Poštnina plačana v gotovini. Ljubljana, nedelja 18. septembra 1932 Cena t Din Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek; Ljubljana šelenburgova ul. 3. — Tel. 3492 in 2492. Podružnica Maribor; Aleksandrova cesta št. 13. — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št. 105.241. Naročnina znaša mesečno ljib 25.—, za inozemstvo Din 40.—. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126. Maribor, Aeksandrova cesta 13. Telefon št. 2440 (ponoči 2582). Celje, Kocenova ul. 8. Tel. št. 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. BI.VJBMajHM kar potre&ufemo, vodi skozi „Jutrov" mali oglasnih. Danes §12 ponudb in povpraševanj. ©ste? odmev nem. f^asasoski Pariz, 17. septembra. AA. »Temps« -piše o Neurath o vem pismu Hendersonu: Ni toliko resno to, da zahteva Nemčija enake pravice glede vojaštva, kolikor to. da se hoče oborožiti. To njeno voljo je jasno potrdila tudi izjava Schleicherja, kakor tudi nota, ki jo jc nemška vlada poslala 29. avgusta francoski vladi, kjer Nemci zahtevajo pravico razpolaganja z vrstami orožja, ki jih ver&aiilleska mirovna pogodba prepoveduje, in pravico organiziranja redne milice (vojske). To njeno voljo razodeva naposled čisto jasno tudi sklep, da se ustanovi pod vodstvom generala narodna organizacija za telesno vzgojo mladine v svrho — o tem smo si pač vsi na jasnem — mili-tarizacije nemške mladine, podobno, kakor je fašistična Italija organizirala svojo mladino in Rusija svoj komunistični naraščaj. Na dlani je. da je vse to težko spraviti v sklad z duhom mirovnih pogodb. Po drugi strani pa je nemška vlada pravkar rarojila novo oklepno križanko z 10.000 tonami. Da bi olajšal siplošno ureditev pomorskega problema, je kancelar Briining odgo-dil gradnjo te križarke, hoteč počakati izida razorožitvene konference. Zato je tembolj značilno, da je kabinet Papen-Schlei-cher sedaj odredil, naj se začne ta križar-ka graditi- še preden so znani rezultati ženevske konference. Vse torej dokazuje, da obvladuje vso sedanjo nemško politiko težnja po zopetni oborožitvi in da vse dela na to, da se Nemčija zopet pretvori v vojaško državo. Zato je potrebno, da so vlade vseh držav čuječe. Pariz, 17 sept.. d. Pričetek gradnje nove nemške okk*pndce, kakor tudj osnovanje državnega kuratorija za telesno vzgojo mladine, sta izzvala v Parizu najostrejše m šl javnosti proteste. Predsednik zunanjo-političnega odbora senata Beranger je izjavil, da pomeni pričetek gradnje nove vojne ladje očitno kršitev lani 25. septembra sklenjenega oboroževalnega premirja, k:i je v ve. ljavi še do 1. novembra. To premirje je Nemčija podpisala skupno s 54 drugimi držaj vami. Kakor 1. 1914., izjavlja >Paris Soir«, postopa Nemčija tudi sedaj zopet z vsemi mednarodnimi pogodbami kot papirnatimi krpami. Kako dolgo bo še trajalo, dokler ne bo zasedla poljskega koridorja in morda tudi Alzaške in I/orene? V »In-transigeantu« izjavlja poslanec polkovnik Fahri, predsednik zborničnega odbora za vojaške zadeve, da mora priti francoska vlada končno na jasno, katere izmed obeh preostalih možnosti naj se posluži: ali zo-petne zasedbe Porenja kljub neva.rnosu vojne, ali pa odklonitve nadaljnjega raz-oroževanja, da ohrani sedaj še obstoječo vojaško premoč Francije. »Journal des Debats<* zahteva, naj Francija kot odg> vor na nemške oborožitvene ukrepe takoj prične graditi že davno sklenjeno križar-ko s 23.000 tonami. jPetit Pariaienc piše v komentarju poslednje Hrndenburgove odredbe o osnovanju kuratorija za vzgojo mladine, da njen pravi namen ni organizacija športa in za bave, temveč resnična vojaška vzgoja. Go voreč o Posmeznih določbah odredbe pravi list. da gre za izrecno kršitev versailleske mirovne pogodbe, in sicer njenih členov 176 itn 177 (V. del), ki prepoveduje gojitev militarizma med mladino. List za. hleva, na; se predloži ta zadeva v razsojo svetu Društva narodov ter haaškemu mednarodnemu razsodišču. Tudi levičarski n-sti označujejo nemško odredbo kot nedopustno. II Vlussolini se bo osebno Italijansko posredovanje v prid Nemčiji pogajanj Lond°n, 17. septembra. A A. Predsednik razorožitvene konference Henderson je ob 14. odpotoval v Ženevo, kjer bo predsedoval odboru razorožitvene k°nference, ki se sestane 21. t. m. Z istim vlakom je odpotoval tudi angleški delegat v Društvu narodov lord Cecil. Pred odhodom vlaka so novinarji vprašali HendersOna. kaj misli o nemški zahtevi po enakopravnosti v oborožitvi. Henderson je odgovoril: Odbor konference bo takoj proučil nemško obvestilo o neso delovanju na konferenci. toda že sedaj lahko rečem, da me ta stvar ne vznemirja, ker je nemška vlada svoie pismo sklenila z izjavo, da hoče z interesom slediti poteku konferen-ce in da se bo pozneie odločila, ko bo videla ka" ko bo konferenca napredovala. To dokazuje. da vrata še niso popolnoma zaprta. Velike so težave ki jih bo morala konferenca premagati, toda. če bi se doseglo, da se arbitraža izpopolni še z efektivnimi odredbami za splošno razorožitev, bo splošna varno-st dosežena. Mislim, da je človeštvo prišlo na tisto točko, ko mora izbirati med razorožitvi io in varnostjo, med tekmovanjem, nezavarovanostjo in vojno nevarnostjo. Ne morem misliti, da bo konferenca zamudila priložnost, da spravi svet za dolgo časa na lepšo pot, zakaj konferenca se našteih nevarnosti dobro zaveda. Zato tudi ne verjamem, da bi se konferenca izjalovfa. London, 17 sept. č. Predsednik vlade Macdonald in zunanM minister Simon sta imela včeraj dolsro konferenco z angleškimi vojaškimi strokovnjaki. Razpravljali so o posredovalni akciji amsrleške vlado glede nemških zahtev po enakopravnosti v oboroževaniu. Bivši Italijanski zunanji minister in sedanji italijanski poslanik v Londonu, Grand, je nocoj docela nepriča kovano prispel v London. Splošno mislijo, da je njegov prihod v zvezi s posredovalno akcijo Anglije. Reuterjev urad poroča lz Rima, da bo Mussolini poizkusil vse, da doseže izpolnitev nemških zahtev, italijanski poslaniR Grandi si bo v to svrho prizadeval pridobiti angleškega zunanjega ministra Simo na za to politiko, da bi prisilil Francijo k popuščanju, če italijansko prizadevanje ne bo rodilo zaželjenega uspeha in če se bo Italija prepričala, cia je zaradi tega t,rp»i njen ugled, bo po informacijah iz Rima prekinila vse odnošaje z Društvom narodov. Berlin. 17. sept. AA. Predsednik .italijanske vlade Mussolini se ba.ie namerava osebno udeležiti prihodnjega zasedanja razorožitvene konference. Po vesteh, kj so jih dobili v Berlinu iz vira, ki je navadno dobro poučen, se bo Mu«tolini pri priliki energično zavzel nfvnško zahtevo po enakopravnosti. Domnevajo, da bo Mussolini prej intervenira) pr; nemški vladi, da prekliče svoj sklep glede neudeležbe na razorožitveni konferenci ln da po šlje svoje delegate na sejo dne 21. t. m. V uradnih krogih zatrjujejo, da jim o tem MussoMnijevem namenu ni še ničesar znanega in ga sprejemajo z največjo rezervo. Bruselj. 17. septembra. AA. Zunanji minister Hymans je odpotoval iz Bruslja na sejo odbora razorožitvene konference, k) se bo vršila prihodnji teden v Ženeva. Berlin, 17. septembra. AA. Komisar za zunanje zadeve Litvinov, ki potuje v Ženevo, je davi prispel v Berlin. Ob 13. ga je sprejel državni kancelar, popoldne pa je konferiiral tudi z zunanjim ministrom Neurathom Ni dvoma, da je bil glavni predmet teh razgovorov vprašanje razorožitve. Razpis volitev v Nemčiji Volitve v Reichstag se bodo vršile 6. novembra Berlin, 17. septembra. 2. Državna vlada je sklenila razpisati nove volitve za 6. novembra, kar je tudi zadnji po ustavi dovoljeni termin, ker se morajo nove volitve vršili brezpogojno GO dni no razpustu parlamenta. Po čudnem naključju v koledarju je bilo treba ta rok za šest dni skrajšati, ker ie 12. novembra sobota in se morajo volitve vršiti na nedeljo ali na zakonit praznik. Liberalni in levičarski krosi živahno kritizirajo namero nemške vlade, da prevzame upravo Prusije država. Konverzija francoskih rent Pariz, 17. septembra. AA. Francoski parlament je sprejel davi s 540 glasovi proti 48 načrt zared svetovno javnost;o onravičiti svoje pokroviteljstvo nad Albanijo, ter obenem dati a^bankemu režčmu. ki se ravna po navodilih iz Rima priliko, da se po vzorcu fašističnega tribunala iznebi vseh svojih najnevarnejših nasprotnikov. Sodba ni nikogar iz-nenadila. Obtoženi so bili najuglednejši albanski na.cionali.sti. intelektualci, predstavniki vseh treh v Albaniji razširi enih veroizpovedi, katoličanov, pravoslavnh in muslimanov, zastopniki vseh albanskih plemen, tako rekoč voditelji naroda, ki so se zdeli sedanjemu režimu najbolj nevarni. Vsa njihova krivda jc obstojala v tem. da so obsojali kleeeplazništvo preti Italijo 'n zahtevali, naj vodi /Vbanija samostojno politiko, ki bo v skladu z neodvisnostjo in suverenosti drž.ave. Vsi obtoženci so bil! moreči albanski nacionalisti, ki so si pridobili v preteklosti mnogo zaslug za osnovanje «*\mostoine Albanije, vselej nriprov-1 jeni dati zanjo tudi svoje življenje. Da bi se na zunaj pokarala objekt-Vnost sodišča, ki mu je nredsedoval popolnoma nepismen človek Vilar Nivica. b5vši raz-boin:k. ki je imel že cesto opravka _ pred sodiščem, je bilo 14 obtožencev oproščenih, toda poznavalci razmer opozarjajo na to. da so bil zapleteni v ta n^oces baš zaradi tega. da bi jih kot nopolnoma nedolžne mogli oprostiti in tako opravičiti obsodbo drugih. Zato pa so morali najugled"eiši Albanci nlačatj svoi nacionalizem z "'av*. Sedem obtožencev. V> sicer Mudierem Fam-7-arai. DiaVn Kokoši oba iz Valone. SVen-der Mtrčo iz Pr.ajazi Mur^t Muftar iz Va-lonskerta Trbača. Beč.rr S"lio i r Vslone. Fejzo Fafili iz Ledenice in Tare Hadžija iz Libobova je b;lo obsoieu>''h na smrt na ve- šalih. 14 obtoženicev je bilo obsojenih na dosmrtno ječo, 13 na 15 let robije, KOsta Čekerezi, podpredsednik državnega sveta, na 3 leta robije. ostalih 14 obtožencev pa je bilo oproščenih. Obtožnica je naglašala. da je obstojala tajna zarota. Razprava pa je pokazala, da o kaki zaroti ne more biti govora, ker obtoženci drug za drugega niso niti vedeli, in pokazalo se je. da gre za spontan izraz nezadovoljnosti s sedanjim režimom. Vsa krivda obtožencev, zlasti na smrt obsojenih, se vidi najbolje iz njihove biografije: Kdo so obsojenca Mudžarem Kamzaraj je iz Valcne, zelo bogat posestnik, star 40 let oženjen in oec treh otrok. Še kot mladenič se je takoj po povratku s carigrajske univerze odlikoval kot velik nacionalist Na kongresu v Ljušni je bil delegat Valone in je bil izvoljen za poslanca prvega parlamenta, ki je v skladu s sklepi tega kongresa zahteval neodvisnost Albanije, ki naj se otrese vseh protektora-tov. Sodeloval je ieta 1920 tudi pri pokre-tu, ko je pri Valoni pometal par Italijanov v morje. Befir Suljo je star 45 let, zelo bogat posestnik iz Valone, oče številne rodbine in je eden izmed najuglednejših ljudi iz ta-mošnje okolice. Sodeloval je pri revoluciji leta 1920 in je bil na glasu kot nepomir* ljiiv nasprotnik italijanske invazije v Albaniji. Hasan Dosti je še mlad človek, doktor prava in je bil v Aibaniji kot sodnik državni uradnik. Dr. Svit Bilali je veterinar iz Golcma, prav tako državni uradnik ter je bil šef sekcije v ministrstvu za narodno gospodarstvo v Tirani. Sabri Kiteza je odvetnik iz Korče, Ram-zi Bači je dovršil tehniko na Dunaju in je bil v Albaniji državna inženjer. Niki Ruii je bivši prefekt in bivši narodni poslanec. Džazim Kokoši je eden izmed najboljših prijateljev kralja Zcgua Za dobe režima Fan Nolija je bi', predsednik valonske občine. Zanimivo je. da je bil v času, ko so ga aretirali, v službi neke italijanske druž- Napad sa naš konzulat v Zadsni Zadrski fašisti streljali na nas konzulat, razbili vse šipe in hoteli napasti tudi konzula Split, 17. septembra, r. Iz obmejnih krajev v okolici Zadra prihajajo vesti o neprestanih velikih protijugoslovenskih demonstracijah, ki se odigravajo dan za dnem. Ko se je te dna v našem obmejnem selu Suikošami vršil velik sokolski /let, na katerem so bile prirejene navdušene jugoslo-venske manifestacije, so za dreki fašisti v odgovor priredili demonstracije proti Jugoslaviji. Demonstracije trajajo sedaj že četrti dan in so včeraj dosegle vrhunec. Demonstrante vodiijo funkcijonarji zadrske fašistična organizacije in pod njihovim vodstvom so demonstranti navalili na trgovine naših državljanov, jih demolirali razdejali; stanovanja naših ljudi in med naj.gršimi psovkami zažgali jugoslovansko trobojko. Vse to pa jim še ni bilo dovolj Neovirano so včeraj krenili pred jugoslovenski konzulat Karabinjerji, ki so že tri dni imeli priliko opazovati početje fašistične druha';, se niso pobrigali za to, da bi preprečili vsaj napad na oficijelnega predstavnika Jugoslavije, jugoslovenskega konzula. Šele, ko je nahujskana drhal že navalila na konzulat, je prihitelo par karabinjerjev, ki pa so bili mnogo prešibki, da bi zadržali množico. Demonstranti 6o obsuli konzulat s kamenjem, streljali iz revolevrjev na okna ter razbili na konzulatu vse šipe. Hoteli so napasti tudi našega konzula g. Vladimirja So kolov ič a. ki pa se je še pravočasno umaknil v poslopje konzulata in se tako izognil dejanskemu napadu. Zaradi dogodkov v Zadru vlada v vseh obmejnih krajih, zlasti tudi v Šibeniku. Splitu in drugih dalmatinskih mestih veliko razburjenje in ogorčenje. Naše oblasti so ukrenile vse. da preprečijo protidemonstracije. Stanovanja in lokali italijanskih podanikov v Dalmaciji so strogo zastraženi, tako da se Italijanom ni prav nič bati. Vse to pa seveda italijanskih optantov na našem ozemlju ne moti, da bi se še nadalje ne obnašali izzivalno in objestno, tako da je le zasluga naših oblasti. da tudi na našem ozemlju ne pride do nezaželjenih incidentov. Madžarski fabrikanti peklenskih strojev Bombe in peklenski stroji niso proračunani na svoje smrtonosno učinkovanje, nego naj dajo sovražnemu tisku gradivo za hujskanje proti Jugoslaviji Beograd, 17. septembra. M. Ze večkrat smo Ci?o.zarjali na zločinsko sodelovanje raznih teroristov, ki so jih v inozemstvu organizirali naši »dobri« sosedje, da bj izvrševali razne atentate in zločine na našem ozemlju, kakor tudi na gotove liste v teh državah, kli te zft>c~nce vzdržujejo, plačujejo, oborožujejo in jih spravljajo preko meje na naše ozemlje. Teror.^.e, k} j"h vežbajo aktivni oficirji dobro znanih so sednih držav v uporabi orožja in eksplozivov, spravljajo s pom-očjo obmejnih oblasti in organov preko meje na naše ozemlje. Tako se dela s komiti iz Bolgarije, kačaki iz Albanije in z desetino plačancev iz skupine Paveliča m Perčeča, ki se oborožujejo in vežbajo na Madžarskem in v Italiji in od tam prihajajo v Jugoslavijo. Naloga vseh teh plačancev obstoja v •tem, da skrivaj spravijo v vlake kak peklenski stroj, da izvrše kak umor iz zasede jn po najnovejši metodi, da izvrše kak napad z bombami in avtomatskim orožjem na .posamezne ustanove, kakor to dokazuje najnovejši napad na žandarmerijsko ■postajo pod Velebitom. Pri tem nj glavno materijaini rezultat uspeha, marveč v mnogo večji meri moralni učinek. črim eksplodira kak tak neklenski stroj, prinesen iz inozemstva, ali pa kaka bomba, potem je njihova vloga v istem trenutku končana. Ali je pri tem storjena kaka škoda ali ne, to je povsem postranskega pomena. V naslednjem trenutku namreč že prično svojo akcijo njihovi duševni očetje in sotrudriiki v uredništvih >Make-donije«, >Zarje«, »Reichspost« in >Magyar Orszaga« in brez izjeme vseh fašističnih listov, ki so pod skupnim vodstvom rim- ske centrale. Naloga teh listov je, da po svoje prikažejo vse te od njih inscenirane dogodke svetovni javnosti. Ob vsaki priliki je čitati na pr. v »Zavoro fascista«;: >Nova revolucija v Jugoslaviji!« — »Krvavi spopadi v Dalmaciji ,n Hrvatski med seljaki in žandarmk, ali pa poroča n. pr. »Corriere della Sera« z Dunaja: »Resen revolucijonarni poret v Dalmaciji in Hrvatski« ter pripoveduje, da imajo vstaši okrog Velebita ^uniforme in moderne puške«. >11 Popolo di Roma« seveda ne sme zaostati in piše pod na.s'o-vom: 2>Po&ret proti jugoslovenskemu režimu na Hrvatskem dobiva značaj upora.« Spopad z osmerico zločincev, ki so našli v »Italiji ne samo zatočišče, temveč tudi isdat.no Frontkampferji«, ki bodo poslali 300 mož broječo delegacijo, da v Budimpešti manifestira svoje simpatije in svojo solidarnost za madžarske revizlo-nistične oilje. Tudi vlada zelo aktivno sodeluje pri pripravah za to revizionistično demonstracijo. Vse oblasti v državi so dobile nalog, naj gledajo, da bo udeležba pri tej demonstraciji za revizijo mirovnih pogodb iz vseh krajev čim večja. Ustavitev sovražnosti med Bolivijo in Para^navem La Paz, 17. septembra. A A. Bolivija ie izjavila komisiji nevtralcev, da je pripravljena ukiniti sovražnosti, ne pa odložiti orožja, da si zagotovi varen umik svojih čet. Asuncion, 17. septembra. AA. Paraguay je sprejel predlog nevtralnih držav za sklenitev miru pod pogojem, da se obe vojski umakneta 60 km. t. j. na 60 stopnjo zapad-ne dolžine, in da se v 15 dneh bo^ivijske čete umaknejo na črto. ki teče čez 62.5 stoo. zapadne dolžine. Paragvajske čete se bodo umaknile na bregove reke Paraguay. Proslava Tyrša v Pragi Praga, 17. septembra h. Ob stoletmei rojstva Miroslava Tyrša se ie vršila zvečer po mestu velika sokolska povorka. Mesto je v zastavah in bajno razsvetljeno Pogreb ponesrečenih francoskih legionarjev Oran, 17. septembra A A. Danes bo tu svečan pogreb ponesrečenih legionarjev, ki so predvčerajšnjim med prevozom našli smrt pod razvalinami ponesrečenega vlaka v ozki, kakih 100 m gl ooki strugi, napol posušenega potoka. Za sedaj so pripravili 70 krst, treh vagonov pa še n:so mogli dvigniti iz močvirja. Nov letalski rekord London, 17. septembra AA. Letalski stotnik Huins je dosegel nov svetovni rekord. Dvignil se je v višino 13.700 metrov. Agrarna reforma v naši banovini Z imenovanjem članov upravne komisije za prehodni prevzem in definitivno dodelitev veleposestniških gozdov, ki spadajo pod agrarno reformo, je ta važni problem naredil velik korak naprej k svoji končni likvidaciji. Delo v tem pravcu se je pospešeno vršilo že vse od lanskega junija, ko je izšel zakon o likvidaciji reforme. Izločila so se ona ve-leposestva, ki po likvidacijskem zakonu nimajo več značaja veleposestev, t. j. ena, ki nimajo nad 75 ha obdelovalne zemlje in tudi ne nad 1000 ha gozda. Izločila so se tudi druga posestva, ki sicer presegajo ta maksimum, ki pa so iz raznih drugih, v zakonu navedenih razlogov izvzeta iz razlastitve. Naša banovina tvori zaradi svojih posebnih razmer v gospodarski strukturi naše države v marsikaterem oziru izjemo; pokazalo se je to tudi pri izvedbi agrarne reforme. Agrarni predpisi in zakoni v pripravljalnem času do lani so bili prikrojeni bolj razmeram v Vojvodini, kar je razumljivo, saj je tam jedro celotnega agrarnega vprašanja. Naše agrarne oblasti pa so se morale zaradi tega boriti z velikimi težavami; mnogokrat je bilo skoro nemogoče aplicirad ta ali oni zakonski predpis na razmere v Sloveniji, šele z lanskim zakonom je bilo tudi pri nas mogoče začeti s pospešenim delom. Proti agrarni reformi «n se dvigali, se dvigajo in se bodo tudi po njeni končni izvedbi dvigali ugovori in pomisleki. Zlasti se cesto sliši, da je bila v Sloveniji agrarna reforma nepotrebna, češ, da pri nas ni veleposestev v pravem pomenu besede. Nasprotniki agrarne reforme pa navajajo navadno samo njene senčne strani, ki jih tudi brez dvoma ima. Ravno tako brez dvoma pa ima še več dobrih strani. Ob uvedbi agrarne roforme smo šteli v Sloveniji 208 veleposestev s skupno površino okrog 215.000 ha. To pomeni, da je znašala površina vseh veleposestev 13 % površine cele banovine. Od skupne površine vseh 208 veleposestev ' odpade na gozdove 159.000 ha, na obdelovalno zemljo pa samo 30.800 ha. Agrarna reforma se je izvajala ločeno za gozdove in obdelovalno zemljo. Od veleposestniške obdelovalne zemljo je upotrebljeno za agrarne svrhe okroglo 17,000 ha, dočim je 13.800 ha ostalo veleposestnikom. Ako primerjamo t.o številke na primer s številkami v Vojvodini, izgleda na prvi hip res, da ni imela agrarna reforma pri nas pravega temelja in da ni bila potrebna. Vendar temu ni tako. Naš kmečki narod skoraj ne pozna večjih kmečkih veleposestev. V ogromni večini so pri nas mala kmečka posestva, ki nimajo nad 3 orale obdelovalne zemlje. So pokrajine, v katerih obsega »grunt« Ie dva orala. Posestniki s petimi do desetimi orali obdelovalne zemlje so že zelo redki. Vzrokov za ta poiav je več. Predvsem sta odločilna pomanjkanje obdelovalne zemlje sp'oh in precejšnja oblju-denost. zlasti onih krajev, kjer je zemlja plodna. Važno je tudi dejstvo, da je naša banovina v veliki meri pogozdena, saj odoade 42 % niene celotne površine na gozdove. Ako odbijemo še precejšnje povrSine neniodnega sveta, ne pride niti polovica slovenske zemlje v poštev za poljedelstvo. Razumljivo je, da naš kmet ne more pri tako pičli površini deliti svoje posesti med otroke in da je zato prisiljen iskati življenjsko možnost svojih otrok v industriji, obrti in dru gih gospodarskih panogah. Velik od stotek kmečkih otrok pa še vedno ostane na svojih domovih, čeprav ne morejo živeti od svoje zemlje. Ravno za te kmečke ljudi je agrarna reforma bila edino pribežališče, edina opora. V tisoč in tisoč primerih jim je omogočila, da si ustvarijo lastni skromni dom. Omenjenih 17.000 ha obdelovalne zemlje je bilo razdeljenih na skoraj 20.000 kmečkih družin. To pomeni, da je agrarna reforma v naši banovini, eni od najmanjših po številu prebivalstva in po površini, vsaj pripomogla ogromnemu številu sto tisoč ljudi do skromne eksistence. Gotovo socialen uspeh, ki ga ni mogoče dovolj oceniti in ki morajo pred njim obledeti vsi različni argumenti, ki se še navajajo proti agrarni reformi. Drugi del agrarne reforme, ki je izredno važen posebej za Slovenijo, se nanaša na veleposestniške gozdove. Na osnovi že imenovanega zakona iz pro-šlega leta je bilo v naši banovini s posebnimi odloki razlaščeno na korist okoliških občin skoraj 40.000 ha gozda. Tudi proti razlastitvi gozdov se pojavljajo ugovori in morda še v večji meri kakor proti razlastitvi obdelov^i.e zemlje. In vendar je država bila upravičena do tega ukrepa, kakorkoli gledamo na stvar. Ker končna ureditev tega vprašanja še ni dovolj normirana v zakonu, saj temelji na enem edinem paragrafu, in ker bo potrebno še mnogo dela in temeljitega proučevanja celotnega problema, se za enkrat ne spuščamo v podrobnejše razmotrivanje. Za enkrat naj opozorimo samo na to. da je bila država prisiljena poseči po tem sredstvu tudi z državno-obrambnega in dr-žavno-nacionalnega stališča. Nemogoče je, da bi mlad svobodni narod v svoji lastni državi ostal tudi po osvoboditvi odvisen od tujih fevdalnih gospodarjev. Večina teh gozdnih veleposestev se vrh tega nahaja ob državni meji in je z malimi izjemami last tujih državljanov. Tudi socialni duh današnjega časa se protivi temu, da bi na osnovi pred stoletji podeljenih privilegijev imela koristi od tako ogromnih delov naše zemlje samo ena oseba z najbližjimi svojci in da bi bili od te osebe odvisni tisoči in tisoči našega delovnega ljudstva. Končno je treba pribiti še gospodarski moment, da bi tudi brez agrarne reforme ta gozdna veleposestva bila prej ali slej razkosana, ker so večji del današnjemu življenju neprimerni fidejkomisi in ker trajno ne bi mogla dajati finančnega efekta, ki ga njihovi lastniki večinoma zahtevajo. Dokler se razlaščeni gozdovi ne bodo definitivno dodelili agrarnim upravičencem, v p m vrsti občinam, jih bo upravljala komisija, ki je bila te dni imenovana. Naloga komisije, v kateri so poleg narodnih poslancev tudi priznani strokovni poznavalci tega vprašanja, bo, da likvidacijo gozdne agrarne reforme temeljito prouči in čim bolj pospeši. Finančna kriza na Nizozemskem Da je gospodarska kriza svetoven pojav in da ni morda omejena le na one države, ki so se udeležile svetovne vojne, celo pa ne zavisna od notranjih političnih razmer v posameznih državah, je zgovoren dokaz tudi bogata Nizozemska. Mnogo dalje od drugih držav se je Nizozemska, ki je gospodarsko in politično konsolidirana, upirala navalu krize in držala tudi svoj državni proračun na stari višini. Lansko proračunsko leto pa je zaključila že z deficitom, ki ga ;e za enkrat pokrila še s starimi rezervami. Letos to ne gre več. Po sliki, ki jo nudijo dosedanji dohodki in izdatki v državnem proračunu, bi letošnje proračunsko leto zaključilo z deficitom nad ltf) milijonov ho-landskih goldinarjev ali nad dve in pol milijardi naših dinarjev. Ako hočemo pravilno oceniti ogromno vsoto, moramo pomisliti, da je Nizozemska tako po prebivalstvu kakor po obsegu za polovico manjša od Jugoslavije. Kakor vse druge države, skuša tudi Nizozemska uravnovesiti svoje državno gospodarstvo deloma z novimi davščinami, v prvi vrsti pa z radikalno štednjo. Ze pred pol leta je vlada imenovala pod predsedstvom bivšega finančnega ministra \Velteria posebno komisijo z nalogo, da sestavi konkretne predloge za redukcijo proračuna- Ta komisija je te dni predložila svoje poročilo, ki zahteva, da se znižajo državni izdatki za sto milijonov goldinarjev, ob enem pa povišajo ali na novo vpeljejo nekateri indirektni davki. Predlogi komisije so vzbudili na Nizozemskem splošno vznemirjenje, ker se javnost ni zavedala, da je položaj tako resen. Ker pa ie kraljevina Nizozemska priznano boga'a drŽava z dragocenimi kolonijami in visoko razvito prekmersko trgovino, je vest o njenih finančnih skrbeh vzbudila pozornost tudi po ostalem svetu. Ako pogledamo Wplterjev predlog, vidimo. da ie štednja v državnem gospodarstvu mogoča povsod le z znižanjem istih postavk. Tako hočejo tudi Nizozemci poseči pred vsem po redukciji plač državnih uslužbencev; onih 29 milijonov goldinarjev (670 milijonov dinariev). za kolikor bodo znižnli državnim uradnikom; tvori glavno postavko sanacijskega načrta. Oženjencem bo finančni minister vzel po 8°'o. samcem pa celo po I3"'n njihovih dohodkov. V zvezi s tem bo nizozemska vlada izvedla tudi še redukciio osobja v državni službi ter bo odslovila 12n/o vseh nameščencev. Osebni izdatki za univerze bodo znižani za ll°/o materiialni izdatki za vse visoke šole pa celo za 15°'o. Osnovno šolstvo bo nova štednja prizadela v drugem oziru. Dopustno število učencev v vsakem razredu bo znatno zvišano, tako da letos ne samo ne bo otvorjena nobena nova šola. marveč bo zaradi zvišanja števila učencev za vsak razred še ukinjeno veliko število doslej obstoiečih razredov. Nekaj srednjih šol bo sploh ukinjenih, ravno tako tudi cela vrsta sodišč, orožniških postaj in drugih državnih institucij. Nad vse radikalno je znižanje proračuna za iavna^dela. ki znaša 25 milijonov goldinarjev (570 milijonov dinarjev). Najbolj so prizadeta dela za zasipanje Zuiderskega jezera, ki so ukinjena skoro popolnoma, dasi je s tem deloma ogroženo doslej izvršeno delo. Oputfe se začasno vse nameravane javne zgradbe, pri onih, ki so že v delu, pa se določi počasnejši temno gradnje. Tudi' železnice je prizadela štednja in so izdatki zanje skrčeni na polovico. Za celih 13 milijonov goldinarjev bodo prikraišane razne delavske in socialne ustanove. Pristrižki v ostalih ministrstvih se gibljejo v mejah od 2 do 7 miliionov goldinarjev. Konkretnih predlogov, kateri davki naj se povišaio ali na novo vpeljejo. Welterieva komisija ni stavila, temveč je to nehvaležno nalogo prepustila vladi. Izprememba zakona o filmih Beograd, 17. septembra AA. Danes se je vršila konferenca strokovnjakov o izpre-membi in izpopolnitvi zakona o prometu filmov v naši državi. Konferenci so prisostvovali predstavniki filmske centrale, uvoznikov filmov, kinematografov in zainteresiranih ministrstev. Iz državne službe Beograd, 17. septembra AA. Na predlog ministra za trgovino in industrijo je v oddelku za kontrolo mer pri sreskein načel-stvu v Celju postavljen za kontrolorja mdarstvu držav srednje in vzhodne Evrope. Nada'ie naglaša poročilo potrebo, da se zboljšajo prometna sredstva, oziroma, da se izdelajo direktne tarife in da se bolje izkoristijo dunavska pristanišča. V poročilu se tudi priporoča podvzemanie velikih mednarodnih javnih del, pri katerih bi se zaposlilo veliko število delavcev in s katerimi bi se pritegnili k konkretnemu sodelovanju. Naposled priporoča poročilo organiziranje mednarodnega kmetskeaa kredita. Ko poroča Havasov dopisnik o tem poročilu in o poročilu, pripravljenem za finančni odbor, pravi, da se v krogih konference smatra, da je konferenca doslej znatno napredovala. Stresa, 17. sept. g. Poročilo poljedelskega odbora vsebuje osnutek pogodbe, s katero naj se reši vprašanje revalorizacije žitnih cen na dva načina in sicer: 1. z ustanovitvijo takozvenega kontribucijskega fonda, in 2. z medsebojnimi pogodbami o žitnih pre- ferencah. Višina fonda doslej ni bila določena. Zastopnik Rumunije. trgovski m ni-ster Madgearu je zahteval, da mora fond imeti na razpolago najmanj 75 milijonov švicarskih frankov. Brez tesa zneska bi bila uspešna pomoč za agrarne države neizvedljiva. Če bi bil ta predlog sprejet, fond efektivno ne bi razpolagal z vso vsoto, ker bi bile Nemčija. Avstrija. Švica in Češkoslovaška oproščene plačevanja prispevkov in bi morale zato skleniti dvostranske pre-ferenčne pogodbe. Uprava fonda bi bila poverjena posebnemu odboru pri Društvu narodov. Glede odškodnine vsebuje osnutek določbe, po katerih bi se izvozne države obvezale, da bi vodile liberalno in zmerno carinsko in trgovsko politiko O vprašanju angleške udeležbe še vedno živahno razpravljajo in ugibajo, dasi je gotovo, da se Anglija ne bo udeležila skupne akcije. Italijanski listi zatrjujejo sicer danes da je angleška delegacija v zadnem trenutka dobila navodilo, naj svojega odklonilnega stališča ne formulira kategorično, izjave poslanika Addisona pa se niti najmanj ne dajo tolmačiti na dva načina in tudi z milejšo formulacijo se angleška odklonitev ne more izipremeniti. V finančnem odboru konference je bilo dopodne v razpravi poroči'o o izidu p°ga-janj. ki ga je izdelal belgijski delegat. Razprava je bila zelo kratka , ker so države dolžnice poročilo kratkomalo odklonile z utemeljitvijo, da upoštevajo samo stališče drž?v upnic. Nato je bil imenovan pododbor. ki je moral izdelati ponovno poročilo in pri tem upoštevati želje držav dolžnic. Ta pododbor je znatno izpremenil poročilo in sicer posebno glede skupnega fonda. Nemški zastopnik v finančni komisiji ie izjavil, da bi bil skupni fond upravičen Is tedaj, če bi šlo samo za valutni fond. ki bi bil pod kontrolo mednarodne banke za pla« čilo. FilatelistiČna razstava v Zagrebu Zagreb, 17. 9er>tembra n. V poslopju tehnične fakultete je bila danes dopoldne v navzočnosti zastopnika pokrovitelia prestolonaslednika Petra in predstavnikov raznih kulturnih ustanov in organizacij otvorjena filatellstična razstava Hrvatskega filateli-stičnega društva. Predsednik društva, upokojeni major Fran Gregorič. ie imel pri lej priliki predavanje o filatelizmu pri nas. Prvi glavni dan prvenstva JLAS Prvi del prvenstva je prinesel nov jugosiovenski rekord na 1500 m (Tučan) in izenačenje rekorda na 200 m (Jamnicky) — Odličen debut 2orge Zagreb, 17. septembra, n. Danes ie bil glavni dan lahkoatletskega prvenstva, ki mu je prisostvovalo za delovni dan prav lepo število gledalcev, preko l000. Tekmovanje ie pose-tii!o več odličnih oseb. med ndimi general Kneževič iz Beograda, župan mesta Zagreba dr. Krbek, pomočnik bana in predsednik SSS dr. Hadži, več univ. profesorjev, med iiijnmi predsednik Haška, prof. Karlovič in dragi. S:>ortni izkupiček prvega dne ni bil ravno velik: en nov jugosiovenski rekord in en izenačeni rekord, to ie bilo vse. Pričakovalo se ie več! Tudi ostali rezultati niso bili baš najboljši. V izborni formi sta trenutno Jamnicky in Tučan. Tudi Zorga, ki je tekel na 1500 m izven konkurence, je prispel na ci!-va po rodu Bertolova. učiteljica. Soprogu zap-išča hčerko in sina. Pogreb blage go^pe bo jutri. — V Ptuiu je umrla gospa Ana Ramša kova v 571etu starosti, soproga uglednega pekovskega mojstra. Včerai ob 17. so jo položili k večnemu počitku. — Pokojnim blag spomin, žaluiočim naše iskreno sožalje! VrPmAnelra iinnnvpfl Zagrebška vremenska napoved za danes: Pretežno vedro, stalno, topleje. — Situacija včerajšnjega dne: Barometrski maksimum še vedno prekriva večji del centralne in južne Evrope in se«a do vzhodnega roba. Nad severnim Atlintikom ie začela barometerska depresija močno napredovati proti kontingentu za anticiklcmo. ki se umika proti vzhodu. Pritisk ie v splošnem padel za 0.5 do 4 mm. najmanj v južnem Primorju. največ na severozapadu. Temperature so lokalno porasle za 1 do 3 stopnje. sicer pa so večinoma j>adle za 1 do 5 stonenj, najbolj v Primorju in na zaoadu. Dunajska vremenska napoved za nedeljo: Vi gotovo, da se bo lepo vreme nemoteno držalo vso nedeljo Naši kraji in ljudje Naša nepozabna Istra V Zagrebu je pravkar izšla odlično opremljena knjiga »Nezaboravna naša Istra«. Ž njo smo dobili po plemenitem prizadevanju izdajateljev in urednikov tega ilu-itriranega zbornika, gg. dr. Iva Ražma in - -ata Pečarja, knjigo, kakršno smo že dolgo pogrešali. »Nezaboravna naša Istra« vsebuje najprej daljši pregled geografskega, narodopisnega, zgodovinskega, gospodarskega in kulturnega stania vsega z Jugo-sloveni naseljenega ozemlja, ki je po ra-pallski pogodbi prinadlo Italiji. Pojem Istre, že v prejšnjih časih zvane »tužna Istra« je torej razširjen tudi nad tržaško okolico. Goriško, Kras, Notranjsko. Povsod je danes »tužna Istra« in nad vsem ozemljem, strnjenim v trpljenju zatiranega naroda; zveni otožna pesem »Popuhnil ji tihi vetar i odnesel M iri krunu«. Italijanski naziv ».Tuli i a sk a Benečija« ali po njem prikrojeni »Julijska krajina« ne more pomeniti za nas toliko kot ime Istre, stare Istre, ki nad ni i bedita svetli senci škofa Dobrile in dria Matka Laginje. Po omenjenem pregledu z zgoščenimi, vendar pa dovolj izčronimi podatki o naših nenozahnih nokrajinah, se vrsti dolg niz izbranih slik. Zastopane so vse pokrajine: Istra, Trst. Goriško, Reka, Za-der; iz vsake imaš nekoliko krajinskih motivov, človeških tipov in narodnih noš. Od Suša k a do Reke se vije pot naokrog po vsej Istri, z-riema tuti otoka Cres in Lošinj. doseza Trst in zaviie proti Sežani na Notranjsko do Postojne: gre mimo Gorice v Vipavo in Idrijo, dokler tega pestrega filma naše nenozabne zemlje ne zaključijo tri slike Zadra. Koliko lepih motivov in obenem prepričevalnih dokazov o bitju in žitju našega, tinično slovanskega ljudstva na istrsiki grudi, je zbranih v tej knjigi! Omenjamo samo nekatere: »Pogled na Istro iz hrvaškega primorja«, »Pogled na Udko iz Kastva«, »Pogled iz Istre na hrvaško primorje«, »Opatija«. »Voloska«. »Lovrana«, »čič z l ~ke«, »Ženski tipi lz okolice Opatije«, »Ueka z zapadne strani«, »kabin«, »Ženski tipi iz južne Istre«, »Pazin«. »Kmet iz Kr-šana«, » Buzet«. »Zrenj«, »Motivi s Čresa«, »Sežana«, »Sv. Peter na Krasu«, »Gorica«, »Virnava« i. dr. Vse te slike so kakor pesmi o tihi, s stoletnim trpljenjem in veseljem našega ljudstva prežeta lepoti teh kra-jcv. Knjiga bo posebno dobrodošla rojakom iz širne Istre, ki so jih razmere na rodnih tleh pregnale iz krajev, kjer rožmarin najlepše diši in kjer se srce najbolj razširi in razpoje v spominih na mladost. Tako opremljena krni ga bo lahko izšla tudi v tujih jezikih kot dokument dejstev, ki se m? dajo z ničemer zbrisati. resnice, ki tudi pred najbolj nasilnim imperializmom 0'Stanc resinica. »Nezaboravna Tstra« je posvečena spominu dr. Matka Laginje. Uvod je napisal dr. Ivo Ražem. Tu označuje namen knjige takole: »... da se na t.aj način, kako kod ku-če tako i u stran-o.m svijetu, manifestira slavonski karakter ovog prelaznog mosta izmeclju dviju država na obalama Jadrana. One bi mogla da nadju puta v načine za raz vi tak dobrih sirsjednih odnosa, koji so i te tako potrebni čitavom čovječamstvu, narocito v današnje tel" ko doba opče po-Jitičike napetosti i gospodarske depresije.