| v - T t-1-j i \ -\ --- \ u_)■ _, __ \ * ...... . / i. I I »II «.I ill«* 4- 1 > _ Ni i --< i—r—i ■1 --< .....» j--1 —J _ i____ ________.<•,..„____t / -—— —-t 4 u / / c ifib IfiMMW^ on d;:.A'U : iT v jo, tL ;.:c?:vo -i >o ovo;)a :;isli v a ;j a. j trenutkov tucli tisti:- t ova-.1 i L-j .1 in -ov: rif.ic. . i, ki jih danes ni več med nami, na katere pa je naša mircl če vedno ži-^a in jih še vedno nosimo v srcih. To su nasi nekdanji Slani kolektiva, naši čevljarji, delavci naše stroke, ki so že v predaprilski Jugoslaviji širili čevljarsko obrt v žirovski dolini, delavci, ki so pa v najtemnejših dneh naše domovine razumeli klic po svobodi, razumeli da je ajihovo mesto v vrstah narodnoosvobodilne vojske in so se tako odzvali klicu zasužnjene domovine. Teh tov;:.r:i v' . katerih ime je danes vklesano na spominski plošči podjetja ni več med nami. Triindvajset borcev je padlo za .svobodo, štirje pa so bili žrtve fašističnega terorja. Tako ste se dragi tovariši obdolžili skupaj z neštetimi drugimi borci, aktivisti, kurirji in mladinci naše Žirovske..„_ doline in vaše žrtve niso bile zaman. Danes ko imamo po--dj.et jev..ki nam vsem daje možnost zaslužka, sau>- • vam hva -ležni in se vseou-t-i^'ki—» ki so darovali svoja življenja za boljšo bocočncs naših delovnih ljudi in našega naroda. Zato je prav, da se člani kolektiva z-.-v oda jo, da je bila pot težka, da jo zrasla in ze začrv.la na dragocenih žrtvah naših sotovarišev, zlasti pa naj se tega zaveda mladina, da bo znala ceniti graditev naše socialistične—skupnosti,...našega gospodarstva in vse: tisto kar "" _ •danes imamo. D&nes imamo že močno delavsko samoupravljanje, svoje ekonomske enote, delavce upravijalce, k. r nam je vsem zadosti porok in činitelj trdne gospodarske litike naše države. Zato tovariši in tovarišice, člani našega kolektiva, ob dnevu mrtvih, ob dnevu svojih najdražjih, mrtvih sodelavcev jim poklonimo in izkažimo čast tako, da se udeležimo žalne komenoracije, ki jo bo organiziral odbor ZB ITOV Ziri na pokopališče in na Selo k spomeniku padlim. Slava padli.n tovarišem, norcem ITaro an o o s v ob o c. i Ine. borbe! "ilaj. zemljč) ta slovenska nikdar no p i1«) kri j o miselnosti Lil in al* !# V j-c•?!£u voider. Kako? lla voeh področjih. V- IrJ-.ko rekli vsoJioKiti obiskovalcu naSe tovarne. 3?.v<-- č /Vj!-..".;: leti i o v nfctiiiii obratih Se tolkla le čovl jarslm klvdivp, dnr/o p-3 v vaoh oddelkih brnijo stroji na električni porioji. ^udi delovne razmere in delovni i;o« i -r adL.i d.Ltrac:i ;ji so vedno' izboljšujejo. Ho, pri vjotu toitr, • po niallm, orno nekaj vendarle p?.'o« dobro 70,sledom© okrog sebe, bomo ugotovili,? . .u.dola ni povsod tako, kot bi sicer v na i.s A* i • o; o;'ih 3.u;.r:'l'-, "ji t i. i''ve r,>: proizvodnjo nioo. začeli uporabljati stroji i::; cV'-u,;^ tehnične i:;ui?.,;idbe in dokler je bil način dela o ur-Sal''Id je organizacija dola lahko temeljila le ne uvodbo ntrojov in avtomatizacije pa go začelo V p';.v-:l::,voč>i;'o voo bolj in bolj prodirati razne zna-n»vVi :7:Urut<», ker,!ija, matematika itd. Zategadelj tudi ne -..aor« ontati zgolj na empiričnih temeljih. i-stroji sseMcvajo večjo natančnost glede dela, o nor.";. jja in mrtorinla krkov pa ročno delo. Vskladiti je tre "v; josti uelavccv, povezati delo strojev, r.po-v v;ov in ru': )v:\ t; proizvodnim režimom. "'•-'.