NASLOV MURSKA SOBOTA NOVOLETNE VOŠČILNICE ZA KIRURGIJO Pomurski zdravstveni center Murska Sobota, ki je investitor izgradnje kirurgije v Rakičanu, je tudi letos izdal 60.000 novoletnih voščilnic. Te so že v prodaji v vseh knjigarnah, trgovskih poslovalnicah in poštah. Cena voščilnice je 13,00 dinarjev. Prihodek od prodanih novoletnih voščilnic je namenjen za hitrejšo izgradnjo kirurškega bloka soboške bolnišnice. Že v dosedanjih akcijah so množično sodelovali delovni ljudje in občani Pomurja, zato je pričakovati, da bodo tudi tokrat solidarnostno podprli prizadevanja za čimprejšnjo izgradnjo tega prepotrebnega zdravstvenega objekta v Pomurju. Leto XXXV. Št. 48 Murska Sobota 15. december 1983 CENA 13 DIN VESTNIK Praznovanje 50-letnice Ljudske pravice Prihodnje leto oktobra, bo "poteklo 50 let, odkar je začela izhajati Ljudska pravica. V lendavski občini so se že začeli pripravljati na to pomembno obletnico. Sestal se je iniciativni odbor za pripravo proslave in imenovaLpripravljal-ni odbor, ki ga bo vodil Rudi Lajner, sekretar predsedstva občinskega komiteja ZKS Lendava, v njem pa so tudi predstavniki vseh družbenopolitičnih organizacij in časopisa Delo, ki nadaljuje tradicije Ljudske pravice. Pripravljalni odbor bo okrepljen tudi z nekaterimi člani republiške konference SZDL in centralnega komitej a ZKS in s številnimi kulturnimi in drugimi delavci iz občine in zunaj nje. Okvirni program dela pripravljalnega odbora bodo sprejeli na prihodnji seji, vendar pa naj bi bila osrednja pozornost namenjena odprtju muzeja naprednega tiska, ki naj bi bil v Lendavi. Izdali naj bi tudi več publikacij in zbornik, pripravili pa bodo tudi kviz tekmovanja na šolah o pomenu in vlogi Ljudske pravice. Osrednja proslava naj bi bila v začetku oktobra prihodnjega leta v Lendavi. Jani D. PRED NOVOLETNIMI SREČANJ! V POMURJU Pripravljeni na prihod naših delavcev iz tujine ^er.ie iz Pomurja — po po-™ 'z leta 1981 — na začas-tS delu v tuJini še ok1P8 6 c naših delavcev, je ranljiva velika skrb, ki jo pri nih namenjnmo vrsti aktual-v,t vPrašanj in problemov, s ;cnr!mi se naši ljudje sreču-2 daleč domovine. Dej-(j । Je- da se položaj naših tu;ncev na začasnem delu v skil?1 v -zdajšnjih gospodar-H,:|razmerah zaostruje, ker ta10 nezaposlenih narašča so i V drugih državah. Zato M? ??vn' večP pritiski na ta delavce, kar terja, da se bintvV Pomurju čimbolj vse-ten°vključimo v reševanje r.Problematike, ko je "osti dejansko proučiti mož- Za čimprejšnjo vrnitev 'ajin^n z začasnega dela v Jani " Predvsem gre za vpra- ZaP°slovanja v pomur-lUdi združenem delu, kakor Sta.Za združevanje dela in nju ev zd°mcev pri odpiranj. obratov v domovi-Ure; ai° potrebno hitreje atl Zadeve na področju davfn ^a gospodarstva, J e Politike in predpisov, Hi. zd°msko problematiko Hn/ VedT meri vključili v Ho$D(Lna$ega družbenega in vet a,?kega razvoja. Še Hrv- bo treba storiti na Ha Ju,Vzg°jnoizobraževal-Hha i da bi se otroci delu nlavcev na začasnem ^IjuČB lahko hitreje Pfcc^.11 v učno-vzgojni Pn nas. rili tj0 H^d drugim pouda-ndb^raSeji koordinacijskega delavci Za vprašanja naših lnjini L -na začasnem delu v deluje v okviru Ha medobčinskega Pv na začasnem delu v Sd -irb pripravili na nivoju in s katerimi VRNIU SO SE želijo spodbuditi konkretno delo v vseh okoljih. V razpravi je bilo rečeno, da si bo frontna organizacija v Pomurju še posebej prizadevala • tudi za kadrovsko krepitev dela klubov naših delavcev v tujini, poglobitev kulturnih stikov, zagotovljanje dopolnilnega pouka, kakor tudi za razširjanje informativnega tiska. čeprav je bilo ravno glede obveščanja naših delavcev o dogajanjih v domovini narejenega največ. Ker se približujejo novoletni prazniki, so se na koordinacijskem odboru dogovorili tudi o organizaciji srečanj z našimi delavci na začasnem delu v tujini. Ti bi naj bili v času od 26. do 28. decembra, pri čemer bodo v vsaki od štirih pomurskih občin pripravili najmanj en razgovor z zdomci. Na njih bodo navzoči predstavniki raznih strokovnih služb in institucij, kar bo nedvomno prispevalo k realnemu informiranju o stanju pri nas in o možnostih zaposlitve. Pripravljena bo tudi carinska služba, ki pričakuje povečan promeLna_DO-murskih mejnih prehodih že 16. in 17. decembija, največji naval pa bo v času od 22. do 24. decembra. Zato skupno z delavci milice, ki bodo okrepili službe, naprošajo občane Pomurja, da se v omenjenih dneh raje izognejo potovanju čez mejne prehode, ker bodo povzročali še dodatno gnečo. Stalna dežurstva bodo organizirale tudi ostale službe, kot so zdravstvena, reševalna, cestna, delovni čas na bodo prilagodile tudi gostinska, servisna. menjalniška in druge dejavnosti. Vse to pa zagotavlja. da bomo v Pomurju ob bližnjem večjem prihodu naših delavcev z začasnega dela v tujini resnično dobro pripravljeni v skupno zadovoljstvo. Milan Jerše TRADICIONALNI RAZGOVORI Tako kot minula leta bo tudi tokrat socialistična zveza z vsemi odgovornimi (predstavniki banke, carine, organizacij združenega dela in ostalih družbenopolitičnih organizacij) pripravila novoletne razgovore z delavci, ki so na začasnem delu v tujini. Prvi od teh bp v lendavski občini LJUTOMER-------------------------_--- PRVIČ PODELILI PRIZNANJA N ljutomerski občini so pretekli petek proslavili dan delavcev v vzgoji in izobraževanju. Osrednjo prireditev so pripravili v hotelu Jeruzalem v Ljutomeru, na kateri je imel slavnostni govor predsednik skupščine Izobraževalne skupnosti Slovenije Tone Ferenc. MecT drugim je podčrtal dokaj številne -uspehe, ki so jih dosegli v občini Ljutomer na področju vzgoje in izobraževanja (nove šole), otroški vrtci, zadovoljiva kadrovska zasedba), nadaljnja prizadevanja na tem pod-dročju pa bo treba prilago-'diti programu gospodarske stabilizacije, ki omejuje (limitira) porabo sredstev tudi v vzgojnoizobraževalnih organizacijah. ne gfede na dosežene rezultate oziroma potrebe, ih zategadelj omejuje tudi samoupravno odločanje pedagoških delavcev. To se dogaja tudi zato, ker še ni dovolj uveljavljeno dohodkovno povezovanje šolstva z drugimi deli zdru- in sicer 26. decembra ob 9. uri v delovni organizaciji Gorenje-Varstroj. 28. decembra bo ob 9. uri — razgovor v Ljutomeru (hotel Jeruzalem) in M. ‘Soboti (velika dvorana občinske skupščine) ob 12. uri. V Gornji Radgoni pa bodo razgovor organizirali 28. decembra ob 10. uri v prostorih ženega dela. Program stabilizacije pa sicer ne bi smel pomeniti restrikcij (omejevanj). ampak dogovor za uresničevanje nalog, ki naj bi dolgoročno zagotovile znova boljše možnosti za vzgojno-izobraževalno delo. Zdajšnje razmere pa se posebej boleče odražajo zlasti pri nagrajevanju prosvet- Ob dnevu delavcev vzgojnoizobraževalnih organizacij v občini Ljutomer so letos prvič podelili tudi priznanja občinske izobraževalne skupnosti. (Foto: J. G.) Delavske univerze. Kot veleva tradicija pa se bodo v program pogovorov z našimi delavci, ki so na začasnem delu na tujem, vključevale tudi šole, krajevne skupnosti in nekatere organizacije združenega dela, o čemer bodo naši rojaki še posebej obveščeni, (bž) nih delavcev, saj so glede na ekonomske možnosti posameznih občin razlike v osebnih dohodkih tudi do 30 odstotkov, zaostajanje za gospodarstvom pa znaša blizu 20 odstotkov. Tega v bodoče ne bi smeli dopustiti. saj bi nadaljnje zaostajanje imelo v šolstvu dolgoročne negativne posledice. Prihodnje leto bomo sicer v Sloveniji združili okrog 37 milijonov vzajemnih sredstev, s pomočjo katerih bodo dogradili tudi osnovno šolo v Križevcih pri Ljutomeru. Na proslavi so letos prvič podelili priznanja dolgoletnim in zaslužnim pedagoškim delavcem v ljutomerski občini, ki so jih prejeli Vera Herga z otroškega vrtca v Železnih dverih — za uspehe na področju predšolske vzgoje — Angelca Zamuda z OŠ Križevci pri Ljutomeru — za rezultate pri pouku na predmetni stopnji osnovnega šolstva — in A vgust L-oparnik z glasbene šole — za uspehe ha področju glasbenega šolstva v občini Ljutomer. Plaketo OIS pa so podelili OŠ Jože Hedžet na Safarskem. Priložnostni kulturni program je izvedla dramska skupina KUD Ivan Kaučič Ljutomer, ki je uprizorila monodramo Intervju. JOŽE GRAJ aktualno doma in po svetu V kuvajtskem glavnem mestu je v začetku tedna odjeknilo šest močnih eksplozij, v katerih je bite več mrtvih in nekaj deset ranjenih. Bombni napadi so bili med drugim opravljeni tudi na ameriško in francosko veleposlaništvo globus CARINSKE OLAJŠAVE ZA NAŠE DELAVCE NA TUJEM Zvezni izvršni svet je sprejel odlok o spremembah odloka o določanju predmetov, količin in vrednosti, za katere veljajo pri uvozu carinske olajšave. S tem odlokom niso spremenili dosedanjih pravic občanov pri uvozu blaga. Carinske olajšave so se povečale v povprečju za okrog 60 odstotkov. V skladu z določili novega odloka bodo lahko potniki poleg osebne prtljage uvozili oziroma vnašali v državo predmete iz tujine brez plačila carine do skupne vrednosti 350 dinarjev (doslej 200 dinarjev). Naši državljani, ki so bili na delu v tujini nepretrgoma najmanj dve leti ali najmanj 24 mesecev v treh zaporednih letih in se vračajo v domovino, ne bodo morali plačevati carine za uvoz pohištva do skupne vrednosti 100.000 di-natjev in za gospodinjske predmete do skupne vrednosti 170.000 dinarjev. Za osebna motorna vozila te olajšave ne veljajo. Naši delavci, ki so bili na delu v tujim nepretrgoma najmanj 4 leta in se zdaj vračajo v Jugoslavijo, bodo lahko izrabili omenjeno carinsko olajšavo za uvoz gospodinjskih predmetov do skupne vrednosti 450.000 dinarjev. Za osebna motorna vozila olajšava tudi tokrat ne velja. Jugoslovanski delavci, ki so bili na delu v tujini nepretrgoma najmanj 6 let in se. vračajo v domovino, bodo oproščeni plačila carine za uvoz pohištva v skupni vrednosti, 150.000 dinaijev in gospodinjskih predmetov do skupne vrednosti 500.000 dinarjev. Za osebna motorna vozila olajšava ne velja. Zvezni izvršni svet je povečal carinske olajšave tudi za uvoz gospodarskega inventarja. Naši državljani, ki so prebili na delu v tujini najmanj dve leti ali najmanj 24 mesecev v treh zaporednih letih, bodo oproščeni plačila carine za uvoz gospodarskega inventarja. razen motornih vozil. za opravljanje obrtniških storitev in kmetijsko dejavnost. katerih vrednost znaša do 350.000 dinarjev. Če vrednost gospodarskega inventarja presega 350.000 dinarjev, ne znaša pa več kot 850.000 dinarjev, bodo morali plačati carino v znesku 10 odstotkov te vrednosti. Jugoslovanski državljani, ki so delali v tujini nepretrgoma najmanj 4 leta, imajo pravico do iste carinske olajšave pri uvozu gospodarskega inventarja (to pa ne velja za motorna vozila), katerega vrednost znaša do 700.000 dinarjev.Za uvoz gospodarskega inventarja v vrednosti več kot 700.000 dinarjev in do 850.000 dinarjev bo treba plačati carino v znesku 10 odstotkov te vrednosti, Naši državljani, ki so delali v tujini najmanj 6 let, bodo lahko uveljavili pravico do omenjenne carinske olajšave za uvoz gospodarskega inventarja. razen za motorna vozila, do vrednosti 1,400.000 dinarjev. Če bo vrednost gospodarskega inventarja presegala 1.400.000 dinarjev, a največ do 1.700.000 dinaijev. bo treba plačati carino v znesku 10 odstotkov te vrednosti. S povečanjem vrednosti blaga, za katerega ni treba plačati carine, pa se niso spremenile pravice občanov do uvoza blaga ob plačilu carine. Jugoslovanski državljani, ki so na delu v tujini, bodo lahko ob prihodu na letni dopust ali na obisk k svojim družinam enkrat na leto brez plačila carine vnašali predmete. ki niso namenjeni preprodaji. do skupne vrednosti 8.500 dinarjev (doslej 5.000 dinarjev). Kot pričakujejo, bo ta odlok zveznega izvršnega sveta pričel veljati konec tedna. V zvezi s carinskimi predpisi. ki jih je sprejel zvezni izvršni svet, nam je pomočnik upravnika carinarnice v Ljubljani Franc Košir dejal, da niso prinesle pomembnejših sprememb. Naši občani lahko uvozijo za namesto dosedanjih 200 dinarjev za 350 dinarjev blaga brez carine. naši delavci na začasnem delu v tujini, ki se za stalno vračajo domov pa predmete le vpovečani dinarski vrednosti. Zadnji odlok o predmetih. KOMBINATORIKA Mladinska organizacija v Beogradu se je lotila izbire novih vodstev. Pred tem se je odločila za kriterije, ki naj onemogočijo kadro vsko kombinatoriko, ki je že dolgo v navadi in volitve samo formalizira. Odločili so se, da kandidati za mladinskega funkcionarja ne smejo biti starejši od 27 let, da morajo biti izbiram samo iz predsedstev in da ne sme biti horizontalne rotacije — sekretarja na mesto predsednika ali obratno. Pokazalo pa se je, da mladinske organizacije v beograjskih občinah preprosto ne morejo brez naknadnih volitev v predsedstvo, oziroma brez izbiranja funkcionarjev zunaj dogovorjenega, normalnega volilnega postopka. Kakor pravimo: česar se Janezek nauči, to Janez zna, zato si večina sekretarjev prizadeva ostati na vrhu mladinske organizacije v svojem okolju, marsikje pa vsiljujejo v vrh mladinske organizacije človeka zunaj organizacije oziroma postopka delegatskega izbiranja v predsedstvu, kar je že prastara kadrovska kombinatorika. Žal se je ta kombinatorika pojavila tudi v samem vrhu beograjske mladine, saj tudi v predsedstvu mestne konference socialistične mladine Beograda niso mogli najti kandidata za predsednika te konference izmed sebe, takega, ki bi ga bile pripravljene sprejeti za kandidata vse občinske konference, zato so se odločili za človeka iz mladinske organizacije ,,Minel”, enega največjih beograjskih podjetij, češ da je postal popularen po vsem mestu v akciji, ko so mladinci udarniško zidali stanovanja. Težko je reči, ali je vmes pomanjkanje primernih mest za mladinske kadre ali Je to posledica odtujenosti mladinskih forumov od mladine ali kaj drugega, kakor je težko verjeti tudi to, da v Beogradu ni dovolj sposobnih mladih ljudi za funkcije v lastni organizaciji. Morebiti Je bolj kot kaj drugega res to, da povsod obstajajo tako imenovane kadrovske komisije, ki kar naprej vrtijo ene in iste kadre na vseh položajih in da je to potuha za vse, ki se jim je enkrat uspelo zriniti med kadre, potem pa jih iz tega kroga več ni mogoče izriniti in postajajo nezamenljivi občani. BEOGRAJSKO PISmO Ta sveža beograjska kadrovska kombinatorika, v kateri se vidi borba za kadrovske položaje, ne vidi pa se dovolj mladinska neaktivnost, ima seveda še veliko podobnih inačic. V Leskovcu se je zgodilo, da je odstavljeni predsednik občine, kot nezamenljiv kader, zahteval svojemu bivšemu položaju primerno mesto. Ponudili so mu nekaj direktorskih mest v kolektivih, ki so glasovali za njegovo odstavitev z mesta predsednika občine, pa je vse po vrsti odklonil. Hotel je namreč biti javni tožilec in ni ga bilo sram, da je kot 'obtoženi in obsojeni zahteval položaj tožilca. Podobno se je dogajalo tudi v Obrenovcu, kjer je nek delavec desetletja, in več bil sekretar občinskega komiteja zveze komunistov, potem pa, ko je vendarle moral oditi z mesta prvega človeka v občini, se ni hotel vrniti na svoje prejšnje mesto proizvodnega delavca. Ponudili so mu sicer delo pomočnika direktorja, vendar so delavci nastopili proti taki rešitvi in prizadetemu ni preostalo drugega, kot da ga kadrovska komisija, ki ji je sam predsedoval, kandidira za družbenega pravobranilca samoupravljanja. Podobnih zgodb je še veliko, kakor je tudi veliko zgodb o neaktivnosti mladinske in drugih organizacij, ker so kadri pač preveč zaposleni s samimi seboj, premplo pa z aktivnostjo organizacij, samoupravnih in drugih, ki je pač odvisna predvsem od aktivnosti ljudi, ki so izbrani na funkcionarska in podobna delegatska mesta. Tako se pomalem zastavlja vprašanje vzrokov in posledic neaktivnosti ne samo mladinskih organizacij, temveč tudi krajevnih skupnosti in delegatov in delegacij nasploh, če je že pri volitvah in izbiri funkcionarjev še vedno preveč stare prakse iz časov, ko so bili kadri imenovani in postavljeni ob zgolj formalnem demokratičnem postopku izbire, v katerem je članstvo bilo tako ali drugače prepriče-vano in prepričano o tem, da je ta in ta kader edina možna varianta in da je treba pač samo izvoliti, potrditi tisto, kar so kadrovske komisije količinah in vrednosti blaga, ki ga lahko uvažajo naši delavci. je star že nekaj let. novi pa je prilagojen vrednosti izpred let. ko je bil sprejet. Še vedno obstaja v veljavi sez- nam gospodinjskih predmetov. ki jih je mogoče uvoziti samo ob plačilu carine ter seznam obrti, ki jih lahko povratniki opravljajo z uvoženo opremo. RIM - Po dobrih treh letih pogajanj je RaiU« podpisala s predstavnih alžirske vlade pogodb , da bo v Alžiriji janu^® prihodnje leto graditi tovarno prate« praškov; gradnjo vredno 45 milijonov dolarjev, prevzelo hmpianti. >tanj»“ gospodarstveniki p kujejo, da se b^Aijje Italiji odP^^^anje možnosti za modelov z Alžirijo, obetajo, da bi £ lahko dobili večje kol čine zameljskega P»O"; NURNBERG -J«, ka zahodnonemšKa varna motorjev M " Niirnbergaseje®®^ precejšnjih Unsko Zadnje obračun g obdobje je ^kljuc».z. 148’ milijo"®"1®rj8bi gube in me ne kaz .d se do konca let® izkopala iz težav- ve-kovnjaki celo "a^QCa kujejo, d ase bodo k poslovnega *eta varjazJaponci^až41# japonskima druzo Mitsui toatsu m ^j8, torno naj bi Prl® »dvsen* ponski trg PLaStike, posebna s0 v ki jo uporaWgoo-elektroniki. te* ae-nikacijah in *u "%® -tuji kupci n««*. dv naročili v J Fskor®J ladjedelnicah kot v štirikrat ve«i ladU Klanj. enakem obdobju^ Naročili so 38 ggg skupno tisoč ton. Medi adyi jih bodo JaP.®?ke jekar zatujenarocniKe.^eVOl tričetrt ladij » P razsutih i — S1-BUDIMPEŠTA a Ma. januarjem bedo ® ka. džarskem ukiniB tere PodP°rfiistvu. Ijale v kmetuj se bodo mea etna podražila /'^Ltotko'-gnojila do 16 «®oe za kmetijstvo eJier-bodo več velj penar. getske olajšave, jj,^. naložbe. ______— Z DRAŽJO ELEKTRIKO IZ POMANJKANJA »Časi poceni energije so že zdavnaj minili Zato bo treba ceno naše električne energije v nekaj letih izenačiti s ceno, ki velja na svetovnem trgu. Le tako se bo moč v prihodnje izogniti položaju, v kakršnem smo se znašli danes,« je na posvetovanju jugoslovanskih energetikov v Beogradu poudarila predsednica Zveznega izvršnega sveta Milka Planinc. Nevzdržno je, da nekatere zanima samo gradnja novih tovarn, o energetskih zmogljivostih pa naj bi razmišljali drugi. Zato bi morali v vseh investicijskih načrtih predvideti tudi denar za zagotovitev energije, je menila predsednica Zveznega izvršnega Sveta. Po besedah Milke Planinc je mogoče pričakovati, da nas že v kratkem času čaka občutna podražitev električne energije. Ta naj bi se v naslednjih treh letih podražila vsako leto za 50 odstotkov. Poslovanje te panoge v skladu z gospodarskimi možnostmi je namreč edino jamstvo, da v prihodnje ne bomo več doživeli takšnih pomanjkanj. kot jih doživljamo sedaj. Združeno delo se bo prav gotovo upiralo uresničevanju zahteve, naj se cena električne energije v prihodnje odreja po ekonomskih zakonitostih in naj bo elektrika blago. Ta odpor je namreč posledica dejstva, da so se mnogi že kar navadili graditi tovarne, od države pa potem zahtevajo vtičnico. »Kdor ne bo skrbel za energijo. je tudi ne bo imel,« je dejala Milka Planinc. Menila je. da bo preteklo kar še nekaj let, preden bomo spravili ceno elektrike na pravo raven, ki bo jamčila razvoj te panoge, zato je 50^ odstotna povprečna podražitev na leto zgolj minimum. Kot je povedal predsednik zvezne skupnosti za cene Ante Zmijarevič, končuje to leto elektrogospodarstvo s približno 17 milijardami dinarjev izgube. Zato je predlagal. da bi v prihodnje bolj mislili na enotno razvojno politiko te panoge, ker bi s tem omogočili; da bi se gradilo. kar je najcenejše in da bi bil v prihodnje ekstra dohodek uporabljen izključno za hitrejši razvoj energetike. Ante Zmijarevič je odločno zagotovil, da usode jugoslovanske energetike, s tem pa po svoje tudi usode razširjene reprodukcije, ne bomo mogli rešiti, če ne bomo upoštevali dejstva, da je elektrika blago. Kot je dejal, je napravil sedanji način financiranja proizvodnje energije na fiskalni in para-fiskalni način, torej z davki in prispevki, več škode kot koristi. Nihče rad ne sliši tega, da bomo morali elektriko občutno podražiti, toda bodimo realni. V zavest vseh ljudi moramo vcepiti, da naša država nima cenenih energetskih virov. Predsednik zveznega komiteja za energetiko Rade Pavlovič, je povedal, da je stanje, v kakršnem smo se znašli, posledica treh glavnih razlogov: energetske zmogljivosti gradimo počasi in premalo jih je. hidrološke razmere so slabe, primanjkuje tekočih goriv za elektrarne. ker ni deviz, da bi jih uvozili. V desetih mesecih smo predelali 10.2 milijona ton nafte, morali pa bije 12,7 milijona ton. Predelali smo je torej za 2.5 milijona ton manj. Predsednik kolegijskega poslovodnega organa INE Petar Flekovič je govoril o tem. kaj lahko ta organizacija stori v sedanjem energetskem položaju. Trdil je. da lahka ta organizacija občutno prispeva k dolgoročni energetski strategiji države. Dosedanje geološke raziskave v državi in tujini namreč pričajo, da se predelava nafte in plina do rovi nafti). Vendar pod kakšnimi pogoji? To, kar zagovarjajo pri električni energiji in njeni ceni, zahteva Petar Flekovič tudi za nafto. Cene naj se torej •odrejajo v skladu s kriteriji na svetovnem trgu. To naj ne bi veljalo le za uvoženo nafto. temveč tudi za domačo nafto in plin. Direktor Jugela Boža Ra-dunovič je na posvetovanju , poudaril, da se zaradi politike nizkih cen električnega toka gospodinjstva in gos- podarstvo množično ' odločajo zanj. Zahteval je, naj bodo že v začetku januarja odpravljene sedanje razlike v cenah med premo- leta 2000 v primerjavi s sedanjimi zmogljivostmi lahko trikrat poveča. Bojazen, da to ni izvedljivo, je strah, ki se ga moramo otresti, kajti raziskave so zelo zanesljive, je odločno izjavil Flekovič. Konkretno vzeto, bi lahko do leta 2000 zagotovili še dodatnih 85 milijonov tako imenovanih ekvivalentnih ton nafte (nafta in plin v su- gom in električno energijo glede na ostale industrijske proizvode. Doktor Momčilo Simonovič z rudarske fakultete v Beogradu trdi, da nismo dovolj raziskali rezerv premoga. bituminoznih skrilavcev. urana in ostalega. Po njegovem mnenju se tu skrivajo še precejšnje rezerve. Zavzel se je za to, da bi gospodinjstva električno s Pre' energijo za t0 mogom in briketi, imajo možnost. . ter- Direktor kosovskm^ moelektrarn Sadi o je med drugim go jnte- dogovorih KosovaD0 resiranimi repub nadaljnji gradnjI' . sOdb* elektrarn. ^.U^uspe^1' so ti pogovori bolj nea >P ride ker mnogi mislij - i<(_ energija sama po 0&tal David V da j£ elektrodistribuciji. vedno njeno ravnanje t>otrU' etatistično m da ^rajim-jejo republike i ^Umaga^’ Vpliv države ^ nismo se pa še o r j^jUi republiškega '" panog1-skega etatizma v tej.P vaterei®s Zasedanje, na ^ro- se zbrali naš. ^etikm kovnjaki za drUženeg predstavniki . prem° dela iz proizvoJJe^ektrO' ga. nafte in P'^grad^ gospodarstva, stroj &jn je elektrodistnbucije ktlčno mnogi drugi- J Urave začetek javne getske bodoči strateg J ■ ga razvoja drža ■ STRAN 2 VESTNI^ od tedna . MURSKA SOBOTA - Ob 10. decembru — dnevu človekovih Pravic je center klubov OZN pri OK ZSMS pripravil kviz tekmo-anje. y prostorih kluba mladih so nastopile štiri 3-članske ekipe anov klubov OZN z osnovnih šol v soboški občini, ki so odgovaijale vprašanja o gibanju neuvrščenih od ustanovne konference do 'janes m o temeljnih podatkih iz delovanja OZN. Zmagala je ekipa Me °?em^etFe iz Murske Sobote z 8 točkami pred prvo soboško nuetko z 6 točkami, in sicer šele po dodatnih vprašanjih. Tretji so taft ?s^?vno^°lc> iz Gornjih Petrovec (4), četrti pa iz Bogojine (3 ^skihtčk^1*'33 mlad'h Ludvik Bagari pa je izvedel nekaj reci-Lj^^AVA — Občinska Konferenca SZDL je bila po-®wuk za sklic predsednikov poravnalnih svetov. Na po-vanju so razpravljali o poravnalnih svetih kot sa-^fcravnih sodiščih ter pri terh .ocenili njihovo delo v Njihova aktivnost je bila v minulem obdobju za-®Wjiva, saj so brez rednih sodišč uspeli urediti marsi-UT®vProMcm. Člani teh svetov bi v prihodnje potrebovali na ^ar v prihodnje ne bi smeli jDnA^NDAVA — Pred nedavnim so se v občini končale 9. delavske V tekmovanjih je sodelovalo 550 delavcev iz večine v prazacij združenega dela. Taka udeležba pa še vedno ni zado-iekTv nekatere delovne organizacije na igrah sploh ne sodelu-&at rekreaciJ> bi morali spregovoriti tudi na občnih zborih sin-Aa:9v- Tudi letos so imeli največ uspeha delavci INA Nafte, ki so dojili največ prvih mest. za — V tej vasi so se že v lanskem letu odločili vodovoda, ki so ga predali namenu pred krat-s®- Od 26 domačij se jih je zanj odločilo 22. Gradnja vei» Voda bo veljala kakih 87 milijonov starih dinarjev, sre^s^ va zbrali sami, veliko pasopostorili tudi — Skrb za ohranjanje tradicij in obležii NOB v btiajVIU s^uPnosti je najbolj izražena v osnovni šoli, saj učenci skr-ui^^^mcnik Štefana Kovača pri šoli, za njegov grob v Nedelici_ •csno s sP°minske plošče. Fn ohranjanju tradicij iz NOB pa jinivei v uiej° v krajevno organizacijo ZB in tovarno Planika, ki pa jq , Pomaga. Tudi letos so skrbno uredili vsa obeležja, udeležili ’ tUdl ne^aterih pohodov in pripravili več obrambnih dnevov. obljuV^^A RADGONA — Na svoji prvi seji se je Hstičn al° novo Predsedstvo občinske konference socia-deU.??; delovnih ljudi. Obenem so novo izvoljeni tttdi sv jy^tva občinske frontne organizacije oblikovali sej« J. organe ter obravnavali materiale v pripravah na republiške konference socialistične zveze. do tedna Kadri za 2® vet kot uspešno izvednih J^o-Programskih sejah krajev-2 m bbtinskih organizacij SZDL j.,11 zdaj slediti vzročno-posle-akcija, saj bodo v nasprot-® seje izzvenele kot nekakšna J^ihia epizoda, po kateri lahko ie rain10 tete dalje. Takšna 5 '2 presoja predsedstva medob-j ,hontne organizacije na kan 'ikovem sestanku v Gornji koj H’’ kjer so imeli člani poleg na tapeti še kadrovske zadeve Phprave na volilno-programsko republiške konference SZDL. namreč kaj takega privo-’ bl hilo to — milo rečeno — tiri? .° do hudi, ki so tokrat v s Prejšnjimi leti čas m {^„5? Prikazovali manj v pa zato tem več v barvni vik/1' $pr$° tega je nujno šte-& a.vPrašanja, dileme in predlo- na sejah, dodobra atab in ustrezno ukrepati. Le Wrej'-) krepil in sice,. frontne organizacije, ki važn?pravlja med ljudmi izjemno v te ^anstvo. Sicer pa bo imel ^dnjo besedo svet med-sestai ¥ SZDL Pomurja, ki se bo .drievn-ez teden dni na dal na še programske zasnove ter ® Radia Murska Sobota RTV Ljubljana za MelA16 'et0’ razčlenil dosedanje z LR Madžarsko in se ali m/, nekaterih drugih bolj »vročih” tem. hej »vročih” tem je pose- vcU-T^ka politika, o kateri so »J1 Radgoni besedovali debeli Sana * Pa je za evidnetiranje Predsedstva republiške M jee??e SZDL iz Pomurja. Od Mi ■ Prvotno evidentiran in ^dsed^i™ Edo Perhavec, podreta v občinskega izvršnega Pikali Wutski Soboti, ki sodi med P°žnav?e aktiviste SZDL in kt Se ? ce kmetijske problematike »led n, j ^iveč mudi na terenu Statik,1 »‘ Hkrati pa smo na le sušali novo ime, in sicer M t0 ’st0 funkcijo P«ttoH7ad kmet-kooperant Franc centlzJakovec, sicer predsed-*”’etiku nega ^družnega sveta v % ** ^tasi Panonka. k^ttdv?1 tem 56 ie razvila izredno Tbra ritrazprava, ki je navrgla v a spren,°JeuPOZnani: naiPrei’ da Prihaja prepozno in Ma kar je vredno prerni-> ko’ ie Aa očitno kar držalo —• sl6j J p«o namreč Pomurje do-^izaJ^h^kih organih in ^adi , zastopano predvsem P'kWt, jture in ne toliko zaradi P^Veda,. , k- In še nekaj je bilo k^in tud' verujočim oz. atei- Širš 6 Zg01i Hauom ZK je tre-??kOvOtn . odpirati vrata na v danem primeru st-A^rakcionarska mesta. S je do neke mere DECEMBRA 1983 republiko razumljiv kompromis, da ostaneta za zdaj evidentirana za člana predsedstva RK SZDL Slovenije oba kandidata, torej Perhavec in Pertoci, medtem ko so predlog za sekretarja RK SZDL Slovenije — evidentiran je član predsedstva CK ZKS in medobčinski partijski sekretar Pomurja Geza Bačič — soglasno potrdili. Na ponedeljkovem sestanku so razpravljali še o umiku in temah priprav na razgovore z zdomci, organiziranju solidarnostne pomoči prizadetim v potresu 10. septembra letos na Kopaoniku in nekaterih drugih vprašanjih. B. Žunec RAZSTAVA ZDRAVILNIH RASTLIN. V naši deželi se vse bolj širi uporaba zdravilnih čajev in drugih pripravkov iz zdra-Mlnih rastlin. Ne le, da vse bolj narašča število zeliščarjev, ki nabirajo zdravilne rastline ter iz njih sestavljajo zdravilne čaje, tudi farmacevtska industrija vse bolj sega po zdravilnih rastlinah in iz njih pripravlja razne zdravilne čaje in druge pripravke. To vračanje k naravi je zanimivo tudi za učence srednješolskega centra tehniško-pedagoške usmeritve v Murski Soboti, zato so pod vodstvom profesorjev biologije pripravili obsežno razstavo zdravilnih rastlin. Razstavili so zdravilne rastline, ki so jih vzeli iz lastnih herbarijev, nekateri učenci so prinesli zdravilne čaje, kakršne sami nabirajo in uporabljajo doma. Izrednega pomena pa je bila pomoč Galenskega laboratorija Pomurskih lekarn iz Murske Sobote, ki je obogatil razstavo z bogatim prispevkom zdravilnih drog. Razstava je vzbudila med učenci naše šole nepričakovano veliko zanimanje, ogledali pa so si jo tudi učenci drugih šol iz Murske Sobote. Simona Kralj VARČEVALNI ZGLED V ..Mineralni vodi” ■ Radenske le ena izmena * •Električni mrki pač niso nikomur povšeči. Vendarle pa so B redukcije v sedanjih poraznih energetskih razmerah nujnost. Da B bi bila ta nujnost vse redkejša, pa je v mnogočem odvisno od nas B samih. In če že varčujemo pri vsaki žarnici, je prav gotovo še posebna odgovornost za uspeh teh prizadevanj pred združenim g delom. Ponekod jim že znajo prisluhniti. Najnovejši in prav B gotovo ne zadnji primer je temeljna organizacija Mineralna voda B Radenske. 620 delavcev tega tozda se je odločilo, da bodo po svojih močeh privarčevali kar največ dragocenega električnega n toka. Ustavili so dvoizmensko delo — pravijo, da bo tako vse B dotlej dokler energetske razmere ne bodo ugodnejše — in tako od B vseh 7 linij poslej le ena obratuje tudi popoldne. Zato so se odločili B (udi za ceno precejšnjega izpada proizvodnje (sedaj tedensko .napolnijo le 4 milijonejn200 tisoč steklenic mineralne vode in brezalkoholnih pijač v primerjavi s 5,1 milijonov pred tem)? ■ vendar pa kupci tega ne bodo občutili. Manj bodo namreč delali g na zalogo. In čejih bomo znali posnemati tudi drugod, za strojem in doma, bodo tudi zimski večeri kmalu ponovno svetlejši in ■ prijetnejši. VP B ' Mladost v pesmi, besedi in spretnosti Konec tedna so vse aktivnejši mladinci iz Negove pripravili že tradicionalno občinsko tekmovanje: Mladost v pesmi, besedi in spretnosti. To srečanje so mladi v radgonski občini Sprejeli za svoje, kar je potrdilo tudi letošnje tekmovanje, ki se ga je udeležilo dvanajst mladinskih ekip, sodelovali pa so tudi mladi vojaki. Letošnja osnovna tema srečanja je bila razorožitev, mladinke in mladinci pa so svoje spretnosti preizkusili še na poligonu in v finalnem kviz tekmovanju. Spoprijeli pa so se še v praktičnih nalogah, poznavanju in ravnanju z vojaško puško, masko in pelerino. Svojevrstna zanimivost in primer zgled n ega sodelovanja so bile mešane ekipe, ki so jih sestavljali mladr in vojaki. Vse nastopajoče ekipe pa so se predstavile tudi v kulturnem programu. Za najboljšo kulturno točko so izbrali nastop učenke Hermine Bajzek iz OŠ Radenci. Ta seje enako kot zmagovalna ekipa — 00 ZSMS OŠ Franček Pintarič iz Negove uvrstila na regijsko tekmovanje, ki bo 20. t. m. v Turnišču. Drugo mesto so dosegli mladinci in mladinke OO ZSMS iz Polic z vojaki iz karavle Konjišče. tretje pa ekipa OO ZSMS OŠ Jože Kerenčič iz Gornje Radgone. GORN JA RADGONA POŽARNO VARSTVO SE BOLJE ORGANIZIRATI V radgonski občini dokaj uspešno uresničujejo zastavljene usmeritve na področju požarnega varstva. To so ugotovili na seji skupščine samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom občine Gornja Radgona, na kateri je bila udeležba zelo dobri Iz skrbno pripravljenega gradiva in iz- razprave je bilo mogoče sklepati, da so v POMURSKI SINDIKATI TERJAJO KORENITEJŠE PREMIKE PRI ZAPOSLOVANJU Prav je imel eden od raznra-vljalcev na razširjeni seji medobčinskega sveta zveze sindikatov za Pomuije v Murski Soboti, ki so seje udeležili tudi predstavniki nekaterih organizacij združenega dela, usmerjenega izobraževanja in skupnosti za zaposlovanje, ki je dejal, da imamo o vprašanju zaposlovanja sprejetih že toliko stališč in sklepov, da bi težko še kaj dodali. Naj večja pomanjkljivost je ravno v tem, da smo tudi v sindikatih še premalo učinkoviti pri uresničevanju dobro zamišljenih akcij, zato je treba najti ustreznejše poti za dosledno izvajanje dogovoijenega. Seveda pa to ne pomem, da pomurski sindikati niso storili nekaterih opaznih premikov pri uveljavljanju zastavljenih družbenih ciljev na področju zaposlovanja^ kamor se morajo v prihodnje v večji meri vključevati tudi ostali družbeni subjekti. Pestra razprava na razširjeni seji MS ZSS za Pomurje pa je vendarle "navrgla nekaj povsem konkretnih usmeritev, ki jih bo treba resnično učinkovito reševati prav v slehernem okolju. Tako’ je sprejeto"stališče, da se morajo v vseh štirih občinskih sindikalnih svetih dokončno dogovoriti za reševanje najbolj žgočih problemov sedanjega trenutka^ hkrati pa zahtevati, da se proble- radgonski občim v pretek- ugotavljali požarno ogrože-lem obdobju kljub nekate- nost in se dogovarjali za borim težavam dosegli vidne doče naloge. Izvedenih je uspehe na področju varstva bilo več preventivnih akcij in pred požari. Ti Uspehi so ' ' - vidni tako pri usposabljanju potrebnega kadra kakor tudi pri opremljanju gasilskih enot. Zelo aktivni pa so bili tudi v mesecu požarnega varstva tako v krajevnih skupnostih kot organizacijah združenega dela, kjer so matika zaposlovanja obravnava širše tudi na delegatskih skupščinah. Videti je namreč treba, kje resnično obstajajo možnosti za dodatno zaposlovanje, pri čemer bi naj ubrali selektivnejši pristop pri odpiranju popoldanske obrti, kar pomeni, da bo delavec dejansko bolj »zasidran« na svojem delovnem mestu; Od medobčinske gospodarske zbornice in nosilcev gospodarstva pa bi naj skupno s posameznimi izvršnimi sveti ugotovili, koliko novih zaposlitev je dejansko možno zagotoviti. V tej smeri,bodo tudi spodbudili OZD, da v okviru samoupravnih organov pregledajo uresničevanje samoupravnih aktov s področja^zaposlovanja, pri čemer bo sindikat dosledno spremljal pojave, kjer se kažejo določena odstopanja. Kot je bilo rečeno, bodo prek SZDL dali pobudo, da bi si še bolj prizadevali za osveščanje ljudi, posebej še zato, ker marsikdaj proizvodnega dela ne vrednotimo prav. Več skrbi pa bo očitno'potrebno tudi v takšnih primerih, ko prihaja do zaposlovanja mimo skupnosti za zaposlovanje in veljavnih predpisov na tem področju, da ne govorimo posebej o socialni varnosti zaposlenih v OZD z izgubo. Tam je treba čimprej sanirati razmere, da ne bi bili delavci še v večji socialni predavanj s področja požarnega varstva po šolah itd.. Na seji skupščine SIS za varstvo pred požarom občine Gornja Radgona pa so delegati tudi sprejeli programske usmeritve za prihodnje leto. V njih je rečeno, da je kljub težkemu gospo- negotovosti kot sicer. Na seji pomurskih sindikatov pa je bilo veliko govora tudi o zaposlovanju štipendistov in pripravnikov. Poudarili so, da edini kriterij pri zaposlovanju štipendistov ne more biti to, če nekdo prejema štipendijo od’ določene delovne organizacije, ampak predvsem kvaliteta kadra. Zato je treba znova proučiti strukturo kadrovskih štipendistov. Postavljeno je bilo tudi nadvse aktualno vprašanje glede zaposlovanja pripravnikov za določen čas, kar se že pojavlja v praksi, s čimer je povezano nadvse aktualno reše-’ vanie stalne zanoslitve bodočih kadrov v združenem delu. Od besea k aejanjem pa je treba čimprej priti tudi takrat, ko govorimo o funkcionalnem urejanju štipendij, ki se zdaj žal uporabljajo v vse mogoče namene. Iz celotne razprave pa je velo spoznanje, da se bo treba v prihodnje še bolj kot doslej opreti na lastne sile, ker je le na ta način možno pridobiti nove zaposlitve. Dobri primeri, kot so Lek, Krka in Planika, pa nikakor ne zanikajo potrebe po vlaganju razvitejših območij na manj razvita območja Pomurja. Milan Jerše darskemu položaju potrebno požarno varnost še bolje organizirati, kar tudi zahtevajo hiter razvoj kmetijstva in industrije, povečan cestni promet in večja ogroženost naravnih bogastev. To je potrebno zlasti, lam, kjer doslej kljub številnim opozorilom še niso dovolj storili za večjo požarno varnost. F. Maučec ---------- Pred praznikom naše . armade Že več kot štiri desetletja je za nami rojstvo armade bratstva in enotnosti, ko je bila 22. decembra v bosanskem mestecu Rudo ustanovljena 1. brigada. Pa vendar se tega pomembnega dneva vsako leto znova spominjamo, saj pomeni v naši revolucionarni zgodovini temeljni kamen za nastanek močne narodnoosvobodilne vojske, armade kot kovačnice novih ljudi in navsezadnje visoke šole vseh naših oboroženih sil danes. Ko se je Komunistična partija Jugoslavije leta 1941 odločila za oborožen boj proti okupatorju z daljnosežnimi osvobodilnimi in revolucionarnimi cilji, se ji je takoj postavilo kot eno najpomembnejših in hkrati najbolj zapletenih vprašanj: Ali je v razmerah okupacije dežele in v času, ko so bile sile fašizma na vrhuncu vojaške moči, mogoče začeti oborožen boj, ki bi s svojim uspešnim razvojem zagotovil nenehno rast in končno zmago narodnoosvobodilnega gibanja in revolucije. Pritrdilen odgovor na to zapleteno vprašanje je bil vsekakor pravilen. Glasil se je: Osnovna oblika oboroženega osvobodilnega boja je edinole partizanska vojna. Taka oblika partizanskega boja pa je že proti koncu leta 1941 dala realne možnosti, da je osvobodilno gibanje preraslo v vseljudsko vojno za osvoboditev in za globoko družbeno preobrazbo. To je bila osnovna In izhodiščna oblika in sredstvo vseljudske vstaje, ki je omogočilo nastanek in formiranje večjih gibljivih enot, to je bataljonov, brigad in drugih, ki so v svojem bojevanju uporabljali partizansko obliko boja. Na ta način je naša NOV s stalno borbeno aktivnostjo vezala bojišče v Jugoslaviji tudi do 55 sovražnikovih divizij s približno milijon vojaki. V štiriletni narodnoosvobodilni vojni, v izjemno težkih razmerah, naslanjajoč se predvsem na lastno ljudstvo iz katerega je izšla, je partizanska vojska prerasla v močno osvobodilno in revolucionarno vojsko, ki je zmogla izbojevati odločilen boj za zmago svoje vstaje. Od 1941. do 1945. leta je bilo ustanovljenih 689 narodnoosvobodilnih partizanskih odredov, 364 proletarskih, udarnih, artilerijskih, dopolnilnih, protiletalskih, prometnih, tankovskih, konjeniških, inženirskih, avtomobilskih, gardnih in drugih brigad. Povedati je potrebno, da je bilo formiranih tudi 22 italijanskih brigad, ena francoska, ena ruska in tri -bolgarske brigade, ki so sestavljale NOVJ. Ustanovljenih je bilo 63 divizij NOVJ — 7 korpusov NO, 2 letalska korpusa in nazadnje 4 armade. Letalstvo je imelo 217 letal za različne naloge. Vojno mornarico pa je ob koncu vojne sestavljalo 258 plovnih enot, predvsem v Jadranskem morju pa tudi na reki Savi in Donavi je bilo 20 oboroženih ladij. Na svoji bojni poti od prvih odredov do armade je NOVJ izgubila 305.000 borcev in starešin, med njimi je bilo okrog 50.000 članov KPJ. Ranjenih ie bilo okrog 420.000 borcev. Prav bo, da se v vseh okoljih naše družbe ob 22. decembru — dnevu JLA tudi letos spomnimo prehojene poti naše armade v letih, ko se je odločalo o obstoju naših narodoO, in dostojno proslavimo njen rojstni dan. p. ŠONAJA STR Am 3 Z 9. plenuma CK ZKS mala anketa Mladi med zmagami in porazi „ * »Ce nimamo mladi dovolj prostora za mizo dosedanjih zmag, se upiramo, protestiramo. zahtevamo spremembe, kar včasih počnemo tudi neorganizirano in slepo. Za nas življenje ne pomeni starinarnico. em’ kaJ naJ storim glede zaposli- sektorju, sai na deiaJ v Sozdu v družbenem človek ne more J? 1 ~ 4 in pol hektarja - slena. imava pa tri otroki Tudi MARJETA KURONJA. Kuštanovci: Po 18 letih dela v tekstilni tovarni na Predarlber-škem v Avstriji sva se z možem za stalno vrnila domov. Zaposlil se ni še nobeden. On bo verjetno kmetoval, jaz pa S.1 iščem delo v kaki tovarni-Najbližji mi je seveda ^lurm rada zaposlila i jn„ ,°brat v Petrovcih, kjer bi se slišati, da stareišihPn m' da me b°do sprejeli, čePraVc{: Prihranki še niso zaP9slujejo. No, za zdaj še gre, s J kajti spomladi vendar bo denar hitro poš ’ Verjetno botreh^ Z možem urediti Pročel^ ^a Poleg močnega tr^P0^31' posestvo, saj m12 ° aKtorja še druge stroje. . IVAN DRVARIČ, Ma&jj I ci: Deset let sem delal v A I ji. Pred dvema l^^f^prej I prišel domov, da bi di I uredil novo hišo, v kateri t imel obrtno delavnico za I nje specialnih žag, v naših OZD kovinsko-P1 ■ lovalne industrije in n prj I zvezi j obrtniki. V ta namen se« podlani zdraženJ tudi opravil preizkus znanja^ I niči bom i- erfga bom dobil obrtno dovoljenje. (c I var eni^začei d^ati. Opravljal bom tudi vse^ Sda hcnS^h Pred^tov.Tako se mi bo J ■ i imel lastno obratovalnico in s tem delo I g sobo^^J VESTNIK, 15. DECEM^i^ Dosledneje izplačevati l mih prevoza I | učencev i I Na nedavni seji sekretariata medobčinskega sveta socialistične mladine za Pomurje v Murski Soboti “ Is® se zlasti zadržali ob vprašanju problematike prevo- učencev. Ker je ta problem v regiji že dokaj žgoč, kar Bi posebej za učence srednjega usmerjenega izob- | ™“vanja, ki mnogokrat zamujajo k pouku, motene pa S I™ »udi interesne dejavnosti in delo mladih v krajevnih skupnostih zaradi poznega vračanja domov, so k raz- k govoru pozvali tudi predstavnika soboškega Certusa. g ‘’kjveč pripomb je mladinska organizacija dobila z ■ 2®katurih srednjih šol v Murski Soboti, gostinske šole v I j?8 . neth> srednje družboslovne šole v Ljutomeru in m I srednje šole v Lendavi. Izpostavili so na- g I jf?