__ f§ Edini slovenski dnevnik I "T A PI TkT A ■< ^ ■ % A m ThToidy SIovenUnDmily| M » Zadinjenih državah AL ■ 1 ■ /\ ^^ l%| /\ L^ ■ ■■ ■ /\ |lj -: in the United States.:- jil S Velja za ▼se"eto . . $3.00 fj IS VTAji^O -Ti. AVVJ LJ JEY. f SS^ | IJ^J^L^-^ Jj_List slovenskih delavcev v Ameriki.__| -: 5Q.OOO :- j TELEFON PlflAKNE: 4687 CORTLAND T. Entered m ftecond-ClMs Kttter, Saptenbsr tU 1903, at the Port Offiw at Hew Tort, M. Y„ nnder the Act of Oomgnm of Marek % 187». TZUEPON POUKU: 4187 OORTLAKDT, NO 279 - ŠTEV. 279. NEW YORK, MONDAY, NOVEMBER 27, 1916. — PONEDELJEK, 27. NOVEMBRA, 1916. VOLUME XXXV. >_• LETNIK XXIV. Rumunska armada se umika; Bukarešt je v nevarnosti.!: MACKENSENOVE IN FALKENHAYNOVE ARMA DE SO SE ZDRUŽILE. — ZDAJ PRITISKAJO SKU PAJ PROTI BUKAREŠTO. — RUMUNCI POŽIGAJO PRED SEBOJ VSE VASI. — MACKENSEN NAPADA | ALEKSANDRUO, 47 MILJ OD BUKAREŠTA. — HUD 1 PRITISK NA RUMUNIJO. — UPANJE NA RUSIJO. FALKENHAYN PREREKUJE PADEC GLAVNEGA MESTA. — KRITIKI ZAHTEVAJO PREISKAVO. London, Anglija, 2t>! novembra. — Mackenscn in Falkenhavn sta so združila s svojimi armadami in zdaj skupaj uspofcno prodirati proti Bukareštu. Na neki to<"ki so zdaj centralne čete oddaljene le še sedcininštirideset milj od Bukarešta. Rumund se hitro umikajo in prej pa pred sohoj vse požgo, kar je kake vred-nosii. Vasi so zdaj kopice pepela in k\tmenja. Cela Mackensenova armada je zda] prekoračila Donavo, kljub temu, da je zadnje tedne reka zelo deroča.^— Kot se poroča, je Mackensen sam nadzoroval p rok orača-nje reke in zdaj osebno vodi polo ofenzivo proti Bukareštu. ' Medčasno pa del Falkenhaynove armade nadaljuje s i svojim uspešnim prodiranjem od doline Alt. Ta vojska sej tudi vedno bolj bliža točki, kjer se je bilo mogoče združi-j ti z drugimi centralnimi armadami. Tekom današnjega dne sta padla dva večja kraja v roke Nemcev, Avstrijcev in Bolgarov, in sicer Ramnicu in j Valeča, ki se nahajata približno petintrideset milj južno od meje. \ Ako bodo Nemci tako napredovali kot so zdaj, ne da1 bi naleteli na kak hujši odpor, bodo prišli do Bukarešta j koncem tega tedna. Kot se poroča iz Berlina, so tam popolnoma sigurni, j da bo Bukarešt v kratkem njihov, baje je to že prerokoval sam Falkenhavn. ; Bukarešt danes poroča, da so se Rumunei danes spopadli s sovražnikom blizu Rošiori-do-Yedc. To pomeni, da so zdaj Falkenhaynove čete že dvajset milj proč od reke Alt. Istotako je pa zdaj tudi gotovo, da bo padlo mesto Aleksandrija, zelo važno mesto ob Vede reki. Neko poročilo se glasi, da je nek oddelek Maekense-novih čet prišel že do predmestja Aleksandrije. Pričakuje se, da bo mesto tekom par ur padlo v roke napadalcev. Nemška kavalerija igra veliko ulogo. To je menda prvič v zgodovini te vojne, da se ne vrše boji v Rumuniji v za kopih, kot je bilo v navadi, temveč, da se borijo, napadajo in odbijajo kar na prostem. Ojačene rumimsko-ruske Čete v Dobrudži so poskušale danes napeti vse moči, da bi pričele z novo ofenzivo j proti Nemcem, toda dozdaj se jim to še ni posrečilo. Bolgarsko uradno poročilo se glasi, da je sovražnik spravil na bojišče vse može, ki jih je imel, toda opravil ni ničesar. Napad je bil sicer hud in pri tem so ruske vojne ladje s Ornega morja pomagale, toda Nemci in Bolgari so vse ruske in rumunske napade odbili. Sofija pravi dalje, da se zavezniške čete v Dobrudži pripravljajo na protiofen-zivo, toda — omenja tudi obenem — nemške in bolgarske utrdbe v IK>brudži so tako močne, da se jih ne more zavzeti brez močne artiierije, te pa Rnsi in Rumuni dozdaj še nimajo na tej fronti. Tz Berlina je došlo poročilo, da so rumunski vojni vjetniki izpovedali, da rumunska vojska sploh ni preskrb l.jena z vsem potrebnim orožjem. Vojaški kritiki so postali zadnje tri dni zelo pikri, zgražajo se nad vojaško politiko, katero se zasleduje. Nekateri zelo zahtevajo, da se takoj preišče vzroke zadnjim polomom v Rumuniji. Nek vojaški kritik se je izrazil, da nikakor ne more razumeti, kako je sploh moglo priti do lake situacije. Zdaj se ne ve še, koga bi se dolžilo, ali Rumunee ali Ruse, od katerih je Bukarešt pričakoval več pomoči kot jo je dobil. Nekateri pravijo, da so to zakrivili celotni zavezniški načrti, ki nimajo nobene skupnosti, nobenega cilja. Domneva se, da.bo postalo zavezniško javno mnenje zelo razburjeno vsled teh nemških uspehov v Rumuniji. Nek državni poslanec se je danes izrazil, da bodo zahtevali v parlamentu, da se preišče, kaj je vzrok zavezniškim porazom. Govori se, da je Rumunija nekaj takega kot so bile Dardanele. — Zavezniki se ne zavedajo kot izgleda, kako resna je situacija v Rumuniji, — je danes pisal J. L. Garvin v **Observerju", — Mi moramo povečati našo moč, in to zlasti na zahodni fronti. Toda iz razumljivih vzrokov moramo napeti svoje moči tudi na vzhodu. — Sibinj, Sedmograško, 26. novembra. — (Preko Berlina in brezžično v Savville.) — Nekemu nevtralnemu korespondentu je gen. Falkenhavn dal izjavo, da je on, kljub temu, da ni posebno varno prerokovati in se zanašati na bodočnost, popolnoma prepričan, da bo Bukarešt v kratkeiu v rokah centralnih držav. Jugoslovanska država? Londonski "Times" ie doznal, da * mislijo Nemci in Avstrijci napra. b viti jugoslovansko državo. London, Anglija, 27. nov. —; < Pondeljrek). — Londonski j E •"Times7' pravi, da se je do-jf znalo, da bo novi avstrijski! k cesar v kratkem kronan kra-jt ljem Ogrske in troedine kra-jd Ijevine Hrvatske. Slavonije j d in.Dalmacije. j g "Mi to razumemo", pravi s omenjeni časopis', da je v zvezi s kronanjem pričakovati 1 važnih izpremehb, med kate-jli rimi je tudi takojšen namen} vstvariti Jugoslavijo, ki bo t nekak dnplikat "ustavne mo- s narhije" Poljske, katero so \ Nemci proklamirali v Varšavi,; r da bodo na ta način uposlavili j r konskripcijo Srbov. "Istočasno pa nameravajo 7 napraviti izpremembe s tem, f da bodo dali specialne prilož- 1-nosti Madžarom, da bodo imeli svoj vpliv čez Jugoslovane 1 v notranjosti in izven monar- r hi je. Madžari so že dolgo za- s htevali, da sc transferira Dal- t mac i jo k Ogrski. "Zdaj izgleda, da namera-! vajo vst variti iz Dalmacije.! Hrvatske. Slavonije. Bosne in j Hercegovine, delov Srbije in Črnegore nekako južno "dr- j žavo", ki bi bila imenoma pod { avstro-ogrsko imdoblastjo, v resnici pa popolnoma pod ogr-j skim vplivom. "Na drugo stran bo pa se- ( verovzhodno Srbija postala i pod Avstrijo ali avstro-nem- ' " 5ko kontrolo, da bo tako za • Nemčijo varen "koridor" iz 1 Bel grada do Niša in odtam pa steza proti bližnjemu vzho- * du." s < Norveški p&rniki — na dno! ( London, Anglija. 2ti. novembra. "Lloyd" poroča, da so nemški , podmorski čolni zopet potopili 3 norveške parnike. Kot se javlja iz Norveške, bo , vlada vprašala Nemčijo, zakaj so ; se nemški submarini zadnje čase spravili na norveške parnike. Ni skoro dne, da ne bi bili kaki trije potopljeni. Sommesko bojišče. Kot se javlja, vlada tam zelo slabo vreme, vsled česar ni mogoče nadaljevati bojev. Pri Champagne so Nemci vpri-zorili napad, katert se jim pa ni posrečil. Pozor, pošiljatelji denarja! Vsled negotovega dostavljanja poste, ki Je namenjena iz Amerike v j Avstrijo in Nemčijo ter narobe, spre-1 jemomo denarne pofill Jatve do preklica le pod pogojem, DA SE VSLED VOJNE IZPLAČAJO MOGOČE Z ZAMUDO. DENAR NE BO V NOBENEM SLUČAJU IZGUBLJEN, ampak nastati zamorejo le zamude. Mi jamčimo za vsako denarno' pošli jatev toliko časa, da se izplača na določeni naslov. Istotako nam jantij« zanesljive ameriške banke, s katerimi som sedaj v zvezi radi vaj ne in radi sigurnosti pri po-Ciljanju denarja. Cene: K $ K $ 10.... 1J50 | 120.... 15.00 15.... 2.15 | 130.... 16.90 20.... ' 2.75 I 140____ 1&20 23.... 3.40 j IGO____ 19.50 30____ 4.05 | 100.... 20.80 35____ 4.70 j 170____ 22.10 40.... 5.35 J 180.... 23.40 i 45.... 6.00 j 190.... 24.70 j 50.... 6.65 j 200.... 26.00 I 55...-. 7.25 j 250____ 32.50 I 00.... 7.90 I 300____ 39.00 j 65.«.. 8.55 j 350____ 45.50 i 70____ 9.20 | 400____ 52.00 75.... 9.85 j 600.... 05.00 60.... 10.50 j 600.... 78.00 85.... 11.15 j 700.... 91.00 90.... 11.80 | 800.... 104.00 100.... 13.00 j 900.... 117.00 110.... 14X90 | 1000____129.00 Ker ae adaj cene denarja skoraj vsak dan menjajo, smo primorani računati po najnovejflh cenah in bomo tndi nakazovali po njih. — Včasih ae bo zgodilo, da dobi naslovnik kaj več, TČasih pa tndl kaj manj. List dospe na aspad ponavadi par dni kasneje in aMd ten. ko dol* naslovnik Mat ▼ vote, ae pel , naa ceno aorda fle večkrat sprsaaena TVKDKA IKANKUm J« c H mm: 9m M,r X. * - X •"••••t. ' * ' ' - ■ ; ■" •• - Hudi boji. , Na macedonski fronti se bi jejo Sr- j bi t največjo ljntostjo v blatu, me- 1 gii in dežjn. — Italijani. j < _ i London, Anglija, 26. novembra. Kljub temu, da je na macedonski ! fronti skoro neprodirna megla. ■ kljub temu, da pada dež in kljub i temu, da je biato. da se vdira • do kolena, se srbske čete vseeno z največjo ljntostjo zaganjajo v bolgarske, nemške in avstrijske po- < stojanke. lTspehov niso imeli posebnih, položaj je na fronti za Bit oljem tak kot je bil. Italijani so bili na nekaterih točkah na bitoljski fronti zelo u-spešni. zavzeli so nekaj bolgarskih postojank in jih obdržali, kljub temu, da je sovražnik vprizarjal napade. Berlin, Nemčija, 26. novembra. Zavezniške Čete so na macedonski fronti napadale, ne da bi imele kak uspeh. Sofija, Bolgarska. 26. novembra. Bolgarski vojni urad danes uradno poroča, da so bili italijanski in srbski napadi na macedonski fronti uspešno odbiti. _ Villa. i _ Bandit zapet napada glavno mesto države Chihuahua. — Carran-1 za je poslal ojačenja. j Juarez, Mehika, 26. novembra, j Zadnja poročila iz Chihuahue se glase, da se je bandit Villa s svojimi privrženci zopet spravil nad mesto. Neko poročilo se celo glasi, da en del mesta že v njegovi oblasti, kakor tudi vse vodne naprave. Javlja se, da je Carranza že poslal jreneralu Trevinu velika oja-| čenja, namreč 5000 najboljših vojakov in pa veliko ajtilerije. Dvomi se, da bodo ta ojačenja še pravočasno prišla. Washington, D. C„ 26. nov. — Državni department je danes dobil obvestila o Villovem uspehu v Chi-huahui, kar je zopet znamenpe. da Villa še ni potolčen, da še ni prišel ob moč. Mehiško poslaništvo je naznanilo, da se je iz mehiških uradniških virov doznalo, da je na potu ; na pomoč Trevinu general Mar-guia z močno armado. Italijanska fronta. Poroča se'iz Rima, da se vrše na italijanski fronti hudi artilerijski boji, drugega ni nič posebnega; položaj je že por dni neizpreme-njen. Tarnowski. Dunaj), Avstrija, 26. novembra. Adam Tarnowski se je vrnil iz Sofije na Dunaj. Vdeležil se bo cesarjevega pogreba. Kot znano je on imenovan poslanikom Avstro-Ogrske za Združene države. Nekemu ameriškemu časnikarju je rekel, da upa. da bo predsednik Wilson kaj napravil za svetoven mir. Podmorski strahovi. Lngliška križarka je prišla v ►andy Hook in posvarila panike, ^ La se naj pazijo pred submarini. p T T" ... . .. ij Kot sc poro<-a. je prišla sinoči v j * >andy Ilook angleška križarka / 'Lancaster" in posvarila vse par-; . like, ki se nahajajo zopet na tej ^ trani Atlantika. ® "Lancaster" jc naročil povelj-|l likom zavezniških trgovskih la-j£ lij, da dobro pazijo. To se smatra za potrdilo, da so' rovoriee, da so nemški snbmari-li zopet na potu v ameriško vodo-' rje, resnične. Tz Washingtona se poroča, da se. * ie tam iz nekega vira že doznalo. 