NA ROBU SRBOHRVATSKEGA
(IN SLOVENSKEGA) ETIMOLOŠKEGA SLOVARJA
8
Sin. bogati, rcsl. bogati
Današnja knjižna slovenščina pozna glagol bogati impf, in pf. »gehorchen« za starejše ubogati (SSKJ I, 161). Glagol je torej brezaspekten, to pa je med drugim posebnost izposojenih glagolov (prim. voščiti, privoščiti). V SSKJ I, prav tam, najdemo tudi bogati se impf, »ujemati se, skladati se s kom; pogajati se« (dolgo se je bogal s piodajalci). Pri Pleteršniku I, 40, najdemo glagol bogati impf, »gehorchen«, pod istim geslom pa tudi b. se s liom »mit jemandem friedlich auskommen«, b. se »sich schicken« v frazah Dunajčanom se boga »es geschieht den Wienern recht«, pšenica me boga »gedeiht«. Pleteršnik ima poleg tega isti glagol tudi s predponami; prebogati »sich ungehorsam zeigen« (očeta nilioli ne pieboga »er gehorcht dem Vater immer«), izbogati se »verderben«, lazbogati »sich vergleichen«, pobogati »ausgleichen, beilegen« (po prepiru se p,), zbogali »versöhnen«, z. se s kom »sporazumeti se, spraviti se s kom«. Vsi ti glagoli pa so dovršni in uvrščeni v slovanski aspektni sistem. To aspektno dvojnost (opozorilo prof. Bezlaja) so doslej prezrli vsi raziskovalci in prav zaradi nje je mogoče domnevati, da gre za dva po izviru različna glagola.
A. N. Vostokov, SlovarB cerkovnoslavjanskogo jazyka, 1858, str. 47, omenja glagol bogati »servire, služitfc« iz rcsl. besedila iz 15. stol. Izmed cerkvenoslo-vanskih slovarjev imata to besedo še Sreznevskij, Materialy I, 126, in Miklošič, Lex. pal., 34; oba imata podane oblike za sedanjik (bogajo^, -aješi), ki pa so verjetno rekonstruirane. Matzenauer, Cizi slova, 1870, str. 20, in Miklošič, SEW, 16, sta domnevala, da je to osamljeno besedo treba povezovati z ide. korenom 'bliag-, ki je dal tudi sla. bog, nista pa zapisala ničesar natančnejšega o njej.
S slovenskim gradivom so težave večje. Beseda bogati je jezikoslovce začela zanimati že zelo zgodaj. Popovič jo je v 18. stol. prvi štel za izposojenko iz nem. folgen^ in odtlej se ta razlaga z majhnimi dopolnili vleče skozi vso literaturo^. Miklošič, SEW 16, je k njej pritegnil še prebogati »nicht gehorchen« (medtem ko je za zbogati < 'jbz- »verderben« domneval kot izhodišče 'biiag-), Berneker, SEW 66, pa je tudi pomen »gedeihen« povezoval z njo in zavračal zvezo z got. andbahti »Amt, DienstK^ (Uhlenbeck, Got. Wb., 14). Samo Matzenauer, cit., je omenjal možnost povezave z rcsl. bogati »servire«.
281
Fonetično pa oblika vendarle ni povsem pravilna. Njen notranji slovenski razvoj so pojasnjevali kar trije slovenisti: Skrabec, Ramovš in Grafenauer. Skra-bec, ??'?1??, 9, je mislil, da je 'bolgati < nem. folgen doživelo metatezo v Ibogati > ubogati in po dekompoziciji bogati {y- je bil občuten kot predpona). Ramovš, Arch. f. slav. Phil., 36, Ud., Slavia II, 121-3, Hist. gram. II, 55d., se je tej razlagi uprl, ker se mu zaradi nenavadne metateze ni zdela prepričljiva. V obravnavo je pritegnil še novo narečno gradivo: le na Goriškem je ohranjeno boxigati < 'bolgati, drugod pa je -1- že zgodaj onemel; prekmursko bougati in dolenjsko bügati kažeta na zgodaj dolgi -6-, rožansko bohata in dolenjsko budgat pa zaradi različnih refleksov na kasnejše podaljšave. Ramovšu ta zgodnja onemitev ni jasna, a jo zasilno pojasni kot disimilacijo zaradi sosednjega -b-*. Grafenauer, Razprave I, 368, pa prehod nem. -ol- > sin. -61- > -6- razlaga kot razvoj v zaprtem zlogu^.