® problem motenja učno vzgojnega procesa, ki na- E PoukuZ hkratnim zamujanjem učencev-vozačev k 3 Itoh ^Ot P°kazala razprava, je prisotna neorganiziranost av- £ ®busnih prevoznikov, kar občutimo tudi v Pomurju, kjer so ■ Prevozniki Certus, Izletnik in Viator, zato bo v prihodnje po- B |"bn° enotno načrtovanje prevozov. Svoje pa morajo storiti tudi srednjega usmerjenega izobraževanja, da bi vnesli več ■ r™a m discipline pri avtobusnih prevozih, kajti marsikdaj bi se ■ al° izogniti največji gneči v jutranjem in popoldanskem času, g , a seji sekretariata MS ZSMS za Pomurje so sklenili, da morajo IDlszed'nS ,tega meseca vse OK ZSMS skpno z vodstvi šol pri- » Urah1''anabzo 0 tem> koliko vozačev dejansko imajo in ob katerih B ran je največji osip v šolah. Na ta način se bodo lahko dogovorih gl noZr aynie aktivnosti, da bi v sodelovanju z ostalimi družbe- ® I Političnimi organizacijami in soboškim Certusom uredili te eY?, vsaj do začetka drugega šolskega polletja. ji »"krati so se dogovorili, da bo regijski posvet o podružbljanju g Va}? 111 DS 16. decembra v Murski Soboti, regijsko kviz tekmo- ■ I oto . .‘adost v pesmi, besedi in spretnosti.pa bo 22. decembra I ^kBlzl,r?'a OK ZSMS iz Lendave. Na seji pa je bil govor tudi o B rovskih zadevah v predsedstvu RK. ZSMS. Milan Jerše J hmh man hhm mmb V devetih mesecih letošnjega leta je gospodarstvo so-boške občine povečalo dohodek za 46.6 odstotka, rentabilnost za 1.2 odstotka, del čistega dohodka za osebne dohodke pa za 28.8 odstotka. Istočasno se je ekonomičnost poslovanja zmanjšala za 0.6 odstotka, priliv od izvoza blaga in storitev s konvertibilnega trga je večji za 10:2 odstotka, medtem ko se je delež prihodkov, doseženih s konvertibilnim prilivom, v celoti zmanjšal od lanskoletnih 5.7 na 4.2 odstotka. S tem prilivom je bilo pokritih 247 odstotkov konvertibilnega odliva. Po določilih dogovora bi gospodarstvo soboške občine na osnovi omenjenih-pokazateljev lahko povečalo sredstva za osebne dohodke za 30.29 odstotka v primerjavi z devetmesečjem lanskega leta, dejansko pa je bilo razporejenih za 1.5 indeksnih točk manj sredstev. Upoštevajoč povprečje leta 1982 in usmeritve odbora udeležen- cev dogovora ocenjujejo, daje soboško gospodarstvo povečalo osebne dohodke v masi za 21.3 odstotka, na zaposlenega pa za 19.7 odstotka. To pomeni, da je znašal povprečni mesečni čisti osebni dohodek na delavca 14.906 dinarjev oziroma za 26.8 odstotka več kot v devetih .mesecih lanskega leta. V negospodarstvu pa je bil povprečni mesečni čisti osebni dohodek na delavca 16.971 dinarjev oziroma za 21,9 odstotka več kot v enakem obdobju lani. * naložbeni „suši” zRoščanje pameti DOMAČA PAMET - Kot so ugotovili na seji izvršnega sveta skupščine občine v Murski Soboti, so se organizacije združenega dela v glavnem držale določil dogovora p razporejanju sredstev za osebne dohodke in za skupno porabo, nekaj odstopanj pa je vendarle zaznati na področju gospodarstva. Tuje namreč kar 15 organizacij prekoračilo določila dogovora in usmeritve resolucije. Nikakor ne gre skupaj izračun. da v marsikateri delovni organizaciji niso povečevali fizičnega obsega proizvodnje, ali pa je le-ta celo nižji od lanskoletnega, delavci pa so imeli visoke osebne dohodke, ki so večinoma posledica povišanja cen izdelkov, ne pa rezultatov gospodarjenja. Po drugi strani pa so ponekod osebne dohodke povečali do najvišje možne meje. Zato so člani soboškega izvršnega sveta sklenili, da bodo skrajšano informacijo o izvajanju dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka posredovali organizacijam združenega dela in kršitelje posebej opozorili na dosledno izvajanje dogovora. Le-ti pa morajo najkasneje do 15. februarja ' poslati vse fizične kazalce proizvodnje, kajti izvršni svet bo ob koncu leta dosledno spoštoval določila dogovora -in zoper kršitelje ustrezno ukrepal. Občinskemu sindikalnemu svetu pa so priporočili. naj ugotovi politično . odgovornost za izvajanje dogovora v posameznih, organizacijah, kjerže dalj časa odstopajo od sprejetih družbenih usmeritev razporejanja dohodka. Milan-Jerše NIČ NAS NE SME PRESENETITI Sopr°dfc°J?kem Gore^^ Hojnika po zasluSi poklicnega z uporabo inovacij ^narjev „ rla,°nko 12,431.000 'eniu Podn^ dohodka- Resda k manika Pojasnilo ven n pnmerjavi sprihranku v za,°- k/Jub dv°-^kakšm do,°kiJ° ‘računa in 'jivOsli L anj trdn' oprijem-lknOrirol: eUetnosti, le ne kale ^urfevanih0^0 ve,ja 7X1 fywjev J1,-, 20 milijonov Odlili p n° 'kor s0 jih letos ^i tovZadensk‘’ 7'asti He v Xeda Da h ‘ pop'Hne opreme. ^Prav 1 se dai° He naštevati, ^ežljivZ",’ !k°ko neradi in ^»er se vi razkriVamo tisto, s hvm er na ve,iko (upravi- ^,,nUrskep„OrS^im Prihrankom k"no vselnbzdruienega dela se kako „zad.ržal.' pri, vpra-'^i“ v ^itni naložbeni l^ačo Pam°ZSineje ^oH^ati ^'eti , Z” ■ drugače rečeno: 0 ki so soraz' J' Po j?"1.? P° Proizvodnji — Su aT ^»enih, do - te? stavb ‘n Pro- l>ati so sPosobne na ,Ji del bru'o proiz- Pod " ^"ugič^o^^b zunanj'h SJe>ja, ki P0Sredi velika San,1 ne morJin k11 nas niso in ^toj^2° blti tehnološko tehnnMj so »stavni del v katere S >ni člJ0 kot komple-bj ?Pajo v delu"1 'j V tem okviru ind,blla recSev dela Taka naj Sirije. Ro? stTOjne & a!i mar,j vSem’'’‘Pov’^nnT38 v razv°ju k n01 ^reš«..- P°djetij ubrali po-težili tako h,’ Ptedtem b'° °b majhnih 8ati l^ko n® k° “Pralnih tazm :d'na ^r„- ,^Orerno d°se-VLiffnliu talon*6 em J'va Pot pri stavnbl Ptoizvaiar ebn°-sisteme, kOs 51 v ser/r ' kakšen se-Vrn?»’ Za kar h0^^ "tiitjonov sestal1’*1 ust?' potlej dobili Tr ben‘h Pro števil° tivl etj» ..ti^12VOdov-tioM.^jhna vnajbl tvorila rela- nu lih nJ ttlobilna '' ar.’ebnološko ' uspešnosti. na« »»bP^Jftja, ki pa Ob upoštevanju visoke inflacijske stopnje in dejstva, da prihodka še nismo v zadostni meri navezali na stvarne delovne rezultate, ne smemo prekiniti tokov tehnološke menjave s tujino. Še več: da bi jih pospešili, je treba dati vso podporo nastajanju in uveljavljanju tistih razvojnih centrov in služb, ki pospešujejo prenos raziskovalnih proizvodnjo, ki bi prispevali k varčevanju energije. (Mimogrede: to so storile prav vse države, ki nas obkrožajo!) Ravno v odgovoru, ki ga dajejo nekateri proizvajalci na vprašanje, zakaj tega niso storili, tiči verjetno ključ za iskanje rešitve: „Saj lahko prodamo vse, kar proiz- ttovT1 nas tako n’sm° Vef- ’ saJ ni bilo čutiti nobene »„25 Potrebe. Ves čas smo imeli kuPa° moč' ki ie »n® ,a° Presegala proizvodne Ha« 8b'vosti, tako da je lahko ( Proizvodnja prodajala vse, ,J5 P^tzvedla. V zadnjih UV„... . 'ebb na primer nismo bistveno novih izdelkov v dosežkov v prakso oz. ustvarjanje lastne tehnologije. Tu ne bo ■ odveč spomniti na staro in v zadnjem času toliko pogrevano idejo, da bi tudi v Pomurju ustanovili regijski razvojno-razi-skovalni center, pri čemer se (bo) še močno zatika(lo). Tudi pri izobraževanju kadrov v raznih oblikah, ob delu, v rednem študiju na srednjih, višjih in visokih šolah, bi morali Nova oblika obrambnega usposabljanja občanov Še vedno Je odprta dilema, kakšen »tip« organizacij združenega dela bi najbolj ustrezal pospešenemu razvoju, po »uradnih merilih« še vedno manj razvitega pomurskega — * - » po>.uradnin menim« gospodarstva. (Foto: B. Z.) kot njegov neposredni finančni izraz, vse dotlej v tozdih ne bodo čutili nobene resne potrebe po kakovostnejšem razvoju. Je že tako, da se dš čisto lepo normalno živeti navkljub delovni ne- prestrukturiranje gospodarstva in posodabljanje tehnične podlage proizvodnje. (Da se razumemo: posamične raziskave in študije o prestrukturiranju občinskih gospodarstev so v tem pogledu zgolj ,,kaplja v morje”!) Zdaj bi se seveda lahko podali v „predalčkanje” pomurskih tozdov ■ v posamezne „tipe” podjetij, vendar raje to prepustimo strokovnjakom. Naš namen je bil — s pomočjo virov iz Gospodarskega vestnika — spomniti na tisto, čemur se po' domače pravi: „V slogi je moč!” Branko ŽUNEC V Pomurju se že vrsto let uspešno vključujemo v usposabljanje delovnih ljudi in občanov za potrebe splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. To usposabljanje poteka v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela, vsako, leto pa je na programu druga tema. Rezultati usposabljanja so v posameznih občinah različni. Boljši so tam, kjer so uspeli zagotoviti primeren predavateljski kader in izbrati primeren čas. V letošnjem letu je v program usposabljanja delovnih ljudi in občanov za naloge splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, vključena tema o radio-loško-biološko-kemičnem orožju in zaščiti pred njenim učinkovanjem. S poukom želijo zagotoviti boljšo pripravljenost in usposobljenost delovnih ljudi in občanov za uspešno zaščito pred učinki radiološko-bio-loško-kemičnega orožja. To pa je hkrati tudi najboljši način za ohranitev svobode, neodvisnosti in ustavne ureditve Jugoslavije. Letos tudi prehajamo na nov način usposabljanja prebivalstva s predvajanjem filma o zak-lanjanju prebivalstva. Prvo predvajanje filma na ljubljanski televiziji je bilo že pretekli četrtek, drugo pa bo v petek, 16. decembra ob 18.40 uri. Predvajanje filmov je namreč namenjeno usposabljanju delovnih ljudi in občanov za potrebe splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite kot sestavni del pouka. Zato v vseh okoljih, kjer delovni ljudje in občani živijo in delajo, organizirajo posamične in skupne priprave, ki obsegajo televizijske in radijske oddaje, obravnavanje tematike usposabljanja in organiziranosti v obrambnem in drugem tisku, lokalnih sredstvih obveščanja ter glasilih organizacij združenega dela. Ker je predvajanje filmov nova oblika usposabljanja prebivalstva — možno je tudi individualno proučevanje učnega gradiva — bodo organizirani razgovori o tej problematiki. Najbolje pa je vsekakor, da si delovni ljudje in občani ogledajo film, nato pa se aktivno vključijo v razgovore. Organizirani bodo v organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih. Delovni ljudje se bodo razgovorov udeleževali v svojih organizacijah združenega dela in le v izjemnih primerih v krajevnih skupnostih. Ostali občani pa bodo razgovore, ki bodo trajali dve šolski uri, imeli v svojih krajevnih skupnostih. Delovni ljudje in občani Pomurja so že v dosedanjem usposabljanju za potrebe splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite pokazali resen in odgovoren odnos, zato ni bojazni, da ne bi enako ravnali tudi letos ob uvajanju novih in pestrejših oblik pouka. To tembolj, ker sedanje zaostrene razmere v svetu in vedno nova vojna žarišča narekujejo, da moramo Biti pripravljeni, da se bomo v primeru potrebe znali obnašati in braniti. SKUPNO ZASEDANJE SOBOŠKIH OBČINSKIH ZBOROV Poživiti hišno samoupravo Na skupnem zasedanju vseh zborov skupščine občine v Murski Soboti so delegati najprej brez pripomb sprejeli osnutek sprememb in dopolnitev statuta občine. Do njih je prišlo zato, ker so morati celotno področje SLO in DS uskladiti z določili novega zakona. po novem pa je občinski skupščini omogočena tudi ustanovitev sveta občine kot politično-posvetovalnega telesa. Javna razprava o spremembah in dopolnitvah statuta soboške občine bo trajala | do konca februaija prihodnje leto. Veliko več razprave pa je bilo pričakovati ob obravnavanju stanja, problematike in delovanja hišnih svetov v soboški občini, ker so temu področju namenili v zadnjem času precej pozornosti. Kot sta povedala uvodničarja — Aleksander Mekicar, vodja samoupravne stanovanjske skupnosti, in Rudi Horvat, član izvršnega sveta — so v preteklosti znatno več skrbi namenili temu, koliko bo dejansko narejenega pri izgradnji stanovanj, premalo pa so se poglobili v uveljavljanje samoupravnih odnosov. Zato tudi skupnosti stanovalcev, ki jih je v soboški občini sicer že 107, niso mogle zaživeti. Praksa je pokazala, da so imeli predsedniki hišnih svetov še premalo aktivne pomoči, kar velja še posebej za novejše bloke, čeprav ne gre prezreti . tudi nekaj zglednih primerov delovanja hišne samouprave, ki zaslužijo širšo predstavitev. V soboški občini je trenutno 2531 družbenih stanovanj, zato je treba prizadevanje usmeriti v ohranitev stanovanjskega fonda. V ospredju mora biti, kot so se zavzeli na skupščinskih zborih, usposabljanje hišne samouprave, dosledno uveljavljanje ekonomskih zakonitosti, odpravljanje napak pri prevzemanju stanovanjskih objektov in zaostrovanje odgovornosti proti kršilcem stanovanjske pravice. V razpravi so zlasti izpostaviti problem neplačevanja stanarin, kjer je stanje slabše kot lani, ko so bili stanovalci dolžni 240 tisoč dinatjev, do konca letošnjega oktobra pa se je ta znesek povzpel že na 790 tisoč dinarjev. Kaže pa, da med neplačniki niso najbolj socialno ogrožene skupine ljudi. Morda bo decembrska objava imen dolžnikov na oglasnih deskah hišnih svetov, zoper katere so vložili okrog 200 tožb, pripomogla k hitrejšemu reševanju tega problema. Sklenjehoje bilo, da bo javna razprava o tem gradivu trajala do konca februaija 1984, nosilec pa bo samoupravna stanovanjska skupnost v sodelovanju z organi krajevnih skupnosti in njihovimi družbenopolitičnimi organizacijami. Feri Maučec Čeprav so delegati podprli ugotovitve, stališča, priporočila in sklepe o uresničevanju razvojnih usmeritev kmetijstva v soboški občini, pa je razprava pokazala, da bo Milan Jerše STRAN 5 !?• DECEMBRA 1983 DROBNO GOSPODARSTVO RAZVITO DROBNO GOSPOD ARST Po obsegu drobnega gospodarstva zaostajamo za drugimi državami — Davčna politika ni trdna, dolgoročna — Nizek družbenopriznani osebni dohodek — Omiliti. administrativne omejitve — Negotovost zaradi obsega poslovnih prostorov — OZD premalo storijo za razvoj osebnega dela — Zakaj razlike med napovedanim in ugotovljenim dohodkom — olajšave za deficitarne dejavnosti — Do kredita, če imaš denar. OVIRA JE TUDI DOGMA Težnje sodobnega tehnološkega in gospodarskega razvoja v tujini ne gredo le v zgodovinsko znane koncentracije proizvodnje v velikih proizvodnih enotah, temveč tudi v smer disperzije, to je razvoja številnih majhnih proizvodnih organizacij in spremnih enot (servisov itd.), ki zagotavljajo čedalje več novih vrst izdelkov in storitev in omogočajo večje zaposlovanje. Tako je na primer v Nemčiji vsak tretji delavec v proizvodni industriji zaposlen v podjetju, ki nima več kot 200 zaposlenih. Na Japonskem je v drobnem gospodarstvu zaposlenih več kot polovica vseh delavcev. Pri nas je žal drugače. Preveč samo, favorizirali velike industrijske komplekse. V celotnem številu industrijskih in obrtnih enot v Jugoslaviji jele 1,5 odstotka srednjih in velikih organizacij z več kot 250 zaposlenimi, in vendar je v njih zaposlenih okoli 72 odstotkov delavcev in zagotavljajo tudi 76 odstotkov novo ustvarjene vrednosti. Spričo nerazvitosti številnih storitvenih dejavnosti in neustrezne ponudbe blaga ni mogoče zadovoljiti številnih potreb prebivalstva. Brez optimalno razvitega drobnega gospodarstva v družbenem in zasebnem sektorju ni mogoče povečati možnosti za zaposlovanje, bolje izkoristiti dinarskih in deviznih sredstev občanov, še zlasti DROBNO GOSPODARSTVO delavcev, ki se vračajo z začasnega dela v tujini... Praksa kaže, da razvoj drobnega gospodarstva na področju zasebnega dela resno zaostaja. To je samo ena izmed ugotovitev »Kraigherjeve komisije« o položaju in razvoju drobnega gospodarstva. Razvoj osebnega dela s sredstvi v lasti občanovje bil v obdobju 1950—1980 precej počasnejši od razvoja družbenega sektorja, drobnega gospodarstva. Leta 1981 je bilo v Jugoslaviji 135.760 zasebnih obrtnih delavnic. 16.485 gostinskih lokalov, 46.106 prevozništev in 854 trgovin. Leta 1969 pa je bilo 145.141 obrtnih obratovalnic ali 9.381 več kot leta 1981. Obrt, gledano v celoti, žal stagnira. Vsaj taka je ugotovitev za celotno državo. Položaj je ugodnejši samo v gostinstvu, prometu in gradbeništvu. Leta 1981 so bile v naši državi 104 pogodbene organizacije združenega dela, v tistem letu smo imeli v Jugoslaviji 256 obrtnih zadrug. Tudi razvoj domače obrti na nekaterih območjih stagnira. Domača obrt zajema izdelavo in dodelavo predmetov. pri katerih prevladuje ročno delo, ki ga delovni ljudje opravijo pretežno doma kot osnovni ali postranski poklic. In kje so (bili?) vzroki za stagnacijo drdbnega gospodarstva v zasebnem sektorju? Z razvojem industrije so številni obrati drobnega gospodarstva prerasli v industrijske obrate, saj imamo tudi več primerov, ko je iz obrtniških obratov nastala sodobna industrijska proizvodnja. Razlog za opuščanje osebnega dela s sredstvi občanov so bile tudi široke možnosti—za sklenitev delovnega razmerja v združenem delu. Žal pa je bila ena izmed največjih ovir tudi dogma. da samostojno delo s sredstvi občanov poraja kapitalistične odnose, ki ogrožajo socializem. Rezul- kov je treba odbiti okrog 30 odstotkov prispevkov za interesne skupnosti, torej tudi za zdravstveno, pokojninsko in invalidsko zavarovanje, tako da družba prizna na primer gostincu mesečni čisti osebni dohodek v znesku pod 13 tisoč dinatjev. Toliko mora ustvariti. Zaželeno je seveda več. Od presežka pa je treba plačatTda- RAZVOJNE USMERITVE Proizvodnja blaga in zagotavljanje različnih gospodarskih storitev so poglavitne smeri drobnega gospodarstva. ki naj bi se najne-posredneje vključilo v prizadevanje gospodarske stabilizacije za hitrejšo rast proizvodnje, zaposlenosti in delovne storilnosti. V ta namen je treba razvijati kooperacijsko proizvodnjo oziroma proizvodnjo v posebno organiziranih obratih in organizacijah ter zadovoljiti potrebe prebivalstva po različnem blagu. Predvsem takega. ki ga naša industrija ne čemer bomo uvaža. zmanjšali odtekanje sredstev občanov za nakup blaga v tujini. Zanimivo in žalos- tno hkrati je. da je blago za -splošno porabo, ki ga često uvažamo, predvsem proizvod drobnega gospodarstva v drugih državah. Res pa je tudi, da manjše družbene m ■ zasebne obratovalnice že izdelujejo tudi take reči in nam poslej ni treba več toliko na tuje. V prihodnje bo treba tudi obogatiti našo turistično ponudbo. V Jugoslaviji znaša devizni priliv od posameznega turista 30 dolarjev, v Avstriji 71. Španiji pa celo 90 dolarjev. Omogočiti in izboljšati je tudi treba različne storitve. Ustvarili bomo takšne družbenoekonomske odnose, ki so nujni za hitrejši razvoj drobnega gospodarstva. Omilili naj bi tudi administrativne omejitve pri osebnem delu, poenostavili možnost za odpiranje trgovin. spodbudili zaposlovanje. Tudi davčna politika mora biti ustreznejša in dolgoročna. Obrtnikom mora priznati minulo delo. Obrtniki se seveda tudi ne izogibajo prispevkom interesnim skupnostim, vendar bi pri tem morali upoštevati obseg in črpanje posameznih storitev zasebnihobrtnikov. Poslovni prostori sodijo med najbolj šibke možnosti za uveljavljanje drobnega gospodarstva. Za obrtnike sicer ni omejitev, kar zadeva ustrezen poslovni prostor, dokler sami delajo v njem. Toda težave nastajajo, kadar prenehajo sami delati v tem prostoru, saj po veljavnih predpisih ne morejo obdržati v zasebni lasti poslovnega prostora, večjega od 70 kvadratnih metrov, pa tudi v najem ga ne smejo dajati. Da bi spodbudili večja vlaganja v poslovne prostore, je treba spremeniti določbe in stališča, da je lahko v zasebni lasti dejansko samo 70 kvadratnih metrov takega prostora. Posojilna oolitika prav tako ni ugodna, saj banke do obrtnikov niso tako »radodarne« kot do združenega dela. Komisija družbenih svetov tudi predlaga, naj bi z ukrepi gospodarske politike še posebej spodbujali naše delavce v tujini, dajpi vlagali svoj denar v proizvodnjo. Tako naj bi z zakonom predvideli olajšave oziroma možnost oprostitve carine in drugih dajatev, kadar bi opremo in stroje uvažali zaradi združevanja dela in sredstev z organizacijami združenega dela oziroma zaradi ustanovitve pogodbene organizacije združenega dela ali obrtne delavnice. Med glavnimi pobudniki razvoja drobnega gospodarstva imajo posebno vlogo veliki proizvajalci, ki zdaj le malo ali pa nič (pomurske ozd I) ne štore pri njegov razvoju. . , jaj0Še Ne nazadnje ol^lno-številni drugi nosi lei-1St darske zbornice, krajevne skupnosti, za. interesne skupnosti. za razvoj manj banke in drugi d J —er tudi obrtna združenja- s pa je samostojno. ot sredstvi v lasti obč funkcionalni, ^samotami in mtegralm de upravnega zdruzeneg ustavno zajamčeno. če. kadar ni v nasprotj . p(jka lom o pridobivanju ejjj po delu in W”'TU socialistične družben ditve. ------ i o da' Lani sprejet zako0 kih občanov bo p pravil' veliko priporno^ nejšemu vredno J brtnega nega dela. Nosilec p0. dovoljenja je Rjavcem vsem izenačen A, z? (denarno "ad^y pa Wd' dopust, malico prizna' vrste stroškov, ^ vajo, so posebej j tudl tos so bili op?/^^ popisi gradbeni zaradi ugotovitve bo dejanske v^dn%10rt’^Ci prejšnjim dfv vam se bodo T gpe nekatere nove Da za šave veljajo ziasitariie imenovane deti javnosti. V o ' d/ovi^ Sobota za 30 odst« b je-davek Plačujejo^ javnosti: kolars Jstvo. čevljarstvo P J gfV gospodinjske ?P mehau.k«. m,Si«C partsvo. krojast . carstvo. Za ^nje. 20-odstotno z«1 veija občini LendavaoIaj5?va^ odstotna da^zdelujeJa d. obrtnike. koVjnske P ^0. popravljajo mete n naprav, popravilo ."'etijske mehanizacije, ko-. ^o, krojaštvo, Čevljar-n. lončarstvo, steklarstvo, ^a: za 30 odstotkov ^neni davek znižujejo a0em, orodjarjevo, fino-^»anikom, popravljalcem aparatov, sodarjem; za 20 jT^^ov nižji davek pa dejavnosti: sploš-kovaštvo, keramičarstvo, Vra^v0, avtopralnica. Tudi a<1gonski občini z davčni-i r,, °lajšavami spodbujajo 5^ deficitarnih dejav- I znaša od 10 > °0 40 odstotkov. I °tanVSL^ štirih pomurskih dol a* K moč uveljavljati liA , °dstotek olajšave naložb v razšir-’ lev n rePr°dukcijo. zaposli-I narav V'h delavcev, izvozno &ktinnane proizvodnje, če i pr0_/ec ustvari 40 odstotkov ( s prodajo jedil. je to, da ^'Žal finske skupščine SosbA odstotek davka iz grških dejavnostih. beno 4 Presežek nad druž-nim .^znanim bruto oseb- 1 Nnfe dkom- Doslej jena smN ^ašal davek od pre-^•000 dinarjev 35 ' Pn prihodnjem '$od^nU Pa kodo odbili le se ob ,^ov- ^es je sicer, da tek A^Pti presežkih odsto-s« povečuje, vendar "Soa^ lestvice veliko bo ob t dosed anjih. To I ^Miln1^6 verjetno spod-I d v si b°do še bolj I Lka Vai' za večji promet, i ^o^a« pa bo ver-1 sP°dbudila večji tiša osebno delo tistih, Vsako leto najkasneje do 31. januaija morajo obrtniki, ki so obdavčeni po dejanskem dohodku, vložiti na upravi za družbene prihodke v svoji občini davčno napoved, v kateri prikažejo višino vseh prihodkov. stroške poslovanja in dohodek. Z družbenim dogo sicer 308 od storitvenih in proizvodnih dejavnostih. 139 avtoprevoznikov oziroma taksistov in 123 gostihcev. Skupaj so ti za lansko leto napovedali prihodek (skupen promet) v znesku 621.801.370,00 dinarjev, ’ uprava za družbene prihodke paje ugotovila, dajeprihodek •znašal 645.914.010,00 dinarjev. Razlika med napovedanim in ugotovljenim prihodkom torej znaša 24.112.640,00 dinatjev. Sicer pa je tudi pri dohodku prišlo do popravka. Obrtniki so napovedali dohodek v višini 153.215.128,00 dinarjev, uprava za družbene prihodke paje dognala, da ga je bilo 182.835.430.00 dinarjev. Razlika znaša 29.620.302.00 dinarja. so ugotovili dejanski promet. Pri mnogih obrtnikih so prihodek povečali. Ker preprosto ni bilo moč verjeti poslovnim knjigam. Kar zadeva razliko med napovedanim in ugotovljenim dohodkom, pa je čutiti vpliv povečanega prihodka. izločitev nekaterih stroškov, ki niso bili potrebni za ustvaritev dohodka in podobno. Tako je uprava za družbene prihodke skupščine občine Murska Sobota za lansko leto obrtnikom, ki so obdavčeni po dejanskem dohodku. obračunala skupaj 21.693 000.00 dinarjev, kar v poprečju pride na posamezno obratovalnico nekaj več kot družbeno priznan oziroma določen bruto osebni dohodek ustvarja le 152 od 570 obrtnikov, kar je le 27 odstotkov od obrtnikov, ki so obdavčeni po dejanskem dohodku. Družbeno priznanega osebnega dohodka v lanskem letu torej ni doseglo 418 obrtnikov ali 73 odstotkov obratovalnic. Takega dohodka ni dosegel noben taksist, ki jih je sicer 17. Tudi avtoprevozniki so se slabo odrezali, . kajti tak dohodek jih je doseglo le 19 odstotkov. Obrtniki proizvodnih in storitvenih dejavnosti v največji meri dosegajo družbeno priznani osebni dohodek. in sicer 31 odstotkov obratovalnic. Tudi vsi gostinci v lanskem letu niso dosegli družbeno priznanega (zaželjenega) bruto osebnega dohodka, ampak’Ie 29 odstotkov. Kje so vzroki ? Taksistov je v murskosoboški občini preveč, zato seveda nimajo ustreznega prihodka in dohodka. V1 storitvenih dejavnostih prevladujejo zidarji, inštalaterji, tesarji... Močno je že čutiti pomanjkanje gradbenih del, kar seveda razmere poslabšuje. Industrijska kooperacija v nekaterih dejavnostih izstopa. vendar jo je v soboški občini malo. Na upravi za družbene prihodke tudi priznavajo. da je pri nekaterih, ki delajo predvsem za zasebne naročnike, težko zajeti ves prihodek in tako ugotoviti dohodek, ker vselej ni izstavljen račun. Tudi gostinci v vseh krajih nimajo dobrega . prometa, zlasti v goričkih vaseh ne. pa tudi čuti se že, da ljudje nimajo denarja na pretek. da bi ga v nedogled zapravljali v lokalih. Zlasti seje zmanjšala prodaja piva in jedil. Pomurski zasebni obrtniki so letos najeli v poslovnih enotah Ljubljanske banke — Pomurske banke 56 kreditov-za investicijske naložbe. in sicer 28 obrtnikov iz soboške občine. 5 radgonske. 13 iz lendavske in 10 iz ljutomerske občine. Skupaj so najeli 22.700.000.00 dinarjev. Poleg tega so pri tej banki najeli še 14 kreditov za obratna sredstva, potrebna za tekoče poslovanje. Skupni znesek teh kreditov je 6.300.000,00 dinarjev. Skupaj so se torej pomurski obrtniki pri tej bančni ustanovi zadolžili za 29.000.000.00 dinarjev. Je pa saldo kreditov, ki so jih obrtniki najeli pri Pomurski banki letos in v prejšnjih letih. visok. saj znaša 136.035.000.00 dinarjev. Druga bančna ustanova v Pom urj u. kjer imajo obrtniki žiro račune, je ekspozitura Jugobanke v Murski Soboti. Ta posluje samo na območju soboške občine, zato imajo svoje račune le obrtniki iz te družbenopolitične skupnosti. Letos so kredit odobrili 7 obrtnikom, tistim, pač ki so zanj zaprosili. Znesek odo-, brenih kreditov je DROBNO GOSPODARSTVO STRAN 7 nakup opreme, strojev, orodja ter za nakup oprem.e za turistične sobe. Občan dobi posojilo, če varčuje najmanj 2 leti dinarska sredstva in jih po končani varčevalni dobi veže. Izjemoma dobi občan posojilo že po enem letu varčevanja, če ga rabi za prednostne namene. Višina posojila za deficitarne dejavnosti in za nakup opreme, s katero bo proizvajal za izvoz, je 300 odstotkov od privarčevanega zneska. Če pa varčuje več let. se mu ta odstotek vsako leto poveča za 50 odstotkov. Do kredita za deficitarne dejavnosti pa je moč priti tudi z enkratnim dinarskim pologom, ko dobi obrtnik kredit, kije za 250odstotkov višji, kot je bil polog. Občan pa seveda lahko dobi kredit tudi, če varčuje devizna sredstva in njihovo dinarsko protivrednost veže v banki. V tem primeru dobi 300 ali več odstotkov posojila glede na dinarsko protivrednost prodanih deviz. Doba vračanja posojila je odvisna od namena in znaša do 10 let za nakup ali graditev oziroma dograditev poslovnih prostorov. Prav tolikšen je čas za vračanje posojila. ki ga obrtnik dobi za deficitarne dejavnosti. Vezani znesek banka obrestuje z I-odstotnimi obrestmi, posojila pa daje po 16-odstotni letni obrestni meri. Če se občan odpove obres tim na dinarska vezana sredstva, znašajo obresti za kredit 15 odstotkov. Obresti za posojila za prednostne namene pa znašajo le 12 odstotkov. Najvišji znesek posojila je 1.000.000.00 dinarjev. za prednostne dejavnosti pa kar 2.500.000.00 dinarjev. V LB — Pomurski banki pa odobravajo obrtnikom, ki imajo pri tej bančni ustanovi žiro račun, tudi kredite za obratna sredstva, in sicer za nakup materiala za poslovanje. osebne dohodke delavcev in izjemoma za plačilo vseh vrst pogonskih stroškov, če presegajo 40 odstotkov materialnih stroškov. Največ odobrijo 800.000.00 dinarjev kredita. Obresti znašajo za deficitarne obrtne dejavnosti 16 odstotkov, za prednostne dejavnosti 18 odstotkov in za ostale dejavnosti 25 odstotkov. Podobne kriterije za pridobitev posojila za investicijske naložbe oziroma za obratna sredstva imajo tudi pri Jugobanki. Torej, kdor hoče priti do kredita za naložbe v drobno gospodarstvo, mora imeti najprej denar. Če hoče dobiti večji kredit, mora imeti več denarja. Taka kreditna politika do drobnega gospodarstva. katerega pomen nenehno poudatjamo, pa seveda ni pravilna, še zlasti pa ne do občanov, ki šele tuhtajo, da bi se ukvaijali s katero izmed obrtnih dejavnosti. Ti — razen zdomcev seveda — ponavadi nimajo denarja, zato pa tudi do kreditnih sredstev ne morejo priti. To je vrzel, ki bi jo nekako morali odpraviti, sicer na področju drobnega gospodarstva ne bomo imeli hitrejšega koraka. ŠTEFAN SOBOČAN ------------. DECEMBRA 1883 DELO, ZAPOSLOVANJE, SOCIALNA VARNOJ v aecemorsKi cas som poživljeno razmišljanje o vprašanjih in problemih zdomstva in njihovem reševanju. Delavci pridejo v domači kraj ob praznikih in se morda bolj kot sicer ukvarjajo z dvojnostjo svojega bivanja, tehtajo razloge za vrnitev ali ostajanje v tujini. Različni družbeni organi, ki jih ta pojav tako ali drugače zadeva, pa se soočajo z vprašanji, kaj ponuditi tem občanom za njihovo hitrejšo vrnitev in uspešno vključitev v domače okolje. V Pomuiju kljub izrazito ekstenzivnemu zaposlovanju v 70 letih nismo dosegli potne zaposlenosti prebivalstva, saj je bil zaostanek v zgodovinskem razvoju prevelik. V zadnjih letih pestijo naše gospodarstvo enake težave, kot jih čuti vsa država, opazni so tudi vplivi kriznih razmer v v svetu, vse to pa se negativno odraža pri zaposlovanju. Rast zaposlovanja je že nekaj časa skromna in zaposlitvene možnosti ne zadostujejo za Novosti v pokojninskem zavarovanju naših delavcev S 1. januarjem 1984 prične veljati v Sloveniji v celoti nova zakonodaja o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Novemu zveznemu zakonu o temeljnih pravicah iz pokoininskeea in invalidskega zavarovanja, ki je te pričel veljati 1. julija 1983, bosta sledila L januarja 1984 Se republiški zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ter statut skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Sloveniji, ki bo nadrobno obdelal določila obeh omenjenih zakonov. Oglejmo si na kratko, kaj prinašajo novi predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju v Sloveniji našim delavcem, začasno zaposlenim v tujini. Obvezno zavarovanje po jugoslovanskih predpisih Že novi zvezni zakon o varstvu jugoslovanskih državljanov na začasnem dehi v tujini iz leta 1980 je predpisal, da morajo biti v jugoslovanskem pokojninskem in invalidskem pa tudi zdravstvenem zavarovanju obvezno zavarovani jugoslovanski delavci, ki so se zaposlili v državah, s katerimi Jugoslavija nima sklenjenih recipročnih ni varnosti. »razumov o social-: v tisti državi naš delavec ni obvezno zavarovan, ali pa mu to zavarovanje ne zagotavlja vseh pravic, ki mu jih daje jugoslovansko zavarovanje, mora biti v celoti zavarovan v jugoslovanskem socialnem zavarovanju. To je precejšnja razlika glede na sedanje predpise, ki so omogočali tej kategoriji naših delavcev samo možnost prostovoljnega podaljšanja jugoslovanskega pokojninskega in invalidskega zavarovanja v primerih, ko se zaposlijo v državah, s katerimi Jugoslavije ne veže vzajemna po-goaba o socialnem zavarovanju. Takšne države so sedaj, ko je Jugoslavija sklenila takšne pogodbe že s 17 državami v Evropi, v glavnem še južnoevropske (Grčija, Španija in Portugalska), predvsem pa čezmorske države (n. pr. Združene države Amerike, Avstralija, Kanada, Argentina in še nekatere), s katerimi Jugoslavija dosedaj ni mogla skleniti takšnih sporazumov. Tako bo morala biti večina naših delavcev, zaposlenih v omenjenih državah, socialno zavarovana v Jugoslaviji in hkrati tisti v državi, kjer so začasno na delu. Če bi prišlo pozneje