•o ."T;":, w*i,jani r.naoaj upravljanja zahteva zelo kom-r.l.io.lvvrr.o nr;. • nizacijo proizvodnjo in poslovanja na spije treba postaviti na znanstvene •!;o;v".;U:„ ^ejnuV V cilju racionalizacijo dela in delovnih ' 7 (r.-roitr/odnapa in tehnološkega prooeca, stroj -i.dh .in klovnih naprav, delovno prooeae, materiala) z anmottvv<;\ as bi o a prihranilo čim ve o delovne oil©, po -ronvke energijo in podobno. !■.*:•;•: v tnV-o jo treh. p.nanutvono proučiti tržišča, nakupne in prod.'jno v.etodo, apoei'.lifr'c.ijo proizvodnje, metode '•'.i; •:\\'.l.i',vv.l.:Jo, r^isunovo&rfcvu, kilknlaoijoke metode itd. proučov .-.njo; je torej treba najti na jus- treznejse t.j« optimalno razmerje med človekom in med rzp o i o ž 1 j i vimi-- d e 1 o-mimi in tehničnimi napravami, poslužujoč tu pri tem vseh tistih tehničnih in organizacijskih metod, ki kar najbolj zmanjšujejo porabo člo -vekov© in pogonske energije, časa, prostora in materiala. Kaj nora je toroj treba storiti? Poiskati institucijo oziroma nekaj ljudi, ki so pripravljeni znanstveno proučiti celotno problematiko našega podjetja. Če se bodo ti ljudje zavedali svoje naloge in kar najbolj- —raoio- i^naaja^cJ.o^tnjo--de],ovanje in poslovanje, se nsm bodo vložena sredstva obilno..obrestovala. ;•> takimi ukrepi bi izboljšali našo organizacijo dela, p ov o a al?, bi se prodajna dola, izboljšali bi ee medsebojni odnoai v kolektivu in kar je najbolj važno, s prihranki nn delovni sili, pogonski energiji in materia -lu bi lubkžuaa.i '..l,1.„oeno.-nan;lm proizvodom- ob istočasnem pov-a&inju osebnih dohodkov. v i!ji;..j iifi 7.\jz V VdSon kraju sem pr^zive^lu .komaj -meseo -dni in si v tem kr-'tkon ooati on mogla ustvariti določene sodbe o n.lom, Kljub to-nu pa rso ni zdi, da je pri vas prijetno, 1c#^«ckI1ulj>0~ 1 jUdell, ki jih srečujem in z katerimi delam, Co bi bila turist, bi mogoče odgovorila drugače, a ker ;;am tu službeno, se moren vsomu privaditi. Ti o teg- poklica čutim veliko veselje, čeprav terja od mene douti oai -j in truda, kor je moda zelo muhasta in se po,.,onto "f?pr^minja, Zelo rada se vračam v kraj kjer sem pustila del svojega znanja in razdelila svoje veselje da krojenja im šivanja mnogim ženam in dekletom. Tedaj vem, da sem uspela in mi ni žal vloženega truda. Od vseh krajev, kjer sem bila, mi je ostal v najlepšem spominuBohinj. Na tečaj so hodila pre prosta dekleta,ki so imela veliko voljo do dela, čeprav je tudi te sprva i spremljalo nezaupanje in dvom, ker niso mogle verjeti, da bodo znale, same šivati obleke. Seveda so bile na koncu presenečene, ker so videle, da je tudi njihovo delo uspelno. Prepričana sem, da bora tak uspeh doživela tudi v Žireh,, ker je tu za tečaj veliko zanimanje. Zahvaljujem pa so kolektivu tovarne Alpina, poaebno tov. Diklicevi, ki je res skrbno organizirala tečaj in mi o-mogočila prijetno bivanje in sodelovanje, z žirovskimi dekleti, J'J IGEL MILENA 121 ŽENA IN DEKLET Zastopstvo šivalnih atrojev SINGER iz Ljubljane je organiziralo krojni tečaj za začetnice in je namenjen pred vsem ženam in dekletom, ki se želijo naučiti šivanja za domače potrebe. Tečaj se je sačel lo, septembra letos in bo trajal do srede novembra, in sicer dvakrat todor. d:o v