Hermiona — ga. Marija Vera, Pordita — ga. Baričeva, Pavlina — ga. Medvedova, Leontes — g. Levar, Poliksenes — g. Skrbinšek, Antolikus — g. Rogoz, Camillo — g. Gregorin, Antigonus — g. Povhe, čas — g. Lipah, Florizel — g. Jan, Arhidamus — g. Danilo, stari ovčar — g. Plut, mladi ovčar — g. Peček. Sodelujejo še: gg. Vida, Mira, Rakarjeva, Gorjupova, Ježkova, Kralj, Medven, Jerman, Cesar, Košič, Drenovec, Sancin, Smerkolj itd. Delo je poslovenil dramturg g. Oton Župančič; režijo vodi višji režiser g. Osip Sest, po čigar zamisli je naslikal mojster g. Skrušny deloma nove dekoracije. Orkester tukajšnjo dravske divizije bo izvajal Humperdinckovo glasbo k »Zimski pravljici«. Deloma novi kostumi so narejeni v gledališki krojačnici. »Zimska pravljica« se vprizori prvič v slovenskem jeziku v sobolo, dne 10. t. m. ob 8. uri zvečer. Danes, petek zvečer, je v operi prva vprizo-ritev nanovo naštudirane Massenetove opere »Manon«, ki jo je naštudiral in zrežiral z« naš oder v skoro povsem novi zasedbi operni ravnatelj g. Mirko Polič. Predstava »e vrši za red D. Prva repriza te opere je v nedeljo, dne 11. t. m. ob pol 8. uri kot izven predstava. Operni premijeri. V drugi polovici lega meseca bosta v Narodnem gledališču v Ljubljani dve operni premijeri in sicer se vprizori prvikrat Gerbičeva opera »Nabor« in pa Hatze-jeva opera »Povratek . Na obe deli se še po-j vrnemo. To naj velja 1» kot predjoaznanilo o dveh jugoslovanskih premijerah v našem gledališču. j Massenetova opera »Mamin«, pride po * parletnem presledku zopet na oder našega Narodnega gledališča v četrtek, dne 8. t. m. Letošnjo vprizoritev je pripravil v vseh ozirih, tako režijsko kakor tudi umetniško, operni ravnatelj g. Mirko Polič. Glavne vloge so v rokah ge. Lovšetove ter gg. Betetta, Banovca in Šublja. Natančnejšo zasedbo vseh vlog priobčimo v jutrišnji številki. Danes pa opozarjamo občinstvo na to krasno opero, ki je polna muzikalnih lepot in sočnih melodij. Predprodaja vstopnic pri dnevni blagajni v operi. Društvo učiteljev glasbe v Ljubljani bo imelo svoj 1. redni občni zbor v pondeljek, dne 19. oktobra ob 20. uri na verandi v Unionu z običajnim dnevnim redom. — Priglašenim pevkam in pevcem smo razposlali sporede prvega pevskega tečaja, ki se bo vršil v Ljubljani 1. in 2. novembra. Na predvečer, v sobolo, bo komorni koncert in prijateljski sestanek vseh pevk in pevcev, če kdo ni dobil sporeda in not, naj nam takoj naznani. Če bi se še kdo rad priglasil, naj stori to takoj, ker bi poznejših priglasov ne mogli vpošte-vati. — Dnevni red tečaja bo obsegal predavanja: O dveh najstarejših slovenskih skladateljih; o slovanski fonetiki; o idealnem dirigiranju in praktične vaje v podrobni in skupinski predelavi. Poleg tega bomo pretresli določila (pravilnik) pevskega zbora in ugotovili načrt pevske izobrazbe in umetniškega zborovega delovanja. Kdor ne bi mogel priti, naj blagovoli to javiti odboru. Vse one, ki jih ne bo k tečaju in ne pošljejo nikakega obvestila o odsotnosti, bo odbor črtal. KOLINSKA naša, prava, domača CIKORIJA jg vrlo dobra! »Čas«. Revija za izobrazbo in napredek. No. 9. Vol. 11. Cleveland. »Revijo«, ki jo ureja g. Frank Kerže, »pesnik in trgovec z zastavami in regalijami«, pišeta, oziroma urejata urednik in njegova soproga. Večinoma so članki prirejeni po raznih sestavkih, kot n. pr. »Izgnanci na Filipinih« (po G. Emersonovi), »Polarna Odiseja« (po Kund Rasmussen). — Ostali članki, kot »Znamenita stoletnica« ja čisto preprost žurnalističen sestavek o priliki stoletnice Stephensonove »Lokomotive št. 1«. »Nekaj novega o sviloprejkah« nas vpelje y kantonsko moderno šolo, kjer proučavajo in vzgajajo sviloprejke in nas obenem seznani z umetno izdelavo svile iz celuloze. Članek zaključi prav amerikansko, ko pravi »Čemu bi šli skozi počasen prevoz« (kaj misli tu kot »prevoz«, ne vem) sviloprejk, ko imamo vendar sredstva, da napravimo umetno svilo veliko hitrejše in zanesljivejše od sviloprejke. Če govore že danes z vso resnostjo o mehanični kravi, res ne vemo, zakaj bi se ne govorilo tudi o mehanični »sviloprejki«. Ostali članki »Kemija v svetovnih zadevah«, »Evolucija — zakon vsemirja« in »Kdo postaja kapitalist« so pravi časopisni »paberki«. Izvirna je le Kerzetova pesem »čas prihaja ...