Nihče ne dvomi o tem, da si Slovenci ne bi bili nem. folgen izposodili že zelo zgodaj. Pomeni izposojenke se po prevzemu lahko modificirajo, vendar praviloma ne morejo biti širši od tistih v jeziku, iz katerega so sprejeti. Ce pregledamo sin. gradivo, ugotovimo naslednje pomenske skupine: ubogati / ne ubogati; gedeihen, vonstatten gehen; sich schicken, geschehen; sich vergleichen; pogajati se, Nemški primeri pa kažejo naslednje: leiblich folgen, nachgehen; beipflichten, beistimmen, gehorchen; erfolgen; vonstatten gehen (Lexer III, 441-2; Grimm, Deutsches Wörterbuch, 1854, str. 1875-79). Tudi zaradi tega neujemanja bi bilo treba vsaj deloma misliti na križanje z nekim podedovanim glagolom, ki bi se ga dalo povezati z že omenjenim rcsl. bogati, -ajo^, -aješi. Dokazati se tega oblikovno ne da, res pa je, da bi tak glagol po kontrakciji tudi prešel v V/l kot drugi denominativi tipa delali, -???^, -aješi > delati, -am, -aš. Glagol ima tudi različne pripone. To samo po sebi še ne bi govorilo v prid starosti, saj jih lahko dobi vsak glagol, ko se v jeziku udomači, toda pri tej besedi srečamo npr. predpono pre- z zelo redkim pomenom »nehati«*, na katerega me je opozoril prof. F. Bezlaj. Ta pomen te predpone danes ni več tvoren in vprašanje je, kdaj je nehal biti (zaradi majhnega števila primerov), utegnil pa bi biti star. Težko je natančno določiti pomen predpone v glagolu razbogati se; morda ima večalno ali ingresivno funkcijo? Za vse druge najdemo primerjavo v gradivu: izpriditi (se), spraviti (se), sh. pomiriti se »spraviti se«.
• Beseda je znana vsem germanskim jezikom, razen gotščine; srvn. volgen, stvn. lolgen, stsaks. lolgon, stfriz. foigia/lulgia, ags. toigian, angl. lollow itd. Kluge'^, 211, pravi, da je germ. 'lolg- sorodno s cymr. oJ »(Fuss)Spur^^, korn. ol, stbret. oJ itd., kar je iz 'potgh-. Skeat, A Concise Etyn^ological Dictionary of the English Language, 1927, 192-3, je izvajal iz tevt. 'Sulloz »füll« < ide. 'paJnos. Johanesson, Isländisches etymologisches Wörterbuch, 1956, 557-8, to povezuje s korenom 'pel- 11, ki je dal tudi besede za kožo.
' Matzenauer, Cizi slova ve slovanskych rečech, 1870, 20i Miklošič, EWS, 1886, 16; Berneker SEW, 1908, 66j Striedter-Temps, Deutsche Lehnwörter im Slowenischen, 1963, 93.
' Feist, Etymologisches Wörterbuch der gotischen Sprache, 1939, 48d., meni, da je izposojeno iz keltsčine.
• Isti avtor, Hist. gram. II, 39, opozarja še na nekatere druge besede, ki so tudi zgodaj izgubile -i-; sonce
soince, Urih <; UIrih, ohrovt < olhrout < Kofilftrauf idr.
" Iz nem. lolgen, drugič izposojenega v sin., beremo v 16. st. tolgati. Prim. tudi stč. lolk »Folge«, lolko-vati »folgen,   gehorchen«, p, lolgowac »nachlassen«, lolieć »nachlassen«, lolga »Erleichterung, Erholung.,,
• Kako se je ta pomen razvil, bi bilo treba natančneje ugotoviti. Za nas je pomembnejše, da ga imajo tudi drugi sla. jeziki; mak. prelati »prestati žeči, paliti (od ljute paprike)« — luti »zeti, paliti, peći,,, prevrne »prestati padati (za kišu, sneg)« — vrne »padati (za kišu, sneg, grad),« pregrmi »pregrmeti« — grmi (Rečnik na maksdonskiot jazik, ustrezna gesla), sh. pregrmeli »nehati grmeti«, preboljeti »prestati boljeti (koga što), Jurančič, Srbohrvatsko-slovenski slovar, 1955). Csl. preljubiti »moechinire« in morda še kaj. Tu sem upoštevala le tiste besede, pri katerih je izrecno poudarjeno: nehati (delati to, kar kaže izhodiščni glagol, ne glede na časovno trajanje).
