St. 258.
V Ljubljani, pondeljek dne 11. novembra 1918,
Leto II.
NAPREJ
Mo iogoM socialno Miiilie Me.
Izhaja razen nedelj in praznikov rsak dan popoldne.
Oreduiitv« Ib apravniitro ▼ Ljubljani, Frančiškanska n lica itev. 6, L cadatr.
Učiteljska tiskarna.
Rarofnina: po pofiti * dostavljanjem na ion za celo leto K 42-—, za pol leta
it 21’—, ta četrt leta S 1050, za mesec K 3 50. Za Nemčijo celo leto K 46, za o«talo tujino in Ameriko K 54.
In»«rati: Bnostopna petit rratica 30 t; pogojen proator KI'—; razglasi in podana »ratica po 60 v; večkratne objave po dogovoru primeren popust.
Reklamacije za hit so poštnine proste.
Posamezna Številka 20 vinarjev.
Veličasten shod v Mestnem domu v Ljubljani.
Včeraj ob 10. dopoldne se je vršil v Mestnem domu velik shod socialno demokratičnega delavstva, na katerem je poročal sodrug Petejan o političnem položaju, sodrug Prepeluh o socialnih nalogah delavstva, ter dr. Krivec, dr. Lemež in Tokan. O govorih podamo poročilo šel e vprihodnjih številkah. Danes priobčujemo resolucije, ki jih je shod sprejel:
Politična vprašanja.
1. Zahtevamo, da Narodno vječe v zvezi z narodnimi vladami oziroma z vsemi poverjeništvi takoj jasno in razumljivo proglasi vse iz bivše avstro-ogrske monarhije izločeno jugoslovansko ozemlje za odrešeni del enotne jugoslovanske države, ki jo je dosedaj predstavljala svobodna Srbija in Jugoslovanski odbor v Londonu.
2. Zahtevamo, da Narodno vječe takoj sestavi in z letaki razglasi osnovne ustavne naredbe z začasno, toda brezpogojno veljavnostjo za celo jugoslovansko ozemlje na tleh bivše avstro-ogrske monarhije. V teh ustavnih naredbah mora biti obrazložen obstoječi državni aparat in medsebojno razmerje njegovih posameznih delov. Ta provizorična ustava naj posebno jasno povdari, da je iz Narodnega vječa izvoljeno vrhovno vodstvo začasno najvišja državna oblast, ki vrši svoje upravne posle potom začasnih narodnih vlad oziroma poverjenikov. V vseh ukrepih političnega značaja odloča Narodno vječe.
3. Shod zahteva, da mora Jugoslovanska država postati socialna republika, ker le ta odgovarja našim socialističnim načelom.
4. V svojem manifestu z dne 10. oktobra t. 1. je proglasilo Narodno vječe, da hoče biti jugoslovanska država svobodna, moderna država, ki bo temeljila na načelih politične in gospodarske demokracije. Zahtevamo, da narodna vlada SHS v Ljubljani tudi praktično uveljavlja načela demokratizma. V svojem prvem razglasu z dne 31. oktobra t. 1. pa je izdala narodna vlada v Ljubljani naslednjo določbo: »Vsi dosedanji zakoni iti vse dosedanje naredbe ostanejo še nadalje v veljavi«. Na podlagi te določbe pa ie sedaj policijsko ravnateljstvo SHS V Ljubljani naznanilo z odlokom z dne 8. novembra t. I., da ostanejo omejitve svobodnega zbiranja in združevanja iz policijske Avstrije še nadalje v veljavi. Ta odlok stoji v diametralnem nasprotstvu z načeli političnega demokratizma.
Zato zahtevamo, da Narodna vlada SHS v Ljubljani takoj prekliče veljavnost zakona o društvenem pravu z dne 15. novembra 1867, d. z. št. 134 in zakona o sliod-nem pravu z dne 15. novembra 1867 d. z. št. 135. Nadalje zahtevamo, da prekliče Narodna vlada SHS v Ljubljani takoj vse zakone in naredbe iz bivše policijske Avstrije, ki omejujejo politično svobodo- državljanov. Socialisti si najodločnejše prepovedujemo politično policijo. Zahtevamo popolno politično svobodo, zahtevamo popolno svobodo zbiranja in združevanja • že v prehodni dobi.
5. Shod apelira na mednarodni socialistični odbor, da skliče mednarodno socialistično konferenco v istem kraju in ob istem času, kakor sc bo vršila mednarodna konferenca vojujočih se držav.
Gospodarska in socialna vprašanja.
Štiriletna vojna je zahtevala od jugoslovanskega naroda na ozemlju bivše avstro-ogrske monarhije najtežje' materialne in krvne žrtve. Gospodarsko je naš narod ta-, °. izmoz*an, da mu preti življenski bankerot. Primani-lnc nam živil in mnogih potrebnih surovin, trgovina in o ut s.i deloma uničena, industrija deluje v zelo omejenem o segu. Poie8: toga pa nam preti vsled končane vojne obča brezpOSeinost
Zato zahtc\amo od Narodnega vječa začasne vrhovne vlade jugoslovanskega ozemlja na tleh bivše avstro-ogrske monarhije v Zagrebu naslednje:
1.	da se takoj sestavi v Zagrebu posebna interre-sortna komisija sti okov lijakov iz celega našega jugoslovanskega ozemlja na tleh bivše avstro-ogrske monarhije« ki naj stopi takoj v zvezo z aliiranimi in sosednimi državami, da doseže čimpreje uvoz potrebnih živil, surovin in industrijskih produktov.
2. V svrho podržavljenja vseh rudnikov, železnic in veleindustrije, je pri teh podjetjih takoj uvesti prisilno državno upravo in ukreniti vse potrebno, da preidejo ta podjetja čimprej v državno last. V dosego najekonomič-nejše izrabe energetičnih sil na našem ozemlju, je podržaviti vse vodne sile in ustvariti strogo sistematično izrabo. Preskrba ljudstva z najpgtrebnejšimi živili je državno organizirati. Ves izvoz in uvoz naj stoji pod strogo državno kontrolo, v kateri namen je ustvariti državno iinportno in eksportno centralo.
3. Da bodo delavski interesi kar najbolj zajamčeni in da bo uprava delavskih zadev kar najbolj enotna, zahtevamo takojšnjo ustanovitev oziroma dopolnitev sedanjih poverjeništev za socialno skrb v poverjeništva za delavske zadeve in socialno skrb. Temu poverjeništvu je takoj prideliti vse delavske in socialno politične zadeve in jih istočasno izločiti iz drugih poverjeništev, v kolikor so jim prideljena.
Pri poverjeništvu za delavske zadeve in socialno skrb je takoj urediti naslednje oddelke:
a) oddelek za organizacijo delovnega trga in za brezposelnost;
b) oddelek za invalide in zaostale;
c) oddelek za socialno zavarovanje;
d) oddelek za delovno pravo in varstvo delavcev;
e) oddelek za interesne organizacije in zastope delavstva;
i) oddelek za stanovanja;
g) oddelek za mladinsko skrb.
4. Zahtevamo ustanovitev delavskih zbornic kot avtonomnih oblasti z državno subvencijo. Delavske zbornice imajo braniti delavstvo pred kapitalističnim izkoriščanjem in poravnavati sporo med dekuti in kapitalom. Da se te zbornice čimprej urede, zahtevamo, da stopi vlada v stik z delavstvom v svrho potrebnih predpriprav.