1 la sta v bližini ameriške obale! Iva submarina. ki bosta pričela potapljati zavezniške ladje, kakor \ udi druge, ki vozijo zaveznikom ( irano in munieijo. V Washingtonu vlada mnenje la jc bil o katerem je še gotovo vsem v spominu, prišel v A- ^ rneriko le na poskušnjo. h Te dni ima priti v razna ameri- i (ka pristanišča mnojro velikih parni kov. Kot se domneva, se bo takoj poslalo vsem brezžična svari-! t la. da sc naj pazijo, da jih kak V submarin ne uniči. ; J Iz Newport a, R. I., se tudi po-'g roča. da je tja dnšlo neko brezžično svarilo, da sc naj parniki po- . zijo. __\ Mir! ' Vse narodnosti se bodo združile v: < New Yorku na "East Side" in po- i c cvale Wilsona, da deluje za mir. - i Možje, ženske in otroci vseh na- 1 rodnosti, ki prebivajo v najbolj1 | revnem delu mesta New York, na i "East Side" bodo imeli v srede j j zvecei' v neki veliki šolski dvora- . ^ ni veliko zborovanje, pri kateri i ^ bodo sprejeli resolucijo in jo bo j' do na to poslali predsedniku Wil : sonu. V resoluciji bodo pozvali pred- i sednika Wilsona, da napravi kaj za mir. , Takoj po seji, mogoče naslednji dan, namreč za Zahvalni dan — bo j šlo v Washington šest majhnih de j1 klic in dečkov, otroci starišev raz-!( ličnih narodnosti, katere bo potem predsednik Wilson sprejel v Beli hiši in oni mu bodo izročili reso-1, lueijo. Harry H. Schlacht, predsednik East Side Protective Association ki je eden voditeljev tega zborova nja, je včeraj rekel, da bo to unaja se poroča, da je cesar na večer, ko je nastopila njegova smrt, bil še popolnoma zdrav, le čutil je, da jc nekaj truden. Ob šestih je rekel svojim ljudem, da jc j truden in da želi v posteljo in da 1 bo naslednie lutro zonet vstal. MIR? rRŠE SE VELIKE KAMPANJE V PRILOG MIRU. — »REDSEDNIK WILSON DOBIVA PETICIJE, DA BI »OZVAL VOJSKUJOČE SE DRŽAVE ZA MIR. — V AVSTRIJI SO PRIPRAVLJENI GOVORITI O MIRU. - FRANCOZI VIDIJO V GOVORICAH O MIRU NEM IKO SLABOST. — "TEMPS" SVARI AMERIKO. — FRANCOSKO MNENJE, DA BI SE HOTELA NEMČIJA VEDNO REVANŽIRATI, AKO NE BO STRTA. Veliko se govori, piše in v resnici dela za mir. V Združenih državah se je pričela vršiti resna kam->anja za mir- ki jo vodijo razni plačani agent je in pa irlav-li uradniki takozvane Lijre za vsiljenje miru. Pretekli teden so v New Yorku vstanovili razni zagovorniki miru, kot n. pr. Mr. Schiff, Oswald Garrison Millard, Hamilton Holt in David Starr Jordan, Ameriški levtralni konferenčni odbor, katerega naloga bo. da se bo mirilo mirovno propagando po celi Uniji. Velika zborovanja se bodo vršila po celi deželi. V vsa-iem mestu je skoro kaka mirovna organizacija, s katero >o zdaj ta Ameriški nevtralni konferenčni odboi siopil v :vczo in pričel delovati za mir. Glavni namen te propagande je, da bi se prisililo jredsednika Wilsona, da bi poslal vojskujočim sc drža-/am poslanice, v katerih bi jih pozval, da naj sklenejo mir. Kot se poroča iz Washingtona. je dobil Wilson zadnje ča-40 veliko peticij. Kot se poroča iz raznih virov, so centralne države ta-coj pripravljene pričeti s pogajanji za mir. Poročila pra-rijo, da bi centralne vlade vpoštevale poslanic pmlsed-lika Wilsona. Toda jako malo je upanja, da bi se zavezniki hoteli ozirati na poziv predsednika Wilsona. Da je za to mirovno propa ct Manhattan, New York Oily, W. 1 ; fa mo leto telit Use m Ameriko In Za pol leta a meeto New Iotku 100 I Oan&dO m,*mm,mm*mmm~m.m.n4f n* Hew Tort Ctty. j ______l etffuii OortlaniH Mirovna propaganda.! Še nikoli tekom te vojne se ni tako agitiralo za mir! kot se ravno zadnje tedne. Nikdar ni bilo še toliko resnega govorjenja kot ga je zdaj. Ako človek danes le kupi kak časopis, zagleda v njem članek, v katerem se poziva ameriški narod in ameriškega predsednika, da kaj naredi, da bo že enkrat prišlo do toliko zaželjenega in potrebnega miru med evropskimi vojskujočimi se državami. Treba je, da se prično tega dejstva v Londonu in Parizu zavedati, kajti to je zanje ena največjih in najbolj resnih nevarnosti, ako ta mirovna propaganda v Združenih državah uspe in doseže svoj cilj. Tri velike sile so, ki danes na vso moč delujejo, da bi pripravile predsednika Wilsona do tega, da bi se premaknil in rekel kako besedo evropskim vojskujočim se državam glede sklepanja miru. Te tri sile hočejo, da se predsednik Wilson vmeša v evropsko vojno z mirovno predlogo, kljub temu, da zavezniški diplomati venomer ponavljajo, da se ne bodo ozirali na noben mirovni predlog od strani Združenih držav ali od strani kake druge nevtralne oblasti. Kdo so te tri velike sile, o katerih govorimo? To so: pronemei, pacifisti in pa nemško-ameriški kapital. ki je seveda najvplivnejši. Že dolgo je očividno in jasno, da so nemški agenti z velikim kapitalom na delu v Združenih državah. Nemčija ima tukaj svoje agente, da delajo z njenim denarjem potom časopisja veliko reklamo za mir in naznanjajo svetu, da je Nemčija takoj pripravljena skleniti mir. Nemči ja ima seveda pri tem ta cilj, da bi, ako bi zdaj prišlo do miru, napravila iz te vojne velik dobiček. Ako bi prišlo zdaj do miru, bi Nemčija nikakor ne bila poražena, temveč bi popolnoma gotovo imela velik dobiček, kajti zavezniki, ako bi se uklonili in hoteli imeti mir, bi se vsekakor morali ozirati na velikanske uspehe ki so jih imeli Nemci v tej vojni. Vsa nemška propaganda v tej deželi danes obstoja v argumentu, da se Nemčije sploh ne more poraziti, da je to izključeno itd. Vsa ta propaganda ima svojo izvrstno podlago v zadnjih nemških uspehih v Rumuniji in zadnjih zavezniških porazih, oziroma vsaj v neuspehih na Somini in drugod. V Ameriki je bilo pred meseci že mnenje, da je Nemčija — končana, kar se tiče njene vojaške moči, da v Nem i či ji že vsi stradajo, toda danes ima ameriška javnost po- * polnoma drugo mnenje: pred seboj ima zadnje nemške uspehe, ki se v očeh nekaterih lahko razvijajo v dokaze, i da je Nemčija nepremagljiva. # * • ( t i Vojna je velik greh, veliko zlo, in med onimi, ki so , tega mnenja in ki nimajo z nobenim svojih simpatij, je 1 našla zadnje čase ta nemška mirovna propaganda veliko podpiranja, kajti, ako je vojna greh potem je ta vojna — greh vseh grehov, zlo vsega zla. V Ameriki je danes že na desetmiljone ljudi, ki so mnenja, da se mora vojno na vsak način končati, da se l mora preprečiti nadaljnje prelivanje človeške krvi. Vsi ti 1 miljoni so mnenja, da mora predsednik Wilson kot prvi 1 državljan v Ameriki pričeti z delom za mir. Vsi ti miljo- ■ ni so mnenja, da bi Amerika s tem napravila veliko delo « za človečanstvo. i Ta mirovni element, v Združenih državah ne bi nik- 1 dar odpusta Wilsonu, ako se ne bi on vsaj nekoliko potru- I oil napraviti mir. On se bo moral, kljub temu, da mogoče i že vnaprej ve, da ne bo uspelv kajti zavezniki pravijo, da j ga ne bodo poslušali in da bodo smatrali tako ponudbo za c mir v korist Nemčiji ki v škodo njim. Ta mirovni element v Združenih državah je mnenja, j. tla mora predsednik Wilson ponuditi mir brez ozira na ^ zaveznike itd. ^ Vse izgleda, da bo predsednik Wilson končno prisi- r Jjen poslati vsem vojskujočim se državam poslanice* v ka- t terih jih bo pozval za mir. On ne bo to storil z ozirom na internacionalni položaj, pač pa bo to' storil, ker bo primo- * ran od domačega ljudstva. - Ta element je breadvoma vstvaril nemški kapital, ° nemška propaganda za mir. „ "• . -. . - - -fc- . - , r . : . » • GLAS NAHODA, 27. NOV. 1916. EARL DEVONSHIRE, NOVI KANADSKI GOVERNER. Francozi in Angleži, kakor tudi drugi zavezniki v ta-kozvani "ententi" se morajo pričeti zavedati, da skoro gotovo ni daleč čas, ko jim bo predsednik Wilson poslal poslanice za mir. Zdaj že nekako izgleda, da bo Wilson poslal take poslanice vojskujočim se državam v teku par mesecev. Kot se glase poročila iz Washingtona, Wilson že dela na tej stvari in ji posveča veliko pozornosti. Mirovni element v Ameriki ne razume in noče razumeti cele mednarodne situacije, temveč vidi to evropsko vojno kot največji zločin, največjo tragedijo, podivjanost. In ta element je mnenja, da si Amerika lahko pridobi veliko zaslugo,, ako spravi "boys out of trenches", kot je to hotel storiti Henry Ford. Cela propaganda je popolnoma pronemška propaganda, plačana direktno iz Nemčije. Kdor je tekom prvih dveh let čital ameriško časopisje, je videl, da je bilo vse pisano proti Nemčiji in v prid zaveznikom; danes tega skoro ni več; — seveda so izjeme; — danes se zelo veliko piše proti vojni in v prilog — miru. Anglija in Nemčija v Ameriki niniati posebno veliko simpatije, tukaj se misli namreč pravi ameriški narod. Pač pa so simpatije vseh Amerikaneev na strani nesrečne Francije. Nemci to dobro vedo in vsledtega so zdaj spravili s svojimi agitacijami v ameriško javno mnenje, da noče Nemčija Franciji popolnoma nič, da ji da vse nazaj, in da^ je ta vojna le boj med Anglijo in Nemčijo. Človeku se zdi, da ne bo preteklo veliko mesecev, ko bodo pričele Združene države največjo ofenzivo — mirovno ofenzivo proti vsem vojskujočim se državam v Evropi. • Ako bo predsednik Wilson kaj takega storil, bo dobil pri svojili sodržavljanih veliko podpiranja, tudi pri onih, ki sovražijo Nemčijo in ki nimajo žnjo nobenih simpatij. V Ameriki je danes vse prepričano, da so evropski narodi siti vojne, da jo imajo dovolj, da si žele miru, miru in nič drugega kot — miru. Veliko Amerikaneev je, ki nočejo danes videti resne mednarodne situacije, katero se zdaj na tako gj-ozen način preobrača in rešuje, temveč vidijo le grozote vojne. Angliji in Franciji je treba, da se prično pripravljati na to mirovno ofenzivo, ki bo prišla iz Amerike. Želeti in upati je, da se bodo vse evropske države ti-klonile tej mirovni ofenzivi, da bodo narodi spoznali, kaj so delali, v čegavo korist se je vse to godilo itd. Upati in želeti je, da'se bo preobrazila stara Evropa v zemljo, na kateri se bodo mogli razvijati vsi narodi po svojih močeh. - To se more pa zgoditi le, ako bodo prišli ob moč vsi elementi, ki zdaj razpolagajo z narodi, ki zdaj odločujejo v vseh zadevah, ki se tičejo usode ljudstva in posameznega človeka. Dopisi. Duryea, Pa. — Čiiam iz vseh krajev dopise, samo iz naše naselbine ga ne vidim. Pa saj tukaj nas je le par Slovencev, pa se tudi dobro razumemo, ako ne pridemo skupaj, toda vendar nam irre po volji. Delamo vsaki dan. — Kar se tiče veselice, bomo priredili too na Zahvalni dan 30. nov. v Mike Ma£kurakovi dvorani, 30 Norih Columbia St. Začetek je ofl> 2. uri popoldan. Vabijo se vsa rojaki in rojakinje .iz bližnje okolice, posebno pa se vabi pevsko dr. "Zvon" iz Forest City. Čisfi dobiček je namenjen pevskemu dru-l štvv *4 Zvon." v Forest City, Pa. j Vstopnina za može $1.00, žene so vstopnine proste. Nia veselo svidenje na Zahvalni -dan!.— Frantk Čoheven. LloydeD, Pa. — Skozi celo leto so bile delavske razmere zelo slabe; tukajšnji premogovniki aedaj obratujejo 2—3 dni na tedeA, zaslužek je pa pičel, vendar umreti menda ne bo treba. Mogoče ae na ?.imo kaj spremeni. Draginja je taka tukaj, da jo ne morem opisat: 98 funtov raako Stane $5.75.-Opozarjam člane sv. Petra iu Pavla št. 35 J. S. K. J. v Lloydellu, da se mora prihodnje letne seje vsak elan vdeležiti. Kdor izostane, bo moral plačati $1 kazni v društveno blagajno; vpostevani so tudi v-lani iz DunJo, Pa. Na daiev-nem redu imaano več važnih toC-k, katere bo treba rediti in-vol ili nov odbor za prihodnje leto. Seja se prične točno ob 1. uri popoldne. Z bratskim pozdravom — Tajnik. La Salle, EL — Kaj dobrega nimam poročati iz naše naselbine. I ker stavka Se traja v cementnih tovarnah in se še ne ve, koliko ča-' sa da bo slo tako, ker sta Vikarji j se dobro držijo in se ne dajo kar tja vend an amamoit od priliznjenih 1 kapitalistov ter se na njihove 11-maniee vjeti, kafkor so mislili. To- ■ raj, delavci, držite se in zmaga bo - gotovo na vaši strani, le naprej ! _ * do zrmage! — Obenem opozarjam vse člane društva sv. Barbare po- -staja št. 7 v La Salie, da se vde- ■ ležijo t polnem številu prihodnje ! mesečne in glavne seje dne 3. de-! eembra, ker bo vahtev uradnikov za prrhhodnje leto. Kateri član se; ne vdeleži te seje brez zadostnega v/roka, se bo žnjim ravnalo strogo po pravilih; t or a j vde ležite se seje. da ne bo potem izgovorov. ees. nisem vede!, ali kaj <*ru-gega. Pozdrav! — John Maru-sieh, tajnik-. 