282
G. Jucquois, Sprache XI (1965), str. 131 d., obravnava ide. koren 'bhag- in ugo- i tavlja, da je zaradi verskega enačenja Mithra=baga dobil pomen »contrat, dogovor, pogodba« (Yasna 64/49; Yašt 10, passim)'. Od tod naj bi prišel v moderne iranske jezike: kurdsko bazar »contrat«, osetsko baeyduan (prim. Abaev, lESOJ L, 247, bsegdwan / bdegdaond), digorsko baeydauaen »caution, garantie, poroštvo«. Pravzaprav gre za pravni pojem preproste družbe. Zaradi presenetljive podobnosti v pomenu bi tudi za rcsl. bogati in deloma sin. bogati lahko domnevali enako izhodišče^. Modifikacija pomena v rcsl. kaže, kako se na starejše pojmovanje naplasti novejše, povzročeno s spremembo v družbenih razmerjih, j saj kaže na razmerje nadrejeni — podrejeni.
Sin. ima zanimivo podobo. Pri izbogati lahko izhajamo iz »ne biti v prid«. Pri besedah s pomenoma »pogajati se; spraviti se« in pri prebogati pa bi lahko mislili na slovansko dediščino iz časa, ko je to bil že tudi pri delu Slovanov pravni | pojem. Drugi pomeni so lahko tudi zaradi nemškega vpliva. Besedo je verjetno prinesel s seboj del prednikov današnjih Slovencev. Ko se je srečala z nemško podobne oblike in pomena, sta se medsebojno popolnoma prepletli. S tako razlago bi se lahko pojasnilo, zakaj so jo tako zgodaj sprejeli le Slovenci, ne pa tudi drugi Slovani, pa tudi odsotnost -J- bi postala razumljivejša. j
Alenka  S i v i C - D u 1 a T Filozofska fakulteta v Ljubljani ]
^
Sh. ivica »rob na platnu, suknu ipd.«
Med besedami, ki so v Skokovem etim. slovarju brez etimologije, je tudi sh. ivica »rub na platnu, suknu itd.«, denominal ivičiti. Beseda ni splošno srbohrvat-ska, navajata jo Vuk in Miličevič za vzhodne kraje. Ima jo še bolg. v pomenu : »trak, pas« kot sinonim za bolg. lenta, linija, brazda (glej ARj IV 104, Skok ER I { 738—739, Mladenov Etim. i prav. reč. 196 idr.). Tudi Miklošič, SEW 97 in Berne- ! ker, SEW I 439 ne pojasnjujeta obravnavane besede.
Mažuranič, Prav.-pov. rj. 440, navaja za iva *f. dem. ivica pomene »razna stabla i biljke, zatim rub, kraj na platnu, suknu, ali i medja«. Za slednji pomen misli, da je lahko tudi izposojeno iz tur. jiw — rub.
Temu mnenju se pridružuje A. Vaillant (RES 22, 191—193), ki trdi, da prav specifični pomen besede ivica pojasnjuje njeno odsotnost v starejših tekstih. j
Lukič (Spomenica Više pedagoške škole Beograd, prim. JF 15, 265) izvaja ivica j v pomenu »kraj, krajac« iz ptc. pas. 'ob-viš-ica — 'ovišica — 'ovica — ivica, kar j je pomensko in glasovno nekoliko težavno. i
V slovarju Mühlenbach-Endzelin, Lett.-dt. W. II 123, najdemo paralelo, s pomoč- j jo katere bomo morda prišli do boljše rešitve. Let. jütis ima pomene; 1) die Stelle, wo sich der Weg teilt, die Scheidung; 2) gada jutis beim Jahreswechsel; 4) jutis (jütis) die Gelenkstellen, wo zwei Knochen sich berühren. Prim. še let. ju-lavas »das Kreuz im Rücken« in lit. jäutis »Ochs (*der vor den Wagen gespannte,
^ Mitra daje ljudima hrabrost i krepost, štiti pravednike, osigurava zemljama mir, zaštitnik je ugovora, saveza i prijateljstva {Enciklop. leksikograskoga zavoda V, Zagreb, 219).