do sklenitve recipročnega sporazuma o socialnem zavarovanju tudi s tisto tujo državo, bi seveda dobili naši delavci povrnjene prispevke, ki so jih v tem času plačevali v jugoslovansko zavarovanje, ker bi se jim jugoslovansko zavarovanje ne moglo upoštevati zaradi tega, ker so bili v istem času zavarovani v tuji državi in bi se jim ta delovna doba upoštevala tudi za pravice iz jugoslovanskega zavarovanja. LASTNOST ZAVAROVANCA PO JUGOSLOVANSKIH PREDPISIH Naši delavci, ki so bili dalj časa začasno zaposleni v tujini, pa po 1. januarju 1965 niso bili zapo- vključitev vseh mladih poklicno izobraženih delavcev v delo. Resničnost nas zavezuje k ugotovitvi, da-v naslednjem letu zaposlitvene razmere ne bodo ugodne in se bo nezaposlenost povečala. Pomanjkanje dela postaja v vsem svetu težko rešljiv problem, saj ob nenehnem naraščanju življenjskega standarda prihaja človeštvo v stanje, ko je »vse več kruha in vse manj dela«. Niti najrazvitejše sleni v Jugoslaviji,-so bili po dosedanjih jugoslovanskih predpisih v veliko slabšem položaju od tistih delavcev, ki so bili vsaj nekaj časa po 1. januarju 1965 zaposleni in zavarovani v Jugoslaviji. Tako So morali imeti na primer za pravico do starostne pokojnine po jugoslovanskih predpisih najmanj 30 let zavarovalne dobe in starost najmanj 65 let, medtem ko je za druge zadostovalo 20 let zavarovalne dobe in 60 let starosti. To strogost je odpravil nov republiški zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju v Sloveniji, ki je pomaknil mejo glede lastnosti zavarovanca v jugoslovanskem zavarovanju navzdol na 15. maj 1945. Tisti naši delavci torej, ki so bili zaposleni v Jugoslaviji vsaj en dan po 15. maju 1945 — to pa je hkrati zadnji dan vojne v Jugoslaviji — se lahko upokojijo pod enakimi pogoji, kakor drugi delavci, ki so delali samo v Jugoslaviji. Še več — lastnost zavarovanca v Jugoslaviji imajo tudi tisti naši delavci na začasnem delu v tujini, ki so delali in bili zavarovani ta čas v eni od držav, s katerimi ima Jugoslavija sklenjen meddržavni sporazum o socialni varnosti. To pa so, kakor že rečeno, skoraj vse evropske države, z izjemo Grčije, Španije, Portugalske in Finske. ZAPOSLITEV V ČEZMORSKIH DRŽAVAH Veliko naših delavcev, ki so se zaposlili v čezmorskih državah, v Združenih državah Amerike, Avstraliji, Kanadi in v južnoameriških državah, si želi vrniti se v domovino. Seveda jih skrbi njihova socialna varnost na večer življenja, saj imajo v Jugoslaviji premalo delovne dobe, da bi pridobili jugoslovansko pokojnino, 'tuje pokojnine pa bodisi ne morejo dobiti, ali pa je tako majhna, da jim ne zagotavlja varnega življenjskega večera. Za rešitev takšnih vprašanj je poskrbela Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Sloveniji, s tem da je omogočila dokup delovnih let v omenjenih tujih državah, s katerimi Jugoslavija nima sklenjenih sporazumov o socialni varnosti, za pravice iz jugoslovanskega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Če naš delavec v tuji državi ni pridobil pravice do tuje pokojnine, si lahko dokupi leta zavarovanja v Jugoslaviji in s tem pridobi jugoslovansko pokojnino. S tem si omogoči miren življenjski večer v stari domovini, saj bi mu brez takšnega določila delovna doba v tujini v celoti propadla in tako ne bi imel sredstev za preživljanje v domovini. države ne morejo zadovoljivo reševati problemov brezposelnosti. saj racionalizacija proizvodnje, ki pomeni izrivanje živega dela, ne odpira hkrati zadostnih delovnih možnosti v drugih sektorjih gospodarstva, vendar je v prizadevanju za nenehno gospodarsko rast neizogibna. Delavci v tujini občutijo te probleme, saj v državah, kjer delajo, raste nezaposlenost predvsem na račun šolane mladine in tujih delavcev. Z različnimi ukrepi (denarne odpravnine) skušajo vlade teh držav celo pospešiti vračanje tujcev v matične domovine. Kljub vsem tem pojavom ali pa prav zaradi tega je potrebno v konkretnem družbenem okolju iskati možnosti za delo, ki zagotavlja socialno varnost posamezniku m njegovi družini in je družbeno koristno. V Pomurju kljub skromnejšim zaposlitvenim možnostim vračanje delavcev iz tujine doslej ni povzročalo večjih problemov, delno zaradi postopnosti, ki vseskozi karakterizira povratne tokove. deloma pa zaradi zadovoljivega vključevanja velikega dela te skupine v delo v domačem kraju. ZAPOSLOVANJE V DRUŽBENEM SEKTORJU bo še naprej prevladujoča težnja delavcev, ki jo bo večini tudi uspelo uresničiti, saj je sedanja struktura pomurskega gospodarstva taka, da potrebuje še vedno okoli 46 odstotkov priučenih delavcev, 10 jih je med rojaki v tujini največ: Priučeni in kvalifici- v tujini PODALJŠANO ZAVAROVA- NJE BREZPOSELNIM OB VRNITVI V DOMOVINO Vedno več naših delavcev, začasno zaposlenih v tujini, izgublja delo zaradi naraščanja brezposelnosti tudi v najbolj razvitih državah zahodne in srednje pa tudi severne Evrope. Vsi ti delavci se bodo kot brezposelni .vrnili domov in kljub odpravnini 10.500 DM, ki jih zagotavlja nemška vlada tujim delavcem, če se vrnejo v svojo domovino, ne bo mogel uveljaviti prekinjene delovne dobe za pravice iz jugoslovanskega zavarovanja. Skupnost pokojninskega in in-validskega zavarovanja v Sloveniji je mislila tudi na te primere, ko je v svoj statut sprejela določilo o možnosti podaljšanja jugoslovanskega pokojninskega in invalidskega zavarovanja v primeru, da se naši delavci kot brezposelni vrnejo v domovino iz neke države, s katero ima Jugoslavija sklenjen meddržavni dogovor o socialnem zavarovanju. Dosedaj takšno podaljšanje svojčas prekinjenega jugoslovanskega pokojninskega in invalidskega zavarovanja ni bilo mogoče, ker se naš delavec ni izločil iz jugoslovanskega, temveč iz tujega zavarovanja. Ker predstavlja- ta glede na sklenjene sporazume _ o socialni varnosti območji obeh validskega zavarovanja ne glede držav enotno pravno območje glede socialne varnosti, se je Slovenska skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja odločila uporabiti to sistemsko rešitev tudi za pomoč našim delavcem, ki so se ali se še bodo vrnili iz tuje države kot brezposelni, ne bodo pa mogli — vsaj ne takoj — najti zaposlitve v domovini. Vsem tem je sedaj omogočeno, da si s prihranki v tujini še naprej plačujejo svojčas prekinjeno jugoslovansko pokojninsko in invalidsko zavarovanje, če se v 12 mesecih po prenehanju zavarovanja v tujini prijavijo pristojni slovenski skupnosti zaposlovanja in v naslednjih 12 mesecih sklenejo ustrezno pogodbo s skupnostjo pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Sloveniji oziroma z območno enoto njene strokovne službe. Osnova za plačilo prispevkov je zadnji povprečni osebni dohodek taK-šnega delavca v Jugoslaviji pred odhodom v tujino, seveda valoriziran (povečan) glede na splošno gibanje osebnih dohodkov v Sloveniji. OLAJŠAVE GLEDE PRIDOBITVE JUGOSLOVANSKE POKOJNINE Ena največjih ugodnosti za pridobivanje pravic iz jugoslovanskega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki bo prišla prav velikemu številu naših delavcev, začasno zaposlenih na tujem, je odprava strogega pogoja t. i. gostote delovne dobe v zadnjih letih pred uveljavljanjem pravic iz jugoslovanskega pokoj ninskega in invalidskega zavarovanja. Naš delavec, ki je hotel pridobiti določene pravice iz jugoslovanskega invalidskega zavarovanja, je moral namreč izpolnjevati pogoj vsaj 40 mesecev zaposlitve v Jugoslaviji v zadnjih petih letih oziroma vsaj 80 mesecev zaposlitve v Jugoslaviji v zadnjih desetih letih pred nastankom zavarovanega primera (n. pr. nastanek invalidnosti). Podobno so morali izpolnjevati pogoj gostote tisti starejši zavarovanci, ki so imeli samo 15 let delovne dobe: tudi ti so morali biti pred dopolnitvijo 65. leta starosti (ženske pred 60. leta starosti), zaposleni v jugo- " slovanskem zavarovanju vsaj 40 mesecev v zadnjih petih letih oziroma vsaj 80 mesecev v zadnjih desetih letih. Novi jugoslovanski predpisi so od 1. julija naprej črtali ta strogi dodatni pogoj za pridobivanje pravic iz jugoslovanskega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki je zlasti našim delavcem, začasno zaposlenim na tujem, onemogočil pridobitev pravic iz jugoslovanskega zavarovanja prav zaradi tega, ker niso bili zaposleni in zavarovani v Jugoslaviji v teh kritičnih petih oziroma desetih letih. Od 1. julija 1983 pa bodo tudi ti delavci lahko pridobivali pravice iz jugoslovanskega pokojninskega in in na to, da v zadnjih petih oziroma desetih letih niso bili zaposleni niti zavarovani v Jugoslaviji. IZPLAČEVANJE JUGOSLOVANSKIH DAJATEV V TUJINO Precejšnje število naših delavcev, ki so sprva odšli samo na začasno delo v tujino, se je in se bo iz raznih razlogov odločilo za stalno ostati v tujini. Seveda jih bo velika večina od teh ostala zvestih svoji domovini Jugoslaviji, s katero bodo še naprej vzdrževali tesne stike. Ti delavci so uveljavili v Jugoslaviji razne dajatve iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki bi jih želeli prejemati tudi v tujino, kjer so se odločili za stalno ostati. Naj takoj ugotovimo, da je takšna možnost široko odprta vsem tistim našim delavcem, ki postanejo stalni izseljenci in ki v tujini ne delujejo proti novi Jugoslaviji. Če so postali tudi državljani tiste tuje države, se jim morajo jugoslovanske dajatve brez nadaljnjega izplačevati v tisto tujo državo, če pa so ostali jugoslovanski državljani, jim je za to potrebna odobritev pristojne jugoslovanske pokojninske skupnosti. Za slovensko skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja je znano, da je izredno široka pri prizadevanju izplačevanja dajatev (t. i. transferiranja) v tujino, da so le ■ razlogih zaradi katerih se je naš j delavec odločil za stalno ostati v | tujini, upravičeni ali vsaj člove- 1 ško razumljivi. dr. Lev Svetek I rani delavci se bodo zaposlovali predvsem pri proizvodnem delu. Mnogokrat bo to delo v drugih dejavnostih, kakor so delali v tujini, vendar gre za dela, ki ne zahtevajo daljšega usposabljanja, zato prilagajanje na spremembe običajno ni problematično. - Dosedanje izkušnje nas opozarjajo, da več negodovanja pri povratnikih povzroča drugačna, praviloma slabša organizacija dela v domači proizvodnji v primeijavi s tujo. Prav izkušnje glede organizacije dela bi lahko delavci uspešno prenašali v delo doma, čeprav je resnica, da v vseh delovnih okoljih niso enako dovzetni za dobronamernost takšnega svetovanja. Osebni dohodki so doma bistveno nižji, vendar v sedanjih razmerah postajajo za tistega, ki delo išče, drugotnega pomena, ker je na prvem mestu interes biti zaposlen. Informacija o potrebah po delavcih dajajo strokovne službe za zaposlovanje, ki delujejo v vseh občinskih središčih. objavljajo jih sredstva javnega obveščanja, posamezniki. ki jih zanimajo možnosti v konkretni delovni organizaciji, pa take informacije poiščejo z osebnim stikom. Pomembna novost glede zagotavljanja dela je MOŽNOST SOVLAGANJA DENARNIH SREDSTEV za nakup tuje opreme za določeno delovno organizacijo, ki potem delavcu zagotovi zaposlitev. Letos je bil' o tem sprejet Družbeni dogovor o zbiranju in vračanju denarnih sredstev občanov. zaradi ustvarjanja novih zaposlitvenih možnosti, ki je (Ur. list SRS. 6/83) dal pravno podlago takemu načinu urejanja odnosov uvoza, zaposlovanja in kreditiranja. Višina denarnih sredstev, ki jih občan posoja delovni organizaciji, ne more biti nižja od 20-kratnega zneska poprečnega mesečnega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu SRS. Razmerje med občanom in DO so urejena s pogodbo, kjer so opredeljeni višina sredstev, rok vračila, obresti, medsebojne obveznosti itd. Tak način zagotavljanja dela občanom in hkrati opreme DO je v Sloveniji nov, v ostalih republikah SFRJ pa že precej razširjen. O njem zelo resno razmišljajo tudi v nekaterih pomurskih delovnih organizacijah, obstaja celo nekaj konkretnih ponudb, o katerih lahko kandidati dobijo informacije pri strokovni službi za zaposlovanja. RAZVOJ KMETIJSTVA v Pomuiju bo reševal zaposlovanje dela prebivalstva ob hkratnem razvoju industrije in drugih dejavnosti. Nekdaj je bil beg iz kmetijstva posledica angažiranosti prevelikega dela ljudi v tem sektorju gospodarstva in neurejenih menjalnih odnosov med kmetijstvom in drugimi gospodarskimi panogami. Cene kmetijskih pridelkov so se v današnjem času približale cenam industrijskih proizvodov. v kmetijski politiki se daje večja spodbuda zasebnemu kmetijstvu. To ima za posledico povečan interes za obdelovanje zemlje oziroma za kmetovanje kot način preživljanja. Večji del pomurskih delavcev. ki so še na delu v tujini, je pred leti v prvo zaposlitev v tujini prešel neposredno s kmetije, del teh je tudi prihranke usmerjal v opremljanje kmetij in posodabljanje kmetijske proizvodnje, zato je njihova delovna orientacija po vrnitvi jasna. Kmetijska dejavnost postaja vse privlač- nejša ne kot dopolnilo dohodku iz delovnega razmeija, ampak kot osnovna dejavnost. Strokovno pomoč, pr* posodabljanju in tržnem usmerjanju kmetije zagota ■ Ijajo kmetijske delovn organizacije.' oziroma jo J mogoče dobiti pri najbuzj pospeševalni službi. . Področje DROBNEGA GOSPODARSTVA je & murju kakor tudi v več slovenskih občin slabo r to. a prav od te sfere g P" darstva se pričakuje, da . imela pomembno vlogo> P zaposlovanju prebivaj Sprejeti so bili že neg družbeni ukrepi zaposp razvoja , drobnega gpsP^ [e siva. Družbene težnje deloma usmerjene v oh«nj o nje tradicionalnih a se . potrebnih obrtnih dejanj. Predvsem težijo k ustvaqaSh razvejane mreže ma^ proizvodnih obratov lavnic. kjer bi se ra« v proizvajali in- množičnih serijah ve J^jo dustrijski sistemi ne proizvajati na način. V razvl‘lb Rektor opravlja ta gospodarski ..Oi važno zaposlitveno fu^_ hitreje se pnlagaja sp^ ^anj bam trga. re.&Jsk°lnJL0 ce-obremenjen m delovn nen. Razvijanje drobnegai podarstva kot dopoln i po. dustrijski proizvodnji-murju šele utira tnej-spodbude so vse■ k®”iinanje še. hkrati pa raste z deioVne občanov za to obhk . angažiranosti. oblik' razmišljajo 0 i«' del. lahko dobijo usue drll. formacije pn obojih v gah in obrtnih zdruz občinskih središčih. Zaposlitvenega int^^ gre vezati ozko na • ^jv-družbenem sekto*] j -jativ. Ijenje ponuja več a . je Odločanje med nj vna. odvisno od osebn ,ejovnih nosti. sposobnosti, stan0. izkušenj, družinski zbosti vanjskih razmer m ter še marsičesa ,, čitey o Kakršnakoli bo odlvrjiitvI v delovni usmeritvi P trebn° domovino, je o njej H.vanja / razmišljati še v času b tujini in se nanjo P P v d°" Prehod iz tuje drža« faZ rnačo pomeni ^gosto 3 ličnih sistemov inPj» bi« lahek, kljub temu d3 stiki z domačim kraj delom v tujini stahm tev o vrnitvi zah po premislek, pr^M^ meni urejanje šte na ki pogosto terjajo P* porov in časa. pre- V vmesnem času me nehanjem dda v novno zaposh J & S imajo delavci P£3ncTl z« 3 CIALNEVAKNO^i^ zaposlenost pod & h sg čenimi v predpisih, bp« . roK na prejšnja leta prijavo pn.JkUP eč 300^ poslovanje je n J pre» dni (ZRN) od d"^ajm< hanja dela v tujim nadomestilo > nostjopaje«^ > mesečno. Odpra ^ve* uvajajoneka« šijp menom. da p k ev, nje tujih d^0,akesC morda neka tej elldar. vrnitve ah ookažeJ ptc vrnitve se kma ot^uj0st zdomstva ozi vrnitve doirto ■ ^pči STRAN 8 VESTNIK, 15. i, I kulturna obzorja ^VENSKI KOLEDAR'84 Koledar za Slovence po svetu, f1- letnik, ki ga izdaja Slovenska “hijenska matica v Ljubljani, je ‘"d letos na 273 straneh, dobršen «el publikacije, ki služi kot voščilo r°jakom doma in po svetu pa v ^oji bogati vsebini predstavlja Košček sveta ob Muri, in Rabi. Naslovnica je motiv .iz Moravskih h¥C — idilična s slamo krita ™ška iz bivalnega dela turističnega fontpleksa, v uvodu priloženem leaarju pa so izvirne fotografije ” opisi redkih poklicev oziroma kot so ko>ar, kljekljarica, q®r, sedlar, izdelovalka dražgo-kruhkov, tesar, predica, ‘Onorobar, lončar, pletar, mlinar "> mesar. □ Judo tokrat sledi koledarskemu . a predstavitev domovine v sliki S«' Q veI*Ri majhni deželi — p veniji je izbran uvodni nagovor fi:anoa Šetinca ob izidu monogra-no k venlja- Miran Koren piše o vm spodbudah za razvoj sloven-nrMZMebne obrti, Janez Bogataj 0 nn'. osti. sedanjosti in prihod-stt domače obrti na Slovenskem, „ Je Dekleva napoveduje kako čaka na svoj včliki dan, skeJZ1J ^tar razglablja o ver-S]a narodnem in kulturnem po-cerkve med našimi iz-^aro Dolar ° knjigah ko o J e v plenicah, Janez Kajzer mladinskih listih in e Knez o zgodovini arheolo- '‘"""LHJDSKI KOLEDAR — N ZIDAMO MOSTOVE ^PRIJATELJSTVA *ijo atl’ Slovenci in Srbi, ki ži-‘Srskj jMtidski republiki Madoni ’0 • vrsto let izdajajo Na-Slcer v Ljudski koledar, in Posti. seh treh jezikih narod- koledarja za leto je ®sega tokrat 45 strani, kar k°leda stran' več kot v letošnjem vsem _JU' ^eč prostora je pred-nikoitln^enieno mladim dopis-pa je tudi vsebinsko ^criev ’ V prispevkih raznih sUka o .J6 P°dana dokaj celovita ^ju v p Sodkih, razvoju in polo- ' etU. v orabju v iztekajočem se Jajeto ZaP>su Erike Glanc pa je h med 5'letno obdobje, to je ^itiokr-m* ^ema kongresoma tov nax^ južnih Slova-j. Madžarskem. Avtorica izk-p1?1 ugotavlja, da se je t>ov„.J5a' položaj zadružnikov v strokovni kmetijski ?Sebnih”k’0,!enska krajina” — in bo kmetovalcev. Za dalj časa S°Vania > tudi problem zapo-j8radi]j ko b°do v Monoštru .^IjŠal laTno strojne opreme. I^stva se ie tudi oskrba prebi-h tttjenipravkar dograjujejo na ™strež Seniku večjo samo-aaPredev trgovino, bistveni ^tniza S° dosegii tudi pri ,?tstvu . C,JI »st, zdravstvenem : RgraH na P°dročju stanovanj-"hurna HnJe- Bogata je bila tudi ^Javnost. „S krepitvijo'. ških raziskovanj na Slovenskem. Trgovski dom —Kulturni dom je naslov prispevka o .tradiciji gori-ških Slovencev, o Benečanih, ki nečejo ,,vič bit buožci” se je razpisala Dorica Makuc, Jagoda Vigele pa predstavlja Porabje. Slovensko zemljo v pesmi in besedi analizira Zmaga Kumer, potem pa si sledijo še zapis o Sloveniji in njenih vinih, rastline, imenovane po slovenskih pokrajinah in krajih ter reportaže posameznih občin in njihovih središč; med njimi tudi Murske Sobote — živahnega središča Pomurja in soboške občine v celoti. V tistem delu Slovenskega koledarja ’84, ki se nanaša na življenje Slovencev po svetu (in to je njegov najzajetnejši del!) je umestno razmišljanje namesto poročila tajnika Marka Pogačnika o delu Slovenske izseljenske matice in nekje bolj proti koncu omenjenega dela za prekmurce posebej zanimiva Kratka kronologija Slovencev iz Prekmurja v Betle-. hemu in ZDA. Vmes pa je še kopica bralnih člankov iz različnih dežela in kontinentov, kjer živijo Slovenci na tujem, ilustrirana z izbranimi fotografijami, med njimi tudi prilogo barvnih fotografij Sem ter tja po Sloveniji, ki so zares pestre in nepogrešljive v koledarju kot je pričujoči. V njem je mesta tudi za izbrane prozne tekste v literarnem almanahu, ki jih dopolnjujejo pesmice oziroma izreki, o posameznih, v koledarju predstavljenih poklicih in njih značilnostih. Posebnost so letos pesmi in zgodbe za najmlajše Slovence, ki so jih domači pisatelji napisali za objavo v mladinskih revijah, priporočljive pa so za branje v slovenskih dopolnilnih in društvenih šolah na tujem. Ilustrirala jih je akademska slikarka Eva Heimer in so prav prisrčne. Opozoriti kaže še na sklepni del koledarja v angleščini, s tremi prispevki: Eduarda R. Hribarja o Slovencih v Ameriki in 80-letnici njihovega društva, Jakoba Stre-kala o združbi v Ohiu in Franka R. Bartola odlomek iz Zgodovine Slovencev v rodni deželi. BRIGITA BAVČAR prijateljskih zvez zidamo mostove med Madžarsko in Jugoslavijo. Ob podpori matičnega naroda skušamo zagotoviti razvoj izobraževanja, kulturo jezika, zaščito in negovanje narodnosti in obogatitev njegove kulturne dejavnosti,” je prav tako poudarjeno v prispevku. Sledijo zanimivi zapisi o Narodnostnem dnevu v Steva-novčih, Prešernovi proslavi in Slovenskem balu v Porabju. ,,Neviden in vendar resničen most povezuje Slovenijo in Madžarsko, krepko zakoličen na obeh straneh,” s temi besedami pa začenja svoj prispevek o vezeh med SR Slovenijo in Železno županijo prvi sekretar Domovinske ljudske fronte Železne županije Imre Mčszžros. Ugotavlja tudi, da nas pri tem vodi čim uspešnejše reševanje položaja Slovencev v Porabju in Madžarov v Pomurju,-Sledijo zapisi o delovanju katedre za slovenski jezik na Visoki učiteljski šoli v Szombathelyu (Karel Gadanji), muzeju v Monoštru (Marija Kozar), turški nadvladi v Porabju (Franc Sebjanič), strokovni zadrugi Slovenska krajina (Gdbor Szekeres) in Slovencih na vodilnih mestih v monoštrskih podjetjih (Irena Barber) ter o športnih stikih med Železno županijo in SR Slovenijo. Dokaj pester pa je tudi tisti del koledarja, ki je namenjen predvsem mladim (ZA MLADI ROD). Pišejo predvsem o svojem delu v šolskih krožkih in izletih. Če so vse to zares tudi sami napisali — v slovenskem knjižnem jeziku namreč — potem lahko pohvalimo nji- hovo jezikovno znanje. Kazen nekaj pesmic slovenskih avtorjev, črtice Ferda Godine Pojdimo po zimo, praktičnih nasvetov in slikovnih ugank se bodo bralci prav gotovo razveselili tudi porab-ske ljudske pripovedi Cma birka nejma srce, ki jo je v narečju zapisal Karel Krajcar. - Dobro, bi bilo, če bi Ljudski koledar prišel v vsako porabsko hišo, saj je v njem zares precej koristnega -branja, ki ima hkrati namen tudi bogatiti besedni zaklad pripadnikov narodnosti. JOŽE GRAJ TIHOMIR PINTAR: FRANC MESARIČ (Z razstave umetniki v ateljejih, ki je na ogled v galeriji kulturnega centra Miško Kranjec v Murski Soboti.) Umetniki v ateljejih V fotografskem ciklu Tihomirja Pintaija Umetniki v ateljejih se srečujeta dva vidika fotografske prase: dokumentarna funkcija posnetka in avtorjev povsem osebni komentar zabeleženega dogodka, ki so ga enakopravno soustvarili tudi fotografovi modeli izbrani slovenski likovni umetniki. Pinter je vsekakor fotograf, ki je v svojem dosedanjem opusu izpričal svojevrstno očaranost z likovno umetnostjo, katere posledica je med drugim tudi poudarjena pikturalistična naravnanost njegovih del in estetizirana vizija določene resničnosti. Avtor se namreč kot rafiniran estet, človek bogate kulture, v svojem pristopu k struktu-raciji podobe odlikuje z izredno kompozicijsko dovršenostjo, premišljeno razporeditvijo svetlobnih in tonskih vrednot ter s posluhom za organizacijo prostora, kar vse skupaj tvori formalni prototip vnaprej determiniranemu, ozko omejenemu tematskemu izhodišču. Tako je zapisal Brane Kovič na zloženko, Franc Obal pa ie interpretiral odlomek iz predgovora za razstavo v Mariboru v galeriji soboškega kulturnega centra na petkovem odprtju razstave, ki se gaje udeležil tudi avtor -t Tihomir Pinter. Izbor iz cikla fotografij Umetniki v ateljejih, med katerimi so tudi pomurski likovniki, bo v galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec v Murski Soboti na ogled do 19. decembra. ,, bb Brigita Bavčar Pol stoletja soboške godbe Minuli teden je pihalni orkester iz Murske Sobote slavil visok jubilej — 50-letnico obstoja. Ta jubilej smo izkoristili za pogovor z nekaterimi člani orkestra, da bi predstavili dosedanje in sedanje delo. Od vseh dvainpetdesetih članov si najbolj častno mesto _zasluži Franc Sčančar, ki je član godbe že vseh petdeset let. Takole se spominja minulih petdesetih let in seveda začetkov: ,,Z našo godbo smo začeli bolj skromno. Zbrali smo se navdušeni glasbeniki, v glavnem pa smo bili brez instrumentov. Zbrati jih, je bila naša prva naloga, druga pa je bila učenje. Ta je bila malo težja in tudi trajala je dlje. Kolikor se spominjam, smo skoraj leto in pol samo vadili in šele nato je prišel naš prvi nastop. To je bilo leta 1933 prav tu v Murski Soboti. Takrat je godba štela od 20 do 25 članov, naš prvi kapelnik pa je bil Mirko Tuš. Na začetku druge svetovne vojne so ga internirali v koncentracijsko taborišče, kjer je tudi umrl. r F soboto zvečer je bil v dvorani kina Park v Murski Soboti slavnostni koncert godbe na pihala. Na koncertu se je pihalni orkester predstavil z zahtevnejšimi deli iz sedanjega repertodria domačih in tuiih avtorjev in tako opravičil svoj visok jubilej — 50-letnico. Po koncertu so podelili tudi priznanja: 10 bronastih in d srebrnih Gallusovih značk zlate pa so prejeli: Oto Bukovec. Jože Grlec, Stefan Fartelj Janez Horvat (posmrtno), Slavko in Jože Korošec, Zdenko Skalar Emerik Sebjan, Andrej Salik in Franc Sčančar, ki je obenem prejel tudi posebno darilo za 50 let članstva v orkestru. Posebno darilo je prejel tudi blagajnik Ludvik Kelemen, pihalni orkester pa je dobil tudi nekai priznanj družbenopolitičnih organizacij. S.SS« Delovni posnetek godbe na eni zadnjih vaj pred njenim slavnostnim koncertom ob 58-letnici. sednik postal Aleksander Kozar, aktiven družbenopolitični delavec, ki sicer ne igra nobenega inštrumenta, je pa glasba njegova strast. Precej naporov je bilo potrebnih, da je z današnje godbe naredil ansambel, ki se lahko predstavi kjerkoli. Njegova zasluga je, da so godbeniki danes v novih uniformah, imajo celo vsak dvoje, potrudil se je, da je naraslo število članov na današnjih 52 . . . Sam o tem pravi: ..Godba ie danes ansambel, ki v občini Murska Sobota nekaj pomeni. Sodelujemo na vseh proslavah. bili smo tudi v Ingolstadtu, prihodnje leto gremo na Madžarsko, skratka, postali smo ansambel, ki predstavlja občino in mesto Murska Sobota doma in v tujini. Verjemite mi, zato je bilo potrebno precej dela, tudi tistega političnega'. No, napredek pa „rozce sadit!’ Da smo novinarji često deležni ,,suhih” pranj glave, ni nobena skrivnost, pa tudi redkost ne, tako da smo jih nekako vajeni. Vseeno pa nam ,,šamponiranje” ne diši, kadar šampon smrdi. Tako kot v primeru, ko smo krivi za slabo stanje, tudi v primeru organizacije soboške ljubiteljske kulture na primer, o čemer čivkajo že vrabci na strehi, niti slučajno pa si za to področje zadolženi ne smemo privoščiti kakšne pripombe ali zapisa, kaj šele komentarja. Pa bi bilo še kako potrebno komentirati! Toda zaradi ljubega miru in sožitja (beri zaradi potrebe po obveščenosti o že tako redkih prireditvah in osebno preobčutljivih stikih) je naostreno pero potrebno velikokrat odložiti. Če pa se kdaj le vrine kakšna misel, kot vzgojna v koncu zapisa o odzivnem izletu v Zagreb, ki ga je organizirala gornje-radgonska zveza kulturnih organi- — zacij, potem je nestrpna reakcija iz g nvvoi tajništva soboške istoimenske zve- g RADENCI —. V kon-ze prav gotovo odveč. Skrivanje za ■ grešni dvorani hotela papirnate in večkrat tudi nerealizi- H Radin bo ob 18. uri kon-rane programe (kot naprimer obe- ■ cert klap kulturno-tani obisk mariborskega gledališča g umetniškega društva in opere na željo zaposlenih, kateri ■ Krk ■» ntnka Krka in s telefonskimi številkami in naslovi t “rK Z OtOKa *rKa m J"6 društev, ki so jih dobili kot kultur- g sanega pevskega zbora no ponudbo, ne vedo kaj početi, ■ Radenske. posebej če so maloštevilni in se jim zdi prerazkošno organizirati koncert ali kakšen drug nastop le zase) ne pomaga veliko, kajti zima je tu in bolj kot Za ,,rožce sadit” je čas dolgih večerov primeren za oglede kulturnih prireditev, pa najsi bo to doma ali pa (organizirano) drugod. zahteva, da iščemo vedno kaj novega, da opremljamo godbo z instrumenti, novimi uniformami . . . Tudi teh nalog se bom lotil zagnano kot doslej.” In kaj meni o pihalnem orkestru iz Murske Sobote njegov sedanji dirigent Ladislav VOrOš. ,,Delo pri soboški godbi sem prevzel v zelo težavnih razmerah. Nekaj starih godbenikov, ki so imeli voljo do igranja, je bilo odločno premalo za kakršenkoli kakovostni napredek. Zato je bilo nujno potrebno godbo pomladiti. S tem smo precej uspeli. Na dokaj dobro raven smo dvignili trobila, s pihali pa bo potrebno še nekaj dela. Kljub temu pa menim, da ima godba kot celota dokaj visoko raven. Postala je homogena celota. To pa je odvisno seveda tudi od vaj. Tedensko imamo sedaj dve vaji in vsaka večja prekinitev se seveda pozna. Zato se zavzemamo za neprekinjeno delo, če se seveda le da.” Tako pravijo o svoji godbi tudi člani, so dokaj samokritični, so pa tudi zadovoljni s tem, kar jim je uspelo. To pa je zasluga ne samo sedanjih 52 godbenikov, kajti oni so v glavnem prevzeli le dediščino in tradicijo, zato vedno in povsod omenjajo tudi svoje predhodnike. In s tem utrjujejo tudi pot za prihodnje jubileje. . Dušan Loparnik Kulturni koledar ČETRTEK, 15. DECEMBRA RADENCI — V kongresni dvorani hotela Radin bo ob 18. uri nastopil znan slovenski interpret jn avtor besedil Andrej Šifrer. PETEK, 16. DECEMBRA LJUTOMER - V galeriji Ante Trstenjak bo ob 19. uri otvoritev dokumentarne razstave Lackov odred, ki jo posreduje muzej NOB iz Maribora. Otvoritvi razstave bo v domu kulture sledila proslava dneva JLA, na kateri bo slavnostni govornik član CK ZKS in sekretar medobčinskega sveta ZK za Pomurje Geza Bačič, nastopila pa bosta moški pevski zbor iz Malečnika pod vodstvom profesorja Ivana Vrbančiča in moški pevski zbor KUD Ivan Kaučič pod vodstvom Ivice Budna. SOBOTA, 17. DECEM- razstave MURSKA SOBOTA - V galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec je na ogled razstava fotografij iz cikla Umetniki v ateljejih Tihomirja Pinterja. V okviru fotogalerije pa so v galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec razstavljene fotografije Mitje Komana. RADENCI — V razstavnem salonu hotela Radin je še vedno na ogled slikarska razstava del Leopolda Strnada iz Sežane. LENDAVA - V galeriji Lendava so razstavljena dela sedmih udeležencev 11. mednarodne likovne kolonije: Karlheinza Gruberja, Zdenka Huzjana, Priske Kulčar, Gyorgya; Meszarosa, Štefana Potočnika, Emila SzeKeresamLajosaVeko-nya. knjige USPEŠNICE TEGA TEDNA v prodajalni Dobra knjiga v Murski Soboti so: DIVJAD - Življenje divjadi, naravno okolje, divjadi v Sloveniji, človek in divjad (Mladinska knjiga), Andrej Novak PAPEŽ WOJTYLA (Cankarjeva založba) in Marjan Vogelnik TRI MUCE IN ENA (Mladinska knjiga). KNJIŽNE NOVOSTI V POKRAJINSKI in Studijski knjižnici Marjeta Novak: VRTILJAK, Pomurska založba 1983 Bojan Štih: TO NI NOBENA PESEM. TO JE ENA SAMA LJUBEZEN, Ljubljana 1983 Olga Ivinska: LETA S PASTERNAKOM, Ljubljana 1983 Gregor Kocijan: KRATKA PRIPOVEDNA PROZA OD TRDINE DO KERSNIKA, Ljubljana 1983 Janko Kos: OČRT LITERARNE TEORIJE, Ljubljana 1983 Anton Breznik: JEZIKOVNE RAZPRAVE, Ljubljana 1982 BUCHENWALD. Zbornik. Ljubljana 1983 THE LAROUSSE . ENCYCLOPEDIA OF MUSIC, London. New York, Sydney, T oronto 1983 STRr3 15. DECEMBRA 1983 naši kraji in ljudje Boljši časi za krajane Bokrač OB ŠTEVILNIH PTT INVESTICIJAH Bokrači so najmanjše naselje v krajevni skupnosti Puconci, ki šteje le okrog 160 prebivalcev, 22 hiš pa je raztresenih po Žganjarjevem, Talabe-rovem, Malačičevem in Šinjorjevem bregu. Kraj je nekako razdeljen na dva dela — na zgornji in spodnji, spada pa med manj razvite kraje v so-boŠKi občini. Večina prebivalcev se ukvarja s kmetijstvom, saj je le pet krajanov zaposlenih v Puconcih in Murski Soboti. Na večini kmetij so starejši ljudje, kajti mladi so odšli v mesta. PRIHODNOST V KME-ČKEM TURIZMU Ob našem obisku v Bokra-čih smo se oglasili pri Mihaelu Tremlu, ki se že sedem let ukvarja s kmečkim turizmom. Povedal nam je, da je v kmečkem turizmu za Bokrače prihodnost, saj tako lažje proda pridelane viške. Mihael Tremi pa je bil tudi primerna oseba za razgovor o razvoju, problemih in uspehih kraja, saj je predsednik krajevne organizacije SZDL ter član sveta krajevne skupnosti Puconci in vaškega odbora Bokrači. Sicer pa je kmečki turizem v Bokračih dobio obiskan inpo Tremlu bi se lahko zgledovali tudi drugi, ki imajo možnosti za to dejavnost. CESTE JIM DELAJO PREGLAVICE_____________ V zadnjem obdobju so krajani Bokrač veliko storili pri urejanju cest, ki so v preteklosti predstavljale poseben problem. Tako so uredili makadamsko cesto, ki povezuje kraj s Sebeborci in na ta način rešiti problem prevoza učen- KDO NAJ REŠUJE PROBLEME? V krajevno skupnost Lendava spadata mesto Lendava in vas Trimlini. Organi in družbenopolitične organizacije . v krajevni skupnosti so si vedno prizadevali, da bi bil razvoj krajevne skupnosti v skladu s potrebami občanov in delavcev, vendar jim čestokrat to ni uspelo, ker je močno prisotno i pojmovanje o dvojnosti oziroma medsebojnem izključevanju.interesov delavce^ vtemeljnih organizacijah združenega dela in njimi kok krajani v krajevni skupnosti. Po domače povedano' radi bi boljše razmere v krajevni skupnosti, sami pa k tem ne bi prispevali nič ali bore malo. Posledica je tudi nesklepčnost na sestankih, skratka, družbenopolitično delovanje ni zadovoljivo. V programu razvoja krajevne skupnosti v tem srednjeročnem obdobju je prednostna najvgčja investicija }® v Lendavi čedalje manj, gneča pa vedno večja. V bodoče bo potrebno ob gradnjah razmisliti tudi o tem. (J. D.) cev iz Bokrač v osnovno šolo Puconce. Pri tem so bilipoleg prispevka krajanov deležni tudi solidarnostne pomoči iz sklada manj razvitih krajev v soboški občini, delala pa je tudi MDB Goričko 83. Večina krajanov Bokrač pa se tudi zavzema za ureditev cestne povezave Bokrači—Doli- na—Vneča, karTifTjilo naj- Mihael Tremel iz Bokrači se že sedmo leto ukvarja s kmečkim turizmom. V njem pa tudi vidi perspektivo. VaSko-gasilski dom v Bokrači Je že pod streho. Pri gradnji doma so krajani veliko del opravili prostovoljno. — izgradnja letnega bazena. Občani so se za gradnjo, odločili rta referendumu do nje pa še vedno ni prišlo in kot vse kaže, tako kmalu tudi ne bo. Čeprav v krajevni skupnosti sodijo, da bi bilo potrebno bazen začeti graditi postopoma, pa bi se že v prihodnjem letu v njem radi kopali. Ob gradnji bazena pa se zastavlja vprašanje, ali ga res mora graditi samo krajevna skupnost ali pa bi morale pomagati tudi druge delovne organizacije, na primer s področja gostinstva in turizma. V Trimlinih so se odločili za vaški dom in vse kaže, da bodo dela končana že letos. Ob tem velja omeniti veliko prizadevnost vseh občanov od najmlajših do najstarejših, ki so h gradnji prispevali svoj delež. Žal v tej vasi zaradi prevelikih stroškov, niso mogli urediti telefonske napeljave. krajša povezava z občinskim središčem. DOBIJO ŠTIRI TELEFONSKE PRIKLJUČKE Krajani Bokrač se veselijo, da bodo naposled dobili telefonsko povezavo z drugimi kraji. Zadeva s telefonijo je namreč tako daleč, da bodo v V krajevni skupnosti Lendava je seveda še veliko drugih problemov, med njimi je gotovo največji pomanjkanje parkirišč za avtomobile. Na glavni ulici je parkiranje prepovedano, parkirišče ored blagovnico pa komajda zadostuje za potrebe trgovin, ki so v bližini. Z izgradnjo nove avtobusne postaje bo na voljo nekaj prostora v Mlinski ulici, toda tudi to ne zmanjšuje problema. V krajevni skupnosti nameravajo urediti tudi ulično razsvetljavo v nekaterih ulicah in okolico gradu. Zastavlja se tudi vprašanje, kaj s staro občin-sko zgradbo. ki jesedaj prej v sramoto kot okras mesta. Vedno več je predlogov, da se stavba poruši in uredi park. Poseben problem v krajevni skupnosti je tudi gasilsko društvo. To sodi med najstarejša v Sloveniji, a je v zadnjih letih neaktivno predvsem zaradi pomanjka-' nja članov, predvsem mlajših. Referendumski dinar se zbira, letna vsota je kar čedna. a denarja ni za vse potrebe. Občani prispevajo letno od 6 do 7 milijonov dinarjev, denar se troši tako, kot je bilo na referendumu dogovorjeno, za letni bazen se sredstva zbirajo ih upati je da bo bazen zgrajen, saj sicer krajani Lendave v vročih poletnih dneh nimajo kje namakati svojih kosti. Jani D. teh dneh začeli postavljati telefonske drogove na relaciji Puconci—Vaneča—Dolina —Bokrači. Čeprav bodo zaenkrat dobili telefonske priključke le štirje naročniki, ostali pa pridejo na vrsto; ko bo na pošti v Puconcih nameščena večja telefonska centrala, menijo, da je to velika pridobitev za kraj. Treba je tudi povedati, da bodo pri urejanju telefonije deležni solidarnostne pomoči, vsak naročnik pa bo moral prispevati 150.000 dinarjev, po 20 telefonskih drogov in prostovoljno delo. GRADIJO VAŠKO-GASILSKI DOM Letos so krajani Bokrač začeli graditi vaško-gasilski dom. kije že pod streho. Dom gradijo s prostovoljnim delom. prostovoljno pa so tudi prispevali ves les. Pri tem jim s krediti pomaga KS Puconci. Z deli bodo nadaljevali spomladi. Kdaj bodo dom dogradili, je sedaj težko reči, kajti to je odvisno od razpoložljivih sredstev. S krajevnim samoprispevkom namreč letno zberejo le okrog 36.000 dinarjev, V vaško-gasilskem domu bodo uredili garaže za gasilski avto in motorno brizgalno ter dve sobi za sestanke. KMETJE SO PRIKRAJŠANI Kmetovalci Bokrač tožijo, da so pri odkupu mleka v neenakem položaju s kmeti v sosednjem Kukeču. Naselje Bokrači je bilo namreč uvrščeno v nižinski predel, čeprav je na Goričkem, kar pomeni, da dobijo kmetovalci za liter mleka le 50 par, premije v sosednji vasi pa 1.50 par. Prikrajšani pa so tudi pri privezi živine, kjer namesto 30.000 dinarjev dobijo le 15.000 dinarjev. Feri Maučec TOZD BELTINKA Spreminjajo proizvodni program Tovarna pletenin Beltinka iz Bel-tinec, ki je TOZD Rašice in zaposluje okrog 300 delavcev, največ žensk, se je v preteklosti predvsem usmerila v proizvodnjo otroških pletenin ali na tako imenovani baby program. Ker pa je tovrstnih proizvajalcev vse več in ker ta program ni bil dovolj zanimiv na konvertibilnem tržišču, sd se v okviru delovne organizacije dogovorili, da ga bodo spremenili. Prvotno so .načrtovali, da bi obdržali 70 odstotkov proizvodnje baby programa, 30 odstotkov oblačil pa bi izdelovali za odrasle, šport in ženske. Toda bili so prisiljeni, da so spremenili razmerje na 50:50. Vse to se je seveda močno poznalo pri rezultatih poslovanja. TOZD Beltinka iz Beltinec polovico svoje proizvodnje izvozi, pri čemer znaša prodaja na konvertibilno območje okrog 13 odstotkov, ostalo pa na klirinško tržišče. To razmerje pa se iz leta v leto spreminja v korist konvertibilnega izvoza. V Beltincih se že dalj časa pripravljajo na gradnjo proizvodnih prostorov, kajti sedanji ne omogočajo boljše organizacije dela, tako da delajo v dokaj težkih razmerah. Za investicijo so sc odločili skupaj z delavci Rašice, zadeva pa je tako daleč, da bodo v kratkem tudi začeli z gradnjo nove pletiinice in oo fekcije. S to prvo fazo izgradnje bodo pridobili okrog 2.600 kvadratnih metrov proizvodnih prostorov, investicija pa bo stala 64 milijonov dinarjev. Z gradnjo se bodo izboljšale delovne razmere, kar po pripomoglo tudi k večji produktivnosti, število zaposlenih pa bodo lahko povečali za 40 delavcev. F. Maučec Najbolj pogrešajo prenosne sisteme žadnjc čase je v Pomurju veliko investicij na področju pit omrežja, karje gotovo spodbudno dejstvo, če očmi 'prizadevanja za hitrejše približevanje razvitij območjem v naši republiki. Najprej je treba omeniti s memo veliko investicijo, ki je že končana, to je razSlme. poslovne stavbe PTT organizacije v Murski njeno stavbo so razširili predvsem z namenom, da bi la . , njej povečali prostore glavne avtomatske telefonskecen ’ in sicer tako lokalni kot medkrajevni del. Na ta na omogočena razširitev 350 medkrajevnih priključkov, stalo 20 milijonov dinarjev. Krajevni del pa bodo razsi 1400 priključkov, kar bo veljalo 45 milijonov dinaqev. »Prav tako se pripravljamo na montažo tudi na koncih Pomurja, med drugim v Moravcjh, kj’er potekajo obnovitvena dela v recepciji v Moravskih top Ta naložba bo veljala približno FO milijonov trala pa bo imela zmogljivost 500 krajevnih PnklLnaŽe Razširjamo še štiri končne centrale. Razširitev je kon v Črenšovcih in Križevcih pri Ljutomeru, medtem trebaXlela opraviti še v Puconcih in Gornjih " , vesti-pravnnženir Geza Temlm, vodja tehnične enote za ‘ cije pri delovni organizaciji za PTT promet v Murski Vendar pri vsem tem ne manjka tudi raznih razširitve bi bile potrebne še marsikje drugje. Te» zdajšnji situaciji ne morejo izvajati, srednjeročnega piana razvoja ptt omrežja v Pom "ertovane. ker jim zlasti primanjkuje prenosnih P° ’’ jotii? morejo kupiti prenosnih sistemov, ker je oprema v c ^o-uvoza. ne uspe pa jim dobiti niti ponudbe kaj šele op ' Tudi na področju kabelskih omrežij imajo težave. »Največja je v tem, ker ni mogoče kupiti * t0$. Kljub težavam pa smo le precejšnji del naših nalog' njem letu kar zadovoljivo opravili, saj smo položili koa kabel na relaciji Murska Sobota—Radenci. Na tem 0 s0 je opravljenih nekako 80 odstotkov vseh del, jako|,a gradbena dela praktično v celoti končana, opraviti paj ■ še vezanje kabla in meritve. Povedati je treba, daso n_ tem objektu zelo pomagali mladinska delovna brig s pripadniki JLA. Brez njihove pomoči bi bili obje* s0 težavo kos.