22 R. F. D., La SaHe, IH. Leadville, Celo. — x0vie ne morem pisar, ker ene so prestare, novih pa še ut dan nL Kakor naša stara znanka je spet. nas obiskala,- zima je tukaj. — Opominjam ane društva sv. -Jurija At. Ill -1. S. K. J., (Ui s- v deleže red ne in glavne seje dne 10. decembra, ker ho volitev novih uradnikov za prihodnje leto. Opominja se tudi slov. revežem v stari dotmovini, je 1 našla v vee-naselbinah v Združe-_ nih državah odmev. Prirejale so r se veselice in se nabiralo denar. Tudi naša naselbina se je od-" zvala. da bo pomagala slovenskim trpinom, ki jih zdaj ž<* tretje leto - tlači huda evropska vojna. Prvo 3 misel je sprožilo društvo sv. Alojzija št. 13 «T. S. K. J., potem se je odzvalo tudi društvo Veeerniea št. " 13 S. D. P. Z., tretje je ,bilo dm-l ;tvo «v. Barbare in potem :pa še društvo sv. Antona Padovanske-. ga K. S. K. J. Ko smo se izdružili na seji društva sv. Alojzija, sta bila izvoljena Ivan Slami«- in Alojzij Urbančie, da sta obiskala 1 rsc slov. rojake v Wihitineyu, IIo- - stetterju, Baggalevu Marga.retu, - Ba. Nabrala sta $75.00. Vsled cesar se zahvaljujemo rojakom, bratom Hrvatom, kakor tudi .Slovakom, Poljakom in Eusinom, -ki • so darovali po svojih močeh za i naše reveže. Hvaia lepa vsem sku- - P«j! — Denar je zdaj naložen na { baniki in se ga bo po vojni "poslalo v stari kraj. ' Darovali so sledeT-i: $2.00: Jožef Salmie. > $1.15: Anton Mauser. Po $1.00: Frane Saanovšek, Fr.j . Saransfci, Anton Žagar, Elih Kraus, Jožef Arh, Simon Klrsarie, ■ Jožef F rese!, Frane Givman, Anton Kra-mžar. Ignaeij Ferlin, A- > lojzij Hribar, Franc Majcen. Ja-. kob Skaxa, Frane Kpetadar. Aloj-L zij Keše, Frane Kol ene, Matevž L Zaverl. Anton Margole, Anton •Zobec, Frame Šusman, .Jožef De-beljak. Janez Arh, Martin Koee-1 var, Ivan Resnik, Alojzij Žibert, Jožef Kerin, Jožef Kalovee, Nt kota j Rudar, Frane Žabkar, Janez Ribie, Gregor Kukar, Janez Šnaj-dar, Janez Kranjeevie, Alojzij Urbaneič, Janez Sahnie in Anton Rak. 65f: Tomaž Perakovič. Po 50^: Tomaž JitraloviČ, Jo žef Gumčie, Štefan Rudely Anton Žabkar, Anton Slapšak, Martin Kusel, Franc Klopear, Ignac Plani nč-ie. Frane- Penko, Janez Zore, Alojzij Sv igel j. Frane Prijatelj, Alojzij Zakrajšek. Frane Verhov-,' šek, Anton Krajšek, Neimenorvauj Jurij Hetiigonan, Ivatn Adlasek, Peter Ivanee, Tomaž Ivanee, An-! ton Velik on ja, Franc Siuber, Aloj-| . ^ij Manser, Anton OraceT, Janez . Ivovae, Franc Jordan, Frane Tan-j danič, Tomaž Plavž, M&rtko Pa-i ( vlak, Vide Markovi*-, Janez Med-j > ved, .Miha Koble\*jet, Rezi Paišic-, Krist Gmbašie, Marko linden ie, i . Tomaž Bozar, Pavel Pavlafc, Jo-! i žef Bnrear, Franc Otoniear, Mike i liozed, Jaaiez Zeful a, Tomaž Se-, rovi.*, Ignacij Vida, Franc Ciom-J bae, Anton Princ, Alojzij Planih šek, Jakob Povše, Janez Hanišelk, : Franc Cevenko, Jožef Žaibkar, Jo-j žef Kuril, Jurij Prosole, Anton j Kovšek m Franc Zlatenšeik. ; I 40f: Janez Rudel. 1 Ana PoMie. 1 Po 25^: Vincene Puh, Martin ' Žabkar, Jožef PJankar, Karol Sel- 1 nič, Martin Ganz, Janez Prosole, ! Jožef Boric, Jožef Bodesar, Janez I Tržič, Frane Buzie, Tomo Tanda- j rič, Štefan lirezar, Janez Stan&ie,1 Janez Plene. Janez Kraus, Janez Serbin, Marija GrobiSee, Franc . Sladic, Vasilij Sraolek, Stefian An- I drejšek, Alojzij Hostnifk, Jawtz Plevel«, Alojzij Hostnik, Jožef Bodesak, Tomaž Madriči, Tomas < borni, K. Kanjo, Jeftef Zakraj- 1 j šok, Jar.ez Lmdič, Mike Xovosel, ; Franc Derganc, Janez Pieelj in Janez Stanieie. Ivan Sal m it* in AL Vrbant-ič. nabii*alea. • Ivan Arh, poroT-evalee. Ruska duma. Časopisje ne sme veliko pksatL — Govor poslanca Sugina. — Kabinetna seja. — Besignacija Stuer-merja. Berlin, Nem T-i j a. 2 »i. novembra. ""Zanimive podrobnosti je bilo mo-gor-e »{obiti iz Rusije,- tikajoče se ■ resijrnaeije ministrskega predsednika Stuermerja**. pravi Prekmor-s k a po r o «!• e va l na. a ge ne i j a. ""Petrogradski in drugi časopisi so 17. novembra prinesli v svojih izdajah skoro same naslove, drugo je bilo vse zaplenjeno od cenzorja. Kolikor je razvidno iz napisov. so hoteli Časopisi pihati o dogodkih v dumi. Cenzor je vse zaplenil. "Iz ruskih virov je bilo mogoče dognati, kaj se je pravzaprav dogajalo v dumi. — Šugin, eden nacionalističnih voditeljev, je rekel: "Jaz nisem kak opozicionalec po poklicu, toda zdaj mi ni mogoče več prenašati stvari, ki se jih upa napraviti vlada. Mi moramo povedati resnico, povedati jim moramo kar mislimo. Parlament je veliko kriv, ker je pustil vlado, da je tako delala z Rusijo." "Tekom seje se je sestalo tudi ministrstvo in ministrski predsednik Stuermer je predlagal, da se duma razpusti, toda vojni minister Čouvajev in minister fJre«o-rovič sta mu nasprotovaal, dokler nista uspela. Ta dva ministra sta se naslednji dan pojavila v dumi in narodnim poslancem razložila, kaj se je dogajalo." Kmalu potem je ministrski predsednik resign i ra I. o čemer je bilo že poročano. Še ena napoved vojne. - Venizelos je napovedal vojno centralnim državam, t- Puntarji se bodo bor%Li z zavezniki. i - London, Anglija. 26. novembra. | Provizorična grška vlada, kateri za enkrat načel j nje bivši grški ministrski predsednik Venizelos. je napovedala vojno Nemčiji in Bolgariji. London, Anglija, 26. novembra. Grški kabinet, je imel danes zopet j sejo iu se je posvetoval radi zavezniške zahteve, da jim izročijo vse S orožje. Zaveniške države bodo vladi kraljevine Grške poslale še eno zahtevo, da se jim izroči orožje. Domneva s,e da bo sedanji kabinet resigniral. Washington, D. C., 26. nov. — Bernstorff, nemški noslanik v Zdr. državah, je poslal Združenim državam protest radi postopanja zaveznikov v Grški, češ, da so zavezniške oblasti izgnale iz Grške vse diplomatiene zastopnike centralnih držav. Pričakuje se, da bo državni department odposlal kopije tega protesta zavezniškim vladam. Času p.imena šala. — Ali boste imeli letos pri vas purana za Zahvalni dan? — Da, oče in stric sta morala napraviti akcijsko družbo, da g» bosta kupila. _ Spomenik cesarju. Buda peš ta. Ogrsko. 26. nov. — Tukaj bo postavljen spomenik cesarja Franca Jožefa. Spomenik bo vlit iz ruskega topa, katerega so avstrijski vojaki zaplenili v boju z Rusi. REŠIMO SLOVENSKI NAROD LAKOTE! -L NAZNANILO IN ZAHVALA. Piran i m srcem naznanjamo sorodnikom. prijateljem in znancem ž« 1 ost no ve»t. da j«- nemila smrt mrraiula Ijobe."-.. oziroma mater MARIJO IVANČIČ roj. BUČAR. Providena s novembra v Ijorainu, Ohio. Tempot«*m >e najsr-'-oeje zahvaljujemo win sorodnikom in (»ri-jateljem za mnogohrojen obisk iu tolažbo ob času njene l*o!ezni iu smrti za mnoge izraze >,.»."-ntj;i ob nenadomestljivi izgubi. Iskrena hvala tudi vs»-m onim. ki poselili hišo ža I ost i iti spremili ranjko k večnemu po«"-irkn. Bmihe »ver-jeni. da s:no vsem i/ srca hvaležni za vse. karkoli nam dobrega storili v tem bridkem času. Žalujoči ostali: John Ivancič, soprog. Marija in Ivanka, hčeri. Frank in Viljem, sinova. Fly Creek. N Y., K. F. D. 1. Brezplačen nasvet in pouk priseljencem. "THE BUREAU OF INDUS-CRIES AND IMMIGRATIONM sa državo New York varuje pri-«eljence ter jim pomaga, če «o bill »ftlepaTjeni, oropani ali če so • nji-oi slabo ravnali Brezplačna navodila in pouk t laturalizacijskih zadevah — kako jostati državljan Združenih dr-^av, kjer ae oglasiti ca državljanske listine. Sorodniki naj bi čakali dovo-loele priseljence na Elli« Island tli pri Barge Office. Oglasite se ali pišite: STATE DEPARTEMENT OF LABOR, BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION, Newyoraki urad: 230, 5th Ave., Room 2012. Odprto vsak dan od devetih de poldne do petih popoldne in ob rred&h od oime do devete are ali »-akmerji ^KS^^ v sodih! Je močen in bia»r - n^ro-Ju^^^^HK dai z železnim zaklet" rm ■■ ^H jamc*-«nu varno. al. d<-r ar ki- "^LiSI^H fii ' Čimprej narot-ite. temveč Stulz Brothers ESI^^T 5 Smlz Building, Kuuu City. Mo. ■ ^H Sivalci in šivalke slamnikov, klobcinasliii, Panama in žametnih klobukov in blokarji! VELIKI OBČNI ZBOR . se bo vfSil v prostorni dvorani V COOPER UNION 8th Street in 4th Avenue v pondeljek zvečer, dne 4. decembra. VraU bodo odprta ob 7.15. Zborovanje se ihrirn«- točno ob 7. url 45 min. DELAVCI IN DELAVKE! Vsi neorganizirani delavei in delavke imat»» moe. da izboljšate sedanje slabe delavske razmere, ee se le resno ho 4. septembra t. 1. je bilo sklenjeno, da naj pevovodje objavijo v rvezinan glasilu vse r**^ mi, katere imajo v svoji posesti. S t eni *e |>o dala [>ev*kim #*o«anKVJuh p^vovodij s pesmi, katere bi bile zanje primeril**. Na ta na*}in »»e pomore po-*ame*nim druatvom," da, rmajo več jw-^Tni na ray.pabigo, drugi<"• pa bomo m t«-m ttidi ruUftiri+i na«o pe- • *ern široin liane nove onigi šopek. H. St. St. Mokranjju*; Srbake narodne prsmi s Kosova. »Nrnij »iopek j St. St. Mojcranjai*: SYbsko' narodne pelini iz Star« Srbije in d Makedonije. Sws+mi .šopek. 10. Cezar Kjnj: Dve roži. II. LjadcV: Voale r*V-ki., vozle mostu. (Ruska.) , 12. Oskar Deo: Me^tk-a. 13. Anton Foer^ter: Z glasnim ^ Kiuuom h kora. ^KgLawia.) 14. Dr. B*nj. Iftavee: Leži polj*-] ravno. la. Anton Nnh^d: (Jospodov dan. Iti. St. St. Mokranjae: Srbske na rt Kine pesmi z Ohrida. Deseti šopek. B) Moški zbori: 17. Peter Kriakovaki: 1'top- ljmka. I M. Dr. Ren j. Lpaver: Na Pre-m i novem domu. IH I>r. (hiatav Ipave**: Savska. Dr. tJusifav {paveet Obla- 21. Dr. <«usiav Ipavee: Planinska rota. An:on IIaj»lrih: Hereeigov- aka. 21. Anton Hajdrih: V »ladkih sanjah. v m y J4. Vinko Krek: Ljubezen in [komlad. 2">. .1. KVi-%iMSft, — dr. It. Ipa-v*"' — Jo*ip N'olli: Pod oknom. 36. Ivan pl. Zaje: PopiHniea Viko] e JnniHa. . -7. Ivan pl. Zaje: Ružiea i *la- vu g. ^ -X. Anton Nedv^d: Prošernu. Lndovfc lludowrnik: Naša /ve^da. W>. Anton Svctek. Pod noe. ;U. Izgubljeno. I z«ubijemo. TI. Dgnbljeoo. - GLASBENA MATICA 1906 A) Motki zbori: t L Emil Ad»miC*: Franica. :( .Jo*. ProHi&aka: h^otaiir. ."{. Onkar Deo: Na poljani. 4. Prochaaka: Mor lju- bezni. "i. Jo*. Proehftrka: Pomlad. <"». Ivan Oevirk: Napitnjea. " 7. llrabroslav Oton. Vogri"-: ^inrao. fi. Anton Soehor: Nix'na m. 4. Sjeirianje (imtžki zbor). ."». Ljubavi (eetverpomen mrtvih (mužlri ? bor). 7. Izgubljeni evet (moški- zb.). š. Ljubiel pod oknom (moški i>or). 0. Lahko noč (inr>ški zbor). 10. Brambovska (imoSki zbor . IVEZEK GLASBENE MATICE L 1897. N) prsmi za moaki abor. (Posa-rieznih peismi ne bom navajal, ker e la zbirka precej poznana.) ^ PESMARICA DRI ŽBE SV. MOHORJA. 1. zvezek. — 72 pesmi za moški n mešani zbor. i PESMARICA 1 DRlŽltK SV. MOHORJA. 11. z\e/ek. — 00 pesmi za mo- r ki Ln mešani zbor. j KOLO. Zbirka hrvatskih 'm slovenskih t »f-smi ^a moški zbor. (75 pesmi.) j CECILIJA. ) I. del, driwn popravljmi natis. Ibirka ecrkAcni-h posmi za mešani 1 bor. f 134 pesmi.) i , 1 TRIJE ZVEZKr l SLOVENSKIH NAE. PESML < fJunko Žero\iiik.) (110 p«mii-) J JADRANSKI GLASOVI. Zbirka moških zborov. 1876. j Anton Hajdrih. , 1. Slava Sloveneem. j 2. Mladini, ferkviea. 4. l*nd oknom. i 5. I .a h k o noč. 6. Slovo 4co morie (original 1 S. Nisem Neme«. d<4dc lepo. ; 0. V tihi noči. ' ; 10. Pri okrni sva molče atonebu j 11. Zagorski zvonovi i I 12. Mornarjeva tožba (bariton' : solo). j l! . Zvezek NAGROBNIC (26 pesmi).j POSAMEZNE PESMI: Fr. Oerbič: Slovanski brod. F. S. Vilhar; liojna [ijesma. CJj. Kisenhuth: Spas brodara. 