Da pa bo delavstvo že v prehodni dobi obvarovano kapitalističnega izkoriščanja, zahtevamo ustanovitev začasnih mešanih paritetnih komisij za posamezne stroke, katerih naioga je, da urede spore med delom in kapitalom. Proti razsodbam teh komisij ima vsaka stranka pravico priziva na osrednjo mešano paritetno komisijo v Zagrebu, ki je istotako le prehodnega značaja. V vsaki teh komisij ima vlada svojega zastopnika, ki vodi pogajanja.
5. Narodno vječe je proglasilo v svojem manifestu z dne 19. oktobra t. K, da bo temeljila jugoslovanska država na gospodarskem demokratizmu in socialni pravičnosti. Z ozirom nato zahtevamo, da se takoj uvede začasno naredbenim pozneje pa zakonitim potom delavska kontrola pri upravi vseh obratov kot prvi korak socializacije produkcijskega organizma.
6. Vse doslej veljavne vzdrževalnine, podpore, zavarovalnine in pokojnine, ki nosijo javnopravni značaj, je redno izplačevati, dokler ne nastopijo take okolščine, ki odpravijo njih naslov. Prevzeti je celo dosedanje socialno zavarovalno zakonoda.istvo in ves tozadevni aparat. V slučajih, kjer so bili zavodi izven našega ozemlja, je takoj ustanoviti osrednji zavod v Ljubljani, oziroma v Zagrebu, in ukreniti vse potrebno, da pridejo akti agende in denar na ta zavod.
7. Zahtevamo razlastitev fidejkoinisov, zemljišča raznih fondov in veleposestev na celem jugoslovanskem ozemlju. Da si država SHS zagotovi ta zemljišča kot zemljišča nekdanje avstro-ogrske monarhije, je takoj uvesti prisilno državno upravo. Obenem pa je proglasiti za neveljavne vse transakcije pri teh zemljiščih, ki so bile izvršene po 19. oktobru t. 1.
8. Zahtevamo državno kontrolo v svrho racijonel-nega obdelovanja zemlje.
Viljem II. je odšel.
Ona država, ki je to strašno svetovna vojno povzročila s svojo imperialistično jun-kersko politiko, jo je sedaj po nepotrebnem po daljše vala. In ker je stal državi na čelu mož, ki je imel do sedaj prvo in zadnjo besedo o usodi Nemčije, lahko trdimo, da je edino on, nemški cesar Viljem, podaljševalec te vojne; in dasi je danes jasno vsemu svetu, kako se ta vojna konča, je le trobil cesar Viljem še nadalje v svoj
star jimkerski rog in kljsiboval — vsaj tako meni menda sam — vsemu svetu. Kot predsta-vitelj Nemčije je cesar Viljem kriv, da vojna še ni končana. Zato je on in ne Nemčija tisti zločinec, ki si obremenjuje svojo kosmato vest s hekatombami dnevnih žrtev.
Usoda Nemčije postaja zaradi njegove krivde od dne do dne žalostnejša in usodepolnejšu. Ako bi bil nemški cesar spoznal, kakor je spoznal vsak trezen razum že iz prvega VVilso-novega odgovora, da je odvisno premirje in njegovi pegeji od okolnosti, kdo zastopa Nemčijo:	nemški	narod ali absolutistični samo-
vladar, potem bi imela Nemčija sedaj že premirje in piičela bi se mirovna pogajanja. Mesto tega se je pričelo sramotno barantanje in brezpredmetno, zavlačevalno izmenjavanje not. Korak za korakom je odstopal nemški cesar od svejega cesarskega absolutizma in polagoma oddajal vladi in državnemu zboru svojo dosedanjo oblast. Ne iz prepričanja in dobre volje, temveč prisiljen in pod vtisom, da se še vedno noče ločiti od svojevoljnega vodstva državnega krmila. Narodu pa s tem ni vzel nezaupanja, ki ga je gojil nasproti svojemu vladarju, češ, da menda še vedno misli v svoji notranjosti na to, kako bo razbil s svojim »poročnikom in desetimi vojaki« rajhstag, kakor je nekdaj svetoval nadut pruski junker.
Po vsem tem, kar je govoril nemški cesar vse svoje življenje o dolžnostih vladarja, izvoljenega po božij milosti, bi pričakovali, da si požene sedaj krogijo v glavo ali pa, da se vleže v strelski jarek, da umre kot junak in cesar, na svojem mestu, prepričan, da tako zahteva Bog. Mesto tega pa mora gledati svet klaverni prizor, da sestavlja mož, ki je nekdaj govoril o uničenju socialne demokracije in kateremu je veljal vsak meščanski radikalec /a socialnega demokrata, vlado, v kateri sede taki prekucuhi, ki počasi krčijo in strižejo njegove božje predpravice, mu stržejo kremplje in izdirajo zobe — toda vztrajal je na svojem mestu, smešna karikatura svoje preteklosti, žalostna figura z navzgor zavihanimi brki. Vsa njegova oblast je bila iluzorična, odpadla je, kakor hitro se je nemški narod naveličal gledati njegovo karikaturo.
Vse žrtve, katere morajo darovati ljudje, življenje, zdravje, blaginjo, srečo, pokoj, vse je ta človek terjal od milijonov »svojega« ljudstva — v imenu domovine, kakor je čenčal, v resnici pa naj bi kri in premoženje žrtvovali vsi za enega, za — njega. Njemu pa se ne posveti v buči, da se mora žrtvovati on, eden za vse. Tako je bilo v poslednjih treh tednih ubitih in pohabljenih še deset tisoč mož, in sicer še bolj brezkoristno, nego vsi, ki io bili padli v teh štirih letih. To ne more ostali nepovrnjeno.
Naravno, da je pri kraju tudi ovčja potrpežljivost nemškega ljudstva. V Kielu je vojna mornarica razobesila rdečo zastavo, delavci v kielskih ladjedelnicah so pričeli s splošno stavko, njim so se pridružili delavci z Hamburga in Lubecka. Da, blaznost monarhistične misli, ki zahteva od milijonov brezpogojne vdanosti, ki ne čuti do teh milijonov nobenih dolžnosti, je navsezadnje tudi v Nemčiji privedla do tega, da se protimonarhične izjave ne vrše samo v Prusiji. Ce bi bila Viljem II. in njegov sinček odstopila pravočasno, bi bila morda še rešila krono svoji rodbini gnusno obotavljanje pa, ki pomenja brezkoristno žrtvovanje novih deset tisoč Nemcev, je zadušilo poslednjo iskro monarhističnega mišljenja in povzročila, da je črtan iz zgodovine bodočnosti ves hohenzollerski rod z drugimi dinastijami vred. Gospod Viljem Hohenzoller in njegova dinastija sta postala pri nemškem ljudstvu nemogoča, enako kakor Habsburžani pri
nemškem ljudstvu v rajni Avstriji. Na vide* najmočnejša cesarstva, Romanovi, Hohenzol-ierji in Habsburžani, ki imajo na vesti zvrhano mero krivde, so morala napraviti prostor svobodnim ljudskim državam.
J■&. ■	——.—	■..................... ................... —
S seje Narodne vlade SHS
v Ljubljani dne 8. novembra 1918.
Italijanski poslanci avstrijske zbornice so se obrnili na Narodno vlado glede položaja svojih rojakov v našem ozemlju s prošnjo, da se jim olajša povratek v domovino in izplačujejo začasno še nadalje uradniške plače in razne podpore. Narodna vlada bo ustregla željam italijanskih poslancev pod pogojem enakega postopanja laških oblasti napram našim rojakom. V tem smislu se je brzojavilo poslancu Pittoniju. Uredi se način, kako naj prejemajo vojaške oblasti potrebščine za vojaštvo, da se onemogočijo nerednosti. Tozadevno na-redbo prinašamo na drugem mestu.