« pojasnjuje tovariš Temlin. Istdčmmo opravili tudi polaganjekablaskozikrajevnosKupnos ki je na ta način prihranila precejšnja finančnasredstv , kabla položili v skupen rov. Prav tako so položili medkrajevni in krajevni a odseku Gornja Radgona—Podgrad, kar bo om g oa ustrezno povezavo ščavniškega in apaškega obrn„ra4jiiP vozliščno centralo v Gornii Radgoni. krajevnega omrežja v Ljutomeru na Ormoški fesm Melincih in nekaj manjsih objektov na drugih kon n^orJj slednje leto bodo na področju telefonskega omrezJ ^j, končali že začete objekte, to je v Lipovcih ^^esko® pripravljajo pa tudi polaganje kabla iz Murske So Krog do Satahovec ter številne druge manjše pa jstaVniki objekte, o katerrih že potekajo razgovori s krajevnih skupnosti. »Zdi pa se mi pomembno nenli delovni organizaciji vse napore m sredstva ustne nakup prej omenjenih prenosnih sistemov, Tv” resnično ozko grlo v našem razvoju in sicer v osnutek smislu. Zato smo v našem gospodarskem načrtu —jstva, za naslednje leto imamo — namenili kar precejšnja jjnar-in sicer za same prenosne sisteme kar 100 milij°n jev.« Annine stop'll Minuli četrtek je v družbi otrok, vnukov in pravnukov praznovala 102. rojstni dan A nna Vogrin iz Rakičana, ki jo v spoštljivi starosti vsi kličejo — Tajika: Nemirne roke, vajene dela, dajejo spodbude. Ličkanje koruze, loščenje fižola in bučnega semena, česanje perja... Zdravje ji je sicer malo ponagajalo, vendar se v teh hladnih dneh najraje sprehodi po hišj sama. Samo palico rabi, najbolj vesela pa je, če lahko s kom mlajšim spregovori kaj o dolgih desetletjih: Spomini ji nehote uidejo tja v obdobje sezonskega dela. , ^10, prisrčno se spomni časov,, ko , . se fiati so otroci najraje spali na peči življenje! SP^/rdaiP in ob njej. Bilo jim je toplo, odgovora P ■ roki. MP Tudi lačni niso bili. Za to je dela, ki N P odg°v° vedno poskrbela. tudi v jem , Še njen recept za dolgo podpis za sp STRAN 10 VESTNIK, kmetijska panorama —--- IZ TUJINE NA KMETIJO ZADOVOLJNI NA KMETIJI RAJE DOMA KOT V TOVARNI Zdaj, ko delo na poljih počiva in se staro leto izteka, je čas, da tudi kmetovalci potegnejo črto med prihodki in odhodki, da bi tako ugotovili, ali je bilo poslovanje uspešno. 64-letni Franc Mulec iz Sratovec pri Radencih je to že storil, in zato lahko povsem upravičeno zapišemo, da je bilo letošnje leto za njegovo kmetijo uspešno. ,.Letina je bila dobra, kljub temu da je bila ponekod velika suša. V Šratovcih nas ni posebno Prizadela, ker so naša polja ob Muri. "Tako smo imeli zelo dober Pridelek pšenice, koruze . . . Prav tako pa je bil odličen tudi °dkos na travnikih, ki so sicer na nižinskem območju. Tudi iz hleva so bili dohodki; letos smo Prodali 10 pitancev, več tisoč litrov mleka, nekaj pujskov oziroma pitancev . . .” Kmetija obsega 8 hektarjev obdelovalne zemlje. Gospodar nekako ne more pozabiti dveh hektarjev zemlje blizu doma, ki Ju je moral pred leti prodati za nekaj drobiža, kajti z zazidalnim načrtom sta bila namenjena za novo stanovanjsko naselje Rade-nec. Bilo je to v času, ko si uruzba ni toliko prizadevala za ubranitev obdelovalnih območij, ^e bi se gradnje lotevali zdaj, bi dobil nadomestno zemljišče. Franc Mulec si je v življenju ''oliko prizadeval za napredek Kmetijstva in za boljši standard. Lahko rečemo, da je uspel, saj je Kmetija opremljena z vsemi ^r?ii, zato je delo lažje kot pred eti. To je tudi spodbudilo sina anka, da je po končani šoli ostal na zemlji. Zdaj je star 30 ,ot. poročen s sovaščanko Miro, unata 5-letnega Kristijana in 3-otno Valerijo. S snaho je seveda %|o zadovoljna tudi mama Fran čiška. Lahko torej zatrdimo, da se vsi dobro razumejo in pridno delajo. Mladi gospodar Janko je na naša vprašanja, kaj se bolj splača: pridelovanje poljščin ali pa reja živine, odgovoril, da bi bilo delo lažje in verjetno dohodek višji, če bi se ukvarjal s samo eno dejavnostjo, vendar pa se ne upajo preusmeriti, kajti nikoli ne veš, kako bo na tržišču. Torej so se zdaj, ko pridelujejo poljščine (letos je na primer ta kmetija prodala 6 ton pšenice) in redijo živino, nekako zavarovali, da dohodek (vsaj pri eni od teh dejavnosti) ne bo izpadel. Res pa je, da vidijo veliko prihodnost v živinoreji. Zdaj imajo v hlevu 25 glav goveda, v prihodnje pa bodo stalež povečali, zlasti šte vilo krav, ki naj bi jih kmalu bilo okrog 10. Ugotavljajo namreč, da precej cvenka navržejo teleta in prodaja mleka. Sploh pa si na tej kmetiji prizadevajo, da bi čimprej imeli vso živino iz domačega hleva, kajti nakup bikcev za nadaljnje pitanje se ne izplača. Šratovci sicer niso velika vas, vendar pa podatek, da "so v naselju le trije mladi kmetovalci, veliko pove. Torej, da večina mladih še vedno drvi v industrijo, si poišče zaposlitev, po drugi strani pa ostajajo polja, ki so bolj površno obdelana. No, kaže pa le na bolje, saj osebni dohodek ni več visok, zato se Človek spet vrača na zemljo. In prav je tako! Š. SOBOČAN Čeprav v naši rubriki običajno predstavljamo kmetovalce. bomo tokrat pisali o kmetovalki. Jolanka Čer iz Kuštanovec sicer ne živi sama, ker pa je njen mož po poklicu avtoprevoznik, se s prašičerejo ukvarja ona. Takoj v začetku moramo tudi povedati, da je Jolanka iz bratske republike, kar med pogovorom nismo opazili, ker že lepo govori po prekmursko. To nam je povedala sama. Oba z možem sta več kot devet let delala v A vstriji in tam sta se tudi spoznala. Odločila sta se. da se vrneta domov na moževo domačijo in začneta s kmetovanjem. Dokupila sta tri hektarje zemlje, tako da imajo Čerovi sedaj šest hektarjev obdelovalne zemlje. Celotna domačija, stanovanjska hiša in hlevi. vse je zgrajeno na novo. Imela sta precej privarčevanega denarja, od KZ Panonke pa sta dobila še 120 starih milijonov kredita. V vse skupaj so Čerovi vložili okrog 600 starih milijonov. Z gradnjo so začeli 1081. leta in še isto leto vselili prve svinje. Najprej so se mislili ukvarjati le s plemenskimi svinjami. v hlevu jih je sedaj 50, potem pa so zaprosili še kredit za bekone. V- začetku so imeli domače svinje, potem pa so jih dali pripeljati še iz Nemščaka. V bodoče mislijo število ple-_ menskih svinj povečati na sto ravno tako bodo imeli tudi be-konov več kot sto. U petih letih, odkar sta se vrnila iz Avstrije, je bilo na Čerovi domačiji veliko narejeno. Ko pa smo Jolanko vpra šali. kako je zadovoljna s sodelovanjem z zadrugo, se je razjezila: »S prašiči, ki jih pripeljejo iz Nemščaka. nisem zado voljna. Boljše obdržijo zase. mi pa dobimo le slabše. V pogodbi piše, da bi moral veterinar vsak mesec pregledati svinje. U našem hlevu še ni bilo nikogar. Tudi iz zadruge se ni še nihče oglasil, da bi nam dal »Delo na kmetiji ni več težko, povrh vsega pa me prašičereja veseli,« nam je povedala Jolanka Čer iz Kuštanovec. kake napotke. Znajdem še, kakor pač vem in znam. Zraven plemenskih svinj sem se odločila še za bekone ravno zato, ker baje pri bekonih veterinarji pogosteje pridejo na dom.« Na šestih hektarjih zemlje pridelujejo večino koruzo in ječmen. Dokupili so še 15 ton koruze in vse silirali. Kljub temu pa porabijo veliko dragega krmila. Na poljih dela večinoma mož. saj imajo traktor 'in vso potrebno mehanizacijo. Kupiti hočejo nov traktor, kombajn pa imajo že naročen. Kljub hribovitemu svetu se lahko zemlja dobro obdela le z mehanizacijo. Jolanko smo seveda vprašali. kako to. da se je odločila za kmetovanje, zakaj ni šla raje delat v tovarno, kot takrat, ko je bila v 1 vstriji. Odgovorila je: "Mož ima že svoje delo, vendar moram nekaj tudi jaz delati. Če bi bila kje v bližini Murske Sobote, bi mogoče res šla delat r tovarno. Iz Kuštanovec pa se ne morem vsak elan voziti na delo. Marsikdo misli, da toliko prašičev zahteva tudi ogromno dela, pa ni res. V tovarni bi morala delati osem ur dnevno poleg tega bi mi še vožnja vzela veliko časa. V hlevu pa je dela zjutraj za dve uri in zvečer za tri ure.« Čerovi so tudi vneti čebelarji. Imajo 120 panjev čebel, ki jih vozijo na pašo v Slavonijo in na Pohorje. Samo letos so dobili za med čez 400 tisoč dinarjev. Hčerka hodi v sedmi razred osnovne šole in tudi ona rada pomaga. Mama pravi, da naj si izbere primeren poklic, da si bo potem vedela sama pomagati na kmetiji. Razmišlja predvsem o veterini, saj to pri živini pride najbolj prav. Jolanki ni žal. da se je odločila za usmerjeno kmetovanje, le da bi bilo več pomoči še z druge strani. Bernarda Peček Agrostroj Ljubljana že več kot 30 let izdeluje namakalne naprave v stabilni, polstabilni in Premični tehniki ter vso ostalo opremo (agregate, cevi, razpr-s'lce), kije potrebni za dobro in uspešno tehniko vseh vrst namakanja (tudi kapljični sistem). V tako široki ter kompleksni Proizvodnji pridobljene izkuš-uje zagotavljajo predvsem kva-uteto izdelkov in opreme, kompletne ponudbe, od pro-Jekta do izdelave in dobave opreme, montaže, priučitve delavcev za upravljanje namakal-Um sistemov in servisa. Raz-Uovrstnost proizvodnega programa — agregati, razpršilci, ?očna krila, cevi in oprema, morosistemi za fekalije, kaplji-ias.lo namakanje, rastlinjaki, si-kosilnice, premazi z umet-mmi masami, tlaki, servisi itd., omogoča da z organizirano po-udbo v obliki inženiringa Ag-stroj Ljubljana zadovolji vsa-ke®a kupca. Frepričani so, da zadovoljstvo Partnerjev, priznanja, dobljena in rSeh koncih sveta za kvaliteto funkcionalnost izdelkov, po-kvaliteto Agrostrojevih Npostrojeve izdelke odliku- Beltinec in cca 1800 na lažjih tleh ske Sobote, Silosni stolp je prav gotovo najboljši silos, ker prav v njem siliramo vse vrste krme ob najmanjših izgubah Kmetija Draga Poštraka v Cezanjevcih obogatena z na makalno napravo Agrostroja iz Ljubljane, ki se bo p< lastnikovem mnenju izplačala že v treh letih jejo razen tehnoloških, fizičnih in estetskih lastnosti tudi izkušnje in interes, kako čimbolje in kvalitetno poseči z izdelki v posamezne zvrsti dejavnosti pridobivanja in shranjevanja kmetijskih kultur. S temi lastnostmi pa daje Agrostroj velik pomen nadaljni proizvodnji, z njo pa stalen poudarek osvajanju modernih tehnologij. Tehnično-projektivni biroji Agrostroja Ljubljana so nenehno povezani s proizvajalci kmetijske, proizvodnje in instituti v Jugoslaviji in svetu (vključujoč institucije OZN-FAO, UNIDO, 1FAD). Še več. Vedno sojim tudi na razpolago, zavedajoč se, da le s skupno znanostjo in prakso lahko rešujemo probleme za izboljšanje proizvodnje kmetijskih kultur v borbi za hrano. ______________ NAMAKANJE V POMURJU r V KG Rakičan, kot nam je povedal Karel Benko, referent za poljedelstvo in mehanizacijo, so že začeli s pripravami na namakanje na večjih površinah, ' ha, predvsem v okolici Mur- Rakičana. Pojavlja pa se problem vode. saj so vezani na vodne vire. Vodo naj bi črpali delno tudi iz bakovske in ostalih gramoznic. Računajo, da bi bil celoten projekt do naslednjega leta pripravljen tako, da bi lahko pričeli z izvajanjem. Z namakanjem bi izpade proizvodnje kmetijskih pridelkov zmanjšali, saj so ti sedaj bili na nekaterih površinah tudi polovični. Doseganje maksimalnih pridelkov pa je seveda pogojeno z zadostnimi količiriami vode. Projekt pripravlja Agrostroj iz Ljubljane. V ABC Pomurka, KG Rakičan pa upajo, da bodo že v letu 1984 vpliv suše uspešno ' odpravili. Poleg projekta, pa v Pomurju na podrpčju Dobrovnika in v Cezanjevcih že delujejo trije namakalni sistemi pri individualnih kmetijskih proizvajalcih'. IZVAJALEC NAMAKALNIH SISTEMOV V POMURJU JE AGROSTROJ LJUBLJANA Agrostroj Ljubljana in ABC Pomurka, KG Rakičan sta se dogovorila o sodelovanju — namakanju približno 1250 ha površin. Osnovni kocept namakanja bi bil na črpanju vode z diesel agregati, pritiska 12 atmosfer. Razvod vode do površin oz. po površinah bi bil s površinskimi Al-cevovodi, profila 200 oz. 150. Samo namakanje bi se izvajalo s cevno tehniko. Cevna tehnika namakanjaje v svetu že poznana, v Jugoslaviji pa jo dejansko-uvajamo šele v zadnjem času. Sam sistem namakanja bi se odvijal tako: na celem sistemu oz. na površini bi delale 2 do 4 naprave s cevno tehniko. Dolžina plastičnih cevi, ki so navite na plastičnih bobnih, je 300 do 350 metrov? Pritisk, ki se dobi iz agregata služi za pomikanje razpršilca, oziroma za samo namakanje. Naprava je toliko bolj primerna, ker je uporabljiva za namakanje visokih kultur kot je kuruza in pa za nizke kulture. PROIZVODNI PROGRAM AGROSTROJA LJUBLJANA Poleg namakalnih sistemov ima Agrostroj še naslednji proizvodni program: Proizvodnja plastičnih silosov za siliranje, silosov za sipke materiale in silosov za gradbeništvo. V zadnjem času izdelujejo v okviru pekarske industrije tudi silose za moko. -------- INFORMACIJE: - A®OSTRO] LJUBLJANA AGROSTROJ LJUBLJANA 61117 LJUBLJANA Draga 41 Telefon: (061) 555-366, 557-052 Telex: 31271 yu argos Dejansko lahko Agrostroj s kooperanti ponudi kompleten transport moke od silosa do peči za peko kruha. Prav tako proizvajajo tudi rastlinjake za vzgojo vrtnin. Osnovna konstrukcija rastlinjaka je iz aluminija, kritina pa je valovita plastika domače proizvodnje. Rastlinjake proizvajajo za družbeni sektor v optimalni velikosti od 1000 do 1500 kvadratnih metrov v enem objektu, za privatni sektor pa optimalne velikosti 312 kvadratnih metrov. Enak tip objekta se lahko uporabi tudi za piščančje farme, kunčje farme, v zadnjem času z uporabo posebne kritine pa tudi za vzgojo šampinjonov. Vsi Ag-rostrojevi objekti so popolnoma avtomatizrani. STRAN 11 15. DECEMBRA 1983 ne zgodi se vsak dan Debbie Reitman si je izmislilj novo vrsto tradicionalnih punčk iz cunj, pridobila za proizvodnjo neko tovarno iz West Hartforda in igračke gredo v prodajo kot že nekaj let nobena druga. Toda bistvena novost ni le v prikupnosti punčk iz cunj, temveč v tem, da dobi kupec ob nakupu tudi rojstni list in dokumente o posvojitvi. Ce sklepamo iz tega, \ kar vemo o preteklosti, se bo na Zemlji razvila sposobnejša zavest. Kakšna bo in kako se bo razločevala od naše? Zamislite si Tyranosaura rex, največjega med dinozavri, kako se sprehaja po bujnih gozdovih davnine. Velik je kot trinadstropna hiša, mišice mu pokajo od moči, v razprtih čeljustih se mu svetijo vrste kot britev ostrih zob — velikanski uničevalni stroj. Kljub temu pa je neumna žival, ki v svoji glavi nosi zelo majhne možgane. MOŽGANI PRIHODNOSTI Ko pade mrak, se iz skrivališča prikaže majhna kosmata živalca. Lakota jo sili, da urno brska po podrasti in si za obed lovi črve in žuželke. Tedaj velika tiranoza-vrova postava zatemni nebo in njegova senca pade na drobno bitje, ki si v naglici poišče zavetje. Ta prestrašena živalca je eden prvih sesalcev na Zemlji. Se zdaleč ni strah zbujajoči bojevnik, pač pa je inteligentni velikan svojega časa in je najnaprednejša oblika življenja na našem planetu. V sorazmerju s svojo telesno težo ima petkrat več možganov od tiranozavra in 20 krat več od še bolj zaostalega rastlinojedega dinozavra, ki je bil poglavitna tiranozavrova hrana. Zakaj so prvi sesalci bili toliko razumnejši od dinozavrov, ne moremo zagotovo vedeti. Verjetno pa sta ogroženost in pritisk, pod katerim si živeli, poglavitni vzrok, da je v boju za obstanek razum dobil tolikšen pomen. Drobno bitjece je živelo v stalnem strahu pred nevarnostmi, čez dan se je večinoma skrivalo in si hrano iskalo v varnem zavetju noči. Nesposobno za obrambo se je moralo zanesti na svojo iznajdljivost. Čeprav se sesalci in dinozavri med seboj precej razločujejo, oboji izvirajo iz rodu plazilcev. Prvi plazilci so se razvili iz dvoživk, te pa iz rib. Vse tri vrste živih bitij — ribe, dvoživke, plazilci — so bile razmeroma nerazumne in njihovi potomci se vse do danes skorajda niso spremenili. Toda sesalci so bili naprednejši; zgodba o razvoju razumnosti pripada skoraj izključno njim. Pojav sesalcev na planetu je prvi pomembni korak v razvoju zavesti. Na začetku so sesalci — natančneje, danes izumrla vrsta sesalcem podobnih plazilcev — bili številni, kruti in izredno uspešni. Pred .'50 milijoni let so bili najmočnejša živalska vrsta na Zemlji. Kasneje pa so iz neznanih razlogu/ nazadovali v velikosti in številu in se umaknili dinozavrom, novim vladarjem planeta. Več kot 100 milijonov let so sesalci ostali podrejeni velikim plazilcem in so se v tem obdobju le malo spremenili. Pred približno 70 milijoni let pa se je zemeljsko podnebje nenadoma spremenilo in dinozavri,- ki se niso mogli spremeniti, so množično izumirali. V nekaj milijonih let so izginili. Tedaj so sesalci, ki so ostali brez svojega največjega naravnega sovražnika, zasedli votline izumrlih plazilcev in se začeli razvijati v najrazličnejših smereh. Nekatere vrste so osvojile zrak in se razvile v netopirje, druge, kot npr. delfini in kiti, so si za življenjski prostor izbrale vodo. Mnogi so ostali na gozdnih tleh, tisti, ki so splezali na drevesa, pa so bili predniki opic. Kot druge vrste, ki so ostale na tleh ali v votlinah, so se tudi živali, ki so živele v drevesnih krošnjah, telesno prilagodile novemu okolju: razvile so se roke, ki so se laže oklepale vej in da so laže precenile razdaljo in prostor, se jim je izboljšati vid. Tako se je postopoma razvijalo njihovo telo. Prebivalci krošenj pa so potrebovali tudi večje in sposobnejše možgane. Ko je naš prednik skočil z ene veje na drugo, je potreboval hiter in zanesljiv računalnik, ki je moral uskladiti telesne gibe z razdaljo, hitrostjo vetra in premikanjem vej. Vse to je moral storiti v delčku sekunde, vsaka napaka pa je bila kaznovana s smrtjo ali hudo poškodbo. Ta naravni računalnik — možgani — so za opravljanje svojih nalog potrebovali določene miselne sposobnosti in pa bogat spomin, ki je bil sposobne beležiti pretekle izkušnje. Prvotni sesalci, ki so ostali na gozdnih tleh, so imeli preproste možgane, ki niso bili sposobni .tako zapletenih operacij. Spet je obveljal zakon, da preživi le najsposobnejši. Kot se v vsaki družini razvijejo majhne razlike med posamezniki, so se tudi med temi živalmi pojavile nekatere, ki so bile nekoliko pametnejše in so zato imele več možnosti za preživetje, ostale, manj iznajdljive, pa so propadle ali ostale na nizki razvojni stopnji. Z naravnim izborom so se možgani drevesnih prebivalcev razvijali tako glede velikosti kot sposobnosti; hkrati sta se razvijali ročna spretnost in natančnost vida. Po 40 milijonih let nenehnega razvoja so potomci prvih prebivalcev drevesnih krošenj postali nova živalska vrsta — opice in njim sorodni opičnjaki. Opice se vse do danes niso NEJASNO — Dragi, oprosti, služkinji sta se prismodila prepečenec in slanina, tebi pa se mudi v službo. Se da to nadomestiti z nekaj poljubi? — Njenimi ali tvojimi? PRIJAVA ŠKODE ,,Ovinek sem gladko izpeljal, nato me je zaneslo s ceste, prebil sem ograjo in se zabil v drevo. V tistem trenutku sem izgubi! oblast nad vozilom . . EDINA OVIRA — Jaz ga ljubim, on kar nori za mano, imava skupne interese, on dosti zasluži, skratka, presrečna sva, ko sva skupaj. — Kje so pa potem težave? — Ne vem, kako naj to povem možu . . . NESTRPNICA — Ne bom te čakala celo večnost! Si si že obul čevlje? — Sem, razen enega. mnogo spremenile, njihov razvoj je bil končan. Opičnjakov razvoj pa se je nadaljeval. Zrasel je, po stal težji in se z dreves spustil na gozdna tla, v okolje, ki so ga njegovi mali predniki zapustili pred 40 mili j oni let. Tako je bilo vse nared za naslednjo stopnjo v razvoju zavesti. Pred približno 15 milijoni let se je rod naprednih opičnjakov, prednikov goril in šimpanzov, naselil v gozdovih vzhodne Afrike. Sprememba zemeljskega podnebja je spet vplivala na tok razvoja. V hladnejšem in manj vlažnem podnebju je trava preraščala vedno večja področja in ko se je tako podnebje ustalilo, so nastale afriške savane. Savana je s svojimi skrivnostmi privlačila radovedne opičnja-ke. Postopoma so se najpogumnejši in najpodjetnejši med njimi spustili z dreves in začeli raziskovati novo okolje. Na tej stopnji pripovedi manjka fosilnih dokazov in le ugibamo lahko, kaj se je dogajalo naslednjih nekaj milijonov let. Vemo le, da je savansko okolje opičnjakom verjetno ustrezalo, ker kasnejši fosilni ostanki, kažejo, da so se tam trajno ustalili. Vendar te generacije niso bile več opice, ampak nova vrsta živali, ki hodi vzravnano kot človek. Nova žival je imela tudi bolj razvite možgane; v primerjavi s telesno težo, so bili dvakrat večji od opičjih. Fosilne najdbe pričajo, da se je to dvonogo razumno bitje pojavilo v Afriki pred tremi ali štirimi milijoni let. Njegovo ime je Australopithecus afarensis. Kot vsi mesojedci njegovega časa, je bil spreten lovec, poleg tega pa se je moral braniti pred levi in hijenami. Avstralopitek je bil nizke rasti in šibko grajen, tehtal je približno 35 kg in ni imel ostrih zob niti druge naravne zaščite. Telesno šibkost mu je nadomestila moč razuma. Kakšne okoliščine so sprožile nenavadno avstralopitekovo naprednost? Jasnega odgovora ne vemo, vendar se raziskovalci človeškega razvoja strinjajo, da je bila pokončna drža poglavitni razlog. Z osvobojenimi rokami je lahko prenašal hrano in orožje, lahko pa si je tudi izdeloval in uporabljal orodje. Avstralopitek je bil zmožen ustvariti prvo omiko. Kako pa je izkoristil to zmožnost in kako so njegove telesne vrline vplivale na razvoj njegove zavesti? Odgovor se skriva v teoriji naravnega izbora. Posamezni izdelovalci orodja v družini dvonogih opičnjakov so se razločevali po spretnosti in iznaj- Instinkt namesto kompasa Leta 1952 je avstrijski znanstvenik Frisch opravil zelo zanimiv poskus, ki je potrdil, da čebele na široko izkoriščajo za orientacijsko sredstvo dnevno svetlobo. To je bilo presenečenje. Čebele namreč nimajo enkrat za vselej določenih poletnih poti kot ptice selivke. Prav tako nimajo niti prirojenega nagnjenja do kakšne smeri kot nekatere žuželke ali pajki. Čebele spreminjajo cilj letenja vsak teden, včasih pa tudi iz dneva vdan. Vendar pa se s poletov v najrazličnejše smeri vedno zanesljivo vrnejo k do-, mačemu panju. Frischev poskus je potekal takole: čebele-delavke so nasajali. da so zbirale nektar na ’ točki, kije bila 150 m južno ‘od panja. Čez nekaj časa so dljivosti pri svojem delu. Sposobnejši so postali junaki, izdelovali so boljše lovsko orožje in si izmišljali učinkovitejše načine lova. Prinašali so več plena in njihov rod se je hitreje širil, postopoma pa so prevzeli celotno družino. Spretnost in iznajdljivost sta se razširili med vsemi dvonogimi opičnjaki. Iznajdljivost in spretnost sta dve plati razuma, ki izvira iz zavesti. Ce se ti dve sposobnosti razvijata, raste tudi razumnost. Tako je pokončna drža, ki je omogočila izdelovanje in uporabo orodja, razvijala zavest opičnjakov. Možgani, ki so se razvili, niso bili ravno veliki; bilo jih je za pest, tehtali pa so pol kilograma. Po drugi strani pa tudi telo, ki so ga upravljali, ni bilo veliko. Pri' ugotavljanju živalske razumnosti je treba težo možganov primerjati s telesno težo, kajti vsaka žival uporablja del možganov za nezavedno telesno delovanje. Ta del možganov deluje kot telefonska centrala, ki sprejema sporočila čutil in pošilja avtomatska sporočila v nasprotno smer: Beži od nevarnosti! Približaj se hrani! In tako naprej. Le manjši del sivega mozga ni vključen v to samodejno dejavnost in se kot spomin, načrtovanje in nepro-gramirano odzivanje lahko razvije v razum. Avstralopitekovo majhno telo je za samodejno delovanje potrebovalo sorazmerno majhno število možganskih celic in tako je več prostora ostalo za spomin in preprosto mišljenje. Avstralopitek se je do te stopnje razvil pred dvema ali tremi milijoni let, dolgo potem, ko so se njegovi, predniki iz gozdov preselili v savano. Takrat se je v nekaj milijonih let razvil Australopithecus africanus in kasneje večji Australopithecus robustus. Potem pa se niti telesno niti razumsko ni več bistveno spremenil. Kot se je to zgodilo mnogim vrstam pred njim, je tudi avstralopitekov razvoj zašel v . slepo ulico. Pred 750 tisoč leti je izumrl. Dosti preden je izumrl, se je iz avstralopiteka razvila stranska vrsta razumnih bitij — Homo erectus, pokončni človek. Hodil je vzravnano kot avstralopitek, vendar je bilo njegovo telo vedno manj podobno opičjemu in vedno bolj človeškemu. Imel je tudi večje možgane. Razlike v možganski teži na začetku skorajda ni bilo, vendar se možgani avstralopiteka niso več razvijali, medtem ko je človekova razumnost nenehno rasla. Začelo se je najnovejše obdobje v razvoju zavesti na Zemlji. (Dalje) severno od čebelnjaka. Zdaj se čebele ob vračanju niso napotile naravnost k panju, temveč so pričele s privajeno smerjo — severom. Ko so preletele 150 m in niso našle panja, so postajale nervozne. Sele po prizadevnem iskanju so odkrile svoj dom. Če bi se čebele orientirale po zunanjih znakih, bi se nedvomno odpravile naravnost k čebelnjaku. Čebele pa šo se orientirale le po nebesni orientacijski točki —soncu! Če vas veseli, lahko poskus Jone Murphy, de ve tin devetdesetletna prebaWca *z angleškega mesta Swintona, je v domu za orwmogfe nate deset let mlajšega vdovca Georgea Brearteyja m se je goreča ljubezen, ki sta jo zaljubljenca kronate roko. „Čudovito je spet v zakonu," je dejala Pre,r^p Jane, najsterejša nevesta na Otoku in morda celo ”• ” tu. To je Janin tretji zakon, zakonca pa imata skup« vnukov in pravnukov. Po žolčni razpravi je uprava kalifornijske univerza keley sprejete sklep, ki določa, da so ljubezenska raz»”^ med profesorji in študentkami oziroma med profes®”^. in študenti „resna kršitev poklicne etike". Niso pa P*®" deli kazni za tiste, ki tega sklepa ne bi spoštovali. drugje smo prebrali rij V pokrajini Buluk na severu Kenije so arheotogFn« fosilne ostanke človeku podobnega bitja, stare 1/ m nov let. Znanstveniki so sporočili, da bi to utegn«* ŽB ostanki skupnega prednika človeka in opice, W 9 dolgo iščejo. , -rilec Za hišo v Londonu, v kateri je neki množi«”* "J? r opravil več umorov, vlada precejšnje zanimanje. v®* je izvedelo, kaj se je v stavbi dogajalo, se je go t;soč na vsak način znebiti. Kupci so zanjo ponujali ž® L ta * funtov (približno 8 in pol milijonov dinarjev), če^® 2 ti-dokaj slabem stanju. Posrednik pa hoče doseči vsW soč funtov (12 in pol milijonov dinarjev). O POJASNILO e bil tale med vrati, ki je vprašal za 1 i' Siplič? ipličeve Jožice brat . . . ne poznam . . . 135-LETNA NEFISA K vasi Zagbanu blizu Is-mailije v Egiptu živi Nefisa Abdalah Negmedin. ki ji je baje 133 let. Kairski časnik Al Gumhurija je pred kratkim objavil članek o najstarejši Egipčanki, v katerem piše, da Nefisa še vsak dan redno opravi pel predpisanih molitev in da se r ramadanu posti. Poročila se je. ko ji še ni bilo trinajst let. moža, kimujepomagala izbrati drugo in tretjo ženo, je preživela za mnoga desetletja. Zdaj živi pri vnuku Mustafi. ki je star dvainosemdeset let. Kljub „ VZROKI” ZA DOLG0 življenje akte”''' ■ G0' Sovjetski in ameriški znanstveniki s” s Uvli01'^' vati v raziskavah o podaljšanju človekovega & te rontologi, antropologi, etnografi in soc'ol3$AaZ’s' a * kave v Sovjetski zvezi izbrali Balkari na K® j^jdž®? »itio Jakutsk v Sibiriji in nekatere predele A«^„0 o0 Združenih državah Amerike pa Robertson, ”■ ’ » jo-v državi Kentucky, kjer je največ starih jjudL Laj0' Že prve ugotovitve so pokazale, da v®«in Jega čakajo visoko starost, nikoli ni zapustila spreminjala poklica ter hrane m življenjskih pr0tre ne vajo, da jih je to obvarovalo pred duševni sonce. Torej se mnoge živali znaj« orientirati po soncu. Venda j to težavno, saj se sonce nen h no premešča po nebesne' svodu. Da bi se žival laM držala določene smeri, m upoštevati spremembe p žaja sonca ob raznih ura In res so skušali čebele na mizici s hrano pokriti Z prozornim pokrovom, sojih zaprli v »temnico«-P tlej pa spet izpustili v pro’so Kaj se je zgodilo- Cebe' k poletele naravnost nase . čebelnjaku, čeprav sonce bilo na obzorju. Kaj J L pomagalo, da so lahko popravek v času? _ .je) — — , vedno visoki starosti Nefisa^ obiskuje svoje potom^- v rai-kar precej, stanuje] prH' ličnih krajih. vnukov, prapravn 99- prapravnukov fe na / Sefi« ie preprosto živi. Vs al nikoli ne gre sPa,En0 zvečer, je pa obte / i Predvsem pa uf' . i„0 mleko. Čeprav ze d nobenega zoba v • umetnih čeljusti- ^0^'' ne mara teh umetnih ■ HI HOBB BBBB ■■ BBBB BEBK OEM BBBI HB MB Hotel GROZD GORNJA RADGONA VRS VRBI NR SILVESTROVANJE . in na praznične večere 1. in 2. januarja 1984. Zabaval vas bo zagrebški ansambel ADONIS s pevcem VLADOM PETRINCEM. « Nudimo vam bogato silvestrsko večerjo s srečolovom ter enodnevne | in dvodnevne pakete po ugodnih cenah. Rezervacije in vse informacije dobite po telefonu: 74-030 ali v recepciji hotela. ■ —— VESTNIK, 15. STRAN 12 za vsakogar nekaj TETICE • Kdo ti je povedal tiste neumnosti, ki si jih sinoči v družbi na moj račun? - Tetice so mi povedale. J- Hvala. Mislil sem, da so samo strici taki . . . iz sveta medicine RADIO MURSKA SOBOTA ^rtin rekreacija ^trobika je zaenkrat še mod-muha, ki je v zadnjem času ?uogatila izbiro športne rekreaci-To so krepilne in raztezne ®®nastične vaje, ki lahko trajajo J® «0 do 40 minut. Potekajo ob Posebno izbrani glasbi, ki ustvar-11 Mez oziroma občutek lahkot-.°sti in prijetnosti. Prostor mora J® zračen, primerno velik in čist. * bolje je, če vadimo na svežem aku. Vadbe se je najbolje "»učiti na tečaju, potem pa jo rajamo vsak dan ali vsaj trikrat saln' doma. Vaja se z ogrevanjem in razgibava-i temu sledijo vaje velike AEROBIKA vo, če vemo, ua naj bi se s to dejavnostjo ukvarjale široke množice, in če bi naj imela vadba namen okrepiti le aerobno zmogljivost. Vaje so izbrane tako, da pride posebno do izraza raztezanje mišic in veznega tkiva v bokih, kolkih, hrbtenici, ramenih, prsnem košu, vse pa seveda z namenom dobrega počutja, večje gibčnosti in skladno razvite postave. Za slabše kondicijsko pripravljene in nerazgibane ljudi je aerobna gimnastika zelo zahtevna, zato je bolje, da si hitrost vaj za začetek določijo sami in šele ^'a ta trebušne mišice. Med ležajem na hrbtu pritegujte izmeno kolena k prsim (zdaj levo, zdaj desno). Ponovite desetkrat. 0 Pa seveda ni edina vaja. Pojdite na tečaj! Javnosti, ki se končajo z TtwVata° dejavnostjo. Jane lemk k'K svet »zastrupila« z sc “nimi vajami, priporoča, da 4 Pn vajah velike intenzivnosti Pulz do 160 udarcev na '°- Vendar to ni priporočlji- postopoma prehajajo na običajen ritem. Tudi dolžino vaje le počasi podaljšujemo od začetnih 5 minut Seveda pa je uspeh teh vaj manj viden, če se ukvatjamo še s kakšno drugo športno-re-kreacijsko dejavnostjo. Visok krvni pritisk Čeprav posamezniki večkrat trdijo, da je krvni pritisk moč znižati, če se podate v planine in tam preživite nekaj časa, pa temu ie ni tako. Leta in leta so strokovnjaki ugotavljali, da imajo ljudje, ki žive na območjih visoke nadmorske višine, nižji krvni pritisk od tistih, ki žive na nižinskih območjih. Menili so, da je temu tako zelo, ker da telo avtomatski nadomešča primanjkljaj kisika v planinskih območjih s širjenjem krvnih žil. Toda ta teza je naposled odvržena. Pravkar so namreč končali poizkuse na prebivalstvu planin v Čilu v Južni Ameriki. Pri tem so ugotovili, da je odločilno pri vsem tem ne toliko, kako visoko ima kdo dom, ampak KOLIKO JE! ■ hrano in v omejenih količinah, opravljajo težka fizična ročna dela pod grobimi in hladnimi vremenskimi razmerami. Premikajo se počasi, nikoli ne posedajo daljši čas, kar sicer vpliva na debeljenje. Konkretno: od 759 občanov, ki so jih znanstveniki ,,obdelovali”, so samo pri 5 moških in 12 ženskah ugotovili pretirano telesno težo. Pa še večina teh je prej živela v nižinskih predelih. Torej, spoštovani bralci, če želite znižati številke vašega visokega krvnega pritiska, vam ni treba v planine, samo jejte manj, več se gibljite in delajte. Dr. I. Belan vsak teden od 16.30 do 17.00 na Radiu Murska Sobota. Lestvica tega tedna: 1. Maniac —Michael Sembello 2. Karma Chameleon — Culture Club 3. Say,say,say — Michael Jackson in Paul McCartney 4. Sunshine Reggae — Laid Back 5. Dolce Vita — Ryan- Paris Nagrado — vstopnico za Disco D v hotelu Diana — prejmeta: 1. Majda Sever, Puconci 20 c, 69201 Puconci 2. Dragica Horvat, Puconci 17, 69201 Puconci Naša nova predloga: 1. Red,red wine — UB 40 2. Love reaction — Divine Biologi teksaške univerze in kardiologi Mayo klinike iz Rochestera so razdelili prebivalce v tri skupine: skupino, ki živi ob obali (nadmorska višina do 300 metrov), skupino, ki živi v planinah (3.000 do 3.500 metrov) in skupino, ki prebiva na območjih, ki so od 4.000 do 4.500 metrov nadmorske višine. Ko so izključili vse variabilne faktorje, je ostala edina čvrsta vez med telesno težo in krvnim pritiskom. Dasirav-no je nadmorska višina imela določeno vlogo, prav tako starost, je bila vseeno telesna teža odločilna. Zakaj imajo torej ljudje, ki žive na višinah, nižji krvni pritisk. Verjetno zato, pravijo raziskovalci, ker je življenje takih ljudi težko, torej veliko več delajo kot v ■ nižinskih predelih, zato se pri njih ne pojavlja debelost. Jedo zdravo IZNAJDLJIVOST — Oh, končno! vas. Vi ste tisti, tremi dnevi . . . Dobil sem kj je pred — . . . Ne. Zmotili ste se. Samo podoben sem mu . . . SREDNJE — Tale kolaček je ravno pravšen. — Kako to mislite? — Če bi bil boljši, mi ga ne bi dali, če bi bil slabši, pa ga ne bi mogel pojesti . . . naši otroci DARUJMO POZORNOST bo„.sc bliža praznik nekoga iz st Prijateljev in znancev, bi „ n° znova sprašujemo, kako Ud ’ Udarili, Češ, saj ima vsega le Jlek- Vendar menimo, da gre ^"POZORNOST, da je to Pm" darila, ki ga poklanjamo Pregovor pravi: Z«(o l darila, velika obveznost. ” fitM^dimo Pr‘ ‘zbiranju daril da ne spravmo gostite- ’ imajo darila v domačem oh, w krogu povsem druga-^iien ^ Uporabnosti, kot darila, P^jatoljem in znancem, krilca u- se za mala, prikupna s4. ’k i so uporabna in estet-^tt^o^ibajmo se kičastih j‘h Je *io pj asteJemo lepe denarce, do-4bir So ,e navlaka, na kateri se H if?