«, brezokusna reklama za revijo, i« začetek njegove povesti »Kadar delo počiva«, ki spominja na sestavke v koledarjih Mohorjeve družbe. Gosp. urendikn bi pa resno svetoval, mj si omisli vsaj Breznikov pravopis, Se že ue slovenske slovnice. —I—. Premog "Čebin- /PolCtVd-btefa* V neizmerni žalosti naznanjamo, da je naš ljubljeni soprog, oziroma oče in brat, gospod dr. Ivan Šušteršič danes ob 22. uri po daljšem bolehanju, previden s svetimi tolažili mirno v Gospodu zaspal. Pogreb se vrši jutri v petek 9. t. m. ob 16. iz hiše žalosti Miklošičeva cesta št. 6. V Ljubljani, dne 7. oktobra 1925. Bogomila Šušteršič, soproga inž. Ferdinand Šušteršič, sin, Aliče Šušteršič, stnaha, dvorni svetnik v. p. Abdon Šušteršič in admiral Alois Šušteršič, brata. Dnevne vesti. BREZSRČNOST. .Prejeli slo: »Sest mesecev Čakam že na svoje zakonite prejemke jaz, 8 mesecev pa že čaka učiteljica N. N. Toda na prosvetni upravi se ne ganejo in jaz čakam in čakam. Al.i res ni pomoči? In slično izkušnjo morajo prestati skoraj vsi vpokojenci in skoraj redno leto dni čakati na svojo pokojnino. To ni več neumnosi, temveč brezsrčnost, ki je ni mogoče dovolj ostro obsoditi. Zlasti še, ko večinoma ni Beograd, temveč sta Ljubljana ozir. Maribor kriva tega zavlačevanja. Zahtevamo, da se preneha s preziranjem pravic vpokojencev! — Odlikovanja. V ministrstvu prosvete je podpisan ukaz o odlikovanju večjega števila profesorjev, članov profesorskega udruženja, kakor tudi profesorjev, ki so se udeležili mednarodnega profesorskega kongresa v Beogradu. — Odlikorauja. Kralj je odlikoval več funkcionarjev Jadranske paroplovne družbe, ki mu je stavila ob priliki njegovega potovanja v Dalmacijo na razpolago luksuzni parnik »Karadjordje«. Tudi kapitan in oficirji imenovanega parnika so bili odlikovani. — .Spomenik kralju Petru t Sarajevu. Odbor za spomenik kralju Petru v Sarajevu je imel te dni sejo, na kateri se je poročalo o klanju akcije. Doslej je nabranih 1,155.360.56 dinarjev, obljubljenih je zraven tega Se 768 risoč dinarjev. — »Uradni list« št. 93 z dne 5. oktobra prinaša: Pravilnik za državni izpit za učiteljsko službo na moških strokovnih šolah, pravilnik o postopanju v kemijsko tehničnem laboratoriju za pospeševanje industrije in obrtstva v Beogradu, razglas o razpisu nadomestnih volitev v pridobninske komisije v Sloveniji, razen Prekmurja. — Nov zakon o pobijanju draginje. V ministrstvu socialne politike se izdeluje nov načrt zakona za pobijanje draginje. — Gledališki zakon. Pod prejšnjo vlado je bil izdelan s sodelovanjem gledaliških igralcev zakonski načrt za nov gledališki zakon. Ta načrt se bo začel v kratkem zopet pretresati. — Sola za sodne praktikante se otvori pri novosadskem okrajnem sodišču. V tej šoli se bodo pripravljali pravni praktikanti za sodni izpit. — Pet vagonov aktov. V beograjsko savsko pristanišče je prispela te dni tovorna ladija s petimi vagoni aktov, ki jih je odnesla med svetovno vojno avstroogrska okupacijska armada. Avstrijska vlada nam je te akte zopet vrnila. Sedaj jih bodo sortirali ter vrnili kompetentnim uradom. — Kongres delavskih zbornic v Beogradu. Danes se vrši v Beogradu kongres delavskih zbornic iz vse države. — Nova železniška tarifa. Te dni se sestanejo delegati trgovskih in industrijskih korporacij z zastopniki ministrstva za trgovino in industrijo, da se pogovore glede nove železniške tarife. — Analfabetski tečaji. Ministrstvo prosvete je izdalo naredbo o otvoritvi novih tečajev za analfabete v več mestih Srbije in Vojvodine. — Državna trošarina za mesec julij. Glasom statističnih podatkov znaša državna trošarina za mesec julij 60,430.450 Din. V dvanajstinah je bila proračunjena na 50 milijonov dinarjev. . — Regulacija Uradašfeice, Glinščice in Malega grabna. Po več nego poldrugo) etnem obravnavanju, ki je imelo premagali razne ovire, izdalo je končno vodopravno oblastvo odlok, s katerim odobruje načrte za regulacijo Uradaščice, Glinšice in Malega grabna, kakor jih je predložil Glavni odbor vodne zadruge za obdelovanje Ljubljanskega barja. Projekt pa je stopil^e tudi v štadij izvršitve. Pričel se je kot prva etapa te prepotrebne regulacije -graditi moderen betonski jez pri Kozarjih. Gradnjo je prevzela Stavbna družba v Ljubljani kot najcenejša ponudnica m ima biti jez dogotovljen še pred zimo. Cim bo jez zgrajen in bodo dana potrebna sredstva, se