treh izmenah; dopoldan, popoldan in zvečer. Poučuje svrodovna učiteljica , ki je uslužbenka zastopstva Singer. Točaj obiskuje 121 žena in deklet, ki so skoraj vse naše delavke in uslužbenke. Program tečaja je zanimiv in zajema obravnavo mehanizma in uporabo raznih aparatov šivalnega stroja. Dvanajst obiskov je namenjenih krojenju vsakega moškega, ženskega in otroškega perila, s praktičnim dolom pa so bomo pomerile šele na šestnajstem in sedemnajstem obisku pri šivanju predpasnikov. Ko bomo prišlo «adn;]ič. co je osemnajstič, nam bo strokovna učiteljica povedal, ao-kaj o tapetništvu in urejanju doma. Da je tečaj res zr.nimiv, dokazuje rudna udelefiba tooajn:' <:. '•■:» rključku tog* fcečr- i:.v bi lahko, č.; bi bi lo dovolj ••/ -• nimanja takoj nndnljevnli tečnj drugo stopnje. To bi bila najboljše rešitev glede na to, dn so šivalni stroji in primeren prostor že no razpolago. P.A. MLADINSKA ORGANIZACIJA V ALPINI Kot v vseh podjetjih, tako tudi pri nos vrši mladina svoje dolžnosti, saj je tu zaposlenih nad 2oo mladincev in mladink« Kljub temu, da smo morali zaradi bolezni izvoliti novega predsednika mladinske organizacije, je noše delo vseeno nemoteno potekalo neprej. Rjcalu po lanski konferenci smo se oprijeli dela. Organizirali auio točo j zn mopudiste. Ta tečaj se nam je zdel zelo koristen in potreben, pa tudi zanimiv. Tc se je pokazale predvsem na'kcncu, soj so bili rezultati zelo zadovoljivi. Od vseh udeležencev tega tečaja samo en Slan ni dobil izkaznice. Tudi pri gradnji nove bencinsko Črpalke v *ireh smo se u-deležili udarniškega čJeln, nsj omatramo, d* je tc delo res v zelo koristne namene. Skratka, skušamo se udejstvovati povsod, tako pri resnem delu, kot v športu. Tu je predvsem zelo razvit Judo-klub, soj že od vsega njee^ega začetka, pa do d?nes dosaga ros lope uspehe. Ž druge šp«rtno panogo se do sedaj še ne moremo pohvaliti, toda edelej nnprej bomo v to pologaii več truda. Nekako pred 1. majem smo ustanovili uredništvo našega mladinskega lista. To smo si že dolgo Soleli in končno smo res dosegli pomoč pri upravi "Alpine". Svoj novi list smo imenovali "Bilten". V njem poročamo vse o delu podjetja; o zabavah in športu. Na/ta svoj časopis smo zelo ponosni, saj je to res Čisto naš list. Prvi izvod je izšel za 1. maja, nato pa izhaja vsaki drugi meseo* Tudi za razvedrilo smo poskrbeli. Vsako nedeljo popoldan imamo mladinski ples v Sindikalni dvorani podjetja.. Imamo svoj gramofon in že kar lepo število gramofonskih plošč,ki jih kupimo za denar od vstopnine, iis'sa zabava poteka v veselem razpoloženju, saj smo mladi in veseli in po tedenskemu čeli1, se nam to vsekakor prilože. F.K. tovarniška mladina se ;je po enoletnem delu zopet sestala na konferenci4 pregledala dosedanje delo, ki ni bilo najbolj uspešno in si zadala.nove naloge. Fo slovesnem delu konference, t.j. sprej emu'novih članov v na3o organizacijo, je dosedanji predsednik podal poroči-lo, katero je bilo napisano precej obširno. Diskusija je bila zelo živahna. Največ kritike jo bil deležen Klub' la-d^l: prcizvajavoev, ki v preteklem letu res ni pokaral nobenih •uspehov« V bodočo naj bi se preorganiziral in v njegov delovni krog naj bi se priključili tudi vsi mladi tehniki, nevede, pa tudi ostalo mladina. Cmon;jjo bil tudi tovarniški list "Bilten", ki ga bo treba izboljšati r ozko jr. v vb ni ono. S tiskanjem je pečaj do a*.i i dalo, k:,r rc^maxo^uj-.inc ročno in zato težko pričakuje ac , kdaj bo to vcrr.r, dr:.