*1, z okusom okrašeno * fopjjyzraz želja in misli, skritih la.rimamovelikega, vendar ne zaupajo. Saj razumem. ^V. RnPrno bi bilo. Nazadnje imajo Hon»pa počakal... Foto: J. Stolnik ^nično tudi v Dokležovju dneh i« bilo v Dokležovju v uriio h Va*1no> saj so urejali in obnavljali VOrano,, da bi bila nared za dvojno slo-t-^tto 0. a Počastitev Dneva republike in za '1“ bil res °rilcv obnovljenega kulturnega objekta, d ”^redraA'X>tre'3en nove preobleke. A ska vrednost del znaša 1,500.000,00 Sv ke zniJ r ™° s skrbnim in racionalnim delom etaKra>p a ie Povedal prizadevni predsednik < L*irckrii ?ne skuPnosti Dokležovje. ta . > sai ' Vaškega doma je bilo že nujno po-Prost^.žamakalo na vseh koncih, dvorana in i^Storov tudi niso bili več zgled kulturnih * e'ektrično napeljavo smo obnovili No a''Ski Rr ’■ J?!40 bodo omogočeni tudi večji Hei n?6"'’ k* terjajo zahtevnejšo osvetlitev. l>r dela Sm° u^Btu't popraviti do praznika, Svečan3S 5e ^a.” Tako je tekel pogovor .pdf^bvijo, ki jo je pripravilo “as3 obnovrI,,Sk0 Dokležovje. ^°Pu prej tmern odru pa so se v prisrčnem “el - ti vsc generacije, od vnučkov v s^lepji, - । m zb°ru do babic, ki so zapele n ^stni ’ Q pa ze skoraj pozabljenih partizan- d . ite^nskim Prireditve je bil izpopolnjen s * rftn in k,^i- futmgom”, ki je bi! domiselno Wea prja ’,e,no izveden. doki Polno jdltev> >zvedena z lastnimi silami in bevska d orano pa je tudi dokaz, da ° Prazno VOrana ne bo samevala, da luči ne • v mrak in da bo kulturna F Mb-. ^iav polnejši meri. ..G” žitev”. Pet osnovnih organizacij ZSMS na SC TPU je pripravilo in prijavilo svoje ekipe za tekmovanje, prišli pa so tudi pripadniki JLA. Tako je po prvem delu tekmovanja — pisni preizkus znanja — povedla ekipa HI. dopoldanske osnovne organizacije ZSMS s 70 točkami pred ekipo II. dopoldanske osnovne organizacije ZSMS s 66 točkami in ekipo II. popoldanske osnovne organizacije ZSMS s 54 točkami. Sledil je praktični del tekmovanja, kjer so največ točk dosegli posamezniki: Štefan Kološa iz 2. NM 1, Kamila Kovač 3. P 3 in Anastazija Šegula iz 2. P 1. Vendar se je ob tem štelo tudi točke iz predhodnega testiranja. Tako sta po prvem in drugem delu tekmovanja odpadli ekipi: 1. 'popoldanske osnovne organizacije ZSMS z 49 točkami in II. popoldanske osnovne organizacije ZSMS z 42 točkami. V zaključnem' kvizu znanja je bil wrstrii red iz prvega in drugega dela tekmovanja enak, kajti ekipa s 70 točkami je.dosegla še dodatnih 5 točk, ekipa s 66 točkami še dodatne 3 in tretjeuvrščena s 54 točkami še novi 2 točki. Ekipa JLA iz Murske Sobote pa je sodelovala na tekmovanju izven konkurence. Filip MATKO Z NOVIM ZANOSOM | 8 Po večmesečnem mrtvilu so se spet sestali ’ člani osnovne organizacije ZSMS in se dogovorili o nadaljnjem delu. Poleg organizacijskih nalog bodo posvetili precej pozornosti tudi izobraževanju in predavanjem. Veseli jih predvsem to, da jih k delu spodbujajo tudi starejši. Darinka Kumin V kmetijsko razviti občini Gornja Radgona je proizvodnja mleka tista panoga, ki stalno napreduje, zlasti v zasebnem sektorju, saj ta odda več kot 90 odstotkov mleka. Na območju občine ima zadruga 42 zbiralnic mleka, ki so večinoma tako opremljene, da lahko sprejemajo mleko od jutranje in večerne molže. V prvih devetih mesecih so v zadrugi presegli plan odkupa za 9 odstotkov, za toliko pa računajo, da bodo presegli tudi letni plan, ki znaša 5 milijonov litrov mleka. Med zasebniki izstopa Franc Senekovič iz Nasove, ki letno proda več kot 50 tisoč litrov mleka. V prihodnjem letu planirajo odkup mleka v višini 5,15 milijona litrov. L. K. ----LENDAVA:------------------- Občinsko tekmovanje mladih o razorožitvi Občinska konferenca ZSMS v lendavski občini je minulo soboto na osnovni šoli v Dobrovniku BI organizirala letošnje občinsko tekmovanje ® »Marksizem in razorožitev«, katerega so se udeležile 4 ekipe po predhodnem izbirnem predtek- H movanju. Na kvizu znanja, ki so ga tekmovalci popestrili z bogatim kulturnim programom, so se E pomerili tudi v praktičnem znanju in to: streljanju z zračno puško.-merjenju azimuta in uporabi šo- ■ turskega krila. Rezultati: L mesto združena ekipa g OO ZSMS Lendava-karavla Pince. 2. mesto združena ekipa OŠ Dobrovnik-karavlaŽitkovci, 3. mesto združena ekipa OO ZSMS Dobrovnik-ka- S ravia Kobilje in 4. mesto združena ekipa OO H ZSMS Hotiza-karavla Štefan Kovač. Najboljšim s “ bile predane knjižne nagrade, a prvouvrščena. ekipa bo imela pravico nastopa na regijskem tek- E movanju. Filip MATKO Odbor pionirske organizacije v OŠ ' »Miško Kranjec« v Veliki Polani se je j tudi letos lotil zbiranja odpadnega pa- j pirja. V treh dneh so zbrali več kot dve I toni, torej precej več kot lanko leto. \ Zaslužen denar pa bodo pr rabili za iz- I lete. Foto: Štefan Prša JEKLO | TEHNA! Jeklotehna ' export-import trgovsko in proizvodno podjetje Maribor, n. sol. o. Partizanska cesta 34 TOZD ELEKTRO Maribor, n. sol. o. Cankarjeva ulica 10 ---GORNJA RADGONA--------------- x Gradijo skladišče plina | V radgonski občini skrbi za prodajo plina trgovsko podjetje Merkator-SIoga iz Gornje ■ IH Radgone. Sedaj je skladišče plina v neprimernih E prostorih sredi mesta, zato so pred kratkim začeli z E gradnjo novega Skladišča ob železniški progi blizu skladič kmetijske zadruge. Dela izvaja splošno ® gradbeno podjetje'Konstruktor — Pomurje iz ■ Murske Sobote. Pri Slogi si tudi prizadevajo, da bi | n imeli kmalu še skladišče za premog, ki ga zdaj kar j 88 sproti prodajajo. i LK If Cenjene poslovne partnerje obveščamo da zaradi letnega popisa vseh zalog blaga ne bodo poslovale naše poslovne enote v Mariboru, Cankarjeva ulica 10, v Murski Soboti, Cvetkova 2 a in skladišče elektromateriala Maribor, Tržaška 43, v času od 27. do 3 uocembra 1983. Velike Polane je imel ‘astnikov, danes pa so ob t0 v mn ncu le razvaline. Pred leti , napeljali elektriko, pred n kolesa poganjala Še mUn le še klavrna nekdaj mogočne stavbe. Foto: Jože Žerdin TROPOVCI -------------------- Pripra^HJ smo predavanje V OO ZSMS fropovci smo si v začetku leta zadali v program več predavanj. Eno od teh predavanj je mladinka Jasna Gider pripravila za prejšnjisestanek. in sicer na temoZSMS, kultura in politika. Po predavanju je bila živazna razprava. Sklenili smo tudi, da bomo ob priložnosti vsi člani obiskali kulturni dom v M. Soboti. Ob praznikih pa bomo tudi na vasi pripravljali razne razstave in proslave ter tako krepili kulturno rast. Jožica Števanec Vsem poslovnim partnerjem se zahvalimo za sodelovanje v letu 1983 ter želimo mnogo poslovnih uspehov v prihodnjem letu! STRAN 15 15. DECEMBRA 1983 IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ TEŽKO POSLOVNO LETO V GORENJE ELRADU Kljub težavam uspešni ZA AKTIVEN ODDIH tujini Pomurski delavci in kmetje smo se v decembru 1980 enotno odločili za samoprispevek, za solidarnostno združevanje sredstev za hitrejši razvoj in posodobitev zdravstvenega varstva in šolstva. V okviru programa izgradnje objektov je najpomembnejša izgradnja kirurgije v Rakičanu, ki že uspešno poteka. Dokazali smo. da predvsem z lastnim delom, enotno solidarnostjo, pomagamo razreševati vse • tisto, kar pogojuje hitrejši razvoj naše pokrajine. Sredstva za objekte zdravstva in šolstva iz referendumskega programa dodatno zagotavljajo tudi republiške zdravstvene in izobraževalne interesne skupnosti. Dosedanji razvoj zdravstva in šoistvaje bil pri nas počasnejši, ker je Pomurje manj razvito območje in je ves čas zaostajalo zaradi manjših ekonomskih možnosti. Največ problemov je v hospitalnem in specialis-lično-ambulantnem zdravstvenem varstvu.' V socialistični zvezi Pomurja smo‘se odločili, da sprožimo akcijo zbiranja prostovoljnih prispevkov za izgradnjo kirurgije v Rakičanu. Podobne akcije vseskozi že potekajo v Pomurju. Z vsakim pridobljenim prispevkom bomo prispevali k hitrejši in nemoteni izgradnji, kirurgije. predvsem pa k nabavi opreme, ki bo predstavljala pomemben delež pri zagotavljanju zahtevnejšega hospitalnega zdravljenja. Pomurski medobčinski svet socialistične zveze je zato naslovil klubom in društvom naših delavcev, ki so, na začasnem delu v tujini in imajo stike s katero od pomurskih občinskih konferenc SZDL, pismo, s katerim jih pozivajo, da se vključijo v zbiranje Leto, ki se izteka, je bilo kot za vso slovensko elektroindustrijo in sozd Gorenje težko tudi za 1.200 delavcev radgonskega Gorenje Elrada. Na težave v poslovanju so odločilno vplivali trije dejavniki. Prve so bile prav gotovo cenovne klešče. ki so pritisnile to delovno organizacijo. Medtem ko so dobavitelji surovin in reprodukcijskega materiala navijali svoje cene kot že nikoli, so bile cene Elradovih proizvodov nespremenjene 16 mesecev. Tuje svoje opravilo pretirano administriranje. Velik je tudi načrtovan izpad pri prodaji za trdne valute. Samo z likvidacijo Kbr-tinga so v Elradu izgubili milijon dolarjev, gospodarske težave v Nigeriji so začasno zamrznile plačilo 300 tisoč dolarjev, po dolgotrajnih pogajanjih z Irakom pa so začasno odložili že sklenjen izvozni posel (300 tisoč anten). Prav zategadelj bodo v Gorenje Elradu lahko od načrtovanih 3 milijonov dolarjev z izvozom iztržili le dobro polovico. Oboje pa je močno vplivalo na likvidnostno stanje delovne organizacije, ki seje seveda poslabšalo. Vendar pa bodo, kot predvidevajo, poslovno leto in gospodarjenje do konca leta uspešno končali. Celotnega prihodka bi' naj ustvarili za 11 .odstotkov več. kot so načrtovali ali v višini 1.440 milijonov dinarjev, dohodka 622 milijonov ali 13 odstotkov nad planom, celotnega dohodka več za desetino oziroma 325 milijonov dinarjev. v skoraj načrtovani višini pa tudi zagotovili sredstva za enostavno in razširjeno reprodukcijo. To pa bo mogoče doseči, če bodo še ta mesec doma in na tujem s prodajo iztržili 130 milijonov dinarjev. , V Gorenje Elradu se zavedajo. da bo prihodnje leto za predelovalno industrijo še težje kot letošnje. Pa vendarle so načrti, ki so si jih zastavili, smeli. Pot za dosego cilja pa je vezana na večji izvoz in prestrukturiranje proizvodnje v skladu z zahtevami dolgoročnega programa stabilizacije in razvoja slovenske elektroindustrije do konca leta 2.000. Na področju izvoza pričakujejo normalizacijo plačil iz Nigerije, še več. višjo obliko sodelovanja, saj resno razmišljajo, da bi z Elektronabavo ustanovili mešano firmo za prodajo anten. Steči mora tudi posel z Irakom s Francijo in Dansko, sedanjega z Italijo, Zah. Nemčijo, Grčijo, Avstralijo in drugimi pa je potrebno še povečati. Kot na ravni sozda pa v Gorenje Elradu pripravljajo strategijo dolgoročne izvozne orientacije, ki bo slonela na novih tržiščih, na povečanem izvozu proizvodov elektronike in višjih oblikah sodelovanja. V prestrukturiranju so prvi rezultati že vidni in ohrabrujoči. Z lastnim razvojem v proizvodnjo in na trg že uvajajo novo razvit sistem skupinskih antenskih naprav, prav tako kabelsko televizijo, v razisko-valno-razvojni etapi je sistem satelitske televizije (o prvem uspehu na tem področju poročamo na drugem mestu, op. p), program profesionalnih namenskih anten, proizvodi iz programa profesionalne opreme za RTV ... Ob naštetem pa bo za dosego načrtov za prihodnje leto — celotni prihodek bi naj dosegel višino 2.085 milijonov dinarjev (večji za 45 odstotkov), dohodek 801 (29 odstotkov), čisti dohodek 400 milijonov dinarjev (več ža 23 odstotkov), za 27 odstotkov pa bi se naj povišala tudi sredstva za enostavno in razširjeno reprodukcijo to uresničljivo le z izboljšanjem proizvodnih zmogljivosti, višjo tehnologijo, manjšimi stroški, večjo akumulativnostjo izdelkov in seveda z nadaljnjim uveljavljanjem dohodkovnih odnosov znotraj in zunaj delovne organizacije in nazadnje le z odgovornim delom vseh. V. Paveo V okviru zdravstvenega turizma, ki ima dolgo tradicijo kot zdravili-ško-kurativni, se vedno bolj razvija in pridobiva na pomenu tudi nova oblika — to je zdravstveno preventivni turizem. O organiziranem aktivnem oddihu je tekla beseda na tiskovni konferenci v Rogaški Slatini, kjer so pripravili desetdnevne organizirane oddihe za zaposlene, prva testna skupina v zdravilišču pa jih bo s pomočjo fakultete za telesno kulturo iz Zagreba začela preskušati 15. januarja. V ponudbi organiziranega aktivnega oddiha za organizacije združenega dela, ki je kot dodatek osnovni dejavnosti zdravljenja prebavil in presnove, so štirje programi. Prvi je splošno medicinsko programiran aktiven oddih, drugi splošen medicinsko kontroliran, tretji časovno skrčen, tri ali večdnevni kontroliran aktiven oddih in četrti aktiven oddih s programom po izbiri. O Rogaški Slatini je zdravilišče z več kot tristoletno tradicijo in izvor mineralne vode donat Mg, učinek zdravilne vode pa se vsekakor dopolnjuje z gibanjem. Zato so poleg dosedanjih zdravstvenih in športno-rekreacijskih storitev načrtovane telesne aktivnosti v obliki organiziranih aktivnih oddihov koristne za vse, ki se premalo gibljejo, imajo preveliko telesno težo in so živčno napeti, predvsem pa bo novost v zdravstveni preventivi gotovo odzivna med preobremenjenimi oziroma tako imenovanimi rizičnimi skupinami ljudi v aktivnih poklicih. Ihovacja v siceršnji terapiji z redom in. disciplino, ki je prav 1»^° osnovna privlačnost Rogaške tine, bo zdravilišče stala 6 ® J nov dinarjev, odziv pričakujejo di v tujini, sicer pa nočitve . gostov tiste, ki prednjačijo, P vsem v hotelih višjih kategorij-kategorije je nov hotel Sava, J od konca preteklega tedna 0"! s veznim hodnikom pov« sprejemnim zdraviliškim tra , 0 in hotelom Donat, ki je še v^> med najbolj zasedenimi v 8®» Slatini. V zdravilišču imajI ganizirane tudi tridnevne sis ske gastroenterološke Pr®8 aktivno pa se pripravljaj® bližnje silvestrovanje. P°d vom Nazdravite novemu v tradicionalnem silvestrovanju Rogaški Slatini, so P^. tridnevne novoletne paice , vestrovanji v hotelu Donat, . v znameniti Kristalni dv ostalih prostorih Zdravilišč^ese ma ter v restavraciji P°;ta’ j;nar jev gibljejo od 5.190 do 3.610* v v dvoposteljnih in nekoli enoposteljnih sobah, poP Are. otroke do desetih let. Kiju .. mu delu in zaposlenim, K pravljeni vlagati veliko a plačilo (povprečni osebni a je v zdravilišču 12.900 di hjjjja na poslovanje . z.° anUitete neugodno vplivajo v?0* .esave pa in obresti za tuje kredite,» g0. imajo tudi s prevozom oaa stov od daleč, je bilo povejo odzivnem in dobro pnp. srečanju v Rogaški Slatini- Brigita vsak " četrtek VESTNIK Razvoj bolnišnice v Murski Soboti in gradnja kirurškega PROSLAVA OB DNEVU ČLOVEKOVIH Pred 90 leti je bil v Murski Soboti zgrajen bolnišnični objekt, v katerem je danes kirurški oddelek Splošne bolnišnice Murska Sobota. Takrat je imel le 24 postelj v 4 bolniških sobah in je bil do danes že sedemkrat adaptiran. Ta objekt pa je za potrebe sodobne kirurgije in travmatologije skrajno nefunkcionalen in Uidi dotrajan. V treh etažah je 12 bolniških sob in soba intenzivno nego. Bolniške sobe so natrpane s posteljami, primanjkujejo sanitarije in drugi pomožni prostori, predvsem pa ustrezne operacijske, sobe: na oddelku je samo ena operacijska soba. Osebje nima ustreznih prostorov, garderob in sanitarij. Prav tako ni fizioterapevtskega kabineta za hospitalizirane bolnike. Danes ima kirurški oddelek 92 postelj in skrbi s svojimi delavci za 130.000 prebivalcev. Obseg dela iz leta v leto narašča: tako pregledi kot tudi operativni posegi. Oddelek je lociran v Murski Soboti in ker so ostali bloka oddelki locirani v Rakičanu, to v marsičem otežuje dela in organizacijo (konziharni pregledi. organizacija dežurne službe operativnih strok, pranje perila, prevozi hrane itd.). Zaradi boljše strokovnosti dela, večje ekonomičnosti, predvsem pa zaradi dotrajanosti in nefunkcionalnosti posedanjih prostorov so se družbeno politične skupnosti in občinske zdravstvene skupnosti v Pomurju odločile. da v tem srednjeročnem obdobju 1981 —1985 dogra-.dimo Splošno bolnišnico v Murski Soboti, predvsem pa novi kirurški blok. Sredstva v ta namen so predvidena iz samoprispevka občanov Pomurja. dohodka organizacij združenega dela in republiške solidarnosti. Novi kirurški blok v Rakičanu, ki smo ga začeli graditi jeseni 1981, bo imel naslednje prostore: — kletni prostori: garderoba. fizioterapija, centralna sterilizacija. — pritličje: specialistične ambulante za kirurgijo, okulistiko. ušesni oddelek ter rentgenološkt Kabinet. Prispevki za boj proti raku — 8OO.-dinTrg. podjetje »Vesna« Ljutomer, namesto venca na grob pok. Rudolf Karla iz Krapja. — 2.700.- din Dijaki 3. letnika SŠC — narav, matematične usmeritve v M. Soboti, namesto cvetja na prerani grob pok. mame sošolke Kovač Aleše, — 3.000.-din Osn. org. sindikata skupnih služb »Mura« M. Sobota, namesto venca na grob pokoj, žene sodelavca Gomboši Viktoija, — 1.500.- din Učenci 2/razreda osn. š. »17. oktober« Beltinci, namesto venca na prerani grob očeta sošolca Škafar Janeza iz Lipovec, — 1.000,- din Vodno gospodarstvo »Mura« M. Sobota, namesto venca na grob po. Petek Franca iz Melinec št. 1, — 1.000,- din Vodno gospodarstvo »Mura« M. Sobota, namesto venca na grob pok. Ciglar Ivana iz G. Bistrice 110. Vsem darovalcem iskrena hvala! Prispevke nakazujte na st. tek. rač. 51900-678-48545 Pomursko društvo za boj proti raku M. Sobota. Pomursko društvo za boj proti raku se priporoča delovnim organizacijami d i namesto novoletnih čestitk prispevajo v sklad društva za humane namene. Pomursko društvo za boj proti raku — prva etaža: operacijski blok s 5 operacijskimi sobami za potfebe kirurgije, očesnega. ušesnega in ginekološko-porodniškega oddelka, ter 8 postelj za intenzivno terapijo, — tehnična etaža: strojne instalacije ter prostori za lekarno. — naslednje tri etaže: bolniške etaže s 60 posteljami (2 x 60 za kirurgijo, 30 oziroma 27 postelj za ušesni in očesni oddelek. Skupno bo imel blok 16.000 m2 površine. Doslej. smo na lokaciji v Rakičanu zgradili leta 1953 infekcijski oddelek (sedaj: ginekološko-porodniški oddelek); leta 1965 otroški oddelek (danes: otroški in infekcijski oddelbk). 1974 je bil zgrajen interni oddelek s pljučnim oddelkom, k temu je bil 1978 dograjen rentge-nološki oddelek, ki bi povezoval interni oddelek in kirurški blok. Na kirurškem bloku smo doslej opravili gradbena dela do V. faze: to pomeni, da je pod streho, da ima fasado, vgrajena okna in vmesne stene, V drugi polovici letošnjega leta smo prični s strojnimi instalacijami in klima-na-pravami. hkrati pa tudi polagajo elektro instalacije. Ob-’ jekt bo predvidoma dokončan do konca leta 1985 in bo stal cca. 760.000.000,— dinarjev. Z dograditvijo kirurškega bloka bodo vsi oddelki splošne bolnišnice locirani v Rakičanu. To pa bo pomenilo boljše organizacijske možnosti in na ta način boljše,strokovno delo in boljše bolnišnično in specialistično zdravstveno varstvo. Ustrezni hospitalni prostori in sodobna oprema bosta omogočala nudenje sodobne pomoči vseh operativnih strok, boljšo timsko obdelavo, ustrezno konziliarno in dežurno službo. boljšo prehrano, skratka za bolnike večje udobje in boljšo nego ter zdravljenje. Ob 10. decembru — dnevu človekovih pravic je bila v grajski dvorani v Murski Soboti osrednja proslava, ki jo je pripravil center klubov OZN pri občinski konferenci zveze socialistične mladine. Članom klubov OZN iz soboške občine je ob tej priložnosti spregovoril Janez Čarni, mentor kluba OZN na osnovni šoli v Bogojini. Dejal je, da ravno letos poteka 35 let od datuma, ko je Generalna skupščina svetovne organizacije sprejela in razglasila .splošno deklaracijo o človekovih pravicah. Ta datum proslavljajo vse članice OZN, vsa svobodna ljudstva in tišji narodi, ki se še vedno borijo za svoje pravice in človeško dostojanstvo. V naši državi pa z ustavo in drugimi zakoni dosledno upošte- varno tiste temeljne. izhajajo iz deklaracij med' vih pravicah, .sPreJfn!aVičeno * narodnem nivoju, up lahko ponašamo z naš gjovešk1 jo, kjer so humam, je medsebojni odnl2Aost up®^e' posameznik kot oseb etranskb van in spoštovan ter vses cenjen. _ eesla V znamenju mir in enakopravno s pOte^ med narodi!” Pa Je. ..-ogra®'? zares pester kulturm P sOboški so ga pripravili učenci m osnovnih šol iz p3 s“ Gornjih Petrovec. jzvedl> se jim tudi srednješolcu.^ pev-vrsto zanimivih rec (0jx. skih, glasbenih m pl ^jlan Jer M vtka Ja, ja! Znanost pa res napreduje. Ameriška astro^ ,, na sprehod v vesolje, jaz pa prebiram to v cas h DELOVNA SKUPNOST PRAVNE POMOČI O D V E T N I K I _ kmetijstvo, živilska industrija, in gostinstvo, o. sol. o. Murska Sobota hišo <^0^ Prodaja se kmetija v šalovcih št- s in spodarskimi poslopji, 2,54 ha cbdelovalne jt. 43 5 0. gozda, v k. o. Šalovci ter kmetija v Šalov zemOe v gospodarskim poslopjem, 4,19 ha obdelova Šalovci in 1,78 ha gozda v k. o. Domanj OBE KMETIJI SE PRODAJATA KOT CELOTA NAJBOLJŠEMU PONUDNIKU. d0 Pismene ponudbe s ceno naj interesenti P° ornoČ' pa cembra 1983 na Delovno skupnost prav kjer ABC POMURKA, Murska Sobota, Lendav razpolago podrobnejše informacije. VESTNH^ STRAN 16 sport borba Danijel Vrbančič zmagal na Dunaju Dunaju je bilo tradicionalno mednarodno tekmo-v rokoborbi v grško-rimskem stilu, na katerem so '"delovali tekmovalci iz 11 klubov iz štirih držav. Nastopili reprezentanci ZDA ta Poljske. Tekmovanja se je “Jtelezilo tudi 5 rokoborcev RK Pomurje iz Murske Sobote. aJvec uspeha je imel Danijel Vrbančič, ki je osvojil prvo Z*®*® v kategoriji do 62 kg. V finalu je premagal bivšega jasica bronaste kolajne s svetovnega prvenstva Zabloc-PoUske Lep uspeh je dosegel tudi Edi Vugrinec, ki ^ywtegori ji do 52 kg osvojil drugo mesto. V borbi za prvo Sv s Štraklom iz Salzburga. To je za V rbančiča £t*uWnca vsekakor pomemben uspeh. Podlesek je v ^^oriji do 76 kg zasedel tretje mesto, potem ko je tesno 23 vstop v finale z Amerikancem Johansonom. Jože K je v kategoriji do 57 kg zasedel četrto mesto. Jože pa ni dosegel uvrstitve. JUDO Mladinci Sobote najboljši Judo zveza Pomurja je v Lendavi organizirala novoletni turnir za mlajše mladince, na katerem je sodelovalo 40 judoistov iz Pomurja in Medžimurja. Največ uspeha so imeli tekmovalci soboškega Partizana, ki so osvojili največ točk in prvo mesto v ekipni konkurenci. Rezultati—do50kg: l.Perš(MS). 2. Koroma, 3. Tihanov in Hainan (vsi Cak j;_do 58 kg: 1. Horvat (MS), Z Krajačič(Le),3. Meničamn (MS) in Peras (Čak); nad 58 kg: 1. Vrdjuka(MS), 2. Kulčar(Le), 3. Buzeti (MS) in Hajdinjak (Le). Ekipno:_l. Partizan M. Sobota 17 točk, 2. Mladost Lendava 9 in 3. Judo klub Čakovec 4 točke. Naslednji novoletni turnir za pionirje bo v soboto, 17. decembra 1983, v Ljutomeru. V soboto bo v Ljubljani finale, kjer bosta nastopili po dve najboljši ekipi iz vzhodne in zahodne skupine slovenske lige. Ekipa soboškega Partizana je namreč v vzhodni skupini osvojila drugo mesto. V nedeljo pa bo v Mariboru mednarodno tekmovanje članov, na katerem bodo poleg slovenskih judoistov sodelovali tudi tekmovalci s Poljske. DELAVSKI ŠPORT Namizni tenis KUZMA ČETRTI Vmv zveznem preglednem turniiju za pionirje, ki je bil v ležen0^1^’ se Je zbralo vseh 14 poklicanih igralcev. Med štirimi ude-m ,.C112 Slovenije sta bila tudi dva Sobočana Ivan Kuzma in Smiljan osv?Ca^’ sta se 'eP° odrezala, kar še zlasti velja za Kuzmo, ki je z kon^eiUni Strtim mestom dosegel svoj najboljši rezultat v pionirski Pora, enc'> kar je tudi njegov doslej največji uspeh. Z rezultatom 9:4 — bij doživel z Jakšičem, Prutkovim, Kožokatjem in Markovim — je mestrA^jbolje uvrščeni slovenski igralec. Uspeh pomeni tudi osmo Uvrstil •»•caiJa z rezultatom 6:7, čeprav bi se lanko še ob kakšni zmagi Škato ■ -)e’ 23 kar je tudi imel priložnost. Zvezni kapetan Ljubimko držav Ptve štiri igralce določil v širši krog igralcev za pionirsko %dp|110 ,rePrezentanco za evropsko prvenstvo, in tako bo Kuzma že nialenv na “tnskih pripravah v Poreču od 16. do 26. januarja 1984, za drpop l 1 Pa mu je ušla uvrstitev na sklepni zvezni mladinski turnir ^rnin lupine v Beogradu, kamor so bili poklicani prvi trije s tega Ustiti red: ’• Jakšič (Lokomotiva) 11:2, 2. Prutkov (Senta) 10:3, 3. 6 Sar(Unirea) 10:3,4. Kuzma (Sobota) 9:4, 5. Smrekar (Vesna) 9:4, 6'7 itd ” ^01imPiJa) 8:5, 7- Markov ("Dinamo) 7:6, 8. Mekicar (Sobota) SLABŠE IGRE selekcijski turnir pionirjev Slovenije, kije bil na 80 '&alj J ZBral 40 igralcev in so manjkali samo štirje najboljši, ki so ^adi boia zveznem turnirju v Vinkovcih, ter Sobočan Mirko Unger ^niazad311' ,uvrstitvami pomursskih predstavnikov smo lahko le ' ^naik mnogo manj pa z igro, kije bila prej slaba kot dobra. 'n z ?žirom ai ^UP’U*Je Matjaž Žitek z rezultatom 2:7 zasedel 7. mesto rotitev ( na t0’ ker je prvič igral v tej skupini, je to zanj solidna n 8i ski.rc pr?v mu n' uspelo premagati nobenega boljšega igralca. V ^liko m* Priori h z rezultatom 5:4 osvojil 5. mesto, kar je ^toA §e „ IP’ kot smo pričakovali, Tinev pa z rezultatom 3:6 osmo V^katom Presenetil Damir Gerendaj v tretji skupini, ko je z h trti slo • .°?vojil 2. mesto, Lendavčar Sabo pa z 2:7 deveto mesto, utesto KUP’ni je Lendavčar Sobočan dosegel rezultat 2:7 in osvojil 9. Na turniiju pionirk v Novi Gorici pomurske predstav-d^^rezuh0 dose£le kakšnih boljših uvrstitev. V prvi skupini je Tanja v eto in jjtat°m 2:7 osvojila 8. mesto, vdrugi Nina Drozdek iz Radgone ^tjjo]; arJa Trček iz Sobote deseto mesto. Se najbolje seje uvrstila dojila 2 krinka Mikolčič iz Gornje Radgone, ki je z rezultatom 7:2 LENDAVA PRED MURO nJevtnaJ CndaVa-ie P°d pokroviteljstvom INA-Nafte pripravil drugo tek-K^dava m” n°gometu zapokal prijateljstva. Rezultati: Mura: Nagykanizsa red' I I Ura 7:2- DKG : KFV ■' T Mura: KFV 8:7 in Lendava: DKG 3:3. n- ’ Lendava,2. Mura, 3. DKG in 4. KFV. • F. B. AEROBIKA - več kot modna muha enodnevnica enMOdna muha je, ampak ne le kajti po razvpitem vSngu nas že nekaj časa pre-U®13 ~ AEROBIKA. Tudi v zv0^' Soboti jo imamo, to z Sltisbe in živopisanimi pačili ----------- —------- Ji’ ^tska pa v sredo od 20. ^ainr,Ur5’ Na telovadišču se ivuiZ»e od dvajset do tri-do ; e^enk, na katerih željo sPloh aerobičnih vaj ^ivno v °’ vebko zaslug za ^av vaa fSJ? rekreacije pa ima j'ca’ Joža Siftar je *st0 J*3 sestra v Muri, že ^tsko rctPa aktivno vodi tudi SWu reacii° v Pomurskem ?*b,» ^ctku je bil odziv bolj b '^a v S,P°m'nja, „zdaj pa je *7sebe; let0 večje zanimanje. “ktobri ttkUsezone, to je v ^'eženk kasneJe Pa število k koliko >■ rekreacije d* ptinier Lani iih ie bil° kSet> zdai^1^1 .P3®60 kar osem-n.i° ima Pa na rekreacijo, ^krat na teden- & redni tadeset kandidatk, potiti\aiUdeležbi je težko in 6 in delavk0 ^nske kot ma' i» ltnarno t ke ve®krat zasedene !,Qko usl,aP obveznosti, ki jih .p0neH^!adlti” večeri so rezer-tJredo telesno vadbo, ‘ek je je aerobika ia C k. običajno na vrsti pla- H lec. Uspeh pomeni tudi osmo bi se lahko še ob kakšni zmagi vanje v zaprtem bazenu v Radencih. Večer aerobike poleg glasbe v telovadnici Partizana popestruje .tudi živopisanost oblačil, predvsem modnih t- dokolenskih ,,štuclov”, kar pa ne pomeni, da se aerobike ne da izvajati v povsem običajni, predvsem pa udobni trenirki. In vendar je nekaj tudi na zunanji manifestaciji sprostitve, kar aerobika prav gotovo je. Sicer pa smo za odgovor, kaj specifika aerobike sploh je, zaprosili Jožo Šiftar: Pritrdila je iztočnici, da je aerobika pravzaprav modna muha, gimnastične vaje pa spodbuja glasba, ki- ima levji delež pri motivaciji. VSE VEČ PRIJATELJEV REKREACIJE Komisija za šport, oddih in rekreacijo pri občinskem svetu zveze sindikatov v Lendavi je letos že devetič organizirala delavske športne igre. Vključenih je bilo okrog 6oo delavcev, ki so tekmovali v devetih športnih panogah. STRELSTVO A LIGA — 7. KOLO * Mura 7452 kr. 14 točk Noršinci 7444 kr. 14 točk Panonija 7384 kr. 14 točk Tišina 7312 kr. 12 točk Grafičar 7250 kr. 12 točk Kovinar 7222 kr. 12 točk B. Kidrič 5334 kr. 2 točk Gančani 7181 kr. 0 točk Brezovci 6932 kr. 0 točk Križevci 6010 kr. 0 točk Cankova 6000 kr. 0 točk Pomurka 5027 kr. -2 točk B. LIGA —7. KOLO Mura 11. 7158 kr. 14 točk Tišina 11. 7094 kr. 12 točk Cankova II. 6856 kr. 12 točk Šalovci 6700 kr. 12 točk Noršinci II. 6674 kr. 12 točk Gederovci 5585 kr. 8 točk Petrovci 6451 kr. 6 točk Kančevci 6074 kr. 4 točk Andrejci 4885 kr. 2 točk 25 maj 4809 kr. 2 točk Skakovci 3632 kr. —2 točk Cernelavci 3493 kr. —2 točk Bodonci 2669 kr. —4 točk V C ligi je po sedmem kolu v vodstvu tretja ekipa Noršinec s 14 točkami pred Panonijo II., Cankovo III. in ekipo B. Kidriči!., vsi imajo po 12 točk. Med posamezniki je v vodstvu Janez Horvat (Mura) z 2560 krogi pred Stefanom Balaškom (Nor) 2534 in Brankom Bukovcem (Tiš) 2533 krogov. Ženske so se navdušile, jo spodbudile, da je prelistala Anteno, v kateri so predstavljene aerobične vaje in s skupnimi močmi, predvsem pa iznajdljivostjo zdaj kar gre. V pogovoru nismo pozabili omeniti niti Jane Fonda, ki je bolj kot po dobrih vlogah postala slavna s svojo knjigo o aerobiki, svoja mnenja pa so dodale tudi udeleženke aerobičnega dela ženske rekreacije preteklo sredo. Marjana Hiršl, po naključju prva sogovornica je bila prvič na vadbi in prepričana je, da ne zadnjič, kajti odzvala se je na telefonsko informacijo sošolke Rezultati — mali nogomet (do 30 let): L Ina—Nafta, 2. Gorenje— Varstroj, 3. Integral; (nad 30 let): L Primat, 2. Gorenje—Varstroj, 3. INA—Nafta; Rokomet: 1. Gorenje—Varstroj, 2. INA-—Nafta, 3. Primet; Nam. tenis: L Gorenje—Varstroj, 2. Integral, 3. VIZ; Pikado (ženske): L INA-—Nafta, 2. Elma, 3. Univrzal; Strelstvo (moški): 1. Planika, 2. Gorenje—Varstroj, 3. Univerza!; (ženske): L INA—Nafta, 2. Planika, 3. SO; Odbojka (moški): L INA—Nafta, 2. Gorenje—Varstroj, 3. Elma; (ženske): i. INA; —Nafta, 2. Elma; Košarka: L INA—Nafta, 2. Gorenje—Varstroj. 3. VIZ; Kegljanje: 1. INA-—Nafta, 2. Gorenje—Varstroj, 3. Primat; Šah: L INA—Nafta, 2. •VIZ. F. Bobovec SKL-ŽENSKE Pomurje-Mengeš 61:55 Derbi srečanje dveh bivših drugoligaških moštev v Murski Soboti so dobile Pomurke šele v drugem polčasu. V prvem delu so bile boljše gostje, ki so vodile kar za 7 košev. Za Pomurje so bile uspešne: Žitkova 30, Kardoševa 11. Šiškova 11 ter Korenova. 8 košev. tg Pomurje-Garant 89:74 Igralci Pomurja so brez posebnih težav premagali goste iz Slovenske Bistrice, žal pa je med tekmo bil izključen Merklin, kar je nekoliko skalilo uspeh soboških košarkarjev. Za pomurje so dosegli največ košev: Merklin 34, Rajbar 18, Juteršnik 17, Sakovič 14 in Marinič 6. - tg' (vaditeljice) in .aerobika jo navdušuje. Podobno tudi Darjo KOleš, ki je prišla na aerobično vadbo drugič, sicer pa je preteklo leto že obiskovala rekreacijske vadbe. Agica Ahlin se jih udeležuje že petnajst let in je med najstarejšimi (pa tudi najaktivnejšimi) telovadkami, ki jo je pritegnila tudi modna, z glasbo popestrena aerobika. Po stažu in v telovadni aktivnosti jo prekaša le dr. Anica Gregorc, ki je tistega večera, ko smo delali tonski in reportažni zapis, po naključju ni bilo na rekreaciji. Psihologinja Valika Polanič, ki se prav tako že dalj časa aktivno udeležuje rekreacije in je navdušena nad aerobiko, pa je fenomen aerobike tako' pojasnila: „Mislim. da so to pravzanrav prve sistematične metodične vaje za rekreacijo žensk, povezane z glasbo in določeno modno obleko, kar vse skupaj v veliki večini ženskam nekako daje voljo in tisti elan, da se vaj redno udeležujejo. Vsekakor je ta metoda zadovoljila neke latentne potrebe današnje ženske, kajti sicer ne bi bilo take odzivnosti na pričujočih vajah pri nas, pa tudi sicer v svetu, kjer je odzivnost množična. Za vse, ki čutijo potrebo po stalni telesni aktivnosti, se bo aerobika najbrž kar obdržala in ne bo le muha enodnevnica.” Brigita Bavčar KOMENTIRAMO Dosegli manj kot pričakovali V novi tekmovalni sezoni ima Pomurje v slovenski nogometni ligi le enega predstavnika — soboško Muro. Po jesenskem delu tekmovanja so Sobočani s 15 točkami na petem mestu. To je manj kot so napovedovali pred pričetkom tekmovanja. Na doseženo uvrstitev pa so vplivali nekateri problemi, s katerimi so se v času tekmovanja srečevali. Zaradi poškodb in bolezni Frid-rajha. Ivaniča, Cenera, Mertuka, Gorze, Jeriča in Jone ter odhoda Jančarja v JLA je moral trener Zoran Cirkvenčič neprenehoma menjavati enajstorico. To pa je tudi vplivalo na uigranost in kvaliteto igre pa tudi na negativno razliko v golih. Kljub težavam pa je Mura na svojem igrišču igrala zanesljivo in osvojila vse močne točke, medtem ko je z gostovanja prinesla samo tri točke. Najboljša strelca v moštvu Mure sta bila Rous s 6 in Šavel s 5 goli. Z rekreacijskimi treningi bodo nogometaši Mure začeli ta mesec, z rednimi pripravami pa v sredini meseca januarja prihodnjega leta. Ker igrajo nogometaši Mure ponavadi spomladi vedno bolje, je pričakovati, da bo tako tudi tokrat in da bodo svojo uvrstitev popravili, tako pa tudi zadovoljili svoje privržence. Nogometaši lendavske Nafte tokrat nastopajo v drugi slovenski ligi — vzhod. Po prvem delu tekmovanja so na sedmem mestu z osvojenimi 10 točkami. Njihova uvrstitev bi bila boljša, če ne bi tekme s ptujsko Dravo izgubili z 0:3 brez borbe, ker je V moštvu nastopilo več starejših igralcev kot je dovoljeno. Z igranjem sta prenehala Hozjan in Dominko, ki sta bila nosilca igre. Sredi prvenstva je odšel na delo v Irak tudi Marton, eden boljših igralcev Nafte. Če k temu še dodamo poškodbe Tereka, Ribariča in Perša ter slabo udeležbo na treningih, potem kaj več ni bilo mogoče doseči. Najboljša strelca pri Nafti sta bila Marton in Ribarič, ki sta dosegla po tri gole. Po besedah trenerja Ferija Horvata bodo morali moštvo okrepiti, zlasti še, ker februarja odhajata v JLA Gonter in Molnar. Kljub vsemu pri Nafti upajo, da bodo spomladi Uspešna sezona hokejistov Pomurska metropola je že nekaj let središče celotnega dogajanja v hokeju na travi, zato ni čudno, da je v Murski Soboti tudi Zveza za hokej na travi Slovenije. Minula sezona je bila za pomurske hokejiste izredno bogata in uspešna. Od 50 odigranih srečanj so le osemkrat izgubili. V tem letu so začeli tudi intenzivno ukvarjati z dvoranskim hokejem. Uspešno so nastopali v medrepubliški B ligi, kjer še niso izgubili. Odlično so igrali tudi na mednarodnem turnirju v dvoranskem hoKe/u na Duna/u, Kjer so 'eno tekmo dobili, eno igrali neodločeno in tri izgubili ter zasedli četrto mesto pred nemško in italijansko ekipo. Sicer pa so se pomurski hokejisti na letošnjo sezono dobro pripravili, saj je ekipa Pomurja osvojila prvenstvo Slovenije za letošnje leto, hkrati pa tudi jesenski del prvenstva 1983/84 brez izgubljene tekme. Pomurje je izgubilo le z reprezentanco Zimbabvea iz A frike in ekipami Jičina iz ČSSR ter Jedinstva in Mladosti iz Zagreba. Hokejisti Pomurja so tudi osvojili prvo mesto na mednarodnem —ŠAH —----------------------:--------------- SLOVENIJA PREMAGALA ŠTAJERSKO V hotelu Radin v Radencih je bil tradicionalni prijateljski dvokrožni šahovski dvoboj med avstrijsko Štajersko in Slovenijo. Zmagala je Slovenija z 12^. V slovenski reprezentanci je nastopil tudi Štefan Cigan iz Murske Sobote in s Sarlando igral 1:1. Srečanja seje udeležil tudi podpredsednik FIDE prof. Kurt Jungwirth iz Avstrije. Dogovsr-jeno je bilo, da bi naj tudi v prihodnje bila tovrstna srečanja šahistov iz avstrijske Štajerske in Slovenije v Radencih. uvrstitev na lestvici izboljšali. Nadvse zanimivo je bilo tekmovanje v pomurski nogometni ligi. Največ so pokazali nogometaši Beltinke iz Beltinec pod vodstvom trenerja Iveka Maučeca, ki so brez poraza osvojili naslov jesenskega prvaka s prednostjo petih točk. Prijetno presenečenje pa so pripravili svojim navijačem novinci nogometaši Čarde iz Martjanec. saj so po prvem delu tekmovanja na drugem mestu. Preseneča tudi tretje mesto Hotize. Turnišče, ki je veljalo za enega od kandidatov za najvišje mesto, je slabo startalo, saj je šele v petem kolu zabeležilo prvo zmago. V nadaljevanju pa je Turnišče igralo precej boljše in je trenutno na četrtem mestu. Bakovci. Črenšovci in Veržej so bili solidni, medtem ko ie Dobrovnik igral zelo spremenljivo. Na dnu lestvice so se znašli Petišovci, Ljutomer, Mostje in Lipa ter bodo morali v nadaljevanju tekmovanja zaigrati boljše, če se bodo hoteli obdržati v tej konkurenci. Vprvi medobčinski nogometni ligi so pripravili presenečenje nogometaši Apač, ki so se z enim samim porazom znašli v vodstvu. Prijetno presenečenje so pripravili tudi nogometaši Puconec, ki so na drugem mestu. Tretji pa je Rakičan. Ta tri moštva se bodo tudi v nadaljevanju borila za naj višji naslov. V drugi medobčinski nogometni ligi sta jesenska prvaka Ižakovci (vzhod) in Grad (zahod). V nadaljevanju bodo imeli lažje delo nogometaši Grada. ki vodijo s štirimi točkami z Ižakovci, ki imajo samo eno točko prednosti pred drugouvrščenimi Melinci. V prvi občinski nogometni ligi Lendava so jesenski naslov osvojili nogometaši Odranec, ki prvi tekmujejo v tej konkurenci, in če ne bi imeli spodrsljaja doma z Renkovci, bi bili brez poraza. V drugi občinski nogometni ligi Lendava se bosta potegovali za naslov zmagovalca moštvi La koša, ki vodi, in Žit-kovec, ki za eno točko zaostajajo za vodečo ekipo. Feri Maučec turnirju v Murski Soboti, kjer je gostovala__ekina__nartnerskeva mesta Ingolstadta iz ZR Nemčije, in na memorialu v Lipovcih. Na turnirju v Cepincih in v Zagrebu pa je Pomurje osvojilo tretji mesti. Pomurski hokejisti pa se ne uveljavljajo smo v Sloveniji, temveč tudi kot člani državne reprezentance. Tako je v članski reprezentanci Jugoslavije nastopal Ludvik Črnko, za mlado in mladinsko reprezentanco Jože Časar, za mladinsko reprezentanco pa Viktor Cipot, Drago Kuhar in Vito Fujs. Vsi ti hokejisti so tudi dosegli status športnika zveznega razredp (Črnko), status perspektivnega športnika pa Časar, Kuhar in Fujs. Ekioo Pomurja v glavnem sestavljajo mladi ob štirih izkušenih igralcih. V naslednji tekmovalni sezoni je v Jugoslaviji predviden v hokeju na . travi nov tekmovalni sistem, ki ga že izvajajo v republikah, svoj vrh pa bo dosegel s polfinalnim in finalnim turnirjem. Ker ima moštvo Pomurja iz Murske Sobote že skoraj zagotovljeno prvo mesto v Sloveniji, bo to za Sobočane no\>a preizkušnja. STRAN 17 DECEMBRA 1983 Zdravilišče „Radenska" TOZD TURIZEM IN GOSTINSTVO „ZVEZDA" MURSKA SOBOTA Informacije in rezervacije sprejemajo vodje enot. Sodelavci TOZD „Zvezda" in enot se za obisk priporočajo in sicer s ponudbo kvalitetnih jedil in pijači vljudno vabi na SILVESTROVANJE in NOVOLETNO PRIREDITEV kemična industrija Koper o. soi. o. v enote: PENZION „ZVEZDA" BELTINCI z glasbo MOTEL „ČARDA" MARTJANCI z glasbo in vokalno solistko RESTAVRACIJA „ZVEZDA" MURSKA SOBOTA z domačo glasbo. Cenjenim gostom želijo SREČNO NOVO LETO! TOZP POLIMER IZOLA 66310 IZOLA - Telefon: h.e. 63-721, prodaja 26-797 - Telex: 341-32 - Telegram: IPLAS KOPER Cisterne — rezervoarji izdelani iz armiranega poliestra. Namenjeni so za skladiščenje in transport tekočin v prehrambeni ali kemični industriji. Njihova praktična uporaba je v kletarstvu, v gospodinjstvih za prevoz vode, uporabljajo jih kot rezervoarje na gradbenih objektih, za prevoz in skladiščenje kurilnega olja itd. * Armirani poliester je sestavljen material, ki ima nespremenjene mehanske lastnosti v širokem temperaturnem območju od —40 stopinj C do +70 stopinj C (največ do 100 stopinj C z dodatno okrepitvijo). a VAŠ ZAMRZOVALNIK ?? V & če pušča ali na zunanjih j X stenah ledeni 9 uspešno odpravo tovrstnih okvar, vam zagotavlj <;> * izolacija servis slavko furman na postajo 62250 ptUJ 15 UGODNOSTI POGODBENIH ČEBELARJEV Priporočamo se! ■ — preskrba s sladkorjem za je širša oblika združevanja 40 panjev je 8^kg voska). Hp Medex predvsem priporoča prvi dve obliki sodelovanja, to je delavec na domu in kooperant. Obe navedeni obliki uživata zdravstveno, invalidsko ter pokojninsko zavarovanje s tem, da delavec na domu za razliko od kooperanta dobiva mesečno akontacijo osebnega dohodka. 