« Naj še omenimo, da je knjiga natisnjena r.a finem belem papirju; vsako sliko obdaja umetniški okvir po motivih iz istrske nreslice. besedilo je opremljeno z zemljepisnimi kartami, s tipi, in narodne noše so preproducirane po slikah prof. Saše Šantla, prof. I. iv. Janovskega, L. Kleinmonda in N. Arsernovica. Ostale so posnetki izbrali:/. fotografij. Knjiga je vezana po osnutku slikarja Rašice. Naj bi brez nje ne bilo nn-bene imovitejše »primorske« hiš.e: slikov-nica Istre nam bodi spomin in opomin! Knjiga stane Din 200. Cisti dobiček gre v nacionalne, kulturne in socialne namene. Redek jubilej uglednega obrtnika Tržič, 17. septembra. Čevljarska zadruga v Tržiču ie med najstarejšimi strokovnimi udruženjii v dravski banovini. Njena zgodovina sega skoro tri sto let nazaj. Odikar pa obstoja, ne pomni, da bi bil kdo njenih članov praznoval tak jubilej, kakor ga letos praznuje njen dolgoletni odbornik in tudi načelnik g. Karel Dobrin, čevljarski mojster v Tržiču. Jubilant se je rodil 28. januarja 1865 v Tržiču, kjer se je tudi izučil čevljarske obrti. Komaj 17 let star je začel na svoje in dobil obrtni list za čevljarskega mojstra. Starši, so mu po tedanjem načinu kupili leta, da je postal polnoleten in oblast mu je izdala obrtni list za samostojno izvrševanje čevljarske Obrti, ki jo je začel Vilko Mazi: Z avtom v Alpe Mehak sedež v košatem Mercedesu, tri tedne vožnje po najlepših alpskih cestah, brezplačna hrana in prenočišče v prvovrstnih hotelih, kaj ne, dragi moji, to je tema, za katero me je lahko marsikdo po pravici zavidal. Samo enega je manjkalo: nekaj več lepega vremena, potem bi bilo vse to res kakor pravljica iz Tisoč in ene noči. že na vrhniških klancih se je nebo sumljivo mrenilo, in ko smo se ustavili na meji v Planini, smo že ugibali, ali ne bi kazalo razprostreti strehe. Odložili smo to neza-željeno namero do vrha Ravbarkomande, kar se je izkazalo za jako pametno, kajti nad Postojno je že mežikalo solnce. Ogromne vojašnice in druge nove stavbe stoje ob cesti. Električni daljnovodi pre-prezajo mesto, ki ima komaj še v svoji sredini nekaj lica stare Postojne. Pa še tam je vse nekam prazno brez Vilharjevega spomenika in nekam tuje ob prisiljenih napisih nad gostilnami in trgovinami. Samo kak obraz je še iz nekdanjih časov, vsaj njegove oči še sijejo po domače, ko se prijazno ujamejo z našimi pogledi. Lepa, gladka cesta teče pod Nanos, čez Senožeče na Opčino. čim bliže gre k Trstu, tem bolj je negovana. Z obeh strani jo spremlja gost špalir belo-črno pobarvanih vitkih kantonov. Nobenega prahu ni za avtomobilom, čeprav drvi ponekod z 80 km in še več. Nobene kotanje v sivem asfaltu. Kakor po parketu teče voz. izvrševati konec avgusta 1882, torej ravno pred petdesetimi leti. Jubilant je kot eden najuglednejših čevljarskih mojstrov tržiškega okraja za časa svoje samostojnosti izučil celo vrsto odličnih pomočnikov in mojstrov in izvežbal skoro nešteto vajencev. Svoje sinove, pet po številu, j'e> vse posvetil obrtni stroki, ker ie vedel, da je samostojna obrt gotovo najbolj neodvisen poklic. V čevljarski stroki se uveljavljajo za očetom štirje sinovi, eden pa se je posvetil mizarstvu. V času svojega delovanja v javnosti je zavzemal razna mesta v občini, v zadrugah in drugih korpora-ciiah, nikdar pa ni pozabil, da je obrtniku potrebna naprednost. Svoije-ga prepričanja ni nikdar skrival, vedno je neustrašeno poka>zal. da je naša rešitev v naprednosti. Redkemu jubileju 50-letnice izvrševanja čevljarske obrti se pridružuje vsa tržiš,ka javnost in želi jubilantu z njegovimi stanovsikimi tovariši vred še obilo uspehov v bodočnosti in miren potek življenjsko jeseni. Za javno prizadevanje njegovega obrtnega delovanja ga je čevljarska zadruga izvolila za svojega častnega člana in mu podarila umetniško d i pl o m o.___ Pri prehlajenju, hripi, vnetju v vratu, oteklih mandljih, živčnih bolečinah, trganju v udih storite dobro, če poskrbite za vsakdanjo izpraznjen je črevesa s tem, da popijete pol čaše naravne »Franz Josefove« greneice. Po sodbah univerzitetnih klinik se odlikuje »Franz Josefova« voda radi sigurnega učinka pri prijetni uporabi. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. pina preosnovala v jadralno letalsko skupino, h kateri lahko pristopi vsak, ki se zanima za letalstvo. Ta skupina je odpotovala letos 18. avgusta z letalom in vsem potrebnim provijantom na Pohorje, kjer je bil na idealnih višinah Velike kope, črnega vrha, Jezerskega vrha in drugih okoliških hribov na posestvu grofa Thur-na osemdnevni jadralni tečaj, na katerem je bilo napravljenih 77 povsem posrečenih startov. Ker naša idealna mladina nima zadostnih sredstev za nadaljnje dviganje jadralnega letalstva v našem mestu, naj bi priskočili na pomoč meceni, ki jih ima inozemstvo ravno za ta šport mnogo, in pomagali letalskemu naraščaju do drugega prepetrebnega letala in hangarja, ki ga je na posestvu grofa Thurna projektiral že arh. Ljubo Humek. Pa tudi pri oblastvih naj bi naletelo stremljenje nadebudne mladine na primerno razumevanje in podporo! Mladi zmagovalec pionirji jadralnega letalstva Maribor, septembra. V Mariboru že davno ni več nova želja po razvoju in napredku letalskega športa, predvsem jadralnega letalstva. Toda majhna so pri nas sredstva, ki bi jih naša idealna mladina megla s pridom uporabiti v svojo in bodočih generacij korist, šele v takih primerih se zavemo, kako revni smo nasproti inozemstvu. Komaj dobra 3 leta so minila, odkar je Ljubljana nabavila prvo jadralno brezmotorno letalo. Istočasno, ko se je gradilo ljubljansko letalo, so mariborski realčani zgradili lastno prostonoseče jadralno letalo. S pomočjo mariborskega Aerobluba je potem na-daljevala poskuse tukajšnja posebna akademska letalska skupina, ki je zgradila svoje letalo in ga razstavila na dobro obiskani razstavi v telovadnici meščanske šole. Prve poskuse je napravila pri Sv. Marjeti v Slovenskih goricah. Letos pa se je akademska letalska sku- Pri letošnji tekmi harmonikarjev na ljubljanskem velesejmu preteklo nedeljo je v mladinski skupini zmagal Pavle Kosec iz Velikega Mengša in dobil kot 1. nagrado izvrstno gitaro. Okrevališče za otroke Ljubljana, 17. septembra. S 1. oktobrom otvori Higijenski zavod v Medvodah stalno okrevališče za otroke obeh spolov v dobi od 4 do 16 let. Sprejemajo se slabotni dečki in deklice, ki so zaostali v telesnem razvoju, rekonvalescenti, lahko živčno bolni in otroci z vsemi po-eetnimi, nenalezljivimi oblikami jetike (pljuč, žlez, kosti, členkov itd). Okrevališče bo imelo stalnega hišnega zdravnika in specijalista za tuberkulozo. Bolniki se sprejemajo vse leto proti plačilu dnevne oskrbnine Di.n 25.—. Zdravniško delo, nega bolnikov in bolniški materijal se ne zaračunava posebej. Za dijake srednjih šol je nekaj polovičnih in brezplačnih mest Bolniki se sprejemajo v okrevališče samo na podlagi predpisano kolekovane prošnje, opremljene z zdravniškim spričevalom. Prošnje se vlagajo pri Higijenskem zavodu ali pa drž. šolski polikliniki v Ljubljani. Ugotovitev istovetnosti pri Ha j din/1 povožene ženske Ptuj, 17. septembra. O najdbi strašno razmesarjene ženske, ki jo je povozil vlak pri hajdinski postaji. je »Jutro« že poTocalo. Orožniki so po napornem poizvedovanju ugotovili, da gTe za 42 letno služkinjo Ivanko Novakovo, doma od Sv. Tomaža pri Ormožu. Ivanka ie služila do 14. julija pri nekem tuka.j- V jutranji soparici leži Trst. Komaj, da se vidi nekaj morja za njim. Narodni dom je spet pozidan, neko tuje ime se pase na njem in ogromno palačo so postavili pre-denj, da mu zakriva pogled na nekdanji široki trg. Pred cerkvijo sv. Antona še mrgoli ribiških čolnov .kakor nekoč. Med stojnicami branjevk ujamem tu pa tam slovensko besedo ... še lepša, razkošnejša je cesta, ki hitimo Xx> njej ob Miramaru proti Devinu in na Doberdob. Grmovje in osat zaraščata neštete kaverne, ki se vrstijo ob cesti. Prazne in mračne buljijo v megleni dan, kakor strašne oči mrzlih lobanj. Gledajo nepremično na goste grobove v ogradah, kjer počivajo katakombe tistih, ki so iskali v njih zavetja pred besno furijo vojne. Samo roji cikad motijo nekje med tem kaosom grmovja in kamenja s svojim rezkim šče-betom hladno tišino, ki se je vsedla na to tegobno pokrajino. Strašno grize v uho ta ščebet, kakor da se s pošastno naglico odpirajo v njem krvavi foliji doberdobske tragedije ... Preskočimo zeleno Vipavščico. Tudi pri nas bi ne bilo napak, če bi postavili tako ob mostovih table z napisom potoka ali reke. Tujcu je taka orijentacija gotovo dobrodošla. Za razsežnim letališčem v Mirnu dosežemo Gorico. Stari grad nad njo je še s silo otel nekaj svojih zidov. Mesto samo pa je vstalo v novo življenje. Kalvarijo prekrivajo krošnje novega drevja. Nova cerkev vabi na Sveto goro. čez obnovljeni solkan- V Gabrjih pod Gorjanci so prejšnjo nedeljo blagoslovili novi vaški vodovod. Lepe svečanosti se je udeležil tudi g. ban ski most drvi vlak točno po voznem redu. Strojevodja pazi na odmerjene mu minute. Potniki se sklanjajo skozi okno in kažejo razvihranih las na zeleno Sočo. Gledajo in uživajo lepoto dneva, ki se jim ponuja. Kaj bi vraga sentimentarili ob pošteno plačani vozovnici... Onkraj Kobarida udarijo težke kaplje v voz. Gore se zagrinjajo v težke megle. Avto je treba pokriti. In tako se vozimo skozi Bovec. Zaman iztezam glavo proti Rom-bonu, da bi videl zdaj od te strani skalovje, na katerem sem prebil strašno zimo petnajstega leta. Šiloma tiščijo megle prav do Ravelnika, da ne vidim ne ene tistih kotanj, ki sem se tolikokrat zatekal vanje pred granatami. Saj res, čemu bi iskal časov, ki so jih zakrila dolga leta! V Spodnjem Logu čujem iz černutove gostilne hri-pavo pesem vinskih bratcev. Takrat sva bila v tej visoki hiši sama s poročnikom Kuhljem. ždela sva ob pohlevnem božičnem drevescu brez besed, misli onkraj Mangarta in Jalovca, ki sta segala s svojimi težkimi zasneženimi stenami v Koritnico. Hm, kje je že to! Samo tisti senik stoji še pod Predilom, ves tak kakor takrat, ko sem poslušal v njem na prgišču sena dolgo v noč škrabljanje dežja po skodlah in se je od nekje daleč valil nepretrgan odmev topov. Za en sam hip se mi je oglasila v spomin ta prečudna muzika tiste noči. Zaprl sem oči, pa me je zazeblo do mozga. Nekje iz najtišjega kota duše je za vpilo: »Da, od dekleta si se vračal! Mar ti je bilo dolge poti in deževne noči, ko si bil pa še tako Velik zavitek. . . . zdaj Dinar 4.50 Mali zavitek .... zdaj Diriar 3.— pri vedno enaki kakovosti! šnjem krojaču, kateremu je pred odhodom izjavila, da gre iskat službe v Maribor ali Zagreb in da bo izvršila samomor, če je ne dobi. Od tistega dne dalje ni bilo o njej nobenega sledu. Nedvomno je izvršila revi-ca v obupu, ker ni dobila službe, samomor, kar se da sklepati tudi iz tega, da je bila slabo oblečena, bosa in vsa sestra- dana. čim se je ugotovila istovetnost uboge služkinje, so blili njeni starši po orožnikih obveščeni o tragičnem dogodku. Ne" srečna žrtev bede je bila pokopana na Hajdini. Grenčica Hunyadi Janos je najzanesljivejše in najidealnejše odvajalno sredstvo. Mariborčan pri profesorju Piccardu v Benetkah Ko je profesor Piccard po srečnem povratku iz stratosfere bival v Benetkah, se mu je priključil tudi tajnik zavarovalne družbe »Vardar« iz Maribora g. Karel Kraus (na sliki levo od Piccarda). Pogovarjala sta se o zavarovanju, vendar se pa gesp. Krausu ni posrečilo, da bi sklenil z neustrašenim junakom stratosfere pogodbo za nezgodno in življenjsko zavarovanje. Aretacija senovskih roparskih vlomilcev Požrtvovalnim orožnikom se je posrečilo prijeti del roparske tolpe, ki je v zadnjem času strahovala ves brežiški srez Senovo pri Rajhenburgu, 17. sept. V noči od 13. na 14. t. m. je bila v naši dolini na pohodu večja vlomilska tolpa. Okrog 11. ponoči so skušali vlomiti pri trgovcu Blažu Jeričku v Rajhenburgu, kjer so bili prepodeni. Kmalu nato so vlomili pri čevljarju Geršaku, kjer so bili tudi prepodeni in je eden vlomilcev s puško ustrelil v sobo. Le po srečnem naključju g. Geršak ni bil zadet. Ob pol 1. so vdrli na Senovem v trgovino g. Jerička Antona Zunanja vrata so vlomili in pri tem ropotu se je ga. Jeričkova prebudila m poklicala svojega moža, ki je streljal na vlomilce in poklical na pomoč c rožnike, vlomilci so morali zopet brez plena po- mlad, tako zelo mlad! Mar ti je bilo fronte, ki si ji utekel za en dan, da morda naslednjega dne že klavrno pogineš na njej...« Rajbeljsko jezero je tonilo v mrak, ko smo zavijali po serpentinah s Predila. Par stolčenih zidov je ostalo od nekdanje utrdbe in Hermannov lev še leži pod orjaško piramido, čudo božje, da ga niso razbili, zakaj cele noči so se vozile tja iz Neveje težke granate. Tako smo bili že navajeni njihovih oglušujočih eksplozij, da nam je bilo dolgčas, če so za kako uro prenehale. Zaman so iskale naših ljudi, ki so namesto preko Predila ubirali varno pot po dolgem rovu iz Rablja v Log, kar gotovo ni bilo znano gospodom strategom v Ne- veji. . .. . . ... Na italijanski carinarnici proti Avstriji še enkrat velika, črna silhueta ducejeve glave, kakor smo jo videli danes že morda stokrat na vsakem količkaj pripravnem zidu po vaseh in na skalah ob cesti. Prve luči so se užigale v Beljaku, ko smo hiteli do našega prvega prenočišča. (Se bo nadaljevalo.) SLADKORNOBOLNI! Kako se sladkor .odpravi, kako se zopet postane delazmožen in življenja vesel, tudi brez nadležne diete, vam pove pojasnjujoče pismo št. 3 o novih potih zdravljenja z navdušenimi priznanji tu- in inozemstva o presenetljivih uspehih brez diete. Dopisovanje nemško. Chemische Fabrik Lutčgia G. m. b. H. Kassel 332, Nemčija. 244 begniti. Zbrali so se pri elektrarni, kjer je ustrelil enkrat nanje rudniški nočni čuvaj in so mu roparji odgovorili s puškami, čez nekaj časa pa so že vlomili v trgovino Delavskega doma, kjer so po izjavi g. poslovodje odnesli denarja za 8.000 Din. Vse se je izvršilo v času pol ure, kar kaže na silno drznost roparjev. Orožniki so bili takoj za njimi in ob 2. ponoči je prva patrulja že dohitela skupino vlomilcev na Velikem Kamnu, kjer so že imeli spravljen plen iz Anderluhove trgovine, ki so ga morali pustiti na cesti. Razbojniki pa niso takoj pobegnili, nego so napadli orožnike in razvila se je pravcata bitka. Ker pa so orožniki vztrajali, so se vlomilci naposled razkropili. Zasledovanje se je vršilo še naprej v smeri Zdole.Brežice. Vlomilci so bili vsi dobro oboroženi in so eno puško pri zasledovanju odvrgli. Vso zasledovalno akcijo sta vodila komandir postaje na Senovem g. Košar in narednik vodnik iz. Brežic g. Ferlič. Drugega dne je še dospel na Senovo komandir čete iz Celja kapetan g. Mehle z ojačenjem. Ljudstvo je z razumljivo napetostjo pričakovalo izida zasledovanja. Na. in včeraj v petek je prišlo obvestilo, da sta dva orožnika iz Brežic ujela tolpo 6 vlomilcev, a 5 vlomilcev je pobegnilo. Teh 6 roparjev ie bilo privedenih na Senovo. Ljudstvo se je kar oddahnilo, ko je zvedelo za to novico. Ob 13. so bili ujeti vlomilci že v zaporu na Senovem. Tolpa je zadnje dni strahovala ves brežiški srez, saj je bilo v zadnjem času skoro vsako noč izvršenih po več vlomov. Na Senovem so bili vlomilci razdeljeni na dva oddelka, ki sta bila oba dobro oborožena in sta morala oba dobro poznati stranska pota. Gotovo so med temi vlomilci nekateri, ki so svoječasno delali na Ruštanju pri Dukičevem podjetju. Vsi so doma iz okolice Zlatarja—Bistrice in pravi tipi roparskih vlomilcev. Vsi seveda zatrjujejo, da so nedolžni, toda dokazi so jasni, da so pravi krivci prišli v roke pravice Le izredno vestni in požrtvovalni službi našega orož-ništva gre zahvala, da je ta tolpa tako hitro prišla za zapahe. Upamo, da bo tudi druga polovica kmalu v verigah. Ob tej priliki prosimo pristojno cbla-stvo, da moštvo postaje na Senovem primerno pomnoži, ker je rajon obsežen m služba izredno huda za orožnike. rezrite da vab ne predre sreča! Da omogočimo nabavo srečk vsem onim, ki nameravajo igrati v novem kolu državne razredne loterije in nimajo prilike kupiti si jih v naših prodajnih uradih, smo natisnili spodaj naročilnico, ki jo naj vsakdo točno izpolni in takoj odpošlje v kuverti na naš naslov. Naročene srečke bomo vsem pravočasno poslali. Žrebanje L razreda se bo vršilo že dne 11. in 12. oktobra. Zadružna hranilnica r. z. z o. z. LJubljana, Sv. Petra cesta 19. Odstriči! Odstriči! Naročilnica« Zadružna hranilnica r. z. z o. z. v Ljubljani, Sv. Petra cesta štev, 19 Pošljite mi___četrtinske srečke državne razredne loterije po Din 50.— ______polovične srečke državne razredne loterije po Din 100.— __cele srečke državne razredne loterije po Din 200.— Pošljite mi položnice, da Vam iznos nakažem. — Iznos Vam istočasno nakažem. Točno ime in priimek ter ostali naslov:----- liprehod na Sušak Avtobus — direktna zveza Ljubljane z morjem — Na Sušaku se kriza skoraj ne pozna — Gospodarski problemi največje luke Jugoslavije nekje malo čez Kolpo, in ko potem prideta v voz, napolnila ves prostor s svojo mehko, slikovito, napol slovensko, napol hrvatsko govorico. Po hribih, v katere se peljemo, stoji sam les, sam les, po cesti nam nasproti prihajajo vozovi, polni lesa, in še v pomenku teh dveh kmetov od Kolpe: les, vse težko bogastvo in vsa težka revščina naših dni. Tako se vozimo čez klance, kočevske vasi bežijo mimo nas, na trati pod cesto se v jutranjem solncu igrajo pastirji. Cesta ni več tako prijazna, kakor je bila v dolini, toda šofer je na teh klancih in ovinkih doma, človek lahko čisto brez skrbi sedi na svojem sedežu in gleda svet, ki se na široko odpira pred njim. Če zjutraj ob petih pred Mikličem, Uni-cnom ali pa češnovarjem vstopiš v Pečni-karjev avtobus, spočetka najbrž niti malo ne moreš slutiti, kakšna doživetja te čakajo v teh šestih urah vesele, pisane vožnje od Ljubljane do Sušaka. Ljudje, ki sedijo na mehkih sedežih, se ti zdijo kakor ljudje, ki se vozijo z avtobusi na tistih idilično kratkih progah do Ježice, Beričevega ali pa do Vevč — vse je tako lepo po domače, nič tiste utrudljive nestrpnosti, s katero ljudje, ki so nekam daleč namenjeni, ponavadi stopajo na vlak in od katere za-dremljejo že tam nekje pri tretji ali pa sedmi postaji. In tako teče avtobus po ulicah še napol speče Ljubljane, cestni po-metači, ki so delali vso noč, pravkar opravljajo svoje zadnje širokopotezne zamahe, težka, starinska vrata mestnih hiš se škri-paje odpirajo in stare, sive ženice stopajo na čisti tlak, da bi pomolile v šentklavžu ali pri frančiškanih. Potem avtobus polagoma zavije iz mesta, hiše postajajo bolj redke, dan polagoma rase, v belo haljo oblečeni .šofer ravna voz skozi vasi proti Škofljici, psi pritekajo lajat s svojih dvorišč — in polagoma postaja vožnja lepa in zanimiva, kakor so pač vse vožnje z avtomobilom, namenjenim kam daleč. Čudovite so te pokrajine na dolenjsko in na kočevsko stran. Tam okrog želimelj se prične bogat, neskončen gozd in trgi, mesta in vasi so kakor bele vaze sredi njega. Cesta teče skoraj ves čas po sa- em, vsak človek, vsak voz, vsaka hiša, ki jo srečaš, ti vošči prijazen dober dan, od daleč pa te gledajo Krim, Kurešček in Sv. Ahac in zdi se ti, kakor da bi vsi skupaj najrajši šli s teboj. Tam na mogočnem knežjem Turjaku po teh gozdovih, po hribih in vaseh so se pisala velika in težka poglavja naše zgodovine, tam z Raščice, tam od Velikih Lašč, tega slovenskega Weimarja, kakor pravijo, so prihajali možje, ki so postavljali mejnike naše povestnice -— toda vsi ti kraji so tako lepi in tihi v svoji skromnosti, nič slave, nič prevzetnosti ni na njih, samo naše vasi so, kakor je pač tisoč drugih slovenskih vasi. — Ob cesti nekje onkraj Velikih Lašč šotorijo cigani — ti mali popotniki iz velikega sveta, in si kuhajo zajtrk: cesta, po kateri se vozimo, ni kar tako, to je cesta, ki drži na Sušak, in kakor je razvoj v zadnjih dveh desetletjih zasukal stvari, je Sušak za Slovenijo okno v svet. V Kočevju kratek odmor. Potnikom v avtobusu so spotoma noge morda že malo zaspale — treba bo malo izstopiti in pre-gibati ude. V krčmi sedi nekaj kočevskih purgerjev in dvoje popotnih ljudi, ki bi se rada čez vse te klance in skozi vse te brezdanje gozdove prepeljala do Broda, do Delnic ali kam. Dva kmeta sta, doma tam Potem se cesta polagoma prevesi, pot se nagne v čudovito dolino Kolpe. Tam med travniki teče ta mala, prijazna reka, ki deli Slovence in Hrvate — pa tako, da si skoraj roko lahko podajajo čez njo; svoj čas pa je imela svojo veljavo v zgodovini, bila je meja skoraj med dvema državama — in iz tistih časov se še danes imenuje prijazna kmečka vas na kranjski strani: Čolnarji. Z Broda na Kolpi se cesta spet pne navkreber, dokler ne pripelje do Delnic, do te dolge, gosposke slavnoznane vasi, ki je središče divjega Gorskega kotora in kjer začne široka, bela cesta držati naravnost na Sušak in na morje. Ves čas potniki vstopajo in izstopajo. Za kraje, ki jim je na vse strani brezupno daleč do železnice, je avtobusna proga Ljubljana-Sušak edina zveza, po kateri imajo dostop do sveta in svet do njih. Direktna železniška zveza Ljubljane z morjem, o kateri je bilo svoj čas toliko gorečih debat v javnosti in ki je v resnici velikega, življenjskega pomena za Slovenijo, je do danes ostala samo osnutek in problem in pri gospodarskih razmerah, v katerih smo, tudi ni mogoče upati na skorajšnjo realizacijo te ideje. Avtobusna zveza je pri tem stanju stvari velika gospodarska pridobitev za vse kraje od Ljubljane do morja. Od Delnic dalje se cesta polagoma spušča proti morju. Avtobus vozi skozi vasi, ki so bele in gosposke kakor mesta pri nas; po bregovih gozdovi, gozdovi. Potem začne pokrajina polagoma dobivati lice, kakor ga ima svet blizu morja: solnce pripeka, bregovi so sivobeli in goli, sredi kamenja umirajo žalostne rože, po vrtovin ob hišah, kjer je dovolj zavarovane zemlje, pa cvete razkošna rast. In potem se človeku naenkrat odpre razgled: med sivimi otoki zeleno morje, nekje na levi Trsat in razvaline Frankopanskega gradu pa Sušak in Reka pod njim na desni Istra z belo Opatijo. Avtobus pa brzi še vso uro po številnih, slikovitih serpentinah, da se Kaj sta doživela pred sto leti dva Slovenca v Ameriki Dva Semičana, stara triindvajset in petindvajset let, krošnjarja, sta prepotovala pred približno sto leti .del Nemčije. Tam sta se pa odločila za potovanje čez veliko lužo, nakupila raznega blaga in se vkrcala v Bremenu na ladjo, jadrnico. Za prevoz s prehrano sta plačala 84 florintov. Iz Cincinnatija, kjer sta se naselila, sta opisala v obširnem pismu svojcem potovanje in prve vtiske bivanja v Ameriki. Njihov prevoz čez morje je trajal polnih osem tednov in pet dni. Vsekakor je zanimivo či-tati o tem danes, ko preplovejo luksuzne morske palače morje v treh, štirih dneh in je še krajše potovanje po zraku vprašanje bližnje bodočnosti. Pisma, ki jih je objavila v nemškem prevodu takratna »Carniolia« (1. 1840.), vsebujejo naslednje: s>V petek pred vnebohodom sta se vkrcala v Bremenu za Ameriko dva Semičana in se kot pobožna Kranjca priporočila Mariji in vsem svetnikom, da bi jima bili spremljevalci in pomočniki v sili. že prihodnji dan je nastal silen vihar, ki je trajal od sobote zjutraj do torka zvečer. Ob binkoštih je bilo lepo vreme, takoj nato pa je bilo morje tako viharno, da so že vsi obupali. Od 132 potnikov na ladji je bilo samo dvanajst delno zdravih. Tudi naša dva Semičana sta obolela, a sta bila čez dva dni zopet na nogah. Na dan sv. Trojice je postalo morje zopet mirno in sta opazovala naša potnika v njem kaj čudne reči in živali, še večkrat so bili silni viharji. Nekoč je bil vihar tako silovit, da so morali mornarji zviti jadra in je pri tem neki mornar padel v valove, ki so ga takoj zakrili. Ladjo je gnalo kakih dvesto milj nazaj. V soboto po Petrovem jim je prišla naproti ameriška ladja »Louis« in sporočila, da je zemlja blizu. V nedeljo na Urho-vo so zagledali kopno in vrgli sidra. V ponedeljek so se izkrcali, prišli za dva dni v karanteno in nato nadaljevali pot z ameriško ladjo v New York, kjer so jih Američani in Nemci veselo sprejeli. Glede prvih vtiskov in življenja v Ameriki sta pisala podjetna Semičana nastopno: V New Yorku sva ostala dva dni. To mesto je zelo veliko in bogato. Samo par-nikov je tristo, drugih jadrnic pa nad tisoč. Nato sva šla krošnjarit izven mesta. Kako hudo nama je bilo, ker nisva poznala nobenega človeka in se nisva mogla z nikomer razgovarjati, nikomur odgovarjati! Sedaj pa nekoliko o ameriški zemlji. Zemlja je zelo lepa in dninar živi tukaj bolje kakor pri nas gospodar, kmet boljše kakor pri nas trgovec. Tukaj ni nobenih knezov, grofov in baronov, temveč so samo meščani, kmetje in duhovniki. Tudi ni posebnih dajatev. Krošnjarji so svobodni, ne potrebujejo potnih listov in dovolilnic in smejo z vsakim blagom krošnjariti in tržiti izven mesta. Mnogo je Evropcev, ki so se tod naselili. Tudi je tu nekoliko zamorcev, ne mnogo, ki so zelo prijazni. Kmet nosi tu boljšo delovno obleko kakor pri nas gospoda. Plače dobiva hlapec 24 florintov na mesec, obrtnik 2 forinta 30 krajcarjev na dan. čevljar, krojač, zidar in kovač zaslužijo dnevno tudi 4 do 6 fo-rintov. Tukaj ni vasi, kakršne so pri nas. Ako je le deset hiš skupaj, že veljajo za mesto. Velikih gozdov ni, kmetje so raz- nazadnje ustavi na Sušaku pred hotelom Kontinental. Vrvenje na Sušaku je tako 'Svabno, kakor da kriza v to mesto še ni prišla. Svetli avtomobili švigajo sem in tja, v pnstaai-šču se oglašajo sirene parnikov, avtobusi prihajajo in odhajajo na vse strani, tujci iz vseh koncev in krajev sveta tipijejo z daljnogledi, zemljevidi in vodniki za zanimivostmi, na terasi pred Kontinentalom igra jazz. — In ko sem malo potem poiskal ravnatelja »Putnika« na Sušaku Vrig-nanina in ga zaprosil za kratek pomenek o teh stvareh, mi je samozavestno pripovedoval: Splošna gospodarska kriza se na Sušaku, zlasti v njegovem pristanišču, skorajda ne čuti. Italija sabotira luke na osvobojenih obalah v korist svojih starin mest, Trst in Reka propadata v zadnjih treh letih prav rapidno _ in tako se promet iz ten pristanišč skoraj sam od sebe obrača na Sušak, ki je po preobratu postal prva in glavna uvozna in izvozna luka Jugoslavije. Sušak na takšno funkcijo ni bil niti malo pripravljen in zdaj je v polneru ra.zm.ahu svojega razvoja. Pravkar se končuje gradba ogromnih carinskih skladišč, ki jih doslej Sušak ni imel, ki pa so nujno potrebna za redni pristaniški promet. Svoj čas je ves ta promet šel skozi reško luko, ki ima tudi vsa ta skladišča, samo da zdaj zevajo prazna in bodo še bolj. — Seveda je s krizo uvoz in izvoz nekoliko padel. Toda prav zastran lesa je položaj povsem zadovoljiv. Vsak teden se mora nekaj velikih tovornih ladij zasidrati na odprtem morju, ker je vse pristanišče zasedeno. Pristanišče je treba brez odloga razširiti, pritegniti in izkoristiti je treba vso obalo z Mar-tinščico vred, s čimer bi Sušak dosegel kapaciteto Trsta. — In pa predvsem: železniško zvezo s Slo/eni jo bo treba udejstviti — da še nimamo direktne železnice od Ljubljane do Sušaka, to pomeni za Primorje in za Slovenijo občuten gospodarski nedostatek. Tu nam razpada vino, olje in sadje, ki bi ga lahko po taki direktni zvezi spravili v svet in na trg, Slovenija pa ima prav tako vsega na prebitek, kar bi se pri nas dalo spraviti v denar: perutnine, mleka in masla pa industrijskih proizvodov. Ali pa zgodnjega sadja, recimo, ki ga ni pri nas. V Sloveniji je sadje razpadalo, tu pa smo bili v zadregi, kaj naj bi gostom postavili na mizo. Vprašanje direktne zveze z morjem je brez dvoma za nas in za Slovenijo najvažnejše gospodarsko vprašanje bodočnosti. S stanjem tujskega prometa je pa tako: V prvi polovici tekočega leta je bilo v Hrvatskem Primorju, na Krku, Rabu i v Delnicah za 28 V2 odstotka manj gostov kakor v istem času lani in ostali so tu 26% odstotka manj dni. Ta padec pomeni za nas okrog 4 milijone Din izgube. Ino-zemci so letos pri svojih izdatkih navezani na tesne devizne predpise in zaradi tega so deloma izostali, deloma tukaj trošijo manj, na drugi strani pa so se tudi cene letovanja na morju znižale za do 25%. — Lani je bilo med gosti okroglo 50% tujcev, 50% pa Jugoslovenov, letos pa se je to razmerje občutno premaknilo: 69% Jugoslovenov in samo 31% inozemcev. — V juliju in avgustu je bil obisk relativno zelo dober, zlasti če primerjamo Hrvatsko Primorje z italijansko-istrsko obalo in Lidom. V našem Primorju je ta dva meseca obisk samo za okrog 10% slabši od lani, kopališča v Italiji pa so brezupno prazna in zapuščena. Jugosloveni so ves čas v veliki večini, po>-tem jim pa po vrsti sledijo Čehi, Avstrijci in Madžari. Izlet na Sušak za Ljubljančana res ni strašno velika reč, ampak nekaj lepega je: morje, obala, s katere lahko stopiš na ladjo in se pelješ kam daleč, daleč, ali pa se nikamor ne pelješ in se zvečer ali pa čez dva dni vrneš domov. Saj je od Ljubljane do Sušaka prav za prav komaj šest ur. Kurjava v praških in kapljicah Ljubljana, 17. septembra živimo v dobi uresničenja mnogih smelih načrtov, pravih utopij iz fantastičnih romanov. Izmed iznajdb je mnego takih, ki na presenetljiv način zaključijo že od nekdaj v vsakdanjem življenju splošno uveljavljene poskuse ter dajo raznim primitivnim predmetom najučinkovitejša nadomestila. Tako je sedaj dunajski kem.k dr. Pavel Tschelnitz obogatel splošnost s presenetljivo iznajdbo, ki bo imela v vsakdanjem življenju največji pomen in bo izzvala tudi pravcati prevrat. Izum tega učenjaka, ki je deloval tudi v raznih inozemskih kemičnih institutih, nam namreč poklanja tcploto in kurjavo v praških in kapljicah. Kurilo :n grelo se bo z vodo na način, ki je visoko nad splošno uporabljivimi ogrejevalnimi steklenicami in blazinami iz gumija. Kemik dr. Tschelnitz je ij mineralij in solnih sesta^ treseni in drug od drugega oddaljeni po četrt, pol in eno uro. Dežela je zelo topla, sadja obilo, kakor hrušk, jabolk, breskev in še drugih vrst, ki jih pri nas ni. Funt sladkorja velja tukaj pet krajcarjev. Sadje se lahko povsod trga in uživa, vsak kmet ga ponuja. V začetku nama je šlo zelo slabo, ker še nisva znala jezika; sedaj sva se ga pa toliko naučila, kolikor ga potrebujeva za vsakdanji promet. Zdaj sva že enajst tednov tu in še nisva videla drugačnega kruha kakor belega, ki ga uživajo namazanega z maslom in medom. Kavo pijejo vsak meščan, kmet in delavec trikrat na dan, meso je pri vsaki jedi, ribe le ob petkih. Trava rase više kakor pri nas žito. žito raznih vrst se prideluje tu z majhnim trudom. Ako bi tukaj delal kmet s svojimi posli šest let tako trdo in vztrajno kakor pri nas, bi imel vsega dovolj za vse svoje življenje, živina se pase tukaj dan in noč brez pastirjev in ker ni tatov, ima lahko vsak kmet svoje orodje nezaklenjeno. Kmetje so tu bogatejši kakor pri nas gra-ščaki. Kmet ima dvanajst in celo dvajset konj, osemdeset do sto glav goveje živine, sedemdeset do sto svinj, ki jih ni treba pasti, niti krmiti, ker se same pasejo po gozdovih. Kmetje imajo po petsto do tisoč, pa tudi do tritisoč oralov zemlje, ki se plača tukaj pri Cincinnati po 2 forinta oral. Ako hoče kdo petsto angleških milj dalje naprej, dobi samski človek stošestdeset, oženjeni pa šesto oralov zemlje brezplačno. Tukaj kujejo srebrn in zlat denar, imajo pa tudi papirnatega. Največji srebrni novec se imenuje dolar in ima veljavo 2 forinta, pol dolarja je 1 forint, najmanjši novec je eden in pol krajcarja ter se imenu- vin sestavil prašek, ki da zmešan z vodo intenzivno toploto. V malo kovinasto posodico, podobno — recimo — ogrejevalcem za pivo, ki se rabijo v gostilnah, se bo vlilo žličko vode. pomešane z iznajdenim praškom in v kratkih minutah se bo razvila silna toplota, trajajoča več ur. Tako se bo kurilo torej s praškom in z vodo in poljubno se bo lahko nadaljevalo z novimi dozami vode in praška. Turist, opremljen s tako iznajdbo, ki jo bo lahko nosil v žeou, ne bo nikdar več v nevarnosti, da bi zmrznil v gorah. Na podlagi te važne iznajdbe so že izgotovili ogrejevalne blazine, ki čaje jo in obdržijo veliko toploto aekaj ur s prvo majhno dozo praška. Stroški teh naprav so mnogo manjši od vseh drugih cgre-jevalnih aparatov, ki pa ne dajejo niti približno tako močne in tako trajne toolote. Nove ogrejevalne blazine so že preizkusili v velikem zrakoplovu »Grofu Zeppeliu«. že t« prve ogrejevalne naprave služijo najbolje pri dolgotrajnih avtomobilskih vožnjah, v gorskih zavetiščih in za ogrevanje kabin zrakoplovov. V kratkem bo izum na raznovrstne načine izkoristila industrija. Nastale bodo peči br^z premoga, lesa, plina in elektrike in naposled tudi ne bo treba več čakati, da bi sončni žarki raztopili sreg in led po cestah. Prašek, ki je po iznajditelievem receptu, kakor že rečeno, sestavljen z kovinskih in solnih drobcev, ki so prav poceni. bodo prej ko slej začeli izdelovati v tolikih množinah, da bodo lahko z njimi