namerava še to zimo pričeti z uravnavo struge Gradaščice od Viča do izliva v Ljubljanico, nakar prideta na vrsto Glinšica in Mali graben. Pozivamo vse merodajne či-nitelje, da to akcijo podpirajo, posebno naj bi driava izdatno subvencionirala to ne samo narodno - gospodarsko važno, marveč tudi iz zdravstvenih in vodovarstvenih ozirov potrebno podjetje. — Razširjenje kolodvora v Mostaru. V prometnem ministrstvu ju odobren načrt za razširjenjem kolodvora v Mostaru. — Nove telefonske zveze * Dalmacijo. V prometnem ministrstvu se vrse velike pii-nrave za vzpostavitev novih direktnih telefonskih prog med večjimi mesti v Dalmaciji in Beogradom ter Zagrebom. ....... — Trgovska akademija v Virovitici. Ministrstvo prosvete je ukinilo trgovsko akademijo v Virovitici. . — Strajk v subotiški tovarni vagonov. V tovarni' »Ferruin-r v Subotici je izbruhnila te dni stavka. Tovarna zahteva akordno de‘°’ doSim zahtevajo delavci dnevno plačo. Ker tovarna ni hotela pristati na zahteve delavstvu, je izbruhnil v vagonskem oddelku splošni Strajk. Pričakovati je, da se pridružijo štrnjkujočim iz solidarnosti tudi ostali delavci. — Eksistenca gledališča »liudožestveni-kov v Moskvi ogrožena. Na podlagi specialne odredbe sovjetske vlade je bila odtegnjena gledališču »Hudožestvenikov« v Moskvi brez vsake motivacije državna subvencija, tako da se mora vzdrževati gledališče odslej samo. Do te odredbe je prišlo vsled tega, ker so se voditelji moskovskega umetniškega gledališča kategorično uprli uprizoritvi v boljševl-skeni smislu predelanega »Crešnjevega vrta* Čehova, ker stoje na stališču, da gledališče hudožestvenikov ni gledališče za boljše-vistidno propagando, tem ve« Miledu e zgolj umetniške cilje. Gotovi krogi moskovske vlade so videli v tem kontrarevolucionarno agitacijo in v Moskvi kroži govorica, da bosta radi tega voditelja gledališča Stanislavski in Dančeako poklicana na odgovor. V ozki zvezi s to kampanjo je divjanje moskovske cenzure in glavnega repertoarnega komiteja zoper repertoar moskovskega umetniškega gledališča. Tako n. pr. je bila prepovedana vpri-zoritev Fedor Dostojevskejevega dela »Bratje Karamazovk z motivacijo, »da utegne imeti ta igra, ki jo jo nedvomno spisal nadarjen pisatelj, slab vpliv na mase«. — Zahteve avstrijskih državnih uradnikov so bile odklonjene. Avstrijska vlada je izjavila, da momentano nima potrebnih sredstev, da bi mogla ugoditi zahtevam državnih uradnikov glede zooljšanja njihovega gmotnega položaja. Kakor se govori, je konstituirala vlada za proučavanje uradniških vprašanj poseben ministrski komite. — Katastrofalne posledico štrajka pri »Alpinski«. Vsied stavke v Donavvitzu se je ukinilo včeraj zvečer na Erzbergu, kjer je zaposlenih 30u0 delavcev, delo. Kes je sicer, da podjetje za enkrat še ne misli odpusiiti delavcev, toda to bo postalo neizogibno, če bo stavka dalje časa trajala, če pa so to zgodi, bo ogrožena eksistenca 10.000 ljudi, ki žive od Eizbeiga in na Erzbergu. Stavka vpliva občutno tudi na ostalo industrijo. Cela vrsta štajerskih tovarn, ki predelujejo surovine iz .»Alpinske montanske družbe.',. bo morala ustaviti v par dneh obratovanje. Kakor hitro ustavi »Alpinska« sploh delo, bo 12.000 delavcev brez posla. — Najnovejši Amundsenovi načrti. Pred svojini odhodom iz Londona je izjavil Amund-sen, da namerava poleteti prihodnje leio v velikem zrakoplovu v 50 do 60 urah pielco severnega tečaja v Ameriko. Poioval Do iz Rima v angleško letalsko pristanišče Pulliam, odtain pa preko Norvešice, Spitzbergov in severnega tečaja na ameriško obalo. — Zanimivi gosti v Beogradu. V Beograd je prispel šef oddelka za zaščito narodnih manjšin pri Zvezi narodov Colban. Spremlja ga uradnik generalnega sekretarijala Zveze narodov D juro lopovic. Colban bo piepoioval razne dele naše države v svrho proucavanju manjšinskega vprašanja. Dan pred njim se je pripeljal v Beograd znani belgijski publicist m urednik bruseljskega lista »Midi s in ko-respoudent »Belgrader Zeitung/, Fichelei, dober poznavalec naših razmer, ki je spisal o nas številne članke, med drugimi dva zelo zanimiva dnevnika iz potovanja po Jugoslaviji pod naslovom »Au Pays des Serues m »De Venise a Ragusa«. V Jugoslaviji ostane mesec dni. — Iz zdravniške službe. Za zdravnika pripravnika v splošni bolnici v Ljubljani sta