3. POGODBENI ČEBELAR prehrano čebel, — preskrba s čebelarskim repro-materialom in gospodarskimi maticami, — kreditiranje za razvoj Če- Naravna barva poliestra oziroma njegova prosojnost omogoča korftrolo gladine tekočine brez merila. Notranja izredno gladka površina onemogoča oprijemanje kristalov na notranjost cisterne in olajšuje čiščenje. (062)771-637 Velikost cisterne je od 1.000 do 80.000 litrov. Oblike so lahko horizontalne, vertikalne z ravnim ali krivim dnom. V primerjavi z ostalimi materiali (les, pločevina) so zelo ekonomične. obiskali vas bomo na vašem do KOOPERACIJSKO SODELOVANJE S HP „ME0EX"-0M DO hp Medex, skladno s svojo dolgoročno usmeritvijo, vabi čebelarje in zdomce z ustreznimi izkušnjami, da pristopijo v organizirano družbeno tržno proizvodnjo čebeljih pridelkov. Oblike dolgoročnega proizvodnega sodelovanja so: — čebelar — delavec na domu, — kooperant — kmet zavarovanec, — pogodbeni čebelar. Vse podrobnejše informacije lahko interesenti dobijo na naslovu: hp ,,Medex", DE-Kooperacija, Miklošičeva 30, Ljubljana ali po telefonu št. (061) 311-545, interni telefon 44. OBLIKE KOOPERACIJSKEGA SODELOVANJA V skladu z dolgoročnim usmerjanjem hp Medex, za širjenje organiziranega sodelovanja s čebelarji, vabimo vse zainteresirane čebelarje, da pristopijo v katerokoli od navedenih oblik sodelovanja z našo DO: 1. ČEBELAR -DELAVEC NA DOMU (DD) — D D pokrivajo s predajo čebeljih pridelkov, katerih protivrednost mora biti enaka vsaj 12 bruto mesečnim OD. za dobo, od začetka do konca čebelarske sezone, to je od 1. 6. do 31. 5. naslednjega leta. Obveza delavca na domu (DD) je, da vsako poslovno leto sorejme plan proizvodnje, ki je usklajen z letnim planom DO. - zdravstveno varsi Ijih družin. - pravica do ud0 ostanek dohodka. — izobraževanja jev . . . ima status delavca na domu in mu iz tega naslova pripadajo vse pravice in obveznosti delavca v združepem delu. Možnosti tovrstnega sodelovanja imajo čebelarji z najmanj 60 gospodarskimi panji, ki poleg medu proizvajajo matični mleček, med v sa^u, čebelji vosek oz. čebelje proizvode iz letnega plana hp Medex. Za razliko od kooperanta — KZ prejemajo DD akontacije na OD, ki pa ne smejo biti manjše od 60 % in ne večje od 150 % republiškega poprečnega OD v gospodarstvu preteklega leta. Vse obveznosti do hp Medex čebelarji 2. KOOPERANT (KZ) je oblika sodelovanja s hp Medex v katero se lahko organizirajo čebelarji z najmanj 60 gospodarskimi panji. Hp Medex omogoča tem čebelarjem, da se invalidsko, pokojninsko in zdravstveno zavarujejo preko območne skupnosti za tovrstno zavarovanje. Pogoj za tako sodelovanje je podpis pogodbe o združevanju dela in samoupravnega sporazuma o dolgoročnem sodelovanju, s katerim se čebelar obveže sodelovati za dobo 5 let. Letna predaja čebeljih pridelkov je odvisna od razreda zavarovanja, katerega si lahko poljubno izbere čebelar sam, obvezno pa mora protivrednost zaključenih čebeljih pridelkov pokrivati višino letne zavarovalne osnove. Obveze kooperanta KZ v proizvodnji čebeljih pridelkov so enake kot pri delavcu na domu alna škoda znaša 8.320 di-naijev. Za storilci poizvedujejo. I 7. decembra ob 16.30 uri I $e je Stanko Banič iz Len-uave, Rudarska 28, peljal po Iš-tril-Metodovi ulici v Murski Soboti. Ko je zavijal v Severjevo ulico, je zaradi neprimerne hitrosti zapeljal w ?aravn°st v ograjo domačije k ^’Ika 19. Voznik seje lažje I poškodoval, sopotnik Jože yuh pa hudo. Gmotna ško-’ ?a na vozilu in ograji znaša 1’20000 dinarjev Franc Semen iz Ljutome-a. Ormoška 30, se je 8. de-embra peljal z osebnim av- I S"1, iz Kokorič proti I ^nževcem. V Logarovcih mu je nasproti pripeljal po sredini vozišča kolesar Mirko Kosti iz Precetinec. Avto zaradi neprimerne hitrosti ni pravočasno ustavil, zato je zadel kolesarja, vrglo ga je na pokrov avtomobila in še v vetrobransko steklo. Hudo poškodovan je obležal na cesti. Gmotna škoda pa znaša 21.000 dinarjev. 11. decembra seje voznik osebnega avta Štefan Gyer-gyek iz Kovačevec 36 peljal iz Murske Sobote proti Ge-derovcem. V Veščici pri hiši številka 14 seje nenadoma z desne strani ceste pripeljal Štefan Makari iz Murske Sobote. Tomšičeva 18, ki naj bi izsiljeval prednost. Gyer-gyek kljub prizadevanjem nesreče ni uspel preprečiti, tako da je kolesar zaradi trčenja hudo poškodovan. Materialna škoda pa znaša 14.000 dinarjev. Štefan Čemela 'iz Bogojine 14 se je 11. decembra Delial z osebnim avtom po lokalni cesti Radmožanci —1 urniSče. V ožil je menda z veliko hitrostjo, zato je spregledal prometni znak križišče s prednostno cesto in je zapeljal čez jarek na njivo. Materialna škoda znaša 40.000 dinarjev. K sreči ni poškodovan ne voznik ne UPRAVA ZA NOTRANJE ZADEVE SVETUJE ZDOMCEM _________________________ Domov čez Trate, Radgono, Gederovce .. . Bliža se čas, ko se bo mnogo naših rojakov, začasno zaposlenih na tujem, vračalo in proste dni izkoristilo za obisk rodnega kraja v domovini. Večina — se jih bo pripeljala z osebnimi avtomobili. V nekaj dneh bo čez mejne prehode pripeljalo več tisoč avtomobilov, kar pomeni, da bo v teh dneh na njih in na cestah širom Slovenije izredna gneča. Da bi jo vsaj delno ublažili, vam svetujemo, da se izogibate velikih mejnih prehodov in koristite manjše, kot so: Trate, G. Radgona, Gederovci in Kuzma. Tudi cest s pregostim prometom se izogibajte in potujte v smeri proti Zagrebu čez Ljutomer in Ormož ali čez M. Soboto in Lendavo. Med vožnjo bodite previdni, saj sta prevelika hitrost in utrujenost glavna vzroka za nastanek hudih prometnih nezgod. Na vaši dolgi poti želimo, da se nanjo pripravite in varno prispete v krog svojih najdražjih. Kdor ni povsem zdrav, kdor slabo vidi, kdor ni pošteno naspan in spočit in komur je nočna vožnja zoprna, naj se nanjo ne podaja. Našim občanom pa svetujemo, da v dneh, ko bo največja gneča na mejnih prehodih, ne potujejo v tujino po nakupih, temveč to opravijo že prej. IZ PISARNE UNZ ALKOHOL l Stoprvih in wgojo v cestnem prometu Slovene mesecev letošnjega leta ugotovil, da je kar za. _Ve$ Prometnih, nezgod, ki so jih povzročili vinjeni 4.X Primerjavi z istim obdobjem lanskega leta. V »m **81» j 1 nezgod za 12 odstotkov manj *Nikonca oktobra), a naraslo je število nesreč 1 cL0*' PreceRa^h ces?ah še ved-pb v *n da v^e $tev‘l° alkoho-«io^Prav vsi skuPaJ tapeti nr« °’ pri tem mora-da^metno milico, na- >po druS'strani o še vedno JhAih vam a Pa tudi Zakon povser,0^1 cestnega pro- v pitI?ik°hola, ače W?2’ svOje „sv?Jem prostem ^^°dovnr mu lahko v službi za vožnjo tud??1 drage ka-SarWi »„• kannon ali av-fe^’^je^^3 in 7%» a nevarni ŽJa motor-JS&o ali ie m °Pravilo, ne ' ih V pa že m nevar«uh Sh, n^vnati samo' ŽteiTv in v;™”' M Ruleti krt^n«keea do-152- člena M n^eta | h varnosti ces-Sl^en, da k tVa naJ bi do-bi kršilec ne po- > oziroma bl vPlivaLUJ^ Prihodnjič vzgojno še na druge uporabnike cest. V pri-meijavi števila prometnih nezgod ter odvzetih vozniških dovoljenj zaradi vožnje pod vplivom alkohola sklepamo, da dosedanji ukrepi tega vzgojnega učinka ne dosegajo. Kajti v našem vsakdanjem življenju še vedno opažamo močan vpliv »alkoholne kulture«, torej neodgovornega odnosa do pitia alkohola pred vožnjo ali drugačne oblike vključevanja v promet'na cesti. Na področju preventive bi naj dosegli dvoje: prvič, da bi alkoholiki ne. vozili in drugič, da bi nihče ne vozil pod učinkom alkohola. Vozniki motornih vozil in pivci alkoholnih pijač predstav-Ijajo dva sistema, ki se v določeni meri med seboj prekrivata, alkoholiki pa predstavljajo le en del nobeden izmed treh sopotnikov. Iz Domajinec poročajo o B nesreči Ernesta Horvata. Ko • seje peljal po vaškem klancu navzdol, je s kolesom padel 9 m se hudo poškodoval. Prepeljali so ga v soboško bol- ™ nico. Res je sicer, da nesreča v 9 Mostju ni terjala telesnih g poškodb, vendar je kljub, temu huda. Trčila sta na- « mreč osebna avta. Enega je B vozil Ignac Hozjan iz Velike g Polane 35 z drugim pa je nasproti pripeljal Igor Šetinc n iz Dobrovnika 297. Telesnih. B poškodb ni bilo, pač pa I ogromna gmotna škoda: 180.000 dinarjev. H 2. decembra je doslej ne- K znani storilec vlomil v tovorni avto Zavoda za raziš- B kovanje materiala Ljubija- „ na. Iz avta, ki je bil v gra- B moznici pri Dokležovju, je B ukradel dva koluta s po 100 metri vrvi, žaromete, na- m zadnje pa je še prerezal B prednji in zadnjo gumo. S ] tem je povzročil za 50 tisoč dinarjev škode. » 7. decembra je v soboški bolnici umrl Albert Babič iz H Robadija 62. Umrl je za po- B sledicami'delovne nesreče, ki seje pripetila 12. novem- ■ bra. Tedaj mu je pri žaganju g drv na cirkularki zletelo v B trebuh poleno. Primer opozarja, da moramo pri ® žaganju drv biti pozorni tudi na možnost take poškodbe. B sistema pivcev alkoholnih pijač. Nerodno pri vsem tem je, da še vedno ne vem n knliknwnrnilrnv dnevno vozi pod vplivom alkohola, pa tudi tega ne, koliko je med njimi alkoholikov. Posredno se sicer Zakon o temeljih varnosti cestnega prometa dotika tudi alkoholizma in to v členih, ki govorijo o telesni in duševni sposobnosti voznika. Za področje preventive pa je lahko v pomoč še Zakon o varnosti cestnega prometa, Kazenski zakon SFRJ, Kazenski zakon SRS in Pravilnik o zdravstvenih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati vozniki motornih vozil. Danes je jasno, da pristane alkoholik na zdravljenje vedno le zaradi neke stiske, v katero ga spravi njegova odvisnost. Alkoholik si to stisko no zakonitostih svojega"mišljenja in čustvovanja praviloma narobe razlaga in mu torej nekdo mora pomagati in ga na primeren način usmeriti v zdravljenje. Čim prej se zdravljenje alkoholika prične, tem bolj bo a uspešno. Tako bi obravnava kršitelja 152. člena Zakona o temeljih varnosti cestnega prometa lahko služila kot osnova za napotitev posameznika na zdravljenje zaradi alkoholizma, ne pa samo, da ga doleti kazen, kot kakšnega kršitelja drugih predpisov. Dovoljenje za vožnjo se mu odvzame začasno in vse premalokrat se izreka vzgojni ukrep ponovnega opravljanja vozniškega izpita ali pa izdaja dovoljenja za vožnjo le tedaj, če se kršitelj odtoči za zdravljenje, zdravljenje uspešno 'zaključi v specialni zdravstveni ustanovi in ga nadaljuje aktivno v terapevtski skupini zdravljenih alkoholikov, pa ne samo za šest mesecev ampak do konca svojega življenja. Črne kronike prometnih nesreč na straneh časopisov bi tako lahko privzele v prihodnje drugačno barvo. Filip Matko Industrija In montaža n. so/, o. Lendava Industrijska cesta Telefon: h. c. (069) 75 271 GORENJE-VARSTROJ DSSS, komisija za delovna razmerja DSSS OBJAVLJA v skladu s samoupravnimi splošnimi akti: 1. pripravnik — dipl, ekonomist (smer notranja trgovina) 2. pripravnik — dipl, ekonomist (smer računovodstvo) 3. pripravnik — dipl, inženir ali inženir strojništva 4. pripravnik — dipl, pravnik ali pravnik 5. pripravnik — dipl, elektronik Kandidati morajo imeti ustrezno stopnjo in smer izobrazbe. Z izbranimi kandidati bo sklenjeno delovno razmerje za določen čas — čas pripravništva Kandidate prosimo, da v roku 8 dni po objavi pošljejo pismene vloge, ter dokazila o strokovni izobrazbi na naslov: Gorenje-Varstroj, Kadrovska služba, 69220 Lendava, Industrijska cesta. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po poteku roka za prijavo. krvodajalci PTT MURSKA SOBOTA — Franc Sep (17), Štefan Banfi (3), Franc Nemec (8), Karel Hajdinjak (7), Ivanka Duh (1), Viljem Ficko (1), Vlado Sobjak (9), Herman Benko (4), Pavla BOrc (2), Anton Horvat (7), Aleksander Kučan (3), Franc Prelec (6), Stanko Vereš (1), Darko Bagari (6). PANONIJA M. SOBOTA — Ivan Šoštarec (4), Janez Hauko (19), Franc Panker (12), Franc Horvat (10), Mirko Kolenko (6), Mirko Čeh (16), Frančiška Nedeljkovič (10), Rudi Šlemer (2), Štefan Rituper (8), Jože Kavaš (15), Jože Horvat (7), Andrej Horvat (11), Ladislav Abraham (51). Vladimir Kološa (1). UNZ MURSKA SOBOTA — Anton Slekovec (6) Milan Gaber (25), Igor Klarič (6), Marjan Rep (7), Darko Gavez (3), Živko Pavlovič (45), Borislav Holc (6), Istok Trček (13), Konrad Pisnik (10), Slavko Kores (2), Anton Šonaja (6), Marjan Farič (2), Martin Pravdič (17), Lidija Pleteršnik (1), Peter Viher (6), Ludvik Hodošček (1), Peter Pod-lesek (1), Vojko Prah (3), Anton Pleberšnik (6), Jože Korpič (5), Anton Rozman (3), Maksimilijan Kreft (1), Danilo Gajšek (4). KRVODAJALCI OD DRUGOD — Jože Meglič (30), Avgust Passero (5), Janez Štraus (10), Majda Gabor (7), vsi Mura, M. Sobota; Anton Nemec (5), LIV Rogašovci; Štefan Ferbežar (10), Sobota, M, Sobota; Branko Voroš (7), Romana Cipot (1), Potrošnik M. Sobota; Marjan Huber (14), Pomurje, M. Sobota; Marija Berke (13), Edita Šarkanj (2), Branko Žigo (3), Jože Horvat (4), vsi Pomurska, M. Sobota; Alojz Verzel (24), Radenska, Radenci; Marjan Kocmut (4), Slovenija-ceste, M. Sobota; Rudi Kovač (9), Agroservis, M. Sobota; Geza Kološvar (28), Ivanovci. Lea Friškič (4), Franc Poredoš (6), Karolina Horvat (5), Jožica Gider (3), Jože Horvat (3), Julijana Meckar (3), Tatjana Novak (2), Stanko Vogrinčič (3), Janez Zelko (4), Štefan Gomboši (1), Marjana Zrim (2), vsi SDK Murska Sobota; Igor Vitez (5), Milan Kerec (6), Aleksander Samec (7), Dušan Dundek (9), Vanda Friškič (6), Marjan Šebjan (9), Branko Kuzmič (3), Majda Kranjc (14), Silva Vlaškalič (7), Zoltan Celec (10), Marija Matuš (2), Stanko Farkaš (21), Marjan Grah (6). Stanko Dešnik (50), vsi Ljubljanska banka M. Sobota; Jože Ošlaj (68), Puconci; Ernest Kerčmar (10), Gizela Fartelj (22), oba Krnci; Jelislava Filipič (I), Lukavci; Ljubomir Filipič (2), Lukavci; Franc Horvat (8), Zreče; Janez Jerič (10), »Sobota« M. Sobota. Splošna bolnišnica Murska Sobota OBVEŠČA vse občane, da bo s 15. 12. 1983 uveden nov urnik obiskov pacientov na oddelkih in sicer: t — na kirurškem, internem, ginekološkem, pljučnem, ušesnem in očesnem oddelku so obiski dovoljeni ob torkih, četrtkih in sobotah vsakokrat od 14.00 do 15.30 ure; ob nedeljah in praznikih pa od 13.00 do 15.00 ure; — na otroškem oddelku so obiski dovoljeni vsak dan, razen nedelj in praznikov, od 12.00 do 18.00 ure; — na infekcijskem oddelku so obiski dovoljeni le v izjemnih primerih. /O ljubljanska banka POMURSKA PANKA MURSKA SOBOTA, Trg zmage 7 razpisuje JAVNO LICITACIJO za prodajo osebnega avtomobila Cimos Citroen CX 2400 PALLAS letnik 1979 izklicna cena 400.000,00 din. Prometni davek plača kupbc avtomobila. Licitacija bo na dvorišču banke v Murski Soboti, v ponedeljek, 19. 12. 1983 ob 9. uri. Udeleženci licitacije morajo pred pričetkom licitacije položiti varščino v višini 10 % od izklicne cene. Varščina se takoj po končani licitaciji vrne oziroma poračuna s kupnino. Avtomobil je na ogled na dan licitacije od 7.30 dalje. Razpisna komisija v TOZD OŠ France Prešeren Crenšovci faz-pisuje prosta dela in naloge ravnatelja za dobo 4 let. Na razpis se lahko prijavijo kandidati, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: — učitelj, ki izpolnjuje pogoje iz 96. člena Zakona o osnovni šoli — šolski svetovalni delavec, ki ima ustrezno višjo dTi visoko izobrazbo in pedagoško izobrazbo Delavec iz prvega odstavka mora izpolnjevati še naslednje pogoje: — da ima opravljen strokovni izpit — da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj po opravljenem strokovnem izpitu v vzgojno izobraževalnem delu — da ima aktiven in pozitiven odnos do tradicij in povezovanja združenega dela in do družbenih interesov nasploh ter do interesov družbene samozaščite in vseljudske obrambe, — da ima pravilen odnos do odgovornosti za gospodarjenje z družbenimi sredstvi, — da ima organizacijske in strokovne sposobnosti, ki jamčijo, da bo s svojim delom prispeval k uresničevanju smotrov in nalog temeljne organizacije. Kandidati se lahko prijavijo v 15 dneh od objave razpisa na naslov: Razpisna komisija, OŠ France Prešeren Crenšovci. O izidu razpisa bodo obveščeni v 30 dneh od poteka razpisa. Skupnosti stanovalcev Ustanavljanje skupnosti stanovalcev v soboški občini je šele na pol poti, zato hišna samouprava še vedno ni zaživela, krajevne konference SZDL, zlasti r mestu, sc morajo bolj angažirati pri razreševanju te problematike. To so med drugim poudarili na seji koordinacijskega odbora za stanovanjsko politiko pri predsedstvu O K SZDL, ko so obravnavali stanje, problematiko in delovanje hišnih svetov v soboški občini. Hkrati so se zavzeli za predstavitev vzornih hišnih svetov v sredstvih javnega obveščanja. Sprejeli so tudi pobudo, da bi na oglasnih deskah hišnih svetov objavljali imena tistih, ki že nekaj časa redno ne plačujejo stanarine. M. J. STRAN 19 DECEMBRA 1983 Radijski in televizijski spored od 16. do 22. decembra PETEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK RADIO MURSKA SOBOTA RADIO MURSKA SOBOTA RADIO MURSKA SOBOTA RADIO MURSKA SOBOTA RADIU RADIO RADIO RADIU . MURSKA SOBOTA ' MURSKASOBOTA MURSKA bOBOlA 16.30 — Pet najboljši ta teden..., 17.00 - Aktualno v petek, 16. decembra, 18.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. TV LJUBLJANA 16.30 — Glasbena paleta po vašem izboru, 17.00 — Aktualno v soboto, 17. decembra, 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. DEŽURSTVO: 14.00 do 17.00 (telefon: 21-232) 8.50 TV v šoli: TV koledar, Poštni, nabiralnik, Angleščina, Odmor, Marin Držič in njegov čas, Poročila (do 10.35), 17.15 Poročila, 17.20 Pihalni orkestri: Delavska pihalna godba Trbovlje, 17.50 Modro poletje, španska otroška nanizanka, 18.25 Obzornik ljubljanskega območja, 18-40 Družbena samozaščita: Zaklanjanje prebivalstva — 2. del, 19.10 Risanka, 19.20 Cik cak, 19.24 TV in radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna, 19.30 TV dnevnik I, 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 Slovenski muzeji in galerije: Muzej neevropskih kultur Goričane, 20.30 Propagandna oddaja, 20.35 Ne prezrite, 20.50 TV kviz, 22.00 Propagandna oddaja, 22.05 TV dnevnik II, 22.20 Nosferatu — Fantom noči, nemško-francoski film, TV LJUBLJANA Oddajniki II. TV mreže: 16.00 Sarajevo: Predolimpijski turnir v hokeju Jugo-slavija:Poljska, prenos (slov, kom) v 1. odmoru propagandna oddaja, 18.20/30 Premor, 18.45 Narodna glasba, 19.30 Tv dnevnik. '9.25 Pianacallo: SP v smučanju — slalom (ženske), prenos 1. teka, 11.15/30 I. Otrin: Pesem- giba — Evropska moderna, 11.40/55 Risanka, 11.50 Propagandna oddaja, 11.55 Piancavallo: SP v smučanju — slalom (ženske), prenos 2. teka, 13.00 Nogomet — kvalifikacije za olimpiado, Jugoslavija: Nizozemska, prenos (do 14.45/50), v odmoru... 14.55 Poročila. 15.00 Čas, ki živi: V črnem in rdečem snegu, 15.30 Slovenski mu; žeji in galerije: Posavski muzej Brežice, 16.05 Zemljepisne posebnosti: Potovanje na dno sveta, 17.00 PJ v košarki — Šibenka:Parti-zan, presnos Zagreb, v odmoru propagandna oddaja, 18.25 Planet opic, ameriška nadaljevanka, 19.15 Risan--ka, 19.20 Cik cak, 19.24 TV in radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna, 19.30 TV dnevnik, 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 Madigan, ameriški film, 21.35 Propagandna oddaja, 21.40 Zrcalo tedna, 22.00 TV teka — leto 1959. 23.00 Poročila 10.05 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 11.00 — Srečanje na pomurskem valu, 12.00 — Spored v madžarskem jeziku, 13.00 — Doma in onkraj meja, 13.30 — V nedeljo popoldan, 14.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. DEŽURSTVO: 9 00 do 13.00 (telefon: 21-232) TV LJUBLJANA 9.25 Poročila, 9.30Živžav, otroška matineja, 10.15 Modro poletje, ponovitev španske otroške nanizanke, 10.50 Fantje s Hill Streeta, ameriška nanizanka, 11.40 625, oddaja za stik z gledalci, 12.00 Kmetijska oddaja, 13.00 Poročila (do 13.05), 15.30 Puščavska slepila, tu-nizijsko-češkoslovaški film, 17.05 Poročila, 17.10 Naš kraj: Čeče, 17.25 Športna poročila, 17.40 Alpe — Jadran, informativni magazin. 18.10 Sestanek v Slonu, 19.05 Risanka, 19.15 Cik cak, 19.23 TV in radio nocoj. 19.25 Zrno do zrna, 19.30 TV dnevnik, 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 T. Partljič: Oblaki so rdeči, TV nadaljevanka, 20.50 Športni pregled, 21.20 Živeti z naravo, dokumentarna oddaja TV Sarajevo, 22.05 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 18.40 Veliko jabolko — New York, dokumentarna oddaja, 19.10 Turistični vo- I dič, 19.30 TV dnevnik, 20.00 I Čas jazza, 20.45 Včeraj, I danes, jutri. 21.05 Tom, j Dick in Harriet, angleška I nadaljevanka (do 21.55) Pomurska banka TV ZAGREB 16.30 Po domače, 17.00 — Aktualno v ponedeljek, 19. decembra, 18.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. 16.30 — Vrtiljak popevkarskih novosti, 17.00 — Aktualno v torek, 20. decembra, 18.00 — Sotočje, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. 18.30 — Iz domačega glasbenega arhiva, 17.00 — Aktualno v sredo, 21. decembra, 18.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. 16.30 — Glasba stoletja, 17.00 -četrtek, 22. decembra, 1«-« -NajiepšeželjescesUJg in pozdravi, 19.00 IM” tev osrednjega slovenswv sporeda. , < .< /,.'-4 TV ZAGREB Prvi program 8.50 TV v šoli, 16.40 TV v šoli, 17.40 Poročila, 17.45 Pravljice, 18.15 Svetovalnica za starše, 18.45 TV koledar, 18.55 Kronika reškiti občin, 19.15 Risanka, 19'30 Dnevnik, 20.00 Umor v Teksasu (film), 21.00 Zabavnoglasbena oddaja, 21.45 Dnevnik, 22.00 Kultura srca, 23.30 Poročila Prvi program 8.50 TV v šoli, 11.25 SP v smučanju: SL ženske, 12.55 Kvalifikacije za Olimpiado: nogomet Jugoslavija—Nizozemska, 15.20 Poročila, 15.25 TV koledar, 15.35 Arabske noči (film), 17.00 Košarka: Šibenik—Partizan, 18.30 Živeti z naravo, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Bombaž prihaja v Harlem (film), 21.35 Dnev- -nik. 21.50 Koncem tedna. I TV ZAGREB TV AVSTRIJA TV AVSTRIJA Prvi program 10.20 Poročila, 10.30 Nedeljsko dopoldne, 12.00 Kmetijska oddaja, 13.00 Svetovalnica za starše, 13.30 Trikrat deset, 14.00 Narodna glasba, 14.30 Dok. serija, 15.30 Po tolikih letih (film), 17.00 Sestanek brez dnevnega reda, 18.55 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Oblaki so rdeči (dramska serija), 20.50 Športni pregled, 21.20 TV LJUBLJANA 17.20 Poročila, 17.25 Mi smo smešna družina, otroška serija TV Novi Sad, 17.55 Mogočni mikro: Inteligentni stroj, 18.25 Podravski obzornik, 18.45 Mladi za mlade, oddaja TV Novi Sad. 19.15 Risanka, 19.20 Cik cak, 19.24 TV in radio nocoj. 19.26 Zrno do zrna, T9.30 TV dnevnik, 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 D. Andžič: Živa zemlja, drama TV Sarajevo, 21.10 Mednarodna obzorja, 22.05 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 16.55 TV dnevnik, 17.15 Pepelka, 1. del predstave na Zmajevih otroških igrah, 17.30 Skladatelji za otroke, 17.45 Ljudje govorijo, izobraževalna oddaja, 18.15 Mladi za mlade, 18.45 Kra-tek film (samo za LJ 2), 19.00 Telesport, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Žnanost in mi, 20.45 Zagrebška panorama, 21.05 Prevzetnost in pristranost, angleška nadaljevanka (do 22.00) /© ljubljanska banka Pomurska banka TV ZAGREB Prvi program 9.00 Program za zdomce, 17.00 Poročila, 17.15 Pepelka. 17.30 Otroški skladatelji, 17.45 TV koledar, 17.55 Kronika gospiških občin, 18.15 Mladi za mlade, 18.45 Prva generacija, 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik, 20.00 Alarm (drama), 21.00 Izbrani trenutek, 21.05 Argumenti, 21.30 Dnevnik TV AVSTRIJA TV LJUBLJANA 9.50 Propagandna oddaja, 9.55 Madonna di Campiglio: S. pokal v smučanju — slalom za moške, prenos 1. teka (do 11.15/30). 12.50 Propagandna oddaja, 12.55 Madonna di Campiglio: S. pokal v smučanju — slalom za moške, prenos. 2. teka (do 14.30/45), 15.35 Šolska TV: Poklicno usmerjanje: Začetna in zaključana dela v gradbeništvu, 16.30 Poročila. 16.35 ZB1S — J. Tomažič: Steklarska pravljica, 16.55 Folkart — Portorož ’83 (Ansambel M. Curie Sklodowska), 17.20 Propagandna oddaja, 17.25 Slalom ža moške, posnetek iz Madonne di Campiglio, 18.25 Gorenjski obzornik, 18.40 Mali svet: Mar ni življenje lepo?, otroška oddaja TV Zagreb, 19.05 Risanka, 19.20 Cik cak. 19.24 TV in radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna, 19.30 TV dnevnik I, 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 J. Austen: Prevzetnost in- pristranost, nadaljevanje in konec, 20.50 Propagandna oddaja. TV ZAGREB Prvi program 9.00 Za otroke zdomcev,' 15.10 SP v smučanju SL — moški. 15.55 Kvalifikacije za EP v nogometu: Jugoslavija—Bolgarija, 17.45 Mali svet. 18.15 TV koledar, 18.25 Kronika osijeških občin, 18.45 Ob dnevu JLA, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Poti stabilizacije, 20.55 Dolgo potovanje domov (film), 22.35 Dnevnik TV AVSTRIJA TV LJUBLJANA TV LJUBLJANA 12.20 Propagandna oddaja, 12.25 Madonna di Campiglio: S. pokal v smučanju — superveleslalom za moške, prenos (do 13.30/45) EVR, 16.00 Split: Nogomet (kvalifikacije za EP — A reprezentance) Jugoslavijaf-Bolgarija, prenos, v odmoru propaganana oddaja, 1750 Poročila, 17.55 Glasba za kitaro. 18.25 Zasavski obzornik, 18.40 Mostovi, 19.10 Risanka, 19.20 Cik cak, 19.24 TV in radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna, 19.30 TV dnevnik 1, 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 Prireditev pred dnevom JLA, prenos, 21.00 Film tedna: Začarani krog, mehiški film. 22.30 TV dnevnik II Oddajniki II. TV mreže: 17.40 Propagandna oddaja, 17.45 Superveleslalom za moške, posnetek iz Madon-ne di Campiglio (slov, kom), 18.45 Narodna glasba, 19.30 Tv dnevnik, 20.00 Obarvana svetloba (do 22.0'0) ' 17.00 Šolska no usmerjanje — •$. zaključna dela v gradben vu, 17.55 Poro^ jjev Človek in zemlja. Banska odred - 1- d®*’rijaP 18.25 dokumentarna ser 1 - ' Dolenjski obzorn*. Mladi za mlade. Vsak 5 Je lep; ^9 20 Risanka, 19.20 noCOJ) 19.24 TV m radio n 19.26 Zrno do zm ^reine TV dnevnik I, oddaja. 19.57 Propagandna propa-20.00 Tednik, 21.W Tarče gandna oddaja, ameri&a mikea Androsa, eV. nanizanka. 21.50 TV nik II Oddajniki II. TV 17.25 TV dnevnik, Trinajstletniki, o r |erjje, ja. 18.15 Muzeji m 8 ■ jte, 18.45 Zeleh ste - P^ja, zabavno g|asben_aik 20.0° 19.30 TV dnevnik.Mliere. Dramski večer. noSnetek /© ljubljanska banka Pomurska banka TV ZAGREB TV ZAGREB Prvi program 9.00 Za otroke zdomcev, 16.40 SP v smučanju S VSL — moški, 17.40 Poročila, 17.45 Otroška oddaja, 18.15 TV koledar, 18.25 Kronika bjelovarskih občin, 18.45 Narodna, glasba, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20:00 Ob dnevu JLA. 21.05 Klasična glasba, 21.50 Dnevnik Prvi program ^v, 9.00 Zaptroke «1^. 17.35 Poročila.17-4’ledar, stletmki, 18.15 T h ob-18.25 Kronika sphtwjtei čin. 18.45 Iskah te S 19.15 Risanka, 21,o5 nik, 20.00 Spekter, Olimpijski kviz. TV AVSTRO Prvi program 9.00 Jutranja poročila. 9.05 TV v šoli. 10.30 Lovci brez prihodnosti. 11.15 Burleska. 11.30 Avstrija II. 13.00 Opoldanska redakcija. 17.00 Eci, peci pec. 17.25 Risanka. 17.30 George. 18.00 Pan-optikum. 18.30 Družinski magacin, 19.00 Avstrija v sliki. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Stari. 21.20 Sanjska ladja. 22.20 Šport. 22.30 Večerni šport. Prvi program - 9.00 Jutranja poročila. 9.05 TV v šoli. 10.35 Družinski spored. 13.00 Opoldanska redakcija. 14.25 Igra ljubega Avguština (film). 16.00 Iz parlamenta. 17.00 Risanke. 17.30 Flipper. 18.00 Tedenski TV spored. 18.25 V soboto zvečer. 19.00 Avstrija v sliki. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Nekdo bo zmagal. 22.05 Šport. 22.25 Bariš-nikov v Hollywood u. “ Potopis, 21.50 Dnevnik TV AVSTRIJA Prvi program 11.00 OR F stereo-kon-cert. 12.00 SP v smučanju: Smuk za moške. 15.00 Mati samca (film). 16.20 Risanka. 16.30 Ena, dve ali tri. 17.15 Mojster Eder. 17.45 Klub seniorjev. 18.30 Vodič po operi. 19.00 Avstrija v sliki. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Rigoletto (opera). 22.25 Šport. Prvi program 9.00 Jutranja poročila. 9.05 TV v šoli. 10.30 Polnoč (film). 12.00 Iz parlamenta. 13.00 Opoldanska redakcija. 17.00 Eci, peci, pec. 17.25 Spoznaj nevarnost. 17.30 Stari parnik. 17.55 Spanček zaspanček. 18.00 Pred božičem. 18.30 Družinski magacin. 19.00 Avstrija v sliki. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Šport v ponedeljek. 21.10 Čarovnik. 21.55 Večerni šport. Prvi program 9.00 Jutranja poročila. 9.05 TV v šoli. 10.30 Mati samca (film). 11.45 Iz živalskega sveta. 12.10 Šport v ponedeljek. 13.00 Opoldanska redakcija. 17.00 Eci, peci, ped 17.25 Oddaja z miško. 17,55 Spanček Zaspanček. 18.00 Oh, ljubi oče. 18.30 Družinski maga-cin. 19.00 Avstrija v sliki. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Teleobjektiv. 21.00 Čebulji stolp (TV film). TV MADŽARSKA TV AVSTRIJA Prvi program 9.00 Jutranja poročila. 9.05 TV v šoli. 10.05 70 let Heinza Konradsa. 11.50 SP v smučanju, smuk za ženske. 13.15 Opoldanska redakcija. 17.00 Lutke. 17.30 Čebelica Maja. 17.55 Spanček Zaspanček. 18.00 Robi-novo gnezdo. 19.00 Avstrija v sliki. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Če te ponovno srečam (film). 21.40 Tedenski TV spored. Prvi program por^ 9.00 Jutranja1^ o n« TV v šoli, lu- /fiiin)-ponovno srečav Burie-12 05 Risanka. mUčanJa’ ka 12.25 SP V,,S DOP°!' VS L — ženske •. j 7 Q0 Pcl; danska redakcija-peci, pec- ,730 nevarnost. • ^ovi Z dogodivščine Spanček -a landij1- -fV ku^k 1S Druž^^.^ ^VllSDedi^ ^OV^rnišpod^ TV MADŽARSKA Tv MADŽARSKA TV MADŽARSKA 8.10 in 15.00 Šolska TV. 9.25 Kratki filmi. 16.30 Šola za starše. 17.05 Poštni predal 250. 17.25 Spored Studia Pecs. 18.00 Okno, reportaže. 19.30 TV dnevnik. 20.00 In vendar se vrti, Jokaijev kviz. 21.30 Zonet. spored Tamasa Vitrayja. 22.35 Zmagovalci in poraženi; zakonita obraz-laga, novozelandski TV film. 23.05 TV dnevnik. 8.05 Naš ekrani pon. 8.25 Pravljice. 8.45 Ugrabitelji. 9.45 Ponovitve. 13.30 Risanka. 14.10 Popotnica. 14.45 Rojstvo Wagnotjevega filma. 16.45 Moda. 17.20 Plesi. 18.15 Turčija. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Telepodij: Poln kozarec, kabaret. 21.25 Še pol ni res, kviz. 22.00 Polnočni kavboj, ameriški film. 23.45 TV dnevnik. TV KOPER 8.05 Za otroke: Filmi, Zdravo Sergej, Pionirska kronika. Snežna mati, Rodolfo. 10.55 Impresionizem. 11.50 Dviganje uteži. 14.40 Saospatak, 2. del. 15.50 Kdo plača brodarja? 16.45 Napo- | ved sporeda. 17.20 J. Egri. 18.00 Delta. 19.00 Teden. 20.05 Petrocelli, kriminalka. 20.55 Plesi. 21,35 Glasbeno TV gledališče. 22.40 Poroči-' la. Drugi program 18.00 Vidiki. 18.30 Kdaj bodo luči v temi? 19.30 Čas v sliki. 20.15 Tajna naloga —• Paris. 21.10 Schilling. 21.50 10 pred 10. 22.20 Varščina za eno leto (film). TV MADŽARSKA Ni sporeda TV KOPER TV KOPER 10.00 Luther, ameriški film. 15.35 Risanka. 16.00 Za upokojenjce. 16.35 Sa-rospatak, 3. del. 17.20 Športni muzej. 17.45 Popevkarsko prijateljstvo. 18.15 »Božje polje«. 18.45 TV ogledalo. 20.00 Wagner, 1. del angleško-madž. nadaljevanke. 21.00 Studio 83, kulturni tednik. 22.00 Ponujam; za gospodarstvo. 22.40 TV dnevnik. TV KOPER TV MADŽARSKA 9.05 Pojoča mladina. 9.15 Delta. 9.45 Nočno dežurstvo. 10.40 Zlata ribica. 15.55 Za naše zdravje. 16.05 Kratek film. 16.40 Tako je bilo ... 17.30 Svet jezika. 18.25 Stric Imre. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Šef inkogm-to, filmska komedija. 21.30 Narodna za orkester. 21.35 TV univerza. 22.10 Zaščita mest. 22.55 TV dnevnik. I TV MA 14.00 Odprta mqa — oddaja v slovenskem jeziku — Videoteleks, 16.30 Odprta meja — oddaja v slovenskem jeziku — Videoteleks, 17.00 TVD novice, 17.05 TV šola: Nekaj o..., , 17.30 Trije medvedki — risanke, 18.00 Hockey na ledu: Sarajevo: Jugoslavija—Poljska, 19.30 TVD — vse danes, 19.50 Drevi — novice in zanimivosti, 20.00 Aktualna tema, 20.30 Devica in dgan — celovečerni film — igrajo: Franco Nero, Joanna Shimkus — režija: Christopher Miles, 22.05 TVD nocoj, 22.15 Visoki pritisk — glasbena oddaja- 11.30 Piancavallo — Smučanje — slalom ženske — Svetovni Pokal, 14.25 Nogomet: Mostar, Jugoslavija—Nizozemska, 17.00 TVD novice, 17.05 Košarka: Skopje, 1 Rabotnički—Cibona, 18.30 Piancavallo — Smučanje — slalom ženske — Svetovni pokal (posn.), 19.15 Risanke, 19.30 TvD — vse danes, 19.50 Sobota doma — nasveti za vsak žep, 10.30 Lucy in njeni — serijski film, 21.00 Dolgo iskanje — dokumentarna oddaja, 22.00 TVD — nocoj, 22.10 Hockey: Sarajevo, SZ »B«—SFRJ, 22.30 Nočni film. TV KOPER 15.15 Boks: Banjaluka, Slavi-ja—Budučnost, 16.00 Hockey: Sarajevo, SFRJ—Švica, 18.20 Dolgo iskanje — dokumentarna oddaja, 19.00 Prisluhnimo tišini — mesečna oddaja za slušno prizadete, 19.30 Stičišče — tednik TV dnevnika, 19.45 Visoki pritisk — glasbena oddaja, 20.30 Mornar Simbad — celovečerni film — igrajo: Douglas Fairbanks, Maureen O’Hara, Antony Quinn. — Režija: Richard Wallace, 22.00 Dokumentarna oddaja, 22.15 Gene Kelly show. 14.00 Odprta meja — oddaja v slovenskem jeziku — Videoteleks, 16.30 Odprta meja — oddaja v slovenskem jeziku — Videoteleks, 17.00 TVD novice, 17.05 TV šola: IX. mednarodni festival športnih in turističnih filmov Kranj 1982, 17.30 Mornar Simbad — celovečerni film — igrajo: Douglas Fairbanks, Maureen O’Hara, Antony Quinn. — Režija: Richard Wallace, 19.00 Športni pregled, 19.30 TVD vse danes, 19.50 Drevi — novice in zanimivosti, 20.00 Aerobika, 20.10 Dokumentarna oddaja, 20.30 Veliki detektiv — serijski film, 21.30 Turistični vodič — V sodelovanju s Kompasom Jugoslavia, 21.40 TVD nocoj, 21.50 Jazz na ekranu, 22.10 Nočni film — ponovitev. 