1 Pese ni svobode. ' F. A. Vogel: Cigani (tenor solo) .. Iv. pl. Zajee; Ornogorne Črno gorki. Fr. S. Vilhar: Na Velebitu. Vilko Novak: Jadranske vile. J-V. S. Vilhar: Oj. ti lane! Tgn. IIikLc: Veneek slovenskih narodnih pesmi. Ur. Volane: Zveeor t bariton solo). Fr. Ferjaneir • Slovenska z^m-1 j iea. 0. Kampf: Rtiža u pustinji. RdfN'*i prapor. Dudilna. •los. Rougp-t L" I sle: Marseilaisr. Jan. Laharnar; .Mi vstajamo. So^'ktii>tU*na koračnica, Iv. pl. Zajer: Delavska himna. Iv. pl. Zajee: Radnička himna.J Iv. pl. '^ajer; Ilinuia Z v onimi "a. J <»juro Kis«nhut"h: Na Savi. j Jo^ipina. polka (huniorisJična ). J Anton Hajdrih: Petelin.-kova . . 1 zenite v (Immorist ična ». Vavpotič; Olgi. V. Vavpotič; Prošlo. tenor solo. SAMOSPEVI > mljrva nj<-m klavirja. i Hr. Volarič ; ^ Ne žaluj! (Za srednji in visoki (f glas.) f Dekliška tožba. i Ii vzdihi. I Pogl«d v »edol/jio oko. * Ledene rože. ( Zvonček. j Biserji. ' ( O j rožmarin. • Zopet srtlze. i T.. Pahor: En starček je živel ( bariton). < Fr. Oerbič: Milotmike: 1. 2. 3. ( (tenor). i Dr. Hen. Ipavee: Podokniea t iz > opere "Teharski plemiči*') (bari- i ion). * s A. Stohr: Fzdasi neljubi je noga . (tenor). F. S. Vilhar; i 1. Nezakonska mati (tenor ;ili f wpran solo). 2. Na •morju (bariton). L 3. Hrvatska himna (bariton). j 4. Sreu (.barkOn). j 5. Oj vi t nagle! (bariton). t 6. Tn rob ni r a (bariton). . Anton Lajovic: \ Za^vela je roža (visoki glas). i .Mesce v izbi (visoki glasi. / r Ve.': ne šumi. rž! {visoki glas), j Pesem starca (visoki glasi. i Dujni \otri v polju (visoki t ?las). , Norčeva jesenska pesem ■ visoki j glas). , Zaevela roža (srednji glas). t Mesec v izbi (srednji glas). j Pesem starea (srednji glas). j Ijjn. Ilude: Nje kras (tenor'. ( Ign. Hude, i 013 V on I ji men Road, j Johnstown. Pa. -Bas-*« ^ 1 Naj se pojasni! Iz urada Sloven. Kat. Pop. Dr. sv. ' Barbare, post. štv. 85. Bryant. Okla.. 20. nov. ] ('lanom gori omenjenega dru- 1 štva nekaj v pretres radi izjav od 1 vetnikov ki so navedene v zapisnik pete redne konvencije. ' Člani nase postaje prosijo srlav- ' ni odbor, da nam pojasni malo ' bolj n&taeno glede izjav odvetni- 1 kov. koje se nahajajo v zapisniku ' pete redne konvencije. Kot se vi- 1 d i, so te izjave tako zamotane, jih ni mogoče pravilno raztolraa- * eiti nebenemu navadnemu delav- ' en. — 5 Glavno je pa, kar bi morali biti 1 v teh izjavah omenjeno, zamolča- 1 no. ali pa glavni odbor ni hotel tsaviti nobenega vprašanja : — in to je: Kako je bil asesment dalo- 1 een po p<»stavi za to svoto, za ko- 1 jo je društvo inkorporirano ? Ali ' nije bilo še takrat nikjer v Zdrn-ženih državah Fraternal lestvieef J Mislimo, da je bila: Če je bila. za- j kaj se ni njo precej upoštevalo, j nego žele črez več let, po inkor- j poraeiji. Torej tudi odvetniki ne i vedo nič o tej lestvici, drugače bi i io gotovo kaj omenjali v svojih j izjavah. j Torej je oeividna resnica tu, j da so jo glavni odbori od vseh in-1, korporaeij vsilili članom s spora- j zumom advokatov in sodnij. Da je to resniea. so v m dokaz agle-&ka društva, koja bolj gotovo ob. < ■tajajo v vsaki driujri v Ameriki, KANADSKEGA GOVERNERJA. ŽENA EARLA DEVONSHIRJA, lu-uo Pil slovenska, »n so ravno na isii podlagi inkorporirana kakor! so naša društva. Njih nihče ne j sili. oziroma ne prhnora da bi u-1 peljali Fraternal lestvico. Torej. I kje ti«"i ta zajer. da ne pride naj svetlo? Vemo že naprej, »la bode odgovor: "Država nas sili v to". I Zakiij viis sili. šr ni bilo nikdar j omenjeno oziroma raztohnačeno. j ni pri eni. ni pri drugi orgariiza-j <*i.?i. Kar se tv'e izjavr fierritt E. fJardner-ja na tretje vprašanje, oziroma odgovor je tako zavit, da nismo ne "miš ne tič". Prvo navaja da smo- podporno in n e zavarovalno društvo. Drugič, da smo zavarovalno in n e podporno društvo. Kam "pes" taeo moli pri takih izjavah, ne bo * pogrnutani ti živ krst ! Torej od svole š2f>0.00. kojo re-prezentira Charter, smemo mi i/.-plačati v podporo. Ako plačamo bolniško podporo relo gori omenjeno svoto, ne moremo potem (ilačati nobene usmrtuine. in če sr plača bolniška in smrtna podpora, in to le v znesku .i*2">0.00. potem nimamo pravice, plačati pogrebnih stroškov. Torej jm» teh izjavah. je vsaki dobro stoječi član, upravičen le do s vote- -1*250.00 in ne više. Ko sprejme to svoto v katerokoli gori omenjeno podporo, bi moral prenehati biti Član trga društva, oziroma organizacije. Torej na ta način kršimo oziroma smo kršili ustavo našega Charterja. v prvi vrsti glavni odbor. ker ni članom pravilno razjasnil pomen inkorporacije. V drugem slučaju kršimo vsi člani red, ker ne zahtevamo oziroma nismo zahtevali od glavnih odbornikov, konvencije in delegatov, da se ravnajo po državnih zakonih tako, kakor jc Charter inkorportraii. iCe je že pri našem društvu toliko protislovja, koliko ga mora biti potem še pri drugih, ki svoje člane zavarujejo kar na tisoče visoke svote *. Ako pa ni to pravilno, kar je cori omenjeno, naj se oglasi oni. kateri ve za drugo boljšo pot. tako, da se pride enkrat tej stvari na dno. da se bode uradovalo taki«. kot je po postavi inkorporirano naše društvo. Toliko v prijazno pojasnilo glavnemu - "»oru. delegatom ii članom sploh. Ali ste bili rc«, tako zaposleni na konvenciji. "vem bru, je društvo sv. Barbare odo-bi ilo protest ki ga je poslalo društvo št. 44. Naša postaja se popolnoma strinja s tem protestom. — Zaradi spremembe društvenega imena nam ni nič v na pot je; be srda "katoliška" nič ne pomaga, ako so jo delegat je zavrgli in ako so delegaatje s takimi debatami tratili čas in denar, in s tem se združeni še drugi stroški. Char irr po postavi ni več dober, kajti treba bo drugega zaradi spremembe imena, in tudi druge lastnine nimajo več veljave: to so stroški, ako se jih zavedajo dele-gatje; pa to samo zaradi ene besede. To ni prav in tudi ni pošteno in v nobeno korist. Društvo sv. Barbare, štv. 18, Fleming. Kans. Anton Indihar, predsednik. Johan Jager, tajnik. 0 mraku. Anton Medved. Mrak se prikradel je v sobo Skozi prozorno steklo... Mene pa v duše tesnobo vroče je nekaj speklo. Vein, kaj — Pisma spomin, ki mi je trdo reklo, tla sem jaz teme- sin. da že name preže pogin.. . Usoda. Anton Medved. Smrt je sapa stud ena. človek na vrhi je kaplja, vrba zamaje se lena. človek se v večnost potaplja. Z nami usoda igra. kakor z vodami čaplja. Bletle kosti še rahlja." ko smo že v grobu doma. 1 s s1 I M is-lš - i s' g i ..-ni t i oj ii i =ii«šls si i «51 i i aiUsifitžfif 13 si| ll* £ ummi^kh ill V «- = i. -= ~ =f sS:2EB"S2»5 Z .. M ! fr5E cf ^ 1 I 2« l^lt f® S I - - — 06 s9 X M OLAS NARODA. 27. NOV. 3916. GRIPA.' Ali se spominjate epidemije v lanskem letu? Pripravite se, da se obranite- prehlada! Zdrava pamet vas uči, da bo Bolgarski Krvni Čaj uničil vsak prehlad preko noči. Te dragoee-ne rastline odpravijo vse strupe iz telesa, n drugo jutro se počutite zopet dobrim. Bolgarski Krvni čaj je za bolne in utrujene lju di. Je tako res kot narava, to pa le zato, ker so naravno snovi v njem. Ne vsebuje ne alkohola in tudi ne drugih mineralnih snovi. Pri zaprtju, reumatizmu, glavobolu, nervoznosti in neredu v želodcu je Bolgarski Krvni čaj čislan od 150,000. ki ga rabijo. Žen sk^^?a priporočajo druga drugi, ker vedo, da se ozdrav in zagotovi dobro zdravje. Kma Turkovic P. O. t>x 17 Pcal IVa«-h. N. J. pisala jo slear. Canonsborg. Pa.: John Koklleh. Cecil, Pa. in okolira: Mike Ko«evax Conemaugh. Pa.: Ivan Pajk la Via RovanArk. Claridge, Pa.: Anton Jerina. Darragb, Pa.: Dragntln 81avia. Dnnlo, Pa. In okolica: Josepb Sabor, Export, Pa.: Frank Trebets. i Forest City, Pa.: K. zaiar ia Frank Leben In Math. Kamln. \ Farell, Pa.: Anton Valentin«!A Greensborg, Pa la okolica: Freak Novak. Irvin. Pa. la okolica: Fr. Dernier. Johnstown, Pa.: Frank Gabrenja la John Pola no. l.iuerne, Pa in okolir-a: Anton i Osoloik. Meadow Lands. Pa.: Georg Setinlta Moon Bon, Pa.: Frauk Maček. Pittsburgh. Pa. in okolica: Z. Jakah« i I. Podvasnik, I. Mairister in IT. K. Jakohirh. South Belhlrhem, Penna.: Jernej Kopri v.šek. Steelton, Pa.: Anton Hren. 1 Unity Sta, Pa.: Joseph Skerlj. \erona. Pa. in okolira: J. Bro^k-h. West Newton, Pa.: Joel p Jovan. Willork, Pa.: Kmnk Seine In J. Peternel. Tooele, Utah: Anton Palfle. Winterqnarters, L'tah: L Biafleb. Black Oiamond, Wash.: <:. j. c I'orenla. Thomas, W. Va. in okolira: A. Koreurhar. Kcnoaha. Wis.: Aleksander Peodlr. Milwaukee, Wis.: Joelp Tratnik ta Ang. Col lander. Sheboygan. Wis.: Heronlm SvetUa la Martin Kos In John StampfeL West Allis, Wis.: Frank Skok In Anton !>em>ar. Bock Springs, Wye.: A. Justin. VaL Malleh In Velentta Mardm CENIK KNJIG katere ima f zalogi SLOVENIC PUBLISHING CO.' 82 CORTLANDT ST. NEW TORK, N. Y. -------------------- POUČITE KNJKUE: Abecednik nemiki >—.29 Ahnov nemakoangleiki tolmač, veean ,—.90 Cerkvena zgodovina ,—.70 Poljedelstvo —.M Popolni naok o čebelarstvu, vezan fl.00 PoetreŽba bolnikom —.20 Sadjereja ▼ pogovorih r-.M Slov.-anglelki in tngl.- ilov. alovar ,—.50 Slov.-angl. ln angl.alov. alovar 1.50 Trtna ni bi trtoreja «—.40 Umna Živinoreja «—.50 Umni kmetovalca _.M Veliki alovenako-angleiki tobui $3.90 ZABAVNI IN RAZNE DRUGS KMJIOS: Doli a orožjem I ,—.00 Božični durov! e-JB Hubad, pripovedke, 1. In 3. avezek po ,—.30 Dostrovani vodnik po 80- renjakem r—.30 Leban, 100 beril Na različnih potih *—J2Q O jetikl _a5 Odvetniška tarifa M Pregovori, prilike, reki i-ifi Titanik —.30 Trojka, poveat ^.50 Vojna na Balkanu, 13. area $1J5 Zgodovina e. ia k. peipolka it. 17 a olikami »—M Zgodovina alov. ■■Hide ft. WMOA; NwtiMlf K prik wm, petal iihKlil, «M »eta Mirita ' W ' IUUUUUUUUUUUUUBCIUBCWW svecek .—.it Življenja trnjova pot r—.M Življenje na a v atr. dvoru ali Suirt cesarjevima Rudolfa (Tragedija v Meyerlingu) —.75 RAZOUBDMIOS: Newyorake a evetllcami, t humoriatične, božične, novoletno in velikonočne, komad po ducat po ,—.3« Album meata New Torka ■ kraanimi al i hrami mali esJI nmZJBVZDI; Združenih držav p—" v-Jg veliki ' t—M Aatrijiko-Italijanski vojni mapa Balkanskih drflax »—.if JBvropo — Evrope, vezan .50 Vojna atenaka mape |L0g Vojni atlaa _ Zemljevidi: Now York, Colorado, Dlinoia, Montana, Ohio, Paonzjl-vania, Minnezota, Wia-eonain, Wyoming ia Weal Virginia ia yoeh dragih držav po _ff Avztro-Ograko Hall ^-.H veliki veaaa ^-M Celi zvet Mjg Velika atendca Bkpa U. B. aa dragi ztnuai pa eeU aval UN »ta donarao vrodnoat, bodkl ▼ go* 1B1 —hi Potata jeptf vpai Jigislovanski ^^^ Katii. itdmli j ^^^^^ * lokorpofinma dne 24, januarja 1901 v državi Minoctctk Sedež t ELY, MINNESOTA* j QJLfJIl ffWMdaiki jr. ±4 ftiiH, MI Amu I«x «I«R. Mi doek. Pa. Wferedsednlfc] ALOIS BALANT, 1M, J»m|J AtW Mil Ohio, •Urni tajnik: G BO. L. BBOZICH, My, KbtfU »Ucajnik: JOHN GOUŽE, Box 100. Ely, Mkft. Kftapaikj LOUIS COSTELLO, Box 588, Sftlida, 94^ V TBHOVHI ZDIiVMl|] lift, KABTJB IVBG, 900 N, €ki«a*o fit* Joilat, WL 1 _ sADsouraai Man MUNICH, 411 « 7tk 8t, Calumri, HMU / R8' EB SPEHAB, 422 N. 4th St., Kansas City, JEaaft, JOHN KBŽlSNIK, Box 333, Burdine, Pa. ' ' POROIRIKIl VKAN JUSTIN, 1706 B. 28th St.. Lorain, O. JOSEPH PISH LAB, 208—6th St, Sock Springe. Wj* ' «. *t FOMENT A, Box 701, Black Diamond, Wflftk. . POMOŽNI ODBOEl 90APH MESTEO, od društva pr, Cirila i« Matodft, M & Ely, MiHiL LOUIS CHAMPA, od drnfttva sr. Srta Jesnaa, IteY. S, Ely, HM. JOHN QRAHKK, at, «d drnitva Slovene«. Iter. 114, Ely, MM. Vsi dopisi, tikajo«! m uradnik aadev, kakoj tadl 0MI »otUjatve. naj se poftUjajo na glavnega tajnika Jednote. vae pn «oHm pa na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisma od straai llrtog U N MM trifalo. DvnJttveno f lutki BAS lilODi^ V majhni koči velikega carja. | Iilet iz Amsterdama v Zaandam. j (Konec.) Ilitro s;«1 izkrcamo. Dež nas ob*' liva prav po mokri nizozemski nrtAiidi. 