imenovana: dr. Aleksander ltituper in dr. Zdenko Tominšek. Dr. Ljudevit Ceruej je imenovan za zdravnika v javni bolnici v Cetju. — Za tolmača latinskega jezika pri deželnem sodišču v Ljubljani je imenovan dr. ir. Novak, profesor v Ljubljani. — \ pumorsko vojno akademijo v Gružu so sprejeti naslednji abiturijenti: Sergije Liar-kov, Aleksander Berič, Borivoj Djordjevič, Elvin Grego, Avguštin Grošelj, Vinko Hudeček, Ulja Ilič, Dušan Jaklič, Milivoj Jakovljevič, Anton Jukas, Sergije Lamzaki, Mi-bajlo Lepetič, Vladela 1'etrovic, Radoslav Havšič, Josip Sesetja, Lojze Škufca, Stanislav Štiglic, Branko SuSljič, Hajko Valant, Uvi-doii Vok, Franc Vreš, Jože Vrtačnik, Milan Zupančič in Pavao Župan. — Influenca v Mostaru. Za epidemijo Škrlatice se je pojavila v Mostaru še epidemična influenca. Nekaj Sol je zaprtih. — Letalska nesreča. Pri Užički Požegi je ponesrečil te dni neki vojaški aeroplan. Aparat se je popolnoma razbil, vsi trije pasu-žirji poručnik Dragutin Lučič, podporučuik Rudolf Grizik in mehanik Aleks Fritz pa so ostali po čudnem naključju nepoškodovani. Nesrečo je povzročil defekt na motorju. — Strop se je vdrl v gimnaziji v Sarajevu. Med dijaki je nastala silna panika. Ravnatelj g. Cukovič je na vpitje dijakov prihitel na kraj nesreče. Ko je videl kaj se je zgodilo, je spustil dijake domov. Strokovna komisija je pregledala ves strop II. nadstropja in dognala, da se je strop udrl, ker je tramovje zgnilo. Pes povzročil, da je skočil vlak s tira. Na železniški progi Niš—Pirot se je zakadil te dni volčji pes na vozečo se draisino. Voz je psa povozil, pri tem pa je skočis s tira ter se prevrnil. Dva železničarja, ki sta sedela na vozu, sta odletela na železniški nasip ter zadobila težke poškodbe. — Krvav uapad ua avto v juiui Srbiji. Na cesti Berovo-Strumnica, v bližini mesta llani-zali je napadla roparska tolpa avtomobil, v katerem se je vozil neki trgovec iz Velesa s svojo soprogo. Roparji so trgovca ustrelili, njegovo ženo ,iu šoferja pa težko ranili, šoferju se je posrečilo z avtomobilom pobegniti. Pripeljal se je z žrtvami v Strumnico, kjer so podvzete oblasti vse potrebne mere. Krvava rodbinska drama se je odigrala te dni v Montpellieru. Med nekim 14 letnim dečkom in njegovo mačeho je obstojalo že dalje časa napeto razmerje. Ko je mačeha dečka te dni zopet ošteta, se je tako raztogotil, da ■ je pograbil železno palico ter jel udrihati na slepo po mačehi in svojih sestrah, od katerih je eni Sest, drugi pa deset let. Mačeha, ki je bila v blagoslovljenem stanu, je bila tako poškodovana, da je kmalu nato v bolnici umrla. Ena od deklic leži v agoniji, doČim je druga lažje poškodovana. — Anarhista obsojena na 17 let ječe. V Rezau v Italiji »e je vršila razprava proti florentinskima anarhistoma Cortiju in Garuglie-riju, ker »ta ubila fašista Foscaria ter skušala umoriti še nekega drugega črnosrajčnika. Za zločin se bosta pokorila 17 let. Obsojenca sta bila pri razpravi popolnoma indiferentna In •ta na vsako vprašanje odgovarjala ironično, ItjaviU ita, d« bo»ta vložila vikllc, — Upor žensk v italijanski vasi. V vasi Rodi blizu Messine je prišlo ob priliki prenosa poštnega urada iz ene vasi v drugo do burnih manifestacij. Ko so pričeli delavci prenašati pohištvo, je navalila na nje skupina 600 s palicami oboroženih žensk. Amaconke so se lotile tudi stražarjev, ki so čuvali pohištvo in nadzorovali delo. Upor je bil končno udušen. Končno pa so ženske vendarle zmagale, zakaj poštni urad je ostal še nadalje v njihovi vasi. — Kdo je fizični delavec? To vprašanje ima rešiti v kratkem davčna oblast, ker mora fiksirati do konca leta razrede obdačenja za prebivalstvo vse države. — Tekma psov ptičarjev. V nedeljo 11-t. m. zjutraj ob 7. uri je zbirališče udeležencev na restavracijskem vrtu glavnega kolodvora. Tam se vrši smotra psov, na to pa odhod v lovišče občina Ježica. Tekma bo jesensko-vzrejna in se je lahko udeleže psi, ki so bili poleženi po 1. decembru 6923 in so vpisani v kako priznano rodovno knjigo. V soboto zvečer 10. t. m. bo pozdravni večer v posebni sobi restavracije »Ljubljanski dvor«, drugi večer, v nedeljo pa istotam razglas o izidu tekme, kjer se bodo tudi razde-, lila darila. Vpisnina znaša Din 10. — Salamonska sodba. V začetku t. m. se je ločil v Kaliforniji mlad zakonski par. Glede premoženja, ki