potrosili in talili sneg in led. Belokrajinska vina Prav posrečena ie bila letos na jesenski velesejmski prireditvi razstava vin naše Bele Krajine. Znašli so se vinogradniki, na čelu jim vzorni gospodar Bajuk iz Božja-kovega, ki so osnovali prepotrebno Metliško vinarsko zadrugo, in pa njih rodaki v Ljubljani, ki so jim dejansko pomagali, in delali propagando v belokrajinskem oddelku razstave vin. Vinogradno društvo je glavna panoga, od katere ima Belokrajinec pričakovati skromen dohodek za svoj obstoj, da ne govorim o prebitku v dvig blagostanja, o katerem danes še ne more bifci govora. Kaj pa so dosegli Belokrajinci letos z razstavo vin na velesejmu? Mnogo. Pokazali so v prvi vrsti Ljubljančanom svojo prtefcno kaiplliiico, po kaiteri ne bali glava. Poseben rekord pa so dosegli s svojo črnino, ki jo vsi hvalijo. Pri tej priliki naj navedem tudi nekaj nasvetov za bodočnost Pri vsej dobričini je Bclokraijinec tudi nekam trmast Z velikim trudom ie po trtni uši uničene vinograde obnovil Največje zasluge pri tem ima pokojni ravnatelj kmetijske šol« na Grmu S'kalicky, ki je kot svoječasni vinarski nadzornik s posebnim navdušenjem zahajal med Be-lokrajince. jih učil vinogradništva in kletarstva, ki je bilo tam zelo starokopitno. Belokrajinska bela vina so bila zelo zagafcna, ker so vinski mošt po »staremu načinu« dolgo »kuhali« na tropu (•kipemne). Neštetokrat mi je tožil Skalioky, ves njegov trud v tem oziru nič ne zaleže. Pritrjevali so mu, da ima prav, verjeli so mu, da bodo za vino, pridelano po »novem načinu«, dosegli boljšo ceno. Ko so se razhajali, so pa izjavljali, da je- bolje ostati pri starem. V preobilici čre slov ime (tani-na) so videli edino rešitev glede stanovitnosti vina. To je bilo zanje sveto. Precej let je preteklo, da so pričeli posnemati nekega vino gradnika iz Božjakovega, ki se je ravnal po navodilih novega načina pridelovanja vina. Prav te dni sem slišal na razstavi, da začenjajo Belokrajmci pozabljati te nauke. Zato jim bodi resen opomin, naj se ne vrnejo k stari naivadi, ker zagat-na, trpka in zaradi predolgega vrenja na tropu tudi visokobarvna bela vama ne bodo ugajala. Samo »župo« pustite pdkipeti zase, da dobite prvovrsten »samotok«, da tako pokaižete pri prihodnji razstavi res prvovrstno kapico in da boste izkusili, kaj se da na ta način največ doseči. Drugi nasvet naj bi bil ta: Mnogo imate v svojih vinogradih trte kraljevine. Dobra in zelo rodna trta je to. Poizkusite kraljevino sortiraiti in ne bo vam žal. Po- Čitaite tedensko revijo »ŽIVLJENJE IN SVETcc je one cento. Trikratna jed s prenočnino velja 1 forint 45 krajcarjev, toda kaj je ta znesek v primeri z zaslužkom! Kmetje dajejo tudi preskrbo, kar je cenejše kakor v gostilnah. Sporočava vam, da sva potovala iz New Torka v Clibetanijo, Philadelphijo, Bethle-hem, Baltimore, Columbijo, Lancaster, Pittsburgh in še skozi razna druga mesta; dospela sva do mesta Mariete, odkoder sva se prepeljala, ker nisva mogla naprej peš, po vodi v dveh dneh do Cincinnatija, dasi je mesto oddaljeno tristo angleških milj. Od Nevv Torka do Cincinnatija znaša razdalja 772 angleških milj in prevladuje tod angleški jezik. Obleka je silno draga. Par škornjev velja deset do dvajset goldinarjev in tudi več, suknja petdeset, srajca štiri, hlače iz navadnega blaga dvanajst do osemnajst goldinarjev. Nedelje in prazniki se praznujejo z večjo pobožnostjo kakor v evropskih deželah. Take dni ni godbe in se ne opravlja niti najmanjše delo. Počivajo tudi prevozniki, četudi je tovorjenje še tako nujno. Obstojajo razne verske sekte, vendar je povsod tudi krščanska katoliška vera in v vsakem mestu so tudi katoliške cerkve. Sporočava vam nadalje, da sva 3512 ur (milj) oddaljena od vas, namreč od Cincinnatija do Semiča, in je tukaj osem ur pozneje dan kakor pri vas. Kadar imate vi noč, imamo mi dan in obratno. Amerika je natančno tam, kjer pri vas ob kresu zahaja solnce. Ladja, ki nas je pripeljala iz Evrope v Ameriko, je imela tovor 70.000 stotov in 132 oseb. — G. Friderik Baraga, misijonar, je odpotoval sedaj v Missouri, osemsto angleških mili odtod, da bo poučeval in'izpreobračal divjake. R. D„ Važna iznajdba se bo kmalu uveljavila po vsem svetu in želimo, da bi prišla k nam naravnost in ne po dragih in nerodnih posredovalskih ovinkih. Bukovci v pomladnem cvetju Sv. Marko niže Ptuja, 16. septembra. Dne 17. avgusta je pobila toča okoli 5 kilometrov širok pas od Cmureka do Haloz. Preko Št. Ilja, Sv. Marteje ob Pesnici, Vurberga, Rogozniške doline je dosegi« nevihta med drugim tudi spodnje Ptujsko polje. Prijazno vas Bukovce pri Ptuju je neurje posebno močno opustošilo. Poljske pridelke je toča. ki je dosegla velikost pesti, pobila do zemlje. Drevje je ostalo golo brez listja, kakor v pozni jeseni. Ker pa za prirodo še ni čas zimskega počitka, je toplo solnce prisililo drevje, da je zopet pognalo. V okolici bi bila prihodnje leto sadna letina in sadno drevje stoji zdaj v vsej svoji pomladni krasoti. Sado-nosniki cveto, kakor da je maj. Vinska trta je ozelenela. nastavila grozdje, ki tudi že cveti. Vzbrstelo in razcvetelo Je tudi jtrugo drevje in grmičevje. Tujci, ki prihajajo skozi vas, občudujejo to zmotnost prirode. Res potrebna bi bila pomlad za pobite kraje, a ljudstvo se dobro zaveda, da ta druga pomlad pomeni, da bo prihodnje leto sadno drevje brez cvetja in sadu. znam na Dolenjskem prav ob vznožju Gorjancev graščaka, fci je z sortiranjem kraljevine dos-e-gel izvrstno vino, ki ga je prodajali po sorazmerno visoki ceni. Zdaj ste pred trgatvijo, ki naj bo kolikor mogoče pozna, ako Vas ne bodo vremenske prilike pri tem ovirale. Pri lep«h jesenskih sončnih dnevih bo nastalo še mnogo sladkorja v grozdju in čim več sladkorja bo v grozdju, tem več bo alkohola v vinu in tem močnejše bo vino. Držite se glede trgatve strogo odredbe sreskega načelstva, ki naj po svojih organih tudi kontrolira, da ne bo nihče kršil zapovedi termina trgatve. Pridelujete tipizirana vina, tako, da bodo pivci na prvi požirek spoznali pristno dobro belokraiinsko vino. ki bo vedno enake kakovosti. Zato se z zaupanjem oklenite svoje zadrusre. ki bo že s pravilno od-biro groz_ja in s pravilnim kletarje njem od prvega poč e tka zagotovila najboljši uspeh. Cinil Dolenc. Preskrba s krmo za zimo Letošnja suša je nekatere sreze silno prizadela in se je bati, da bo naša živinoreja do pomladi tako decimirana, kakor ni bila niti med vojno, odnosno takoj po vojni Ljudje so pričeli klati živino in raz-prodajati meso po smešno nizkih cenah in tako se danes v naši deželi prehranjujejo z mesom vsi sloji, kakor tega zgodovina menda ne pomni. Na eni strani pritiska huda kriza, na drugi strani pa uživamo dobrine, ki prekašajo naše dohodke, žalostno je, da morajo naši kmetovalci klati živino doma in uživati meso, ki bi ga tako radi spravili v denar. Dolžnost vseh, ki jim je pri srcu blagor naroda, je, da čim prej ukrenejo potrebno, da ohranimo primerno število vsaj plemenske živine. Gorje kmetovalcu, ki bo imel pomladi prazen hlev, ker bo živina zopet draga. Podajamo nekaj strokovnih nasvetov. Ako upoštevamo redilne vrednosti posameznih krmil, moramo ugotoviti, da je cena senu razmerno zelo visoka, medtem ko je cena žitu nizka. Pšenica, ječmen in oves so po hranilni vrednosti najmanj za polovico boljši; cena jim je od 1.45 do 1.80, senu pa 0.70 do 1 Din. Predočimo si, da vsebuje dobro seno 4.5 % beljakovin, 34 % prebavilih ogljikovih vodanov, medtem ko imajo žita povprečno vzeto 8 % beljakovin in 56 do 67% prebavnih ogljikovih vodanov. Vsa žita so torej izrazito močna krmila, ki jih pokladamo kot pri-boljšek k ostali krmi. V današnjih razmerah je poleg ovsa in ječmena, ki sta od žitaric najprimernejša za krmo v vseh pogledih, pokladati tudi koruzo. Koruza ima sicer med žitaricami največ tolšče in je torej pripravnejša za pitanje živali, ali v današnjih časih, ko nimamo krme. je tudi na mestu, ker je njena cena razmerno nizka. Izrabiti je prav vso slamo v krmilne svrhe. Ne smemo pozabiti tudi lanenega in bučnega semena, želoda in kostanja. Razno seme, ki smo ga tu navedli, prihaja seveda v prvi vrsti v poštev kot tečno krmilo za svinje. Govedi se pa poklada to le izjemno. Glavno je, da se živina prehrani čez zimo. želod je prej krmljenjem popariti in ga primešati ostali krmi. Na odraslo svinjo računamo približno 1 do 2 kg tega krmila. Glede kostanja bi bilo pripomniti, da ga je posušiti v tankih plasteh na solncu ali v pečeh (sušilnicah). Pravilno je, da grenko luskino odstranimo in jedro razdrobimo, namočimo ali poparimo. Kostanj je prav dobro krmilo tudi za govedo, dalje za ovce in svinje. Govedi ga pokladamo na dan in glavo od 2 do 4 kg, svinjam 1 do 1 in pol kg, ovcam pa pol kg. Poglavje zase je tudi kisanje krme. O tem se je že mnogo pisalo v strokovnem časopisju. Razni odpadki pri spravljanju pese, repe in zeljnatih rastlin in tudi krempirjevke nam lahko služijo za prehranjevanje živali pozimi v suhem ali pa v skisanem stanju. S tem smo začeli prav za prav simo važno vprašanje, ki ga je nemogoče na kratko obdelati. Vse bi bilo izvedljivo tudi v današnjih hudih časih, ako bi naš kmet imel smisel za skupno delo. Rakrana razjeda naše gospodarstvi: pomanjkanje duha za zadružno delo. Brez zadružnega delovanja ne bo šlo. Marsikdo se bo vprašal, kaj ima zadružno delovanje opraviti s preskrbo krme. Posameznik si ne more sam dobavljati v takih razmerah krme. Vsi činitelji, kakor razne posojilnice, živinorejske zadruge. Kmetijska družba in razna kmetijska strokovna društva moralo storiti vse. da rešimo nafvažneišo kmft. tljsko panogo: živinorejo. Brez živinoreje nag kmet ne m<>re izhajati! Jesen je tu in pred vrati je zima Potrebni so hitri ukrepi, da ne bo prepoza: >• F. K, metijski Slavnost na Mačkovem Kamnu Ob današnjem odkritju spomenika z grobnico padlih junakov Lepa sele iz Ljubljane bele, kad otrovne rasture se strele, ti se seti salomljena bora, ponosita slovenačka djaka, našeg Mrase. velik g junaka: pozdravi ga preko svojih gora! * Miloslav J e 11 č. V srbski Ktanki za prvi razred srednjih Sol, ki smo jo z velikim pridom do zadnjega časa rabili tudi pri nas, smo uneh tudi štinkitično pesem z naslovom »Dra-gutin Mrasa«. V pojasnilo m razlago je bila pripisana ped naslovom pripomba, ki se je glasila tako-le: »Osemnajstletni dijak Dragutin Mrasa. po očetu Slovenec iz Ljubljane, ranjen ze prei na Mačkovem kamnu, je padel v suni adi ji v onih težkih dneh našega propada leta 1915., zadet cd 40 šrapnelsKih krogel. Pokopan je pri vasi Gladno m njegov grob je umikajoča se vojska prepustila sovražniku zaznamovan z na brzo_ roko narejenim križcem in napisom: »ISas Mrasa«. za njim so ostale tri sirote, nepreskrbljene sestre« ... Spomenik na Mačkovem Kamnu Ker je ime Mrasa pri nas nekoliko nenavadno, smo mislili, da je to ime samo izmišljeno, a točni podatki pričajo, da je zgodba resnična. Nekateri so mislili, da se je skrival p^d tem imenom naš Avgust Jenko, veliki vodja Preporodovcev. Toda Jenko je padel v cerski bitki v noči med 14. in 15. avgustom 1914 pri vasi Teke-riš, kjer se je v tistih vročih avgustovih dneh razvila najsrditejša borba. Kakor je znano, so Avstrijci začeli najprej z boji okoli šabca in Zvornika, a to je bila samo demonstracija; njih glavni napad je bil naperjen južno ob Drini, da bi obšel cer-sko planino. Srbske čete so se umaknile proti Krupnju, kamor je Potiorek nameril ^avne sile; tako je prišlo do bitke na Mačkovem kamnu, kjer je bil ranjen tudi Drasrutin Mrasa. »Ratnički glasnik« prinaša o tej bitki naslednje pedatke: »Na tej višini nad Krupnjem ob Drini je padlo septembra 1914 v boju z Avstrijci 14.000 bojevnikov. To število samo kaže, kako velika je bila požrtvovalnost in ljubezen do domovine in kralja, koliko sani. zatajevanja je bilo v srcih onih srbskih vojakov, ki so se ob tem času zbrali na višinah okoli Krupnja, da branijo vsako pest svoje zemlje pred sovražniki in uničevalci srbske in jugoslovenske svobode.« Mačkov kamen je vzpodbudljiv istotako kakor Kajmakčalan, kakor Cer in Kosovo. Najboljši junaki so hiteli, da na teh položajih branijo domovino in prelijejo svojo viteško kri za čast nacije in države. Od najvišjih poveljnikov do navadnega pro-staka, vse je hitelo v boj z navdušenjem in se moško postavilo v bran proti sovražniku, ki je po tej strani grozil srcu naše domovine — šumadiji. Cerkev z grobnico v Krupnju Teh bojev, ki so bili posebno ogorčeni v dneh od 6. do 9. septembra 1914, se je udeležila predvsem dunavska divizija (našteti so polki in bataljeni, ki so se zlasči odlikovali). Samo iz te^i edinic je padlo v težkih dneh okoli 50 mrtvih in okoli 200 ranjenih oficirjev. Mačkov kamen je velika, nepozabljiva grobnica. Med slavnimi bitkami in zmagami, ki so nesle sla/o našega orožja širom vsega sveta, je zapisana tudi bitka na Mačkovem kamnu. Celo sovražnik se je čudil odporu, na katerega je naletel na teh krajih, ker je Mačkov kamen onemogočil ves sovražnikov načrt, ki je bil pripravljan dolgo s polnr vero in nado, ki pa se je razbil ob junaških prsih naših vojakov. Mačkov kamen se dviga ponosno ovenčan s tisoči trupel branilcev domovine, nad katerimi se danes dviga velika kamenita piramida s križem, da kaže na vse štiri strani sveta zgodovino gigantske bt rbe za narodne pravice in svobodo. Ta kamenita piramida nad tisoči vojaških grobov je obenem spomenik tisti veliki ideji, ki se imenuje: ljubezen do domovine ... Oni, ki leže pod to piramido, so žrtvovali svoje življenje, napojili so Drino s svojo krvjo za ono zlato svobodo, ki jo danes uživamo. Njim kakor onirn s Cera, Kajmakčalana, Sliv. bora in drugih svetih bojišč, dolgujejo hvaležnost nova pokolenja jugosloven-skega naroda. Njim bo 18. septembra po- svečen spomenik, njim bodo gorele sveče v znak hvaležnosti in spoštovanja, v znak priznanja in pietete« ... V duhu se danes tudi mi udeležujemo te slavnosti in se spominjamo njih, ki so padli, in onih. ki so zmagali. Saj je bila cerska zmaga — zrhaga žrtev. Vsa Cer planina je ena sama tožna, ponosna pesem svobode. Kje so danes Potiorki in oni naduti avstrijski oficirji, ki so mislili, da bodo v nekaj dnen tako rekoč s sprehodom na Niš. pregazili Srbijo7 Ni jih več. Ali se še spominjate krvavih groženj m načrtov, ki so jih imeli pri svojem pohodu ? Razbili so "se. A Cer planina je tudi grobnica... In Mačkov kamen je samo en del junaškega bojišča. V grobnici, ki jo danes posvečujejo v Krupnju, je pokopanih nad 1000 mladih junakov. Grobnico je postavil poseben cdbor iz prostovoljnih prispevkov. Odbor je izdal tudi spomenico in seznam imen vseh onih, ki so tu padli, da so s svojimi žrtvami omogočili cersko zmago — prvo veliko srbsko zmago v svetovni vojni. Ali bo me i njimi tudi kako slovensko ime7 Tako hitro smo pozabili na te velike dogodke, ki se je v njih odločala useda naše domovine ... Pesem Mi-loslava Jeliča nam priča, da se je boril na Mačkovem kamnu tudi Dragutin Mrasa.. Ali se ga spominja danes »lepa sele iz Ljubljane bele?«... Ali ga pozdravlja preko svojih gora sedaj, ko so se »otrovne strele« razpršile ? ... Opomba pri pesmi »Dragutin Mrasa« pravi: Miloslav Jelič, srbski pesnik, se je kot cficir udeležil vseh zadnjih osvobodilnih vojn s Turčijo. Bolgarijo in Avstrijo in je v zbirki »Srbijanskj venac« opeval junaško smrt najboljših borcev iz naših vojn. Gotovo je s posebnim namenom posvetil eno pesem tudi »Našemu Mrasi«. Prav je, da se ga tudi mi vsaj danes spominjamo. Posebno naša mladina bi morala med seboj obujati te zgodovinske spomine, morebiti bi potem bolj znala ceniti našo svobodo. Dragutin Mrasa je padel pozneje v šumadiji in pesnik Jelič lepo opeva njegovo junaško smrt. »Začela se je borba pred Bagrdanom —« pravi pesnik in nadaljuje: »Propadao drugar do drugara preko stara kršna Oblogara, pa viteški ispleo se venac, i u njemu cvet mirisan mio, što lep tom mladost začinio, Dragi Mrasa, ljubljanski Slovenac.« Marsikateri Srb je padel, mnogo ra-njencev je zajela Mackensenova vojska in ko se je dan že nag-bal: »Onda pade i Dragutin Mrasa a na njemu četrdsset rana« ... Iz štiridesetih ran je krvavelo telo mla-deea junaka, ki je šel odpirat vrata v svobodno Jugoslavijo. Eden med tisoči ... Naj mu bo ohranjen časten spomin! Dr. I. Lah. Ljubljanski pezabljenec Prof. Ivan Vrhovec, zgodovinar ljubljanskega mesta. Jutri, 19. t. m., bo minilo 30 let, odkar je končal prof. Ivan Vrhovec svoje muke-polno življenje, ki pa je bilo kljub temu posvečeno trdemu delu na raziskovanju slovenske narodne zgodovine, predvsem preteklosti Novega mesta in njegove rojstne Ljubljane. S tolikim žarom nesebične ljubezni ni visel na beli Ljubljani pač še noben njen sin. Na prste debel prah je ležal na starih listinah ljubljanskega mestnega arhiva in čakal pokojnika, da ga je odstranil, izne-sel na dan do te'daj neznano, a za našo preteklost tako dragoceno gradivo in ga poživil v rečeni kakor pisani slovenski besedi. Ko je priredil Vrhovec v tedanjem literarnem klubu v Ljubljani troje dovršenih predavanj, so navzoči strmeli nad silnimi njegovimi odkritji. Profesorjev izber-ni predavateljski dar kakor tudi njegovo čisto moderno gledanje na zgodovino sta ostala neizbrisno v spominu vseh številnih učencev novomeške in ljubljanske gimnazije. Dolga vrsta njegovih sočnih spisov, ki so izšli celo v posebnih knjigah pri Matici Slovenski, v Ljubljanskem Zvonu, pri Mohorjevi družbi ter v muzejskih in šolskih izvestjih, pa bo ostala večen spomenik njegove neutrudne delavnosti. Možje Vrhovčevega časa in kova sami zase za svojega življenja niso pričakovali niti zahtevali nikakih priznanj niti odlikovanj. Danes, ko si brez njihovih pripravljalnih del ne moremo zamislili slovenske univerze, nam pa vendar veleva narodni ponos, da se njihovemu spominu oddolžimo kakor se spodobi. Vrhovec ima v Ljubljani že svojo ulico, v Novem mestu menda še ne. Tudi nam je zadnje čase Muzejsko društvo za Slovenijo v Ljubljani obetalo, da doživimo za 30-letnico Vr-hovčeve smrti ne samo odkritje njegove herme v arkadah ljubljanske mestne hiše, temveč tudi izčrpno monografijo o njegovem življenju in delu. Le, žal. da stojimo danes, na predvečer te obletnice, Vr-hovčevi častilci razočarani in se strahoma sprašujemo: Ali spada Muzejsko društvo res tudi že v muzej? Zanimive številke 421etnega službovanja Jesenice, septembra. Med neštetimi trpini, ki garajo vse življenje v rudnikih, pri plavžih, razbeljenih pečeh in strojih, imamo na Jesenicah človeka, ki je s svojim fizičnim delom gotovo prekosil vse svoje tukajšnje tovariše. V tovarni KID na Jesenicah je zaposlen delavec Tomaž Klinar že polnih 42 let, kot varilec v oddelku žične valjarne in vlaga v peči okrog 45 kg težke coglje, da se v peči toliko segrejejo, da so beli in da jih je možno valjati, na kar jih zopet vlači iz peči, ko jih drugi delavci valjajo v žico. Služba varilca je gotovo najhujša, kar jih je v železarski industriji. Potiskati in vlagati mora z lastno močjo brez vsakih tehničnih pripomočkov coglje v peč, pri tem pa prenašati strašno vročino, ki prihaja iz peči in od skladovnice vročega železa, ki je pripravljeno za vlaganje za njegovim hrbtom. Koliko njegovih sodelavcev orjakov se je že izčrpalo pri tem hudem delu, koliko njegovih mlajših tovarišev že krije zemlja, koliko strojev se je že med tem pokvarilo in izrabilo, naš Tomaž, ki je pretrpel morda največ, pa hodi, kakor bi bil 20 let star, vsak dan 4 km daleč v tovarno na delo in 4 km daleč zopet nazaj domov. Klinar, ki je redno zdrav ko dren, napravi vsako leto najmanj 300 dnin. tako da je v 42 letih na. pravil najmanj 12.600 delavnih dni. Dnevno vloži v peč povprečno 16.000 kg železa in ga prav toliko zopet izvleče iz peči, kar da dnevno 32.000 kg teže. Tako je v 42 letih dela pretegnil preko 4,320.000 kg ali 403.000 ton železa, ki predstavlja, če računamo kilogram po 5 Din, vrednost 216 milijonov dinarjev, če bi železo, katerega Klinar dnevno pretegne, spravil na kup, bi bil kup približno 1 meter visok in 5 metrov dolg, če bi pa železo, ki ga je v svoji službeni dobi pretegnil, zložil na kup, bi bil ta kup 1 meter visok, 63 km dolg, torej daljši, kakor je zračna črta od Jesenic do Ljubljane, če bi vse to železo naložil v železniške vagone, bi naložil 40.300 vagonov in če je vsak vagon dolg 8 m, potem bi sestavljali vagoni 328 km dolg vlak (to je približno od Jesenic do Dunaja). Rekli smo že, da je Klinar napravil 12.600 delavnih dnin. Niso pa všteti one nedelje in prazniki, ko je vršil režijsko delo, ko je kuril, čuval in zalagal peči, tako da je gotovo napravil letno 350, torej v 42 letih 14.700 dnin. Ker pa stanuje dobre 4 km daleč od tovarne, je prehodil dnevno najmanj 8 km ali v 42 letih 117.600 km, torej skoro toliko, da bi lahko trikrat premeril pot okoli zemlje. če bi vsi ljudje na svetu tako hudo in pošteno služili svoj kruh, kakor ga Kiinar, potem bi danes ne bilo milijonarjev. Če bi pa bil Klinar za svoje delo tako plačan, kakor si ga računajo mnogi drugi poklici, potem bi bil milijonar. On pa je kljub temu, da nima milijonov, srečen, zadovoljen in vedno vesel. Pri vsem tem trpljenju si je postavil lepo belo hišo in obdeluje vrt okrog nje. Vzgojil in pre-skrbel je veliko družino, same krepke fante in dekleta, čeprav je v svojem življenju toliko pretrpel, je še vedno čil in zdrav in kljub temu, da je v svojem življenju napravil pot, ki bi šla gotovo štirikrat okrog zemlje, še vedno trdi, da ni bil nikjer drugje v tujini, kakor tam, kjer je odslužil vojake. Počašeenje zaslug župana Josipa šušteršiča Ob stezi, ki vodi s kolodvora v Medvodah do Sv. Katarine, ki jo skoraj vsak Ljubljančan pozna, je vzrasla v vasi Preski ponosna šolska stavba, ki je gotovo v čast in ponos ne le samo Medvodam in Preski, temveč vsej Sloveniji, osobito pa Gorenjski. Opazi jo zaradi izredno lepe .krajevne leje vsak domači ali tuji potnik. Vsak šolarček, ki bo zahajal v to ponosno stavbo, bo gotovo posečal šolske ure z večjim veseljem, kajti tudi med poukom mu bodo zaradi krasnega razgleda na Kamniške planine krajše šolske urice. Pot do postanka te lepe stavbe je predvsem zasluga župana g. Josipa šušteršiča, posestnika in gostilničarja v Seničici, in njegovih vrstnikov iz občine. Odveč bi bilo naštevati zasluge posameznikov, saj je podan dokaz, da dovede smotreno vodstvo do tako lepega cilja, kakor ga ravno predstavlja dom uka in napredka. V torek popoldne se je vršil ponovni pregled stavbe. Gospod sreski načelnik žnidarčič, ki je bil v spremstvu zdravstvenega inšpektorja g. dr. živka Lapajneta, sreskega šolskega inšpektorja g. Alojzija Urbančiča. tehničnega referenta banske uprave g. inž. Navinška, g. inž. škofa in stavbenika g. Mira Zupana, ki je to impozantno stavbo zgradil, je pri tej priliki izročil v vidni znak nevenljivih zaslug županu g. šušter-šiču red Jugoslovenske krone. Vrlemu županu tudi mi k zasluženemu odlikovanju čestitamo z željo, da bi še dolgo zdrav ia vesel vodil občino v zadovoljstvo vseh občanov. J. M. Naval na beograjske srednje šole Beograd, 16. septembra Leto za letom, ob začetku vsakega novega šolskega leta, se je bolj i.n bolj poudarjalo v beograjski javnosti, da mladina že v naravnost pretirano visokem številu sili v srednje šole. zlasti pa gimnazije, in beograjski tisk je leto z.a letom s tem večjo vnemo svaril starše, naj ne vni-sujejo toliko svojih otrok v te šole, ko jim meščanske, obrtne, str oko-vrne in druge take nudijo boljšo pripravo mladine za življenje. Toda vsa t« svarila niso pomagala nič, kakor tudi ni pomagala znatno zvišana vpisnina in novo uvedena visoka šolnina. Na osmih beograjskih gimnazijah se je dosslej vini-salo nič manj ko 7764 učencev nn učenk (to število se pa gotovo še poveča do 20. t. m., zadnjega dneva vpisovanja), a samo v prvi razred kar 2729, potemtakem skoraj 30 odstotkov vsevkupnega števila učencev. Velikanska pa je razlika med številom učencev v posameznih razredih. Dočim jih šteje prvi razred, kakor že rečeno, 2729, jih šteje peti razred samo 2\5, osmi pa 436. Prav posebno maloštevilen je bil torej vpis V peti razred. V prvi moški gimnaziji jih je vpisa,nih 15. na realki (samo no imenu) 14. na drugi mo-lki 37 na tretji 40, na četrti 115. Na prvi žensiki gimnaziji je vpisanih v petli razred 26 učemk, a na dragi se je dogodilo letos, ka uspelo sezono, kakršna je bila po navadi še vsako leto v zadnjem deceniju. A letošnja sezona se je posebno odlikovala, ne morda z rekordnim številom gostov, temveč zaradi načina, kako je bila pripravljena. Človek ni opazil nikjer dolgočasnega mrtvila. Značilno je, da sta nekaj časa razveseljevali goste kar dve godbi in dasi Kranjska gora nma navade, da bi med sezono prirejala kako prireditev v večjem stilu, je letos vendar aranžirala dober mesec pred ljubljanskim kongresom narodnih noš nekak planinski praznik, katerega največja atrakcija so bile slikovite skupine, ki so predstavljale stare Borovce, kakor so živeli v starih, dobrih časih, in sicer v nošah in običajih, kar je zbrane tujce izredno presenetilo. O natančni statistiki • letošnjega tujskega prometa se bo še govorilo. Toliko pa moremo že danes reči, da številčno letošnja sezona le malo zaostaja za krnsko; da se je pa opažala v redkih presledkih po posameznih hišah nekakšna praznina, moramo to pripisovati dejstvu, da sta biLi letos na novo otvorjeni dve tujsko-premetni postojanki v letovišču samem, kar je v izdatni meri povečalo število razpoložjivih tujskih sob. Bodoče leto bo pa še boljše, ker 6i bo sezidal renomirani hotel Slavec po'eg že obstoječe zgradbe še veliko dvonadstropno poslopje, ki bo razpolagalo z velikim številčni najmodernejše opremljenih 6ob. Naše planine so bile letos prav dobro obiskovane. Največje število obiskovalcev sta pač dosegla Prisanek in Mojstrovka, a tudi Špik ni dosti zaostajal, dasi velika večina naših turistov niti ne ve. da je Špik z borovške strani jako lahko dostopen. Vsekakor bi bilo v interesu naše turisti!-:e skrajno potrebno, da se tura na špik splošno popularizira, ker to v resnici tudi zasluži. Vršič na je obiskalo nebroj izletnikov. Treba je pogledati samo v spominsko knjigo, ki se nabavi v ruski kapelici, pa vidi človek, da je Vrši? najidealnejša izW-na točka, ne samo zaradi izredne t>lanin«ke kra«sote, temveč tudi zaradi tega. ker je ves Vršič grob neznanega ruskega vojaka. Nevaren požar sreči Slovenjgradca Slovenjgradec 17. septembra Te dni zgodaj zjutraj sta prebudila speče Slovenjgradčane gasilski rog in plat zvona. Ogenj si je izbral žrtev sredi mesta. Gorelo je veKiko gospodarsko poslopje, last posestnika in gostilničarja g. Ivana Debelaka iz Ulice kraljeviča Andreja. Ker je bil v poslopju ves letošrj-i pridelek sena in slame, se je ogenj hitro razširil na celo zgradbo. Prva je ogenj opazila najstarejša domača hčerka, ki je alar-mirilf domače in obvestila o ogniu g. Julija Katznjanerja, ki je kot gasilski trobentač takoj z rogom sklical gasilce. V najkrajšem času so prispeli na kraj nesreče slovenjgraški gasilci z dvema motorni-pia brizgalnama. ki sta v nekaj tr°nut!k h dobili vodo iz bližnjega potoka Suhodol-r.ice. Obstojala je nevarnost, da se vnrrnco tudi zraven stoječe gospodarsko poslopje g. Ton-olnika. stanovanjska hiša klobučarja g. Debelaka in stanovanjska hiša g. Pa-na Debelaka. Takoj za domačimi gasiVti c:q prihiteli gasilci iz Starega trga z mo-torko in napeljali vodo iz mestnega rezervoarja za vodo. Z velikim naporom y je gasi'-oem posrečilo omejiti ogenj. S*e"i pa je tudi bila. da ni bilo vetra in da jo dan poprej močno deževalo. Posrečilo se je reš'ti -iz poslopja samo govejo živino in svinje, med tem ko so seno, slamo in gospodarsko orodje postala žrtev plamenov. Škoda je le delno krita z zavarovalnino. Vzrok ognja je neznan. Po splošnem mnenju je požar nastal m ta n.ač;n, da je kak nepovabljen gost prenočeval v skednju in ponoči po neprevidnosti povzročil ogenj. I/ključeno pa ni, da je ogenj podtakrila zilobna roka. Otvoritev Sokolskega doma v šiški. Sokolstvo in množice občinstva na letnem telo-vadišču pred novim domom med otvoritveno svečanostjo. ID1RAC.O CIOIBUIP & KONFEKCIJA Miklošičeva cesta 161. nad. Pridite in prepričali se boste sami o izdelavi in kakovosti plaščev in oblek, katere smo napravili po Vašem okusu! 11605 omace ^esti •» Dr. Murko v Dalmaciji. Profesor praške univerze dr. Matija Murko se že dalje t isa mudi na otoku Korčuli, kjer z>bira s ar o rine pesmi in napeve. S Korčule se bo podal na Brač, kjer bo nadalieval svoje d !o. * 1'g-lednj gosti v Cri^vejiici. Prekrasni jesenski dnev^ sc privabili v to lepo letovišče spet lepo število gostov in je med njimi tudi precej takih, ki jih je prej ustrašila huda vročina, spomladi pa slabo vreme. V hotelu »Miramare« so se med drugimi nastanili zagrebški nadškof dr. Bauer. poslanik Brazilije na Dunaju dr. Carlo de Querc-Petro z rodbino in še nekaj odličnih gostov iz Monakovega in Lon-<»ona. Sedaj, ko je dozorelo grozdje in rmokve ter so poleg kopanja tudi daljši izleti p sebno prijetni, je divna Crikve-tiiea posebno mikavna. * Sodniški Izpit je napravil sodniški pripravnik Polde R upnik pred izpitno ko-r isijo višjega deželnega sodišča v Ljubljani. + Letošnji korgres Jadranske straže bo v dne.h in 30. oktobra v Skoplju. Na kousresu bodo zastopane vse podružnice centralnega društva. * »Službeni list dravske banovine« objavlja v T4. številki med drugim: zakon e postavljanju domov itd. in ustanov, spadajoč i h v pristojnost ministrstva za telesno vzgojo, praivila za opravljanje državnega strokovnega izpita uradniških pripravnikov v resoru ministrstva pravde, .pristop Mehike k mednarodni konvenciji o prepovedi uporabljanja dušljivlh plinom v vojni in ratifikacijo konvencije in sta. ■tuta o ustanovitvi mednarodne unije za pomoč. Ka] J® novega v Domači proizvodi sukna, volne in volnenih odej, ki si jih lahko nabavite po tvor-niških najnižjih cenah v naši prodajalni Teekarovi® — Gradišče 4 Neobvezno si oglejte zalogo, da se prepričate o kvalitetah, ki dosegajo najboljše inozemske izdelke, če so tudi do 50 % cenejše od slednjih. 11606 * Kmetijska fakulteta se iz Beograda preseli v Zemun. Impozantna dvonadstropna palača nove kmetijske fakultete v Ze-iiunu bo te dni dovršena. Za Zemun in niegovo družabno življenje bo vsekakor veiika pridobitev velika slavnostna dvorana. ki se nahaja v tem poslopju. Na kme. tijski fakulteti v Beogradu je bilo v nre-tukiem študijskem letu vpisanih 625 slušateljev in slušateljic. Za nastanitev slušateljev bo za prvo silo v bivšem Grand ho-teiu otvorjen dijaški internat. * Nova ureditev pouka. Po nalogu kr. banske uprave morajo učenci 7. in 8. šolskega leta onih šol, na katerih je bila do-s ej ponavijalna šola, obiskovati to šolo v mesecih septembru, oktobru, aprilu, maju in juniju kakor dosedanji ponavijalci, v ostalih zimsRT-h mesecih, ko ni poljskega ■dela, pa vsak dan. Nova uredba je stopila veljavo. ♦ Film Jadranske straže. Na letošnjem kongresu Jadranske straže, ki se bo vršil t Skop!ju v dneh 29. in 30. oktobra, se bo obravnavalo tudj važno pomorsko vprašanje. 'Izvršilni odbor je namreč sklenil, naj se na vsakem kongresu naše pomorska organizacije razpravlja o važnih pomorskih problemih Na letošnjem kongresu bo predaval znani ekonomski strokovnjak g. Ivo Belin. Pri tej priliki se bo prvič predvajal film Jadranske straže, ki je dolg 4P00 metrov ter prikazuje vso našo morsko obalo in vse važne elemente našega pomorstva. ♦ Uspeh našega rojaka v Ameriki. Pod naslovom »Krasna miniatura milanske stolnice« prinaša dnevnik »Savannah Mor-ning News« 31 maja letos sliko znamenite gotske katedrale, kakor jo je v majhnem obsegu izrezljal naš rojak Edvard Tark v Allenhurstu (Goorsia. USA). G. Turk, ki je iz ugledne narodno zavedne družine v Dragi prj Kočevju, se je preselil v novi svet I. 1900. in dobil ameriško državljanstvo. V omenjenem listu opisuie Ifelen Wil;ams Coxon z velikim navdušenjem in z vsemi podrobnostmi, kako ie v dobi gospodarske krize naš podjetnik uporabil svoj prosti čas v to, da je s svojimi rokami iz različnih vrst lesa izrezal nedosegljiv posnetek milanske stolne cerkve, ki jo hodijo sedaj ljudje od daleč sledat. posnetek zgradbe, ki jo nekateri imenujejo jesmo čudo ©veta«. Drobna umetnina ie čudež gradbene zmožnosti, pa tudi nenavaden zgled potrpežljivosti, vztrajnosti in Vremensko poročilo Meteorološkega zavoda v Ljubljani dne 17. septembra 1932. Številke za označbo kraja pomenijo: 1. Cas opazovanja, 2 stanje barometra, 3 temperatura. 4. relativna vlaga v %. 5. smer in brzino vetra. 6. oblačnost 1—10, 7 vrsta padavin, 8 padavine v mm. _ Temperatura: prve številke pomenijo aaj-viijo. druge najnižjo temperaturo. Ljubliana 7, 772. 2, 9.0, 90, NE1, megla, —. —. Ljubljana. 13, 767. 22.0, 40, WNW1, jasno, —, — Maribor 7, 770.1, 11.0, 90, W2, jasno, —, —. Zagreb 7. 770.9, 12.0, 80, mirno. jasno, —, — Beograd 7, 771.3, 13.0, 60, mirno, jasno, —, —. Sarajevo 7, 772.5, 9.0, /0, mirno, jasno, —, — Skoplje 7, 772.2, 32.0, 70, mirno, jasno, —, Split 7, 769.2, 21.0'. 40, BNE4, jasno, —, —. Kumbor 7, 767.4. 19 0, 80, mirno, jasno, —, —. Rab 7, 769.6. 19.0 50, mirno, jasno, _, — Temperatura je bila v Ljubljani najvišja 21.0, najnižja 9.0. 21.0. 9.0. Maribor 21.0, 10.0. Zagreb 24.0. 11.0, Beograd 24.0, 9.0. Sarajevo 25.0. 