1'rc/. odloga jo udariti \«-ii na «-«">ti< ter so ustavim pred t.iblo. ki ka/.«* pot k ^ceirjevi hi-i*-j \av/dol vmii umazana nli-m it» v njenih lužaJi s«- motno 7X-i-.ili itMinio-tk^vo Ali je i«» p<">t »l<» hi***? l*rijaz«n ll«»luii-l o vaših ulicah." "A"!i vam smem pokajwti pot.! nitjnliper I Izyoviou jnnjnhcr ~ «r<>si»od. i • , - • I "! ii fM>ka/it»- pot m me rešite, «V |M-i>l" iu v m* varnost. da bi utonil \ xaš«*!iL blatil!"' Sel jc pred menoj in ravnodušno puhal dim i/. pip<\ Vsak Ho lamle«-, kadi. pa tu.ll vs«.k, ki pride s«*ni, kajti tu se dobi naj-l»»lj>i iti najcenejši tobak. Sla sva navzdol in okoli vo^la, čez ne>ka i h^-fiih in jKnloanljenilt stopnic navzdol v <>/ki> itiieu, obdano r«i u ho/.nih ko"-. Zdelo *e mi j»*. da snu v kaki dolenjvkt vasi. Prijazn ► krmljenje iziwvl nizkih strešic iu h*-/«*'« črede koristne kurelin» r'as opozarjajo na reali.la U<> majhne vodice, ki deli Za and: mi i na dva dela. Po štiri.i ii^kah. ki pomenijo istot oliko s? »pnic. stopim za svojim vtwliTf-I j*"iii na most i Vk. a prej malo tr. ^tii igrajo, j«* dovolj trdna. \*ti drnpi strani s<- spustim zopet doli po stopnicah, in krenem na drsno — tako, pa *n*o zooet v luži. M«*d iibo/nimi hnaini, tired katerimi «m4o trava, je !>«•! 7id, v katere«fa milijo tiwra vrata. Tikk a j m* vslopi moj voditelj ravtrxlusno pnxime iu mirno ste-irne svojo roko. I>a. tukaj srno! Jaz potegnem i j. ni oiin je tri stutvorje < izp. stoj-f»*r ?i uš i in mu jih dam. V«- žveaketaje |>o«skacejo v ffov /»-{>. Prav: tu je zapisano nt deski, da smo pred hišico carja Petni. A vrata so zadrta. Vprašaje pogledam svojega Mentorja. 4 • Šele fdi tre4i jK>j>oldnp je odprto'*, mirno, hJ.uhiokrv no obnie in odpnha.s svojo pif>o. Taito sem toraj za tri stuiverje prišel z dežja pod kap! Poti dv«4i j« urs. Tu na deiju ne morem stati; zato jo pa udarim po drusri strani eez vodo in srečno prekoračim toliko luž, da pridom zopet do pristanišča, kjer me prijazno vabi ntpt* "tlanT Peter Koffk-huk" - kavarna carja Petra. Sviu se zatečem. Kmalu imam pred seboj nekaj disersega "hams" i«vinjine). V majhni Lo-lamiški hišk-i sem. lYi blljartbi xia dva: domač mornar in zamorec z visokim bdim ovratnikom in svetlimi za,]>estnieami. Polastim se nekaterih časopisov, da si /. njimi preganjam čas. Medtem pa meni nasproti neka ženska u-miva okna in vse, kar ji pride pod roko. IIolan.dei so najsnažnejši ljudje na svetu — dokler ne kade ju n<* žvečijo. Vssak te-den J nora biti vsa hi.Ša od vrha do tal omi-ta. oprana, obrisana in sprašenti, da se vse sveti, kwkor bi v zrealo jH>gledal. Pfffagoma se bliža tretja ura. Podam se zopet na pot skozi hiže in čez most. in kmalu jircstopisn za 2o centov pomenljivi prag, ki l-e »-eviiejša. kakor bolohna starka, ki je pod obema pazduhama |»odprla z bergljami. da se ne z v rne. Hišica ima le dve sobi. C'cz polomljen prag nt ofiijno v prvo sobo. Lesen strop lesči na treh tramih. Ta soba je hkrati kuhinja in delavnica. Sedem korakov meri v dolžino in najhrže la^ko v širino. Vri!ta > > jiiajhna, sirovo zbit-a desk. Nad njimi okno, toliko kakor vrata, ki zavzema ves prostor do stropa. V oknu so majhne šip ice, s svincem spojene. Še eno majhno okno je ob desni strani | vrat. | Veliko je odprto ognjišče ob i strni, narejeno iz opeke. Xa dnu leži železna plošča in dva pil astra iz glazirane 'opeke se dvigujeta {ob \vijiki strani. Okorni rjavi o-kra^ki so zarisani v glaznro. Železen drog sloni ob struni. Dva (Stola, ki imata oba skuspaj šest nog in sta okrogla ter obširna, stojita ob strani. Nad njimi visi j deska s eiriiskim napisom: i4Xi-Jčego glavnomu velbvjaku malo." ■ N;e ni velikemu možu pre-i majhno.) kotu se preprosta omara ko-in;ij drži na nogah iu trbla lesrt-viea vodi v podstrežje. Velikanska miza napolnjuje skoro polovico te «>be. Stopimo v drugo, nekolika j manjšo si »ho! Tu visi podoba, ki kaže Petra Velikega, kako t«št ladjo, a poleg njejra piše tovariš. Napis glasi: To akademik, to geroj, to morjeplovitclj, to plotnik. On vse objemljuMČoj dsušoj na tronje vječnvj byl robotnik , (Geroj — junak; plotnik = tesar ■ robofcnik = delavec. 3 Veliki knez Anatoi Demidov ", -r • v f * * .1 mu je leta 1856. posvetil ta spominek. Nasproti vise napisi in pesmi, ki slave carja m tesar j s. EJden napisov ponavlja besede, kamere je govoril mcti,opolit ^Vofaai ob pogrebu Petra Ve^kega: '"Kakršno je on stvoril Kupijo, take i bode. Naredil jo je dobrim ljubeznivo, in ljubezniva bode. Naredil jo je sovražnikom strašno, in strašna bode. Storil jo je pred celim svetom klavno. in -slavna bode 'IVi široka okna spuščajo skozi motne šipe dovolj svetlobe v sobo. Pr*v izvirni so zastori: lrfse--ni pokrovi vise nad okni. ki se podnevu vzdignejo. Vrata so temu kom fort u primera«': Štiri visoke deske, postavljene navpik, in dve pribiti početi. Ključavnice seveda ni nikjer nobene. Mesto, njih slutijo leseni zapaki, Čemu klju-ča^vnica ? Po hiši veličanstveno Mopa temnogleida, osorna. preeej priletna ženska, ki vla-da teh par kvadratnih sežnjjev neizmerne liu-sije. Ona je tu vse: Od carja do policaja je vsa oblast v njej zastopana. Zato pa glc meri v^ke^ga t njiv*, Ici prmlere v to svet išče. i Pred glavnim vhodom sta pri bita izupiska iz cerkvene matice. . ki pričata o bivanju carja Petra Velrkeiga v Zaandamu. Za srpomin < si bocem prepisati onegst. ki se i nahaja na desni strani. Prav za- j nimiva stvari En teden le je bil < car Peter v Zaandaimif pa ni bilo < brez veselega dogodka, ly.pisok iz .< matice nam priča, da se je tu ože- < nil " c h i n irg vn en kainerdienaa r' * : (zdravnik in sluga) carja Petra. ' A predno sem še mogel razbrati i ime srečne neveste, prijadrala je i proti meni osorna vladarica carske kočice in z neizprosaiim. i nJ im < glasom ukazala: < " M i j nh eer (m a j nil er, gospod), 1 tukaj se ne sme nič, prepisati!" i "Kaj pa. mevroiuv (mefrau, i go>pa). če bi si jaz vse to na pa- i met zapomnil?" j Ni bila pripravljena na tak od- 1 govor. Veličanstveno se je obrnila • v krogu, kakor bojna ladija; še en strupen pogled in odjadrala t je dalje nadzoroval druge Obisk©- : valce, ki so začeli šaliti v hišico. In prav ima, osieljo si moramo ogledati. * To se pravi: postelje tukaj ni, ; ampak le nekak brlog, v katere je 1 zavalil Peter Veliki svoje trudne : ude. kadar je hotel počivati. Ob ' leseni steni na levo od mize pri- 1 vzdigneš lesen pokrov in zdi se ti, -kakor bi gledal v votlino 2 lesenimi stenami, ki sega daleč v dru- i go sobo ven skozi steno, podobno i kot velika kmečka peč. l*rostora 1 je tu dovolj po dolžini iu širini, pa ga je bilo tudi treba, kajti Peter ni bil le "velik", ampak tudi • dolg sedem čevljev in en palec. In ; vendar so ti zazdi, da je prav malo prostora potrebno, da v njem /as-pi velik car___ Tu notri je toraj pred vež kot d veste let i spala bodočnost. Rusije. Po teh deskah se je stegoval orjak, kateri je prišel sem, da azijskega kana obleče v evropsko sulknjo. Nasilnost in divja vlade-željnost sta se družili v njem z ne-utcšljivo željo po pouku; žgoče ga je žejalo po zapadni omiki. "Anglež Iturnet je pekel o njem, da ima rokodelskega duha, a je pokliean za velikega vladarja; ognjevito mu je srce, živalske »ti asti: to je besen človek. Kot otrok je doživel, da so mu zarotniki pomorili sorodstvo. Morilčev nož se je btekal v cerkvi nad glavo desetletnega dečka, a omahnila je roka zločincu, ker se je zbal, da strela z neba ne ubije morilca carjervega. Častihlepna polsestra Sofija mu je hotela vladati, pa zaprl jo je itn tri strelce dal, obesit i pod njenim oknom, ki so držali v rokah prošnje, naj se vendar polasti prestola, če se more! In ko so mu naznanili zaroto, je stopil sam med zarotnike, s pestjo pobil načelnika in vse se je udalo batjuški (očki, carju). Navadil se je vladati nad ono slovansko nravjo, katera spoštuje tujce in ljubi tirane. Navadil se jc izkazovali milost & fknaito. kajti ta narod je spoštoval le onega, ki je bil -bolj nasilen in zvijačen kot drugi. In ko je prišel k cesarju t Leopoldu, ni miroval prej, nego da sta ga s nadvojvodom Joče- . I tom spila osem velikih steklenic in se od veselja privzd Vgavala <>-ng drugega. , Njegova polsestra je upala, da se bo ugonobil v žganju in v svojih divjiii strasteh; ]>a njegova 'krepka narava je vse premagala. Njosrov bistri duh je -poželjivo srkal žarke zap«dne omike, ki so po tujcih zadevali v njegovo do-moving. Vsega se je hotel naučiti. Njegcva nadarjenost je bila le prjjiktična. Za učenost ni imel smisla. rad pa se je učil rokodelstev; ličil se je vedno, ali je bilo prilič-no ali ncprilično. V Eraljeveu je srečal na uliei gospo, fiztrgal ji je uro iz nedrij, jo pogledal, kako je' narejena, in šel dalje. Hamoverski knegirji se je izknšal prikupili s tc-m, da ji je pokazal žulje na svojih medvedjih rokah in se pohvalil. da zna štirinajst rokodelstev. Pri kosilu je zagnal rubin vanjo in jo silil, da naj pije. a ona je rekla, da se ta človek še ni naučil snažno jesti. On se je pa napil in bi bil kmalu zaklal svojega ljubljenca. Ilad bi bil videL, kako tro s kolesom na .smrt obsojene hudodelce. "Žal, da nimamo zdaj nobenega takega zločinca", so mu odgovorili. "Nič ne de", odvrne, "pa vzemite enega mojih streža-jev!" - [ V Amsterdamu se je ueil zobe di eti. Tudi zdravništva. se je Irotel mimogrede naučiti. Pri sekciji nekega mrl i čaT so morali njegovi st reža j i z zobmi odgrizovati mišice. Ta dobri narod je vse prenesel, vse pretrpel, kar je batjuška delal. A .ko se je razširi hi po Rusiji vest, da si morajo po carje-' vem ukazu odslej Rusi brade briti in tobak kaditi, so se pa strelci uprli. To jim je bilo preveč tujin-stva. A vstaši so bili premagani, stepetinšestdeset je pretipelo smnno kazen. Zdaj .pa je prišel( Peter sam iu štiriinštiridesetim je sam odsfkal glave s sabljo, s ka-! tero je poljski kralj Avgust II.J pred njegovimi očmi odsekal volu glavo in katero si je bil Peter od njega izprosil. Oez dvatisoč žrtev je takrat dalo življenje. !n vendar je bilo v njem mnogo dobrega. Vse je hotel poizkusiti. V arhangelskem pristanišču je v obleki holandskega mornar-' ja kakor dečko plezal po jambor-jili- Mikalo ga je, da bi prestal vi-har na morju. Mati mu je 'branila,i pa ko so se zbirali črni oblaki, jo je tolažil, da ga bo varoval liog in da mu bo ^lati bolžja* ob strani, ter je prosil mater, naj blagoslovi svojogi Pet ruško, da ga ne IkkIo požrli valovi. In ko je bi! tirkaj v Zaandamu, je ]>is;il moskovska! mu patriarhu: "Tukaj sem, da se priučim mornarstva. S prid omiljeni ni znanjem pa se borm vrnil v domovino, in do zadnjf*ga odim; kristjane. Saj je Bog Tekel Ada-' mu: V potu svojega obraza boš jedel svoj kruh." j Ali ni bil ravno tukaj Peter na razpotju in žnjuu vsa Rusija ter neizmerne pokra jine, ki si oži jo danes ruskemu carju? Cerkvenih vprašanj teoretično Peter Veliki ni proučeval; m imel za to nofce-negw smisla. A tu v protestantov-skih krajih je videl, da so potegnili posvetni vladarji nase tudi vso cerkveno oblast. Ali se je mogel njegwv nasilni dtili upirati izkušnja vi, kje^ je itak že v bizantinski ser vi In osti vse trepetalo pred carjem I Sel je v Dosidon in tam hotlil po cerkvah vseh sekt.; Ali je čudno, da je tudi verstvo pojmoval slednjič kot neko rokodelstvo ali državno službo? Videl je pred seboj zgled nasilnega Henrika VIIL, ki je Anglijo od-tegal od Rima in sebe proglasil za vladarja tudi v verskih stvareh. I Tukaj se je rodila tudi ruska državna cerkev. D asi se upira protesta nt izmu, vendar je tu na proftestantovskih tleh izvor msko-pra vesla vnemu "Svetemu