je obstojalo samo v pohištvu, je izreklo sodišče, da pripade vsakemu izmed bivših zakoncev polovica. Soprog pa je ta sklep razumel preveč točno in je pri-šedši domov, vzel v roke pilo, škarje in nož ter razrezal pohištvo na enake dele. Nato je poslal pametni soprog posamezne dele na dom svoje bivše žene. Ta je tekla radi tega zope# k sodišču, toda opravila ni ničesar. Sodišče je prišlo do zaključka, da ni soprog ničesar zagrešil, temveč se je držal besedila sodbe. — Esperantiste in vse one, ki se zanimajo za esperanto opozarjamo, da izide v najkrajšem času »Popolna slovnica esperant-skega jezikat; z malim slovarjem. Interesenti naj se obrnejo pismeno na »Esperantski klub' v Ljubljani (Narodna kavarna). Ljubljana. 1— Zahvala. Vsem prijateljem in družbam, ki so se me spomnili ob priliki moje zlate poroke, se tem potom toplo zahvaljujem z željo, da dosedanje vezi še naprej obdržimo v blagor splošnega napredka. Srčna hvala! Karl t’ o 11 a k , senior. 1— Poročil se je gospod Iva Gvardjančič z gospodično .Tončko Knapič-evo. Mlademu paru želimo obilo sreče. 1— Merkurjeva knjižnica se otvori zopet po daljšem presledku v pondeljek dne 12. oktobra. Knjižnična ura bo vsak pondeljek od pol 7. do pol 8. ure zvečer v društvinh prostorih, Gradišče 17/1. Na razpolago so razne leposlovne in strokovne knjige. Odbor. — Klub esperantistov v Ljubljani oivori v torek dne 13. t. m. v šentjakobski šoli esperantski tečaj za začetnike. Kdor se misli učiti tega važnega mednarodnega jezika, naj se zglasi navedenega dne ob pol 20. uri v šentjakobski šoli II. nadstr. Mesečna učna pristojbina bo znašala Din 15.—, za dijake Din 10.—. — Sestanek odraslih abstinentov v Ljubljani se je vršil v torek 6. oktobra 1925 v stalni higijeuski točilnici na velesajmu. Sestanku je prisostvoval v zastopstvu inšpektorja ministrstva narodnega zdravja g. dr. Katičiča, šef higijenskega zavoda g. dr. Ivo Pirc. Sestanek je sklenil ustanoviti v Ljubljani društvo »Treznosti«, katero bo včlanjeno v sarajevskem »Savezu Treznosti«. Pripravljalni odbor je sledeče sestavljen. Predsednik dr. Fedor Mikič, Tajnik Rudolf Horvat, blagajnik Angelo Cerkvenik, odbornika Leopold Puhar in Mirko Zargaj. Člani društva se obvežejo poleg osebne abstinence, da ne bodo ponujali, izdelovali, kupovali, prodajali in prenašali alkoholnih pijač. Prihodnji sestanek se objavi v časopisih. Abstinenti, ki bi želeli postati člani društva, naj se izvolijo vpisati v društveno knjigo v »Stalni hi-gijensKi točilnici« na velesejmu (Latterman-nov drevored) poleg stalne higijenske razstave. 1— Poročilo o živinskem sejmu z dne 7. oktobra 1925 v Ljubljani. Na živinski sejem je bilo pripeljanih 313 konj, 24 žrebet, 66 volov, 93 krav, 15 telet, 5 koštrunov, 250 prašičev za rejo. Cene so bile sledeče: Konji 5 do 15 tisoč dinarjev par po kakovosti, žrebeta 1‘200 do 2000 dinarjev komad, Voli prve vrsto 8.50 dinarjev kg žive teže, druge vrste 8 dinarjev kg žive teže, tretje vrste 7.50 dinarjev kg žive teže. Krave debele 6 do 8 dinarjev kg žive teže, krave klobasa-rice 4 do 5 dinarjev kg žive teže, teleta 12 50 do 1 4dinarjev kg žive teže, koštruni 5*” do 5.50 dinarjev kg žive leže. Prašiči za rejo C do 8 tednov stari so se prodajali 150 do ‘200 dinarjev komad. Prodanih je bilo 86 konj, 9 žrebet, 37 volov, 66 krav, 11 telet, 5 koštrunov in 153 prašičev. I— Mestna zastavljalnica ima tomesečno dražbo februarja 1925 zastavljenih predmetov 15. oktobra t. 1. ob 3. uri popoldne. NADOMESTNA VOLITEV ČLANOV IN NAMESTNIKOV V KOMISIJE ZA PRIREDBO OBČNE PRIDOBNINE. Nadomestne volitve komisijskih članov in namestnikov se vrše po vsej Sloveniji razen gospode in dečke kljub najugodneje v Prekmurju v nedeljo, dne 15. novembra 1.1. Razglas delegacije z dne 29. septembra t. 1., št. 1. B 3966 ex 1925, izide te dni v Uradnem listu in se objavi tudi po vseh občinah na krajevno običajen način. Razglas vsebuje vse podatke o načinu, kraju in času volitve. Da se izvrše volitve namesto predčasno izločenih in izžrebanih voljenih komisijskih članov in namestnikov, so davčna oblast va 1. slopnje sestavila volilne imenike, ki vsebujejo imena vseh pripadnikov posameznih davčnih družb. ti volilni imeniki bodo v času od 16- do 31. oktobra t. 1. v uradnih prostorih davčnih oblastev I. stopnje razgrajeni na vpogled davčnim