6.0. Skoplje 27.0, 8.0. Solit 29.0, 19.0. Kumbor 17.0. Rab 17.0. Sonce vzhaja ob 5.40, zahaja ob 18.11. Luna vzhaja ob 18.47, zahaja ob 8.21. odločnosti, kakršne dandanašnji ne srečujemo pogosto. A. D. * Smrt žagarjevega strica. Iz Gorij nam pišejo: V prijazni Krnici pod Triglavom je zatisnil v torek 13. t. m. oči Žagarjev stric. Pokojnik je bil kot dobričina in razumen mož znan menda po vsej Gorenjski. Bil je vnet naprednjak, soustanovitelj gasilnega društva, ki ga je imenovalo za častnega člana, dalje soustanovitelj Hranilnice in posojilnice, kateri je bil dolgoletni predsednik. Udejstvoval se je tudi pri Bralnem društvu, pri podružnici Kmetijske družbe in v drugih organizacijah. Kako je bil med prebivalstvom priljubljen, so pričali številni venci in cvetke, ki jih je prejel na zadnjo pot, ter častna udeležba občinstva na pogrebu. Zastopana so bila pri pogrebu številna društva. Gasilno društvo je bilo to pot brez godbe, ker jo je pokojnik pred smrtjo odklonil. Ob grobu se je poslovil cd pokojnika g. Jan, ki je v lepih besedah orisal njegovo življenje in zasluge v blagor občane v. Pokojnik je bil tudi vnet romar. Videl je Jeruzalem, Rim celo dvakrat, Dunaj in razne druge kraje. Sedaj počiva v rodni grudi pod očakom Triglavom, katerega je silno ljubil. Lahka mu bodi žemljica! * Blegaš je in ostane Blegaš, pa naj ga izgovarjajo 'Ločani in Selčani Bl-egoš a.li Bleguš. Zemljepisno leži ta gora razen hrbta v Poljanski dolini, katastrsko pa, če se ne motim, spada, nje večina v občine Poljanske doline. Za lastna Imena krajev, voda, gora i. t. d. je odločilno to, kako ji.h naziva ljudstvo, ki v njihovi bližini prebiva. In ljudstvo okrog te gore je ne kliče drugače kakor Blegaš. Tako je pisal pokojni dr. Tavčar v svojcih povestih in tako ga pišejo naši odlični znanstveniki in pisatelji. Prav tako je pravilno, da prižemo D.ražgoše v Selški dolini, pa naj drugod, recimo Poljanci, rečejo Dražgaše ald Draz-guše. Stanovalci Dražgoš in okolice izgovarjajo Drazgoše in tako je tudii ni sat] to ime, ker je edino pravilno. Prebivalci okrog navedene gore pa pravijo le Blegaš in Blesraš ostane. S tem je zadeva končana. L. P. + Ocfborova seja Udruženja agronomov, sekcija Ljubljana, se je vršila 16. L m. in je Ml predsednik g. inž. Teržan sprejet pri g. banu, ki se je zelo zanimal za težnje agronomov ter obljubil organizaciji vsestransko podporo. Na seji odbora eo se obravnavala važna agrarno - politična in stanovska vprašan i a in sprejeti so bili tudi pomembni skleipl. + Dravska župa skavtov in planink bo imela prihodnjo nedeljo 25. t. m. ob 10. svojo redno letno skupščino v Ljubljani v beLi dvorani hotela Union. Dnevni red je običajen. Vabljeni starši članov ln prijatelji skavtizma. * Vodnikova koča na Velem polju je zaprta. SPD. * Popravi! V včerajšnjem kulturnem pregledu se je v članek »Gustav Dore« vrinilo več tiskovnih napak. Tako je v 5. stclpcu in drugem odstavku navedenega članka pravilna letnica 1835 in ne 1853, malo dalje pa čitaj: .. .značaj slik in ne več grafičnih risb-?. * Koroške novice. Slovenske vasi Zgornje Vesce ni več. Namesto lepo urejenih poslopij je .le prazno pogorišče. Požar je ponoči nastal v gospodarskem poslopju pri 'uipužu in je kmalu zajel vsa sosedna poslopja, le dva objekta sta ostala v vsej vasi. Zaradi pomanjkanja vode je bilo gasilno delo onemogočeno. Uboge družine so brez strehe in kruha., a živina brez hrane — V Dvoru pri Mokrijah je umrl eden največjih slovenskih posestnikov na Koroškem, stari Za blatnik, v starosti 85 let. Pokojniku, ki je v zadnjih letih popolnoma izgubil vid, bodi ohranjen blag spomin! * Gozdni požar v splitski okolici. V So-linu, v splitski okolici, je v sredo popoldne nastal požar v gozdu Kraljeviči. Ogenj je povzročil, kakor se domneva, cigaretni ogorek, ki ga je nekdo vrgel v suho travo. PogasiM so požar gozdarji in kmetje, škoda je tem večja, ker se v onem kraju drevje le težko vzgoji. * Samomor bančnega uradnika. V Sarajevu se je ustrelil v svoji sobi uradnik državne hipotekarne banke Alija Miralem iz Donjega Vakufa. član ene najuglednejših Javso priznanje! Podpisani se iskreno zahvaljujem Stavbni hranilnici in posojilnici »Moj dom« r. z. z o. z. v Ljubljani, Miklošičeva 15, za hitro in kulantno izplačilo dodeljenega posojila, s katerim je bila rešena moja domačija tik pred prisilno javno dražbo. Moja dolžnost je, da to zadrugo vsakemu naj topleje priporočam. Ivan Skvarča, Planina pri Rakeku. 11601 Najidealnejša pot ca razbremenitev posestev in za zidavo lastnega doma potom »STAVBNE HRANILNICE IN POSOJILNICE«. Ljubljana. Miklošičeva 15. 310 Urbas Marija nasl., najfinejše kranjske klo-base, Ljubljana, Komenskega 16. Tel. 2865 Tivoli in Zvezda nudiio zabave, ali stoprav „DaJ-Dam" je kotiček prave! Individualni kroji — damski modni atelje JOSIPINA IGLIC, Tavčarjeva ulica 3. NACE NAROBE, tapetnik, Ljubljana Gosposvetska cesta 16 (pri Levu) 225 K. PAJK vam c^isti pobarva ta preoblikuje za m al denar klobučar v L O B U K E vseh vrst Sv. Petra e. 51 v najmodernejšo obliko r NOVOSTI O V 0 S T 1 za jesen — angleško, Češko ln domače sukno ter modno blago za damska in moška oblačila priporoča in Vas vabi na «■ ogled specijalna trgovina sukna <35 O eo NOVAK -LJUBLJANA KONGRESNI, TRG 15 (nasproti nunski cerkvi) muslimanskih rodbin. Vzrok samomora 1e menda nesrečna ljubezen. ♦ Grozna smrt zaradi božjastnega napada. V vasi Grbavici v Bosni je posestnikova žena Stana Savičeva že dalje časa bolehala za božjastjo. Ko je bil prekeli petek njen mož zaposlen na polju, je ostala žena z enoletnim sinčkom sama doma. Ko je zakurila za kosilo na ognjišču, jo je napadla božjast in nesrečnica je padla na ognjišče, da se je vnela obleka Ogenj pa je zajel tudi zibelko, v kateri je ležal sinček. Ko so sosedi prihiteli na .pomoč, je bil otrok že mrtev, žena pa je dobila tako hude opekline, da skoro gotovo ne bo ostala pri življenju. ♦ LUTZOVE PFČI edino v šiški. ♦ V radiotermj Laškem se morete zdraviti 10 dni za 600 Din, 20 dni za 1100 Din. V ceni so vštete polna oskrba zdravniška ordinacija in kopeli ♦ Opozarjam vsakoga?. ki bi se prj njetf javil neki potnik kot moj zastopnik, da ni nihče pooblaščen sprejemati zame kakega plačila. Vsakdo naj dotičnega potnika izroči orožnikom ali policiji. Konfekcija Jakob Lah, Maribor. Največja v državi 11514 DANES OB 3. URI v &KANJU I. DOBITEK 10.000 Din v gotovini in 500 visokovrednih daril * Na enoletnem trgovskem tečaju Slovenskega trgovskega društva je praznih še nekaj mest. Intere6entje naj se čimpreje javijo pri ravnateljstvu tečaja Maribor, Zrinskega trg 1. * V premišljevanje! Ako kupite par čevljev domačega izvora, podprete s tem domačega tovarnarja usnja, domačega mesarja, ki proda kožo, in naposled domačega kmeta, ki redi živino in .da kožo. To pa še ni vse. Domači trgovec ima domače prodajalce, domači čevljar domače pomočnike, domači tovarnar domače delavce, domači mesar domače pomočnike in kmet pa dekle, hlapce in družino. Zaradi tega se ne sme samo govoriti po kavarnah, gostilnah, shodih, sejah in zborih, da je treba kupovati domače blago, temveč mora to tudi vsak sam dejansko storiti, ker samo po tem bomo postali gospodarsko močan narod. Trgovski dom Ster-mecki v Celiu prodaja čevlje domačega izvora iz samo pristnega usnja za moške in ženske, črne ali ujave, nizke ali visoke, lesene ali usnjate pete po 66 Din. Kdor naroči 4 pare skupaj, se mu pošlje blago poštnine prosto po vsej Jugoslaviji. Komur čevlji ne ugajajo, se mu vrne denar. ♦ Svojim blagopokojnfm boste postavili nagroben spomenik, oglejte si zato trajno razstavo nagrobnikov najnovejših oblik dalje skice in album izvršenih spomenikov pri znani najcenejši in najsolidnejši dobaviteljici spomenikov kamnseško-kiparski tvrdki FRAN KUNOVAR, pokopališče Sv. Križ, Ljubljana, telefon 27-87. ♦ Tovarna Jos. Reich sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo. Iz LjnHJase u_ Krajevna organizacija JRKD za dvorski okraj (IX. in X. volišče) ima v poned.*-ljek 19. t. m. ob 8. zvečer v društvenih prostorih na Borštnikovem trgu štev. l.-I. ustanovno skupščino, na katero se vabijo vfci člani. Vsi volilci-somišljeniki IX. in X. volilnega okraja se vabijo, da prijavijo vstop v stranko pri krajevni organizaciji in se ustanovne skupščine udeleže. Tiskano prijavnice članov se dobe v knjižnici Gospodarskega društva za dvorski okraj, Borštnikov trg 1, vsak dan od 5. do 7. popoldne. Ravnotam 6e sprejemajo tudi izpolnjene prijavnice novih članov. u— Z Abrahamom se je srečal danes občinski svetnik v Mostah in zgledni član narodnih organizacij, g. Matevž Krušlč, lastnik znane mesarske obrti v Zeleni jama in v Sp. šiški. Pridružujemo se čestitkam številnih prijateljev ter mu želimo še mnogo srečnih let. u— Umetnostno zgodovinsko društvo v Ljubljani priredi ob suhem vremenu izlet k D. M. v Polju, v Zavoglje, Kašelj, So-stro in Dobrunje v torek 20. t. m. popoldne. Sestanek cb 13.43 na glavnem kolodvoru, povratek v Ljubljano ob 18.26. — Vabljeni prijatelji umetnosti! u— živahnost na sobotnem živilskem trgu. Včeraj je na živilskem trgu vladal velik vrvež. Blaga je bilo v izobilju, toda promet je bil slab, ker pač ni denarja. Sadni trg je bil natrpan z domačim sadjem. Lepe breskve iz bizeljske okolice so bile po 6 Din kg, slabše kakovosti pa po 4 do 5 Din. Belokrajinke, zlasti kmetice iz Kamenja pri Karlcvcu, so okupirale trg z grozdjem. Bilo je do 100 jerbasov in košar belokrajinskega grozdja po 4 do 5 Din, in celo po 3 Dm za kg. Lepa, zdrava Štajerska jabolka so bila po 4 Din, ostaja okoliška in gorenjska pa po 2 do 4 Din. Hruške maslenke iz vrhniške okolice in Gospodom, ki si želijo res lepih oblek za jesen, bo gotovo ustregel atelje tvrdke LUKIC v Stritarjevi ulici. Krasno delo po meri. Lepi moderni vzorci. 11609 od Sv. Katarine so bile v večji meri po 5 do 6 Din kg, druge hruške pa od 1 do 4 Din. Mnogo je bilo-na trgu gorenjskih brusnic po 5 do 6 Din liter. Neka kmetica je prinesla na trg tako zvane rdeče dre-nulje, ki jih je prodajala po 1 Din liter. Na trgu je bilo tudi precej gob iz smled-niške okolice; merica po 4 do 5 Din. Neka mlada Belokrajinka je ponujala jurčke celo po 2 Din merico. Večje množine gob so bile po 10 do 12 Din za kg. Krompir na debelo, okoli 20 voz, je bil po 0.75 do 1 Din. na drobno pa po 1 Din kg. Tudi perutninski trg je bil razmerno živahen. Piščanci so bili po 30 do 32 Din par, kokoši pa po 20 do 25 Din. Zelenjave in drugih poljskih pridelkov prav tako ni nedostaja-lo. Giavnato salato so okoličanke in Tr-novčanke ponujale po 1 Din dve glavici. Salata se je neke lik o podražila. u— Suša v ljubljanski okolici. Na ljubljanskem Barju še ne občutijo posledic letošnje suše, pač pa kraji, ležeči proti severu in vzhodu. V okolici Vevč in Device Marije v Pclju je suša napravila že precejšnjo škodo. Ajda ne bo dobro obrodila, repa ne more uspevati, ker ni moče, a tudi zelje slabo kaže. Po zelju so se pojavile trume gosenic. Bolje uspeva zelje na Barju. u— Zaradi tlakovanja bo zaprta Blehvei-sova cesta med Dunajsko in Gosposvetsko od ponedeljka naprej. u_ Poštarska tombola. Osrednje društvo nišjih poštnih in telegrafskih uslužbencev, kraievna skupina v Ljubljani, sporoča občinstvu. da bo danes javna tombola ob 15. uri na Kongresnem trgu. Ker ie prireditev samo dobrodelnega značaja, pridite' u_ Razid društva. Društvo finančnih pisarniških uradnikov za Slovenijo v Ljubljani je na svojem izrednem občnem zboru soglasno sklenilo, da se razide, ker nima pogojev za obstoj. u— Pevsko društvo ^Moste« v Mostah vabi za dne 24. t. m. svoje pevce in podporne člane na otvoritveni sestanek. Kdor ljubi petje in želi vstopiti v pevski zbor, je dobrodošel. u_ Samaritanski sestanek v OUZD. Krajevni odbor Rdečega križa v Ljubljani je razposlal samaritankam in samarita-nom. ki so letos z uspehom dovršili nižji samaritanski tečaj, vabila na sestanek, ki bo v ponedeljek, 19. t. m. ob četrt na 7. zvečer v dvorani okrožnega urada na Miklošičevi cestj v Ljubljani. Pri tej priliki se bodo razdelile samaritanske diplome 'n se bo razgovarjalo o prireditvi višjega sa-maritanskega tečaja. u_ Umetniška šola j-Probuda« podališa vpisavanje za vse oddelke do 23. t. m. Vpisovanje se bo vršilo od 12. do 19. na Tehniški srednji šoli v pritličju soba štev. 6. Dohod iz Murnikove ulice. Pouk v lavni risarski šoli se bo pričel v nedeljo 2. oktobra ob 9., v ostalih oddelkih pa 3. oktobra u— Nižji iti višji tečajni izpit. Dijaki in dijakinje 4., odnosno 8. razreda srednjih šol se opozarjajo, da se prične pouk v privatnem tečaju za nižji in višji tečajni izpit nepreklicno v ponedeljek 19. t. ra. ob 14. Pouk bo dnevno popoldne. Prijave sprejema iz prijaznosti g. Bombač, šolski sluga na II. državni realni gimnaziji. u— Gospodinje, ki iščejo vestne in zanesljive pomočnice pri gospodinjskem delu, naj se zaupno obračajo na novo otvorjeno posredovalnico za službe, ki jo vodi Zveza gospodinjskih pomočnic. Zveza deluje v najboljšem soglasju z gospodinjami, ker izkuša pri vsaki priliki izpopolniti pomočnico v njenem znanju in jo primerno poučiti o vseh dolžnostih, ki jih nalaga služba. Zveza skrbi, da pomočnice izrabijo prosti čas v svoje dobro, da ne zaidejo v slabo družbo in ne razmetavajo za neprimerne zabave svojih težko prisluženih novcev, izobražuje jih z raznimi predavanji in tečaj'. Posvetovalnica je pogosto prava posvetovalnica za dekleta, ker ji je priključeno tudi zavetišče, v katerem lahko prebijejo pod nadzorstvom svoj brezposelni čas Zavetišče oddaja tudi prenočišča po izredno nizki ceni. V svrho privzsoiitve stanovske zavednosti izdaja zveza tudi lastno glasilo »Gospodinjsko pomočnico-!:, ki stane celoletno 12 Din in se naroča ista. tam nasproti glavne pošte v šelenburgovi ulici 7, >1. nadstropje. u— Za jntri napovedan izlet Fototečaja pri Kancu je zaradi tehničnih zaprek preložen na poznejši čas. u— Kavarna Tabor bo dne 17. t. m. otvor-jena. Glej današnji inserat. Danes ob 16. uri na prostoru SK Ilirije nogometna tekma HAŠK : ILIRIJA prvak Zagreba prvak LNP PREDTEKMA OB 14.30. Ob vsakem vremenu! 11545 Lahko ideš, lahko zajdeš v kraje vse po širnem svetu, boljšega nikjer ne najdeš kot pri Slamiču v buffetu! 11535 MOTOH — kava dnevno sveže pražena — MOCCA — kavine kocke — & Din 1.—, za turiste. — Ljubljana, Vodnikov trg št. 5. Telefon 2577. 11169 HUNYADI JANOS neprecenljive usluge. Zanesljivo, milo in odvajajoče učinkujoča poživi ves organizem. Pazite na etiketo z rdečim srednjim poljem! Do-bivn se v lekarnah, drogerijah in vseh boljših trgovinah. Fotoamaterji! Ako kupite pri nas film, Vam istega razvijemo in napravimo 8 lepih barvanih slik (rjavih, modrih ali zelenih) za ceno Din lj.— Na črne kopije pa 10 % popusta. FOTO TOURIST, LJUBLJANA šelenburgova ulica 6. Hitite in oglejte si nemudoma ta spored! Danes nov Ufin zvočni tednik ^ Vstopnice si nabavite še v predprodaji H ~ BK Predstave danes ob 3., 5., %8 in 10 |3 zvečer Elitni kino Matica Telefon 2124 u— Tečaj za kuho na plin za gospodinjske pomočnice. Zveza gospodinjskih pomočnic otivori s pomočjo mestne plinarne in pod vodstvom gdč. Ratajeve tečaj za kuho na plin. Ko se priglasi zadostno število učenk, se takoj prične pouk. Prednost imajo ona dekleta, ki znajo že nekaj kuhati in imajo dobra izpričevala. Prijave se sprejemajo in dajejo pojasnila v zavetišča za dekleta v šelenburgovi ulici. u_ Mladinski odsek >3oče« javlja vsem članom, da bo ustanovni občni zbor v ponedeljek 19. t. m. ob 20. v hotelu Miklič (>MetropoU) pri glavnem kolodvoru vi lu točno! Lav en de I, Buttermilk, I dol, Chypre so najboljša za negovanje lica. 29 u_ Jnad »Jadran«. V torek 20. t. m. bo ob 20. v društveni čitalnici članski sestanek s predavanjem tov. Uršiča o taksah po novem univ. zakonu.Po predavanju C o razgovor o društvenem delu v nervem semestru. u_ Pouk jezikov: francoščine, angleščine, španščine v tečajih in za posameznike. Vpisovanje vsak dan do 24. t. m. od 6.—7. zvečer, Beethovnova ulica 7, pritličje. — Prof. S. Jeras - Guinot. u— Še o tragični smrti dveh hlapcev. »Jutro« je že objavilo podrobnosti o tragični smrti dveh marljivih Gradovih hlapcev v Ljubljanici pri kašeljskem mostu. Včeraj popoldne se je vršil pogreb Štefana Vinetiča, ki so ga pokopali na pokopališču pri Devici Mariji v Polju. Pogreba se je udeležilo mnogo ljudi. Bodi mu blag spomin! V Ljubljani utopljeni konj g. Grada je bil star 3 leta in prav plemenita žival. G. Grad je dal zani 10.000 dinarjev. u— Izpred sodišča. Kakor smo sporočali 31. julija letos, je bilo nekaj dni pop.vj ukradeno iz veže mestnega vojaškega urada na Ambroževem trgu skoro novo, 1500 D:r vredno kolo, last Ivana Lam p ča iz črnuč. Glavna razprava se je proti "sum-Ijcncf-ma, mehaniku Cebok'.:ju Stanku m mehaniku Rebecu Vinku, smu žeieznlške-spre vodnika v Ljubljani na V o 1 o vod ni o st- 90, vršila 10. t. m. pred sodnikom po-edincem g. Jermanom. Obtoženca je zastopal državni tožilec dr. Lovrenčak. Prvega obtoženca je zagovarjal dr. Žrtko, drugega pa dr. švigelj. čebokli Stane je biil obsojen zaradi prestopka tatvine na dni zapora, Rebec Vinko pa je bil obtožbe oproščen, ker se je izkazalo, da ni vede! in ni mogel vedeti, da je kolo ukradeno, ko ga je sprejel v shrambo. u_ Gustav Miiller. diplomirani absolvent državne glasbene akademije v Zagrebu, privatno poučuje violincello. Dogovori, dnevno med 14,—16. uro (eventualno piemeno) na Sv. Petra cesti 28/11. u— Nežka se priporoča, da jo obiščete vsi pri Španu na gričku, da se boste čudili dobremu čvičku- Stara pot 7. Iz Marifeera a— Mestni Svet je imel snoči ,tvojo sejo, na kateri so bila podeljena naslednja gradbena dovoljenja: Ivanu Sušteršiču za napravo ograje v Gregorčičevi ulici, rezidenci Jezusove družbe za prizidek hišne kapele in adaptacijo hiše v Levstikovi ulici, Juliju Crippi za ureditev prekajevalni-ce v Slovenski ulici, tvrdki Thoma za zgradbo skladišča v Mlinski ulici, tovarni Hutter in drug za enonadstropno stanovanjsko hišo v Mctharjevi ulici. Rozaliji Kocijančičevi za postavitev odprte lope v Gregorčičevi ulici, Franju Dualu za zgradbo balkonov in stranišč v hiši št. 32 v To-vorniški ulici, Miroslavu Ambrožiču za postavitev skladišča v Gregorčičevi ulici, Franju Mevli za verando m drvarnico na Radvanjski cest, uporabno dovoljenje pa je bilo izdano Mevh za navedene objekte in Karlu Hanerlu za njegovo enonadstrop-nico v Medvedovi ulici Iz kaldrminskcga fonda se bodo tlakovale: Einspilerjeva ulica, Dovozna cesta na tovarni kolodvor, Cestk na glavni kolodvor. Aleksandrova cesta. Grajski trg. Sodna ulica in pa Ve-trinjska ulica severno od Jurčičeve ulice. V novi hladilnici mestne klavnice bo instalirana elektrika in popravljena pločevinasta streha ter mostna tehtnica Kico »Union« sme pr staviti reklamno omarico na vogalu Ciril-Metodove in Maistrove ulice. Občinskemu svetu je bila predložena prekrstitev gornjega dela Gosposke ulice severno od Slovanske ulice v Tyrše-vo ulico Sledila je še kratka seja uprav-nega odbora na kateri je bilo rešemb več zadev, ki j5h je prepustil cdboru občinski svet v svoji zadnji seji. Raznim društvom je bilo odobrenih več podpor. Se en prizor z velikega manifestacijskega zbora JRKD preteklo nedeljo v Ljubljani. Pogled na množico, ki je priskočila k sprejemu odličnih gostov na glavni kolodvor. V ospredju od leve na desno: gasilski starosta Josip Turk, minister Ivan Pucelj, predsednik Nikola Uzunovič, minister dr. Kramer in župan dr. Puc a— Ustanovitev društva mariborskih najemnikov. V petek zvečer je bil ob zelo lepi udeležbi v veliki kazinski dvorani iista-novni občni zbor »Društva najemnikov "stanovanj in poslovnih lokalov za Maribor in okolico?. Predsednik pripravljalnega odbora s. Rudolf Tumpej je po pozdravu vseh navzočih v daljšem govoru orisal najemniški položaj ter naglasil potrebo regulacije najemnin in ustvaritve močne stanovanjske zaščite. Soglasno so bila nato sprejeta društvena pravila in je bil izvoljen naslednji odbor: predsednik Rudolf Tumpej, namestnik prof. Adolf Pečar, odborniki dr. Vladimir Travner, Matej Božičev, Mirko Feldin, Anton Lipovšek, Gjuro Valiak. Anton Mohor, Edo Karner, Franc Regent. Franc Krajnik, Joško Mohorko, Anton Bait in Stane Hiti, pregledniki računov so pa Ludvik Snuderl, Lojze Doležal in Ivan Ribič. Pristopnina k društvu znaša 1 Din, mesečna članarina -Din in mora biti plačana vedno četrtletno naprej. Brezposelni člani so v času nezaposlenosti oproščeni plačevanja članarine. Ob koncu je pozdravil navzoče še g. Petejan, ki je želel društvu čim lepše uspehe, nakar je prdsednik v kratkih besedah pojasnil akcijo za gradnjo lesenih stanovanjskih hišic in zaključil vzorno uspeli občni zbor. a_ Sestanek zasebnih nameščencev, ki ga je ta teden sklicala »Zveza zasebnih nameščencev Jugoslavije v Mariboru«, ie kar nai-lepše uspel. Dvorana Delavske zbornice je bila do zadnjega mesta zasedena. Udeležili so se zborovanja trgovski pomočniki in drugi zasebni nameščenci, oa tudi nameščence so bile prav častno zastopane. Zborova-nie je otvoril predsednik mariborske podružnice, g. Josip Petejan s primernim na-govorom o položaju nameščencev v današnji gospodarski krizi. Nato je predaval odvetnik g. dr. Avg. Reisman o pojmu »trgovskega in višjega nameščenca« v novem obrtnemu zakonu. V poliudni obliki je pre-davatelj navzočim razložil tozadevno judika-turo naših, avstrijskih in čeških sodišč ter na tei podlagi dokazal, da so trgovski pomočniki. višji in nižii zasebni nameščenci, pisarniški nameščenci in sploh vsi. ki opravljajo psarniške posle, po novem obrtnem zakonu enako zaščiteni in se zaradi tega ne more zahtevati od trgovskih pomočnikov > posl ovni h knjižic«, kakor je to razglasilo Združenje trgovcev v Mariboru. Te knjižice so namenjene obrtnim pomočnikom in pomožnim delavcem. Posebno pa se ne sme zahtevati poslovnih knjižic dotlej, dokler ;ie odredita ministra za trgovino in industrijo ter za sociialno politiko v smislu § 307 o. v... katere službe so »važnejše« pri trgovskih pomočnikih. Izvajanjem so zborovalci sledili z največjo pazljivostjo ter jih na koncu nagradili z živahnim ploskanjem, kakor tudi predavanje predsednika »Zveze zasebnih nameščencev«, g. Pfciferja iz Zagreba- Kakor slišimo, bo »Zveza zasebnih nameščencev: še to jesen priredila podoben aktualen predavateljski večer. a— Priznanje kulturni delavki. Pred-snočnim je pred vajo pevskega zbora Glasbene Matice pevovodja g. Janko Ar-nuš v kratkem nagovoru čestital članici gospe Tereziji švareovi za kraljevo nagrado kot priznanje za javno, kulturno in društveno delovanje. Gospa švareova je edina ženska, ki je letos v Sloveniji prejela to nagrado, čestitamo! a— Najcenejše duševno razvedrilo je gledališki abonma, ki ga je razpisala uprava mariborskega Naiodnega gledališča. V abenmanu so cene sedežev napram običajnim stalnim cenam občutno znižane. Lahko pa se abonira dotičnik, ki iz kakršnegakoli razloga noče abonmana, na blok, ki omogoča obisk 20 poljubnih predstav. Prijave sprejema vsak dan dopoldne in popoldne gledališka blagajna. Izjemoma lahko obnove lanski abonenti svoje sedeže še jutri do 13., nakar se bodo njihovi sedeži oddali drugim interesentom. a— Tnjskoprometna zveza bo otvorila danes zanimivo zimskosportno razstavo v pritlični dvorani banovinske hranilnice v Gosposki ulici. Razstava je vzbujala veliko pozornost, vsestransko občudovanje in priznanje že na letošnjem jesenskem velesejmu v Zagrebu. Na razstavi vidimo relief Pohorja, model Senjorjevega doma, 50 zimskosportnih posnetkov in motivov ter zimskospertne opreme mariborskih tvrdk Rogličeve in Divjakove. Razstava bo odprta vsak dan od 9. do 12. in od 15. do 19. in je vstop prost. Trajala bo le do vključno 28. t. m. in naj zato nihče ne zamudi njenega ogleda. a— »Ljudska knjižnica« v Narodnem domu je zopet začela svojo živahno jesensko sezono. Predali omar so se tekom počitnic spopolnili z lepimi novostmi iz ju-goslovenske in druge evropske literature, tako da imajo čitatelji zopet prav pestro izbiro v novih, modernih romanih in številnih svetovnih memcirnih knjigah. — Knjižnico prav često obiskujejo tudi čitatelji z dežele. Knjižnica posluje v pritličju Narodnega doma med tednom zvečer, a v nedeljo dopoldne. V čakalnici so v izložbenih omarah razstavljene najboljše knjige, ki pa se bolj redko izposojujejo, ker jih čitatelji ne poznajo. Tako so postale te omarice najboljši svetovalec iz-posojevalcev. a— Mariborsko narodno gledališče na Pobrežju. Danes ob 16. bodo gostovali člani Narodnega gledališča v Rencljevi dvorani z znano velezabavno veseloigro »Trije vaški svetniki«. a— Upravni in nadzorni svet novo ustanovljenih »Mariborskih mestnih podjetij« bo imel svojo prvo sejo v torek 20. t. m. ob 18. v mestni posvetovalnici. Na dnevnem redu so važna vprašanja. a— Gledališki sosvet bo imel svojo sejo v torek 20. t. m. ob 17. v mestni posvetovalnici. a— Javna kuhinja je ponovno znižala cene. Od 1. oktobra dalje se dobi v Javni kuhinji na Slomškovem trgu 6, celodnevna hrana v abonmanu v A razredu za 10 Din, brez zajutreka za 8 Din. V B razredu stane abonma celodnevno 14 Din, brez zajutreka 12 Din. V C razredu pa celodnevno 15 Din, brez zajutreka 13 Din. Slučajni gostje plačajo vedno po 1 Din več. V Javni kuhinji je dnevno ca. 250 ljudi. Priporočamo jo vsakomur. a— Vel»ke tridnevne prireditve, v prvih dneh novembra, ko bomo praznovali 70-letnico prvega slovenskega koncerta v Mariboru, se bodo vršile kot nekako nadaljevanje »Mariborskega tedna« 5., 6. in 7. novembra razne koncertne, razstavne in zabavne prireditve, med drugim velik pevski kocert zbora JUU, koncert pevskih zborov Ipavčeve župe s sporedom izpred 70 let, razstava sadja, medu in čebelarskih potrebščin, razstava perutnine štajerske pasme, velika poskušnja vin itd. a— javna električna ura na Glavnem trgu ni namenjena samo časovni in reklamni s"rhi, temveč tudi »ostrometa.l-cem« kamenja, ki imajo svoje vaje in tekmovanja ponoči v času, ko mora službujoči stražnik na službeni cbhod sosednjih ulic. V pretekli noči so ti pobalini razbili s kamenjem veliko reklamno &po na urinem stebru in povzročili s tem znatno škodo. a— Razstavljene trofeje mariborskih strelcev. Krasna darila, ki si jih je priborila mariborska strelska ekipa na vse-državnih strelskih tekmah p:ed tednom v Ljubljani, so razstavljena v izložbenem oknu knjigarne Tiskovne zadruge na Aleksandrovi cesti 13. a— Skavti naj se udeleže danes ob 10. na realki stegove skupščine v krojih. Volila se bo nova stegova uprava. a— Prornenadni koncert vojaške godbe bo danes od 11. do 12. v mestnem parku z lepim sporedom. a— Najdena utopljenka v Dravi, Včeraj dopoldne so pasanti na pešpoti po;} Stein-brennerjevim vrtom ob Koroški "cesti opazili v nekem tolmunu blizu brega v vodi žensko truplo. Reševalci, ki so bili o najdbi obveščeni, so potegnili na breg truplo neke okrog 35 let stare žensk-;, srednje in močne postave, temnih las, bose in oblečene v rjavkasto obleko. Uradna komisija, ki je kmalu nato prispela na lice mesta, je ugotovila, da je truplo moglo ležati v vodi k večjemu kaki 2 uri. Policija sumi, da gre za truplo brezposelne Ivanke En-čičeve iz Maribora, ki je že pred dnevi izginila in napovedovala samomor. Po končanem komisijonelnem ogledu je bilo truplo prepeljano v mrtvašnico na pobreškem pokopališču. a— Nezgoda na cesti. Na Tržaški cesti se je pripetila včeraj dopoldne 44-letni po-sestnici Neži Kumričevi od Sv. Marjete na Dravskem polju nesreča. Ko se je "naglo izognila nekemu drvečemu avtomobili-stu na rob ceste, je padla tako nesrečno, da si je poškodovala desno roko in obraz. Zdravniško pomoč je prejela v javni bolnici. a— V zadnjem hjpn rešen kandidat smrti. V Poljčanah sta se pripetila v teku treh dni samomor in poskus samomora. Ni se še polegla govorica o samomoru, ki smo o njem že poročali, ko je bili zabeležen že drug primer. Kandidat smrti je bil 4oletni strojnik Josip K., uslužben v neki tovarni v Peklu. Okrog 10. je odšel iz tovarne v bližnji Šlambergerjev gozd in se hotel obesiti. To sta vedela dva delavca, ki sta odšla za njim, pa ju je nagnal nazaj. Neopaženo sta mu sledila v gozd, in sta ga našla že obešene-g na 4 metre visokem hrastu. Prerezala sta vrv in ga skušala oživeti, pa se jima ni posrečilo. Šele poklicni zdravnik je z umetnim dihanjem obudil kandidata smrti k življenju. Kljub temu je bil Josip K. tako slab, da ni mogel več govoriti in je njegovo stanje še vedno kritično. Vzrok obupnega dejanja ni znan. a— Dr. med. Klara Kukovčeva ordinira zopet, Krekova ulica 18, cd 9.—11. in od 14,—16. ure. Iz Celja e— Pomožna akcija za brezposelne 'n siromake v Celju in okolici. V petek 23. t. m. ob 17. se prične v sejni dvorani na »mestnem magistratu v Celju anketa o pomožni akciji za zaposlitev, odnosno podporo brezposelnih im siromašnih v Celju in okolici. K tej važni anketi, ki bo določila vse podrobnosti pomožne akcije, so povabljeni glavni referenti mestnega občinskega sveta, župansko okoliške občine, sreski načelnik, celjska ekspozitura javne borze dela. Delavska zbornica, Združenje trgovcev za mesto in za srez Celje, tvur-n:ice v mestu in okolici, delavske strokovne organizacije i iz Poljanščice in stikajo za studenci, ki so še pri življenju. šl— Letina bo zadovoljiva, čeprav v škofjeloškem okraju že dolgo vrsto tednov nismo imeli dežja, bo letina v splošnem vendarle zadovoljiva. Krompirja bo precej in bi mu sedaj moča zaradi nevarnosti gnilobe skorajda škodila. Korenje kaže prav dobro in ga bo dovolj. Prav tako dobro kažeta rdeča in rumena pesa za krmljenje in ona za kuhinjo. Vse se zelo debelijo. S koruzo je bila le poprečna letina, enako kaže s prosom, ki je pregosto posejano zelo slabo, drugače pa dobro. Fižolu je suša še precej prizanesla in je bil vobče zelo poln. Vse leto je dovolj stroč-jega fižola. Pač pa je droben, kakor tudi repa, o kateri pravijo, da se bo še naredila. Suša je močno škodila ajdi, ki je zelo nizka in jo bodo ponekod kar pokosili. Slaba prede zelju, ki ga letos posebno hudo napadajo raznovrstne gosenice ki so jih že po več škafov nabrali samo na eni njivi. Ako pride dež, se zelje morda še popravi. Silno slabo je z otavo, ki je na prisojnih krajih sploh nič ni, drugod zopet tako malo, da se jo komaj splača kositi. Sadna letina je najboljša pri češpljah, ki jih je dovolj. Manj polne so hruške in jabolka, z orehi je pa celo slaba. Mnogo sadja je uničila suša. Nedozoreli plodovi so v kopicah odpadali. Kmetje nosijo pridelke na ljubljanski trg, pa tudi škofjeloški je vsako soboto dobro založen. šl— Napad na voznike. Ta teden so vozili iz Reteč na Trato deske, ki so jih rabili za javni telovadni nastop reteške so-kolske čete. Ko so prispeli naloženi vozovi pod noč na Godešič, je pričelo leteti na voznike kamenje, ki le k sreči ni nikogar ranilo. Brezvestneže bi bilo dobro izslediti in jih po zaslužen ju kaznovati. —šl n°m v cerkveni nabiralnik. Sredi tedna je neki pehajač vlomil v nabiralnik v mestni župni cerkvi. Vlomilec je puščico pri kipu Antona Padovanskega nasilno odprl in skrivil železje. Koliko denarja je odnesel, ne ve nihče. Svojo srečo je poskušal tudi pri nekem drugem nabiralniku, bil pa je prepoden ob prihodu cerkovnika, ki je tatvino takoj opazil in jo prijavil orožnikom. Iz Novega mesta n— V slr.vo komandirja tukajšnje orož-niške postaje g. Martina Cetina, ka se je preselil v Višnjo goro na novo službeno mesto kot sodni uradnik, so prijatelji priredili pri Košaku lep poslovilni večer. Gospod Cetin si je pridobil mnogo prijateljev in mu vsi želijo vse srečo na novem službenem mestu. Moderno tapetništvo In dekoraterstvo! Moderne zofe, otomane, garniture vseh vrst, žimnice, zavese, rolete, kavarniške klopi, opremo hotelskih sob, specijalno polaganje linoleuma, preprog. Vsa dela izvršujem strokovno s priznanim dobrim blagom. Se priporoča in jamči za vsa dela ALOJZIJ FALATOV moderno tapetništvo in dekoraterstvo Novo mesto 15179 Izmed 10 ljudi jih ima 7zobni kamer ...dobi ga pa lakko vsaki te malokdo ve: dostikrat je zobni kamen vzrok, do se začno zobfe majati in nazadnje izpadati I To nevarnost odvrnete s tem, da si zobe redno « čistite s Sargovim Kalodontom. Pri nas je Sargov Kalodont edina zobna krema, ki ima v sebi sulforicinov oleat po Dru. Braunlichu in to go dela,tako zefo učinkovitega: on odpravi polagoma zobni kamen in ohrani zobe močne-in zdrave I V&LO D OHr Proti zobnemu kamnu n— Pomočniški odsek Obrtnega društva za Novo mesto in okolico prosi vsa društva, da ne bi 2. oktobra prirejala svojih prireditev, ker ima odsek za ta dan napovedano svojo prireditev, ki je namenjena podpornemu fondu za bolne ;n onemogle pomočnike in pomočnice. Zaradi dobrodelnega namena se pričakuje mnogoštevilen pose.t n— Drugi fotoamaterski izlet priredi drogerija »Krka« v Žužemberk k izviru Krke, kjer se snide z izletniki fotoama-terskega tečaja drogerije Gregorič iz Ljubljane. Drogerija »Krka« je povabila na ta izlet tudi fotoamaterski klub iz Litije ter daje vsa pojasijila in sprejema tudi prijave udeležencev. Sredi oktobra bo drogerija »Krka« v Sckolskem domu priredila tudi skioptično predavanje: S fotografsko kamero po Julijskih Alpah. Predaval bo g. Cvetko švigelj. n— Srečo si kujete sami! Zato si pravočasno nabavite pri novem igranju 25. kola srečko državne razredne loterije, s katero je vam edino dana možnost, brez truda priti do bogastva. Srečke drž. loterije se dobe samo v podružnici »Jutra«, Ljubljanska 4. Iz Trbovelf t— Vpisovanje v trgovsko gremijalno nadaljevalno šolo bo v nedeljo 25. t. m. od 10. do 11. v VI razredu narodne šole na Vodah Vajenci in vajenke naj prineso s seboj zadnja šolska izpričevala in po 100 dinarjev za vpisnino Šolo so dolžni obiskovati vsi trgovski vajenci in vajenke iz okoliša Trbovelj. t— Kino Sokol predvaja danes cb 16. in 20. dvojni program: »Doba slave« in »Pu-stinjske noči«. Iz Hrastnika h— Brezobzirni kolesarji in motociklisti spet divjajo po naši cesti in povzročajo razne nesreče. Brezobzirni vozniki so posebno nevarni šolski deci. Te dni je neki motociklist povozil učenko HI. razreda, Zofijo Stradarnikovo, bil pa je še toliko pošten, da jo je odpeljal k zdravniku. Sedaj je vsak dan nad 900 šolskih otrok na cesti in bi morali imeti vozniki sami toliko obzirnosti in pameti, da bi zmanjšali brzino. Nekateri to store, drugi pa so brezobzirni v toliki meri, da bi bilo treba vsakega, ki povzroči kako nesrečo, najstrožje kaznovati in to tudi javno razglasiti. Včeraj zjutraj je blizu orožniške postaje neki kolesar povozil in težje poškodoval malega Markoviča, ki hodi v I. razred, uboga rudarska vdova Gomilarjeva, ki je nesla •domov koš premoga, je pa tudi postala žrtev nekega divjega voznika. h— Kino Narodni dom predvaja danes ob 15. in 20. film »Otok strasti«. Iz Zagorja z— Odlikovanje župana g. Grčarja. V četrtek ob 11. se je vršila slavnostna seja občinskega odbora, ki so ji prisostvovali sreski načelnik g. Podboj iz Litije in zastopniki tukajšnjih društev in korporacij. V lepem nagovoru je »reški načelnik očrtal javno delovnaje župana g. Grčarja, ki z največjo spretnostjo vodi težavne občinske •zadeve. Na eni strani so zahteve po štede-•nju, na drugi pa beda brezposelnih, za (katere mora skrbeti občina. G. sreski načelnik je poudarjal, da je vzorno gospodarstvo občinske uprave za vzgled vsem občinam. Z odlikovanjem, ki ga je res ■zaslužno prejel župan, je pač obenem od-tt—ovan tudi ves občinski odbor. Po nagovoru je g. sreski načelnik izročil odlikovanje, red jugoslovenske krone 5. vrste, županu g. Grčarju, ki se je zahvalil za izkazano čast in prosil g. načelnika, da zahvalo sporoči na najvišje mesto. V imenu občinskega odbora je čestital odlikovancu podčupan g. Bajcar. Nato so zastopniki ■društev in korporacij s primernimi nagovori čestitali slavljencu, ki se je ginjen zahvalil vsem skupaj in jih povabil na prigrizek. z Redukcija delavstva pri rudniških apnenicah se je odložila za 1 mesec. V tem času se bo proučilo, ali naj se obratovanje •ustavi popolnoma ali samo delno. Namera, da se peči za žganje apna izpopolnijo tako, da bi se čim več in čim ceneje produ-ciralo, je stopila zopet v ospredje. Napoveduje pa se, da se bodo plače delavstvu znatno znižale. Zaupniki delavstva, ki so intervenirali pri centralnem ravnateljstvu v Ljubljani, so bili obveščeni, da je v rokah tukajšnjega ravnateljstva nadaljnji obstoj apnenic. Zdaj vse z napetostjo pričakuje, kaj bo ravnateljstvo ukrenilo. Upamo, da bo urdilo tako, da se obrat ne ustavi in da se tudi plače ne bodo znižale. Iz Laškega I— Posnemajte! Sokolsta stavba rase s pomočjo vseh slojev, ki ne štediio ne s prostovoljnim delom ne s prispevki, dokazujoč s tem, da so v velika sokolski dru- žini vsi bratje. Poleg drugih dobrotnikov moramo hvaležno omeniti g. Hinka Falta, graščaka in tovarnarja v Jurkloštru, ki je ponudil brezplačno izvršitev vseh mizarskih del pri domu. Pričakujemo, da bo zbudila ta plemenita gesta iz ravnoduš-nosti tudi one prijatelje Sokola, ki še stojijo pasivno ob strani. 