sinodu". Ko je Peter Veliki odpravil patriarha t in sebe proglasil za cerkvenega vladarje v verskih' stvareh, so pa ti razkobii episkopi (škofi), popi in monahi uklonili tilnike in hrbte ter prikimali vsemu. Papeža niso hoteli priznati, a pred carjem-papežesm so se pokorno ponižali in hvalili "gosu-darja imperatorja", da je tako dobrotljiv in jim ni glave odtrgal. Koliko svobodnejši je duh kato-ličanstva! Kako vse drugačna bi bila ruska zgodovina, ko bi bil ta mogočni ear spolna! popolno resnico in katoliški omiki odprt svoje carst vo! Iz teg& preanisLj evanja me pa vzd ram i šum in ropot. Vrata se odpro na staža j, da skoro odnehajo stare deske, in noter se vanje truma otrok, dečkov m To ae smeji, poriva m'dnii tear OhAS NAPORA, 27. NOV. 1916. J ^ gililje, kakor živo srebro! Vsak ima majhen rdeč trak pripet na , rami. Ti so gotovo šolarji. In res prikoraka med njimi tudi učitelj, mož kakih štiridesetih let. Obraz , ima obrit, kajti tu se brije vsaka častiti j ivejša oseba; muštace nosijo na Holandskem le bolj lahkomiselni in neizkušeni mladi ljudje. Kmalu je -polna vsa hišica. U-črtelj pa začne razlagati otrokom, kaj pomenijo te stare deske. Pripoveduje jim o mogolenem carju, vladarju največje države na svetu, ki je prišel sem učit se od delavskega ljudstva. "Glejte moč in silo dela!" go-•vori s povzdignjenim glasom. "Naši očetje so sloveli po svoji umnosti in pridnosti. In prišel je leta 1697. sam ruski ear Peter Veliki, da se od nas uči ladje tesati. Da ga ne bi spoznali, se je imenoval le Peter Mihajlov. Tuge bil imeniten tesar, mijnheer Kali po imenu. K njemu je stopil v delo. in glejte: Carska roka se ni sramovala vihteti sekiro! Mirno! O-troci. poslušajte! V največjo Čast si je štel. če so mu naši očetje rekli: Mijnheer baas (Gospod mojster H Pssst ! Kdor ni tih, tega bom ven spodil! — Osem dni je bival tu notri. Glejte ležišče, [na katerem je spal! Kateri izmed vas ima slabšo posteljo?" In vsi pritisnejo tja. Prvega dečka pa eden za njitn sune in med glasnim krohotom drugih pade noter v brlog Petra Velikega. Kakor blisk pri h rt i varuhinja mu-i*u in reda ugovarjat proti takemu ohnešanju. Učitelj pa prime ! vsakega za eno uho in kmalu j«1 zadoščeno užaljeni pravici. In tako pregledajo in kritizirajo vse po vrsti. Deklice ogledujejo posebno ognjišče s strokovnjaškimi očmi. Učitelj pa otrokom govori v vznesenih besedah o pridnosti ' poštenih 'rok, katera dela ljudi 1 srečne in države mogočne.... j V kotu stoji več dam, ki si ogle-difjejo slike in bero napise. Gotovo so Rusinjo, si mislim. Silno kratkovidna gospa se trudi, da bi razbrala umetne eirilske črke daljše pesmi, katero jc zložil knez Vjazemskij v spomin, da je bil tukaj veliki knez Nikolaj Ale-iksandrovic. seda ju j i car velike Rusije. V pomoč ji jai; preči tam nekaj stihov. Začudene se obrnejo Rusinje. "Ali ste vi Rus?" me vprašajo. "Ne popolnoma", odgovorim. ' Pa odkod ste?" '"Iz mile dežele na solnčaiem jugu, kjer kipe v nebo sinje snežne i gore, oib brdili se ovijajo trte, a v 'dolinah cveto oranžo in eitrone." "Katera je ta dežela?" "To je slovenska domovina." 'JAh, tam mora« biti lepo!" I Se nikdar niso slišni e o tej de-'želi... ! Gledalci prihajajo in odhajajo, i Ob vhodu vprašam še vladarico te slavne koče, če bi mogel dobiti j kako podobo te hiše. I odo oh novem letu čisti naičuni. Z bratskim pozdravom Joseph I nt i ha r. tajnik. 400 — Sfh Ave., .lohnstmim. Pa. • (27-2^-11)_ iSČE SE DELAVCE za strojarno za '' Bearmhouse'' in "Yard". Plača $iri.iH> na tod«-n za 9tirno dnevno delo. C V« ubr.> za delati in i ud i zdrava vrni a. — Iščem tudi dober zakonski j»ar broz ofrosk. Plaža dobra. Za >lrnge podrobnosti se obrnite na: Joe Sedlaek. (25-27-—11)_Prestrnont, N. <\ -i-—j- i.--—' '..... 1 " —=~T r—" 1 Pozor rojaki! i' ---- - ■ - . Ravnokar je dotiskana velevaxna in velezanimiva sloven-'laka knjiga: 7 ' SLOVENIJA VSTANI! ?; . izpod peresa Dr. Nike Zupaniča. Knjiga govori o sedanji nalogi in bodoči vsodi slovenskega naroda. Pet tisoč izvodov je bilo poslanih našim vjetnikom t Rusijo, pet tisoč jili je na razpolago ameriškim Sloven-e cem. Rojaki, sezite po najzanimivejši slovenski knjigi, ki je bila kdaj tiskana v Ameriki! Stane samo 50 ct. in se dobi pri: Dr. N. Zupaniču, > i j 1369 £. 40 St. Cleveland, Ohio, i it • • • i ii $ ttaj je vojna? i I -T z Rojakom v Ameriki je znana vojna le iz časni- ? - f ških poročil, iz raznih opisov in pripovedovanj, v t i t resnici je pa ne poznajo in niti ne slutijo, kakšne ± ^ ± so njene grozote. I j I Največja zlocinstva t i i I kar jih pomni človeštvo, se izvršujejo zdaj v Ev- ft j | ropi. Ljudje stradajo, trpe in umiraio ter zastonj f l;| t čakajo rešitve. i t "Boj proti boju" j :i: A to bi morala biti deviza vsakega človeka d vaj se- Ž a. Z tega stoletja. Žal, da imajo še vedno največjo k-, + I |I sdo vladarji in diplomati, ki po svoji volji delajo | i j| in ukrepe j o, kar je * | >t v T || slabo za narod. jI a Z + ej I Med ameriškimi Slovenci bi ne smelo biti niti 4 i- X enega, ki bi ne bral knjige slavne pisateljice | >-; Z Berte Suttnerjeve I n T a t\ j "Doli z orožjem f' I i i Knjig imamo le še malo v zalogi in zato naj jo \ ° I vsak, ki jo hoče imeti, čimprej naroči. — Stane { h j I 50 centov. I | S Slovenic Publishing Company • i t 82 Cortlandt Street, New York, H. Y. $ ie Z _- Z ----- - - Mfcv- Slov e'n ■ ko k o t o »H:i|«r o m =a _I _ podp drištii KfežU svete Barbare -^ggfr- ZA ZIDOUENK DRŽAVI SEVKBNE AMCRUOt Sedež: FORBST CITY, PA. Iifciipiikm 4M »1. Mi 1*2 * Mmwi fMMftmlt. eUVM UBADNTKIi Mani«? jo£v ptrninu bok m wiumS, h. t padimdMdiilk: KAHOL ZALA&, Bes 547, Wan* (Sty. Fa. IL podpndMdnlk: Ia*UIB TAUCHA*. Box 836, Bo* Bflrlsta. Wra. Vajaik: JOHN TELBAN. Bor 707, Forcat Otj. Pa. VL tajnik: JOHN 080LIN, Box 402, Ton* City. P»_ eiacajalk: MARTIN IfUHlfi, Bos 887, Vormt Otty. Pa. Pl lHiilinnj JOSIP KAf.AE. 1004 Nortfc Cfalcafo Bt, JaUM. A VIBOINl IM4TXIK1 Bft flUSHB IYBCX 888 Ohlaaaa WL» MM, Dk ■ADZORNI 0D808I PMdMdafk: IUNAO PODVASNIK, «225 Station Su 81. B, PttUbargfc. Pa L MdaonUc: JOHN TOBNlC, Box 822. Tore* City. Pa. O. aadaoralk: FRANK PAVLOVClČ, Box 700, Cooemaafk. Pa. 1 m. aailif Ifc; ANDRRJ 8LAK, T71I Ia»l«r Ara. Cl«r«laad. OM» POROTNI 8D808I Pis*aMailt MARTIN OBREŽAN. Box 72. Mat Mlaaral, Kaaa L pcrotalk: MARTIN fiTEFANClfl. Box 78. Pranklla. ft W*ji^imARLELOP6len oh skalno obal. 1*1-011 jutru j»* veter -11 a suivjiobela buiiea, katero j.- o! »dajal zelen vrti*;. V hišici je bival mlad ribič s svojo mlado ženo iu staro materjo. Dokler j«' bil ribič samski, sta vladala mir itn .sreča v koči. Preti 41verna letoma je prišla v hLšo mlad>4 gospodinja. Žnjo sta se na J s«klLLa preipir in sovraštvo v samotni ribiški koei ob morskem obrez-. ju ; miru ni bilo. Ribičeva mati je bila bobia ; bila je vedno v postelji. In mlada gospodinja Ana je stariei vsak • lan očitala, da je lena, tla bi lahko vstala in pomagala delati, tla ae /asiii/i kruha, ki ji ga dajejo, ter da bi bilo prav. ako bi liog /.e vendar i*<*m1 dn rž, i no takšnega kriza. j Mladi ribič Josip je preveč ubogal /eno in j«* njej na ljubo mater razgalil z marskkariko trpko be-' ***?' ' I To jutro se je Ana podala dol k morju v .skalno kotlo, kjer je bila voda najmimejša. Hotela je oprati sraj«-o enoletnega otročič-ka. Otročič — ime mu je bilo JatuVk — je ostal doma. Ana ga j«* položila na materino po^eljo, da bi stariea čuvala dete, dokler s** ona Jie povrne. Ko s«* je Ana približala kotli, je zasli-HttWi eadorvrto lejx» petje' iH'inih. nail/emskih glasov, ki so doneli i/, k*rt!e. Žena je položila' perilo na tla, se splazita tiho dol in se nagnila čez ukale, ki so ob-j dajale kotlino. Opazila je. da je na dnu globeli, na mehkem pesku J le/alo «*rno truplo m d;* «0 nad njim v zraku p!«*ale srebrnobelej vile ter plešoč prepevale ljubko |N-seiu. Alta je fcnenadetia zakrik-nila in vile so izginile. Mlada ž« na je pobral* p«rilo in hitela rnožn klieat. Brez njega si( »i upala plezati na dno globeli. Na pe^ku. krog katerega je pljuskala nemirna morska \-oda.j sta nešla tmplo petuajatleftne de-kliee. HtLa je erno oblečena in obleka je -kanala, <±a je bila raj-nvea k odličuega stanu. Krog vratu «e je vik. ntt dragocenih tnatf-j rov. V - iitoailu. lili/.ii skal , j,, moralu ponoči razbiti ladja. , Ribič in njegova žena sta nesla mrtvo devico v koeo 1»-! jo jk»]i> . j rila na mrtvaški oder. Risema uiz in ylafi (fla\-nik pa'j ribičevi /eni nida ilaJa mint: Kdove kolikšni zakladi leže «e , raztreseni |h> obrežju? Mordia se' _ je tu razbila ladja, ki je bila pol- J na his«'rov iiudata ? Gotovo se je ^ t«Hli mrrao peljal bogat knez ali iz j daljnih dežel prihajajoč kralj. } Ana je >voje misli raz ode La možu. .Josip kar o«"i ni mogel odvr- j niti od morja. Z vso silo sra je vleklo ven. iskat zlata ladje, ki se je ra* bila oh pečinah.' Toda raz.pen je le prehudo div- J jal. V.-asih se je zdelo, da hišica ' trepeta in se trese — tako so*va-: . lovi mlarjali ob skale, vrhu kale- *! rih je stala koča. || ' ' Scum do(>oldneva se je morje ^ nekoliko pomirilo. Josip se je pri- j pravi jal. da bi se odj>eljal na mor- L j«*. Ko je v veži popravljal jadra,L mti j<- mati večkrat iz sobe skozi fwlpria vrata proseče zaklicala: jf "Joifip, za boy.jt> voljo te prv>- ^ sim. t^sjani doma! J*riJiodnjo noč L b i vihar še hnjiše divjal. V<>i*aj-1 šnjii nevihta je bila samo zaee- . tek." j Josip },i bil dal pregovoriti;' 10 Ja / na j«* po-a^la vjnes in mu J Julo velela, naj ne posluša matere.'r To govor«-«* je ,\iiii sobine duri-za-! lop ii 1 ni la. da so «lkod je prišla? Iz ksi- 1 ter«* de/.i-le: Kdo so ^>ili njoni sta- . rKiKako je našla smrt? ^ Ali pa j«1 nazadnje vse le čar,I ki ima namen, njenega sina zvabiti v pojrul>o? Stari4-a hoče Virtati, da bi na- ! taiw-iuje ogledala na odru ležeče * tmplo. T«wla zastonj! Bolezen ji s je vzela vse močL Mrtvi dfiklici so pustili nakit, ko so jo položili na mi-tvaški oder.fs Kakor lesketajoča rosa ria belih » lil i jaii so se videli biseri, ko so ( mrli.-ev vrat naslonili na bele bla-1-' '.ne. Krtkor tajnost no-grozen o- II genj j«> žarel zlati glavnik v črnih * lasi^h. ki so se zdaj videli «e lem-' ' nejši. ko so ležali na snežnobelom « planin. .Stare matere je bilo gro- ' za ko je gledala skrivnostno pla- ' ineneT-e zl.-ito. Ni se nmgla otr<*stii' •»tralr.i, kateri se je je loteval. * Zdelo se ji je, kakor bi odsev gro- ' zečilj bliskov prihajal od mrtva-1 ški ga odra k njeni, postelji. ; I Mati je zamižala, da bi ne videla «r<*zečega o«.lse\*a. Ko je zopet1 j odprla oči. ji je pogled nekako i ■sim splaval k inrt\-i dekliieL In h glej! Glavnik je izginil in tudi bi-serne nizi ni bilo več! Ta hip je šel zunaj mimo oken mladi ribič. Na rami je nesel veslal [in ravnokar popravljena jadra.! I Odhajal je. da se popelje na. , morje. Mati je zbrala vse moči ter «a-l klicala: j ' Josip, Josip, pojdi nazaj!" ft in pa, ali ni sliaal plašnega krtka materinega, ali ga leni aa • 1 ljubo slišati ni hotel. Uruo je Sel j do! v globel, kjer je njegov ribi-J ški eoln ležal ob bregu. i ISKAT. Ana je stala pred hišico in zrla za možem, ki je zapuščal obrežje. ■Stara mati je s postelje videla! skoz okno, kako je nriada žena mahala z belo mtico možu, ko jej že jadral daleč zunaj po morju. "Še ni prepozno1*, je mislila stari ca," ter je zopet pa zopet za-klieala. naj snaba pride noter. Toda zdelo so je. da tudi Ana ni čula glasu si a rice. Dan je bil čudovito lep. Morje1 se je skoraj docela pomirilo. Nebo jc bilo jasno in jevžarelo v naj-i čistejši molrini. ki se je zrcalila v morju. Kifkor v blaženosti ža-1 reče, l«>po. sinje oko.se je videlo n*-)>o. Kak.