zavezancem. Celotni volilni imeniki za davčne družbe I. in II. razreda bodo razgrnjeni le pri davčnem okrajnem oblastvu v Mariboru, oziroma pri davčni administraciji v Ljubljani, pri ostalih davčnih oblastvih I. stopnje pa le delni volilni imeniki onih pripadnikov teh družb, ki izvršujejo samostojna podjetja in opravila v njih področju. Vpo-gledati smejo imenik« samo pridobnini zavezane osebe dotičnega priredbenega okraja med navadnimi uradnimi urami. Voliti bodo snielfe le osebe, ki so vpisane v imenik brez ozira na spol, če uživajo vse državljanske in politične pravice in one, ki si izposlujejo vpis v imenik na podstavi reklamacijskega postopanja. Rok za vlaganje reklamacij je določen od dne 16. do 31. oktobra t. 1. Vsak davčni zavezanec sme vložiti reklamacijo le za svojo osebo. Reklamacije se vlagajo pri davčnih oblastvih I. stopnje in so proste kolka. 0 njih odloča končnove-ljavno delegacija. Vložitev reklamacij sama ua sebi ne zavira izvršitve veljavnih volitev. Po preteku reklamacijskega roka bodo smeli davčni zavezanci vpogledati imenik še nadalje do vštetega 5. novembra t. 1. samo, če se primerno legitimirajo, da se jim na ta način omogoči izbrati kandidate izmed volilnih upravičencev. ZA TDJSKOPROMETNO PROPAGANDO 1MITKM NAAIH 2KI.EZNIAKIH VOZOV. Zveza za tujski promet nam sporoča: Železniška uprava namerava potem Novinarske agencije v Beogradu razobesiti po naših železniških vozovih I. in 11. razreda, ki cir-kulirajo na mednarodnih progah, reprezentančne slike naših letovišč, kopališč, zdravilišč, večjih hotelskih podjetij itd. Slike, namenjene za notranjost kupejev, bodo imelo izmero 16/. X 22, one za hodnike pa 16J-* X 43)4. Slike, ki predstavljajo naše kraje in naravne krasote v splošnem, bo podjetje afiširalo brezplačno, za razobešanje drugih slik bo pa treba prispevali z majhno odškodnino. Zveza' za tujski promet namerava v ta namen zbrati primeren materijal ter se obrača na vse tujskoprometne interesente, prometna in olejjševalna društva, lastnike hotelov in kopališč ter zdravilišč ter na vse javne in privatne faktorje, ki jim je razvoj našega tujskega prometa pri srcu, s prošnjo, da ji blagovolijo poslati fotografije, ki bodo služile v to svrho. Posebno so naprošeni vsi oni, ki so že poslali Zvezi lepe slike, ki so se deloma uporabile pri razstavi ua velesejmu, da od vsake teh fotografij pošljejo čim preje mogoče še po en izvod na naslov Zveze za tujski promet v Ljubljani, Dunajska cesta St. 1 (Ljubljanska kreditna banka). Gospodarstvo. LJUBLJANS^ BORZA, dne 8. oktobra 1925. Vrednote: Investicijsko posojilo iz 1. 1921 den. 82; Loterijska državna renta za vojno škodo den. 333, bi. 342; Zastavni listi Kranjske deželne banke den. 20, bi. 25; Kom. zadolžnice Kranjske deželne banke den. 20,, bi. 25; Celjska posojilnica d. d., Calje dan. 20t, bi. 205; Ljubljanske kreditna b‘*nkaV„;L. ljana den. 225 bi. 240; Merkant.lna banka, Kočevje den. 101 bi. 102; Hrva hrvatska šte-dionica, Zagreb den. 1005, bi. 101-, Kieditn zavod zn trgovino in industrijo, Ljubljana den. 175, bi. 185; Strojne tovarne in livarne d. d., Ljubljana den. 123, bi. 126; Trboveljska premogokopna družba, Ljubljana den. S®’; bi. 365; Združene papirnice Vevče, » in Medvode den. 121, bi. 130; »SWvb*>* “*£ ba d d., Ljubljana den. 105. g^ofja ’ Loka šu*«, tovarna klobukov d. «•> den. 126, bi. 148. _________ * ELITNI KINO MATICA Telefon »4. Predslave ob: 4. 7. 9. v nedeljo ob: 3. 5. 7. 9. Prvovrstni umetniški orkester svlra pri vseh predstavah VIII. voliki Gaumont-film j u 1> IS X Senzacijonalni pustolovnl-kriminalni in ljubavni velefilm v 26 dejanjih, po romanu LOUIS FEUILLADD-a, pisatelja vseli do sedaj predvajanih Gaumont-tilmov. — Vsebina j« polna vsakovrstnih zapletljajev, ljubavna, romantična, pusto-lovna ter na* drži v napetosti do konca. — To delo, kjer nastopajo prvovrstni francoski igralci — znani iz dosedanjih Gaumont-filmov — ie predvoja v dveh delih. Blas;«: Doge hrastove, 1 hi, 'A hi, '/\ hi, fco meja ‘bi. 190, 140, 90; trami, monte, fco meja bi. 320; hrastovi hlodi od 30 cm naprej, fco nakladalna postaja bi. 480; bukova drva, 1 m dolž., suha, fco nakladalna postaja, 5 vag. den. 17.50. bi. 17.50; pšenica domača, fco Ljubljana den. 260; koruza medjimurska, nova, fco Čakovec bi. 215; koruza okrogla, drobna, dušljiva, par. Ljubljana