1— Občni zbor Zveze trgovskih gremi-jev bo danes v prostorih Radio-Therme. Izrekajoč dragim gostom dobrodošlico poziva mestno županstvo meščane, da okrasijo v njihovo počastitev hiše z zastavami. Iz Šoštanja S— Obrtniške vesti. Obrtniki, včlanjeni v Obrtni zadrugi oblačilnih strok, so imeli pri Berločniku izredni občni zbor, na katerem so razpravljali poleg drugih zadev tudi o novem obrtnem redu. — Preizkušnjo za krojaška pomočnika sta napravila pred izpraševalno komisijo Steblovnik Franc in Grm Franc, za šiviljski pomočnici pa Kosarjeva Marija in Vošnjakova Pavla. š— Nesreča pri delu. V petek popoldne je v Woschnaggovi tovarni usnja gladilni stroj hudo poškodoval levico 32-letnemu delavcu Korenu Francu iz Gavc pri šmart-nem ob Paki. Zmečkano ima zapestje ter počeno kost do lakta. š— Petrov blagoslov. Velenjski graščak gosp. Franjo Coronini je ujel v rudniškem ribniku 9 kg težko ščuko. Za naše že precej izpraznjene vode pač redek plen! Iz Slovenske Bistrice —sb Slovo ameriške rojakinje. V ponedeljek smo se ,poslo7iJi od gospe Mari;e Koncharjevi, ki se je vrnila po štirimeseč-nem bivanju pri svoji materi v Zsornji Bistrici zopet k svojemu možu v Bla.nford v Ameriko. Ga. Koneharieva živi v Ameriki že 12 let Iz Ljutomera Ij— V meščansko šolo se je vpisalo v celem 156 otrok, in 6icer 89 dečkov in 67 deklic. Potrebna je vzporednica k 2. razredu, ki šteje 60 otrok. Že nekaj let .se opaža, da prihaja v meščansko šolo -eč dečkov ko deklic. Učiteljstvo je ostalo isto kakor preteklo leto. lj— Prememba posesti. Zapuščino po pokojnem Janku Erjavcu, ki jo je tukajšnja cerkev odklonila, so dediči — sorodniki razprodali. Eno bišo je prevzela gdč. Pih-lar, drugo je kupil mesar Franc Pušnjak, gorice v Jeruzalemu pa ga. Golarjeva. lj— Požar. Zgodaj zjutraj dne 16. t. m. je začelo goreti v bivši kleparski delavnici g. Verbniga, ki jo je v zadnjih mesecih rabil kot skladišče. Ogenj se je naglo šinil, ker so bili v delavnici med drugimi žvepla-lenki, odpadki gume, mnogo voska v satov-ju, pa tudi velik kup žagovine. Povrh je bil stror> lesen. V kratkem času so plameni zajeli tudi ostrešje, ki je docela zgorelo. Domači gasilci so prispeli precej hitro, vendar niso mogli rešiti gorečega objekta, ampak so požar samo omejili, da se ni razširil na stanovanjsko hišo. K sreči je bil zrak miren, drugače bi bila tudi bližnja dvoriščna stavba v nevarnosti. Ker je v delavnici zgorelo ali se pokvarilo tudi precej raznega materiiala, dalje strojev, točilnic in tudi kleparskih izdelkov, je škode okrog 60.000 Din. Vzrok požara je najbrž kratek stik v stari električni napeliavi. Ij— Nezgoda z motociklom. Uradnik Okrajne posojilnice g. Trojnar se je zane-ljal z motornim koJesom na poskusno vožnjo na Krap je. V prikolici ga je spremljal ključavničar. Na ozki cesti pri Krapju je Trojnar srečal kmetsko vprego. Oba vozača sta se premalo ognila, motorno kolo se je prevrnilo ter padlo na Troinarja, nri čemer si je zlomil desnico v podlaktu. Spremljevalec je odletel s prikolice ter odnesel le nekaj prask. Trojnar ima že izza otroških let pohabljene noge ter si je v zadnjem času nabavil motorno kolo. ki ga je dai primerno preurediti. Zato pa je bil njegov padec tem hujši. lj— Ribiška sreča. Ribiči z Razkrižja ob Muri so prinesli mesarju g. Vregu soma, ki je meril 1 m 85 ter tehtal 23 kg. Vjeli so ga v mrežo. To je v tem letu že drugi velikan iz tistega dela Mure. Vsak naročnik „Jutra" je zavarovan za 10.000 Din! Iz življenja na deželi p a o rgi _____/in cn tt 7 rn. A VT MOST 7»t,»«1(i TTmrova I ^^ -BB. BREŽICE. Neverjetno se čuje, da so v našem mestu še danes v prometu steklenice ki nosijo etiketo: Franz Matheis Nachf. — Rann. Etiketa je izgotovljena v Avstriji. V tem letu smo bili tudi iznena-deni z nekim apelom na matere, redigira-nim od neke ženske osebe: Apel je bil pisan v slovenskem in nemškem jeziku. Našle so se slovenske dame, ki so se temu dvojezičnemu vabilu odzvale. V štirinajstem letu naše narodne države zopet ča-jemo, da živimo še vedno v nekem Rannu, V katerem nas osrečujejo z dvojezičnimi letaki V živem spominu so še časi, ko so se tu okrcg grada naših Frankopanov uporno izogibali vsake dvojezičnosti. Mislimo da je po 14 letih dvojezičncsti še ne-potrebneiša in da so omenjene etikete že naravnost smešen čin. Pri nas tu je se vedno nekaj ljudi, ki ne morejo preboleti tistih »lepih« časov. Ali ne bi bilo bolje na mestu, da se ljudje prilagode prilikam? GROSUPLJE. Za radii dolgotrajne hude suše so kmetje v velikih skrbeh, ker jim irozi na zimo veliko pomanjkanje. 1 omanj-kanje preti mnogim družinam, živino.bodo težko preredili, prodati pa ni kaj ob tako pičlih pridelkih. Ker mesarji niso hoteli znižati cen. je sosednja šmarska občina začela prodajati goveje meso v lastni režiji po 6 Din kg. V Šmarju se dobi govedina celo po 5 Din. Dobro je bilo, da se je začelo s tako konkurenco. Goveja živina se kupuje po 1 do 3 Din za kg žive teže kilogram mesa pa stane pri nas b Um. Zadnji nastop agilnega Sokola ob navzočnosti župnega starejššne dr. Pipenbacherja je v moralnem oziru prav dobro uspel m je tudi blagajnik vsa i deloma zadovoljen s prireditvijo. Obisk je bil lep, ipogo pa smo bas one, ki bi bili v prvi vrsti dolz-Tii dajati dober zgled in skrbeti za napredek ljudstva. Seveda, avtomobilski izleti so tudi prijetni. PRESKA — MEDVODE. "Res lepo je napredovala naša občina v zadnjih letih! Poleg nove šole imamo tudi že Zdravstveni dom in hiralnica bo prirejena v stari šoli. Imamo da:;e nov železen mos* čez Soro. preloženo državno cesto in iz '.al je zraslo nešteto novih hiš. _ želja vsega tukajšnjega prebivalstva je, da b; se vendar enkrat že kor< a spor, ki se vleče že tri desetletja zaradi vodne moči ob Savi v Medroilah. Kako bi f^e potem industrija tu razvila! Papirnica je pripravljena takoj pričeti velikopotezno podjetje. Načrti so baje že pripravljeni, rešitve pa ni. Tudi več drugih podjetij se je že »glasilo, k:i bi radi kupili vodno moč i.n sezidali tu obsežne tvornice. RADOVLJICA. Kakor sosednji Bled je imelo v poletnih mesecih tudi naše mesto dokaj gostov, ki so občudoval} lepote gorenjske zemlje. Da bodo naši že itak krasni izp-rehodi še vabljivejši, je postavila mestna občina, ki jo vodi župan dr. Dobravec, nove, železne in zelo lične promenad ne klopi Po vsej soseščini. Vseh okoli 20. Gradnja novega poslopja za sresko načel-stvo lepo; napreduje. Ima vedmo dovolj gledalcev. Palačo gradijo Po železobeton-iskem skeletnem sistemu in bo stavba pr-iva te vrste v Radovljici. V novem poslopju bodo nastanjeni tudi drugi uradi, ki so raztreseni sedaj križem po mestu. Palača bo res lepa pridobitev za vse mesto, ki mu reprezentativnih stavb manjka. S prihodnjim letom dobi Radovljica novo, moderno urejeno kopališče, k} .ga gradi Mestna hranilnica. Prostor je izbran zelo po-srečno, tik za mestom, nedaleč od Sokol-skega doma. Z vsemi deli so pričeli. Vodo bodo zajeli od vrbenjskega potoka. Radov-Ijičanj so se kopali doslej v Savi, fcar je bilo združeno s precejšnjo zamudo časa, no glede na ostale neudobmosti. ki bodo i novim bazenom odpravljene. Za osnovno Šolo Je zrastla iz tal cela vrsta novih, vilam sličnih stanovanjskih stavb. Gospodarji so si deloma omisliti Mčne ograje, .tako da bo ta del mesta res lep. RT "^E. Za zaključek Tvrševega leta priredi Sokolsko društvo v ponedeljek, dn 19, t. m. ob pol 20. uri v Srxkolskem domu za vse članstvo obvezno predavanje. Zato polivamo sestre in brate na poln oš te vila o udeležbo! SEMIČ. Izlet tukajšnjega Sokolskega društva v Vrčice je uspel v toliki meri, da je zadivil vse udeležence. Vsi so bili izne-r.adeni nad prisrčnostjo, s katero jih je sprejela šolska mladina pod vodstvom se-ftre Judmičeve. Ravno tako so vsi občudovali tudi telovadbo šolske dece. Za šolsko deco sta nastopila ženski in moški naraščaj, potem pa članice in člani ter so bile vse točke prav dobro izvedene. Občudovanja vredna je bila telovadba na drogu. Udeleženci so občudovali posebno veliko vnemo pri naraščajnikih, ki so pri vseh zaprekah, ker nimajo lastne strehe in telovadijo samo v poletnem času, dosegli tolike uspehe, da se lahko merijo z marsikaterim društvom, ki lahko deluje vse leto. Presenetil je tudi mnogoštevilni obisk prebivalstva iz sosednih vasi. Šolska upraviteljica iz Planine in šolski upravitelj iz Poznega sta pripeljala šolsko deco, navzoč pa je bil tudi šolski upravitelj iz Poljan. Vsi so izražali željo, naj bi se čimprej na Vrčicah ustanovila sokolska četa. Mnogoštevilno občinstvo je pozdravil starosta br. Razpotnik, potem pa dal besedo br. Perdiji, ki je navzočim dobro razložil pomen sokolstva. K prijetni zabavi je mnogo pripomogel taimburaški zbor semiŠkega Sokola, zahvalo pa zasluži tudi gasilsko društvo, k,i je dalo na razpolago svoj oder. ŠT. VID NAD LJUBLJANO. Vpisovanje v vse tri razrede obče obrtno-nadaljevalne šole in v vse tri razrede strokovno mizarske šole v nedeljo 25. t. m. od 8. do 11. v pisarni šolskega upravitelja. Vpisnino je treba plačati takoj. Dnevi pouka se bodo pravočasno oznanili in objavili na šolski objavni deski. VIŠNJA GORA. V četrtek 15. t. m. je odšel iz Višnje gore oficijal tukajšnjega sodišča g. Vinko Vrančič na svoje novo službeno mesto v Novem mestu. Kot dolgoletnemu društvenemu članu in knjižničarju mu je priredil Sokol v sredo poslovilni večer. Na novem službenem mestu mu želimo mnogo sreče. Njegov položaj pri višnjegorskem okrajnem sodišču je pa zasedel g. Cetinj, dosedanji orož. narednik v Novem mestu. — Na praznik 8. t. m. je nastal, kakor je že bilo poročano, velik požar na posestvu Josipa Jerlaha v Pristavi-ci pri Dbu. Trda tema je bila, ko je zvedelo naše višnjegorsko gasilno društvo za ogenj. Kljub pozni uri so pa naši gasilci takoj odhiteli na kraj nesreče in se tam z motorko prav pridno udejstvovali. Vrnili so se premočeni in vsi blatni šele naslednje jutro. ZIDANI MOST. Zahvala. Uprava Sokola na Zidanem mostu se najiskreneje zahvaljuje vsem cenjenim tvrdkam iz Ljubljane, Celja, Maribora, Zagreba in ostalih krajev za podeljene prispevke v darilih ali dobitkih za našo tombolo 4. t. m. Podprli ste nas pri plačilu stroškov za našo novo telovadnico in s tem storili lepo delo za Sokolstvo. Iz Ptnfa j— Neprevidnost pri orožju. žumec Jožef, delavec v Vičancih, je nekje našel staro pištolo, ki jo je napolnil z naboji; Ko pa je hotel sproži.ti, mu je pištola v roki eksplodirala ter ga hudo ranila Družbe «v. Cirila in Metodaort tudi med kmetskim ljudstvom vedno več privržencev. Čeprav v tehničnem pogledu morda blejske dirke niso bile povsem na višku, vendar so pokazale napram prejšnjim letom znaten napredek in je upati, da se konjske dirke udomačijo pri nas in postanejo redna vsakoletna prireditev. Pri konjskih dirkah na Bledu so bili doseženi naslednji rezultati: 1. Dirka toplokrvnih konj z giki na 2000 m. Startalo je skupaj 7 konj v dveh skupinah. V prvi skupini je zmagala »Marica« (šest let, lastnik Karel Škof z Bizeljskega); drugi je bi] »Gold« (12 let, lastnik Peter Hrovat iz Javornika); tretji »Rigo« (26 let. lastnik Lojze Stanič, Bled). V drugi skupini je bil prvi Miha Primožič iz Pristave in drugi Jože Fende iz Ko krice z »Elo« (6 let). Ostali so odpadli, oziroma bili diskvalificirani. 2. Dirka izvoščkov s kočijami na 2000 m. Prvi Vinko Mežan z Bleda z »Mick (devet let), drugi Janez Valand z Bleda s »Šim-lo« (9 let), tretji Alojz Žerovc z Bleda s »Lukso« (7 let). 3 Dirka domačih mrzlokrvnih konj z loj-trskimi vozovi ali zapravljivčki na 1500 m. Prvi Ivan Lipe z Bizeljskega z »Vilo« (S let), drugi Anton Mežan z Bleda z »Mici« (4 leta), tretji Franc Šilar iz Vrbe z »Man-di« (10 let). 4. Dirka amerikanskih dirkačev i giki na 2200 m. Prvi »Posilni« (10 let, lastnik Krušig Ivan iz Ljubljane), drugi »Tulpa« (6 let, lastnik Osolin Mihael iz Domžal), tretji »Jutro« (11 let, lastnik Josip Stupica iz Ljubljane). 5. Jahalna dirka brez zaprek in brez izenačenja teže na 2200 m- Priglašenih je bilo vsega 9 konj — startalo pa jih je 7 v dveh skupinah. V prvi skupini je bil prvi »Rigo« (16 let, lastnik Lojze Stanič, Bled), drugi »Pram< (18 let, lastnik Andrej Janša iz Kontnega). Ostali so odpadli. V drugi skupini je bil prvi kapetan Predrag Štefanovič z »Julko« (9 let), druai Josip Kodelija z Viča z »Lizo« (6 let), tretji Miha Primožič s Pristave. Jesenska sezona bo v Ljubljani otvoTje-na z zanimivo nogometno tekmo. Ilirija je povabila v goste prvaka ZNP Haška, ki prav zasluženo že več let brani ta naslov. Saj je znano, da goji Hašk najlepši kombi-nacijski nogomet, moštvo je samo premalo borbeno in zato lahko uspeva samo v pod-saveznem prvenstvu, v državnem se pa nikakor ne more uveljaviti. Slično je z Ilirijo, ki si je tudi priborila prvenstvo LNP, v državnem prvenstvu pa je igrala popolnoma podrejeno vlogo. Srečata se torej dva »sotrpina«, ki pa bosta merila svoje moča samo v prijateljski tekmi. Gotovo, da bodo prišli ljubitelji nogometa na svoj račun in bo tekma nudila prav lep in zanimiv šport. O vrlinah Hašk ovce v smo že poročali, upati je, da se bo tudi Ilirija boljše odrezala, kajti v moštvu je opažati tendenco izboljšanja v formi. Tekma se bo vršila ob 16. na igrišču Ilirije; sodil jo bo g. Deržaj, ki je eden izmed naših najboljših in gotovo tudi najobjek-tivnejših sodnikov. Teniški turnir Ilirije. Da pomeri svoje moči med svojim članstvom, ima Ilirija dvodnevni klubski turnir na svojih igriščih ob Gosposvetstki cesti. Tekmuje se v singlu gospodov, singlu dam, doublu gospodov in mixed doublu. Za posamezna prva mesta so razpisana lepa prehodna darila. Prijavljenih je 30 igralcev, dam in gospodov, vse igre, razen damsikih in mixed doubla, se igrajo na pet setov. Turnir se je že začel včeraj popoldne in se nadaljuje danes ob 9. dop. im 3. popoldne. Vstopnine ni! K obilni udeležbi vabimo vse članstvo in prijatelje belega športa. Smučarji, pozor! SK Ilirija priredi 9 oktobra medklubski cross-country, ca. 10 km, za vse verificirane člane JZSS za prehodno darilo kip, ki ga brani št. Germovšek od SK Maratona iz Maribora. Druga dva prejmeta lični diplomi. Start ob 9. na tenišču pod Cekinovim gradom, kjer je tudi cili in garderoba. Pozivamo vse smučarje, da prid-ne trenirajo za to tekmovanje in se že sedaj prijavijo pri g. A. Mahkovcu, kavarna Europa. ASK Primorje (nogometna sekcija). Zaradi tekme na Rakeku naj bodo danes ob 13.45 na glavnem kolodvoru: Mika, Hasl, Usek, šinkovic, Baum, Strnad. Ca-leari, Golob, Lute, Trček, Petelin. Opremo dvignite v garderobi pravočasno. V pone. deljek ob 16.30 strogo obvozen trening za prvo moštvo, ob 20. seja sekcijskega odbora pri »Levu«. Naprošajo se gg. dr. Kosti, inž. Pust, dr. Buljevič, Hasl, Svetin in Uušič, da isti sigurno prisostvujejo. — Načelnik. ŽSK Hermes (nogometna sekcija). Danes od 9. najprej strogo obvezen trening za vse igralce. — Uprava igrišča poziva vse člane danes ob 7. na kuluk za napravo vodovoda. NSK Šparta. Danes ob 14. na igrišču Pri morja trening-tekma s SK Svobodo Lj Moštvo naj se javi v naslednji postavi: Hu mar, Dolinar, Čemažar, Jenko, Krašovec, Rado, Vrhovec I. in II., Volfart, Vinko, Zupane, Petrovčič. Klančar. Kdor ima črne hlačke, naj jih prinese seboi. Prosim točno Ksp^tsn SK Reka. Igralci I. moštva naj bodo dames ob 8. zjutraj na igrišču Ilirije in ne ob pol 9. kakor je bilo javljeno včeraj. Rezerva naj bo na igrišču Ilirije ob pol 10. v postavi: Končam, Hladnik, Puh. Mlklič Erjavc, Ciuha. Volušček, Marinčič, Vidmar Češmik II., Ferl. Medklubske kolesarske dirke Save bodo popoldne ma progi Vič-Vrbnika-Logatec-Planima-Rakek im mazaj ma Vrhniko, kjer je cilj. Dirkalo se bo v 4 skupinah, im sicer: v glavni, junionsiki, no vinski in semi-orsiici. Start dirkačev je ma Viču pri km 3 točno ob pol 14. Izlet kolesarjev na Vrhniko bo z Viča od gostilne Pimat, točno ob pol 14. Po dirkah je prosta zabava v gostilni Jurca s pestrim sporedom. TSK Slovan. Danes ob 15. morajo biti na igrišču Primorja Zavri I., Marciotti I-, Grm. Poljšak, Uhan, Schlegelj, Thuma, Ključec, Zavrl II., Srebotnjak, Sluga, Bogel, Lumbar in Šorn. Igramo prijateljsko tekmo s Svobodo I. Ostali imajo istočasno trening. Radovljiški šport. V nedelio 11. t m. je odigral SK Radovljica s SK Austrijo iz Celovca prijateljsko nogometno tekmo na igrišču v Radovljici. Rezultat je bil 6:1 za Radovljico. Prvi in častni gol za goste je p_a-del v 4. minuti, temu so sledili v 20-. 25.. 32. in 37. minuti v prvem polčasu 4 goli za Radovljico, v II. polčasu pa v 4. in 42. minuti še dva gola za Radovljico. Tekma je bila še ves čas napeta in zanimiva. Oba kluba sta igrala res fair igro. Gosti, čeravno tehnično prav dobri, niso bili kos silnim napadom Radovljičanov. ki so nastopili v posrečeni formi in s pravim elanom pričeti ter domala ves čas vodili igro. Izid tekme je presnetil vse, ki so spoznali goste po raznih zmagah doma in celo v naši ožii domovini (Tržič, Kranj in nedavno Domžale). Publi ka ie bila častno udeležena, približno 500 Sodnik je prav dobro sodil. Slednjič pripomnimo, da obnašanje in neslane opazk© nezrele mladine tam v bližini gola gostov, ;; niso bile baš v čast. V bodoče naj taka mla-dež rajši ostane doma in se s tem izogne ne baš laskavim pohvalam ostalih gledalcev Drobiž iz Los Angelesa Pred defilejem narodov v stadionu je bilo nekaj debate o tem, v kakšnem vrstnem redu naj bi korakali udeleženci. Končno so se gospodje odločili za angleško abecedo. Menda Američani niso bili popolnoma podkovani v njej, ker sicer ni jasno, zakaj so Amgleži (Great Britain) hodili pred Nemci (Germamv)... Morda so pa vrstni red določali kar po izgovarjavi? * Kitajska s 400 milijoni prebivalci je poslala v Los Angeles samo enega atleta. Srečni udeleženec, tekač na kratke proge Liu, je seveda kmalu opravil, ker je že \> predteku na 100 m ostal komaj na petem mestu. Ameriški novinarji so se malo po. šalili s tem osamelim Kitajcem ter so svoja poročila o njem skoraj enako pričeli z dolgimi naslovi o odpovedi kitajskega »mo. štva«, ki je ostalo na petem mestu im ne bo moglo dalje nastopati v tekmah. * Navdušenje Američanov za svoje rojake na olimpijadi je bilo veliko. Ko je Sexton s kroglo — med prvimi točkami — dosegel nov olimpijski rekord, se je neki gledalec med splošnim veseljem povzpel na rob svojega visokega sedeža, kjer je izgubil ravnotežje im zgrmel v globino. Možu je počila lobanja im moral je v bolnico. * Finci so seveda še zmerom jezrni, ker jim mednarodna lahkoatletslka zveza mi pustila startati Nurmij.a. Ker je predsednik te zveze Šved Edstrom, kuhajo najbolj jezo proti Švedski, ki so ji v zvezi napovedali gospodarski bojkot. »Tragika« je v tem, da je Edstrom predsednik švedskega koncema Asca, Abo — rojstno mesto Nurmija — pa je prav pri tej tovarni naročilo dva nova tramvajska vagona. Listi v Abu protestirajo proti temu naročilu im pozivajo prebivalstvo, naj se sploh ne vozi s tramvaj! g. Lds t romal Finci se ne dajo, pa konec! * Po končani olimpijadi se je vršila v plavalnem stadionu pred 10.000 gledalci zanimiva prireditev, na kateri sta startali med drugim štafete celin na 4X200 m prosto (za moške) in 4X100 m prosto (za dame). Med prvimi je zmagala Azija (Japonska) z 9:01.4 pred Ameriko z 9:09, med tem ko je Evropa že v prvi polovici tako zaostala, da zadnja moža (Baranv in Taris) sploh nista več plavala. Med damami sta se udarili samo Amerika in Azija, ker holandske pla-vačiče za Evropo niso hotele nastopiti. Zmagala je Amerika s 4:42.4 pred Japonsko 5:07.8. X. olimpijada je za nami Los Angeles, olimpijska vas in vsi prostori. kjer so se pred mesecem odigravali veliki športni dogodki, so se izpraznili. Tisoči atletov in desettisoči njihovih spremljevalcev so se vrnili v svoje domovine, z zmagami in porazi, navdušeni in razočarani. In zopet je za štiri leta izginila velika olimpijska zastava s petimi krogi, da se zopet dvigne na stadionu v Griine\valdu pri Berlinu. * Med narodi, ki so ne samo po uspehih, temveč tudi po številu, vzbudili pozornost vsega športnega sveta, je treba pred vsemi omeniti Kitajce. Ta žilavi azijski narod, ki je imel 1. 1912 na olimpiadi v Stokholmu samo skromnega opazovalca in je po vojni pošiljal na te svetovne športne revije vedno močnejša zastopstva, je letos predstavil snotrnemu svetu 180 tekmovalcev za vse discipline. Najbolj presenetljiv je bil nastop teh malih rumenopoltih postav v plavanju, kjer so odnesli kar 5 zlatih kolajn. Med zmagovalci so bili celo dečki, ki so komaj odrasli šolskim klopem. Ob nastopu japonskih atletinj se je športni tisk s hvaležnostjo spomnil pokojne svetovne prvakinje Hitomi, ki je pred letom dni po komaj pričetem delu za propagando športa v deželi vzhajajočega solnca morda padla kot žtrev svojega navdušenja za fizično vzgojo ženske. Povsod so nastopili mali japonski tekmovalci; če niso dosegli uspehov, so prestali trde preskušnje. ki jih bodo s pridom uporabili za svojo izpopolnitev. To je narod, ki bo morda prej. preden bo lahko organiziral olimpiado na svojih tleh (menda L 1940), dokazal, kaj zmoreta odločnost in volja — tudi v športu. « Ko so se začeli polagoma izgubljati glasovi o Los Angelesu, so se tudi ž"e začeli pojavljati glasovi o prihodnji olimpijadi, ki jo bodo po 16 letnem čakanju končno vendarle organizirali Nemci. Dr Levvald, predsednik nemškega olimpijskega odbora, ki je bil sedaj v Los Anglesu, si je predvsem zagotovil udeležbo Amerike kot najmočnejše predstavnice športnega sveta. Pri tej priliki je dobil od ameriškega olimpijskega odbora brez odškodnine vse zastave držav, ki so sodelovale na letošnji olimpiadi, tehnični odbor pa mu je dal na razpolago gradivo o vseh pripravah za X. olimpiado kakor tudi prepise vseh pismenih izdelkov, ki so bili potrebni za organiziranje te velike prireditve. Nemcem povzroča zaradi gospodarske stiske največ skrbi finančna stran, zaradi česar bodo skušali v teku prihodnjih kongresov mednarodnega olimpijskega odbora razčistiti vprašanje, ali bi ne bilo umestno, da se na prihodnji olimpiadi odigrata tudi nogometni in teniški turnir za olimpijsko prvenstvo. Verjetno je, da bo Nemčija s tem svojim predlogom prodrla, ker so odločilne osebnosti v mednarodnem olimpijskem odboru že sedaj nekoliko popustile glede stroge ločitve med diletantizmom in amaterizmom. * Kljub temu. da na letošnji olimpiadi ni bilo zastopanih nekaj zelo popularnih s ortmih disciplin, je bil vendar celotni uspeh olimpiade ogromen. To dokazuje, da ni neobhodno potrebno, da bi morala olimpiada obsegati tekme v vseh športnih disciplinah. Mnenja so sicer deljena, vendar se zdi, da imata oba tabora približno enako argumentov za in zomer to trditev. Stari zagovorniki olimpijske ideje se zavzemajo za to, da naj bi olimpiada imela na sporedu zgolj atletske športne discipline, in sicer teke od 100 m do maratonskega, teke z zaprekami in lesami ter mete in skoke. Razen tega bi se moral seveda vršiti tudi desetoboj kot krona vseh olimpijskih pre-skušenj, med tem ko damske discipline po starem grškem vzorcu ne bi spadale v okvir olimpiad. Prav tako naj bi se po naziranju gotovih krogov tudi plavalne konkurence vršile samo na razdalje, med tem ko naj bi se skoki in tekme v \vaterpolu opustile. Pra letos se je ta igra na olimpijadi pokazala zelo malo propagandno. (Incident na tekmi med Brazilijo in Nemčijo!). Dalje spadajo v omejenem obsegu na olimpijado tekme v težki atletiki, ki ima že od davna veliko tradicijo. Zagovorniki raznih sprememb olimpijskega pograma sploh ne bodo prišli na svoj račun; olimpijade moderne dobe — prav tako kot stare — niso namenjene veselju do senzacij in uveljavlje-nju fanatikov, temveč naj bi bile dokaz, kaj lahko vse zmoreta človeško telo in duh na prostem polju, in pa prilika, da se človeštvo preko vseh sporov vsaj vsaka štiri leta zbere na nevtralnih tleh ia navduši za skupni ideal. o k Lahkoatletske tekme sokolske župe Maribor. Prvega in drugega oktobra bo na te-lovadišču Sokola Maribor I. ena naših največjih lahkoatletskih prireditev. Doslej se je prijavilo 400 tekmovalcev; to je število, ki še ni bilo doseženo doslej na nobenem našem lahkoatletskem mitingu. Tekmujejo v vseh panogah lahke atletike. Imena tekmovalcev, kakor bratje Polič. Čel-har, Rak, Mušič, Gala, Starašina, Stok in Zupan mam pričajo, da bo borba v vseh panogah izredno ostra. Pričakujemo pa presenečenj, ker v tako velikem številu tekmovalcev se bo sigurno pojavilo še več talentov, o čemer nas zagotavljajo živahne priprave po vseh društvih. Obenem bo tudi štafetmi tek (800, 400, 200, 100 m) za župmo krvenstvo. Izven konkurence tekmujejo za najboljši čas dneva tudi štafete sosednih žup. Rezultate tekem bomo sproti objavljali z radio-ojačevalcem, tako da bo javnost takoj obveščena o vseh rezultatih. Megafon bo montirala tvrdka Radio Star-kel, Maribor. Razpisali smo fotoamaterski natečaj za najboljše posnetke. Nagrade so izredno lepe in dragocene, darila mariborskih fotografskih tvrdk. Vsi finali bodo v nedeljo popoldne in takrat pričakujemo trudi največji obisk. Sokolsko društvo v Celju, ki šteje skoro 1000 pripadnikov, prične s ponedeljkom 19. t. m. z redno telovadbo vseh oddelkov. Da je bilo njegovo delo doslej krepko in vztrajno, je dokazalo z množico doseženih nadvse lepih telovadnih uspehov. V bodoči sezoni hoče nadaljevati v sokolskem delu, ki jekleni telo in duha in stavija oba v službo narodu, državi in človeštvu. Vabimo vse, ki so dobre sokolske volje, da vstopijo v naše mogočne sokolske vrste. Kličemo odrasle in zlasti mladino, že najmlajšo, da se že izpočetka stavi pod zmagovite sokolske prapore. Saj je mladina bodočnost in bodočnost naj bo sokolska, da bo srečna in velika. Kdor je v vsem življenju delaven in dosleden član slovanske sokolske armade, bo s sokolskim duhom prepojen in okrepljen mogel biti kljub vsem težkočam vselej koristen član naroda in družbe in polnovreden državljan. Kličemo vas vse brez razlike, da pomnožite sokolske vrste. V njih se strnete v nesebičnih težnjah k idealom, ki nam pot k njim kaže veliki Tyrš. Ti ideali so življenjski nazor in kažipot, so večno mladi in lepi. Mladina, ki stopa po sokolski poti v življenje, ne bo nikdar strah bodočnosti Vstonite v sokolske vrste' Prosvetni odsek trboveljskega Sokola se resno trudi, da poživi sokolsko dramo, ki je zadnja leta močno pešala, ne po kvaliteti temveč po delavnosti. Bili smo navajeni, da smo imeli v sezoni no 6 do 7 novitet, zadnja leta pa komaj 1 do Z Kaj je bilo temu vzrok? Nekaj to, da je biLa dvorana močno zasedena po telovadbi, kinu itd., drug vzrok pa je bil nesoglasje med ansamblom, kar je imelo za posledico zrahliano discroli.no, zaradi česar so izgubiH igralci veselje do dela. Sokolsko društvo ima lep in dobro opremljen oder, za kar je investiralo lepe desettisočaike. Ta denar bi bil zavržen, ako bi vladalo sedanje mrtvilo v drami še nadalje. Prosvetni odsek se močno trudi, da delovanje poživi. Sestavil je lep načrt zia bodočo sezono. Na članstvu je sedaj, ako bo mogoče ta načrt tudi izvesti. Sokolska dolžnost vsakega člana, ki ima sposobnosti za te vrste dela, je, da sodeluje in da se temu delu ne izmiče z različnimi izgovori, ki absolutno ne morejo držati. Po njihovem delu bomo cenili tudi njihovo sokolsko zavest Da dajo dober zgled, se je za prvo igro priglasilo več sodelavcev starejše generacije, ki hočejo pokazati, da idealizem med njimi še živi in da se ne strašijo ne let, ne truda in ne žrtev za sokolsko delo. Upamo, da bo temu zgledu sledila tudi mladina, predvsem pa vsii dosedanji sodelavci. Ako bo vsakdo, ki se čuti poklicanega, storil svojo dolžnost, bo načrt, ki si ga je zasnoval prosvetni odsek za bodočo sezono, lahko izvesti. Sokolska četa v Št. Jurjn ob Taboru priredi v nedeljo 25. t. m. prvi javni nastop, združen z veselico. Prireditev bo na travniku br. Kobaleta nasproti dobro znane gostilne brata Plavšaka st. Igrala bo pol-noštevilma godba z Rečice ob Palci. Na orodju nastopi tudi vzorna vrsta iz Celja. Veselica bo na vrtu br. Plavšaka. Ker bo to prva prireditev tukajšnje čete, so vabljena vsa okoliška društva, da podpro mlado društvo. Zbirališče in garderoba je v šolskem poslopju. Zveze so jako ugodne. K celjskemu in velenjskemu vlaku bo vozil Jugovičev avtobus. Vabljeni! Sokol v Dobu pri Domžalah priredi v nedeljo 18. t m. ob 15. na vrtu brata staroste Matičiča javni telovadni nastop. Vstopnima 3 Din. Sodelovala bo domžalska godba. Vabljeni! Postani in ostani član Vodnikove dražbe! Repertoarji DRAMA Začetek ob 20. Nedelja, 18. sept.: Roksi, premiera. Izven. Ponedeljek. 19 sept.: Celjski grofje. Red A. Torek, 20. sept.: Zaprto. Sreda, 21. sept.: Roksi. Red: Sreda. Četrtek. 