Policija v Ljubljani se da provizorično (do definitivne ureditve zadeve) ljubljanskemu magistratu na razpolago; policijskemu ravnateljstvu se dajo tozadevna navodila.
Deželna šolska nadzornika ukreneta vse potrebno, da se otvorijo čim preje vse ljudske in srednje šoie, ki so začasno zaprte. Narodna vlada smatra za eno najvažnejših nalog, da prične šola kakor vse druge javne naprave takoj redno delovati.
Naredba
poverjeništev za promet, narodno obrambo in prehrano.
1. Prepoveduje se vsem vojaškim poveljstvom vseh formacij direktno prejemati živila iz skladišč na kolodvorih, ker le posamezni resorti narodne vlade razpolagajo z vsem zaplenjenim blagom.
2. Živila in drugo blago se sprejemajo potom central, n. p. vojnožitnega urada (Dunajska cesta), centrala za krmila (Kmetijska družba), vojaškega dobavnega mesta (iutendanca,-dež. dvorec, 11. nadstr.), prehodnega gospodarskega urada (Turjaški trg). Centrale oddajajo blago iz svojih skladišč ali pa potom pravilno izpostavljenih potrdil glede množine in vrste neposredno s kolodvorov.
V Ljubljani, 8. novembra 1918.
Dr. Tavčar s. r.
Dr. Pogačnik s. r. Dr. Pestotnik s. r.
Gospodarski dogovor z Avstrijsko Nemčijo.
Zadnji četrtek in petek so se pri štajerski deželni vladi v Gradcu zbrali zastopniki Narodne vlade SHS in zastopniki nemško-avstrijske države v svrlio razgovora o važnih in nujnih gospodarskih zadevah, ki se tičejo obeh narodov. Pri razgovoru so .se izogibali vseh narodno-političnih vprašanj in glede bodočih meja med Nemško Avstrijo in Jugoslavijo so določili, da se to vprašanje reši pri mirovnem kongresu. Dogovor uravnava železniški promet, vprašanje patentov, znamk ni vzorcev, vprašanje trgovskih zbornic, piavuc zadeve, socialno zavarovanje, hranilnice, d^-narstvo, poštno hranilnico, orožništvo, cestni in vodni promet, pošto, brzojav in telefon, zasebnopravne zahteve, državno in deželno premoženje, gospodarskopolitične naredbe in poslaništvo. V imenu jugoslovanske vlade so ga podpisali dr. Vekoslav Kukovec, poverjenik za finance, dr. Karel Verstovšek, poverjenik za šolstvo, in narodni svčtnik Ivan Kejžar, v imenu nemškoavstrijske države narodni svetnik Vincenc Muchitsch kot zastopnik državnega sveta, gospodarski poverjenik dr. Viktor Wutte kot zastopnik državnega urada/a zunanje stvari, sekcijski svetnik Rudolf ilor-rak, višji nadzornik Adolf Benirschke kot za-stoonik državnega urada za promet in železniški poverjenik dr. Rudolf Scheidl. Dogovor zadobi veljavo takoj kakor hitro bo ratificiran od obeh vlad. Še nerešena vprašanja, ki - se tičejo obeh držav, se uravnajo s posebnimi dodatnimi pogodbami. Celoten dogovor priobčimo o priliki.	________ __
Politični pregled.
_ Bavarske čete na Koroškem. Komisar Smodej poroča, da sta dva bavarska bataljona na poti v Št. Vid ob Glini in da se govori, da hočejo Bavarci zasesti celo Koroško, da napra vijo red, kar bi pomenilo kršenje neutrahtete, ker je Jugoslavija neutralna.
= Položaj v Pulja, fz Pulja se poroča, da so Italijani zasedli v mestu več točk, med nji, mi tudi Castel. Naše jugoslovanske oblasti poslujejo dalje redno in italijanske vojaške oblasti se ne vmešavajo v poslovanje. Na vsem našem brodovju sc vijejo naše jugoslovanske zastave, s Castela vihra italijanska trobojnica. V mestu vlada mir in red.
= Finančna pogodba z Nemško Avstrijo. Dr. Kukovec poroča iz Celja da je odposlanstvo, ki je šlo po naročilu Narodne vlade na Dunaj, da se pogaja z nemško-avstrijsko vlado o važnih finančnih vprašanjih, sklenilo ugodno provizorično finančno pogodbo, katero mora le še Narodna vlada v Ljubljani potrditi.
= Madžarski poslanik v Jugoslaviji. Dr. Aladar Balla je imenovan za madžarskega poslanika v Jugoslaviji s sedežem v Zagrebu. Njegov prvi namen je. da se dogovori o raz oroženju in razdruženju hrvatskih in madžarskih delov dosedanje skupne armade.
= Čehi zasedajo Slovaško. V raznih krajih požunske županije se je razglasilo, da je prevzel upravo Slovaške Volkany. Ogrska vlada je protestirala v Pragi proti temu, ker se vrše pred mirovnimi pogajanji osvajanja na brezbrambnem področju v imperialistične namene. Čehi so zasedli Skalik, Senice, Vats-hely, Miavo, Poestryeny itd. Ogrske oblasti so izročile upravo zasedenih krajev Čehom s protestom. Tudi poštni in davčni uradi so od Čehov zasedeni. Član češke vlade v inozemstvu, dr. Beneš, je pozval entento. naj zasede slovaške županije na Ogrskem in tako odreže Netnce od Madžarov. Na ta način bo upostav-Ijena zveza Praga-Trst.
= Wilson narodom bivše Avstro-Ogrske. Bern, 8. nov. Wilson je naslovil na narode bivše avstro-ogrske monarhije, ki so sedaj osvobojeni, sledeči apel: Kot tolmaču največ jega števila Vaših najiskrenejših prijateljev naj mi bo dovoljeno izjaviti, da upajo in pričakujejo vsi orijatelji svobode, naj se nahajajo kjerkoli, zlasti pa tisti, katerih je sedaj neposredna dolžnost, da v resnici pomorejo svobodnim narodom sveta, da bi se utrdili v resnični svobodi, da upravitelji in narodi novo osvobojenih krajev store vse, kar morejo, da se kritične spremembe, ki se imajo izvršiti, zgode redno mirno, blagohotno kakor tudi odločno. '1 ako se odpravi in prepreči vsako nasilje in vsaka o-krutnost, tako da nespodobna dejanja ne one-časte analov te nove periode reorganizacije vedoč, da bi taka dejanja samo zavlekla nastop velikih dogodkov, za katere se mi vsi borimo. Tudi Vaši prijatelji apelirajo torej z zaupanjem na Vas, da boste preprečili vsako zlorabo sile, ki bi mogla odtegniti ali diskreditirati priho-1
svobode. — VVilson.	,	.	,
= Bavarska republika. Glasom brzojavnih poročil iz Monakovcga je prišlo tamkaj v petek do velikih manifestacij, ki so končno dovedle do isklica republike bavarske. V deželni zbornici se je v noči med 7.	in	8. novembrom	ustanovil	delavski, vojaški	in	kmetski svet,	^at5*
remu	predseduje Kurt Eisner. l a svet je	izdal
oklic	na prebivalstvo,	ki	pravi med drugim:
Strašna usoda, ki je zadela nemški narod, je dovedla do elementarnega gibanja med mona-kovskim delavstvom. Konstituiral se je v no<-i b. novembra v deželni zbornici monakovski začasen svet delavcev, vojakov in kmetov. Bavarska je poslej svobodna država. Ljudska vlada oprta na zaupanje množic, naj se ustanovi nemudoma. Ustavno zborovanje, katerega naj se udeležujejo z vsemi pravicami vsi pcl a letni moški in vse polnoletne ženske, naj sc sklice čim prej. Bavarska hoče Nemčijo pripravili v to, da bo zrela za zvezo narodov. De mokratična in socialna republika bavarska ima moralno dolžnost izposlovati za Nemčijo mir, ki Nemčijo obvaruje pred najhujšim. Današnja prekucija je potrebna, da se v zadnjem trer.ulku potom narodove samovlade omogoči tak potek razmer, ki ne vsebuje prehudih pretreseni, predno preplavijo meje sovražne ar-urade oziroma povzroče demobilizirane nemške čete kaotično zmešnjavo. Svet vojakov, delavcev in kmetov bo varoval najstrožji red. Jamčil bode za osebno varnost ter za varnost lastnine. Vojaki v vojašnicah se bodo vladah po svojih vojaških svetih in se bode po^istin vzdrževala disciplina.. Vsi uradniki	,
v svojih službah. Nemudoma se bodo uvedk temeljite socialne in politične reforme. Kmet k so zajamčili preskrbo mest z z.vih. I opominu, naj se varuje mir ter po pozivu, naj vsakdo sodeluje pi; zgradbi novega sveta, končuje o-klic z besedami: Živela bavarska republika,
živio mir, živio stvarjenje vseli delovnih moči. —■* V splošnem se je prevrat izvršil precej mirno. Izgredov je bilo le malo. Promet pošte in železnice poteka sedaj še nemoten omejen. Svet delavcev in vojakov si je popolnoma prilastil javno in vojaško oblast. Vojaški in civilni jetniki so izpuščeni na svobodo. Vojaštvo je-črno-belo-rdečo kokardo na čepicah zamenja lo z rdečimi znaki.