->r hvsdežen pogled solidnega človeškega očessi je bil mo-e je ladjica videla popolnoma tako, kakor bel metulj, ki sedi na modrih cvetovih in ki drži perutnice sklenjene ter ima njih t rob obrnjen proti gledalci. Kadarkoli se je ladjieu pod pritiskom vetra mignila naiprej, je, imela vso potlobo, kakor bi se ve-; lik. be! metulj nagnil dol k cvetu, da sc iz njegove čaše nasrka slad-i koga medu. In dalje in dalje je' frfotal t) l LšT-ečebel i mi-tulj čez| •morsko gladino. In zdelo se je,i kakor bi cvetovi s svojimi modri rni očcsci gledali za. njim, kakor1 bs kvišku dvigali glaviee, kakor bi iztt^ivali vratke; k;».jti katkor bela evellična stebla se je prika-! /.ovalo povsod tam. kjer je bil metulj plaval čeiz cvetove; povsod; laru sc jc videla snežnobela proga., ki se je vila [>o sinji planjavi. Da-ieč za jadernieo se je poznal beli sled. ki je natanko označeval pot, katero ie prevozila. Sele sedaj se je Ana domislila Jančkovega perila, katero je zju-j t raj na mera val h prati. V kabin jei nesla perilo v giobel* na. mesto, kjer je prej ležala Josipov a lad-; jiea. Nato je hitela nal-iaj ]>o Jan-čka. po svojo kozo in kozlička.| 'Pit. kjer so davi prepevale bele; vile. bi danes mladi ženi ne bilo j lahko pri srcu, če bi ibila sannr. Xe da l>i je bilo groza. Saj »e ji je petje vil zdelo »»poved velike sreče. Kljub temu jc Ano sililo, da obdrži kaj živega poleg sebe, do-i kler ima opraviti na kraju, kjer se jc našlo mrtvo dete. Koza je takoj začelo iskati rast-j lin i>o skalah, ki so obdajale g>lo-^ bel. Kozličkca jc Ana privezala precej daleč od vode k vrbo vem u grmiču. Bilo je pričakovati plime.t me. Minulo noč jc plima prinesla, de ve v globe!. In sedaj so sc va-; lovi zopet bližali kraju, kjer so, zadnjo iioč po jH-tju srebrnobeliii , vil zibali z hise ri od »"-eno, z zla-| 10111 venčano vilinsko dete.' Nemirni valovi niso mogli pozaibiti tajnostno sladkega petja belih vil. Z neodoljivo srlo, z vso mo«*jo jih jc vleklo nazaj tja. kjer so ga čuli. In ali sc ni ribiču pa ribičevki; godilo ravno tako? Ali ni tudi, mlade zakonske dvojice sijaj vi-linvkega zlata mamil tz neodoljivo silo ? Zraven kozlička je Ana posadila otročiča in kmalu sta se mladi stvariei začeli igrati. Janček je malo, raj5j>osajeno žival vlekel sedaj za ušesa, saape& nmaknil nazaj in z ropotajočim fanaom je hitel za njim gramom, kattere^a je bil prejj nti val poplalrnil po bre-gu uawagor. ^ . __. _ Koča je prišla tjakaj, k^er sc je 5 mladič igral z Jančkam, ter se je č vstopila poleg kozlička. Takoj jc' mladič popustil Janeka ter aačel k sesati. Janček ni i8ogel razumeti,'b zakaj bi pri taki pojedini moral ir samo gledati. Po vseh štirih, je le-^ V zel h kozi, zgrabil z levico zad- lj njo nogo koze in je izkušal z des-1 d nico kozlička potisniti od vimena1J proč. Xi šio. Janček jc z obema o> rokama zagrabil kozlička za uše-1 g sa. da jc živalica glasno zakriča-j la. Sedaj j«? koza posegla v pre-, k prr. Obrnila se je okrog, nagnila Y glavo ter s svojim debelim trdim k čelom butnila dečka v ramo. da se p je Janček začel trki jat i navzdol n proti vodi, prtdno je utegnil dati v glas od sebe. |st Ribičevkji je spustila perilo 111 n ploh iz rok ter ujela dečka komaj ž:, zadnji hip. pred no je otroka, 1110- m gel doseči po bregu navzgor po' n ganjajoči se val. 1 Ana je pot<-m brž dokončala de-' lo in sc podala domov, nesoč na U levi roki otroka in v desnici pc- m rilo ter vodeč kozlička na vrvi. !ij J SEN UPANJA. |tc Se se jc videl Josipov čoln, ko''' je Ana dospela pred kočo. Mlada n_ ribičevka je pre miši je vata, kako bi svojemu v daljavi jadrajočemu 11 mozu dala znamenje, da misli ^ nanj. da gelo hišico, na šivalo med dve s 1 cvetlicami najw>lnjeni okni. Sncž- ^ nobeLa st^-na je .bila obrnjena pro-ti zahodu, toimj proti kraju, kjer so je nahajala ladjica mladega r ribiča, ln od zahoda se vsipajoči žarki popoldanjega solnca so ob- P sevali belo steno. da. je žarela k a- kor bel plamen. | "Tu me .Ksip m«vra videti", je mislila žena, »studia na. stol pred steno, blišrečo v beLi svetlobi, jk>- s sadila otroeieka poleg sebe v beli, od soiivea razgreti pesek ter za- • čela vetje vi4, katero je poslušala zjutraj. Izkušala jc ponoi-iti napev j>esmi. pa sc ji ni posrečilo. ] Tudi Janček naj bi dobil spominek današnjega dne. Ana je v nedeljsko obleki«*) vezla lilije, kakršne so imele v rokah, srbrnobele p vile, ki so doli ob obrežju plesale nad žiiibo-rečiuii >-jdovi. Toda ka- n kor se ji ni posrečilo, da. bi bila *• mogla posloviti nadacansko, raj- „ sko-lepo pesem, tako tudi ni 1110- y gla vezti prave podobe čistih, s, snežnobelih lilij, ki jih je videla sj v roka4i l«*pih prikaxni. Kar je „ vezla, jc bila komaj senca vilin- j, skih lilij, ki so se videle kakor ži S1 vi žarki srebrnobele mesečne luči. n Iii biče vka si je želela srebrne niti, n da bi mogla na Janekovo obleko r ušiti podobo krasnih Mlinskih s| cvetlic. sj Solnčni zahod se je bližal. Ana g je morala vezenje za danes do- j končati. Bil je čas, da se pomolze n koza m da sc pripravijo drva za K, kuhanje večerje. Obe deli je Ana I hotela izvršiti tam, kjer jc st-dcla, 'p ko je v Janekovo obleko vezla vi- j linske cvetke. t] Vstala je s stola in zrla čez mor- ~ je, ki se je lesketalo v žarkih ve- . čemega solnea. Sc-li Josip še ne A bo vrnil ? Naj jc še toliko upanja, ' da se najde kaj dobrega, za da-' nes mora mož iskanje opustiti.' Taiko si je mislila Ana, ko je po robu obzorja iskala sled belili ja- i der Josipovib. Tolasžila se je s I tem, da se je Josip že večkrat \t- V nil pri svet At zvezd. Vendar He ni mogla otresti tesnobe, bo je pre-1 miši jeva! a, da bi mož ivtegml nocojšnjo noč prebiti daleč zunaj 11a morju. i Na- skrajnem zahodu je nad morjem visel dolg. ozek, lisi podoben oblak. Blišč al je kakor čel-| ni obroč zlate krone. Morje ae je pred njim lesketalo kakor raztopljeno zlato. Mali. vstajajoči in padajoči nemimi valovi so se videli kakor površina zlata, ki vre v to-' pil ni peči. j Sredi zlatega svita je Ana zapazila Josipovo ladjo. Po vrsti, v kratkih presledkih, se je pokszala cela ploskev jader, pa zopet izginila. Ladja je križala. Žena ni rao gla razločili, ali proti obredju, ali i od obrežja. Zdelo se je. da ladji- ' aa raaorara aveile, koviaako bli- , ~ š - - seeče valove, da slastno grebe po čistem zlatu. Jaderniea je križala v vedno krajših potezah ter se polagoma ' bližala južnemu robu tistega kotsa morja, ki jc žarel v zlatem svitu. , Vsled tega se je ladjica vedno bo-j 1 je videla. Ana je napenjala oči, ("la bi vsaj sedaj razločila, vozi-li Josip nazaj, ali pa se-li še vedno oddaljuje od doma. Toda ni, mogla tega dognati. ; Morda jc Josip našel preostan-, ke ladje, plavajoče po morju? Morda se .ie nabajal vedno v enaki razdalji od obrežja, in je vozil po isti črti semtertja, preiskujoč najdene ostaline? Ribičevka sc je veselja tresla, ko jo jc obšla mi-f>el. da bi se utegnila ladjica njenega moža še danes vrniti, obložena z bogatimi zakladi. Ob tej (misli jo je minula bojazen pred nočjo in viharjem, ki je pojeujal J Šele to jutro. Ko si je ribičevka predstavljala moža. kako bo vodil proti domačemu bregu ladjico, polno kra-| i jevskih zakladov, sc ji je zdel Josip velik, veli k" kakor orjak, ka-jterega tudi sila viharja ne doseže, ■litksk skalam, na katerih je stala njuna hišica, se ji je tu zdel Jo-^ip. Kako je minulo noč vihar mešal val za valom ob tc trde skale! Toda niso omahovale. Nikakršen * led viharja se jim 11 i poznal. 0-s-tale so take, kakor so bile včeraj in predvčerajšnjim m vedno. Veter je moral odnehati. Minulo noč jc v podobi nevihte buča! od s nor j a sem proti skalar*; podne-vu je požajoč pihljal čez iste pečine. katere je ponoči izknŠal proč pomesti ali s silnimi udarci valov razdrobiti. Veter jc priznaval, da je zmagan. Z božanjem je hotel popraviti, kar je grešil 7. divjim 1 »esnenjeni. Skale sa zmagale. Pri-jznavajoč njih pmnoč, je veter ecli dan — .mehki, gonki roki podoben — boža je vel od morja čez skale. Velik in močan ter nepremagljiv kakor te skale se je ribičevki zdel mož. ko si je mislila, kako bo . njegova z zlatom obložena ladjica jadrala proti domu. Ob takih mislili so jo minule vse skrbi. Ponosno in radostno je zrla proti zaho-«lu. kjer se je senca male ribiške jader nice premikala ob zlatem oblaku, ki je tvoril ozadje. Videlo se je, katkor bi se črna senca lovca pomrkala oh zlati steni, kakor bi sj* lovec plazil za divjačino v popolni gotovosti, da mu plci^ ne hode odšel. (Dalje prihodnjič). , Raznoterosti. « 1 Ruski panalaviati in Bolgarija. | 'Reiehspost' prinaša sledeči do-; pis iz Stoekholma: Ko se je začela vojna med Ru-j mnnsko in Bolgarsko jo priredijo j "Slovansko društvo" v Petro-; gra«lu banket, na katerem je pr-j vi govoril bivši ruski vojni mini-; ster Polivanov, ki jc dejal: "Ruske armade marsirajo proti Bolgarom. Kmalu bodemo v Sofiji. In mi moramo biti žc danes na či-i stem radi tega, kako kaznujemo izdajalske Bolgare. Bolgarska set mora vreči iz vrst slovanskih narodov. Razdeliti moramo Bolgar-j sko med Rumunijo in Srbijo in o-sigurati mogoče tudi nam del bolgarske zemlje na jugovzhodu. — Bolgarska m Ara biti uničena kot narod, ker ni dovolj, da se uniči samo njen politični obstanek. — Levo krilo panslavistov ni bilo popolnoma zadovoljno z radikalnimi predlogi Polivanova, kajti del "Panslavistov misli, da je tre- > ba biti napram Bolgarom popustljivim. > Psihiater Behterov jc sledečega if mnenja: i Bolgarske se nc more razdeliti, . ker Rnmunei nočejo nobene bol- - ga rs k e zemlje. Zato mora bolgar-, ski narod ostati. Toda vzeti se mu i mora možnost, da nc postane še 1 enkrat izdajiea. uc samo radi pra- ■ vice ampak tudi radi zgodovinske morale. Koburški cesarji ne . - smejo dalje obstati. Še manj sc ' sme bolgarski vladar imenovati ■ car. Rusija ima pravico, da sta- 1 [ vi Bolgarsko pod svoj protekto- rat. da jej vzame samostojnost • diplomacije in vojnega razvitja in 11a ta način bi postala Bolgar-' ska popolnoma neškodljiva svo-" jim sosedom, i "Spomenik kesanja". [ „ "Bosmsche Post" z dne 20. septembra piše: Od včeraj ima nase mesto (Sarajevo) novo lice. Kdorkoli grr I preko Latinskega mosta, sc nehote ustavi 111 gleda na delo, ki se tam izvršuje. Na koncu mosta , so odvrnili vo«lo reke Miliaeke v drugo strugo, in v tem rečnem koritu postavijo temelj. Po nabi-» ran ju milodamv t«^kom dveh leti , in četrt, po dolgem čaka ju in pri-. previjanju, »e bo dvignil s«>daj j na tem mestu "Spomenik kesa-. nja~\ katerega postavi prebival-i stvo Sarajeva v spomin na krva-1 vtS delo, ki se je dogo«lilo meti sa-. rajevskim zidovjem. Mesto atentata jc bilo že večj : mesecev označeno s tem. da so vzidali v kočo. kamor so ziideli i streli, spominsko ploščo, no. to ta-l blo je postavila državna oblast. ! ker ni hotela, da bi ostalo zgodo-. vinsko mesto brez označen ja. r "Spomenik kesanja" pa, z.i . katerega je darovalo skupno sa-f. rajevsko prebivalstvo, s«^ bo «lvi-gnil s«>«laj na ob koncu Latinske-. ga mostu. Siromašen in bogat, i visok in nizek, vsi so darovali pr- > ve dneve po nbojstvu v pribtg 1 spomenika. Napram fotografijam, ki jjh - imamo a razpolago, se bo dvigal - na levem vogu Latinskega mostu > na skupnem podnožju dvojni ste-1 l>er. ki bo nosil na svojem teme- > lju rejief dveh otroških figi^. — - Nekateri pravijo, da -bi se lahko r postavilo boljši spomenik, toda \ treba jc priznati, da stroški niso i| pripuščali tega, ker kakor hitro ! je izbruhnila vojna, se ni nič pobiralo za "spomenik kesanja" ker se je denar radi vojne obrnil v druge svrhe. - s , Listnica uredništva. > Rojak, ki je nam poslal ono pis i 1110 iz Horjula, katero je bilo pri-; J občen o v št. 260. od 15. nov., naj j [blagovoli svojemu ožjemu rojaki:! 