22. sept.: Zločin in kazen, premiera. Izven. V ljubljanski drami bo danes druga pre-mijera v novi sezoni. Vprizori se prijetna veseloigra »Roksi«. ki doživlja, kjerkoli se uprizori, velik uspeh. Naslovno vlogo bo kreirala Šaričeva. ix)lee nje pa bodo zaposlene Medvedova. Mira Danilova in Bol-tarjeva. Veliko vlogo copate in poznejšega upornika bo kreiral Cesar z njemu lastno toplino in humorjem. V ostalem nastopijo še Jan v vlogi mladega trgovca, Zeleznik in Plut Izven abonmaja v režiji profesorja Šesta. Začetek ob 20. — Opozarjamo, da posluje dnevna blagajna v operi dnevno od 10. do pol 1. in popoldne od 3. do 5-. kjer se dobivajo vstopnice za vse predstave v prodaji v naprej. Vstopnice se naroče lahko tudi telefonično št. 2231. — Prva repriza izvirne drame »Celjski grofje« bo v ponedeljek 19. t. m. za red A. — Tretje premiiera letošnje sezone bo v četrtek 22. t m. Uprizori se ruska drama »Zločin in kazen« v režiji g. Bratka Krefta- Kraljestvo mode Novi jesenski plašči Splošno znano dejstvo je, da spoznamo novo modo najbolj tam, kjer se zbirajo elegantne žene. V modnih trgovinah opazimo namreč samo eno določeno modno smer, ki odgovarja okusu dotionega podjetja, dočim pa so v elegantnem lokalu zastopane vse modne ideje, ki jih moremo pri skodelici čaja natanko proučiti. Danes se vsakdo ozira za novimi plašči, ki so v ospredju zanimanja, kajti nabaviti si j:h moramo čim .prej, da nas ne bi presenetilo hladno vreme. A seveda ne moremo novih modelov označiti kar tako s par besedami, saj zavisi njih kroj od načina uporabe in tudi blago n. pr. dopoldanskega plašča se temeljito razlikuje od tvorila, ki nam služi za elegantno popoldansko ogrinjalo. Za športne plašče uporabljamo večinoma Tzorčasto modno blago, prednost pa imajo diskretno progasta tvoriva, ki jih na zanimiv način >diagonaLno« ukrojimo, zaradi česar se zdi postava daljša in mnogo vit-kejša. Navadno izberemo raven, nekoliko ozek kroj, z modernim bidermajerskim ovratnikom in zanimi.vim krznenim okrasjem na širokih ragianskih rokavih (zadnja skica). Povsem drugačen je popoldanski plašč, ki ga izdelamo iz modnega blaga lepe barve (vendar pa je še vedno mnogo da,m, ki se odločno zavzemajo za črn plašč, ker ' h V V LV ter razna krzna za ovratnike in obšive ¥ veliki izberi nudi po solidnih cenah Mestni trg 5 LJUBLJANA Moderno perilo Moderno perilo. Znano je, da je moda letos uvedla ^prinoe&no« linijo v veselje vsem vitkim, športnim postavam ter v plačilo žrtvam, ki jih doprinaša marsikatera žena z dieto in treningom. Prilegajoče se obleke pa zahtevajo enakega perila, ki ne dela gub in se ne vidi pod svilenimi oblekami. Zato se glasi geslo nove mode »princesno perilo«. Kombinacije in hlačke so izdelane na ta način in si bodo nedvomno priborile mnogo ljubiteljic. nih barvah (vinsko rdeči, megleno sivi i. t. d.), katerih učinek povečamo z zanimivim krojem in lepo krzneno opTemo, tako da dosežemo videz popolne gosposkosti in elegance. Naša druga skica prinaša plašč te vrs-te, ki napravj nenavaden, a eleganten vtis s kepom, ki se nadaljuje v krilce, obrobljeno s krznom. Po pravici smemo toreij trditi, da že dolgo nismo pozinali tako raznolike mode plaščev, kakor je letošnja, kar bo nedvomno raziveselilo vse naše dame. Krzneni kepi Krzneni kepi iz krzna malih živalic so zanimiva in priljubljena novost jesenske mode. Učinek takega ogrinjala je nedrvom-no originalen, vendar pa je ta >malenkost< jprecej dragocena, če pomislimo, da je treba najmanj tucat takih živalic za en sam kep. Najbolj bo ta nova moda ugodila onim, ki imajo doma nekaj takega krzna v obliki že zdavnaj nemoderne štole ln ki jii,m bo vešč krznar iz takega starega komada napravili ilep, modern kep. ga morejo nositi vedno in povsod). Jako zanimivi so plašči, obrobljeni s kratkodlakim črnim krznom (žrebičja koža ali »seal«), kakor vidimo n. pr. na .predzadnji skici. Tu sestoji krznena oprema iz lepega ovratnika in trikotnega okrasa, ki se navzdol razširi ter tako napravi prekrasno linijo. Plašč tesno zapenjajo trije gumbi, povdarjajoč novo »princesno« obliko. Sploh igra letos nenavadna razdelitev krzna važno vlogo in one, ki še imajo doma nekaj stare kožuhov.ine, si bodo prav lahko iz najbolj enostavnega plašča napravile zanimiv model. Na 1. skici vidimo plašč, ,ki docela zavisi od učinka kožuhov.ine. Tu gre za model, ki ga ob vratu zapenja šal iz blaga in je na rokavih in na spodnjem robu opremljen s širšo progo iz dolgodlake kožuhov.ine. Učinek je izreden, dasd ga dosežemo s prav skromnimi sredstvi. Razen teh plaščev, ki so vsi precej enostavni, poznamo tudi bolj komplicirane modele, ki so se uveljavili predvsem v popoldanski modi. To so plašči, ki jih uporabljamo tudi »večer in so zato nekoliko bolj razkošni. Tu so .priljubljeni razni baršuni v lepith mod- Zdravniška posvetovalnica Trpljenje. Zdravljenje kronične kapavice je različno i,n zavisi popolnoma od slučaja, kako dolgo traja bolezen. Kot ozdrabljenega se smatra pacient lahko takrat, ko ponovna mikrosikopična preiskava pokaže, da ni več gonokokov v sluzi. Če se je to ugotovilo, potem se tudi ni treba več držati posebne diete. Vedno je pa boljše, če se ogibate močno dražečih jedi in alkoholnih pijač. Belo perilo se da odpraviti. Kako, to pa zavisi od vzroka: lahko je posledica kapavice, lahko pa tudi slabokrvnosti. Da je iztok po periodi močnejši, je razumljivo, in če so gonokoki še v sluznici, se v tem času še lož je pojavijo, ker je sluzinica razdražena. Termofor, če vam je potreben, naj bo topel, kolikor morete prenašati m dajte si ga vsak večer za pol ure na trebuh. Bolnica za vas ne pride v (poštev, priporočamo vam pa zdravljenje v kakšnih toplicah (Dobrna). Na vsak način vam svetujem, da greste pred odločilnim korakom k zdravniku. Pošteno je tudi, če vašemu bodočemu drugu stanje odkrito priznate. — J. R. Beograd. Za desnnfekeijo vam priporočamo AfridoJovo milo. Ž njim se dobro umijete in pustite, da se pena usuši. Isti svrhi služi tudi suiblimat (1:1000), je pa uporaba bolj komplicirana in nevarna. Raizentega morate vkapabi v sečno cev par kapljic 10% protargolove raztopine. — Mika. V letih, v katerih je vaša hčerka (16 let) se pogosto zgodi, da perilo za več mesecev izostane. Stvar se bo sčasoma sama uredila. Pojav je v zvezi tudi s tem, da ima ote-čene žleze. Priporočamo krepko hrano, čez zimo naj pije ribje olje, po leti pa naj gre na morje, če zdravnik ugotovi, da je to zanjo primemo. — Zaročenka. Izpuščaji, mo zoljci, ogrci kažejo, da prebava ni v redu. Skrbite predvsem za redno stoilico potom odvajalnih sredstev in za krepko, vendar ne driižečo hrano. Dobre bi bile injekcije optarzona, vendar se morate v tem pogledu še posvetovati z zdravnikom. Večkratne vroče kopeli in umivanje z žveplenimi mili osvoboja ustja žlez in podpira hranitev kože z dovajanjem močnejšega dotoka krvi. — S. P. Beograd. Profilakti&ne injekcije proti steklini so brez vsakih posledic in je pri vas le izjemni slučaj, če so nastopile in je še vprašanje, če so res v zvezi z injekcijo. Pojdite k zdravniku, ki vam je dal injekcijo. — T. T. P. Katar prebavnih organov, katerega so dognali v bolnici, je lahko prav trdovratna bolezen in se morate strogo ravnati po predpisih, katere so vam dali "v bolnici posebno glede diete. Če je mogoče, pojdite še v Rogaško Slatino. — F. R. Šiška. Salicil in drugi preparati za vkuhavanje sadja niso nezdravi in potrebni da se sadje ne pokvari. Seveda mora biti sredstvo dobre kvalitete in se ga sme samo toliko pridati, kolikor je neobhodno potrebno. — Šumenje v ušesih. Diagnoza, katero je postavil vaš hišni zdravnik in rezultat preiskave na kliniki se popolnoma vje-mata. Tudi drugi znaki kažejo na to, da bolujete na otosklerozi. Ni izključeno, da je v zvezi s preje presta,lim revmatizmom. Priporočamo vam ponovni obisk klinike, opozoriti vas pa moramo že sedaj, da je bolezen jako trdovratna, vendar vas pa ▼ poslu ne bo znatno ovirala. — P. M. Ptuj. Priporočamo vam, da otroka ob priliki predstavite Državnemu zavodu za zaščito dece v Ljubljani ali pa dečji polikliniki v Mariboru. Ker je otrok sicer popolnoma zdrav, se bo tudi govorenje sčasoma gotovo popravilo. — Ml. Č. V. Ker je od dneva možnosti okužitve preteklo že 11 mesecev, je kaka snolna bolezen izključena, če jo niste v prvih tednih prezrli. Izpirajte se s svetlordečo hipermangamovo raztopino, skrbite za skrajno čistost. Da boste pa po polnoma sigurni, je najboljše, če greste k zdravniku. — Klavžar. Vaš kronični želodčni in črevesni katar se bo zboljšal samo, če se boste držali diete in se ogibali vsakega alkohola. Jejte večkrat na dan pa po malem in to krepke in lahko prebavljive jedi (surovo maslo, mleko, jajca, telečje meso. kuretnino, prilcuho). Če »e stanje ne poboljša, bo pa najboljše, da greste za par dni v bolnico, da vas natančno preiščejo. — Bonkovska. Zaupajte v vašega hišnega zdravnika in skušajte s trdno voljo izpolniti njegove nasvete. Vse je odvisno samo od vas in ne iščite vzrokov usp^ia ali pa neuspeha izven sebe. — Roka in noga. Bolečine v komolcu so gotovo revmatičnega izvora in vam priporočamo tople kopeli. Nogo pa previdno masirajte. Ob priliki obiščite zdravnika. — Krema. Pri velikih grudih — mislite pač dojke — je treba predvsem ugotoviti, če obstoja povečanje v masti, ali pa v žlezi sami. Brez operacije bo pa težko ustreči vaši želji. — A. B. Ljubljana. Ker iz vašega opisa ni jasno, na kakšni kožni bolezni trpite, va.m priporočamo, da obiščite ambulatorij za kožne bolezni v splošni bolnici. — C. K. Mb. Goma- Iznajdba za ženski svet. poročamo lahko o novosti, ki napravi umivanje glave in las zelo prijetno. To so očala proti peni, ki pri umivanju varujejo oči pred vodo in peno. Pri umivanju glave se lahko s pomočjo te iznajdbe gleda popolnoma prosto brez vsakega napora. Taka očala se najdejo kot omot vsakega zavojčka »črne glave«, »Haarglanz Shampona«, kakor tudi pri posebni vrsti »extrablond« za blondinke. 4 jieaa po-f zenje po prstih rok in nog, okolnost, da vam roka večkrat zaspi in da se ponoči večkrat prebudite, vse to so znaki, da vaše živčevje ni v redu. Najboliša bi seveda bila kura v kakem zavodu. Če pa vaša sredstva tega ne prenesejo, poskusite doma s hladnimi kopelmi. To pa takoj sedaj, dokler je še toplo vreme, da se ne prehladite in utrdite, tako da boste te procedure potem lahko nadaljevali tudi preko jeseni in ■pozimi. Priporočamo vam pa pooreje temeljito zdravniško preiskavo. — Lišaji po obrazu in pa omenjene spremembe na jeziku so lahko od prebave in zato je treba stroge diete. — A. G. L. Homoseksualnost je abnormalnost, ki je v splošnem dosti bolj razširjena, kot se ponavadi misli; vendar so pa pravi homoseksualci, to so taki, pri katerih normalni način občevan;a sploh nc pride v po.štev, precej redki. Abnormalnost se mora smatrati kot bolezen, ki ima lahko težke posledi«. Taki ljudje moralno propadajo in marsikatera cksistenca se ie uničila, posebno če so bili odnošaji med službeno odvisnimi. Pride lahko do najhujšega izkoriščavanja in je zato ta razvada ▼ takih slučajih £udi kazniva. Radio Izvleček iz programov Nedelja 18. septembra LJUBLJANA 9.30: Prenos cerkvene glasbe. — 10: Versko predavanje. — 10.30: Sadjarstvo. — 11: Salonski kvintet. — 12: čas, poročila, plošče. — 15.15: Veseloigra »Težke ribe«. — 16.45: Zabavni kotiček. — 17: šramel kvartet. — 20: Pevski koncert ge. Zlate Gjungjenac-Gavella. — 20.45: Salonski kvintet. — 22: Napoved časa in poročila. — 22.15: Koncert tamburice s spremljevanjem kitare. Ponedeljek 19. septembra LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Cas, plošče, borza. — 18: Salonski kvintet. — 19: Po poljski zemlji. — 19.30: Naše duhovne zajednice. — 20: Samospevi g. Jožeta Gostiča. — 20.45: Salonski kvintet. — 22: čas, poročila, prenos koncerta iz kavarne »Zvezda«. BEOGRAD 12.05: Radio-orkester. — 17: Popoldanski koncert. — 20: Prenos opere iz gledališča. — Plošče. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17.30: Prenos zvočnega filma. 20: Prenos opere iz Beograda. — PRAGA 20: Prenos koncerta iz Brna. — 20: Romantika gozda in morja v glasbi. — 21: Koncert godalnega kvarteta. — 21.30: Klavirske skladbe. — 22.20: Lahka glasba iz Bratislave. — VARŠAVA 18.20: Plesna glasba. — 20: Prenos operete iz gledališča. _ 22.20: Plesna glasba. — DUNAJ 11.30: Koncert godalnega kvarteta. — 16.50: Nordijska glasba na ploščah. — 19.30: Dajos Bela igra. — 21: Klavirski koncert z orkestrom. — 22.35: Godba za ples. — BERLIN 19.15: Lahka godba. — 21.10: Angle- ška orkestralna glasba. — 22.30: Plesna glasba. — 24: Koncert Schubertove glasbe. — KONIGSBERG 19.30: Dve sonati za flavto. — 21.10: Prenos programa iz Berlina. — MtJHLACKER 19.20: Dunajski program. — 20.15: Bavarski večer. — 23.10: Nočni koncert. — BUDIMPEŠTA 17.30: Koncert solistov. — 21: Koncert glasbe Leona Falla. — Ciganska godba. —■ RIM 17.30: Vokalen in instrumentalen koncert. — 20.45: Večer lahke glasbe. Torek 20. septembra LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: čas, plošče, borza. — 18: Otroški kotiček. — 18.30: Salonski kvintet. — 19.30: Predavanje o solncu. — 20: Esperantsko predavanje. — 20.30: Prenos programa iz Zagreba. — 22.30: čas, poročila. BEOGRAD 11.20: Koncert radio-orke-stra. — 17: Lahka godba. — 20: Pevski koncert. — 20.30: Prenos koncerta iz Zagreba. — 22.50: Ciganska godba. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17: Koncert orkestra. — 20.30: Večer komorne glasbe. — 22.40: Lahka glasba. — PRAGA 19: Godba na pihala. — 20: Prenos koncerta iz Brna. — 20.30: Zborovski koncert Donskih kozakov. — 22.20: Plošče. — VARŠAVA 18.20: Plesna glasba. — 20: Orkestralen koncert. — DUNAJ 11.30: Koncert godalnega kvarteta. — 15.20: Koncert solistov. _ 17: Lahka godba orkestra. — 19.40: Koncert vojaške godbe. — 20.50: Koncert pevskega kvinteta. — 21.10: Dunajski simfonični orkester. — 22.25: Lahka glasba. — BERLIN 19.30: žetveni praznik v Ma-zuriji. — 20.30: Narodni plesi. — KONIGSBERG 19.30: žetveni praznik v Mazuriji. 20.30: Koncert pevskega zbora. — MtiHL-ACKER 20.30: Sluhoigra. — 21.30: Kompozicijski večer. — 22.45: Nočni koncert. Naše morje Din! Za 10 dni tnklu-zivno: prvovrstno prehrano, stanovanje vse takse, elekt. hič, postrežbo In kopelj na astri pedčenl obali Koncerti, dancing, Tport, tenis HOTEI Zahtevajte Kratiš prospekte! Korčnla JUŽNA DALMACIJA 4 ure do Splita, 3 ure do Dubrovnika. Brzojavi: Andreis. *?orčula 87 iki ? SPIli n HOTEL „SLAVIJA" H Jože vi 5 nudi ves komfort, tovrstno in ceneno ložiranje! Moderno opremljen. Divna lega. LOPUFi pri Dubrovniku Hotel „Kristič( Penzion 40 lepo urejenih sob, hotel v gaju pomaranč to citron, ograjen z agavami to drugimi tropičnimi rastlinami. Senčnata veranda. — Izvrstna oskrba po najnižjih penzijskih cenah. — Penzion 60 Din. I2* Radivaj Peterlin - Petruška: Kirurg Težki so današnji časi . ne ve, kako naj bi se obrnil, da ne bi prišel v napričakovane težave. Brat brata je in ni je več odkritosrčnosti na svetu. Človek bi rekel, da so oriš.e zadnje minute i.n da se bo zdaj zdaj prikazal Oni, ki bo sodil žive in mrtve. In zato ni čuda, da smatrajo pobožne device vsako nepriKko, ki se slučijno dogodi kakšnemu človeku za Kazen božjo. Blagor jim in gorje nam — nevernim Tomažem! — Vročina pripeka, da je joj. Ljuaoe se skrivajo pod baldahini, pod kolnčniki, ki so razstavljeni na terasah gosti1 en in hotelov, na prostorih Ilirije in St!r-na in najrajši bi šetali v Adamovih oblačilih, seveda, če bi se ne bali tisočoke cenzure nevoščljivcev. Sede, pijejo pivo in brezalkoholne pijače in tarnajo: Pot fim ti je z obraza i.n ne vedo si pomagati. Nič čudnega torej, če iih vznemirja postava gospoda najboljših let, ki gre čez kopališki prostor v navadni pomladanski obleki in ima vrh tega še dva prsta na desnici ovita v belo tkanino. »Kaj mu je neki?« povprašujejo drug drugega in ne vedo si tolmačiti čudne letenske zagonetke. Toda vsi ljudje vse vedo in izmed njih pojasni nekdo. »Gad ga je pičil, pa si je sam v^o prst razreza!, da bi ga strup ne umoril.« Ljudje so zadovoljni s pojasnilom in glasno hvalijo korajžo in samozavest pičenega. Pa se oglasi dama, ki ui ji prisoaii človek največ štirideset let in pripomni: »Lepo je, c... ^jote hvalo človeku, ivi se zaradi samega sebe ni bal tudi najhujših bolečin samo, da bi si rešil golo življenje. Toda vse to ni prav nič, jaz poznam še vse druge kirurge! Mnogo so storili! za uboge trpine in bog jim bodi milosten! Povem vam pa ob tem času zavisti in zlobe, neznanske vročine in suše zgodbo človeka - študenta dunajske univerze, ki jo bodete gotovo z veseljem poslušali do konca ...« Ljudje so prisluhnili in občutili so sapico, ki je zavela preko njih kakor dih hladilnega vse osvežujočega balzama. Dama je pa nadaljevala: »Grdi ste, ljudje božji, in čIovsk ui se raziokal nad vami, če bi kaj pomagalo. Tako pa nadaljujem ne glede na to, kako sii boste vso stvar tolmač:!:. Smejali se boste in pozabili pri tem na trpljenje prizadetih in na veliko zasego mladega mnogo obetajočega kirir-ga, ki jih je rešil težke nadloge in pripeljal na pot telesne popolnost, in zadovoljstva. »Stara sem že — (pa to ni res!) in mnogo vode je preteklo od tistih dob; vendar se še vsega spominjam, kakor bi se to danes zgodilo. Stanovala sem tedaj v Gersithofu. Vesela sem bila in zdrava in študentje so radi zahajali k meni v goste. Moj mož je bil dober, gostoljuben in splošno priznan gent-leman. Ni čuda, da se je zbirala pri njem vsa tedanja mlada umetnost dunajske slovenske kolonije: Uradniki ministrstev, zdravniki, literati, slikarji in ki.parii so bili naši vsakdanji gosti. Veselili smo se in zabavali čisto po domače, po slovenski navadi, brez vsakih zlih namenov. Medicinec Šetraj je bil tudi med nami. Pred zadnjim izpitom se je njegova vesela dobrodušnost umaknila strogi zdravniški preudarnosti in resnobi: Čutil se je poklicanega, da pomaga vsem betežnim Slovencem. Kot rojen kirurg se je z vso mlade-niško vnemo vrgel na operacije. Moji sestri, pokojni Adalberti, je operiral kurje oko tako temeljito, da pol letalni mogla prav nič hoditi: zadel ji je živec. Še po smrti }o gotovo spreleti zona. če se spomini na to... Kdor je kdaj študiral na Dunaju, mn je gotovo znana gostilna pri »Orliču«. Tam so se Slovenci in Nemoi vedno med seboj tepli. Seveda je na koncu koncev odločila zmaga pri sabljanju. Tega navdušenja so se navzeli tudi natakarji: kadarkoli sta se dva sprla, sita potegnila sablje in odšla na dvorišče se dvobojevat. Enemu je zašil Se-traj rano kar z navadno šivanko, ki jo je nosil vedno pri sebi. Gostilničar je očital Šetraju, da mu je pokvaril vse natakarje, toda to ni nič pomagalo: sabljali so se ob vsaki najmanjši priliki na življenje in smrt. Z veseljem se spominjam lepih dunajskih časov, ki se ne bodo vrnili nikdar, nikdar več. Večkrat sedim v svojem stanovanju v tretjem nadstropju, gledam skozi okno na mesto ali prav za prav na njegove temnordeče strehe in v samoti me obišče misel, tiha, prijetna, sladka misel na nekdanje dunajske večere. In veste, ne tajim, da se spomnim ob teh trenutkih največkrat na kirurga Šetraja. In poleg vseh drugih njegovih dobrih del na polju medicine, se me vedno najbolj dojmi tale slučaj. Naj hkrati omenim, da sta obe delujoči osebi: dr. Setraj in moj stric Ibrahim že zdavnaj pod zemljo iti da lahko govorim naravnost brez vsakih olepšav. Pred glavnim izpitom je dr. ^etraj naravnost podivjal. Za vsako najmanjšo stvar, kakšen mozolček ali bradavi- co, je smatral edino rešitev v opera- caji. Moj pokojni stric Pan Tvardovski (67 let je bil že revež star) je tožil, da ga na hrbtu zelo boli nekak tur ali prav za prav bradavica. Stanovala sem tedaj pri njem in hudo mi je bilo, da mu ne morem pomagati. Svetovala sem mu to in ono. toda on ni hotel mojih nasvetov niti slišati. Služila sem tedaj v mestu in me ni bilo domov od jutra do večera. Toda vselej, ko sem prišla domov, sem čula isto stričevo tarnanje in vzdihovanje. V skrbeh, kaj bo. se neke sobote vrnem veliko preje domov. Pridem pred vrata stanovanja, pa zagledam pred njimi kar celo krvavo lužo. V strahu stopim v sobo. V sprejemnici najdem v naslanjaču strica Tomaža, ki se je zvijal od bolečin, ki mi pa obenem zmagoslavno pripoveduje o srečni operaciji doktorja Šetraja. Z navadnim žepnim nožičkom mu je odrezal bradavico, ga potem obli! vsega krvavega z vedrom vode in mu nato s pravo slovensko hladnokrvnostjo zašil rano s čisto navadno šivanko... Vidite, to je bil človek - zdravnik, ua malo takih. Stric je sicer umrl in doktor Šetrai tudi. toda stričevega trpljenja in Šetrajeve požrtvovalnosti za obči blagor se bom spominjala, dokler bom živa« .. - Savinjski polhi in polharji Izmed vseh naših gozdov so najlepši bukovi gozdovi. Len bukov gozd z visokimi častitljivimi bukvami, s svetlozelenimi listnatimi krošnjami, je kakor veličastno svetišče. Ko stopim spomladi ali poleti vanj, gre nekaj svetega skozi tebe in ti je kakor kadar prestopiš prag cerkve. Gladka, srebrnosiva okrogla debla stoje razpostavljena kakor jonski stebri v starodavnem poganskem templju. Visoko nad njimi se bočijo v najrazličnejših dimenzijah kupole, ki tvorijo v svoji celoti edinstveni strop temu, svetu odmaknjenemu, svetost dihajočemu prostoru. Neka tajinstvena polutema leži v njem; le tu pa tam prisije skozi line, okna in okenca one rahlo se zibajoče listnate strehe kak medel sončni žarek v skrite kotičke na tleh, med debele, ukrivljene korenine, ob one visoke vrhe in stebre in zazdi se ti, da prižiga lučke, drugo za drugo, prav kakor v resničnem božjem hramu. Lahne sapice gredo skozi streho, strop in cerkev, šelestijo ob nižjih vejah in vejicah, ob oglajenih, velikim piščalkam podobnih deblih in njihovih lučkah in kmalu zaslutiš zamolklo pritrkavanje, komaj zadržano molitev nevidnih če-stilcev in posetnikov gozdnega doma. Taki bukovi gozdovi so najljubše bivališče in skrivališče savinjskih polhov. Ka- dar se njihove- dolge in tanke veje ob svojih koncih šibijo pod skoro nevzdržno težo zrelega drevesnega ploda, kadar debeli in težki žir .prav kakor orehi, češnje, slive in hruške visi na njih, in že popolnoma zrel, začne padati na razgreta mehka gozdna tla. tedaj, meseca septembra ali oktobra — v kvaternem tednu _ se moraš pridružiti savinjskim polharjem, ako hočeš natančneje spoznati nje in njihovo veselje, ako se hočeš .podrobneje seznaniti z onimi polhi, nad katere — al; kakor sami pravijo — v ktere« oni hodijo; le redkokdaj posamič, pač pa najraje v večjih ali manjših družbah, prijatelji s prijatelji, vsak drug in in sebi v veselje fn zabavo in končno tudi v korist. Pozim; polhov: ni ne v svetlih krošnjah bukovega gozda in njegovem vejevju, kvečjemu v votlih deblih, štorih in hlodih; tudi ne v zasneženih gozdnih tleh. Tedaj spijo zimsko spanje, ki traja sedem mesecev, torej več kot pol leta, tako da jim za pravo življenje v enem letu ne preostaja. dosti več nego pet mesecev. Ko so se do pozne jeseni najedli nad vse redilnega žira in drugih gozdnih in drevesnih sadežev, lešnikov in pečkovitih hrušk in lesnik, v skrajni sili tudi za nje manvredne-ga in manj okusnega želoda, se valijo ne-okorno, mastni, debeli, okrogli in nabrekli pc svojih stezicah in poteh, po svojih drevesih, vejah, luknjah 1n jamah; naposled ko se je jesen že nagnila skoro v zimo, obnemorejo takorekoč ob lastni telesni teži. se poizgube in -;se zaliižejo« v svojih zimskih spalnicah prav tako kakor medvedje in jazbeci. Savinjski polharji ne verujejo, da se njihovi polhi na zimo >za-ližejof, to je da čez zimo kakor medvedje in jazbeci spijo zviti v klopčič, ta ko da se njih gobec, prednji del trupa tesno drži zadnjega, ovijajoč pri tem celi trup z dol-g m košatim repom. To traja vse dotlej, dokler jih ne toplo .pomladansko sonce ne prebudi in izvabi iz zimskega spanja in se oni zopet -razližejo ali odližejo«. Medved je baš zaradi tega tedaj ves mršav in suh; če ga pa sredi zimskega spanja spodiš iz njegovega brloga, skoro ne more stopiti na stopala, ker so zaradi jliženja« odprta, ranjena in skrajno občutljiva. O savinjskih polhiht to ni znano; pač pa .ie znano, da spomladi niso tako hudo shujšani in stisnjeni kakor medvedi ali jazbeci, dasi si za zimo ne nabirajo živeža. Močno pa izgube na svoji teži prve mesece po zimskem spanju in sicer zategadelj, ker jim pomladanski gozd nudi malo prikladne hrane. Ko pa dozoreva zir in n.ariar je orehov, lešnikov in pečkatih lesnik posebno mnogo, tedaj odebele neznansko hitro in močno, skote po trikrat na leto po dvanajst mladičev in se do septembra in oktobra tako zaplodijo in zarede, da zavlada v srcih pravih starih in pristnih savinjskih polharjev sredi jesen} pravo pomladansko razpoloženje. Opremljeni z zvezanimi, ropotajočimi nastavami in pastmi različne vrste in velikosti, z majhnimi glasnimi zvončki v žepih, z dolgimi vrečami in nahrbtniki, napolnjenimi s krompirjem, oboroženi tudi s soržastimi korobači, z leskovkami in drugimi šibami se odpravijo tedaj — največ v kvaternem tednu — lepega dne kmalu popoldne yv polhe;;. 600 do 800 m in še več visoko v hribe; v bukov gozd. V strmem pobočju pleza v bukovje nad Savinjo in Dreto preko skalnatih, prevrtlanih in izpranih gozdnih tal 0d Žlaborja in Črnega grabna nad Kokarjami gor} do Črete, do Tolstega vrha, do Golih vrtač na Krašici, tja do cerkvic sv. Jošta, sv. Gervazija in Protazija nad Vranskim. To je stara polharska stvar, da že popoldne ob dnevu in sončnem svitu poiščejo, preiščejo in določijo vsa ona, po največ že stara in znana mesta na tleh, kjer je treba takoj nastaviti in pritrditi nad dobro izhojenimj >pol-šinamk pripravljene vasti. V eni takšni polšini. navadno pod štorom, pod skalo ali med kamenjam, z vidno luknjo, biva po en zarod, starka — mat} in mladiči, jjeri-hi.« jStarci nimajo za nje prav nobene brige. V večjih družbah spijo in lenarijo čez dan sami za se v žlamborih, v izvot-ljenih in izgnitih, starih bukvah. Polhi so kakor mačke nočne živali; podnevi se niti iz podzemeljskih polšin, niti iz žlambora-stega drevesa brez posebnega vzroka ne prikažejo. Kvečjemu jih čuješ, kako med sabo renčijo in puhajo, črez dan tudi slabo > vidijo; noč pa je za nje to, kar je voda za ribe.j Po noči hodijo s svojih ležišč pod »Zemljo in iz svojih skrivališč v drevesnih duplih, plezaje kakor veverice, v visoko vejevje starih bukev, da tam luščijo in glodajo žir, dokler se ga ne nasitijo in se zopet vrnejo domov. Na tej pot; ga čaka smrt; nastavljena mu je past, skoz,i katero mora, ako hoče na svoj cilj. Sonce je že zašlo za Ojstrico; tudi žare-nje ob njenih robeh se je poizgubilo v neki sinjlni. ^rf.d Savinjsko dolino ležijo visoke in dolge sence. Večerni zvonovi so že utihnili v doli.no, na hribih in gorah. Kmalu je v bukovju črna noč. Tedaj zaplapola v njem v rudečih, rumenih in violičastih plamenih, brez vsakega dima, čist, kakor sonce velik ogenj, lep kres, da ga vidijo in gledajo od Vrbovca, z Mozirske planine, s koroškega Plešivca in s Pohorja. Savinjski polharji doživljajo tedaj najprijetnej-še občutke v letu. Iz temne tihe noči, iz šelestečega gozda jzacinglja« zvonček, potem drugi, tretji; eden čisto blizu; drugi tako oddaljeno, da se jedva čuje; eden globoko pod rebrijo; drugi visoko nad njo tam, kjer že gozd prehaja v strmo skalovje. Vselej, kadar zazvoni zvonček, poskoči na noge polhar, odhiti in se kmalu vrne z ujetim debelim polhom. Na pasti imajo namreč pritrjene upognjene prožne leskovke z zvončkom. Ko se sproži past in zgrabi polha, bodisi da zapušča polšino ali pa se vrača v njo, se sproži in poskoči kvišku tudi leskovka; zvonček na njej za-kliče na ves glas in naznani polharjem, zbranim okoli ognja, da je plen že ujet v past in da je treba ponj in past znova nastaviti. Kjer imajo nastave brez zvončkov, hodijo polharji v presledkih od časa do časa gledat, da poberejo plen, past na novo nastavijo i,n tudi popravijo, čee je izkazalo, da pri njej sprožilo ali kaj drugega ni popolnoma v redu. Ta>ii nočni pohodi od pasti do pasti po temnem gozdu so kaj zanimivi in poučni! »Polhovna« je zelo podobna majhnemu sodu za čebele, samo da nima čelne in zadnje deščice in da je pokrivalo, obteženo s težkim kamnom, gibljivo, tako da, sproženo, pade na žival, jo potlači in drži, dokler ne pogine. Past je treba na polšino tako nastaviti, da stoji luknja v njeni spodnji deski neposredno nad polšinjo luknjo. Ko prileze polh iz polšine, mora tako skoz luknjo naravnost v past; in sicer stopi na poševno, ob luknji gibljivo pritrjeno deščico, ki je z jezičkom ali sprožilom sklenjena s težkim pokrovom. Kakor hitro žival stopi na deščico, se jeziček vsled polhove teže sproži in z njim zvezani pokrov pokrije« ujeti plen. Dolgo v noč, tudi čez polnoč, včasih do jutranjega svita traja lov na polhe. Okoli ognja, v vsem okolišu, kjer so raztreseno nastavljene pasti, vlada veselo vrvenje in razpoloženje, pripovedovanje, smeh, šala, pesem; v žerjavici se peče in že diši krompir; star, ugleden polhar resno razlaga, kako je v njegovih mladih letih nad tako polharsko družino, kot so oni danes, skoz črni gozd nenadoma pridrvel hudi, z dolgim bičem v roki, z še daljšim jezikom v ustih, s cokl.jam,i na nogah. Kako so pred njim vsi zbežali, pustili pečeni krompir, štirideset ujetih mastnih polhov, zvončke, pasti in nastave in se drugo jutro znašli, še vedno prestrašeni vsled prestane groze, vsak v svoji postelji. Savinjski polharji pa lovijo svoj pien tudi po dnevi, in sicer one samovoljne, brezbrižne lenuhe, ki se družema potikajo po žlamborastih starih bukvah, v izgnitih in preperelih deblih in duplinah napol prepe-relih dreves. Ti >stari« so redno najdebe-lejši ,in največji, imajo najboljše in največje krzno in največ masti. To pa je tisto, radi česar polharji polhe tako radi lovijo; poleg prijetne zabave in veselja tudi ne-mala korist. Polhovo krzno je bolj dragoceno, gosto in toplo, kot krtovo. Pečen polh je okusna in zdrava jed; ko se peče, se izcedi iz njega toliko masti, da sam dobesedno v njej plava; poleg tega pa ostane še toliko masti na njem, da ta mastna, sicer pečeni podgani podobna živalica, ni za vsak želodec. Spuščena mast pa se ne strd.i več, je rumena in ostane tekoča kot olje; prodajajo jo na litre v lekarne, doma pa jo rabijo proti ozeblinam, ki so tako pogoste med drvarji, voznikj in spla-varji, proti prsnemu obolenju in jo dajejo piti konjem, če jih grize. Ni torej čudno, če zavlada po veseit^ i obilnem močnem lovu in plenu drugi dan v vasi, kjer so doma savinjski polharja, v žlaboru, v Dobletini, v Kokarjah ali v Pri-hovj pri Toničev.ih še večje veselje, ki so ga pa deležni vsi vaščani in ne samo navdušeni stari polharji. Tedaj rasejo ali padajo cene polhom, njihovi zdravilni masti in polhovin.i kakor nezanesljive in nestalne cene posušenega hmelja, istočasno pa se radi vabljivega dobička in zaslužka ob pekočem soncu novi .polharji trudijo z vrečami, nastavami Ln korobači v visokem bukovem lesu, da izvabijo one lenuhe — starce iz votlih dreves in duplin. V večjem votlem drevesu se skriva včasih čez dan do dvajset mastni rejenih polhoiv. Ako sta v deblu dve odprtini, zamaši polhar eno ali pa drega skoz njo z dolgo leskovko v polšje skrivališče. Nad drugo pa pritrdi dolgo vrečo ali pa obesi na visoko, močno vejo posebne vrste past, ki jo imenujejo »samojstra*. Vznemirjeni beže sicer leni in predebeli ^starci« pred pretečo leskovko v vrečo ali zapeljani od dobrohotnega >puhanja«, ki ga zna polhar spretno po- snemati — v »samojstro« in konečno v želodec zadovoljnega Savinjskega polharja ali njegovega prijatelja. Ko so polhi, kar jih je preživelo savinjske polharje, zlezli pod zemljo v svoje ležišče in zimsko spanje, tulijo zimski viharji iz vrtoglavih čeri in peči Savinjskih planin čez čreto in Krašico skoz osamele bukove gozdove nad njihovimi zimskimi domovi; njih ne moti nihče, dokler ne izvabi njih in savinjskih polharjev in tudi bukovega gozda nova vigred iz spanja in zime v novo življenje. Dr. Franc Mišic. Srbski Verdun V peklenskem tempu si krči naš kamion prašno, razvoženo cesto na jug od Šabca proč proti rahlo namehurjeni, z nizkim gozdom nastlani Podcerini, ki po •malem prehaja v strmejše, razpotegnjeno gričevje z najvišjim vrhom Cerom, visokim 706 metrov. Na ovinkih, kjer šofer izmenjava prestave, nam zabobne na ušesa motorji drugih kamionov, ki nam za petami vrtajo svoja vozila v rumeni prah, ki smo ga pustili za seboj v ravnici. Švigamo skozi čedna sela, skrita v sadovnjake. Danes, na Vidovo, so žene in dekleta že pred sončnim vzhodom znesle iz kočič vsa pestrovezana ročna dela do zadnjega koščka obeljenega platna in s tem prestrle grmovje in drevje, napete vrvi in kolje okrog domačije, da bodo sreča, blagostanje in zdravje doma in da bo bežala od krovov temna sovražna sila. Vedno višje prečkamo peščeno pot, da frči kamenje izpod gume. Gledamo nazaj v ravnino, ki je še jutranje čemerna. Ša-bac je 75 kilometrov za nami, ne vidimo ga, ker je obzorje daleč doli še v sivo-rumeni soparici, ki jo izdihava kalna Sava v rodovitno Mačvo. Kamion zdajci rohneče zavozi skozi malo sotesko, nas trešči skozi selo Tekeriš in obstane tresoč se v svojem jeklenem drobovju in prhajoč iz bencinskih nosnic pred spominsko kapelico na Ceru, stoječo tik poti. Razgaljena sameva, pošev proti rečici Jadru nagnjeni plešasti rebrini. Poleg nje kipi iz betonastega podstavka z negovanim ci-•presovim zelenjem, osemnajst metrov visoka topostožčasta kostnica, ki je 9predaj ob cesti od vrha do tal ostro odsekana — počivališče junakov s Cera — srbskega Verduna. Na topem vrhu sedi bronast orel z vzpetimi perotmi in vencem v kljunu, da se vidi, kakor bi onemogla misel -zaman dvigala vso to hekatombo kosti, .ki so j.ih nekoč vezale mlade mišice, proti nebu, kakor da bi odtod vedno, ob vsaki •uri plahutale nikdar mirujoče, nikdar izrečene, nikdar utešene misli, objemi in tiha šepetanja nekam k dragim svojim, ki so ostali tam zunaj in niso prejeli od njih zadnje besede, poljuba... Vsa ta, s cementnimi vezmi v eno strnjena cerska skala nalikuje mišičnatemu hrbtu Titana, ki mu je v brezumnem nategu mišic od-drobilo glavo. Pni vrhu je odprtina, skozi katero so metali posmrtne ostanke nad 3000 naših im češkoslovaških vojakov 28. praškega pešpolka, a vedno in vedno še i» orje oratar kost, ki topo pade skozi odprtino v zadnje počivališče. V sprednjo trooglato stran je na betonskem ozadju grb z datumom cerske bitke in napisom v cirilici: Vaša dela so nesmrtna. Pobožno priroma na Vidovo narod iz vse okolice, prihitijo sobojevniki iz vseh krajev države v ta sveti kraj. S težavo razbira se-Ijak napise, ki so uklesani v črne spominske plošče v podstavku, skla.nja glavo in se prekrižava. Gruče seljakov in seljakinj iz Ribariča, Tekeriša, Metliča, Kamene Čuprije in drugod stoje v ravnici in se ozirajo, kažejo z žuljavimi rokami v zelenilo planine, oživljajoč krvave spomine leta 1914. Kakor bi ničesar ne doživeli, tako pokojno zrejo na Tekeriš, kostnico iin kapelo iz zelenih obronkov na obzorju planine vrhovi Cverak, Trojanov grad, Gu-ševo z Mačkovim kamnom, Parlog. Saj ni še tako daleč, ko se je oglušujoči ropot sovražnih letal zasekal v srbsko, še po krvi žehteče ozračje, ko so sem od zahoda in severa čez pontonske mostove na Drini in Savi zgrmeli armadi feldcajgmojstra Potio-reka kaznovalca. Zgodilo se je 12. avgusta 1914. ob treh zjutraj: od bosanskega Zvornika in Vijeline, Šabca — Ade Gigan-lije in Mitrovice s ciljem na Valjevo, 60 kilometrov naokoli je zagorelo kakor prerija. V neprestanih marših podnevi in ponoči so iz nasprotne strani od Valje-va — Lazarevca — Rače — Topole — Pa-lanke korakale v boje Drinska, Moravska in Timočka divizija, pojačene s črnogorsko vojsko pod vodstvom »gospodarja«. Vrhovni komandant je bil regent Aleksander, a njemu ob strani vojvode in generali Putnik, Stepanovič, Mišic, Rašič in drugi, sama slavna imena, dozorela v vo-jevanju. DVa grozeča veletoka na vzbur-kanih valovih smrt in pustošenje, sta si drla nasproti. Seljabi okoli Šabca so odvrgli poljsko orodje, natrli v svoja bela oblačila zelenje njiv in gozdov, da jih je zelena barva skrila pred sovragom, in pograbili orožje ter s tisoči zvijač krili zbiranje vojske, dokler ni zasedla Jerebič-kega položaja in se utrdila. Del srbske armade je zadrževal prodiranje na Jadru, drugi del je drvel na Cer, sovragu v levi bok v dneh 16. do 19. avgusta. Že 16. avg. je prejel komandant kombimirarne divizije, general Rašič, povelje, da zavzame položaj na samem Ceru, kjer je nenadejano, a dobro pripravljen, trčil na Avstrijce, na 79. madžarski in 38. praški polk, ki sta se baš spravljala k počitku. Od dolgih maršev do smrti utrujena divizija je ob 3. uri zjutraj v temi prešla nemudoma k napadu in jurišala. Razvnela se je strahovita bitka. V bok zadeti Avstrijci so se znašli v neprodirni temi sredi rjovečega križnega ognja. Zmešnjavo so še povečali vojaki 38. polka, ki so prešli na srbsko stran brez strela. Pri tem jih je prav mnogo padlo, saj v temi ni bilo ločiti ne-prajatelja od svojcev. Po (parumi ogorčeni borbi je bila vsa zemlja doli do sela Tekeriša krvava in posuta z mrtveci. Avstrijci so brezglavo zbežali nazaj na Drino, pustivši za seboj ogromno mrtvih in vojnega plena. V enem samem zaklonu so našli 813 Madžarov, ki iih je pokosila strojnica. Vsi so bili zadeti v glavo. Na srbski strani je obležalo 45 častnikov in 1720 vojakov. Strahoviti poraz je zagrenil ves avstrijski kazenski pohod. Sicer dobro zasnovani načrt se je razcedil v sramoten umik okrog 140.000 mož broječe armade, ki je na begu — seveda tudi že poprej — počela grozodejstva, ki še danes vpijejo po maščevanju. Naslednje "dni so •zavihrale srbske zastave v osvobojene kraje Loznico, Lešnico, Ljubovijo. Šabac je padel šele 24. avgusta. Srbska zemlja je bila očiščena. Zlomljeni celi avstrijski polki, ki so pustili za seboj okrog 16.000 mrtvih in prav toliko ujetih, da ne govorimo o ogromnem vojnem plenu. Obrobki Iver-ka in Cera so biLi skupoma pokriti z mrliči, tako da je spomin na Cer oživel v narodni pesmi: Švaba da vidiš, kje je srbski Tekeriš . . . Spominska kapelica je vsa ovešena z usehlimi venci, obledelimi trakovi, cvetkami!, fotografijami. Na pultu je spominska knjiga. Prvi je podpisan kralj Aleksander. Za njim romarji od vojvod do seljaka. Tudi člani naše drame so se poklonili ma-mom 7. julija 1930. Kakor na našem žegnanju je bilo letos tam gori za Vidovo. Pred krčmo pri »Boži« so splakovali prah iz grl z rakijo seljaki v črnih šubarah in jadranskih koporanih. Použili so gore kruha z lukom, soljo in po- prom, ali pa projo s kajmakom. Zadnje je narodna jed. Proja iz koruzne moke pečena kakor naš pečenjak, kajmak je pa slan-ikast sir iz smetane, ki mora zoreti v lesenih latvicah. V senci je kričala načička-na sevdalinka »O Jovane Beogradžanine« pesem za uro in pol. Z vajeno kretnjo je vihtela tamburin in ga drskala z oslinjenimi