— Konfiscirani arhiv bivšega ministrskega predsednika Clam-Martinicha. Na povelje Clam-Martinicha bi morali te dni odpeljati iz Smečenskega gradu ves njegov arhiv ki obsega važne listine, tičoče se političn-’ zgdoovine češke. Glede na to je dal konfisci-i ati okrajni »-Narodni odbor« v Slanem poši-Ijatev do nadaljne odredbe.
= Nova stranka na Moravskem. »Deu« ;n »Našinec« poročata, da sta se dosedanja ka-toliško-narodna stranka na Moravskem ,n češkoslovanska krščansko-socialna stranka na Moravskem, v Šleziji in v Dolenje Avstrijski združile v novo stranko, pod naslovom: ^Češkoslovaška ljudska stranka«. Kot vidimo, je izpustila nova stranka v titulaeiji besedi »katoliška«, ozir. »krščanska«. Tudi posledica vojske.
= Revolucijsko gibanje v Nemčiji. Iz Monako vega dne S. novembra se poroča: Danes so se v Monakovem, Stuttgartu in drugih mestih južne Nemčije vršile velikanske manifestacije za mir. Ogromne mase zborovalcev so zahtevale, naj se takoj sklene mir in cesar Viljem naj odstopi!
= Nemški pohod na Tirolsko in Salzburško. Dunaj, 9. novembra. (K. u.) C. in kr. ministrstvo za zunanje zadeve je avstro-ocr-skemu poslaniku v Berlinu naročilo, da naj z ozirom na premirje, sklenjeno z nasprotnimi siiami, pri nemški vladi protestira zoper pohod nemških čet na Tirolsko in Salcburško. Avstro-ogrskim poslaništvom v nevtralnem inozemstvu se je naročilo, da naj vlade nevtralnih držav o tem protestu obvestijo ter jih naprosijo, da naj protest sporoče tudi državam, ki so nami v vojnem stanju.
=■ Nemiri v Nemčiji trajajo dalje. Izbruhnili so nemiri tudi v Lubecku, Altoni, Hamburgu in drugih mestih. Povsod se vi xe generalni štrajki. Tudi v Bremenu. Glasni so klici po republiki. Postavljajo se vojaški odbori. Mornarji iz ladjedelnice v Bremenu hodijo po mesta in slišijo se klici po republiki. V Monakovu so priredili neodvisni socialisti velike demonstracije. Razvila se je revolucionarna propaganda. V Kielu in drugih pristaniščih narašča unor mornarjev in delavcev. Vojaški odbori dobivajo vedno večjo moč.
— Premirje še ne pomeni konec vojne. Kakor poroča »Messaggero«, je minister Bis-solatti v govoru med drugim izjavil, da premirje še ne pomenja konca vojne, kajti italijanske armade pripadajo ententnim armadam, ki morajo izvršiti še važne naloge. Ce Nemčija vztraja na svojem odporu, bi mogla italijanska armada pripomoči k teinu, da se Nem -čiji zada milostni sunek. — »Messaggero« pravi:	Bissolattijeve besede so odmev čustev vse italijanske armade.
= Predsednika »Svobodne šole«, Pavla barona pl. Hocka, je državni svet imenoval za podtajnika v učnem uradu.
= Sovjetska Rusija za mirovna pogajanja. Poverjenik za zunanje stvari Čičerin je nevtralnim konzulom izročil naslednjo izjavo, da bi jo poslali vladam Anglije,^ Francije, Italije, Japonske in Zedinjenih držav:	»Sledeč,
želji, da se konča oboroženi spor med ruskimi četami in četami omenjenih držav, predlaga ruska vlada, naj se uvedejo pogajanja v svrlio naglega končanja tega spora in vprašuje zatorej, kdaj in kje bi se lahko v ta namen sestali zastopniki obeh strank.«
20 milijard frankov vojne nagrade je sklenila zahtevati komisija francoskega ministrstva za škodo, povzročeno v doslej od en-tentnih čet zasedenem ozemlju.	______
  Dnevne vesti.
Šolski pouk se na vseh ljubljanskih šolali prične 18. novembra. Do tedaj bo poverjeništvo za narodno obrambo izpraznilo zasedene šole in odslovilo dijake iz narodne obrane.	„	.