bi. 19o; koruza v storžih, par. sla', postaja bi. /o; koru/;, nova oktober, november, december 100% kase pri sklepu, par. slavonska postaja bi. 122.50; koruza stara, par. sremska postaja den. 185; fižol ribničan, fco Ljubljana den. 315; f'^01 mandolon, fco Ljubljana den. 295; fižol prepeličar, fco Ljubljana den. 345; fižol beli. prebrani, fco Postojna, na tranz. den. 300. bi. 310. BORZE. — Zagreb, 8. oktobra. Newyork Kek 56.02 do 56.62, London izplačilo 272.42—274.42, Pariz 260.6—264.6, Praga 166.125—168.125, Milan izplačilo 225.28—227.68, Curah 1084 do 1092, Dunaj 789.4—799.4. Berlin 1336—1346, Budimpešta 0.079—0.08. — Curih 8. oktobra. Beograd 9.19, New-york 518.60, London 25.1175, Pariz 24.02, Praga 15.375, Milan 20.83, Varšava 87, Bukarešta 2.50, Dunaj 73.15, Berlin 123.40, Budimpešta 0.007260. X Iz poštne hranilnice doznavamo, da se obveznice vojne škode (ratne štete) lombar-dirajo tudi duhovnikom, ki se v tem oziru smatrajo kot drž. uradniki. X Direkcija državnih železnic v Zagrebu obvešča Zbornico za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, da se licitacija, razpisana za dan 25. oktobra t. 1. glede dobave 22.399 komadov hrastovih pragov ne bo vršila, ker se bo potreba krila iz državnih gozdov. X Vodič za Lvonski velesejm. Uprava ly-onskega velesejma pošlje vsem na zahtevo brezplačno novi vodič Ivonskega velesejma za leto 1926 (1. do 14. marca). Pisati: Foire Internationale de Lyon, Lvon, Hotel De Ville. X Tekstilni vzorčili semenj. V Amsterdamu se vrši tekstilni, vzorčni velesejm v industrijski palači od 7. do 16. novembra. .X Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 16. oktobra t. I. po- nudbe za dobavo sit (malih in velikih), za dobavo jermen; do 20. oktobra t. 1. ponudbe za dobavo raznih pil. — Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odelenju te direkcije. Direkcija državnega rudnika v Banja Luki sprejema do 14. oktobra t. 1. ponudbe za dobavo različnih jermen. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 19. oktobra t. 1. pri Intendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani glede dobave 120.000 kg ovsa. — Dne 31. oktobra t. 1. pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave angleškega cina, cin-kaste pločevine, aluminiuma, bele kovine, mehkega čistega svinca (99%), raznih svinčenih plomb ter glede dobave krtač in me-telj. Pri direkciji državnih železnic v Ljubljani glede dobave cunj za čiščenje in poliranje. Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled. To in ono. TRAGIČNA SMRT INDIJSKEGA FAKIRJA. Iz Londona poročajo, da je umrl tragične smrti indijski fakir, asket Dwar Kapuri, ki so ga častili njegovi rojaki kot svetnika. Slavni fakir je postal žrtev svojega verskega fanatizma. Da bi stopnjeval prostovoljne muke, ki si jih je nalagal do viška, se je dal te dni živ zakopati. Ko so ga čez dva dni odkopali, je ležal v kovinasti krsti mrtev. Baba Dwar Kapuri je bil prvovrsten umetnik v stradanju. Da je zadostil svoji potrebi po pokori, se ni postil samo dneve in tedne, temveč opetovano nad mesec dni. Dosegel je na tem polju vsekakor rekord, kajti postil se je zadnjikrat celih 50 dni in ves ta čas ni zavžil ničesar drugega kot dvakrat po prgri-še neke eksotične snovi, ki se jo poslužujejo stradajoči indijski fakirji takorekoč kot »stimulanse«. Dwar Kapuri je slovel daleč naokrog kot prerok in ostrovidec. Prišlo je končno tako daleč, da so ga častili ljudje kot Bud-hovega učenca in svetnika. Te dni je sklenil originalni možakar, da se da živega zakopati. S tem je hotel počastiti neko indijsko boginjo. Taka produkcija sicer pri fakirjih ni nič nenavadnega, dasi je eksperiment smrtno nevaren. Njegovemu pogrebu je prisostvovalo nad desettisoč pobožnih Indijcev. Dva njegova učenca sta izkopala skoro dva metra globoko jamo. Nato sta položila fakirja v krsto. Njegovo telo je bilo podobno v onem trenutku mrtvecu. Ležal je nepremično, ne da bi bil dihal, srce mu je prenehalo biti skoro popolnoma. Nato sta položila fakirjeva učenca svojega mojstra v grob. Gledalci so peli pri tem pobožne pesmi. D\var Kapuri je zahteval, da ga puste 40 ur v grobu. To se je zgodilo. Med tem časom sta stala ob njegovem grobu noč in dan na častni straži dva njegova učenca. Ko so fakirja ekshumirali, je bil mrtev. Njegova