> j i« ne v razmnoževalni stroj, kateri bi nar. clajsal delo, tej priliki moram., poliva liti tovariša Včhar kn in Mlakar Franca, ki uta sedaj pri vo-"jakih, ker sta se "Bilten"' žrtvovala veliko prostih ur« Želim, da bi odalej tudi drugir najbolj pa mlodinoi in mladinke;. prispevali s članki in z delom k uresničitvi zadanih # na.'.o£., Spoznali smo, da mora mladina bolj sodelovati z organizacijami v pod'jetju, in se v večjem številu udeleževati sej DS, tin bo lahko koristila celotni družbi. Na konferenci amo izv lili nov tovarniški komite, novo vodstvo, katero bo leto vodilo naso organizacijo. Selim mu mnogo uspehov pri bodočem dolu-in tuui to,. da he -bi .razočaral .mladine, katerega izvolila in mu zaupa. T.M. teste' 50iu::'irc-v o ^ovasto v lttosi^i sezoni / S a ključa li latoš:ijfc; -^zcv-. r*«? fan j v počitniškem domu v TJa-agu,, V pijročilr. , o Ifitovar-jic v p&eitrJL J kes: "Zlatorog" ti«r disc-., da / . bile- a& oddih:/ 137 članov kolektiva podjetja in 64 aycjaev-odraslih, 86 otrok, 6 upo- KIiADI'^KjC/A k'^.'-V'i-KENUA - > T - ketone5v in 84 odraslih gostov ter So otrofcv 29 ko- - lektiva pa jo letovalo na stroške sindikalne pcuaruS&iot?* Pri izbiri t oh so upoštevali predvsem zdravstveno irfew^fi iii socialne razmere delavcev, pri čemer je dal nno- nje tudi zdravnik. Po zbranih podatkih je bilo iaplfvv.ittc ia sklada skupne porabe podjetja 84o*7oo,- din rocrwvia s& 3.27o oskrbnih dni; ostala vplačila znašajo din, Sindikalna podruzica in Socialno zavarovan;]o pn jc prispevalo 67.9oo.- din. V letošnji sezoni je bilo ^ SA^ril .rsjtf^nz< ■• • ^ V primerjavi z lanskim letom je izkoristek za 12,59% veni ji. Od vseh razpoložljivih, ležišč so koristili 16'coatfa in svojci članov Jcolektiva, ki niso bili upravičeni prejeti Vui, res, le 56,69% so koristili člani kolektiva, svojci in upokojenci. Zanimanje članov kolektiva za letovanje v Umagu raste, 'Tako, je bilo letos na dopustu 49 članov več kot lani. Kljub temu pa je še vedno le 17,69% vseh članov kolektiva,prebilo vsaj del dopusta v našem domu. Če upoštevamo, da tudi letos zmogljivost doma ni bila popolnoma izkoriščena in da je regres sorazmerema -viixik iTizaiK>» r^rua--oskrbnega dne pri-meraa^a^a-hisTrnm n^-mor^mo biti pcpolnx^m^srfcven^Tj^uL^^ "^^trtfsf j e vložilo in vlaga znatna sredstva za ureditev do -ma, zato je prav, da ga koristi čim večje'število naših delavcev. ■A„ M. POJASNILO K ČLANKU 0" PRESELITVI TRAKOV MED DOPUSTOM V prejšnji številki "Biltena" je v članku "Kake je potekalo delo v tovarni med.kolektivnim dopustom" pisec graj al dvakratni prenos trakov v novem objektu, V zvezi s tem člankom pa povem tole: Ta slučaj prav gotovo, ni bil pravilen in resnične zmanjšuje ugled vodstva podjetja, vendar ne po krivdi tehničnega vodstva. Mi smo pravočasno predlagali, da naj se v novem objektu montira trak za težko obutev, ker je dolžina razpoložljiv. pa procp.ra . za oba trakova lahke obutve prekratka, Pa piv d log ju bil podan na prvi izredni seji Upravnega odbora podjetje, ki je bila 3» julija tega leta. Pisec omenjenega članka je bil na