Oklic Narodne vlade SHS v LjubT® • Da se narodna obrana po vsej Sloveniji enotno
uredi, ustanovil se je pri n°ver^‘s. '	‘‘J	‘
rodno brambo v Ljubljani centralni mad narodne obrane, kateri ima svojo pisarno v prit-
ličju deželnega dvorca v Ljubljanj. Naloga tega tirada je, da se moči po deželi žc obstoječih narodnih obran ne cepijo, organizirati enotno vso hrambo po deželi, skrbeti za obo-roženje, izvežbanje in prehrano mož in častnikov. Že obstoječe brambne organizacije, bodisi občinske ali društvene (t. j. »Orlov, Sokolov, ognjegascev in lovskih družb« i. dr.) obstajajo v naprej, se pa radi enotnosti uvrstijo v organizacijo državne obrane. V vsakem političnem okraju ustanovi se okrajno bramb-no poveljstvo. Temu so podrejena sodno-okrajna brainbna poverjeništva, katerim poveljujejo v to od vlade imenovani častniki, lem so za posle obrane podrejene orožniške postaje, županstva in poveljstva že obstoječih bratnbnih organizacij, kjer ni še častnika, ima poveljstvo nad vso narodno obrano — orožniški stiažmojstci. Narodna obrana ima takoj nastopiti. Županstva in orožništvo poskrbi za popis moštva in za njega izvežbanje pod vodstvom zgoraj omenjenih častnikov. Obrana se ima vporabiti le v lastni občini, izjemoma v lastnem političnem okraju; le v slučaju skrajne sile in nevarnosti priskoči na pomoč obmejnim občinam ali političnim okrajem. Poživlja se vse že obstoječe obrane, da takoj javijo bližnji orožniški postaji, koliko častnikov in mož štejejo, koliko imajo orožja in mu-nicije in kdo je sedanji poveljnik (šaržo ali čin). Županstva imajo takoj popisati za hrambo sposobne može in javiti orožniškim postajam število sposobnega moštva in častnikov s pripombo, ali so bili že uvrščeni v kako obrambno organizacijo. Orožniške postaje javijo to svojemu sodnookrajnemu poveljstvu, ki si napravi razvid za svoj okraj in vpošlje en prepis svojemu okrajnemu poveljstvu, ki stori isto za cel okraj in vpošlje prepis centralnemu uradu v Ljubljani. Istodobno naj javijo županstva, koliko imajo na razpolago orožja in 111.11-nicije, koliko teh stvari še potrebujejo, eventualno — če imajo odveč — koliko lahko oddajo. ktOp v narodno obrano je dolžnost vsakega državljana. Gre za obrambo lastnega življenja in premoženja in ta je le možna skupno in enotno organizirana, ker v edinosti je moč. Zato se poživlja vso inteligenco po deželi, posebno čast. duhovščino in učiteljstvo, da vpliva na ljudstvo, da se v razumevanju nevarnosti in nujnosti položaja takoj odzove temu pozivu in se stavi v službo domovine. Podrobne informacije bodo dajala okrajna brambna poveljstva in centralni urad v Ljubljani. Na ta mesta se je tudi obrniti za potrebno orožje in municijo. Ta oklic velja kot uradna -.jjava. Županstva naj le-tega takoj razglasi in naj uradno postopajo. — Ljubljani, dne 8. novembra 1918. — Poverjenik za narodno brarnbo: Or. Pogačnik s. r.
Odredba glede prometa. Osebe, ki se izkažejo z uradno legitimacijo okrajnih glavarstev na slovenskem Štajerskem, da potujejo v l-jubljano, da si nabavijo konje, se smejo voziti v Ljubljano z vojaškimi vlaki. Ker je vrnitev s konjem po železnici nemogoča in nedopustna naj vzame vsak s seboj tudi nekaj kilogramov ovsa.
Posebni osebni vlak za nemško-avstrijske častnike, uradnike, civilne uradnike in njih družinske člane bode pripravljen v noči 1.?. t. m. ob 2. uri 9 minut na južnem kolodvuru. Proga: Južni kolodvor-Dunaj. Natančnejši razglas na magistrali deski.
Naredba poverjeništva za notranje zadeve. Okrajni glavar v Litiji, Karol Ekel, se pokliče v službovanje k Narodni vladi SHS v-Uubljani. Voditeljem okrajnega glavarstva v Litiji se imenuje dosedanji voditelj okrajnega glavarstva v Krškem, vladni tajnik Pavel Svetec. Vodstvo okrajnega glavarstva v Krškem se poveri , okrajnemu komisarju dr. Viljemu Pfeiferju. — Okrajna komisarja Ev-Ken marki Gozani v Novem mestu in dr. Ka-sfužbi' £oregger v Kočevju sta se odpovedala
niobi|7y^?0iavka vojnega ministrstva: Za de-
moouizacim	' r ...................^
nndmbn-i > visjlh Poveljstev veljajo naslednja
še- 1 VoiaškVoclilu’ 11se 1)0 možnosti izvr-
iii ’v 'lnomos?,iP?veljstvp v 0radcu’ na Dunaju
navodilo, da vu« J0 ()d vojnega Ministrstva
mobilizirajo v S Poveljstvom, ki naj se de-
vodila vojnega minish-T* oll,s!1’ *por°če na" 352.000 za demobiiiSE oddvelck X Stev.
lie služečimi podčastnik; naj s^mvna tako ka’
p°klicnim.‘ Ka/!stl- 2. Moštvo, ki ima do-^vmsko pravico \ nemSko-avstrijski državi, in t .bi dopustiuco, ki se glasi na trajni donust se ima odpustiti. 3. Vse ostalo moštvo naj se
pošlje v mirovne postaje domovinsko pristojnega nadomestnega kadra, oziroma ce tako nadomestni kadet v miru ni obstojal, v najDiiZjc ležečo mirovno postajo kadra dotične narounu države. 4. iirarični konji, erarični material i.i pošta že v miru ustanovljenih višjih poveljstev se imajo pod vodstvom častnikov in moštva dotične narodnosti odpraviti v najbližje ležeči artiljerijski in trenski nadomestni kader po mirovni dislokaciji pristojne narodne države, o-stala višja poveljstva artilerijskemu in treu-skemu nadomestnemu kadru, ki je najbližje raz-oroževalni postaji.
— Slovenskemu dijaštvu. Danes se je pri Narodni vladi zglasil pooblaščenec Narodnega vječa in je povedal, da je za visokošolce, ki so doslej študirali na Dunaju ali drugod, v Zagrebu popolnoma poskrbljeno v vseh ozirih. Vračunali se jim bodo tam vsi semestri, izpite morejo polagati tudi v jeziku, v katerem so študirali doslej. Zato poživljamo naše dijaštvo, naj se za nadaljevanje svojih študij priglasi univerzi v Zagrebu.
— Pozor mesarji in prekupci! Govejo živino kupovati od mimoidočih čet in jo klati ali prodajati v špekulacijske svrlic, je strogo prepovedano. Vse tozadevne dosedanje navedbe glede klanja in prodaje goveje živine ostanejo še za naprej v veljavi. Opozarja se ponovno, da ni nikdo upravičen kupovati govejo živino, konje, hrano in druge vojaške predmete od vojaštva. To blago prevzemati, imajo pravico edinole Vnovčevalnica za živino in mast, oddelki narodne obrambe, županstva in v to pooblaščene osebe, ki morajo o vseh prevzetih predmetih voditi natančne račune. Narodna vlada SHS v Ljubljani. Kmetijsko poverjeništvo.
— Vojaške nastanitvene pristojbine se izplačujejo 12. in 13. novembra 1918 v mestnem vojaškem nastanjevalnem uradu od 3. do pol 6. popoldne.
— Italijani v Postojni. V Postojni je mir. Vojaštva je veliko. Za prehrano vojaštva rekvi-rirajo po vaseh.
— Konjski hlapci se sprejmejo takoj proti izredno dobri plači, popolni prehrani in cigaretami. Priglasiti se je v Nušakovi vojašnici v Trnovem pri g. ritmojstru Tauberju. Vsi ti hlapci bodo prosti vojaške službe.
—^Naslovi. V »uradnem listu« .Narodne vlade S11S v Ljubljani čitamo večkrat naslove pri raznih imenovanjih, ki so za sedanje razmere neopravičeni. N. pr.: N. N. deželni in drž. poslanec. Kranjskega dežehega zbora ni več, tedaj ni več d e ž e 1 n i h kranjskih poslancev; pravtako ni več avstrijskega državnega zbora, tedaj ni več državnih poslancev. Ali pa: dvorni svetnik N. N. — kakšnega dvora, ali jugoslovanskega?! Istotako: vladni svetnik —; Narodna vlada ni ?e imenovala nobenih svetnikov . . . Tudi s cesarskimi svetniki se še srečamo v Jugoslaviji, čeprav smo sedaj v resnici republika, ki jo vlada Narodno vječe s svojim predsedstvom.