dva učenca sta hitela prestrašena po zdravnika, i dasi je to po indijskih verskih predpisih pre- i povedano, toda zdravnik je mogel samo ugo- 1 toviti smrt. Nato so priredili Kapuriju njegovi učenci veličasten pogreb, ki se ga je udeležila velikanska množica ljudi. BOJ ZA »BUBIKOPF«. Eden od prvih berlinskih damskih frizerjev pripoveduje, da ostrižejo njegovi nastav-Ijenci vsak dan okrog 50 kit. To je vsekakor dokaz za to, da moda bubikopfa nikakor ni še minula. Ampak kako se boje ženske goreče pričakovane procedure! Koliko notranjih bojev in konfliktov s svojci je treba, pn^jo pride do odločitve. Mnogo žensk nosi željo po bubikopfu« eno ali dve leti v srcu, predno se odločijo. Nato pridejo parkrat k frizerju ter odidejo zopet, ne da bi se bilo kaj zgodilo. V zadnjem trenutku jim zmanjka poguma ali pa jim je odsvetoval šef, ki vživa kot strokovnjak popolno zaupanje svojih kli- j jentinj, zakaj »bubikopk ni za vsak obraz. Končno pa pridejo oklevajoče in odklonjene vendarle zopet in operacija se izvrši. Med hudimi duševnimi mukami, solzami, kriki, hi- i steričnimi napadi pade kita. Fant, brom, pi-ramidon sem! Katastrofa. Prostovoljna muka. Mož s strašnimi škarjami se dozdeva samemu sebi kot kak rabelj. Toda v naslednjem trenutku stoji ženska pred zrcalom, obraz je pomlajen, lep, chic, zadovoljno se smehlja neči-murna ženska sama sebi, srečna in zadovoljna ; je... Celo slavne igralke se bore po leto, dve, predno se dajo ostriči. Večina moških je »bu-bikopfiH nasprotna. Znan berlinski frizer je odstrigel te dni neki dami lase. V istem hipu je vstopil v njegov brivski salon soprog da- me ter potegnil samokres, rekoč: »Če ne de-nete moji ženi kite takoj zopet na glavo, ne pridete več živi iz lokala.« Ta dama si je morala dati lase zopet rasti. Toda to je izjema, večinoma se zakonski možje kmalu potolažijo, če jih postavi žena pred »fait acconipli«. Zdi se jim, da je glava življenjske družice prijetno izpremenjena in izpremembo ljubimo vsi. Večina žensk se podvrže operaciji dopoldne. Prejšnji večer so dobile po dolgem moledovanju od moža dovoljenje, ponoči so premišljevale in od strahu niso spale, zato pridejo zgodaj ter se iznebe krasa svoje glave, predno pride mož h kosilu, tako, da nima prilike, da bi svoje dovoljenje preklical. Neka dama si je dala dopoldne ostriči lase. Popoldne se je vrnila z vprašanjem: »Ali so ostriženi lasje vzrok za ločitev zakona?« Na to važno vprašanje ji vitez Škarij ni mogel odgovoriti in prepuščamo ga juristom. Nedavno sla prišli dve prijateljici. Ena se je bala moževe jeze, druga pa jo je tolažila, rekoč: Mirno si daj ostriči lase. Stori, kakor sem storila jaz, ko sem prišla prvič z »bubi-kopfom* domov ter me je jel mož hudo zmerjati. Dejala sem, da nosim »bubikopf že osem dni, da pa on tega ni opazil, ker me ne ljubi. Potožila sem, kako me zanemarja. Prišlo je do burne scene, drugi dan mi je prinesel krasno darilo. Prijateljica je storila, kakor ji je bilo svetovano in zgodilo se ji je ravno tako... Neka mlada gospa, katere soprog bi bil postal rad v drugič oče, mu te želje iz gizdavosli ni hotela izpolniti, toda ko vse njene prošnje za dovoljenje, da si da ostriči lase niso pomagale, mu je obljubila drugo dete! Deško glavo ima vsekako že... Skoro vse ženske pripeljejo v velikem momentu seboj matere, tete ali pa prijateljice. Ako sta dva zakonca zaljubljena drug v drugega, pride dama v spremstvu svojega soproga. Nedavno je prišla k nekemu frizerju stara mati, mati in otrok (star 16 let). Vse tri so si dale ostriči lase. Najlepša je bila potem sivolasa babica. — Neka dama je oklevala poldrugo leto ter nadlegovala svojega frizerja. Vedno se je zopet premislila. Nekega dne pa je izjavila kategorično: »Proč z lasmi! Medtem, ko jo je frizer strigel, je omedlela. Odpeljati so jo morali v avtomobilu nezavestno. Ko se je zavedla, je bila vsled razburjenja vsa iz sebe. Drugi dan je poslala frizerju krasen šopek, ker se je dopadla sama sebi v novi frizuri taiko izborno ... (103) oklopnjaku okoli sveta. Spisal Robert Kraft. Georg je zadovoljen. Zaloga provijanta od onih dveh ostane nedotaknjena, Georg ima jedi s seboj, s temi okrepča Leonor; bližnji studenec pa jima dit vode. Potem odvzameta Angležu Leonorino zračno pištolo in bodalo. Georg preveže oba. še enkrat in sicer Uikw