11.30 Madonna di Campiglio — . Smučanje — Veleslalom moški — Svetovni Pokal, 14.00 Odprta meja — oddaja v slovenskem jeziku — Videoteleks, 16.30 Odprta meja — oddaja v slovenskem jeziku — Videoteleks, 17.00 TVD novice, 17.05 TV šola — zgodovina letalstva, 17.30 Madonna di Campiglio — Smučanje — Veleslalom moški — Svetovni Pokal (pon.), 19.15 Risanke, 19.30 TVD vse danes, 19.50 Drevi — novice in zanimivosti, 20.00 Obzotja, 20.30 Killer adios — celovečerni film — igrajo: Peter Lee Lawrence, Marisa Solinas. Režija Primo Zeglio, 22.00 Turistični vodič — V sodelovanju s Kompasom Jugoslavija, 22,10 TVD nocoj, 22.20 Zadnje dejanje — TV nadaljevanka — L del. TV KOPER Gep-parada. iz Parydova “S^2^ in njena h vesti. - krill’11 22Jt TV na ,L P venske 1 v ob 20.00 11.30 Madonna di Campiglio — Smučanje — Slalom moški — Svetovni Pokal, 14.00 Odprta meja —. oddaja v slovenskem jeziku — Videoteleks, 14.25-Nogomet: Split, SFRJ—Bolgarija, 16.30 Odprta meja — oddaja v slovenskem jeziku — Videoteleks, 17.00 TVD novice, 17.05 TV šola: Karino — mladinski TV film, 17.30 Madonna di Campiglio — Smučanje Slalom moški — Svetovni Pokal (ponovitev), 19.15 Risanke, 19.30' TVD vse danes, 19.50 Drevi — novice in zanimivosti, 20.00 Kulturna panorama, 20.30 Športna sreda: nogomet, 22.00 Turistični vodič — V sodelovanju s Kompasom Jugo-slavija, 22.10 TVD nocoj, 22.20 Kdo pozna umetnost?. tv ko*peb ........ vsloven^^dpr1?, leks. '^vensk1^ oddaja v ! 17.00 ~,sneri#VD s'avya-J^t. glasb i ^^asb^^Jv^10 živo z gJas - nagradni t”*. n0 Diviacch'- 10# STRAN 20 di,-. tedenski koledar PETEK, 16. december — Albina SOBOTA, 17. december — Lazar NEDELJA, IS. december — Radoslav PONEDELJEK, 19. december — Urban TOREK, 20. december — Evgen SREDA, 21. december — Peter ČETRTEK, 22. december - Dan JLA J »Park« MURSKA SOBOTA 16. decembra ob 17. in 19. uri ter 18. decembra ob 15., 17. in 19. uh ameriški barvni kinemaskop-skifilm: »ROLLER BOOGIE«; 19. in 20. decembra ob 17. in 19. un ameriško-zah. nemški barvni vistavisionski film: »PIRATI AVTOCESTE«; 2l.in22.decembraob 17.in 19. Hd jugoslovanski barvni vistavi-s>onski film: »SAVAMALA«. LJUTOMER 17. decembra ob 19.30 uri ter ■ '“-decembra ob 17.15 in 19.30 uri 'rancoski film: »NEMORALNA«; 21-decembra ob 17.15 in 19.30 italijanski film: »BAD JEZDI NA ZAHOD«. ^RENŠOVCl 16. decembra italijanski barvni '"m-»JAZ, NILSKI KONJ«; . 'L in 18. decembra francoski film; »VOJNA MILIČNI- gORNJA RADGONA decembra ob 17. in 19. uri ?Mki film: »KAJ SE DOGA-£ KO 0TR0C1 ODRASTE-. 'Tdecembra ob 19. uri ter 18. r1^mečV7' ur'hongkonsški .J8-. decembra ob 19. uri an- ,kl film: »MRHA«; • am.'.jP 22- decembra ob 19. uri ’“lovite^ pus- Prodam STEYR’ 28- KSz il^akn Pjodam. Turnišče, HIŠC) Vfe l38- M-4507 V°’ Primern^ lakoj vseli>-inT ‘“d1.?3 malo obrt, K®) 23-7a^°IrPac'je P° telefonu 4^^ GORENJE (4 /ardoša’ t P ln) prodam. Alija ^19 Sd >• telefon 22-529. M- HlS° V nrnAKlbarJevo naselje 37, A^On 75 8t*Pe Gojevič, ^T0 r^P’67«- Le-460 Ž7kVvoznPAULT-6- lelnik ln^dln- 1 stanJu- prodam. 02 OgIe?,ndava- Partizanska Le^^ed vsak dan po 15. uri. KoTf ^•150 PARJENJE KoLL- Prodam. Stanko I HIŠO PonVanje) nro^81 (cenlralno »n ki Prodam najboljšemu Li. uPancu »8^slte se Pri Aloj-L t0nter in ?8adomerščak 12. p. ----služba VESTNIK Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutonjer — Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota, Titova 29/1 — Ureja uredniški odbor: Dirt abjan^ndVeC(d'r?M°r in glavni urednik). Juš Makovec (pomočnik direktorja in glavnega urednika). an Lonarnit^2Y°rn* urednik). Brigita Bavčar. Jani Dominko. Jože Graj, Milan Jerše, Ludvik Kovač, Monter F ^er' Maučec (šport). Vlado Paveo. Štefan Sobočan. Janko Stolnik (dopisništvo). Branko arprila-Tit0Va 70/1 (teEnlčAi urednik), Nevenka Emri (lektor). Naslov uredništva in uprave: Murska 2[ >k, naroč 41- Telefoni: novinarji 21-232.21-064 in 21-383; direktor in glavni urednik, odgovorni M 'donien;x, 'J’ddelek. računovodstvo, gospodarsko-propagandna služba in tajništvo 21-064 in -Im tvoGornja Radgona tel. 74-597. dopisništvo Lendava tel. 75-085 in dopisništvo Ljutomer v d'n, letnenar°če”*b rokopisov in fotografij ne vračamo. — Celoletna naročnina 470,00 din, polletna ^Olni^či rqxariaročninaza inozemstvo L 100.00 din. celoletna naročnina za delovne organizacije 630,00 I ■ ^O-OtVin^^’ SDK Murska Sobota 51900-603-30005 — Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana Stojnem ^-5730-30-4-01176 — Cena posamezne številke 13.00 din. Tiska ČGP Večer Maribor — mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom, prijateljem, znancem, kolektivu ABC Pomurka — Mesna predelava iz M. Sobote, kolektivu hotel Zvezda M. Sobota, kolektivu TTG Ljubljana in zasebnim gostincem za darovane vence in cvetje, izrečeno sožalje in spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi duhovniku za pogrebni obred, vmkU za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, godbi in predstavnici KS za poslovilnc besede. Šalamenci. M. Sobota, Ljubljana, ’Stez, Grad, Slaveči, Motovilci, Trbovlje, Dolič. Žalujoči: mož Franc, sinovi Feliks, Franc, Milan in Henrik z družinami, sestra in bratje z družinami DELE ZA FORD TAUNUS PRODAM. Štefan.Zadravec, G Lakoš 92/A. Le-458 ZASTAVO 750. registrirano do septembra 1984. prodam. Erniša, Zgornji Moravci 121. M-4669 R-18 TL 8, nov, neregistriran, 5 prestav, sive bane, prodam. Informacije po telefonu 22-295 po 16. uri. M-4670 OSEBNI AVTO OPEL REKORD 1700, letnik 1973. registriran do decembra 1984. prodam. Informacije po telefonu (069)78-230. M-4671 KLAVIRSKO HARMONTKD WELTMEISTER. 120-basno, 16. registrov, skoraj novo, prodam. Rudi Potočnik, Vadarci 31, P-Bodonci M-4673 MALE PUJSKE PRODAM, Krog 72. M-4674 ' MALE PUJSKE PRODAM. Krajna 48. M-4679 SUHE HRASTOVE IN AKACIJEVE DESKE (1,53) debelina 5 cm. ugodno prodam. Oglasite se pri Štefanu Časarju. Čepinci št. 30, p. Petrovci. M-4681 SVINJO ZA ZAKOL (150 kg) prodam. Ludvik Voroš, Fokovci 43. M-4682 SPAČKA letnik 1974, dobro ohranjenega, prodam ali zamenjam. Mikloš Kuzmiča 7. M-4683 SUHA DRVA PRODAM. Ne-delica 77. M-4684 BARVNI TELEVIZOR GORENJE UGODNO PRODAM. M. Kuzmiča 31, M. Sobota. M-4685 BREJI KRAVI PRODAM. Tišina 36. M-4686 FERGUSON. 50 KM, ugodno prodam. Štefan Šoštarec, Tro-povci 4. M-4687 DVE KRAVI PRODAM. Melinci 9. M-4690 ENOOSNO PRIKOLICO ZA PREVOZ ŽIVINE PRODAM. Tišina 56. M-4691 FIAT 126 P, letnik 1980, prodam! Ogled pri Kuhar. Rankov-ci. Podrobnejše informacije po telefonu 76-618. M-4692 IMV KOMBI, registriran do junija, in OPEL REKORD 1900 CUPE, registriran do julija, prodam. Zdenko Šarkezi, Pušča 84/A, p. M. Sobota. M-4693 ZETOR 4718 s kabino in koso prodam. Puževci 50, p. Bodonci. M-4694 NOVO PEČ NA OLJE EMO-6 (za kuhinjo) prodam. Informacije v trgovini Borovo. M-4695 PRIDELOVALCEM OLJNIH SEMEN! Pridelovalce oljnih semen obveščamo, da bomo ZAČELI S PREDELAVO 19. DECEMBRA 1983. Cenjene stranke prosimo, da zaradi razporeda dela čimprej prijavijo svojo količino semen. Naročila sprejemamo tudi po telefonu DVA DELAVCA IN ČISTILKO za delo v oljarni, za določen čas, sprejmemo. Plača po dogovoru. Pogoj: nealkoholik. Za cenjena naročila se priporoča: Franc Sedonja - oljarna Rakičan, Panonska 32 MOPED TOMOS s tremi prestavami. lončeno peč in štedilnik na trda goriva (starejši tip) prodam, Cifer. Selo 81. M-4698 STREŠNO OPEKO FOLC, rabljeno. prodam. Rogan, Ženavlje 42. p. Gornji Petrovci. M-4699 NOV PRENOSNI TELEVIZOR. črno-beli, ekran 46 cm, prodam. Alija Kardoša 6/IV-14. M-4700 KOMPLETNI AVTORADIO PRODAM. Šoš. Pordašinci 19. p. Prosenjakovci. M-4703 GOZD Oborov in mešani) prodam. Kančevci 23. p. Križevci v Prekm. M-4704 NOVO PLOČEVINO ZA ŠKODO 110 PRODAM. Brezovci 24, p. Puconci. M-4705 OSEBNI AVTO ZASTAVA 101, star tri leta, ugodno naprodaj. Ivan Borovič. Mostje 59. M-4706 Obiskal bom gostilno na Hotizi, se okrepčal in razvedril. Dobro sem se odločil. AVTORADIO IN DALJNOGLED PRODAM. Moravci 70, p. Martjanci. M-4709 MALE PUJSKE PRODAM. Tišina 8. M-4710 AKVARIJ. 80 1, popolnoma opremljen s fluorescentnim svetilom. podstavno mizico, zunanjim filtrom ter ostalimi pripomočki, z ribami prodam za 11.000 din ali zamenjam za novejši prenosni TV sprejemnik. Vprašati po telefonu 74-010. interna 9, od 7. — 9. ure. M-4707 ŽAGANE »ROŽENICE« (35 kosov), dolžine 7 m, prodam. Kuštanovci 27, • p. Mačkovci, Ogled v soboto in nedeljo. M-.4708 DRVA (10 m3) prodam. Naslov v upravi lista. M-4711 PEC NA OLJE PRODAM. Vprašati: Murska Sobota, Poljska 2. M-4715 TRAKTOR STEYR 199 prodam. Radovci 21, p, Grad. M-4716 ŠTEDILNIK GORENJE (4 plin + 2 elektrika) prodam. Jože Raj bar. Staneta Rozmana 12, Murska Sobota: M-4718 ZASTAVO 101 PRODAM. Hotiza 52. M-4719 Čestitke in pozdravi Dragemu vnuku TOMAŽU KUZMI iz Lipovec želita ob praznovanju 20. rojstnega dne vse najlepše, največ pa zdravja ter kličeta še na mnoga srečna in zadovoljna leta stari ata in stara mama Šteslova iz D. Slaveč. Lepim željam se pridružujeta družini Kuzma iz Lipovec in Steši iz Gradišča. MOŠKI ZIMSKI PLAŠČ, moške obleke (št. 54—56) in pomivalno mizo prodam. Gornja Radgona. Simoničev breg 9. M-4720 MALE PUJSKE PRODAM. Karel Majerle, Veščica 2 — pri glavni cesti. M-4722 GUMI VOZ (16-colni) z vrtljivim kolesom ugodno prodam. Murski Petrovci 15, p. Tišina. M-4723 BUKOVA DRVA IN ŠKODO 1000 MB prodam. Markišavci 30. M-4724 KRAVO, staro 5 let, s teletom ali brez, prodam. Velika Polana 45. M-4726 ŠTEDILNIK NA TRDA GORIVA, levi. prodam. Polana 17, p. Puconci. M-4728 BREJO KRAVO, obračalnik za BCS in ŠKODO 100, po delih, prodam. Vili Kerčmar, Stanjevci 50, p. Petrovci. M-4730 BREJO SVINJO PRODAM. Avguštin, Gederovci 'ii/N. M-4732 PtvsKO ozvočenje ro-IN OJAČEVALEC LAND FENDER PRODAM. Franc Hu-sar. Bakovci. Ribiška 6 ali KAVARNA PARK RADENCI. M-4733 VOZNO KRAVO s teletom ali brez prodam. Lipovci 50. M-4734 HIŠO, primerno za počitniško hišico, z nekaj zemlje, prodam. Ante Sedlič, Križevci 26 v Prekmurju. M-4735 HARMONIKO IN PONY EKSPRES PRODAM. Drago Svetec, Trdkova 27. p. Kuzma. M-4736 KRAVO, brejo šest mesecev, staro osem let. in telico, brejo pet mesecev, prodam. Žižki 118. M-4737 SIMCA 1301 S, letnik 1973, naprodaj. Informacije popoldne: telefon 23-333. M-4738 HIŠO z gospodarskim poslopjem, ob prometni, cesti in avtobusni postaji, primerno za obrtno ali kmetijsko dejavnost sATa žemlje v KompTekšu, 10 km od Murske Sobote, prodam. Informacije po telefonu (069) 23-543 ali na vanect /97M-4739 H^O V VANČA VASI PROGAHorvat, Hadweg 2^6414 Hilders. Nemčija. M-MLADO KRAVO s teletom prodam. Bogojina 25. M-474I ZASTAVO 101. UGODNO PRODAM. Vanča vas 58. M- uSKejSo stanovanjsko HIŠO, gospodarsko poslopje in 1 ha zemlje na Goričkem prodam. Nas lov v upravi lista. M-4743 PRAŠIČE (160 kg) prodam. Bogojina 72. M-4746 DIANO. letnik 1977, registrirano do oktobra 1984, ugodno pro-aa^Informacije P° telefonu 75-384. M-OP TRAKTOR STEYR, 45 KM prodam. Ogled v soboto in nedeljo. Štefan Huber, Gornji Slaveči 79. p. Kuzma. M-4748 TRAKTOR FEND. 17 KM, prodam. Puževci 50. M4441 NOVO. VISOKOPRITLIČNO HIŠO, v zaključni fazi gradnje, blizu trgovine, glavne ceste, na zelo lepem kraju pri Murski Soboti, zaradi selitve, ugqdno prodam. Naslov v upravi lista ali informacije pri Hariju, Gradišče št. 7 L M-OP OPEKO BIBER (3000 kom.), prodam. Stanko Zavec. Bakovci, Ribiška 15. M-4749 HLADILNIK GORENJE, dobro ohranjen, prodam. Murska Sobota, Grajska 4. M-4752 ZIDANO POČITNIŠKO HIŠICO na obali blizu Rijeke, opremljeno, z vsemi komunalnimi prik-ljučki, takoj prodam. Vse infor-macije dobite pri Maksu Krajncu, Sp. Grušovje 6, 63210 Sl. Konjice.M-OP ORGLE ELKA X 55 in lesli rolling sond, 150 W ter dva nova zvočnika elektrovojs, 200 W z basrefleks skrinjo prodam Ivan Marič. Odranci 330. M-MM ZIMSKE ŽENSKE ŠKORNJE št. 40 z nižjo peto, drap barve, skoraj nove, otroške škornje št. 33, smučarske čevlje, št. 34 in drsalke št. 34. ugodno prodam. Naslov v upravi lista. M-4788 HIŠO V MURSKI SOBOTI PRODAM. Naslov v upravi lista M-4789 KOMBINIRANI ŠTEDILNIK (plin, elektrika) in dve kolesi z gumama za zastavo 101, ugodno prodam. Ivan Hoblaj, Stara ulica I. M-4753 SMUČI JET, 130 cm, dva para smučarskih čevljev 38-39, smučarske hlače in jakno, vezi sprint in palice, ugodno prodam. Informacije: Boštjan Celec. Rakičan, Vrtna 11 ali telefon 23-098. M-4755 TERMOAKUMULACIJSKO PEČ. novo, 3 KW, še nemontira-no. prodam, Jožica Kotnjek Hotiza 3. M-OP UPRAVA VESTNIKA NAROČNIKOM VESTNIKA> KI ŠE NISO PORAVNALI NAROČNINE ZA LETOŠNJE LETO! Naročnike Vestnika doma in v tujini, ki še niso poravnali naročnine, prosimo, da to store čimprej. Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpela sem in večni mir mi zaželite ZAHVALA V 72. letu starosti nas je po dolgotrajni bolezni zapustila naša draga žena, mama, stara mama, tašča in sestra Terezija Gumilar gostilničarka iz Šalamenec MALEGA PSIČKA, križanca lesiiain volčjaka prodam. Naslov v upravi lista. M-4757 RAZTEGLJIVI KAVČ, dva fotelja in tabore ter avto GOLF, letnik 1978, prodam. Novak, Lendavska 19/A. telefon 23-737. Ogled no 15. uri. M-4759 AVTO SKODA, neregistrirano, vozno, poceni prodam. Franc Kralj; Črešnievci 87. pri Gornji Kadgont. ZASTAVO 101. letnik 1977, prodam. Naselje 14. divizije 54. M-4764 VISO CLUB II. staro šestnajst mesecev: prevoženih 11.000 km, dodatno opremljeno, prodam. Murska Sobota. Stara L blok, pritličje 4. telefon 24-511. M-4765 BARVNI TELEVIZOR BLAU-PUNKT PRODAM. Raščan. Trnje 145. M-4766 MALE PUJSKE PRODAM. Nemčavci 29. M-4767 SMUČI RANGEL ELAN z vezmi S-101, prodam. Mekicar, Sebeborci 123. M-4768 AVTO ZASTAVA 101, letnik 1976, naprodaj. Informacije: telefon v dopoldanskem času 22-184. M-4769 TRAKTOR ZETOR 5711 in osebni avto ZAPOROŽEC prodam. Satahovci 32. M-4770 TRAKTOR URSUS 35 s kabino prodam. Turnišče (169), Štefana Kovača 122. M-4771 ZASTAVO 750, letnik 1979, prodam. Naslov v upravi lista. M-4772 . DVA OMARA PRODAM. Terezija Stajnko. Titova 14 — nad Borovem. M-4773 TELEVIZOR ČRNO-BELI UGODNO PRODAM. Beltinci, Gregorčičeva 39. M-4774 AM 1-8 prevoženih 30.000 km,. prodam. Nuskova 25. p. Roga-šovet. telefon 78-626. M-4775 ŠKODA CUPPE, stara 5 let, naprodaj. Ladislav Koren, Pordašinci 14, p. Prosenjakovci. M-4776 TROSOBNO STANOVANJE PRODAM. Telefon 21-688. M-4778 MALE PUJSKE PRODAM. Gederovci 28; p. Tišina. M-4779 PEČ NA TRDO GORIVO ZA ETAŽNO CENTRALNO OGREVANJE z garancijo in peč na olje, ugodno prodam. Murska Sobota, Kroška 10. M-4780 STAREJŠO HIŠO V DOBROVNIKU z veliko parcelo prodam. Informacije: Dobrovnik 146. M-4781 RENAULT-4, letnik 1977, prodam. Telefon od 7. do 14. ure: 78-408. M-4782 OSEBNI AVTO VIVA NAPRODAJ. Puževci 13. M-4783 ZASTAVO 750, obnovljeno in televizor črno-beli, prodam. Slobodan Bačič, Bakovci, Ob Muri 13. M-4786 HIŠO V KIDRIČEVEM NASELJU V LJUTOMERU, zgrajeno do končane tretje gradbene faze, prodam. Poizvedbe pri odvetniku Danilu Hariju, telefon 23-122. M4787 AVTO' 126 P PRODAM. Bakovci. Partizanska 6. M-4761 ZASTAVO 101, letnik 1971, zastavo 101, letnik 1977 in krzneno jakno št. 38-40, strižena ovčka, prodam. Puževci 43, p. Bodonci. M-4790 KRAVO, staro osem let, s teletom, dobro mlekarico, prodam. Kup-šinci 69. M-4792 BARVNI TELEVIZOR GORENJE ELEKTRONIK, večji ekran, prodam. Telefon (069) 70-429 v večernih urah, Dobrovnik 271. M-4793 VW DERBY LS 1300, dobro ohranjen, ugodno prodam. Vincenc Lenart, Murska Sobota, Prešernova 8, M. Sobota, telefon 24-272. M-4794 DOMAČE BUČNO OLJE PRODAM po 400 din za liter. Anton Štihec, Stavešinči 5, p. Spodnji Ivanjci. M-4795 SUHA BUKOVA DRVA PRODAM. Moravci 61, M-4799 POHIŠTVO, dobro ohranjeno, prodam. Murska Sobota, Naselje Prekmurske brigade 28. M-4800 kupim SEJALNIK. starejši tip, kupim. Naslov v upravi lista. M-3702 ZAMRZOVALNO OMARO KUPIM. Štefan Morčič, Zenkov-ci 13, p. Bodonci. M-4713 ENOOSNO PRIKOLICO KI-PER. rabljeno, kupim. P. Š., Melinci 3, p. Beltinci. M-4727 MIZARSKI REZKALNI STROJ (FREZER), rabljen, najraje tovarniške izdelave, kupim. Ponudbo s ceno in opisom stroja pošljite na naslov v upravi lista. M-4731 BUKOVA ALI MEŠANA DRVA. suha, od 2 do 3 m3, kupim. Marina Jovanovič, Mekotnjak 36/B, p. Ljutomer. M-OP PIANINO, rabljen, kupim. Ponudbe po telefonu 75-194. M-OP VILICE ZA JAWO 350 kupim. Janez Smodiš, Beltinci, Ravenska 21. M-4751 razno ZEMLJO VZAMEM V NAJEM. Naslov v upravi lista. M-4729 RAD BI SPOZNAL ŽENSKO, staro do 30 let, za skupno silvestrovanje. Dvigni moj naslov na upravi lista in mi piši. M-4750 sobe SOBO NA DEŽELI IŠČE INVALIDSKI UPOKOJENEC. Naslov v upravi lista. M-4675 zaposlitve SLUŽBO DOBITA DEKLETI ZA DELO V GOSTINSTVU, IN SICER ENA ZA SAMOSTOJNO STREŽBO GOSTOM, druga pa za pomožna in čistilna dela v kuhinji. Nastop službe s 15. L 1984. Hrana in stanovanje v hiši. Gostilna Ivanka Mlakar, Črnivec 11,64243 Brezje. M-4662 NATAKARICO ALI NATAKARJA (kvalificiran ali priučen) ter KUHARICO ali KUHARJA (kvalificiran ali priučen) sprejmem s 1. januarjem 1984 v delovno razmerje. Gostilna Ignac Rajh, Bakovci. M-4756 DEKLE ZA POMOČ V GOSTILNI ZAPOSLIM TAKOJ ALI PO DOGOVORU. Oglasite se osebno v gostilni pri Mileni Ojsteršek. Koprska ulica 2, Maribor, ob Betnavskem gozdu. M-AHCO ------------ 15. DECEMBRA 1983 STRAN 21 ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše drage Erike Kovač se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence in šopke, nam pa izrekli sožalje. Prisrčna hvala govornikom za poslovilne besede, Prekmurskemu oktetu za odpete pesmi ter godbi na pihala. Vsem iskrena hvala. M. Sobota, 6. decembra 1983 Žalujoči: mož JOŽE, hčerka ALEŠA, sin DUŠAN Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite ZAHVALA Po težki in neozdravljivi bolezni nas je v 20. letu starosti zapustil dragi sin, brat in vnuk Zvonko Čemi iz D. Bistrice Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali, ga pospremili na njegovi zadnji poti in mu darovali cvetje. Prisrčna zahvala sorodnikom in sosedom za vso pomoč v najtežjih trenutkih, pevcem, duhovščini in mladini. ZAHVALA Po daljši in hudi bolezni nas je v 71. letu za vedno zapustil naš dragi mož, oče in stari oče Ludvik Lazar iz Stanjevec Ob tej boleči in nenadomestljivi izgubi se lepo zahvaljujemo vsem dobr“® sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako lepem številu spremljali na njegovi zadnji poti, mu poklonili vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje. _ . . Zahvaljujemo se dr. Marjanu Kiršnerju in dr. Veri Štein za dolgotrajno težko zdravljenje na domu. Prisrčna hvala g. duhovnici Jani Kerčmar za ganljive besede in P0®r®D obred, g. Aleksandru Benciku, pevkam za odpete žalostinke in pr niku KS za izrečene tople poslovilne besede ob odprtem grobu. Najlei® zahvala tudi predstavniku GD in vsem članom domačega gasilskeg društva. ■ M Posebna zahvala družini Ludvika in Marije Drvarič iz M. Sobote, ki nam v najtežjih trenutkih priskočila na pomoč. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Žalujoči: žena Marija, sin Karel, hčerki Marija in Gizela z vnukinjo Moniko Žalujoči: mama, oče, brat z ženo in stara mama ZAHVALA V 81. letu starosti nas je po kratki in težki bolezni za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in pradedek Štefan Lucu iz Adrijanec ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je v 53. letu starosti zapustil n dragi mož in oče Franc Godina iz Pečarovec Toplo se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste namN^ in ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti, grob zasuli s cvetjem, ' izrekli sožalje in sočustvovali z nami. hovnikuz3 Posebna zahvala učencem in učiteljem OŠ Puconci. Zahvala tudi g- ioStinke-pogrebni obred, tov. Horvatu za poslovilne besede in pevcem za odpete z o(jjeika Iskrena zahvala zdravnikom in ostalemu medicinskemu osebju interneg soboške bolnišnice za humano pomoč v času bolezni. Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo dobrim sosedom Smodiševim in Žižkovim, ki so nam v težkih trenutkih priskočili na pomoč, sorodnikom, prijateljem in znancem za darovane vence in izrečena sožalja. Posebna zahvala dr. Kiršnerju ter zdravniškemu in strežnemu osebju internega oddelka bolnišnice v M. Soboti. Lepa hvala g. duhovniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Pečarovci, 5. decembra 1983 Žalujoči: VSI NJEGOVI i ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame in stare mame Marije Grabar-Irme roj. Sarjaš iz M. Sobote se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter kolektivom Certusa, zobne ambulante in SOZD ABC Pomurka AOP, ki ste jb v tako velikem številu pospremili na zadnji poti, ji darovali vence in cvetje ter nam izrekli sožalje. Posebna_zahvala zdravstvenemu osebju internega oddelka za intenzivno nego bolnišnice v Rakičanu za požrtvovalnost v času njenega zdravljenja, g. župniku za obred, pevcem za odpete žalostinke, predstavniku KS in predstavniku Zdravstvenega doma za poslovilne besede. V globoki žalosti: mož Feri, hčerka Majda z Andrejčkom, hčerka Jelka z družino in ostalo Sorodstvo Žalujoči: ži Helena, sin Štefan in hčerka Olga Jaz komaj, dragi oče,sem začel živeti A ti že meni mogel si umreti Nič več nasvetov tvojih zame tu ne bo Edino spomin na te bledel mi bo Za vedno si zatisnil mlado ti oko Utihnil glas tvoj mi v domačo je zemljo ZAHVALA Nenadoma, komaj v 31. letu starosti naju je za vedno zapustil dragi mož in ata Janez Škafar iz Lipovec Vsem govornikom, pevcem, duhovniku ter vsem, ki ste nama izrekli sožalje, darovali vence in kakorkoli pomagali lajšati trenutke žalosti, izrekava besedo zahvale. Posebna zahvala sodelavcem GP Graditelj Beltinci in tovarne Mura. V sem še enkrat — prisrčna hvala! Lipovci, 2. decembra 1983 V globoki žalosti: žena Marija, sinek Janezek in vsi, ki smo ga imeli radi Kje si nasa draga^^ kje tvoj ^^bna kje je tvoja skr ki skrbela je za ZAHVALA ustila V 68. letu starosti nas je za vedno^^abica draga žena, mama, babica^in P Antonija Špi^ roj. Gornjec om sos0ogj£ Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sor^^j^reldi znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, na vepceinS in jo pospremili na njeni prerani zadnji poti ter ji poklon cvetja. gani in Prisrčna hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcenSQgp be žalostinke, predstavniku KS, sodelavcem TOZD Beltinka- yeles J Maloprodaja T. Velenje, TOZD Otroški oddelek m H Beltinci, Dokležovje, T. Velenje, Šoštanj, Ljubljana, Frank d Venezia-Malcontenta, 30.10.1983 . Žalujoči: mož Ludvik, hčerki Marija in Anica z družir^^ ^ojrej. Ciril, Ludvik in Franc z družinami, sinovi Marjan, Ton pravnuki in ostalo sorodstvo STRAN 22 vestnik« ZAHVALA V 83. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, deda in stric Koloman Horvat kovač iz Brezovec Iskrena hvala vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih pomagali, z nami sočustvovali, darovali vence in cvetje ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnj poti. Lepa hvala g. duhovniku, govorniku Evgenu Sapaču za poslovilne besede in pevcem za odpete žalostinke. Posebna zahvala družinam Hašaj, Sebjanič in Kumin ter vsem dobrim sosedom za vso pomoč v najtežjih trenutkih. Žalujoči: žena Gizela, hčerki Hermina in Irena z možem Cirilom, vnuka Ingrid in Tomaž ter ostalo sorodstvo ZAHVALA V 75. letu starosti nas je po kratki bolezni zapustil dragi mož in sorodnik Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpela sem, in večni mir mi zaželite ZAHVALA Boleča je resnica, da nas je po kratkotrajni bolezni v 65. letu starosti prezgodaj za vedno zapustila naša draga žena, mama, stara mama in sestra Etelka Pocak r. Čahuk iz Domanjševec Ob tej boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo osebju kirurškega oddelka za pomoč v času njene bolezni, vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih priskočili na pomoč, sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje, darovali vence in šopke ter jo v tako velikem številu pospremili na. njeni zadnji poti. Iskrena zahvala g. župnikoma iz Križevec in Moravec za pogrebni obred, Ferencu Šanču za poslovilne besede in pevcem za odpete žalostinke. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Domanjševci, 30. novembra 1983 VSI NJENI Martin Žižek , iz Hotize št. 201 Iskreno se zahvaljujemo dobrim sosedom, sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, pokojniku da-7 u . .rovali cvetje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. zahvaljujemo se dr. Perkiču in osebju pljučnega oddelka za zdravniško p . \ pomoč v času bolezni. Prisrčna hvala g. duhovniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Hotiza. 14. novembra 1983 Žalujoči: žena Neža in vsi, ki smo ga imeli radi ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, tasta in brata Janeza Smodiša Prezgodaj čas prišel je za oddih, dom je prazen, dom je tih, tebe ljubi mož in očka ni, da bi skupaj še bili. V SPOMIN 14. decembra so minila tri leta, polne žalosti, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi mož in očka Vladimir Fujs iz Černelavec * 9 v°je življenje je za vedno ugasnilo. Ostala sta praznina in boleč spomin na tebe, toda v naših srcih živiš in boš živel do konca naših dni. Žalujoči: žena Marija, sin Miran in hčerka Nataša V SPOMIN Šopki cvetja in svečke na tvojem preranem grobu so nema priča, da je 14. decembra minilo že eno leto bridke žalosti, odkar si odšel od nas dragi mož, oče in deda Lovro Kozar šofer iz M. Sobote 3oVVojem Srobu zremo brez be?ed v cvetje in 1U“H?1® hrS tebe ie Pade iz oči. Bil si sonce, svetilka našega življenja in brez tebe je Sehie taljenje. Vse kar ie bilo leno, ies teboj za vedno.odšlo S svoio dobrosrčnostjo in iskrenostjo ostaneš med nami nepozabljen m ne Prie .domestljiv. V naših srcih živiš in bos živel do ko^® ” ^^Hnašate lsrcna hvala vsem sorodnikom, prijateljem m sosedom, p cvetje in prižigate sveče na njegovem preranem gro Neutolažljivi žena Marija in hčerka z družino ZAHVALA V 58. letu starosti nas je mnogo prezgodaj zapustil naš najdražji ' se prisrčno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, njegov grob zasuli s cvetjem, nam pa izrekli sožalje in sočustvovali z nami. Prisrčna zahvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govorniku za poslovilne besede ob odprtem grobu. Puconci, 27. novembra 1983 Žalujoči: VSI NJEGOVI Ko je srca bolečina prevelika, se tudi solza posuši, telo odreveni, le duša nemo'vpije, zakaj te več ni. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame in tašče Jožefe Rantaša roj. Hoheger se iskreno zahvaljujemo sorodnikom in znancem za darovano cvetje, izrečeno sožalje in številno spremstvo na njeni zadnji poti. Prisrčna hvala kolektivu TMP za darovane vence. Zahvala tudi pevcem in č. g. duhovniku za pogrebni obred. S tiho bolečino v srcu vsi njeni najdražji ZAHVALA V 80. letu starosti nas je tiho in brez slovesa zapustila draga mama, babica in prababica Marija Puhan roj. Cipot iz Bogojine Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Prisrčna zahvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govorniku za poslovilne besede ob odprtem grobu. ŽALUJOČI: VSI, KI SMO TE IMELI RADI -te' ** Rudolf Zemljič iz Boračeve Ajatol'Se zabvaljujemo vsem sorodnikom, sovaščanom, znancem in Jem, ki ste ga tako številno pospreili na njegovi zadnji poti, daro-Posebna , vab vence in cvetje ter sočustvovali z nami. zahvala govornikom, pevcem, kolektivu Gorenje Elrad, ZZB, Prisrčna u gasilskemu društvu in duhovnikom. a zahvala zdravnikom in ostalemu medicinskemu osebju kirurškega oddelka za humano pomoč v času bolezni. Beračeva, 1. decembra 1983 Žalujoči: VSI NJEGOVI ZAHVALA Tiho in mirno nas je v 83. letu starosti zapustila draga mama, babica in prababica Barbara Litrop iz Turnišča Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, dobrim sosedom, prijateljem in vsem, ki ste drago pokojnico spremljali na njeni zadnji poti, darovali vence in cvetje ter nam izrekli sožalje. Prisrčna hvala govornici za poslovilne besede. Posebna hvala g. duhovniku za pogrebni obred in pevkam za odpete žalostinke. Turnišče, Renkovci, 29. novembra 1983 Žalujoči: hčerki Marija in Ana ter snaha Verona z družinami, vnuki in pravnuki ter ostalo sorodstvo ^■DECEMBRA 1983 STRAN 73 v besedi in sliki po pomurju Kmalu satelitska televizija? mozuieio Večje sodelovanje med ABC Pomurko in JLA ________________»jrTTl Število pritožb, ki jih vlagajo delavci na sodišče združenega dela v Murski Soboti, se nenehno povečuje. To je dokaz, da se je to samoupravno sodišče že močno uveljavilo. Pb drugi strani pa število vlog (letos že čez 500) tudi kaže, da so samoupravne pravice delavcev vse pogosteje kršene. Vsaj takega mnenja so predlagalci postopka pred sodiščem. Za pretekla leta je bilo temu moč potrditi, zadnje čase pa ne več, kajti delavci s svojimi predlogi vselej ne uspejo. Torej je nemalo predlogov za uvedbo postopka neupravičenih. Letos je največ vlog iz soboške občine (160), nato iz lendavske (160), ljutomerske (140) in radgonske (82). Zlasti zaskrbljuje število pritožb iz občine Lendava, kajti je skoraj enako številu iz soboške občine, čeprav je v lendavski občini trikrat manj zaposlenih. Prav so torej imeli sodniki sodišča združenega dela, ki so se sešli prejšnji teden na delovnem zboru, da je treba čimveč nepsorazumov rešiti v organizacijah združenega dela, interesnih skupnostih ... ne pa čakati na odločbo sodišča združenega dela. Prednosti je več. Ne nazadnje tudi v nepotrebnem obremenjevanju sodišča v Murski Soboti. Glede na zaposlenost na tem samoupravnem sodišču so delovne moči že tako maksimalno izkoriščene. Poleg tega pa je to sodišče tudi zelo učinkovito, saj je velika večina njegovih odločb tudi potrjena na drugi stopnji. Da bi bilo delo sodišča združenega dela še bolj učinkovito in ažurno, bodo morali -voje poslanstvo bolj odgovorno opravljati tudi nepoklicni sodniki združenega dela. Nemalokrat se namreč zgodi, da kak odpove tik pred začetkom obravnave . . . Vprašanje je tudi 'ali smo dobro kadrovali. Menda med neprofesionalnimi sodniki prevladujejo vodilni in vodstveni delavci, razni funkcionarji . . . Ko je govor o sodišču združenega dela, ne smemo prezreti tudi stalnih in priložnostnih arbitraž, samoupravnih sodišč pri družbenih organizacijah in društvih, poravnalnih svetov .. . Veliko teh pri nas še ni zaživelo, kar je hiba, ki bi jo kazalo čimprej odpraviti, saj če bi delovali, bi bilo manj vlog na sodišču združenega dela. Ne nazadnje bi morali okrepiti tudi pravno pomoč v organizacijah združenega dela. S. Sobočan |---RADENCI Tekmovanje klubov OZN Na dan človekovih pravic, ki ga določa posebna listina svetovne organizacije, so se v soboto v Radencih pomerili na občinskem tekmovanju klubi OZN. Žal se je v dijaškem domu Srednje šole za gostinstvo in turizem zbralo le malo tekmovalcev, ki so sestavljali tri ekipe. Drugih iz različnih vzrokov, tudi bolezni, ni bilo. Kljub skromnemu številu tekmovalcev pa je srečanje, ki ga je pripravil center klubov OZN pri OK ZSMS Gornja Radgona, dokazalo, da se mladi zavedajo pomena svetovne organizacije v vse bolj zaostrenih in napetih mednarodnih razmerah in aktivne vloge naše države pri tem. Radenci pa bodo tudi gostitelj republiškega tekmovanja klubov OZN. To bo 24. decembra v kongresni dvorani hotela Radin. Nanj sta se uvrstili tudi ekipa OŠ Radenci, zmagovalec sobotnega tekmovanja in ekipa SŠGT, ki se bo pomerila z I vrstniki v okviru tekmovanja srednješolcev. vp | Š. S. VELIKE PLESNE PRIREDITVE V GOSTILNI ..KLEMENT", TURNIŠČE V nedeljo, 25. decembra 1983 gostuje znana skupina „ČUDEŽNA POLJA", SILVESTROVANJU • NOVO LETO Rezervacije s Silvestrovo večerjo 500 din, igra ansambel INSPIRACIJA VABLJENI! Na televizijskem zaslonu seje pojavil testni znak moskovske TV prvi program, kmalu zatem napovedovalka osrednjega sovjetskega televizijskega programa in že smo lahko neposredno spremljali program, in to prvi v Jugoslaviji po zaslugi strokovnjakov Gorenje Elrada, ki so prvi v državi izdelali sprejemni sistem satelitske televizije. Tisto, o čemer so še ne tako dolgo nazaj naši strokovnjaki le razmišljali,v Združenih državah Amerike,'Kanadi in na Japonskem so satelitsko televizijo razvili že pred dvema desetletjema, in smo imeli le za domeno najrazvitejših, smo naredili tudi doma. Iz nekaj čez 38 tisoč kilometrov oddaljenega sovjetskega satelita Horizont 2, ki je v orbiti jugozahodno od Liberije nad Atlantikom, je Elradov sprejemni sistem posredoval televizijski program. Tako smo se v Jugoslaviji tudi po tej plati vključili v svet visoko razvite telekomunikacije in elektronike. Sprejemni sistem za neposredno spremljanje satelitske TV je plod dolgoletnega Jela strokovnjakov radgonske delovne organizacije, fiajvečjega domačega proizvajalca antenskih naprav in njenega razvojnoraziskovalnega instituta v Lj ubij ani. Sistem pa je narej en tudi z domačo tehnologijo, z domačo pametjo in skoraj izključno iz domačih materialov. Sprejemni sistem je nare- jen iz dveh enot: zunanje in notranje. Zunanja, ki jo sestavljata parabolna antena in elektronski del, sprejema satelitski signal in spreminja izjemno visoke frekvence v nižje ter jih po kablu prenaša v notranjo enoto. Ta pa signal prireja na televizijsko modulacijo Čeprav lahko pri nas zaenkrat spremljamo le svojetski satelit, pa so domači kupci za sprejemni sistem že pokazali zanimanje. Gre seveda za lastnike skupinskih antenskih naprav, katerim bo ta proizvodnja najprej tudi namenjena. Zanje, med njimi tudi za Ljubljano Murgle in Maribor — jug, bodo že do druge polovice prihodnjega leta izdelali 10 sistemov za spremljanje televizijskega programa prek sovjetskega satelita. Ko bo-proizvodnja že utečena in bo tudi cena manjša, predvidoma okoli 300 tisoč dinarjev, pa bo v Gorenje Elradu stekla tudi proizvodnja za individualne naročnike televizijskih sprejemnikov. Satelitska TV je nedvomno korak v bodočnost. Že leta 1985 bodo svoj TV satelit izstrelili v orbito Zahodni Nemci, takoj za njimi pa še Francozi. In prav domač satelitska TV sprejemni sistem bo omogočil, da se bomo v prvi evropski etapi v sprejem tega vključili tudi pri nas. V. Paveo Parabolna antena lovi signale iz televizijskega satelita (levo), notranja enota (desno) pa njihovo že zmanjšano frekvenco prireja televizijski modulaciji primerno. NEUGNANI RAKICANCI Na nedeljskem referendumu o uvedbi krajevnega samoprispevka za naslednjih pet let v Rakičanu niso imeli nobenih problemov. Temeljito so se pripravili. Za to je, skupaj s krajevno skupnostjo, organizacijami in društvi posebej poskrbela krajevna konferenca. SZDL s predsednikom Ivanom Korolijem. Štirinajst milijonov bodo kmetje, delavci in zaposleni v tujini zbrali v petih letih. Morda celo več. Največ denarja bodo rabili za napeljavo vodovoda, čaka jih MURSKA SOBOTA Nova osnovna organizacija Na območju krajevnih skupnostih Križevci pri Ljutomeru in Veržej je pri zasebnih obrtnikih zaposlenih okrog 60 delavcev, ki pa niso bili organizirani v osnovni organizaciji zveze sindikatov. Naposled so sklenili, da se organizirajo. V ta namen so izvolili iniciativni odbor, kije zbral 52 pristopnih izjav delavcev. Prejšnji teden so se zbrali na ustanovnem polaganje asfaltnih prevlek, radi bi imeli boljšo ulično razsvetljavo in urejeno avtobusno postajališče. To pa še ni vse. Sofinanciranje otroškega vrtca ne bo ostalo ob strani, poljske ceste ne bodo zanemarjene, pa tudi pokopališče bodo posodobili. 