— Oddajne cene za krompir iz žitnega zavoda v Ljubljani znašajo 66 vin. in ne 60 vin., kakor se je pomotoma poročalo.
— Konzulat poljske države v Ljubljani. V soboto sta prišla v Ljubljano-, zastopnika poljskega konzulata gg. nadporočnik Leon Bulovvski in profesor W. J. Rose, da uredita potrebno za otvoritev poljskega konzulata v Ljubljani. Stopila bodeta še danes v stik z zastopniki angleškega in francoskega konzulata, ki se nahajata začasno v Postojni.
r- Vojaška službena dolžnost. Poverjeni!; za narodno hrambo odreja službeno dolžnost od 18. do 40. leta in poživlja z ozirom na veliko nevarnost, v kateri se nahaja domovina, vso vojake teh letnikov, naj se nemudoma zglase pri svojih slovenskih kadrih v Ljubljani, Borovljah, Celju in Mariboru. Nad 40 letni se od puste; dosedanje oprostitve veljajo še naprej do preklica. Obljublja, da se domači potki in kadri demobilizirajo takoj, ko bo to mogoče,
— Prijave zaradi služb. Javlja se, da se vse prijave zaradi služb odstopi Narodni vladi. Kdor se je obrnil svoj čas na Narodni svet zaradi službe, naj se od sedaj naprej z Narodno vlado dogovarja.
— Posvetovanje Gospodarskega sveta NS. V sredo, dne 13. novembra t. 1., se vrši posvetovanje Gospodarskega sveta. Prosimo člane Gospodarskega sveta, da se gotovo udeleže tega posvetovanja, ker se bo razpravljalo o stališču, ki naj ga zavzemajo v finančnih in sploh gospodarskih stvareh naši delegati, ki pojdejo v Švico. Na tem sestanku se bo razpravljalo posebno valutno vprašanje, nadalje
se bo razmotrivalo, pod kakimi pogoji bomo uvažali blago iz inozemstva, posebno iz Amerike.
— V dopis iz Hrastnika, ki smo ga priobčili v petkovi številki, se je vrinila tehniška pomota, ki moti zini sel celega odstavka. Stavek ki se prične v sedmi vrstici bi se moral glasiti: »Na poziv dr. Ro.ša je prišel ravnatelj pred hišo, odkoder ga je odpeljal član tukajšnje Narodne obrane na kolodvor«.
— Poverjeništvo za socijalno skrbstvo posluje odslej v prostorih deželnega sodišča št. 128.
— Cena obleke za otroke. Izvrstne oblekt za deklice od 3—14 let v ceni 42—64 K, /.a dečke iste starosti od 51	61 K je mogoče na-
ločati pri Češki deželni komisiji za varstvo otrok s pomočjo društev za sirote, pri kojih si je mogoče ogledati tudi vzorce. Je v Sloveniji v tem oziru kaj napravljenega?
— Inozemske liste že dobiva Zagreb. Do-sedaj je prišlo v Zagreb po daljšem času zopet več švicarskih in berlinskih listov.
— V Zagrebu zaplenili 400 vagonov koruze. Zagrebške oblasti so zaplenile 400 vagonov koruze, ki jih je v hrvatskih deželah sv_oj čas zaplenila nemška vojska. Koruzo so dale oblasti na razpolago Narodnemu vjeeu.
— Ogri nočejo plačevati za Dunajem. Ogrska vlada	vojnim dobaviteljem	nikakor
noče izplačevati terjatev, ki jih ti zahtevajo od bivšega vojnega ministrstva na Dunaju ali od domobranskega ministrstva. Vojni dobavitelj; na Ogrskem bodo izgubili tako okoli 200 mili jonov kron.
— Izmena	blaga med Nemško	Avstrijo
in Ogrsko. Ogrski poljedelski minister je skl> uil z nemško avstrijsko vlado pogodbo, po kateri bo dobavila Avstrija Ogrski 100.000 metrov bombaževine in volne, pol milijona metrov platna in	500 grojev sukanca.	Ogrska
vlada prepusti	Nemški Avstriji v.	zameno
20.000 do 25.000 ovac, 2000 repov goveje ži-vine in 500 do 1000 konj.
Podpiranje brezposelnih.
Državni tajnik Nemške Avstrije za socialno skrbstvo sodrug Ferdinand Hanusch je izdal na podlagi posebnih pooblastil nemško-avstrijskega državnega sveta navodilo glede podpiranja brezposelnih. S tern se prizna vsakemu v Nemško Avstrijo pristojnemu delavcu brez razlike spola, ki je bil zaposlen v obrtništvu, rudarstvu in bolniško zavarovan, pravica do podpore za brezposelne. Isto velja za vsakega delavca, ki je sedaj ob demobilizaciji odpuščen iz vojaške službe in ki je bil ob vpoklicu v vojaško službovanje bolniško zavarovan. Podpore bo deležen vsak upravičenec v času od 18. novembra 1918 do vštevši 15. februarja 1919, in sicer za \ sak dan dokazane brezposelnosti v višini njegove dnevne bolniščine. Razentega prejme družinsko doklado, dnevno eno krono za vsakega družinskega člana, ki je še nepreskrbljen in ki ne dobiva iz javnih sredstev nobene podpore. V to svrho se mora javiti brezposelni delavec pri posredovalnici za delo v svo.em kraju in dokazati, da pri svojem delodajalcu ne najde opravila. To potrdilo mora napraviti vsak delodajalec, ako odpusti iz dela delavca, ki je pred vpoklicem v vojaško službo pri njem služil, pa mu sedaj ne more dati dela. Posredovalnica za delo bo skušala najprej, preskrbeti brezposelnemu delo. Ako to ne bo mogoče, tedaj ima delavec pra-Vico do podpore, ki se mu izplača koncem vsakega tedna. Brezposelni, ki ima pravico do podpore, se mora javiti vsak teden vsaj dvakrat pri posredovalnici za delo. Ako bi to opustil ali se branil prevzeti službo, ki mu jo je določila posredovalnica za delo, izgubi pravico do podpore. Vse zadeve, ki se tičejo skrbstva i?a brezposelne, vodijo industrijske okrajne komisije, ki j;h je ustanovil državni svet dne 4. novembra t. 1. Te komisije morajo dajati zlasti navodila za določitev višine povprečne bolniščine posameznih poklicov in izdati nared-be proti zlorabi podpiranja brezposelnih. Stroške tega skrbstva nosi država. V kolikor se pritegnejo v pokritje stroškov delodajalci, se določi pozneje. Navodila glede podpiranja brezposelnih stopijo v veljavo dne 18. novembra t. 1. Da vračajoči se vojaki čim prej zvedo o storjenih skrbstvenih ukrepih, je izdal nemško-avstrijski državni urad za socialno skrbstvo letak, ki se bo razdeljeval- na važnejših železniških postajah vračajočim se četam. —
Umetnost in književnost.
Iz gledališke pisarne. V torek, dne 12. t. m.
se uprizori prvič v letošnji sezoni Molierova komedija »Namišljeni bolnik« za abonemem »A«. Glavno vlogo Argana, namišljenega bolnika, igra g. Josip Povhe, vlogo Toinette pa gospa Juvanova. Belino, drugo ženo Argano-vo, igra ga. Bukšekova, njegovo hči Angeliko pa gdč. Saričeva. Baraldo, brat Arganov. bo
g. Danilo, Thomas Diafoirus, zaročenec Ange-likin, g. Danes, zdravnik Diafoirus g. Peček. Vloga Loisone, druge hčerke Arganove, je poverjena gdč. Veri Danilovi, Cleanta, Angeii-kinega ljubimca, g. Železniku. — Predstava prične točno ob 8. zvečer.