tej seji navzoč, zato no mera biti to znano, kar bi moral upoštevati tudi pri pisanja Članka. Če pa kljub temu kdo smatra, da je treba določene ljudi klicati na zagovor, mora to storiti jlisclplinsko komisija in do ta primer. Gantar Prane VESELO PLANINSKO POTOVANJE Z jutra j , ■ kmalu po 4 uri, smo se napotili'proti Škof j i L o v.1 Nameravali smo na Sorako planino in se od tam povzpeti na Mežico. Iz Škofje v Selško dolino in krnslu priepeli mimo Železnikov v Zalilcg, od tam pa v pedrošt, kjer se_-o«pl-oesta na levo na Petrovo brdo, na desne pa preti Sorici, kjer smo si ogledali Groharjeva mladostna dela v muzeju. V okolici je bilo mnogo nemških ■priseljencev, kar dokazujejo priimki in tamkajšnje narečje. Po kratkem oddihu smo nadaljevali vožnjo po gorski cesti, ki se vije po-^s-trrmib^rcTbeh- n.i.riK>-^ozdri i h delavcev in obiralcev malin. Ko smo se povzpeli do višine 1.2oo m, smo prišli^ do Litostrojske koče in stopili noter. Prijazen oskrbnik nam je postregel s toplim čajem. Vendar se v domu nismo zadrževali dalj Časa, ker smo si hoteli ogledati z bližnjih vrhov lep gorski svet. Z Marjanom sva krenila na Tranha, drugi pa so odšli na Laj-nar in Slatnik, Ti vrhovi so bili pred vojno italijanski in je po njih vse polno utrdb. Na Slatniku se je vsa družba zopet sešla in smo skupaj uživali razgled, ki se nam je nudil. Na jugu smo videli Selško dolino z Lubnikom in Blegašem, na zapadu Baško grapo in porozen in na desno od njega grebene Črne prsti, ki pa so bili zaviti v meglo. Bil je res krasen pogled. Najraje bi krenili kar na Črno prst in od tam v Bohinj, toda ovirali so nas "jekleni konji", zato smo se povzpeli na Možice. Na vrhu smo se vpisali v knjigo obiskov in se kot povsod drugje razgledovali po čudoviti planinski okelioi. Nameravali smo še v Bohinj, toda zaradi slabega vremena smo odšli na Primorsko. Vračali smo se po lepi ho- vi p-v.ti ratrovetm b.v<3u, rimo okr<><» "Tvli^ii« in r« isnjicli j.o vijugaH proti tfoiJke&vu i r J *v> oof.tu ono zavili p.pot r br- g na planota tfopovoa, ki j jo r.kor?;} Trai: partizan opominja i?, Saaov torkih bojev in po zv-.titm prijaorsbsrn l.iudotv-u. Pu,t narj jo pripMl^alft v I.chvanj, kjer iffijo Oi ogledali planinec L dom, kjer suo bivoli majhen Jcareiabol z Jankovo ''Škodo". Uilo pa ni V I ni« hudoba in *no fenolu, hi%li spot proti ""'ojjskor. in si tt.v!» ogledali do* rudar;] o v i« Idrijo. V daljavi jjc na r.a.lio Goropoko r; novo kočo in teko cmo čez nekaj ur zaključili veselo plani?.uko potovanjef l:il-;-t ,1'j bil zelo prijuten in si zoto želimo, da no bi oil zadnji. H.i/u J/. UPJ^m ODBOR LriLlh S'i^OVArMA V IfOTOC TJLOiuf Po osvoboditvi j t; bilo v Slrch zgrajenih mnogo novih stanovanj . Kljub temu p/; jih /le primanjkuje, ker r-c r. in* svojca cevi.;'arnko in drugih industrijskih ponor potrebe po njih iz dneva v dan večje. Delavski svet »nšogn podjetja jo v letu i960 na eni izmed soj razpravljal o stanovanjsko::' proble.