prsti, spremljajoč svoj sirenski glas z malo kastanjeto. Cigani so stoje dvigali pred se gosli in z melanholičnimi, radovednimi pogledi lovili ljudsko naklonjenost. Revni čiče, da, to vam je žalost, če želodec nima posluha za petje in prežvekuje projo, ki jo jedo drugi. Okrog so postavljene stoj>nice z lectom in vmes roma narod, poseda po gričih in čaka. kedaj bo podrinskl vladika Mihajlo začel obrede blagoslova. O robu primitivnega oltarja sedi in pije kavo, se odžejava s požirkom sladkega in prižiga cigarete. Okrog njega se tiho gnete v vročini oficirski zbor. Stasiti komitaš stoji poleg, držeč rdeče-belo-modri barjak iz topliške vstaje. Tih pogovor gre od ust na uho. V pričakujočo tišino zapoje zdajci sonorni glas predpevca svoj tegobni — Bože pomiluj, da prisluhne pisani narod in vzdihne' kakor bi potegnil veter v opoldansko vročino. Kakor skozi zrelo žito veter, tako se priklanja množica in mrmra molitve. Moli in ihti za njimi, ki so padli —-gnojilo boljših dni. Govorniki, med njimi Lune, Pečanac z zamahi mečejo klene besede izpod kostnice v narod črez meje domovine, da se vzdigne orkan navdušenja. Po blagoslovitvi spominskega studenca vojvode Stepanoviča zahrumijo kamioni iz sotesk, zblaznijo v pozni popoldan po prašni poti nazaj na Šabac, kamor nas iztresejo vse prašne in domozgane. Preprosti narod je pa ostal na Tekerišu in pleše svoja kola pozno v noč. Ko pa vstane dan. je že na poti: čez ramena vile-rogulje. v roki sodček vode. Iz brega se mu smehlja umiti travnik s storžičastimi kopami sena. Odloži culo s kajmakom in projo v hladino. Zasadi roguljo v kopo in začne razstiljati vlažno, zagrelo pekošino. Glejte ga pri delu s šajkačo na glavi: zdi se, da je z glavo še vedno v vojni, a z rokami ratar, ki je vsak čas pripravljen odvreči roguljo in poiskati iz meje puško-risanko. AMI. Iz življenja naših rojakov v Ameriki Toliko hvaljenega »novega sveta z neomejenimi življenjskimi možnostmi« ni več. Namesto obljubljene dežele nudi Amerika sliko velikanskega kompliciranega stioja, v katerem se je nepričakovano nekaj pokvarilo. Posledica hude napake so tako velike, da mnogi niti ne morejo mirno razmišljati, kaj se je prav za prav pokvarilo. še pred dvema letoma je ameriški diplomat James W. Gerard, ki se je udejstveval tudi v Evropi, dejal, da vlada in vodi Ameriko 64 mož, »krepkin in molčečih osebnosti«. Te vladarje je luai naštel iz krogov velepodjetnikerv in finančnih magnatov in je ta izjava krožila po vseh listih. Zlasti vodilni ameriški listi so nmogo pisali o teh vladarjih in so bili tudi prepričnni, da je 64 najsposobnejših mož dvignilo Ameriko na najvišjo stepnjo moči in bogastva, če so to res ameriški vladarji, potem so seveda oni v svojih načrtih morali zagrešiti veliko in usodno napako. Mnogo se dandanes piše o krizi ameriškega sistema, o krizi ameriškega individualizma, vsa razmotrivanja pa vendarle še ne dajo točne slike. Usodna napaka v ameriškem sistemu, ali kakor naj se to že imenuje, zadene najhuje delovno ljudstvo, med njim: tudi mnogo naših rojakov, ki so se že davno izselili v Ameriko. TRAGEDIJA VARČNIH DELAVCEV V Pueblu je nedavno prenehalo poslovanje hranilnega in posojilnega društva Rail-way Savings and Building. V tem zavodu je imelo mnogo naših rojakov svoje prihranke. Društvo je bilo ustanovljeno ored 31. leti in je pred polomom znašalo njegovo premoženje okrog 15 milijonov dolarjev. Naši ljudje, Slovenci in Hrvati, so imeli neomejeno zaupanje v to podjetje, ki pa je že davno prenehalo biti hranilno in posojilno društvo ter se je prelevilo v navadno spekulativno bančno podjetje. Sedaj je v konkurzu in, kakor stoje stvari tudi pri sodišču, ne bo tekom enega leta niti eden od vlagateljev prišel do svojega denarja in tudi za pozneje se ne ve, kako bo. Nesreča je hudo zadela Slrvence in Hrvate ne samo v Pueblu, temveč tudi po vsem zapadu. Nad društvom ni bilo prave kontrole, vcMistvo je špekuliralo, kolikor je hotelo, vrednost nepremičnin je pričela padati in tako je prišlo do poloma. Naj-varčnejši delavci so obupani. Poleg ogromnih davkov imajo delavci na glavi tudi korporacije, ki so s svojimi monopoli omrežile ljudstvo ter neizprosno iz-terjavajo oderuške cene za plin, elektriko in vodo. Sedaj po mnogih hišah -počivajo po kotih električni pralni stroji, likalniki, plinske peči, radio itd. Udobne luči so nadomestile petrolejke in druge leščerbe. tako da izgleda dom ameriškega osirotelega delavca po eni strani kot fino oblečen gizdalin, po drufi pa kot primitiven kmet s svojim doma izdelanim obuvalom in obleko. OBUPANI OBROKARJI Delavstvo je že od nekaj zapleteno v sistem kupovanja na obroke. Dokler je zaslužek slab .ni mogoče misliti na plačevanje potrebnih stvari v gotovini in tako se delavec sam iz lastnega nagiba in pa tudi zaradi tega. ker se ga vabi od vseh koncev in krajev, zateče k obročnemu sistemu. Tudi potem, ko se zaslužek izboljša, kuDuie na obroke, ker so se oovečaie in razširile njegove življenjske potrebe in ker ie prepričan, da zaslužka ne bo izgubil. Na cbroke se kupujejo tudi hiše. Zakonca, ki sta si nekaj prihranila, se zatečeta k družbi, ki nrodaia hiše na obroke. Prihranjeno gotovino plačata takoj, za ostalo pa podpišeta obveznico rednih mesečnih obrokov. Nekdaj so bili časi dobri, delo sta imela oba. lahko sta točno plačevala obroke in računala, kdaj bosta pcnolna lastnika svojego doma. Nikdar pa n;sta vpraš^a no garancijah za denar, ki sta ga družbi že odštela. Družba ali privatnik. ki je hišo prodal na obroke, pa ima garancijo, tako zvani »morgič« (prvo vkniižbo) na hišo. ki ostane niegova last. dokler ni plačan zadnji dolar. Recimo, da je stal dom 8.000 dolarjev. K^ sta zakonca nlačala zanj že 7.000. še vedno nista bila lastnika doma. ker i'e bil nam' še vedno vknii^eri prvotni lastnik Ko pride stiska, pomanjkanje ali celo izeuba zaslužka in ni mogoče plačati zapadlesra obroka, postane lastnik doma spet družba ali privatnik, ki ?a ie prodal, in njemu pripadeio tudi vsi, že plačani obroki. Kakor obroki za hiše, tako v stiski zapadejo tudi obroki za pohištvo in vse drugo ter prodajalci takoj po zapadu obročnega termina pri sodišču reklamirajo svojo lastninsko pravico. Obročni sistem je kakor pajkova mr2-ža in baš v dobah krize ima največje dobičke. Ko delavci izgubijo delo in dohodke, izgubijo v nekaj dneh vse, kar so že večkrat tudi do zadnjega malega deleža plačali v obrokih. Ko najdejo spet zaslužek, se brezvestna igra obnovi in pijavke čakajo na nove žrtve-- ŠUMSKI DELAVCI IN FARME Naši jugoslovenski delavci so raztroše. ni po VoPh državah ameriške unije v težki borbi za življenje in obstanek. Povsod se jih najde pri najtežjih delih. Naši ljudje iz Gorskega Kotarja, iz čabarskega in delniškega okraja so nekdaj pozimi hodili za nekaj mesecev na Hrvatsko, Madžarsko in v Bosno, kjer so izdelovali hrastove do-ge. Delali so tako zvane »pintarske doges in so bili plačani po akordu. Leta 1902. so začeli taki c.elavci hoditi tudi v Rusijo, odkoder pa so jih oblasti kmalu izgnale ter pridržale od njih le poslovodje (škrivane), da so se od njih domači delavci naučili tega dela. Naši dogarski delavci so se začeli seliti v Ameriko že okrog leta 1890. Najprej jih je bilo največ ekrog Mississippi-ja, pozneje pa po vseh južnih državah. Pred vojno je zaslužil tak delavec 3 do 6 dolarjev na dan, delal pa je od zore do mraka. Po vojni se je zaslužilo bolje in so imele hrastove doge leta 1919. in 1920. visoko ceno. Tedaj so zaslužili dobri delavci na dan tudi od 10 do 40 dolarjev. Zadnja leta pa je na železnicah na stetine vozov hrastovih dog ki čakajo na kupca. Prej se je mnogo vlakov takih dog izvozilo v Francijo in Španijo, v sedanji krizi pa je tudi to zastalo, šumski delavci zaslužijo sedaj komaj po 2 do 3 dolarje na dan. Zaradi težkega in slabo plačanega dela se je mnogo delavcev iz gozdov izselilo v industrijske centre in tudi na farme v južnih državah. Kljub temu pa jih je še mnogo, ki se drže šumekega dela, oziroma čakajo nanj. Največ takih je v državi Texas. Oni, ki so zaradi krize odšli iz gozdov v industrijske kraje, so našli seveda tudi tam krizo, usoda drugih, ki so se zatekli na farme, pa je različna. Na farme so šli večinoma delavci s prihranki in se sedaj njih usoda ravna v glavnem po višini prihranjenih vsot. Za položaj na farmi ja značilen naslednji primer: V bližini Babe*--tona, Ohio, je bila pred štirimi leti 112 a.krov velika farma predana za 10.000 dolarjev. Ker je bilo na. farmi tudi potrebno gospodarsko poslopje z orodjem in živino, je bila farma vredna te vsote, človek, ki jo je kupil, je plačal takoj 4.000 dolarjev, ves svej prihranek, ostalo vsoto pa so mu vknjižili po 7 odstotkov. Kolikor je v prvih dveh letih napredoval, je v zadnjih dveh nazadoval. Dolg na farmi znaša še vedno 6.000 dolarjev. In ta farma je leto3 naprodaj za 6.500 dolarjev. Nastane vprašanje, zakaj zahteva človc-k kamo 500 dolarjev, ko je vendar že plačal 4 000 in 4 leta težko delal. Odgovor je enostaven. Ves pridelek, ki ga bo mogel ta farmar postaviti letos na trg, ne bo znašal toliko, da bi lahko plačal obresti od dolga, če pa obresti ne plača in če farme prej ne proda, jo bo pa prodal okrajni šerif na javni dražbi. To je samo eden primer od tisočerih. Proces Massie se obnovi? Po štiri mesece trajajoči preiskav', katero so vodili detektivi v Zed;njenih -iržavah in naHavajskih otokih, se je sestavilo poročilo, ki po vesti »Newyork Tmes« daje dovolj podlage za obnovitev procesa proti ameriškemu ladijskemu poročniku Massie-ju in njegovi tašči msr. Grancille-Fortescu zaradi umora havajskega domačina Kgha-wawaja, ki je baje napadel ženo ameriškega častnika in ji storil silo. Preiskava detektivov pa ugotavlja, da je bil Kahav/av.-aij nedolžen na tem podvigu. Poročnik Massie je v družbi svoje Uisče umoril Kahawawaja in prišel pred sod:šee, kjer je bil formalno obsojen na deset let ječe. katero pa mu je guverner ludd spremenil samo v eno uro zapora. Obsodba in njena izvršitev je bila samo pesek v oči razburjenemu havajskemu prebivalstvu* Poročajo, da je guverner Jud zaradi materiala. ki so ga na Havajskem otočju nabrali detektivi, pozval k sebi državnega tožilca v procesu Massie, da se bceta o stvari na~ tančneje pomenila. Trošarina na vino in žganje Z 20. aprilom t L ie bila ukinjena državna in banovinska trošarina na vino Ln žganje (iz sadja aii vina) ter so bile uvede-iid troša rimske taks-e, ki jih plačujejo maloprodaj alci. Te takse naj bi nadomestile izpadle dohodke državi in banovini. Ne mislim tu razpravljati kaj je dobro ic kaj m dobro — potruditi se hočem opisati stanje, kakor taktično obstoja. Vinogradniki in sadjarji smo leta in leta dokazovali, da je vino in naravno žganje previsoko obremenjeno z raznimi trošarinam:. Občine, oblasti, poje banovine, so tekmovale pri določanju višine te trošarine. Splošno gospodarsko nazadova-nj-e širših slojev pa je tem onemogočilo trositi vino. Na naše večletne prošnje, da se s takim načinom obremenjevanja vendar preneha in da se spravi trošarina v sklad z vrednostjo blaga, smo dobili vedno odgovor, da trošarina konsuma ne orne-iuiie in da je vino luksnz. Dokazovali smo, da vino pri nas ni Ju-ksus, da mora vinska produkcija prehra-rit; preko 1 milijon državljanov in da je treba to dejstvo v prvi vrsti upoštevati. Trditev, da previsoke trošarine zmanjšujete konsum, j-e potrdil tnali naš lanski žitni režim. Uvedene so bile takse, ki so povišale ceno pšenični moki za 1 Din pri kilogramu. Vsakdo je mislil, da brez pše-nične moke ne gre in vendar so znale naše pridne gospodinje tako prehraniti svoj« obitelji in druge, da je konsum pše-nične moke padel za e'no tretjino. Naše dobrohotne predistavke, ki trošarine n:so nikdar popolnoma odklanjale, niso imele nobenega uspeha. Občinski očetje so v premnogih primerih ščitili interese svojih občanov s tem, da so držali doklade na direktne davke izredno nizko, medtem ko so večino občinskih potreb krili s prekomernimi trošarinami. To pa v istem času, ko so mora'le številne občine v naši banovini, in to osobito vinorodne, kriti vse z dcikladami, ker gostiln nimajo. Stališče vinogradnikov ie postalo nevzdržno, metkem .ko je sadljarja uničeval špirit. Pritožbe teh dveh slojev so postale glasnejše in glasnejše dokler ni — žal prepo-zno — uvidela vlada, da ne gre teh dveh gospodarskih panog, v katerih je investirano toliko kapitala in truda, 'uničiti na korist industrijskega alkohola in raznih brezalkoholnih pijač. Skupščinš je bil predložen zakon o spremembah trošarinskih predipisov. Ne bom se biižje pečal s tem, kakšen ie bil prvotni pred"og in kakšen ie potem postal zakon. Mi vinogradniki iz dravske banovine smo vedno zavzema''« pravilno stališče. Ce zakon n: tako izpadel, ni naša krivda. Temu so krivi orni, ki so navzlic našim prošnjam, protestom in predlogom tega ubogega konjička preveč obremenjevali. Zakon je priseli in katj ie nam producen-tom vina in sadnega žganja prinesel? Oprostil nas je vseh prijav in vsoke kontrole. Pogosto čujem od onih, ki hočejo vse bolje vedeti, da ta kontrola ni bila tako huda. Naj omenim le naslednije. S težavo si prodal sod vina. Nato si moral iti 10 do 15 tam daleč po kontrolni list Ko si ta list imel, si moral ta težko prodani sod zor.ct peljati po isti poti na kolodvor. Ce nisi tako storil, si bi'I kaznovan. To. kar nekateri trdijo, da so izdajale kontrolne liste občine, ni res, vsaj v dravski banovini ni bilo tako. Novi zako«i nam Je nadalje omogočil, da amenuo vino v sodih od 50 1 naprej razpošiljati in da smemo vino pri svojih vinogradnikih v množinah od 5 1 naprej prodajati. Za!;on je pustil trošarino na industrijski špirit v taki višini, da ta za vživa-nje sploh ne pride več v poštev. Trošarina na pivo je ostala tako vinoka, da pivo, danes ne more več konkurirati z vinom. Pogosto čuiem tudi ironično vprašanje, kako je- novi zakon rešil vinsko krizo. Na to vprašanje nočem odgovarjati, temveč hočem Ie pripomniti, da se v času, ko imamo krizo v vsaki panogi kmetijske produkcije, tudi vinska kriza ne da rešiti z enim zakonom. Neizpodbitno pa ie, da bi iz vinske krize morda nastala katastrofa, če trošarinskih predpisov ne bi o m Mi. Sistemi trošarinske takse nam je prinesel to, da je danes vsak maloprodajalec in-teresiran, da proda čim več. in to ie glavni vzrok, da ie cena v vseh gostilnah znatno pad'ia. Ker ie trošarina na industrijski špirit ostala neizpremenjena, so mnogo vina skuhali v žganje, ki se danes porablja za izdelovanje likerjev. Ta vina so izginila s trga. kar je prineslo v splošnem precejšnjo razbremenitev. Vrhu tega je vino postalo dejansko ljudska pijača, ker si danes vsakdo brez ovir z direktnim nakupom pri producentu lahko nabavi vino zase in svojo družino. Vse to ie imelo za posiledico, da se le konsum vina podvojil in da so se na ta način zaloge vsekakor zmanjšale — tako da se bližamo novi trgatvi z znatno reduci-ranimi zalogami starega vina. zlasti tudi v primeri z lanskim letom. Te ugodnejše situacije ne bi bilo. če ne bi dobili novega zakona. Navzlic temu opažam, da se vodi proti temu zakonu najenergičnejša borba od strani zveze gostilničarjev in z najnovejšo nrM«tavko tudi od strani županske zveze. V županski zvezi je včlanjena večina kmečkih občin, zato vidim v tem sklepa ne; oznanje dejanskih razmer in pomanjkanj vsakega čuta kmečkega solidarizma. Vinogradniki še nikdar nismo zahteva1! kakršnegakoli zakona, ki bi bil drugim kmečkim panogam v škodo. Dobro smo razumeli kmete iz ljubljanske okolice, ki so se borili proti ljubljanski užitnini na nji- hove .pridelke in bomo vedmo na njihovi strani, akoravno bi bili n. pr. v mojem srezu srečni, če bi mogli doseči 60% njihovih cen. Glavni odbor županske zveze bi moral mislita na take nove vire dohodkov, ki hi bremena posplošili, ne pa da zahteva povrnitev trošarine, ki zadene le one, ki si četrt vina več privoščijo. Občine bodo morale imeti pogum, zadeti tudi druge občane, kakor moramo to že dolgo v občinah, kjer ni gostiln. Zmerna trošarina je pa itak tudi vsem kmečkim občinam (mestnim celo v dvojnem iznosu) tudi zanaprej zasi-gurana. Preštudirajte malo razmere v drugih evropskih državah, in videli boste, da je malokje dovoljeno občinam toliko jemati s tega naslova. Občinam je danes omogočeno pobiranje trc-šarine na tri načine: 1.) .pobirajo lahko trošarino same, 2.) pogodijo se lahko z gostilničarjem, 3.) lahko tudi zaprosijo finančno oblastvo, da pobira trošarino finančna kontrola. Če so v katerikoli občini dohodki od trošarine bolj padli, kakor konsum pri malo-prodajalcih, tedaj je kri.vda na občini al. pa pri maloprodajalcih, ne pa na zakonu. Poleg ljubljanske občine se je marsikate ra druga že pred uveljavljenjem novega zakona posluževala pravice, da sama pobira občinsko trošarino. Ta sistem je veljal ves čas do preobrata in še nekaj let pozneje, pa so občine vedno prišle do svojega denarja Kolikor se gibljejo pritožbe gostilničarjev .proti izivajanju zakona, so u.praračeae Ob u.veljavljenju novega zakona je nastala neka neorijentiranost pri upravnih in finančnih oblastvih, mnogo je bilo zamujeno, kar bo mogoče le z vztrajnim delom popraviti. Toda vsega tega ni kriv zakon. čital sem, da postavlja županska zveza skoro bi rekel ultimativno termin, do katerega se mora ta zakon spremeniti. Enake so zahteve gostilničarske zveze. Kakšni pa izgledi za tako spremembo? Potrebno je, da tu poznamo dejanski stan. Mnenja sem, da v sedanji narodni skupščin ni 50 poslancev, ki bi glasovali za spremembo zakona v smeri, da se promet l vinom in žsaniem zopet Dostavi pod konvoio Prav tako ni v skupščini večine za to, da bi se bremena na vino Ln žganje povišala Občinske trošarine znašajo itak od 1 januarja 1933 naprej £5 do 100% cene. ki ;o dobi producent za svoj pridelek. In to ni mala obremenitev. S temi fakti ;e t eba računat: in v današnjih težkih časih pač ne gre začeti borbo proti tako važni panogi kmetijstva, kakor je vinogradništvo. Glede zahteve, ča se zakon striktno izvaja in da se uvede pravičnejša, to je daljša lestvica za troša-rinsko takso, pa se bomo v'lOgra.lniki vedno na-šli v skupni fronti z gostilničarji in drugimi maloprodajalci. Lovro Petovar, jar. posi. Prijave za zgrada?mo Davčna uprava Ljubljana ie izdala poziv za vložitev davčne priiave na dohodek cd zgradb za odmero zgradarine za davčno leto 1033, iz katerega posnemamo: Za vsako zgradbo, ki je zavezana zgrada-rini, se mora vložiti davčna prijava v času od 1. do 31. oktobra 1932 Obrazec davčne prijave se dobi v občinskem uradu za ceno 1 Din komad. Prijava se mora vložiti tudi za one zgradbe, ki uživajo začasno davčno olašavo. kakor tudi za one. katerih lastniki so prosti zgradarine v smislu §§ 11.—16. zakona o davku na sanice, ker so imeli istočasno 9 živih otrok. Vsak najemnik se mora v prijavi podpisati pod posebno zaporedno številko v rubriki 12. Točna izpolnitev je tudi v interesu davčnega zavezanca, ker ^e samo na ta način reši nadaljnega zasliševanja in poizvedovanja ter event. kazenskih posledic. Davčni zavezanci morajo vpisati v davčno prijavo letno vsot« kosmate najemnine po stanju ob času obiave poziva za vložitev prijave. Pod kosmatim dohodkom so razume vsaka odškodnina, katero stori ali daje najemnik lastniku za ukoriščanje zgradbe. Odškodnine za uporabo zgradbe so: 1.) Najemnina v gotovini: 2.) vrednost vseh uslug, ugodnosti in obveznosti, ki jih najemnik iz naslova najemnine vrši, daj^ ali dolguje lastniku zgradbe; 3.) dajatve v naravi (hrana, vzdrževanje, i. t. d.); 4.) vsote, ki jih je najemnik potrošil ali predpla-Pal za pripravo ali popravo zgradbe (stanovanja), ako radi tega plača sorazmerno manjšo najemnino; 5.) namesto lstnika plačani davek, zavarovalne premije, i. t. d. Vrednost obveznosti iz točke 2 in 3 se ima spremeniti v denarno vrednost in to vpisati v davčno prijavo. Posestniki zgradb po vaseh in zunaj mestnih okolišev, ki niso oproščene davka po čl. 32 zak. o neposr. davkih in ki niso oddane v najem ter služijo izključno za stanovanje kmetovalcem in malini obrtnikom, niso dolžni vložiti letne zgradarinske prijave. Oni obrtniki, ki delajo z več nego dvema uslužbencema, in tisti lastniki, ki imajo del svoje zgradbe v najemu, ostale dele pa sami uporabljajo, odnosno drugim prepuščajo v uporabo brezplačno, morajo prijaviti kot kosmato najemnino oni znesek, ki bi ga mogli dobiti za stanovanje, če bi stanovanje dali v najem. Pri zgradbah, ki so dane v najem (zakup) skupai z vrtom ali zemlji ščem nad 500 m4 površine, se vpiše posebej najemnina, ki se plača za zgradbo in posebej najemnina, ki se plača za vrt ali zemljišče. Prav tako se posebej vnese v prijavo najemnina za pohištvo (opremo), orodje, za posebne pravice združene s hišo ali e stanovanjem in slično. Ako odškodnina za vrt ali zemljišče nad 500 m4, pohištvo (opremo) orodje, i. t- d. ni s pogodbo posebej ugotovljena, je treba v opombi . vpisati, v katerem razmerju je ugotovljena za zgradbo (stanovanje) v primeri z najemnino za vrt. zemljišče, opremo, i. t. d. in kako velika ji površina vrta ali zemljišča. Pri zgradbah, ki se dajo v najem (zakup) le za čas sezone se vpiše kot letna kosmata najemnina skupna naiemnina. ki se dobi za čas sezone. Izpolnjeno prijavo podpišejo najemniki (zakupniki) v stojpcu 12 in to zaporedno, kakor so vpisana stanovanja. Najemnik ne sme prijave podpisati prej. dokler se v njej ne vpiše znesek najemnine, ki jo on plačuje za zgradbo, stanovanje ali poslovne lokale. Prijava se mora oddati osebno ali po pošti oni občini ali prvostopni davčni oblasti, na katerih teritoriju se nahaja poslopje- Kdor ne vloži priiave v roku, odrejenem s tem pozivom, plača poleg davka še 3®'o kazen odmerjenega osnovnega davka, 100/«* osnovnega davka pa oni, kdor ne odda priiave tudi na pismeni poziv v nadaljnem roku od 1.—8. decembra 1932. Davčnega zavezanca, ki z namenom, da bi se izognil plačilu davka, daje neresnične iziave, ali če prijavi nižjo najemnino (zakupno ceno), odnosno če zataji objekt ozir. zgradbo ali del zgradbe, ki tvori vir dohodka. zadenejo kazenske posledice iz čl. 142 zakona o neposrednih davkih zaradi davčne utaibe. Ako najemnik (nakupojemalec) podpiše in potrdi neresnične izjave, se kaznuje po čl. 138 prej omenjenega zakona s 50 do 500 Din. V svrho pravilne odmere samskega davka mora vpisati vsak hišni posestnik na prvi strani prijave sledeče podatke: 1. rojstno leto; 2. ali je oženjem samec, udovec, sodno ločen; 3. število zakonskih otrok; 4. pri sodno ločenih je navesti tudi ali plačuje vzdr-ževalnino za ženo in otroke; 5. ako je zgradba solastnina, je navesti ime in poklic vseh solastnikov, v kolikim deležem je vsak posameznik udeležen, nato pa je za vsakega solastnika navesti podatke pod 1—4. — Ino zenici, popolni invalidi in osebe pod skrbstvom so prosti samskega davka. Zato naj se take okolnosti pripomnijo na prijavi. Jesenska velesefmska razstava i35 kmetijstvo Na članek narodnega poslanca g. Lovra Petovarja, ki smo ga pod gornjim naslovom objavili v četrtkovi številki, smo prejeli od zadruge »Jugomontafon« pojasnilo, ki pravi med drugim: Gospod narodni poslanec Petovar je napačno poučen, ko navaja, da je živinorejska zadruga »Jugomontafon« združenje gospodov, katerih glavno zaposlenje ni kmeti istvo. To je razvidno že iz seznama naših članov, ki je vsak dan na vpogled. Organi zacija obsega rejce montafonske pasme ;n je dosedaj neorganiziranim rejcem pokazala pota k povzdigi in k izboljšanju njihove vzreje. Prepričani smo, da smo na ta način najbolje služili interesom kmetiistvu. v naše zadovoljstvo in veselje nam jc uspelo pridobiti za razstavo razen naših člnnov tudi preceišnio število zadrug "z Do lenjske. kakor tudi nekaj kmetov iz ljubljanske okolice im je bila državna podpora v znesku 16.000 Din razdeljena rja vse raz stavljalce v razmerju transportnih stroškov. Naše prizadevanje ie, združiti vse ži vinorejce in vse Organizacije, ki pm je za povzdigo sivorjave živinoreje, v skupnost in smo vedno pripravljeni prepustiti vodstvo take velike centralne zadruge kakemu zmožnemu živinorejcu, četudi izven naše organizacije. Na vsak način pa smo proti trditvi, da bi lahko opustili pritegnitev- izvedenca, namreč švicarskega inženjerja F. Schneiterja, ki je znan v inozemstvu. Ravno s tem smo dvignila važnost razsoje pri razdelitvi nagrad in smo v stvari sami veliko pridobili. Planinski inšpektor Schneiter se je zelo pohvalno izrazil o kakovosti in zmožnosti vzrejne živine in je to najboljša reklama v inozemstvu za našo živino. Gospodu narodnemu poslancu Petovarju hočemo izdati, da smo hoteli pridobiti gospoda univ prof. dT. S. Ulmanskega iz Zagreba in šefa oddelka za živinorejo pri kmetijskem ministrstvu v Beogradu dr. Lju-devita Prohaska. vendar sta bila žal oba gospoda zadržana zaradi službenih poslov Najboljši dokaz, da je navada vzeti ino-zemce v žirijo, je dejstvo, da je bil lani razen drugih ino/cm cev poklican v ia zvodništvo velike mednarodne razstave v Milanu (april 1931) tudi univ. prof. lr. S. Ul-manskv iz Zagreba, ki je to mesto tudi sprejel. Pripominjamo pri tei priliki, da se jemljejo kot sodniki za pasje razstave v Ljubljani in Zagrebu kakor tudi za vse nogometne tekme v Jugoslaviji že desetletja tudi inozemci Ministrstvo za kmetijstvo je tokrat zaradi tega nakupilo od naših članov. ker je ob koncu marca t. 1. nakupovalo le od 7,adTus na Dolenjskem Končno še ugovarjamo trditvi gospoda Petovar ja češ da se pri vseh pasmi h z raci jona^im delom dosežejo približno isti uspehi To je povsem nova doktrina in radi priznamo, da smo bili dosedai vedno mnenja. da se doseže io pri raznih pasmah docela različni uspehi, kakršna je pač vzreja. »Jugomontafon«, I. jugoslovenska centralna živinorejska selakciiska zadruga za sivo- rjavo alpsko govedo. Nik°la P. Jurkovič. Gospodarske vesti = Nobeno povišanje carinskega aiijja. V zadniem času se vztrajno širijo govorice, da bo ažiio na carino in carinske dajatve povišan. Glede na te vesti objavlja oddelek za carine pri finančnem ministrstvu, da se o takem ukrepu ni razpravljajo niti ja tako povišanje nameravano. Zato obvešča imenovani oddelek finančnega ministrstva vse interesente, da so te vesti neresnične in brez podlaga = Ureditev plačilnega prometa z Nemčijo. V Beograd sta se vrnila viceguverner Narodne banke dr. Melko fMngriia in ravnatelj g. Parivodič, ki sta v Berlinu vodila pogajanja z nemško Reichsbanko zaradi sporazuma o ureditvi plačilnega prometa med našo državo in Nemčijo. O doseženem sporazumu je bilo izdano naslednje poročilo: Narodna banka in Reichsbanka stp sklenili sporazum glede jugoslovensko - nemškega plačilnega prometa. Nepovoljne razmere v deviznem prometu so povzročile, da so terjatve obeh držav iz blagovnega prometa zamrznile. Po doseženem sporazumu se vse obveznosti za blagovni promet pretvorijo v nemško ali jugoslovensko valuto, tako da obema novčaničnima bankama ne bo treba dajati na razpolago tujih deviz. Vrhu tega ie dosežen sporazum glede postopne likvidacije medsebojnih zamrznienih terjatev. Po tem sporazuma se bodo začasno vezani dinarski računi nemških izvoznikov lahko porabili za nakup ineoslovenskesra blaga- — Rekorden pridelek koruze Kakor poročajo iz Subotiee. je spravljanje koruze v polnem teku. Pridelek še presega optimistična pričakovanja in bo znašal v okolici Subotiee okrog 40 met. stotov (koruze v zrnu) na oralo. V Vojvodini ceniio. da bo izvozni nresežek znašal celo 120.000 vagonov^ dočim so doslei splošno računali s presežkom od 100.000 vagonov. Za oktober-december se nmetno sušena koruza že trguje po G0 do 65 Din za met. stot. Cene so nizke, zato pa je zanimanje inozemskih tvrdk ie sedaj zelo živahno in se že sklepajo kupčije za izr voz v Srednjo Evropo in Roterdam. = Bosna-Bois bo ustavila delo. Ravnateljstvo velikega bosanskega lesnega podjetja Bosna-Bois, ki ie v normalnih časih zaposlovalo okrog 3000 delavcev, je te dni definitivno sklenilo, da s 1. oktobrom u6tavi obratovanje, kar bo hud udarec za gospodarstvo vrbaske banovine. — Zaračunavanje železniških tovornin sa jugoslovenske proge ▼ Avstriji. Kakor znano so avstrijske železn'ce pred tedni pričele pobirati valutni dodatek na železniške to-vornine na inozemskih progah, če se plačujejo v šilingih. Ta dodatek znaša večinoma 23%, za Ceškosl. krono in poliski zlot l8»/c, za dinar lej, lev in drahmo pa 10*/®. Za 100 dinarjev se torej namesto kakor doslej po pariteti (12.36), zaračuna 13.60 šflinga. = Konkurz je razglašen o imovini Hubert Orla., trg. v Šoštanju (upravn. mase dr. Fr. Teršič, od v. v Šoštanju; prvi zbor upnikov pri okr. sod. v Šoštanju 29. sept. ob pol 11., prijavni rok do 31. okt., ugotovitveni narok 15. nov.); ter o imovini Franceta Vidmarja, trg. in pos. v Nevljah pri Kamniku in njegove žene Minke, pos. v Kamniku (upr. mase dr. Fr. Trampuž, odv. v Kamniku; prvi zbor upnikov pri okr. sod. v Kamniku 23. sept. ob 10., prijavni rok do 20. okt., ugotovitveni narok 28. okt ). = poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Franca Stareta, lastnika hotela >01impict na Bledu (poravn. upravn. dr Mirko Triller, odv. v Radovljici; narok za sklepanje poravnave pri okr. sod v Radovljt ci 22. okt. ob 10., prijavni rok do 16. okt.) — Sedaj so že štiri hotelska podjetja na Bledu v poravnalnem postopanju, in sicer Ken-da, Molnar (>Toplice:), Raitharek in Stare (»Olimpic«). ». Lesni trg. Tendenca je nadalje slaba V zadnjem času se precej zahteva hrasto-vina, in sicer samo prvovrstna. Povpraševanje je za podnice, in sicer samo strogo I. in II. kvalitete. Ta les se zahteva za železniške vagone, dočim se za popravilo vagonov rabijo podnice iz mecesna v istih dimenzijah, to je 2-65 oziroma 2.80 dolžine, 43 mm debeline in 20 do 28 mm širine, oziroma 2.85 dolžine, 53 mm debeline in 18 do 28 širine. Nekaj povpraševanja je po hrastovih frizih, toda samo po dobro osušenem lesu Trgovina z drvami ie nekoliko oživela, cene pa se še niso spremenile. Izvoz oglja v Ita liio je zaradi visokih carin popolnoma prenehal. = Trgovinska bilanca Nemčije je nadalje aktivna. Navzlic ponovno zmanjšanem izvozu se je aktivnost nemške trgovinske bilance v avgustu nekoliko povečala na 97 milijonov mark nasproti 66 milijonom v juliju V prvih 8 mesecih je aktivnost nemške trgovinske bilance dosegla 765 milijonov mark. Lani ie bila seveda trgovinska bilanca v avgustu še bolj aktivna, in sicer za 349 milijonov mark- V trgovinski register sta se vpisali nastopni tvrdki: Jugoagraria. družba z o. z v Ljubljani VII. (trgovina z mlevskimi izdelki, z dež. in gozdnimi pridelki; osn. glavn. 60.000 Din; poslovodja Iv. Roje, trgo- vec, Ljubljana); Parna pilana in produkcija ljuštene robe V. Stilinovid. lesna trgovina. Vransko. — V zadružni register se ie vpisala Gospodarska in kreditna zadruga z o. z. Udru-ženja vojnih invalidov kralj. Jugoslavije, krajevn. odb. v Tržiču. = Dobave. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 23. t m. ponudbe glede dobave 100.000 kg portugalskega cementa, do 27. t. m. pa glede dobave 1000 kg mila. — Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 22. t. m. ponudbe glede dobave 200 komadov spojk, do 6. oktobra pa glede dobave delov za jamske vozičke. — Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 26. t. m. po-nudbe glede dobave 10 smirkovih plošč, 1 diamanta za rezanje šip in 5 komadov azbestnih plošč. _ Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 6. oktobra ponudbe glede dobave tuša, radirk, barv, risalnih žebljičkov i. t. A. — Komanda pomorskega arzenala v Tivtu sprejema do 3. oktobra ponudbe glede dobave bakrene žice, električnega materijala, žarnic, do 5. oktobra glede dobave raznega kemičnega materijala (bencol, alkohol, glicerin, vosek, eter, salmdjak, Sol i ter, soda, mast za iparkete, razna čistila za kovine, klej, razne kisline, gazolin i. t. d.), do 6. oktobra pa glede dobave klingerita, azbesta, fkmeža in ebonita.— Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani. Hmelf Žalee, 17. septembra. Pri obsežnih prevzemih je vladalo ves dan prav živahno povpraševanje in se je nekaj hmelja prodalo po 18 do 19i Din. Boljše partije se držijo na 20 Din. Položaj zelo čvrst. Rastoča tendenca. Borze Na ljubljanski borzi je znašal pretekli teden devizni promet 1.16 milijona Din nasproti 0.53, 0.54. 0.57 in 0.88 v zadniih 4 tednih. * Curih: Pariz 20.31, London 18.01, New York 518-50. Bruseli 71.S50. Milan 26.59, Madrid 41.80, Amsterdam 208.10, Berlin 123-225, Sofiia 3.73, Praga 15.32, Varšava 58.05, Bukarešta 3.06. Blagovna tržišča '+ Novosadska blagovna borza (17. t. m ) Promet 29 vagonov. Položaj neizpremenjm. Pšenica (76 kg): baška. okolica Novi Sad in Sombor, potiska 132 50—135: baška. ladja Tisa 132.50 — 135; gornjebanatska 125 do 127.50: banatska, pariteta Vršac 122.50—125; 95—100. Ječmen: baški in sremski. 64/65 kg 90—95. Turščica: baška 92.50— 95; baška. okolica Sombor 9i-96; banatska 90—92; sremska 93—96; sremska. okolica Sid 96 do 98. Moka: baška in banatska »Ogc in ?X>gg? 215—225; >2« 195—205; >5« 175—185; "Oc 155—165; ?,7i 135—145; 70—80- Otrobi: baški in sremski. v jutastih vrečah, novi 55 do 57.50; banatski. v jutastih vrečah, novi 52.50—55. Fižol: baški in sremski, novi. beli, brez vreč. 2°/« 97.50-102.50. Skupščina občinskih uslužbencev Ljubljana, 17. septembra. Dne 8. t. m. se je vršila III. redna letna skupščina Društva pokrajinskih občinskih uslužbencev za južni del dravske banovine v občinskem uradu na Viču pri Ljubljani. Skupščino eo poselili občinski uslužbenci iz raznih krajev društvenega območja, in sicer iz Domžal. Vinice. Metlike. Kranja, Sodra-žice, Trbovelj. Dol Logatca, Jesenic, Črnomlja, Viča. Zg. Šiške, Kočevja. Trebnja, Ribnice, Trate-Gcrenje vasi. Tržiča, Toplic, Ljubljane, Vrhnike, Novega mesta itd. Skupščinarje je izredno ljubeznivo sprejel g. župan Petrovčič, kateremu se izreče za vso njegovo gostoljubnost najlepša zahvala-Občinski uslužbenci so se počutili ob njegovi navzočnosti kakor doma. Skupščinarji ga bodo ohranili vedno v lepem spominu. Občni zbor so pozdravili gg. Petrovčič. župan občine Vič, ter zastopnika Zveze organizacij občinskih uslužbencev in upokojencev dravske banovine dr. Mole in Mohorč in občinski nameščenci, ki se vabilu niso mogli odzvati Predsednik organizacije g. Matej Arnejc (blagajnik občine Trbovlje) je otvoril ob pol 11. uri doslei najlepše obiskano in uspelo skupščino. Po kratkem, izčrpnem poročilu predsednika je podal obširnejše poročilo o delovanju društva tajnik g. Tine Korinšek (socialnopolitični referent občine Trbovlje). Tajnikov referat je bil zelo važnega pomena. Poudarjal je težko pot, ki jo mora preživljati občinsko uslužbenstvo za^ izboljšanje materi jalnega in socialnega položaja. V svrho nadaljnjih uspehov mora vedno vladati med občinskimi nameščenci brezpogojna prijateljska harmonija, skupnost Naredbi notranjega ministra z dne 4. 