^ Prim. še sin. črtmer »bik«, reski, ????/ s sti. gamara »bos gruniens« <^ ide *kem- »brenčati, doneti« (F. Bezlaj, Etimološki slovar slov. j. — tipkopis),
283
jumentum)« (Fraenkel, LEW 1 191). Endzelin primerja let. jütis, jutaves in jaut s stind. Yuti-li »Verbindung«, yäuti »bindet an«. Glej dalje stind. ???? »Band, Schnur«, anayava »Glied, Teil«, vse iz ide. 'ieu-, ieua-, ???-?- »verbinden« itd. oziroma iz ide. *jey- »trennen, fernhalten« (Pokorny, Idg. W. 508, 511). Besedo ivica bi mogli izvajati iz 'ieu- + -ica — ivica (prim. slov. igo iz 'iey-g-) s pomenom »kjer se nekaj križa, ločuje, veže, deli, meji ipd.« Pomenska in glasovna vzporednost sh. in bolg. ivica ter let. jütis (iz *ieii- 4- -tis) je nedvomna.
Janez K e b e T SAZU v Ljubljani
10
sin. oplet, oplat in sbh. poplesati
Pri Pleteršniku najdemo dva adverba, ki se v novejšem knjižnem jeziku več ne uporabljata. To sta oplet »mausetot«, npr. bil je oplet (Vodnik), kupčija je oplet »der Handel liegt darnieder« (Vodnik), oplet je ž njim »es ist aus mit ihm« in öplat »zu Grunde«, npr. v oplat vieči »zu Boden werfen«. Miklošič, EW 249 navaja samo oplat s pripombo nicht für ob tla. Ohe obliki sta še živi na Goriškem, prevladuje opJef, vendar nisem mogel zanesljivo ugotoviti, ali gre pri razmerju oplet : oplat samo za dva narečna refleksa za nazalni V razpravah SAZU, 2r. VII 172, sem suponiral izhodišče 'o'^-plqtb in to primerjal z lit. i pien^q »bis auf den Grund, völlig« k lit. plentas, plenta »Grund, Boden«.
Pri tem je zanimivo, da pozna slovenščina tudi neke glagolske oblike, ki so pomensko zelo blizu temu adverbu. Tako npr. midva sva oplela »končala, propadla«. Enako preteritalno konstrukcijo sem zasledil tudi v srbohrvatski publicistiki, npr. kod nje sam opleo »propao«. Iz teh ostankov bi bilo mogoče rekonstruirati praslovanski glagol 'plqsti, 'plqto'^, ki se je po izgubi nazalnosti tako pomešal s homonimnimi osnovami plesti, pletem in pleti, plevem, da ga ne registrira več noben slovenski niti srbohrvatski slovar in se je ohranil samo v posameznih frazah. Verjetno spada k tej družini tudi sin. plent, rabljeno v kletvicah, poleg glagolov plentati, plentaväti, plentoväti, npr. da bi te plent; bes, vrag te plentaj; o ti para plentana-, plentano delo. Nosnik je gotovo ekspresiven, vstavljen analogno po šment, hent s podobno funkcijo.
Pri Skoku, ERHS II 681, pa zasluži posebno pozornost glagol poplesati »poteptati, uničiti«, npr. splesat me muke (Palmotič), da ovu prepuklu sirotinju ne po-plešu Turci (Ljubiša), siJu njihovu desnice tvoje krepostju popleši (Vitaljič). Sbh. plesati »tanzen« je izpričano danes samo na severozahodu poleg redkih ostankov tipa pleska »neka igra« (Hercegovina), drugod je to praslovansko plesati »tanzen«, kar je izposojeno tudi v gotskem plinsjan »tanzen« izpodrinilo domače igrati ali romanske in germanske izposojenke.
Skok je nekoliko prehitro sklepal, da je v tem sbh. poplesati ohranjen prapomen psi. plqsali in se je zaradi tega vrnil k stalno zavračanemu mnenju, da je treba izhajati iz ide. 'plet- »ausbreiten« z infigiranim nazalom, kakor je v lit. plentas »Grund, Boden«, lat. planta »Fusssohle«. Toda csl. plesna »Fusssohle« je brez nazala. Razen lit. plqsti, plqsiü »tanzen, frohlocken« nima slovansko plqsati nobenega zanesljivo ugotovoljivega sorodstva. Najbolj verjetno je mnenje, da je prišlo že zelo zgodaj med »plqsti in plqsati do besednega križanja.
France  Bezlaj Filozofska fakulteta v Ljubljani
284