Misijonar
Zamorčke  išče  misijonar,                       Hvaležna solza mu privre :
k nebeški sreči  deco kliče:                   »0,  čudapolna hožja dela,
»Moj Bog!  Jaz  ljubim vsako  stvar,       obrazki še  so  črni,  šc, a zlasti  bedne  otročiče.«                       a duša jim  je  snežnobela!«
Glej, vrste že otrok kleče,                    Prevzema srca blažen žar —-
z vodo jih misijonar obliva,                  in Hlije so zacvetele . . .
da milost pride jim v  srce,                   Kak ljubi srečni misijonar
da duša bo za večnosl živa.                 obrazke  črne,   dušc   bele!
Jaz često pa si dem  v  solzah : »Obrazi beli,   duše   Črne, zaman svarila in prošnje — od  greha nič jih ne odvrne . . .<•
O. E. B   .