Cesar Viljem odstopil.
Nemčija republika.
Berlin, 9. novembra. Wolffov urad poroča: Cesar in kralj se je .odločil, da se odpove prestolu. Državni kancler ostane toliko časa v službi, dokler se ne rešijo vprašanja, ki so v zvezi z odpovedjo cesarja in cesarjeviča nemške države in Prusije ter z ustanovitvijo regentstva. Regentu namerava priporočiti, naj imenuje poslanca Eberta za državnega kanclerja ter predložiti zakonski načrt, da se takoj razpišejo splošne volitve za nemško ustavodajalno skupščino, katere naloga bo končno določiti bodočo državno obliko nemškega naroda, vključivši one dele naroda, ki oi se želeli priklopiti Nemčiji.
Berlin, 9. novembra. Plazu podobno se je razširil v Berlinu republikanski pokret. Iz krogov poslancev se izjavlja, da je dopoldne vlada obvestila socialno demokratične poslance, da sta se odpovedala prestolu cesar Viljem II. in nemški cesarjevič. Državni kancler princ Badenski je ponudil kanclerstvo socialna demokratičnemu poslancu Ebertu, ki je ponudbo odklonil. Socialni demokrati so razglasili republiko in izvolili za predsednika poslanca Eberta. Berlinska garnizija je prestopila k socialnim demokratom. Vojaki nosijo rdeče kokarde. Povsod se zbirajo v gručah vojaki, ki slave republiko. Mir in red sta nemotena.
Berlin, 9. novembra. Wolffov korespondenčni urad, doslej uradno glasilo vrhovnega armadnega poveljstva in vlade, se nahaja v rokah revolucionarjev. Danes prinaša revolucionarno okrožnico: »Vsem! Tu si je revolucija priborila sijajno, skoro popolnoma nekrvavo zmago. Zjutraj je izbruhnila splošna stavka, vsled česar počiva vse delo. Dopoldne je prestopil polk naumburških lovcev k ljudstvu ter odposlal deputacijo k delavskemu in vojaškemu svetu. Druge čete so mu sledile. Aleksandrov polk je prestopil k ljudstvu po nagovoru drž. poslanca Welsa. Le pred vojašnico na Chausseji je bilo nekoliko streljanja. Mrtev je en delavec, ki ga je ubil neki častnik. Častniki so zbežali. V mestu je mir in red.*
Berlin, 9. novembra. Delavski in vojaški svet poroča: Policijsko predsedstvo in vrhovno armadno poveljstvo sta v naših rokah. Karel Liebknecht je izobesil na cesarskem gradu rdečo zastavo. Tudi na brandenburških vratih visi rdeča zastava. Danes dopoldne je izšla posebna izdaja lista »Vorvviirts« z naslednjo vsebino: Splošna stavka. Delavski in vojaški svet je sklenil stavkati. Vsi obrati stoje. Preskrbljeno je za potrebno prehrano. Velik del garnizije se je dal z vso opremo iti orožjem na razpolago delavskemu svetu. Gibanje vodita skupno obe socialno demokratični frakciji. Vojaki in delavci, skrbite za red! Živela socialna republika!
Berlin, 9. novembra. Nevarni položaj v Berlinu se je poostril znatno vsled brezobzirnega nastopa vojaških oblasti in cesarske policije proti članom neodvisne socialistične stranke. Zaprli so nekaj delavskih tajnikov in poslanec Liebknecht, ki se je vrnil iz ječe in ki je p,red tem tem služil pri vojakih kot prostak, je dobil povelje, naj takoj odide k armadi na bojišče.
Berlin, 9. novembra. Wolff sporoča: Poveljnik v markah general Linsingen je vložil prošnjo, da odstopi.	______
Zadnje vesti.
Jugoslovanska zastava na morju.
Reka, 10. novembra. Iz Rima je došla brezžična brzojavka na poveljstvo italijanske mornarice ter v Kotor, Šibenik in na Reko, da se na jugoslovanskih ladjah ne more izobesiti jugoslovanska zastava, ker po morskem pravu še ni priznana. Zato zahtevajo, naj se izobesijo avstro-ogrske zastave. Veliki župan reško-ino-tlruški. dr. Lenac, je ustavil ves promet, dokler se zadeva ne reši.
Francozi v Dalmaciji.
Knin, 10. novembra. Včeraj popoldne sta prispeli v splitsko pristanišče dve francoski torpedovki, ki sta izkrcali dva višja častnika. Častnika sta obiskali nirod-no vlado in sta obljubila, da bosta uredila spoi z Italijani. Danes odplujeta lad.ii na Reko in sc čez tri dni vrneta v Split. V Splitu je vladalo ob prihodu francoskih
bojnih ladij veliko navdušenje. Ljudstvo je obisk razumelo tako, kot da jim pridejo Francozi na pomoč.
Srbi korakajo proti Ogrski.
Zagreb, 10. novembra. Oddelek srbske armade je prispel v Vukovar. Glasom brzojavnega poročila iz Mitroviče so močne srbske čete na potu proti Temešvaru.
Bavarske čete prodirajo na Koroško.
Celovec, 9. novembra. (K. u.) Kakor se listu »Kartner Tagblatt« poroča iz Mollske doline, je neznano kdo razstrelil most črez Acho med vasema Gastein in Glanstein. Tehniška kompanija bavarskih čet je dobila povelje, naj most popravi. Da zavarujejo promet s Koroško, so bavarske čete prevzele varstvo Turskega predora pri Malinitzu ter mostu v Mollski dolini.
Dalmatinski namestnik a reto v aa.
Zagreb, 10. novembra. Bivši dalmatinski namestnik grof Marij Attems, ki je bil v Ljubljani aretovan, je bil na zahtevo Narodnega vječa prepeljan v Zagreb. Orofa Attemsa so tukaj odvedli v domobranski zapor.
Pogoji za premirje.
Berlin, 9. novembra. (K. u.) Pogoji za premirje so se našim posredovalcem naznanili. Nasprotna stranka zahteva, da jih sprejmemo v celoti do pondeljka. Podrobna vsebina doslej v Berlinu še ni znana.
Amsterdam, 9. novembra. (K. u.) Bureau Radio poroča: Mirovni pooblaščenci so v petek zjutraj v Velikem glavnem stanu aliirancev prejeli pogoje za premirje kakor tudi nujni poziv, da naj te pogoje tekom 72 ur, ki poteko v pondeljck ob 11. uri dopoldne, sprejmejo ali odklonijo. Nemški predlog, naj se takoj sklene začasno mirovanje orožja, je Foch odklonil. Pogoje za premirje je poseben kurir odnesel v nemški Veliki glavni stan.
Fntenta naznanila pogoje za premirje.