-au in sklenil, da bomo gradili osema t-snovanj sk.i blok, v kateren na;; bi \ imelo družinske stanovanju 3 jjobe in kuhinjo. Po načrtu bi morala biti stavba dograjeno. se konec lota 1961, nate pa bi pričeli z gradnjo novih upravnih skladiščnih in tudi proizvodnjih prostorov, kar je zahteval': povečano pre- s isvodnja, Vsa ta dela je prevzelo domačo gradbene- podjetje Remont in so ;je tudi gradnja stanovanjokoga bloka nekoliko zavlokla. ito pa je bil lo-ia dograjen, je ns.otalo vprasanj'e, k a..u dodeliti stanov:.nja, ker jo bilo vloženih, eostindvajoot prusonj« 'j.!o delo ;jc prevzel t'-prav.r-.i odbor po djotj-.. Bno stanovanje jo rezerviral za unluzbenca z višje'strokovno izobrazbo, ki ga bene potrebovali. Za razdelitev nar» jo ostalo oauo sodvin stanovanj in smo pri tem uporabljali kot navodilo pravilnik o delitvi st.-nc.vo.j in p oreČilo stanovus js.i, -i je. - lo - Prosilce smo_razdelili v tri skupine: 1. prosilci "brez stanovanja ' ^ 2-. prosilci s slabim stanovanjem 3. prosilci, ki jim je lastnik stanovanje odpovedal. Upoštevali smo tudi, če ima kdo številno družino, oddaljenost cd tovarne, dobo zaposlitve, aktivno sodelovanje v družbenem upravljanju in drugih organizacijah. Po temeljitem preudarku smo dodelili stanovanja naslednjim kandidatom: Mlakar Brnostu? Cupuc.^r Janezu, Justin Milki, Co kan Bo nature. t Fortuna pušča vse jih na cedilu, potihnile, glej vse so muze blage, kor vsak se kaže le v modernem stilu. Podprimo vsi ku3 turni ke predrage, en j iz dneva v dan jih manj je po Številu, naj skrčijo si pot do boljšo zmage. Se na začetku cvet smo omenili, krivično hi bilo ga zdaj prezreti, med njimi "Blišat ni nikegar peti, ker v barvah . Ti dolgo sc oe za uspeir"~trudili, a končno mogli so tako prodreti, dn Šli razstavo dobro so odpreti, čeprav "glavci^niec ni& kupili. Vendar do dela-voljs jih ne mine, 5o čepič noj pc platnu^-črte vleče, ' V \ s F o j vsak od nas priznrrnj^j—^— saj to umetniki so iz Alpine, zato želimo jim. še-nnop.o sreče. A.Ž, Po sklepu uredniškega odbora bo naslovna stran z novim letom tiskana in 3talne oblike. Da bi zagotovili čim primernejšo likovno izvedbo naslovne strani, kakor tudi najprimernejši naslov glasila, je Uredniški odbor sklenil razpisati NATEČAJ z h likovne oreikLtev- na.s.1 ov7ie-^-tr*nrf" lp~r\p, i 1 a. i n -joa NASLOV glasila. Pogoji: Glasilo bo dosed-an^ega^formata, kar naj se upošteva pri izdelavi osnutka. Naslov glasUa-mara biti kratek, ter primeren za interno glasilo kolektiva,. 7a najboljše rešitve, ki popolnoma odgovarjajo ::a:.tovarn, so razpisane tri nagrade: I..nagrada. >»ooo,— . j . ./ o u . — III. « 2.000.- " v Clone kolektiva ^vaMmo.Jk_s.adeljovanju. pri tem natečaju. j Svoje predloge označite s šifro in pošljite v zaprti i kuverti na naslov: Trček Majda, "ALPINA" Žiri. | Prispevkov ne podpisati, prav tako tudi na kuverti i I ...nete navesti imena, zato pa dodajte vašemu predlogu t j j drugo zapečateno kuverto, kjer bo naslov in šifra. ...Rek za sodelovanje pri natečaju je 2o.11.1962. Uredniški odbor. Vsebina Ob dnevi; mrtvih 1 Napredujemo - kj^? 2 Nekaj clni med vatni 3 121 zeno in deklet 4 Mltulinskn organizacija v Alpini 5 "iladinaka konferenca 6 Nekaj podatkov o letovanju v letošnji sezoni _ _G Pojasnilo k članku.^-preselitvi trakov med dopusti 7 Veselo planinsko potovanje 8 Kako je UO delil^stanovanja v novem ...hI oku 9 .opals' lo Natečaj 12 Izdaja Komite- L&12 Alpittft irllrj .-JU^ejp- in. odbor. Glavni uradnik Majda Trček, odgovorni urednik Peter Šuler. - Založila ALPINA tovarna čevljev, Žiri. Naklada 75o izvodov. Žiri, dne 3o.lo.I962