'g. Leopoldu Svvegliehu. Maseou-j i tali. ( 'al.. lHisaianiti svoj na-lov.' k«*r bi si om«-njeni i*ojak žnjim rad ilopisoval. Mi namreč ne da-| jemo na razpolago naslovov: to-1 raj naj >e mu sam javi. Čitatslj. ki je naiu poslal our karikaturo o evropskih vladarjih naj sprejme našo zahvalo ter 11a. nami oprosti, da ne bomo slike pri občili. I. Lukežič, Chicago, 111. — če mu toliko besed! Mi smo Va> prosili, da bi nam ono pt-mo tolmačili, kajti Vaš "prepis" onega pi^ma se ni ujemal z originalom. Ako sc čutite razžaljenega, nami je silno žal. toda mi smo Vas ie prosil^ za uslugo. Navedite — prosimo Vas še enkrat — vsa dejstva iz onega pisma in napravite svoj komentar. . J. 0., Cleveland, O. — Žal. da pesmi ni mogoče priobčiti. Ali naj Varni vrnemo? Kaliope. — Pesmice nc moremo pri«^bčit i. "Slovenci" naročite Old Sunny Times Whiskey 12 k va rtov.......... «S kvartov.......... .l.fiCl 4 k va rte........... 2.! »."i E k spri >s plačamo. Pošten star viski. Vreden $4.00 jralona. Kuponi v-, premije z vsakim kvartom. Posebno darilo za B«»ži»". Pišite v kateremkoli jeziku. Dep. 39 SCHILLER BROS Kansas City, Mo. Pisma iz domovine. Na tvrdko F'rank Sak^-r S: t!V»rt land t št.. New York. W V. so d oš la iz -jfaivga krajci pisma: Antonija Tratnik, Grajm -"»rsT Idrija, Kranj^ko, svojejui brat ii. -Johnna liaš**l. Gor«>nja vas m I\ranjskc7n. pLš«> svojemu možu. Marko Sincich, Huzet. Račiee I*riinorsko. piše Oiovanniju Sin eicli. tiospa Metlika rz Trsta mo/i Ivanu Metlika. Klzinka i/. Ljubljane piše lv< Maverju. 'I*erezija Volkar. P revo je !♦! laikoviea. Kninjsko. Kram-u Vol k ar ju. \»-kdo iz Zagorja Feliksu Se ručnik. Otilija Kančič. l/ipa 10. K >sta nj«-vi«-a. Primorsko, Karlu l*.o netta. š<-stra Zofi iz Vodiee. rtbr«'»v Primorsko. Ivanu Mili«". I>r. Kari Fries ((»odpisana Ana U> Uarnhusgatau. St«H»kii«»!in,- «'. prše ra«li otrok p<*l šifro K. Kdor izme«l rojakov .-.i prikislu j»* katem ieh [os. m. s«« mora I/ kazati, da j«- pismo1 res Za njega Pišil«' na: FHANK SAKSKR. Cortland t St., New York. N. Y j Slovensko-Amerikanski Koledar bo tekom par dni izšel. Vseboval bo najraznovrstnejše članke in povesti. Krasilo ga bo nebroj slik, med katerimi ne najbolj odlikujejo FOTOGRAFIJE Z ITAJANSKE -FRONTE in prizori iz PORUŠENE GORICE. Ker smo ga tiskali le omejeno število, svetujemo rojakom, da ga PREJKOMOGOČE NAROČE. Cena 35 centov. Naročite ga se danes! / SLOVENIC PUBLISHING C0M 82 Čortlandt Street,_•_New York, N. Kdon želi poslati svojcem j) v staro domovino r kako svoto denarja za Božične praznike oa to takoj stori in sicer naj pošlje po brez- j žičnem brzojavu, da svota dospe v pravem ' času tja. , Za cene glejte v listu na prvifstrani. FRANK SAKSER 82 Čortlandt Street, New York, N Y. O €1 mAS NASOPA, rr. nov, ms. IV« I« Kraszevvskii I UMIRAJOČI. ZGODOV INS KlJROM A N. J j (Za 4'Glas Naroda1 '."priredtlM-lT.) J ¥ 47 Nadaljevanje). S streža.jera je vstopil v generalovo sobo, pogledal naokoli, se ni nobenemu priklenil ali slienopra, s par koraki je bil pri postelji, sklonil in tr«. nekaj časa opazoval, toda na izrazu obraza mu je bi-! • videti, da pravzaprav ne razume, kaj je staremu jreneralu. Pooakajmo, da se zbudi — je rekel. — lz stvari, ki so mi jih; povedali, morem ničesar sklepati. t .tkali so do jutra, toda general je spal naprej, mirno, in Če-iiur se je zdravnik najbolj čudil je bilo, da ni mel popolnoma nobe-( ne mrzliee. Bolnik je sicer izqrledal nekoliko potrt, toda jasno je bi-10 da ne trpi več. Točno t»b se.o stali ob postelji in ričel vpiti .krit bli klical za psi: — — Hni, hui--- Štela je stala ob postelji in se jokala. Ta blaznost starega generala je bila grozna. Antonija je prišla do nje, jo prijela pod pazduho, nakar sta Šli na stražo pred vrata starega kneza. Ko so mu servirali zajutrk, je Štela nenadoma stopila v njegovo sobo. pokleknila predenj in položila na njegovo koleno lepo slavo. — Kaj, tako zgodaj? — se je skoro razveselil atao-fižft^— Saj to tfcidar »i tvoja običajna ura. 4 } / ' .•1 . .^saBHHdKU — Da, dragi oče, toda jaz sem ti prišla povedat, da se general ne počuti posebno dobx*o: — hotela sem ti povedati sama. - -. Toda veš. ni nič posebnega, nič nevarnega seveda. ... — General se slabo počuti!? — No. zdaj pa ima. — se je razsr-1 »lil stari knez. —- Jaz se mu vedno pravil, da n<4sme piti po jagnje- tini vode. — Kaj ga pa boli? — Nekaj ga stresa, jaz ne vem natančno, kaj mu je. — Doktor it'jeeiorka je tukaj.... Tudi naš dragi Robert je prišel danes ponoči domov; — on je zdaj pri bolniku. — Ali si Robert že videla? — Da, samo za trenutek. — Kaj je rekel? — Ali je kaj upanja? ' — Ne vem, nisva nič govorila. — Naj pride takoj k meni. — Generalu dajte čaja ali kamiljic. potem ga pa pri miru pustite. — Mu bom že jaz sam prepovedal, da bo več \ode pil. kadar bo kaj mastnega jedel.... Toraj. Robert :aj pride k meni----Zelo me veseli, da je prišel domov, mi bo vsaj nekoliko pomagal urediti stvari glede prihodnjega plesa. — Brez njega tako ni nič pri taki stvari.... Štela ni spregovorila besede. — Toraj. pojdi in pokliči Roberta. — jo je silil iti na čelo poljubil. — Štela je morala zbrati vse moči, da ni s svojim obrazom pokazala kaj ima na srcu, kaj ji tlači dušo. Stari knez je bil zelo zadovoljen * samim seboj, največ menda za to. ker se je vrnil Robert. Ko je odhajala, je še klical za njo: . — Prosim te, pošlji mi takoj Roberta.... pa general naj bo miren. pustite ga samega, on nima rad, da se ga venomer nadleguje. Štela se jc vrnila k Robertu, ki je po kratkem premišljevanju šel takoj k oeetu. Sprejel ga je kot je prej Štelo. Govorila sta par besed, l??dn od Roberta je zvedel ?tari knez toliko kot od Stele. Po celi "hiši je vladalo veliko razburjenje vsled obolelosti starega generala. Knez je prišel k njemu, ga dvakrat pogledat ter nato govoril s patrom Šerafinom. — Šteli je govoril pomirjajoče besede. «"-eš, da se naj nič ne boji za jrenerala itds Robert se je odstranil, češ, da je utrujen od potovanja, šel je v s\ojo sobo, nakar je takoj za njim prišla Štela. — Prišla sem — je rekla — da ti dam nekoliko poguma.....laz sem popolnoma sigurna za Garbovskega; — on se bo napram nam gotovo plemenito obnašal, on se bo na našo trpk I Mr. mix MU. kateri je pooblaščen pobirati nap roŠnino na naš list, knjige in drago t našo strogo spadajoče posle ter isdajati prsvoveljavne pot* dila Tiled česar ga rojakom naj-topleje priporočamo. DARUJTE PAB CENTOV SLO VENSKIM TRPINOM V STARI * DOMOVINI!_ fEDINISLOT NOTAR I i (Notary Public) g 1 v GREATER NEW YORKU I ANTON BURGAR ! | 82 CORTLAND STREET, NEW YORK, N. Y. i i; i IZDELUJE IN PRESKRBUJE j vsakovrstna pooblastila, vojaške prošnje in daje potrebne J j | 1 nasvete v vseh vojaških zadevah. Rojakom, ki žele dobiti j ; | | ameriški državljanski papir, daje potrebne informacije gle- j j J de datnma izkrcanja ali imena paznika. ' ; i Obrnite se zaupno na njega, kjer boste točno in solidno i > I postrežem. ! ' immminmaittmtiMmmBttt Dr. KOLER, . 838 Pob Ave., Pittsburgh' P*. Dr. Kol«r J« ^^^^^ ns»j»tai«» tAl »lo- j venski zdravnik. Irgj^B v 1 Pittsburgh**. C Me^^K kl lma iSletno T} g prakso v sdrav- 7 w ^^ ljenju tajnih rno f *kih boleznt. Sifilis &U za-^^^■(H^Ss^v^S*. ""-it|.ij*nje krvi JBB^rmXXs y 'sS »Iravi s glasovl-bii. »'«. ki sa j« izuniel <1r. prof. Erllcb C« imat« mozolje ali mehurike po telesu, v grlu.Izpadanje las. bolečine v kosteh, pridite iti izcistil vam bo kri. Ne fak:i]te, ker ta bolezen s»e nelese. Izgubo semena nenaravnim potom, zdravim v par dneh, kspsvac ali trl-per in tudi v^e druge po*|edi< e. kl nastanejo radi izrabljivauja iumrp sebe. Euienje cevi. ki vodi iz nielmrja ozdravim v kratkem £asu, liydro<-elo ali kilo ozdravim v 30 urah in sicer bres operacije. Bolezni mehurju, kl povzročijo bole-?ine v krifcti in hrbtu in včaaih tudi pri spuščanju vode. ozdravim a ffoto-volstvo. Reumatlzam, trganje, bolečine, otekline. srbečo, škrofle In druge kotn« ' bolezni, ki nastajejo vsled ne«-iKte krvi i ozdravim v kratkem času lr nI potreb- I no ležati. POZOR ROJAKI! # Ms|eap«*DtJ« aas ki za Inik« tace, kakor tud a ■ A« brke Is btslo. Od Ues analla trutaio » Mb teteib kreaei aoMJ la delal tea j« kakor tad: ■olkls knal brki Is brada la aahnr d odpadali lr. (Miveli. Kavmmtizrm. kertlbol sli trama j t- v rokih oovah ia,» križn. t oamih daeb popotaoma ozdra vita. r»nf, ap*kli»«. bal«, taic kruta In citat«, potna noge kurje ozeblina t par dneh po- Dolaoaii odstranim. Kdor bi Kak sdrsvila brci uspeha rabil lau jamčio> za W00. Pilite takoj po e«r'k. kl v* tako i petlrm zaatoepj Krrt. ni žepni KOLEDAR z« leto 1911 dobiti ako pckUjele 1 re ite/a poštnino. JJlOOB WAX0I0. S7Q3 Bonna An, Cltralinl Okla HARMONIKE SoOlat katotukoU naU laMoJoi to poprsTljaai po najnlljlb česali, a Os lo trpetno ln aanealjlvo. Y poprav* MiwljlTQ vsakdo pošlje, ker m fta aad 18 1st tukaj v ten poaln Is MdsJ v arojesi iaatnea dona. V popravsfe raimem k—njake kakor vse draga Harmonike tor rafiSaaat po dais ka-korflno kdo abtsra Im rpraAaaJ. JOHN ffBjuop*. Itll »si Orni gj. Chrel—i. Otb NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Cenjenim rojakom ▼ Pensyl-vaniji naznanjamo, da jih bo t kratkem obiskal naa zastopnik Bfr^ v. /fl *• ^-BJB H. Mr /tako PMk*. ki j« pooblaščen sprejemati naroe nino as "Glaa Naroda" in izdajat tozadevna potrdila. — Upati i« da mu bodo ftli rojaki ▼ vsak osi rib ds roko "Uredništvo. \ Dr. LORENZ,"{ i «iw.-ia'ta> OMffklb bolmi I | Jaa na edini hrraJ&o cofOM- 1 I <1 Apedallat iniklh botaasl v Z X PlttabnrgbD, Pa. I V DR. LOMNE f m Uradne are: dnevno od 9. do- i X poldne do & are svefisr. V pet- X f kili od 9. dopoln« do 2. popnldna T f ^ la^op. do 2. poppL f ^KHMK^BMHi^ i - > - JB < Kadar Je kako drnftvo namenjeno kopiti bandere, aaztave, resalje, iodbeae lnitramente, kape ltd^ ali pa kadar potrebujete aro, verlSco. prfvMke. iratane Itd., ne kupite prej nikjer, da tudi naa sa cene vprafiate. Upraiaaj« Vaa >tane le 2c. pe si bodete prihranili dolarje. Cenike, več vrat pošiljamo brezplačno. Plate ponj IVAN PAJK, & CO., Box 328, CONEMAUGH, PA. ZA BOŽIČNE PRAZNIKE. POSEBNO NIZKA CENA VINA IZ DK/..WE NEW YOKIi. ln>klf*r ziili^ji ne poteče pomulim nariiviiifl i/, farmnrsk«- vin:iriu> (\ini-oril ali »'-rilo vin<>. sr.-ss ;iii M.m»>\ or. (-i nli j,n i::ink-«lr:ifl /.:t hitro luiriV-ilo s«- uljii. JiVVVVl^ ; Velika vojna mapa j : vojskujočih se evropskih držav, i | Velikost je 21 pri 28 palcih. 3 I CENA 15 CENTOV. f ^ Zadaj je natančen popis koliko obsega kaka država. H !kol:.ko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t. d. ^ V zalogi imamo tudi 3 STENSKO MAPO CELE EVROPE $1.50 1 VELIKO STENSKO MAPO, NA' ENI STKANI ZJE | DIN JENE DRŽAVE IN NA DRUGI PA CELI SVET, 3 CENA $1.50. 3 ZEMLJEVID PRIMORSKE, KRANJSKE IN DAL- | MAGIJE Z MEJO AVSTRO OGRSKE Z ITALIJO. — 3 CENA JE 15 CENTOV. 3 Veliki vojni atlas | vojskujočih se evropskih držav in pa jko- | lonijskih posestev vseh velesil. i Obsega 11 raznih zemljevidov. 3 CENA SAMO 25 CENTOV. | Naročila in denar pošljite na: 3 Slovenic Publishing Company | t2 Cortlandt Bt, Haw York, N. T. | JMMMMMMMwmmAmAmmji/mmmjmmjjmjmu^ _ _ _ MODERNO UREJENA TISKIRNA Kits MOM ^^^mmmmm ■——^~ - ^ - ----- SSB VSAKOVRSTNE TISKOVINE 3HE IZVRŠUJE PO NIZKIH CENAH. * » * * DELO OKUSNO. * * * IZVRŠUJE PREVODE V DRUGE JEZIKE. * • • i UNIJSKO ORGANIZIRANA. • • * POSEBNOST SO: DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETE, CENIKI I. T. D. VSA NAROČILA POŠLJITE NA: Slovenic Publishing Co„ 82 Cortlandt St., Hew York, N. T.