Berlin, 10. novembra. (Uradno.) Pogoji za premirje se glase: Takojšnje izpraznjenje Belgije, Francoske ter Alzacije Lorene tekom 14 dni. Cete, ki bi po tem času še ostale na tem ozemlju, se bodo internirale ozir. proglasile za vojne ujetnike. Oddati se mora 5000 topov,
30.000 strojnih pušk, 3000 minometov ter 2000 letal. Izprazniti se mora levi Renov breg. Moguncijo, Koblenz ter Kolu zasede nasprotnik. Prav tako njihovo okolico v globini 30 kilometrov. — Na desnem bregu Renovem se ustanovi 30 do 40 km široka nevtralna cona. Izprazniti jo ie treba tekom 11 dni. Z levega Rcnovega brega se ne sme nič odpeljati. Nedotaknjene morajo ostati vse železnice in tovarne. Oddati se mora 5000 lokomotiv-
150.000 železniških voz ter 10.000 avtomobilov. Nasprotnikove posadne čete morajo dobiti dovoljno prehrano. Na vzhodu Nemčije se morajo čete umakniti na črto, ki so jo držale dne 1. avgusta 1914. Brest-Litovska in Bu-kareška pogodba se razveljavita. Vzhodna Afrika mora kapitulirati brezpogojno. Nemčija vrne imetje belgijskih, ruskih ter rumunskih bank in ves ruski in r(imunski denar. Nemčija vrne vojne ujetnike, ne da bi smela zahtevati vračilo. Nemčija mora oddati sto podmornikov, 8 lahkih križarjev, 6 dreadnaughtov in razorožiti ostale ladje. Ladje, ki ji preostanejo, bodo nadzirale aliirane ali nevtralne države. Zagotovi se prosti prevoz skozi Kat-tegat. Odpraviti se morajo vse po morju posejane mine. Trdnjave in baterije, ki bi mogle preprečevati prevoz, se morajo odpraviti. — Blokada ostane. Nemške .ladje se smejo zasegati tudi v bodoče. Razveljavijo se vse omejitve, ki jih je Nemčija proglasila za nevtralne države. Premirje traja 30 dni.
Oklic socialne demokracije.
Berlin, 9. novembra. (K. u.) Predsedstvo stranke socialnih* demokratov na Nemškem ter socialno demokratična državnozborska frakcija sta izdali nastopni oklic: Delavci, strankarji! Del zahtev, ki smo jih stavili včeraj, so vlada in večinske stranke izpolnile. Knaka volilna pravica se je za Prusko in za vse zvezne države na podlagi razmerne volitve nemudoma uvedla potom državnega zakona. Takojšnje parlamentariziranje pruske vlade je zagotovljeno. Prav tako tudi vpliv socialne demokracije na državno vlado. Vpoklici k vojaštvu so preklicani. Cesarsko vprašanje še ni rešeno. Zahtevo, da naj nemudoma odstopi cesar in naj se odpove prestolonaslednik, smo stavili, računajoč s tem, da se premirje sklene danes opoldne. Ta predpogoj se ni izpolnil, ker nemško odposlanstvo zaradi zunanjih zaprek ni moglo v sovražni glavni stan prispeti danes dopoldne. Ko bi mi izstopili iz vlade, bi bil sklep premirja ogrožen. Zato sta predsedstvo stranke in pa državnozborska frakcija stavljeni rok podaljšala do sklepa premirja, da najprej dosežeta konec krvoprelitja in zagotovitev miru. Jutri dopoldne se sestanejo zaupniki delavstva. Delavci, strankarji! Gre se samo za odlog, ki bo trajal le nekaj ur. Vaša sila in Vaša odločnost prenese tudi ta odlog.
Nemška Avstrija in nemška republika.
Dunaj, 10. novembra. Socialno demokratična korespondenca javlja: Dr. Adler, državni tajnik za zima nje zadeve nemško avstrijske vlade, je poslal obema socialno demokratičnima frakcijama v Berlin enako se glasečo brzojavko z naslednjo vsebino:	Nemškoavstrijska
socialna demokracija častita k zmagoviti nemški revoluciji in upa, da se bo demokratična in socialna republika
nemške Avstrije združila v nemško državo. — Državni svet je soglasno sklenil odposlati nemškemu državnemu kanclerju brzojavko, v kateri na koncu pravi: Državni svet upa, da se bo volitev v ustavodajalno skupščino nemške države udeležilo tudi nemško ljudstvo nemške Avstrije.
Bavarska republika.
M o n a k o v o , 9. novembra. Sestavila sc je nova vlada. Vnanji minister in ministrski predsednik je dr. Kurt F. i sn er. Republikanski parlament je v permanen-ci. Centrum je od vlade izključen. Liberalna stranka odklanja zvezo z republikanci. Kralj s celo družino je zapustil Monakovo in se odpeljal v Švico. Prejšnji profesor na kraljevi tigovski šoli Jafte je imenovan za finančnega ministra, ljudski učitelj Hoftmann je postal naučili minister. Znani pacifist Ouidde je drugi podpredsednik re* publikanskega parlamenta.
Runiuni proti Madžarom.
Budimpešta, 10. novembra. Erdeljski Rumunt prirode danes veliko narodno skupščino v Aradti, katera bo storila sklepe odločilne važnosti. Vršeč se nahaja v rumunskih rokah, Oršovo pa so. kakor se zdi, zasedli francoski konjeniki. Madžarska obmejna policija ima nalog, da v Oršovi skupno s Francozi deluje za mir in red. Iz županije Krasso je pobegnilo na tisoče Madžarov ter je tam nastala rumunska revolucija. Karansebes se nahaja v rokah rumunske vojske. Belo Cerkev je zasedla srbska vojska.
Amerika za prehrano bivše Avstro-Ogrske.
Bern, 10. novembra. Brzojavni korespondenčni urad je prejel od tukajšnjega ameriškega poslanstva naslednjo vest: Upravitelj prehrane v Zedinjenih državah severne Amerike, Hover, bo kot posebni \ViIsonov odposlanec prispel v Evropo, da se dogovori z entento, kako preskrbeti narode bivše avstro-ogrske monarhije z živili in drugimi potrebščinami.
Habsburžani so preselc v Švico.
Budimpešta, 10. novembra. Iz ogrskih političnih krogov se poroča, da se cesar Karel odpove prestolu. Odstopila da bo cela dinastija ter se preselila v Švico. V petek je bilo že pripravljenih 30 avtomobilov, da prepeljejo cesarsko rodbino v Švico. Potovanje pa. se je z ozirom na dogodke na Tirolskem in šolnogra-škem moralo opustiti.
Aprovizacija.
Meso na zelene izkaznice B štev. 1301 do konca. Stranke z zelenimi izkaznicami B štev. 1301 do konca prejmejo goveje meso v torek, dne 12. t. m., dopoldne v cerkvi sv. Jožeta.. Določen je ta-le red:	od 7. do pol 8. zjutraj
štev. 1301 do 1500, od pol 8. do 8. štev. 1501 do 1700, od 8. do pol 9. štev. 1701 do 1900. od. pol 9. do 9. štev. 1901 do 2100, od 9. do pol 10, štev. 2101 do 2300, od pol 10. do 10. štev. 2301 do 2500, od 10. do pol i|. štev. 2501 do konca.
Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Petejan.
Tisk »Učiteljske tiskarne* v Ljubljani.
;
Ljubljana Frančiškanska ul. 6,
reglstrovana zadruga z omajano zavmzo.
Tiskovine za lole( Županstva In urade. Najmodernejše plakate in vabila za .% shode In veselice. Najmodernejša uredba za tiskanje listov, knjig, brošur, Itd.
Mesarje
išče Vnovčevalnica za živino v Ljubljani proti dobri plači in hrani. Nastopiti bi bilo službo takoj. Zglasiti se je v tovarni Andretto na Viču ali pa v našem uradu na Turjaškem trgu
št. 1.
Hlapci h konjem
in dekle za molžo krav
na pristavo Zelen hrib pri dolenjskem ko*od-
voru išče Vnovčevalnica za živino v Li1* L *
Plača in hrana prav dobra. Nastop*1* 1	1
službo takoj. Zglasiti se je Pri os!a‘^)niHtv“ U<* Zelenem hribu ali v uradu na Turjaškem Trgu
št. 1 1 nadstropje.