833 glasovalnih lističev so imeli v nedeljo v vaškem gasil- . skem domu in samo 31 jih je ostalo brez oznake ZA ali PROTI. Izredno spodbudno: za uvedbo novega krajevnega samoprispevka je glasovalo 727 Rakičan- občnem zboru in ustanovili osnovno organizacijo. Poleg akta o ustanovitvi so sprejeli pravila o organiziranosti, program dela in finančni načrt. Na zboru so tudi izvolili izvršni in nadzorni odbor ter 3-člansko delegacijo. Ta bo tesno sodelovala z osnovno organizacijo delavcev, zaposlenih pri obrtnikih na območju krajevne skupnosti Ljutomer. Člani novo ustanovljene organizacije ZS se bodo tudi drugače povezovali z »ljutomersko« organizacijo. Tako bodo tudi koordinirali delo raznih komisij. V ljutomerski občini je pri zasebnih obrtnikih zaposlenih okrog 310 delavcev. Z ustanovitvijo osnovne organizacije zveze sindikatov v Križevcih jih je zdaj v to družbenopolitično organizacijo skupaj vključenih 190, torej si bo treba prizadevati, da se organizirajo še ostali delavci. Razveseljivo je tudi to. da zasebni obrtniki močno podpirajo vključevanje svojih delavcev v sindikat. V Križevcih, na primer, so prav oni dali pobudo za ustanovitev osnovne organizacije. cev, nekaj ‘deset pa jih jfc glasovalo proti. Rakičanu se torej v prihodnjih petih letih obeta tako hiter razvoj kot v minulem obdobju. Glasovanje jih obvezuje. Tega se dobro zavedajo, zagotovo pa ne bodo zatajili tudi takrat, ko se bo treba lotiti še kakšnega prostovoljnega dela. J. s. V navzočnosti predstavnikov družbenopolitičnega in gospodarskega življenja soboške občine ter številnih občanov so v novem blokovskem naselju na severni strani Lendavske ulice v Murski Soboti predali namenu sodobno samopostrežno trgovino z osnovnim prehrambenim blagom. Nova trgovina Dom je s 470 kvadratnimi metri bruto prodajne površine največja te vrste v soboški občini v njej pa so urejene tudi hladilne naprave in velik skladiščni prostor. Veletrgovina Potrošnik je vložila 26,5 milijona dinarjev, pred novo samopostrežbo pa je tudi ustre- NAJVEČJA SAMOPOSTREŽBA - V KS Lendavska so v največjo te vrste v soboški občini. petek odpr11®0^:^^ Za ABC POMURKO, ki je znana kot oskrbovalec velikih potrošniških centrov in turističnih krajev, se odpirajo nove možnosti plasiranja hrane Jugoslovanski ljudski armadi, katero že vrsto let oskrbuje s svežim mesom, trajnimi konzervami, mlekom v prahu, zeljem in sadjem. Velike možnosti za plasiranje prehrambenih proizvodov v JLA so predvsem pri prodaji mlečnih izdelkov, še posebej sirov, masla, kondenziranega mleka, čajev in sestavin za suhe obroke vojakov. Do večje naročene proizvodnje za JLA bo prišlo tudi pri pridelovanju zelja, krompirja, čebule, sadja in drugem. i Za večje sodelovanje so se dogovorili tudi med soboško klavnico Mesne industrije in armi-jo, saj bo po dogovoru Mesna industrija uslužnostno klala prašiče in goveda, vzrejena v hlevih JLA. Armada je namreč v zadnjem času na veliko razvila vzrejo prašičev in govedi za lastne potrebe. Klanje živine za JLA bo prispevalo k boljši izkoriščenosti linij klanja v Mesni industriji. ABC POMURKA pa bo JLA nudila pomoč pri oskrbi z repromaterialom kot so: umetna gnojila, močna krmila in zaščitna sredstva, za nakup katerih so potrebne tudi devize. JLA pa bo tudi v prihodnje sovlagala sredstva v razširitev primarne kmetijske proizvodnje, govedoreje in posodabljanje obratov za predelavo oziroma proizvodnjo hrane. O slednjem so se pred- zen parkirni prostor. Kot je v uvodnem nagovoru poudaril Karel Maček, poslovodja te samopostrežbe, je objekt velika pridobitev za izboljšanje oskrbe prebivalcev krajevne skupnosti Lendavska, mesta Murska Sobota in tudi njegove širše okolice. Sodobna montažna samopostrežba je bila zgrajena v dobrih štirih mesecih, pri čemer so še posebej sodelovali mariborski Marles, TOZD Gradbeništvo Pomurje SGP Konstruktor, Zavod - za ekonomiko in urbanizem, občinski upravni organi, samoupravna stanovanjska skupnost in tovarna Mura, ki so prispevali svoj delež. Predstavniki JLA, zadolženimi m oskrbo armade. Omenjeni so sc seznanili s proizvodnimi zmogljivostmi kmetijstva v Pomurju oziroma v ABC PC-MURKA, saj so obiskali vse delovne organizacije, s katerimi sodelujejo. V Murski Soboti so si ogledali proizvodne obrate in se dogovorili z delavci službe Mesne industrije, Agromerkurja", Tovarne mlečnega prahu in KZ Panonke. Obiskali pa so tudi nekaj usmerje-mh kmetij. V Oomji Radgoni so obiskali Integralovo Avtoradgona, ki za potrebe JLA proizvaja kontejnerske bivalne enote. Po obisku je načelnik intendantske uprave SSNO general major Anton Jurišič izjavil za tisk, tla je armija s sodelovajem AB POMURKA izredno zadovoljna, saj'je ABC POMURKA tudi v času pomanjkanja mesa, masla i mleka v prahu, pravočasno izpolnila vse obveznosti do JLA-tem je prispevala k ustreznemu Prehrambenemu standardu voj kov in vplivala na moralnop0 tično vzdušje in borben Pripravljenost JLA. , ■ knC Po obisku Avtoradgone in AO POMURKE so predstavniki JLA obiskali obmejne karavle v r murju. Boris Hegeduš ■n kraje?* V imenu skuPTttXJ ? Ludvik FlU otvontev jAjanJ3 omenil, da je ° dogo^cijo rezultat skupn^ organ med KS md ob]ikovanju so Potrošnik o ma. ledal' njeročnega pr 8 j bk0 ol' p si obiskovalci be. ki 1'^ Le i«1 od 6.30 do 12. ure b p 15. do 18 ure ob j P 6.30 d° trgovina z o J bč)ni. časomvsob-k' stavniki ABC • POMukam dogovorili ob nedavnem obisku načelnika intendantske uprave SSNO Jugoslavije general majorja Antona Jurišiča in general majorja Edija Pavčiča, pomočnika komandanta za zaledje ter ostalimi program maja pohištvo Brest dobite v salonu pohištva Brest Maribor, Kneza Koclja 6 in v ostalih trgovinah s pohištvom .9 brest i 1 jb** jfc brest n. sol. o. cerkn ica industrija pohištva Jugoslavija telefon (061) 791 200, teleks 31167 L • ’ * ' % sedežne garniture program 3X3 helena 15. DECEMBRA 1983 STRAN 25 TEHNOSTROJ C.40 TOZD PROIZVODNJA VOZIL IN KMETIJSKE MEHANIZACIJE LJUTOMER b o. TEL.: (069)81-035, 81-615,81-625,81-635,81-645,TELEX:35263 YU TSL.Ž.P. LJUTOMER OBVESTILO ZDOMCEM IN KMETOVALCEM O UGODNEM NAKUPU: TRAKTORSKE PRIKOLICE 25% CENEJŠE i i • ■ . ■ ■ ' Tehnostroj iz Ljutomera nudi za svoje izdelke posebne pogoje prodaje 25 % popusta za plačilo kupnine z dinarji deviznega izvora. Na osnovi potrdila o izvoru deviz ste pri plačilu prometnega davka oproščeni plačila temeljnega prometnega davka. Na podlagi predračuna, katerega dobite - v prodaji TEHNOSTROJ, Ljutomer, vplačate kupnino v Ljubljanski banki, ekspozitura v Ljutomeru. Za dinarska sredstva vam prav tako nudimo vse izdelke iz našega proizvodnega programa, od katerih vam predstavljamo le dva: Traktorska prikolica tip »TEHNOSTROJ DDK 500« j Traktorska prikolica tip »TEHNOSTROJ ETK 410« Srečno vožnjo vam želi Tehnostroj Ljutomer! Kovinotehna veleprodaja zunanja trgovina • inženiring • maloprodaja center za drobno gospodarstvo kovinotehna Vaš poslovni partner doma in v tujini Kovinotehna Celje ——----- VESTNIK, STRAN 26 arčna • udobna • sodobna s & I Okna in balkonska vrata KLI si lahko ogledate in kupite v Logatec 61370 Logatec ’ovarniška 36 teL: (061) 741-333 LIP Bled poslovalnica 41020 ZAGREB Aleja Borisa Kidriča tel.: (041) 523-066 SLOVENIJALES PPC-GR-hala p 61000 LJUBLJANA Titova c. tel.: (061 f 326-961 SLOVENIJALES PE 62311 Hoče pri Mariboru tel.: (062) 61-260 SLOVENIJALES 61230 DOMŽAČE Antona Skoka 20 a tel.: (061) 721-397 UP Bled ♦ Poslovalnica ^OO MURSKA SOBO- TA Cvetkova ulica tek: (069) 22-941 SLOVENIJALES PE 42000 VARAŽDIN □ptujska 159 tel.: (042) 47-657 LIP BLED trgovina 64260 BLED—REČICA tel.: (064) 77-161 SLOVENIJALES PE 63000 Celje Medlog 18 tel.: (063) 25-933 SLOVENIJALES 41260 SESVETE Zagrebška 162 tel.: (041) 256-022 Kombinat lesne industrije logatec SE DECEMBRA 1983 STRAN 27 lahko gradiš, če imaš vse VSAKDO Si V ŽIVLJENJU ZELI TOPEL, MIREN. !N PRUE TEN DOM Lip Bled vam pomaga Kdor kupuje izdelke LIP "BLED, ta varčuje . gradite hitreje in ceneje Prepričajte se in obiščite prodajalno L»p Bied v Murski Sobot1 OGLEJTE St STALNO RAZSTAVO VHODNIH, IN GARAŽNIH VRAT, OBLOG, OPAŽEV Strokovno vam bomo svetovali in lažje se boste odločili Prodajalna Murska Sobota Cvetkova 1 a telefon 22 941 in 22 942 Prodajalna odprta vsak dan od 7.30. do 15-30- ure Ob sobotah od 7.30. do 12. ure. pri roki GRADITELJI! V prodajalni GORENJE v Mariboru, Ljubljanska 9, tel.: (0621 27-852 in v vseh prodajalnah GORENJA širom po Jugoslaviji vam nudimo bogato izbiro stavbnega pohištva: — termo okna in vezana okna z vsemi senčili, — podstrešne stopnice, — sobna vrata, — balkonska vrata in — vhodna vrata. Pri nakupu opuščenega programa vezanih oken vam nudimo 20 odstotni popust. OBIŠČITE NAS IN GRADITE Z NAMI! gorenje Vsem, ki se zanimajo za OMARE ZA PREKAJEVANJE IN SHRANJEVANJE MESA, sporočamo, da imajo omare v prodaji v naštetih trgovinah: v’ ■ <4 - A S t . .Š METALKA.^ METALKAj^ ' 3 V M ■ r V navedenih trgovinah zahtevajte prospekte in cene kakor tudi kupcev, pri katerih se boste lahko prepričali o uporabnosti m PRIPOROČAMO SE! STRAN 28 OPEKARNA K0ŠAK1/MARIB0R Šentiljska 116,telefon 21 018,21-081,24-907 ZA DINARJE DEVIZNEGA* POREKLA PRODAJAMO OPEČNE IZDELKE Z 15% POPUSTOM Srednješolski center tehniško-pedagoške usmeritve M. Sobota, na podlagi sklepa delegacije delavcev v svetu Centra razpisuje naslednja prosta dela in naloge, za nedoločen čas: ; ■ 1. učitelja praktičnega pouka v VIP kovinarstvo in strojništvo — 2 delavca 2. učitelj praktičnega pouka v VIP kovinarstvo in strojništvo — 1 delavec 3. učitelj strokovnih predmetov v VIP tekstilni konfekclonar POGQJI: Pod 1.: strojni inženir s predhodno končano poklicno šolo za strugarja Nastop dela 20. 12. 1983 Pod 2.: strojni inženir s predhodno končano poklicno šolo za avtomehanika Nastop dela 6. 2. 1984 Pod 3.: diplomirani inženir tekstilne tehnologije. Nastop dela 6. 2. 1984. Ustrezne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh na naslov: Srednješolski center tehniško-pedagoške usmeritve, naselje V. Vlahoviča 12, Murska Sobota. Kandidate vabimo na razgovor, ki ga naj predhodno najavijo (telefon 069 21705). Vse prijavljene kandidate bomo obvestili v roku 30 dni pp preteku razpisa. ODKUPUJEMO SVINJSKE KOŽE PO 80 DIN ZA KG TER OSTALE KOŽE PO UGODNIH CENAH r KOŽA HITRA DOBAVA SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1984! KOTO to * OGREVANJE JE IZ DNEVA V DAN DRAŽJE TOBO trajnožareča peč za sobno ogrevanje DM trajnožareča peč za sobno ogre vanje U? K peč za centralno etažno ogre vanje (z možnostjo kuhanja) 1® trajnožare ča peč za centralno ogrevanje trajnožareča peč za centralno ogrevanje trajnožareča peč za centralno ogrevanje brez bojlerja ©©“fl solarni boj ler trajnožareča peč za centralno ogrevanje STIGMI® P©č za centralno ogre vanje na trda goriva 5^ OMMM peč za centralno ogrevanje na trdna goriva brez bojlerja ®©g solarni bojler W IMAHIMA TO®0 7 tr^ajzareča peč za sobno ogrevanje ; za sobno ogre dno etažno ogre a O trajnožare trajnožareča trajnožareča B®!] solarni boj ožareča peč za | centralno ogre |eč za centralno TOVARNA VOZIL IN TOPLOTNE TEHNIKE BORIS KIDRIČ n. sol. o. MARIBOR 1863—1983 62101 MARIBOR, Leningrajska 27 tel.: 302-321 DO Toko n. sol; o., Domžale Ime delovne organizacije TOKO je postalo sinonim za kvalitetne in modne usnjene izdelke v jugoslovanskem prostoru. Njen ugled izpričujejo številna priznanja z domačih in tujih tržišč, ki si jih brez TOKA ne moremo zamisliti. V naših poslovalnicah v Mariboru in Lendavi so vam na razpolago številni izdelki usnjene galanterije, ki so namenjeni obogatitvi vaše garderobe in vsakdanji uporabi. inozareca Tibor VOROŠ. kmetovalec, Središče 23 in Marta PODLESEK, konfekcipnarka. Puconci 52; Feliks HORVAT, RTV mehanik, Dokle-žovje 15 in Žalika TITAN, predmetna učiteljica, Bakovci, Kroška 16; Jožef DUH. višji upravni delavec, Boreči 40/b, in Silva SENČAR, ekonomistka, Boračeva 59/a; Stanko KOZIC, kartonažer, Veščica 11 in Milena KOLOŠA, servirka, M. Sobota, Lendavska 59; Jožef ESIH, delavec, M. Sobota, Stara 22 in Irma FARIČ, šivilja, M. Sobota, Stara 22; Srečke^ CIFER, mesar, Kukeč 13 in Bernarda GOMBOŠI, prodajalka. Krog 88; Branko FISTER, mesar, Bakovci, Mali Bakovci 38 in Ana LUKAČ, delavka. Bakovci. Mali Bakovci 80: Alai? NDVAK-industrijski šivalec, Bakovci, Mlinska 12 in Vesna ZAČH, šivilja, M. Sobota. S. Kovača 11; Jože DENKO, akademski slikar, Bakovci, Panonska 18 in Cvetka FISTER, višja sanitarna tehnica, Bakovci, Soboška 30; Geza ŠIPLIČ, natakar, M. Sobota, Bijedičeva 4 in Jasna -FUJS, frizerka, Černelavci 1; Matjan ZVER, pravnik,- M. Sobota, Ob kanalu 13 in Milena KOZIC, predmetna učiteljica, M. Sobota, Can-katjevo naselje 4. vanje iB/lj vanje (z mc ča peč za c peč za ceni peč za cent centralno o< vanje na tre ogrevanje r POCENITE GA S PRAVILNO IZBIRO PECI Za izgradnjo kirurškega bloka so darovali Kolektiv Terapije Zdravilišča Radenska Radenci (namesto venca za pok. očeta od Vere Ščap, Radenci) — 1.000,00 din; Kolektiv Veterinarske postaje Ljutomer (namesto venca na grob pok. dipl. vet. Romana Meciloška) — 2.500,00 din; Franc' Gomboši, Kidričeva ul. 27 (namesto venca za pok. Marijo Gomboši iz M. Sobote) — 1.500,00 din; Gasilsko društvo Stanjevci (namesto cvetja na grob Karla Flisaija) — 1.000.00 din; Potrošnik OO sindikata TO IZ (namesto venca na grob pok. očetu od Marije Rous) — 1.000,00 din; Družina Avgusta Vogrinčiča, Krog 41 (namesto venca pok. Mariji Bertalanič, Pertoča) — 1.000,00 din; Jolanka Karas, Kupšinci 7 (namesto šopka za pok. Jolanko Furedi, M. Sobota) — 500,00 din; OOS Vzgojnovarstvena organizacija M. Sobota (namesto venca za pok. mater Terezijo Režonja) — SOO.OO^din; OOS PZC Delovna skupnost M. Sobota (namesto venca na grol? pok. očeta Marije Šadl) — 500,00 din; Igor Vitez, Št. Kuzmiča 27, M. Sobota (namesto venca pok. Matiji Gomboši, Mladinska. M. S.) — 1.500,00 din; Marija Kološa, M. Sobota, Titova 18 (namesto venca za pok. Danila Klepec) — 1.000,00 din; Potrošnik M. Sobota — sind. org. TOZD Izbira (namesto venca na grob pok. očetu Sonje Drvarič) — 1.000,00 din; Gasilsko društvo Kuzma (namesto cvetja na grob Karla Flisarja iz M. S.) — 1.500,00; GD Kramarovci — Ocinje (namesto šopka pok. Karlu Flisarju) — 1.000,00 din; GD Strukovci (namesto cvetja na grob Karla Flisarja) — 1.500,00 din; Družina Arpada Norčiča, M. Sobota, Mladinska 2 (namesto venca na grob pok. Manjo Gomboši, M. Sobota, Mladinska ul.) — 2.000,00 din; Družina Evgena Horvata, M. S., Cankatjevo naselje 48 (namesto venca na grob pok. Romana Meciloška, M. Sobota, Oktober, rev.) — 1.500.00 din; Karel Rituper, Markišavci 8 (namesto venca pok. Karlu Flisarju) — 1.000,00 din; G D Čikečka vas (namesto venca na grob Karla Flisarja) — 1.000,00 din; Družine Skleder, Šiftar, Pucko in Ficko M. Sobota (namesto venca očetu Hermine Rotar) — 2.000,00 din; Družina Dervarič, Kajuhova 27 M. Sobota (namesto cvetja pok. materi Franca Gumilarja) — 700,00 din; Družina Sapač, Kajuhova 44, M. Sobota (namesto cvetja pok. materi Franca Gumilarja) — 700,00 din; Družina Zlate Vereš. M. Sobota, V. Vlahoviča (namesto venca na grob pok. očetu Silve Hradil) — 1.000,00 din; Družina Zinaide Emri, M. Sobota. V. Vlahoviča (namesto venca na grob pok. očetu Silve Hradil) — 1.000,00 din; Družina Irene Čebašek, M. Sobota, Kopališka 23 (namesto venca na grob pok. očetu Silve Hradil) — 1.000,00 din; STRAN 96 / PREDPRAZNIČNIH DNEH SMO S POSEBNIM TRUDOM IN POZORNOSTJO PRIPRAVILI SVOJO PONUDBO ZATO OBIŠČITE NAŠE POSLOVALNICE* Se preden ste se ODLOČILI ZA NAKUP Z BOGATO IZBIRO BLAGA, KI SMO JO PRIPRAVILI ZA VAS, VAM NUDIMO ZLASTI • IZBRANA DARILA • DARILNE BONE • TEKSTIL • ZIMSKE PLAŠČE, MOŠKE, ŽENSKE IN OTROŠKE • MODNO IN KLASIČNO, MOŠKO IN ŽENSKO KONFEKCIJO • POPOLNO VEČERNO TOALETO ZA SILVESTROV VEČER IN DRUGE SVEČA PRILOŽNOSTI • KOZMETIKO • ŽENSKE ČEVLJE IN TORBICE TER OSTALO USNJENO GALANTERIJO • STANOVANJSKO OPREMO — ZAVESE, PREPROGE, LESTENCE IN DRUGO • RAZNO DROBNO ORODJE ZA HOBI IN OBRT • AKUSTIKO IN BELO TEHNIKO • ŠPORTNE ARTIKLE ZA REKREACIJO. ZA LOV IN RIBOLOV • GRADBENI IN IZOLACIJSKI MATERIAL • PEČI IN RADIATORJI ZA CENTRALNO KURJAVO • KOPALNICE IN MATERIAL ZA VODOVOD, TOPLOVOD IN ELEKTRIČNO NAPELJAVO • TOPLE PODE IN BOGATO IZBIRO KERAMIČNIH PLOŠČIC ZA STENE IN TLA • PO- l HIŠTVO - SPALNICE. DNEVNE SOBE, KUHINJE IN KOMADNO POHIŠTVO« PRIČAKUJEMO VAS OBISK V NAŽlH PRODAJALNAH V M. SOBOTI IN NA PODEŽELJU Se posebej pa v blagovnih hiSah V BLAGOVNICI, DOMU TEHNIKE SALONU POHIŠTVA, SALONU MODE IN V RAVENKI V BELTINCIH Veletrgovina Murska Sobo*9 SEJE CAS. DA PRED ZIMO IZOLIRATE SVOJO HIŠO__________________________- enostranski m dvos KMETOVALCI, V MESECU DECEMBRU VELIK POPUST PRI NAKUPU KMETIJSKIH STROJEV: • trosilcev hlevskega gnoja THG 2200 • gozdarskih vitlov EGV 4 • puhalnikov „T ajf un" • obračalnikov „Sental" Kličite na telefon (063) 783158,783-121,783-141 Tajfun - 63225 Planina pri Sevnici TA«rvM INDUSTRIJA KMETIJSKIH STROJEV IN HIDRAVLIKE 63 225 PLANINA PRI SEVNICI • -Priporočamo vam, da si priskrbite stekleno volno NOVOTERM pravočasno. V gradbeni sezoni je daljša čakalna doba, v zimskih mesecih pa jo lahko dobite takoj. • Stekleno volno NOVOTERM dobite v trgovinah z gradbenimi materiali: - DOM SMREKA, VALVAZORJEVA 12 a, 62000 Maribor - VELETRGOVINA POTROŠNIK TOZD VELEPRODAJA PE gradb. material in železnina Arhitekta Novaka 2 69000 Murska sobota, tel. 069/21—511, 22—213 69000 Murska sobota, tel. 062/21-511/22-213 — POTROŠNIK.Murska sobota Poslovalnica: Železnina Kerenčičeva 69250 Gornja Radgona, tel. 069/74-085 - METALKA Ljubljana TOZD trgovina, prodajno skladišče Rogozniška 7 62250 Ptuj, tel. 062/772-911 • Vse informacije o pravilni izvedbi toplotne zaščite dobite v »KRKA« Izolacije, Marketing sektor, Novo mesto, Bršljin 62, tel. 068/25-877, telex. 35813 KRKAIZYU PROIZVODNI PROGRAM NOVOTERM N Neobdelana steklena volna. NOVOTERM B Blazine iz steklene volne. Blazine šivamo na valoviti lepenki (B-1), na merkur pletivu (B-2) in na strešni lepenki (B-3). NOVOTERM F Elastični file iz steklene volne, vezan s fenoplastom. Filce izdelujemo nekaširane in bi. NOVOTERM P veZane 5 Plošče iz steklene volne, fenoplastom. npkaširan®L bi. NOVOTERM PD steklen® Dekorativne Plo^c xenoplasto^ standardnimi tkanina SeUnih vlaken. Polaganje toplotne izolacije na podstrešju NOVOTERM P-16 ali F-16 Montaža notranje toplotnC VOTERM P-24 STRAN 30 Industrija stavbnega pohištva Ribnica KOMBIVAK — kombinirana vezana okna omarice p | F/ • F i I T 'H Z roleto RV-8/9 RV-10/9 RV-12/9 RV-14/9 RV-1B/9 dimenzije 80/30/28 100/30/28 ‘ 120/30/28 140/30/28 180/30/28 mere so modularne okna v-s/6 v-a/s v-10/9 v-12/9 v-14/9 • v-ia/» dimenzije 60/60 80/90 100/90 120/90 140/90 180/90 KO — nezastekljeno Kgg — zastekljeno I______I I_______। t__________I I________A RV<«/22 RV-8/22 RV-10/22 RV-14/22 80/30/28 80/30/28 100/30/28 140/30/28. KO-8/21 KO-8/22 80/210 80/220 KO-10/22 KO-14/22 100/220 140/220 inovak — okna z izolacijskim steklom Rl 8/12 RI10/12 80/30/28 100/30/28 RI-12/12 120/30/28 I 11 । [ J R1-8/14 E.. i RI-10/14 l. _ J i I RI-14/12 RI-18/12 RI-12/14 RI14/14 140/30/28 180/30/28 80/30/28 100/30/28 120/30/28 w 140/30/28 ’ I NO-12/12 120/120 INO-14/12 140/120 INO-18/12 180/120 INO-8/14 INO-10/14 80/140 100/140 iHO-12/14 120/140 1NO-14/14 140/140 t’ksne stene . ' [---------1 I---------------1 RI-10/22 RI-14/22 100/30/28 140/30/28 industrija stavbnega pohištva Ribnica °kna z gibljivimi polkni mere so modularne ?kna « ’UG-6/6 *' W/60 JUG-8/9 «0/90 JUG—12/12 120/120 JUG—8/14 JUG—12/14 JUG—14/14 80/140 120/140 140/140 JUG—8/22 JUG—14/22 80/220 140/220 INLES: 61310 RIBNICA, Partizanska 3 Telefon: h. c. (061)861411 Direktor: (061) 861-050 Telegram: Inles Ribnica Teleks; 31262 Yd INLES Žiro račun: TOZD Trgovina, SDK Ribnica, številka 51310-601-13250 spbna vrata J°aulari M 12-P1-7 M 12-P1-8 M 12-P1-9 M 16-P1-7 M 16-P1-8 M 16-P1-9 M 22-P1-9 M 28-P1-9 na mera 7M, 8M, 9M 1 M 12-P2-7 M 12-P2-8 M 12-P2-9 M 16-P2-7 M 16-P2-8 M 16-P2-9 IVI 22-P2-9 PRIMER M 16-P2-9 M T6 — globina podboja'16 (cm) ’2 — odprtina v vratnem krilu 9 — modularna mera 9 M M 12-P3-7 M 12-P3-8 M 12-P3-9 modularna mera proizvodna mera mizarska - stolarska -svetla mera -H M 16-P3-7 M 16-P3-8 M 16-P3-9 M 22-P3-9 M 28-P3-9 7M 70/205 61/198,5 8M 80/205 71/198,5 9M 90/205 81/198,5 P-’ globina podboja 12,16,22, 28 PRODAJNA SKLADIŠČA (Industrijske prodajalne): 61310 RIBNICA, Kolodvorska ul-, telefon (061) 861-212 25260 APATIN, Sunčanska b. b„ tel. (025) 77-041 22330 NOVA PAZOV A, Leninova 89, tel. (022) 331-155 35230 ČUPRIJA. Ul. Čara Lazara 92, tel. (035) 61409 51213 JURDANI—OPATIJA, Jurdani, tel. (051) 741-330 18000 NIŠ, Mramorska b: b., tel. (018) 65-335 55000 SLAVONSKI BROD, Svačičeva 15, tel. (055) 2314)26 55300 SLAVONSKA POŽEGA, Beogradska bb, tel. (055) 72-84 56000 VINKOVCI, Ul. Moše Pijade 101, tel. (056) 11-367 vbodna in garažna vrata enokrilna /hodna vrata dvokrilna vhodna vrata dim.: 130/209 garažna vrata dim.: 238/209 stranski elementi dim.: 107/209 STRAN 31 DOM NI LE STREHA NAD GLAVO VAŠ DOM POTREBUJE SODOBNO POHIŠTVO! Rešitev za opremo vašega doma vam strokovno posreduje ffl lesnina Sleherni prostor potrebuje ustrezno pohištvo, ki je odvisno od velikosti, lege, barvnih odtenkov, od vaših bivalnih navad itd. Strokovne nasvete dobite pri Lesnini • nudimo vam pohištvo proizvodnih tozdov Lesnine, članic Unilesa in drugih pomembnejših proizvajalcev iz celotne Jugoslavije • posebej vam priporočamo nakup sestavljivega pohištva, sodobnih oblik in primernega za opremo slehernega prostora hnike nudimo vam vseh vrst svetil, preprog in izdelkov bele tem • na voljo imamo kosovno pohištvo, ki bo dopolnilo vaše neizpopolnjene prostore LESNINA, SALON POHIŠTVA, BAKOVSKA 1, MURSKA SOBOTA, VAM ŽELI SREČNO NOVO LETO IN SE VAM ZAHVALJUJE ZA ZAUPANJE V LETU, KI SE IZTEKA! marles Poraba na nr samo 8 I goriva v kurilni sezoni Prepričajte se sami. Obiščite našo vzorčno hišo Marles; postavili smo jo, da bi se o vsem prepričali in se lažje odločili. Hiša ' je komfortno opremljena — hiša, ki varčuje z energijo Naša vzorčna hiša tip 502 je postavljena v Marlesu, 62000 Maribor, Limbuška c. 2. Hiša je odprta vsak dan od 6. do 14. ure, ob torkih od 6. do 16. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure, ob nedeljah od 8. do 12. ure. pridite, goče dobili idejo mo-boste tudi za opremo svo-jegalastnega stanovanja. To kar so bile za marsikoga včeraj še samo sanje, smo v Marlesu uresničili. S povečano izolacijo in trislojno zasteklitvijo naših hiš ter drugimi tehničnimi izboljšavami nam je uspelo zmanjšati porabo kurilnega olja na samo 1000 litrov letno. Če želite izvedeti kaj več, nam pošljite izrezan ku-pon, na naslov: MARLES, TOZD INŽENIRING, 62000 Maribor, Limbuška c. 2. Poslali vam bomo prospekte ali pa katalog naših montažnih hiš. Lahko nas tudi pokličete po telefonu (062) 39-441. Z Ptosi^’ ?n%r- Z maciJ® hi5ah z lesovih h" z - za5Cltn novzetju plačilo po P°vZ prospekte—brezplačno । ime in priimek H Kraj in poštna številka. uiica STRAN 32 gradite hišo? obnavljate stanovanje Predstavljamo vam izdelke našega proizvodnega programa: ■mkhNRm TRAJNO ŽARNA PEČ EMOCEN-TRAL 20- je namenjena za ogrevanje stanovanjskih prostorov velikosti do 250 m5, ter za pripravo sanitarne vode preko dodatnega bojlerja. To je proizvod, razvit na osnovi večletnih izkušenj pri konstruiranju in proizvodnji peči — kotlov za centralno ogrevanje. Ker zavzema zelo malo prostora, jo lahko postavimo — instaliramo med kuhinjske elemente (zunanje stene so beto emajlirane). Peč ima kuhalno ploščo, na kateri je možno kuhati v poletnem času, ko ne ogrevamo prostorov. MEMO WC SPLAKOVALNIK EMO SPECIAL: Splakovalnik je opremljen z armaturami visoke kakovosti, ki samodejno uravnavajo dotok in odtok vode. Prodajamo ga z vsemi dodatnimi deli za priključitev vode, za pritrditev na zid, ter za priključitev na straniščno školjko. Vsi deli, razen kotlička so izdelani iz termoplastičnih mas. Dotočni ventil hitro in brezšumno napolni kotliček. Nivo vode lahko uravnavamo z vrtenjem gumba na polnilnem ventilu. Izredno čvrsto tesnilo zagotavlja zanesljivo in trajno delovanje. BOBRA IZOLACIJA -PRIHRANEK ENERGIJE Glede na dolgoletne izfcuinj® v osnovni dejavnosti s hidro In ter> mn iztočita. <«st afahd s&daSsvc! 'v • a k *■ ./cBwMSewMR■_■_■wteivwWiBvwS . * gradbeništvu, js Izurita ugotovda, da w v naA'^adKM.pn^Ui pasžro-3», Id >n do sedaj nismo pesve* raS dovolj pozornosti. Rasoitat strokovnega stela se oiiraža virovib pro^^ nah, katerega dei vam bomo stos-predstavah AKOTERM sW AKUTNIM strop j® viseči strop, katerega nsjpoiTtembnajš® lastnosti so, da odlično -absorbira zvok, da daje izredno toplotne uviacijo »rt nudi prijeten videz. Med visečo nosilno konstrukcijo so postavljene izolacijske plošča, sestavljene iz mistik, mineraliziranih lesnih vlaken (po potrebi tudi z minimalno volno in PVC folijo), katerih površinska struktura vpija zvok, ker je postavljena iz spodnje zidne strani. Z barvanjem plošče zaščitimo pred vlago in dosežemo odpornost na visoka temperaturo. Ker postavljamo AKUTERM strop v zaprtih prostorih, naj omenimo da je zdravju neškod^v, z drugimi besedami, da elementi stropa ne vsebujejo sestavin, ki bi škodljivo vplivale na mikroklimo v prostoru. Strd je primeren tako za nove objekte kakor za sanacijo starih prostorov, za katere je ugotovljene. da imajo slabo absorb-cijo zvoka in povzročajo veliko izgubo toplote skozi strop. Način montaže Akutarro strops dopušča veliko možnosti knmhmscii. Posebej razporeditev ntece na višino je lahko poseben izziv za protestante, ki se ukvarjajo z inte-rierjem. V kombinaciji barv nosilnih konstrukcij in izolacijskih plošč je mogoče doseči zares efektne rešitve. Montaža AKUTERM strop® je zelo preprosta. Izolacijske plošče postavljamo med glavne in prečna nosEce viseče konstrukcije. Odstranjevanje ali zsmenjava izolacijskih ptošč je enostavna. visečo konstrukcijo lahko poljubne pritrjujemo tudi svetilna fetes® in dn’rjf- BOTRAM Izotrak je poseben bitumenski semotep- -ijivi trak debeline 1J5 mm. Na gornji strani je zaščiten z 8,05 mm debelo aluminijsko folijo in na spodnji s silikonskim papirjem, ki se pred montažo traku odstrani. Z 1ZOTRAKOM lahko tesnite različne detajle gradbenih konstrukcij, iahko ga uporabite kot zaščitni trak prati koroziji m za hitra popravila razpok n® kontejnerjih, steklenjakih itd. Dobro sprijsmljivost ima s kovinami, sintetičnimi in cementno-azbest-nimi materiali. Z IZOTRAKOM lahko zatesnite stik® strašnih prikfvjčkov, stike žlebov, strešnih oken itd Prad uporabo preverite čistost površin na katerih nameravate IZOTRAK uporabiti. Čim bolj je podlaga suha in čista, bolj uspešno je teptanje in tesnenja. Zato površino predhodno očistite z žično krtačo izolirka industrija izolacijskih materialov, n. sol. o. 61000 LJUBLJANA, Ob železnici 18 Jugoslavija TOZD Ljubljana, n. sub. c., Ljubljana. Ob železnici 18 — tel. (061) 443 896, 442 432 TOZD Jesenice, n. sub. o., Jesenice — tel; (864) Sl 960 TOZD Novolit, n. sub. o„ Nova vas 11 a — tel. (661) 798008, 798 011 TOZD Tectum, n, sub. o., Ljubljana Pod ježami 5 — tet (061) 311 151, 320 859 DSSS Ljubljana. Ob železnici 18 — tel. <061} 443 096 aK brusnim papirjem in odstranite prah. Ce je površina porozna sli zelo groba, j® priporočljive, da jo premažete s hladilnim bta-menskim premazom — iBITOLOM. Po osu-šrtvi premaza lahko zalepite IŽOTRAK. IZOTRAK proizvaja »ZOLIRKA v širinah 5, 7, 10 cm po posebnem naročilu do širina 70 cm. BOTEKT - bitameeski IZKORISTITE TUDI PODSTREŠJE ZA NOVO STANOVANJE! varilni trak IZOTEKT bitumenski varilni trak je hidro izolacijski material iz visoko kvalitetnih surovin. Vložek ali armatura v iZOTEK? bitumensko varilnem traku je lahko stekleni voal. Da dobimo boljše pretržne site v obeh smereh, lahko uporabimo ojačani stekleni voal. Pri posebnih pogojih lahko uporabimo kot vložek aluminijsko folijo. Navedeni vložki ali armature so Obloženi z visoko kvalitetnim plastifšciranim bitumnom, katerega lastnosti prenesejo nizke in visoke temperature. V večini primerov je IZOTEKT zaščiten z ene strani z 0JK mm debelo polietilensko folijo z druge strani pa posipan s smukcem. Za specialne namene pa ima lahko IZOTEKT oblogo s posebno profilirano aluminijsko ali bakreno foBjo debeline 3,(85 oziroma 0,38 mm, IZOTEKT — bitumenski varilni trak ima odlične lastnosti in ga zato priporočamo pri vseh hidroizolacijah, posebno pri težkih pogojih, ker se odlikuje v elastičnosti, obstojnosti na nizke in visoke temperatura, nepropustnosti, dobri sprijsmijivosti, enakomerni debelini izolacijskega stoja po cofi površini in v trajnosti. Posledica teh odličnih lastnosti so hitra in enostavna izvedba hidroizolacije in kvalitetno, varno tar estetsko delo. Z IZOTEKT — bitumenskim varilnim trakom uspešno zaščitimo ravna strehe, streha v nagibu, termoizolacijo pred prodiranjem toplega vlažnega zraka, vlažne prostore (kopalnice, pralnice itd), kletne prostore, metalne rezervoarje proti koroziji, cevovode ipd. Tehnična informativna siuMsq IZOURKE je vsakemu kupcu na voljo * t^hničneni nasveti in navodili o uporabi na^h izdelkov. Na željo kupca podajo svoje strokovnjake na teren zaratfi svetovanja o uporaM naših izdelkov za hidroizolacije, termo-akustične izolacije, antikorozijo in gradnjo cest. Pokličite in vprašajte tehnično informativno službo IZOURKE, ki vem je vedno pripravljena svetovati s svojimi dolgoletnimi izkušnjami. Samo s pravdno obranimi materiali IZOURKE lahko dosežemo kvalitetno izvedbo. Ali stcšploh kdaj pomislili, da si lahko neizkoriščene podstrešne prostore uredite v prijeten prostor izpod strehe! V vse večji stanovanjski stiski nudijo neizkoriščena podstrešja ne*zme^”eanJreditev za ureditev stanovanj, študentskih in otroških sob. hobby prostorov, kakor tudi za poslovnih prostorov in ateljejev. .rope. kjer Pri nas so te površine zelo malo izkoriščene v odnosu na zahodne države b P*" je izkoriščenost podstrešnih prostorov zelo velika. ... pre- Tehnologijske možnosti, ki so nekdaj onemogočale uporabljanje «5 za ureditev v stanovanja, so danes neprimerno večje. Sodobni izolacijsvetlobn° toplotno in zvočno izolacijo, stanovanjska strešna okna, ki omogočajo veM s(avbnega površino in dobro prezračevanje, najrazličnejše oblike gretja, velik izbo ^cepi gradbenega materiala za oblaganje sten, stropov in podov, nam omogočajo hitro' preureditev neizkoriščenih podstrešnih prostorov. • t Velenja V DO EKO ELEKTRO KOVINARSKA OPREMA (RŠC) iz Ti‘°veg^streš>j I imamo v svojem proizvodnem programu izdelke, ki so potrebni za Preur”,te*^[o tistih Z našim proizvodnim programom Stanovanjskih strešnih okeh sodimo v DO. ki vse svoje delo usmerja v razreševanje pereče stanovanjske problema ' - Od leta 1975. ko smo pričeli s proizvodnjo pa do danes, smo samo na ju®^gOrC(litev trg plasirali okrog 120.000 kosov strešnih oken, namenjenih izključno ja trg pixlstreSnih prostorov. V letošnjem letu smo razvili in plasirali na jugo . NOVO STREŠNO OKNO »VPO«. » STANOVANJSKO STREŠNO OKNO VPO je namenjeno za P^^eh s^.' koriščenih prostorov v bivalne prostore. Primerno je za montažo na st ■ g j. ki dardnih kritin z nagibom strehe 20 do 80°. Za razliko od strešnih oken vrtlj’Y^ imajo samo eno pozicijo odpiranja okenskega krila, se novostrešno okno vr _Ki se krilom). zavrti okrog vodoravne težiščne osi za 120°; s tem pa izpolnjuje zahtevajo od sodobnega strešnega okna: — najboljše prezračevanje prostora. — velika svetlobna površina, — enostavno čiščenje zunanje steklene površine, — enostavno upravljanje. — popolna zaščita pred vsemi vremenskimi neprilikami. Strešno okno VPO je izdelano iz: _ raienar0*eta — lesenega krila, na katerem je vzgrajena osovina (tečaj) ysredini in vg J - irešja — lesenega okvirja, ki se s posebnimi nosilci pričvrsti v konstrukcijo al'^'ike,■ ... j.«**!*? — obrobe/zaičiMaAl-pločevina). ki ima funkcijo lesnenja med okno«n^^j(e ^be-prilagaja na vse vrste strešnih kritin — opeka iz žgane gline, ravne i tno-cementne plošče, betonske strešnike .... — dodatna oprema (po naročilu kupca), . -nega okna- — mehanizem za odpiranje okna, je namenjen za odpiranje stres K nega v ostrešje, kateri ni v normalnem dosegu roke. . v petih 0X110 * — karnisa, je izdelana iz bukovih profilov in jih izdelujemo fo dimenzijah (620. 730.820,950 in 1150 mm), ^šča STANOVANJSKO STREŠNO OKNO VPOje skonstruirano tako, dobre code ob. vremenskih neprilikah. sposobnost tesnenja in izolacije pa komfomosti in ekonomičnosti gretja na podstrešju. ^arje^^ S strešnimi okni VPO dosežemo brezpogojno ventilacijo v vseh poševnis od predpogojev za prijetno počutje v podstrešnem stanovanju. Lep & z okni VPO. naredi iz podstrešja najlepši kotiček za bivanje! . vsO Montažo strešnih oken VPO opravlja in servisira naša servis lusoslaviji. graJben^ Vsa naša okna, lahko vredno dobite v vseh trgovinah in skla nateriala širom po Jugoslaviji, ali pa se obrnete na naš naslov: ,1.59»^ EKO ELEKTRO KO VINA RSKA OPREMA „50l.8j9. te^ Celjska 9/a. 63320TITOVO VELENJE, tel.: (063) 850-900-eko. SERVIS:EKO. Prežihova 3.63320 Titovo Velenje, tel:(O63)85(M22’ e ko STRAH TOZD Proizvodnja bivalnih enot TOZD Proizvodnja nadgradenj TOZD Transport TOZD Avtotrgovina servisi Ljutomerska 26 h. c. 069 74-311 telex: 35 236 YU AR salon meblo MEBLO — prodaja traktorjev in kmetijske mehanizacije programa IMT — proizvodnja in montaža standardnih in razstavljivih bivalnih enot, bungalovov in počitniških hišic — prevozi doma in v tujini lastnim voznim parkom — izdelava specialnih nadgradenj na vseh vrstah vozil, varnostnih traktorskih kabin, strojne usluge Če nameravete kupovati pohištveno opremo, se zglasite V salonih MEBLO MARIBOR ali CELJE! — servisi na tovornih vozilih traktorjih in kmetijskih strojih Salon MEBLO MARIBOR in CELJE vam za nakup proizvodov MEBLO z dinarji deviznega porekla nudita 15% posebni popust in oprostitev plačila temeljnega prometnega davka. Izkoristite izredno priložnost in obiščite salone MEBLO! MARIBOR CELJE Izredna priložnost! Prodajalna Traktorji IMT PROIZVODNO TRANSPORTNO PODJETJE MMCIM Počitniška hišica STRAN 35 V MORAVCIH VAM VRAČA ZDRAVJE TERMOMINERALNA VODA SKOZI VSE LETO Po ugodnih cenah vam nudimo pletilne stroje znamke EMPISAL (Europe) GMBH Kdln Njihov zastopnik za Jugoslavijo je emona commerce n.SUb.o. Ijubljana tozd globus izvoz - uvoz n.sub.o. Ijubljana 61001 Ljubljana,Šmartinska 130,Slovenija, Jugoslavija Sektor zastopstev Morebitni kupci lahko pokličejo na telefon (061)441-944 int. 29-01 PLETILNI STROJI ZA VASE SPRETNE ROKE! • Kdor je enkrat bival v Moravskih toplicah in je občutil blagodejne učinke tamkajšnje vode, se tja vrača vedno znova . Naše največje bogastvo je zdravje. Šele takrat ko zbolimo, spoznamo njegovo neprecenljivo vrednost. Kruta resnica se lahko danes kmalu spremeni v radost. Zdravje si je mogoče obnoviti v MORAVSKIH TOPLICAH! Tamkajšnja termomineralna voda je doslej prinesla neprecenljivo veselje neštetim obiskovalcem iz domovine in zamejstva. V Moravce so se pripeljali kot težki bolniki. Kopanje v tamkajšnji blagodejni termomineralni vodi jim je zdravje povrnilo. In vedno ' znova se vračajo v Moravske toplice, v kraj svojega novega rojstva. Tam sredi umirjene Prekmurske pokrajine, streljaj od Murske Sobote, je naše najmlajše termalno zdravilišče — MORAVSKE TOPLICE. Možnosti za izkoriščanje tamkajšnje termomi- CENA PAKETA: 9-300,00 din IN JE OBČUTIL BLAGODEJ- KDOR JE ENKRAT BIVAL V MORAVSKIH TOPLICAH 7 DNEVNO BIVANJE V MORAVSKIH TOPLICAH NE UČINKE TAMKAJŠNJE Paket zajema: VODE, SE TJA VRAČA VED- — 7 x Polnl penzion v hotelu NO ZNOVA’ Termal ali bungalovih (B kat.) VESTN**' neralne vode v zdravilne namene ie veliko in vse še niti niso znane. Strokovnjaki vsako leto odkrivajo nove in nove zdravilne učinke. V Moravskih toplicah si lahko pozdravite vnetne revmatske bolezni, degenerativni revmati zem, nesklepni revmatizem, stanje po poškodbah in operacijah na lokomotornem sistemu s funkcijsko prizadetostjo in kožne bolezni. Da se vzpostavi funkcionalni red in povrne zdravstveno stanje, pogosto ne zadošča samo kopanje, zato v Moravcih poleg kopanja v termomineralni vodi, kadeh in bazenih uporabljajo še druga naravna sredstva: pravilno prehrano, po potrebi tudi dieto, medicinsko gimnastiko, sistematično gibanje, obsevanja in termo-terapijo, ekstenzijo, masažo, relaksacijo in druge načine zdravljenja, ki so se pokazali uspešni pri klasičnem zdravljenju z zdravili na določeni bolezenski stopnji in po operaciji. V Moravcih zdravijo torej po sodobnih rehabilitacijskih programih, ki jih predpiše zdravnik. V^ zdravilišču je stalno zapo slen zdravnik, po potrebi dela tukaj specialist za fizikalno medicino, specialist internist ter sestra dietetičarka. Poleg tega so v zdravilišču zaposleni še me-' dicinske sestre, fizioterapevti, maserji, kopališki delavci, dietetična kuharica, animator in drugi. V sklopu ambulant je tudi opremljen laboratorij za preglede krvi in urina, aparat EKG, aparati in pripomočki za urgentno terapijo in sodobno opremljena fizioterapija. Zdravilišče ima 20 kopalnih kabin s kadmi in počivališči, pokrit bazen s ter-momineralno vodo in velik odprt bazen, opremljen in zavarovan tako, da je možna uporaba tudi v zimskem času. V zdraviliškem kompleksu so še trije odprti bazeni, za poletno uporabo. V Moravcih je na voljo več kot 800 ležišč, od,tega 252 v novem hotelu TERMAL, ki je visoke B kategorije in je z aklimatiziranimi hodniki povezan z ambulantami, restavracijo, fizioterapijo, pokritim in odprtim bazenom. V neposredni bližini hotela je 150 ležišč v hišicah, zgrajenih v pokrajinskem stilu in v, obliki apartmajev. V zdraviliškem kompleksu je tudi sodoben avtokamp z več kot 200 ležišči, poleg tega pa je pri zasebnikih v Moravcih na voljo še kakšnih 120 sodobnih ležišč. V športnem parku in bližnjem gozdičku so sodobna teniška igrišča, 'balinišča, strelišča, sprehajalne poti in trimska steza. V zdravilišču izposojajo tudi kolesa za izlete po bližnji okolici. V njegovi posesti je še ribnik, tako da je mogoč tudi ribolov, v bogatih . družbenih loviščih v ' okolici pa je možen organiziran lov na malo in velika divjad. Poskrbljeno je za izlete v bližnjo okolico, kjer je dovolj kultur- nezgodovinskih znamenitosti. Pomurje pa je znano po dobri kuhinji, ciganski glasbi in še po marsičem. POSEBNA UGODNOST ZA . GOSTE: ZIMA — POMLAD V ZDRAVILIŠČU MORAVSKE TOPLICE Zravilišče Moravske Toplice (7 km od Murske Sobote) je pripravilo za goste, ki so se odločili, da nas obiščejo v času od novembra 1983 do maja 1984 zanimive pakete storitev po zelo ugodnih cenah. 10 DNEVNO BIVANJE V MORAVSKIH TOPLICAH Paket zajema: — 10 x polni penzion v hotelu Termal ali bungalov (B. kat.) — 2 x pregled pri zdraviliškem • zdravniku — 2 x delna ročna masaža — Lx dnevno kopanje v kabini — 5 x gimnastika v vodi — vožnja s kolesom za znak ,,Radenske” — neomejeno kopanje v baze nih s termomineralno vodo • ^ravili^ -— 1 x pregib pr’ zdravniku masaž3 . inj _3 x delna ročna m kablm f — 1 x dnevn0 vodi . . _5xgimnastik eVbaz | - neomejeno k P odo I rtf' ’ - znan,hhr?i črn* «" - lončarske obrt | keramike slovc°s ke” ___ znanega gade115 I zdravilišča J I konj m. ^pdnarodnm državnih m m na I P- - ’ &ACUB W | »J« ’ STRAN 36