8. 1931, R. br. 10128, in pa finančnega ministra z dne 12. 11 1931 br. 78623, sta napravili vsem organizacijam občinskih nameščencev mnogo preglavic. Navodila so zahtevala med drugim tudi, da se mora pri osebnih izdatkih in nameščencih izvršiti redukcija, posebne statute pa, ki jih imajo razne občine za. svoje uslužbence, bi se moralo prilagoditi točno po navodilih. Tozadevno so organizacije občinskih uslužbencev poslale ministrskemu predsedstvu, notranjemu in finančnemu ministrstvu posebno spomenico, v kateri so bile vse težnje občinskih uslužbencev vidno izražene ter prav dobro utemeljene. V zadevi naredbe finančnega ministra, ki je živo posegla v službeno razmerje občinskih nameščencev in jim brez prave zakonske podlage hotela odvzeti pridobljene pravice, so organizacije občinskih nameščencev prosile za posredovanje tudi g. ministra dr. Kramerja. ...... Pokrenili sta se dve ločeni akciji, m sicer prva glede znižanja prejemkov v okviru zveze, druga pa glede novih občinskih zakonov v okviru saveza. Prva akcija je rodila delno U6peh. V zadevi novih občinskih zakonov in podeželskih občinskih uslužbencev so organizacije občinskih nameščencev že mnogo razpravljale in sklepale. Obrnile so se tudi na razne slovenske poslance s prošnjo, da se ščitijo pridobljene pravice občinskih uslužbencev. Predno prideta nova občinska zakona v razpravo, bodo občinski nameščenci iz vseb banovin naše države enotno in javno manifestiral za svoje pravice. Občinskim nameščencem, ki so z delom že itak preobloženi, se nalaga 5e vedno več novih bremen. Večina tega dela je za državo. Zalo so občinski nameščenci popolnoma upravičeni, da terjajo svoje pravice. Skupščinarit so se tudi prav dobro zavedali. da so uspehi v občinah zagotovljeni ie tedaj, če bodo občinske uprave dobre in bodo imele dober uradniški aparat In Se so uspehi v občinah zagotovljeni, je gotovo, da bo država poslala krepkejša, kajti občine so in ostanejo kot prve socialne in gospodarske celice v državi. O denarnem stanju društva je podala poročilo gdč. Ivanka Oblakova (uradnica občine Vič), poročilo o nadzorstvu pa gg. Alfonz Svajgar (pom. obč. tajnik občine Zg. šiška) in Alojzij Breza r (klavniški oskrbnik občine Kranj). Blagajniško poslovanie je bilo vzorno in je prejela blagajničarka zahva-lo. Pravilnik za društveno posmrtno pomoč je stopil z ozirom na sklepe letošnjih skupščin obeb društev, t. j. pokrajinskih^ občinskih uslužbencev za severni in južni del dravske banovine, 8. septembra 1932 v veljavo. Članstvo posmrtne pomoči 6e mora brezpogojno točno ravnati po vseh navodilih pravilnika. Posmrtnina se bo izplačala takoj v prvem smrtnem primeru, če je zadoščeno vsem členom pravilnika. Volitve novega odbora. Ker iz upravičenih razlogov dosedanji predsednik ni mogel več prevzeti ponovne izvolitve predsednika, ie bil za predsednika soglasno izvoljen gospod Gorjup Franc, občinski tajnik z Viča. ki ie bil že tri leta podpredsednik V upravni in nadzorni odbor so bili izvoljeni še: Matej Arnejc in Tine Korinšek iz Trbovelj, Armeni Franjo iz Toplic pri Novem mestu. G u ček Janko iz Dolenjega Logatca. Ivanka ONakcva z \ iča Jos'0 Kavčič z Jesenic. Čuk Anton iz Kočevja in Van-ko Japeli iz Tržiča. V upravni odbor zveze je imenovan predsednik društva g. Gorjup, kot delegata za zvezino skupščino pa sta določena gg. Korinšek in Guček. Vpisnina ostane še nadalje Din 10, članarina pa 7a vse leto Din 40. ki se la' ko vplačuje tudi mesečno po društvenih postnih položnicah. V razne debate so živahno oosegali skoro vsi občinski nameščenci, navzoeni na skupščini Videti ie. da se niso občinskim nameščencem zdele lastne stanovske organizacije še nikdar tako potrebne kakor danes. Znak, da se je njihov pokret brezdvomno dvigni. Poziv, ki ga je svoječasno poslal »o *Jutru« občinskim podeželskim uslužbencem g. Jercog Ludovik. tajnik občine Trate, je bil marsikomu zagonetka v tem. kako pride imenovani g. do tega. da ie hotel ustanoviti novo društvo, ko vendar obstaja organizacija že nad tri leta in je prebolela že marsikatere težave. G Jercog ie na skupščini izpovedal. da ie vstopil v občinsko službo šele lansko leto in da ni vedel, da organizacija že obstaja. Izrekel je odboru vse priznanje za intenzivno delovanie in iziavil, da takoj pristopi kot član v organizacijo; pismeno r»a ?e potrdil, da ie društvo postopalo z vsemi občinskimi nameščenci enakopravno in priznal čast in zahvalo. Občinski uslužbenci, ki se doslei niso_ zanimali za organizacijo, pristopajo v njo z veseljem in upanjem ha uspehe skupnega dela. Da bo organizaciia v bodoče .še uspešnejše delovala, bo društvo imenovalo več poverjenikov za posamezne okraie društvenega območja v svrho organiziranja še nevčlanie-nih občinskih nameščencev. G. Jercog fe že določen za poverjenika in se je že izkazal kot agilni član V kratkem bodo Imenovani še novi poverjeniki. Vse kaže. d» bo orihodnfa ^skupščina se Spominjajte se slepih! H katastrofi legionarskega vlaka v Alžirt Prisega novega mehiškega predsednika Novi predsednik Mehike, 35 letni general Abelard Rodrignez prisega na ustavo Pod dvojništvom razumemo med drugim vizonarno pojavljanje neke osebe, čije fizični original se nahaja v istem hipu cesto v veliki daljavi. Pri genialnih m drugače nadnormalnih ljudeh je pojav dvoiništva precej p; gost. Goethe pripoveduje v svojih spominih, kako je po bolestni zadnji ločitvi od Friderike jezdil na poti proti Drusenheimu in je mahoma zagledal z duševnimi očmi samega sebe, kako si jezdi naprcti. Ta privid pa je nosil drugačno obleko. Zanimivo je, da je Goeihe osem let pozneje v resnici jezdil isto pot naz-ij in v obleki, k; jo je imel njegov dvojnik, da bi Friderike še enkrat obiskal. Guy de Maupassant je ob začetnih znakih paralize videl samega sebe, kako sedi v naslanjaču pri mizi. Ta privid opisuje v grozotni noveli »Horla«. George Sandova je isto tako ob neki priliki imela privid, da sedi poleg sebe in gevori s svojim dvojnikom. že stari so poznali te čudne privide, kar dokazuje Tacitus, ki pripoveduje, da je Vespazijan v nekem aleksandrijskem svetišču videl duha duhovnika Bazilida, ki je v istem času ležal bolan 800 milj od Aleksandri je. Posebno pogosta so poročila o primerih dvojništva iz, življenja prerokov in svetnikov. Sofronij poroča o nekem opatu Juriju z gere Sinaj, ki si je želel biti na velikonočni večer v Jeruzalemu in so ga tam res videli. Sam patriarh svetega mesta mu je med drugimi podelil zakrament. A ko js vprašal po njem, da bi ga povabil k sebi na zajtrk, ga niso nikjer več našli. Pozneje so ugotovili, da ni bil sploh nikoli ostavil svojega samostana, še manj pa da bi bil kdaj v Jeruzalemu. Sv. Jcžef iz Co-pertina je obiskal ob smrtni uri nekega prijatelja v drugem mestu, ne da bi sploh ostavil Rim, in tako se je pojavil tudi svoji umirajoči materi. Sv. Anton iz Pa-dove je prišel na morišče zagovarjat in rešit svojega očeta, ki so ga bili obtožili nekega umera. Razkrinkal je tudi pravega morilca, ki so ga potem obglavili. A dokazano je. da je bil svetnik tisti čas v Španiji, ki je sploh ni bil ostavil. Sezijske bolezn Z mrazom in vlago si nakopljemo prav tako -bolezni kakor s prekomerno vročino. Kek -Mprehladil sem se/ dokazuje, -da se zavedamo splošno neke zveze med vremenom in boleznimi, čeprav prihajajo tako zvaua prehlajenja v pošto v še drugi in ne ved.no očitni vzroki. A nj dvoma, da so neka revmatična obolenja in motnje gornjih dihal z zvezi z močnim ohlajenjem. Pre-hlad v ostalem ni samo pojav mrzlejše let-re dobe; tudi poleti si lahko nakopljemo trganje v križu, če se po močne,m segretju močno ohladimo. Vplii v j letne dobe postanejo očitnejši, če opazujemo na zdravem eloiveku, kako se počuti telesno in duševno recimo v sivem jesenskem ali vedrem pomladnem dnevu. Razlika je zelo izrazita, a se ravna seveda Po konsHtuoionalnčh lastnostih vsakega posameznika. So posebno občutljivi ljudje, ki reagirajo zelo različno na različne vremenske prilike. Takšni ljudje postanejo n. pr. nekaj časa pred nevihto nernrni in razburjeni. A tudi telesne (težave se pojavijo:, revmatikri, osebe z boleznijo v hrbtenici in tako daVe tožijo, da jih vse boli. če se zračna vlaga poveča ali pa če temperatura pade; malokrvneži se počutijo česito v toplem vremenu ugodneje nego v hladnem. ATELJE TVRDKE DRAG© SCHWAB kroji najelegantnejše jesenske obleke in površnike. Najmodernejše jesensko blago za obleke je dospelo. Vabim na ogled in na ugoden nakup. Navzlic vsemu .temu pa je naše znanje o sezčijskih boleznih še zelo nepopolno. Gotovo je, da pospešujejo nenadni vremenski preobrati bolezen i.n se javljajo, ob takšnih prilikah razne kužne bolezni v obliki epidemij. že tako vsakdanja epidemija, kakor nahod, postane močnejša ali pa popušča v zvezi -z vremenom. Kateri a zmed ivremen sikih oiniteljev od-loču ie v takšnih primerih v prvi vrsti, je nemogoče reči. kj.ahko je vlaga ali mraz, toplota., gibanje zraka, zračni pritisk, zračna elektrika, vsak teh činiteljev posebej ali pa vsi skupaj. To je važen kl-imatolo-gičnii problem, ki so ga deloma rešili vsaj praktično s klimatskimi zdravi Išči. Želodčne bolečine, pritisk v želodcu, gniloba v črevesu, žolčnat okus v ustih, slaba prebava, glavobol, težak jezik, bleda barva obraza, izginejo često po večkratni uporabi naravne »Franc Jožefove« greneice s tem, da jo izpijemo kozarec, predno ležemo spat. Specijalni zdravniki za bolezni v prebavilih izjavljajo, da je »Franc Jožefovo« vodo toplo priporočati kot v te namene služeče domače zdravilo. »Franc Jožefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Zamenjal ja zdravila in umrl Iz Budimpešte poročajo, da je gledališki ravnatelj Ladislav Bartos umrl na zrakih zastruplen ja. Baje je zavžil zamenjana strupena zdravila namestu pravih med i kamen tov, zaradi če-sar so oblasti uvedle preiskavo. Paragvajske zene m aeiueta oDiegajo uraa za novačenje v Asuncionu in zahtevajo, da jih uvrste v vojaške oddelke, ki bodo korakali proti Boliviji Streha - Iuksus tm* s tmmtom obglavljenega GorgssS&vs opušča po izvršeni eksekuciji trg; Aiago, prizorišče justiiUkču-ijv. Paragvajske Amacosske hočejo v vojake* V zadnji številki praške revije »Byt a umeni« se bavita arhitekta Oton in Karel Kohn s problemom gradnje v dobi gospodarske krize. Po njiju mnenju tiči vsa ne-ekonomičnost sedanjega gradbenega načina v strehi. Danes gradimo nad zadnjim nadstropjem še drug nosilni plaffond, da moremo nanj postaviti streho s slopi, podporniki, tramovi, lemeži, žlebevi in slemeni, kakor tudi za to, da plačujemo draga kleparska dela. še slabše je z vodoravno strho, ki je pri solidni izvršbi še dražja in se je drži še neprijetnost odkidavanja snega. Rešitev bi bila v tem, da bi vse prostore, ki zahtevajo v najvišjem nadstropju samo majhno višino, kakor stopnice, kopalnico, pralnico, podstrešje itd., namestili na severno stran in zgradili lemeže v primerni višini kot edini strešni konstrukcijski element paralelno z zadnjimi stopnicami, s čimer bi dobili poševno ploščna-to streho. Ploščina te strehe je prilagode. na tako našim podnebnim priliKam in jo je lahko pokriti. Pri normalni družinski hiši si prihranimo tako do 30 odstotkov gradbenih stroškov. Iz Beograda v Rim Železniški viadukt čez prepad pri Tlemcenu. Ondi blizu je zgrmel v pogubo vlak ■ francoskimi legionarji na potu v Meknes Nemški poslanik von Hassel zet pokojnega nemškega admirala von Tir-pitza bo v kratkem ostavil našo prestolnico in pojde po sedanjih dispozicijah za poslanika v Rim Larsen pojde na severni tečaj Znani polarni raziskovalec in s°potnik Ainundsena Rijser Lar^en pripravlja novo ekspedicijo na južni tee-an. Odriniti kani v februarju 1933 z zemlje kraljice Maud ali iz Enderbvjeve dežele na pot vzdolž nabrežja atlantskega sektorja antarktične cone. Smoter njegove odprave je pojasniti bistvo hipotetičnega zaliva med zemljama kraljice Maud in princese Ragn.hilde. Larscn tudi upi, da se mu na tem potu posreči odkriti novi svet, ki veže obe deželi. Raziskovalec bo potoval v družbi samo enega mo«a in se bo posluževal sani s pasjo pri-prego. živali, ki so posnemale človeško gevori-co, so poznali že v najstarejših časih in eden izmed najboljših poznavalcev papig, Russ, je eno svojih živali naučil celo 300 besed. S . takšnim besednim zakladom si človek že lahko pomaga v deželi, v kateri govere ta jezik. Veliki filozof Leibniz pripoveduje o nekem psu, ki ga je njegov reditelj, neki deček, naučil 30 besed. »Govorečih« psov je danes na svetu okrog štirideset. To vse dokazuje, da imajo neke živali človeškim govorih m podobne organe, a. seveda ne tega. da znajo te živali govoriti in misliti kakor človek. Neštete živali dajejo glasove od sebe in niti ribe niso popolnoma neme: med njimi so fak-šne, ki ječi jo in g<_drnjajo. Ptički pojejo, žabe regijajo, gosi g<)gajo, opice v.eščijo A vse to so glasovi, a ne gcvorice. Tako smo mislili vsaj še pred kratkim. Moderni raziskovalci živalskih govoric pa so z novimi metodami spravili to vprašanje v drugo luč. Omenjeni raziskovalec Russ poroča o neki papigi, ki so jo poslali na neko razstavo papig, a ni tam na veliko razočaranje svojih lastnikov ves čas spregovori'a niti besede. Ko so jo prinesli dc mov, je baje nenadoma in nepozva-na spregovorila čisto razločno: »Lora nič govorila.« To bi kazalo, da je znala žival misliti in svoje misli spraviti tudi v logično zvezane izraze. Nekaj podobnega trdijo modemi živalski psihologi tudi o drugih živalih. Psi, mačke, opice imajo svoja značilne glasove, ki izražajo kakor človeška besede po-željenje, strah, glad, jezo, simpatijo. O človeški opici gibonu trdijo vsi opazovalci, da prireja v svojih gt zdovih prave pevske nastope. Raziskovalec opičjega jezika Garner je med opicami izsledil najmanj osem različnih glasov, ki izražajo najmanj osem različnih stvari. Drugi so izsledili nekaj podobnega za druge živali. Schmid je razločil pri mačkah pet do sedem načinov mi-javkanja, ki izražajo najrazličnejše afekte. Lastovice imajo pet besed v svojem jeziku. Najnižji človek, Avstralec, jih ima komaj šestdeset. Toda živali ne izražajo svojih afektov in se ne umejo med seboj samo z glasovi. O mravljah je že davno znano, da se »pomenkujejo« s tem, da bobnajo druga po drugi s tipalkami. O čebelah so dolgo mislili, da izražajo svoje počutke z različnimi glasovi. A mo-nakovski zoolog Frisch je v najnovejšem času pokazal, da imajo čebele tudi svojo lastno »govorico«, ki ne izraža samo afektov, temveč tudi sporočila. Ta »jezik« pa ne govori z besedami, temveč s čudnimi, sila raznolikimi plesnimi gibi, ki izražajo v svoji raznolikosti vse polno pojmov. Tako prihajamo polagoma do spoznanja, da. je govorica nekaj edinstvenega, a vendar ne tako, da bi si jo smel človek sam prilaščati. Do najnižjih stope:ij življenja si imajo bitja kakor človek marsikaj povedati in imajo potrebo, da se razumejo. KARIKATURA v OJdowavu v ozemlju jezera Tanga-njika, kjer je učenjak prof. Reck že pred vojno napravil zanimive najdbe, je isti učenjak skupno z angleškim paleontologom dr. Leakeyem nedavno tega odkril prastaro okostje človeškega bitja. Obenem sta raziskovalca dognala, da so živali, kakor deinoterij, neka vrsta praslona, nastopale še v veliko poznejših zemeljskih dobah, nego so paleontologi doslej mislili. Da bi te najdbe postavil na širšo podlago, je dr. Leakey začel iskati fosilnih ostankov še na drugih krajih Vzhodne Afrike, in^sicer pred vsem v kraiu Kanje-ra ob jezeru Viktorija. Plasti z okameninami na tem ozemlju pripadajo vse zgodnji diluvialni dobi, ko je bilo jezero še veliko večje nego danes in bržkene še ni imelo .odtoka v Nilu. Tu je odkril ostanke treh pračloveških lobanj iz iste dobe, kateri pripada oldowayski človek, mnogo orodja tipa chellčenske dobe :n živalskih ostankov, še važnejše na so novejše najdbe iz Kanama v bližini Kanje-ra, kjer so odkrili pračloveško čeljust, ki je pripadala še starejšemu človeškemu plemenu, nego je bilo oldowaysko in je moralo biti sodobnik pekinškega, javan-skega in piltdow«kega človeka. V tej dobi je bil torej pračlovek že prebivalec v=aj treh celin. Poleg njegovega orodja so našH tudi ostanke raznih praživali, deino. terija in tetrabeladona, čudne vr?te slona, ki je imel okle v zgornji kakor v spodnji čeljusti. Sedaj so hoteli dognati, da-li so se te izumrle živalske vrste, ki so azijskim boli sorodne nego afriškim, preselile od drugod v Vzhodno Afriko, ali pa so «=e tu samostojno razvile. Začeli so z izkopavanji na otoku jezera Viktorija Ruzingi, kjer je zelo >K aj naj storim, da dobim lepše roke?< »Delaj čim manj nioiešl« mnogo fosilij. Ondotne najdbe še n'so obdelane, a bodo vsekakor dale odgovor na navedeno vprašanje. Zelo važna je najdba izumrle vrste čioveških opic, ki je morda v ožji zvezi z najstarejšim človekom v Vzhodni Afriki in je živela v miocenski dobi, torej davno pred diluvialno dobo, v kateri so našli človeške ostanke. Pretres' možganov često se sliši in bere, da po padcu ali udarcu na glavo ranjenec običajno izgubi zavest, utrip mu posta-ie počasnejši (do 40 udarcev v minuti) in da prične bljuva-ti. To so p; javi pretresenja možganov. Krči, mrtvoudi. nerednosti v delovanju srca in pljuč, ki se javljajo čestokrat pozneje, govore za to, da ima pretresenec tudi počeno lobanjo in da krvavi v možganih. Pači jen tu s pretresenimi možgani mc ramo položiti glavo nekoliko višje zaradi bljuvanja in, če res bljuva, tudi malo na stran. Popolni mir v temni sobi in mrzli otkladki na glavo so najboljši pripomoček, drkler ne dospe zdravnik. Pri lahkem pre-tresenju naj leži bolnik vsaj teden dni in še pozneje se mora dolgo čuvati. Običajno vstanejo ljudje prekmalu, kar ima lahko neprijetne posledico, glavobol, omedlevice i. t. d. »Raj za živce« V bremenski šoli za telesno kulturo, ki se imenuje »Raj za živce«, imajo aparat, ki proizvaja morski, planinski, smlnati \zduh in druge zrake umetno. Zaželjeni zrak zmešajo z razn;mi Kemikalijami, tako da už;vaš zrak poljubnega letovišča, ne da bi ostavil »raj«. Stric Sam: »Koristnejši je en golob v roki kakor 11 nesig^umih na strehi.« ANEKDOTA Cosimo ai Medici ni samo pospeševal umetnosti, temveč se je včasih tudi sam bavil s kipar jen jem. Nekega dne je skušal baš iz dragocenega marmorja oblikovati človeško postavo, ko je dospel njegov prijatelj Michelangelo. C.simo ga je pozval, naj mu pošteno pove, kako mu delo ugaja. »Boga bom prosil,« je odvrnil Michelangelo, »naj vam odpusti ta greh, da ste tako čudovit kos marmorja spremenili v tako slabo umetnino!« Kulturni pregled Monografija o Božidarju Jakcu »Umetniška Matica« v Ljubljani je kut tretjo knjigo svojih monografij o sodobnih slovenskih umetnikih pravkar izdala najobsežnejšo in naj razkošnejšo izmed dosedanjih svojih knjig, monografijo o slikarju Božidarju Jakcu. Ta publikacija presega vse dosedanje slične (knjige in le redkokatera slovenska knjiga (n. pr. Jakopičev ZDOrnik) se lahko meri ž njo po okusni in elegantni opremi. Slikar Božidar Jaikac je dobil monografijo, ki je lahko na njo ponosen, prav tako »Umetniška Matica«, ki je za njo zastavila poleg svoje pozornosti in skrbi tudi skoraj vsa svoja sredstva. Knjiga je izšla v formatu in je natisnjena na finem krednem papirju. Obsega 20 strani uvoda, ki ga je sipisal urednik te zbirke, umetnostni kritik dr. Karel Do-bida in 82 celostranskih reprodukcij Jak-čevih slik, risb in grafike vseh vrst. Tudi v besedilu je skoraj ni strani brez večje ali manjše ilustracije. Slike obsegajo pregled dosedanjega Jakčevega umetnostnega razvoja ter v vešči in skrbni izbiri predstavljajo Jakca kot originalno in močno umetniško osebnost. Osvetljujejo njegovo delo z vseh strani: kažejo ga kot pokrajinarja, portretista, ilustratorja itd., razodevajo njegov talent v oblikovanju domačih in tujih motivov in v raznih tehnikah. Poleg domačih motivov utegnejo posebno zanimati njegove slike iz tujine (Afrika, Amerika), odlične pa_ so_ tudi njegove figuralne študije in značilni portreti. Vse reprodukcije so jasne in fine; pastel «NTovo mesto» je reproduciran v barvah, ostale slike pa v tisku z vdolbino (Jcll^eji Jugografike v Ljubljani). Uvod drja Do-bide je prijetno spisana biografija Jakca in obenem študija o njegovem delu. Tako-opremljena monografija o urejena in Jakcu predstavlja razveseljivo novost v naši umetnosti literaturi in postaja po sorazmerno ni/M ceni (v knjigarnah Din 120) kras naših knjižnic. Odkod psevdonim „Emil Leon"? V nedavno izišlem I. Zvezku Tavčarjevih zbranih spisov, je izšlo gradivo, ki ga je Tavčar pr; prvem izhajanju podpisal z imenom >E,mil Leon«. Ne spominjam se, d.a bi bilo kje v javnosti in diružbi govora o tem, niti da bi se kje bralo, od kod to ime. Naj bo torej tu javno pojasnjeno. Prod ne dolgim časom me sreča v Ljubljani Tavčarjev sošolec, njegove starosti, vse življenje njegov pristaš in prijatelj, urokočeni zavarovalni bančni u.radnik g. Jakob Avšič. Vpraša me, če vem, od kod je vzel Tavčar svoje pisateljsko ime. Rekel sem, da ne veim. Nato mi pravi: »Jaz pa vem. Tega se dobro spominjam. Ko sem ga o priliki, kar je že diolgo tega, vprašal po tem imenu, mi je rekel: »Po Emilu Zolaju in Leonu Gambetti«. Tedaj po diveh znamenitih francoskih osebnostih, prvem kot pisatfeilju, drugem kot državniku in politiku. katera sta uživala v sedemdesetih letih minulega stoletja svetoven sloves, in za katera se je tedaj navduševala posebno ■visokošolska, prekucuško navdahnjena mladina. Takšen je bil pač tudi Tavčar. Morda bi vedel o tem še kai več povedati g. u.niiv. prof. dr. Ivan Prijatelj ali kdo drugi. Glede češkega prevoda Prešernovih pesmi, o čemer smo pisali ob smrti češkega prevajalca Prešernovih poezij Jos Peniž-ka — nas opozarja naš prijatelj J. K. Stra-katy, da Penižek ni bil edini, ki se je pečal s prevajanjem Prešerna v češčino. Res je, da je v knjigi izšel samo izbor Prešernovih pesmi v Penižkovem prevodu. Te knjige ni danes več niti na književnem trgu niti v antikvarjatu. Najbrže je bila naklada le majhna in je že davno pošla. Zato bi bila nova izdaja tem bolj potrebna. Poleg Pen;žka je Prešerna prevajal tudi dr. Jaromir Borecky. Njegovi prevodi so izšli v »Slovanskem pregledu«. (Letnik IL in III. 1900 in 1901.) J. Borecky je že mislil na skupno izdajo svojih prevodov, o čemei je poročal v »Slov. Narodu« z dne 11. maja 1922. J. K. Štrakaty v »Pismu iz Prage«, kjer pravi: »Češka antologija dr. Iv. Laha dobi sovrstnico v naši literaturi z »Antologijo iz slovenske poezije«. Izdeluje jo že nekaj let naš odlični pesnik dr. Jaromir Boreckv. Na naše vprašanje je odgovoril, da isda najprej prevod vseh Prešernovih pesmi, izmed katerih ima prevesti še »Krst pri Savici«. Antologijo izda v dveh delih. Prvi bo obsegal pesnike pred Prešernom, drugi pesnike od Prešerna do najnovejše dobe. Delo je v glavnih obrisih že gotovo, treba je le še nekaj dopolnitev. Nekateri prevodi so bili že objavljeni od 1. 1899. dalje v »Slovanskem pregledu« in v »Zvonu«. Sintetično izdanje izide v »Zborniku svetovne poezije«, ki ga izdaja češka akademija. Dr. Borecky bi rad izdanje prevodov pospešil, a ker je od prevrata dalje ravnatelj praške univerzitetne knjižnice, je t službenimi dolžnostmi tako zaposlen, aa mu preostaja za literarno delo jako malo časa. Tak je bil torej položaj pred desetimi leti. — »Od tega časa, kar sem to pisal.« pravi J. K. Strakatv, »je minilo sicer že deset let, a prevod Boreckega še do-zdaj ni izšel, dasi je prevajalec že neicaj let v penziji, tako da ima časa za delo dovolj. Mislim pa, da je pravi vzrok, da njegovi prevodi doslej niso izšli, v neugodnih finančnih razmerah češke akademije.« S tem je torej stvar pojasnjena. G. Strakatv pričakuje, da je v zapušični Jos. Penižka še kaj prevodov iz jugoslovanskih literatur osemdesetih in devetdesetih let, a prevodov iz Prešerna najbrže ne bo. To bi bilo sedaj tudi odveč, ker poznamo dr. Boreckega kot sijajnega prevajalca in stihotvor-ca iz šole Vrchlickega. Ako je torej dr. Borecky s Prešernom — razven »Krsta« — gotov, si moremo k temu le čestitati in bomo dobili tudi v češčini prevod, ki bo vreden Korševega. Ako so izdajo ovirale finančne razmere, je to le dokaz, da naša antologija v češčini ni našla tako plemenitega mecena, kakor ga je našla če:ka antologija pri nas v osebi g. konzula Otokar-ja Beneša, ki je s svojim darom omogočil izdajo. Zato pa tudi zaman čakamo drugi del te antologije tudi pri nas. Brez takih inicijativ se pogosto taka reč zavleče za cela desetletja, zato nas bo veselilo, če bo g. dr. Borecky čim prej videl svoje prevode iz Prešerna in slovenskega pesništva natisnjene. Obe antologiji, posebno pa celotna češka izdaja Prešerna, bosta pač nudili najboljši pogled v naše kulturne vrednote. (L) »Vidik« je zanimiva, dobro urejevana publicistična revija, ki jo izdaja pisatelj K. Mesaric v Zagrebu. V septemberskem zvezku priobčuje med drugim filozofsko izpoved Zdenka Vernica »Vjerujem u uskr-sunče duha«, po Heinrichu Man.nu je posnet človek »Jedinstvo Evrope«, Branko Teodo sič piše o duhovnem prerodu šole, dr. Buch-wald pa o idejah Popp>erja-Lyndensa. Nadaljnji članki so: »Karitativnost američkih bogataša«, »Španjolski seljaci i radnici«, »Romantiči na električnom stolcu«, Toma-šičev nekrolog Zori Ivakiču, informacije o obeh bratih Mann i. dr. Aktualen in vsebinsko bogat zvezek je zaključen z mnogimi glosami. »Vidik« se naroča v Zagrebu, Klaičeva 27/11. 2eleti bi bilo, da bi se v naših trafikah in knjigarnah prodajale take revije namesto nemškega magacinskega šunda, ki bi ga prav lahko pogrešali. Narodno gledališče v Skopi ju je stopilo v novo sezono dne 1. t. m. z uspelo premiero »Balkanske carice«, ki jo je spisal Nikola Petrovič-Njegoš. Program obsega med drugim Nušičevega »Mistra Dolarja«, Begovičevo »Gospo Wale\vsko«, Voj-novičevo »Dubrovačko trilogijo« in »Gospo s solnčnico«, Vesničevo »Hišo garde Jovana«. Dimitrij evičevo »Sestro kapetana Postani in ostani član Vodnikove družbe! Lake«, Zivojinovdčevo dramo »Čovek snuje«, Bogovičevega »Matijo Gubca« in Ste-rije-Popoviča »Skender-bega«. Med ostalimi deli obeta »Zločin in kazen« in »Ano Karenino«, dalje Schillerjeve »Razbojnike«. Brucknerjevo »Elizabeto Angleško«, Balza-covega »Mercadeta«, Shakespearjevega »«Ri-harda III.« in dr. 0 albanski književnosti je objavil berlinski časopis »Die Literatur« zanimive podat ke, tako n. pr.. da v Albaniji prodajo 60.000 knfig na leto. Izvirna književnost ie neznatna; za njo skrbe pretežno učitelji. Vlada je razpisala visoko književno nagrado (okrog 150.000 Dir.), ki pa ie doslej pe niso mogli nikomur podeliti, ker ni dobiti domačih pisateljev. Prevodna literatura r.at-bolj cvete; prevaiajo pa po veliki večini iz italijanskega jezika.. '' Razstava sovjetsko-ruske mladinske knjige v Ameriki. V Kaliforniji, Cbicagu in New-Yorku je bila v zadnjih tednih prirejena razstava sovjesko-ruske knjige. Ker je znano, da je te vrste literatura dosegla v današnji Rusiji izredno višino, je umlqi-vo, da so navedene razstave imele lep u-speh. Ameriški listi so objektivno pisali o svojevrstnosti in tehnični dovršenosti ruske mladinske knjige. Slovanski Jadran. Pod naslovom »L' Adri-atique Slave« je prof. Raymond Varnier v Dijonu izdal v posebni knjigi članke, ki jih je lani in letos objavil v znani pariški reviji »Le monde slave« in v katerih se bavi z arheološkimi, etnografskimi in kulturnimi problemi Jadrana. Prof. Varnier se v tej svoji knjigi, v kateri prinaša mnogo dragocenega dokaznega gradiva, odločno zavzema za slovanski značaj Adrije. Na šport se ne smejo pisati satire. V Budimpešti je sodišče prepovedalo predvajanje komedije »šampijon sveta«, ki jo je spisal Elemer Boross in ki so jo lani igrali ob velikem, hrupnem zanimanju občinstva. Pisatelj sam označuje svoje delo »antisportsko komedijo« ter v nji ostro, brezobzirno graja navdušenie sodobne mladine za šport. Na številne proteste športnih klubov je zdaj sodišče prepovedalo nadaljno predvajanje »šampijona sveta.« Intervievv z onostranstvom. Francoski spiritistični pisatelj Charles Dorineau je pred kratkim objavil dve noveli in obširen interview o sodobnih političnih vprašanjih, ki mu jih je Puškin na spiritistični seji diktiral iz onostranstva. Dorineau je podoben diktat nekoč prejel že tudi od Dickensa. — O teh nenavadnih »Puškinovih« novelah pravijo poročila, da so napisane s precej diletantskimi sredstvi in da skuša Dorineau vzbuditi rusko, puškinovsko občutje samo s tistim ruskim bediščem, ki je postalo skoraj mednarodno — kakor kvas, šči, trojka, ikona itd. Amerika Shakespeareu. V Washingtonu so začeli graditi novo gledališče, ki bo posvečeno Shakespeareu. Gledališče bo obenem knjižnica in muzej; tu bo zbrano vse, kar lahko pokaže Amerika v zvezi z imenom slavnega avtorja »Hamleta«. Po kmečkem prazniku na Bledu Veliki kmečki praznik na Bledu dne 8. septembra t. 1. je nadvse sijajno uspel in pokazal na manifestanten način narodno slogo in edinstvo. Saj so se ga udeležili v ogromnem številu vsi sloji ne samo iz dravske banovine, temveč tudi iz drugih banovin. Prireditvenemu odboru je zato dolžnost, da se vsem, ki so pri tej veličastni prireditvi sodelovali, najprisrčnejše zahvali za njihov trud in požrtvovalnost. Posebno se zahvaljuje vsem udeležencem v povorki narodnih noš, jezdecem in skupinam, ki so največ pripomogli k slikovitosti in slavnostnemu razpoloženju na blejskem prazniku. Nadalje se zahvaljuje vsem gg. ministrom, senatorjem in narodnim poslancem, gospodu banu, g. župniku Barletu in vsem slavnostnim govornikom osobito onim iz drugih banovin za njihovo udeležbo in bodrilne govore. Sploh vsem udeležencem najlepša hvala in na svidenje drugo lete! — Odbor. O prleških pogačah, gibanicah In krapcih Na prleških »gostflvanjih«, primicijah, bratvah im drugih praznikih, ki so posejani v vsakdanje življenje našega kmeta kakor rozine po »bidru«, so poleg pečenega »gujdeka ««n praženih »pLcetov« največja in prav domača poslastica znamenite prle-ške pogače. Jedel sem pogače tudi drugod na Slovenskem, pa zdi se mi. da so dobre povsod, na-jbolliše pa le v vzhodnih Slovenskih goricah m še posebej na dravskem polju. Morda je to neoporečeno dejstvo v tesni zvezi s tem, da uspeva na tem plodnem poliju najbolj pšenica in da je na jesen dišeče »hajdine »toliko, da prihajajo številni kramjski čebelarji s svojimi muhami tjakaj na pašo. Pšenična aH hajdimska moka pa sta tako rekoč osnovni sirovim pogače, rahli, prhki tenki omot še okusnejše vsebine. Pogače (ne pogača) — to je splošna označba te krazito kmetske jedi, ki se nikjer tako dobro ne sipečejo, kakor v običajni zelem kimettski krušni peči. Delimo pa pogače na več vrst, ki se razlikujejo med seboj po svojih sestavinah, po načinu priprave in peke itd. Razlikovanje teh raznih vrst zahteva skoro poseben študiij — kdor bi se hotel o tem prav temelijito poučiti, ta bi se moral obrniti do starejših in zastavnih kmetsfoih gospodinj, ki še poznajo vse d:'f'Oii'ne podrobnosti te brezdvom-no starinske in izrazito slovanske kuhe. Saj še slovijo nekatere po tem, da so n. pr. hajdinski krapi iz njihovih rok in nai-hove peči naiokusnejši in najbolj prhki. Najbolj navadne pogače so »štruMiji«. Tenko testo iz pšenične moke posipajo z z d robi1; enim sirom ter pomažejo tega z »vrhnijem«, kakor pravijo smetani. To plast poli,jejo še z vročo mastjo aH maslom, vse skupaj pa zavijejo v okrogle lončene sklede. Kajpada, treba »štrukelj« še po vrhu poma-zati z vrhnjem. Kadar se stvori na mjem rjava skorja, ie štrukelj pečen in najboljši še vroč iz neči. Iz pšenične moke so budi pokritti krapek Dobro raztenjeino testo — iffi teniti ga pravdno ni lahka stvar — se položi v lopar, kolobar testa, ki sega precej daleč, se v smeri polurne rov razreze, no, in potem se vrstiijo plasti zdrobljenega sira, vrhnja, pa tudi drobtin v maslu ali celo grozdja in rozin, ki jih vsako pokrijemo z delom kotenega kolobarja, ko tega zmanjka, so pokriti krajci dovršeni in treba jih je še samo pomazati z raztopljenim maslom — potem pa z njimi na dobro pometemo ograj išče! Ti krapi zahtevajo največ truda in spretnosti, so pa tudi najfinejši in med vsemi pogačami nekako najbolj gosposki Zato pa ne smejo manjkati na nobeni dobro obloženi mizi. Neki znalci pogač pa dajejo prednost haidinskim krapcem, ki se pripravljajo na sličen način iz poparjene hajdimske moke tudi na loparju, samo da je tu samo za list testa in ena plast nadeva. Najbo-lij okusen je pri vseh krapih rob, ki ie najbolj prepečen in samo »prašči« med zobmi. Ce pa polaga gospodinja plasti hajdinskega testa v o&roglo skledo in jih pokriiva z nadevom, hoče počastiti s haidinskimi pogačami. Namesto pšenične g a ali hajtdiinskega testa vzame včasi tudi krompirjevo testo, to se pravi, da primesi običajnemu testu nekaj krompirja — to so potem krompirjevi krapci. Pri vseh teh pogačah mora biti testo primerno tenko. Drugače je pri kvasenicah. ki jih pečejo navadno hlkrabu s kruhom, potem ob košnji, žetvi, mletvi itd., saj so tudi bolj »sitostne« in dobre tudi mrzle. Testu pridenejo kvasa, dostikrat domačega, pustijo ga, da vzide, potem pa ga po-trosiijo razterajenega s sirom, zmletimi orehu nastruganimi jabolki, celo z nastruga- nimi tikvami, z repo itd. Tu se odpira iznajdljivosti gospodinje obširno polje. Kva-senice se peko v sfloledi aH na ognjišču ter imajo v slednjem slučaju okusen rob. Tudi uvodoma opisani štrukiji se lahko pripravijo na kvasu ter so potem že slioni povi-ticam, katerim so podobne bolj redlke ze-ijeve in ocvirkove pogače. Zanimivo je pri vseh pogačah in krapih, da jih običajno v kmetskih kuhinjah ne sladijo, kar velja tudi za medene, orehove in makove povitice. za tako zvane prhkice iz maslenega testa, ter za ofoičajnT »bider«. ki mu na Kranjskem pravido šarkelj. To dejstvo priča, da so pekli pogače, povitice, prhkice in bidre že takrat, ko še niso poznali sladkorja. Ce ti torej dandanes »praščijo« hajdinski krapci med zobmi, se moraš spomniti, da ješ častitljivo starino iz davnih dni. Da pa častijo naši liudii^ »vsefele« pogače najbolj, vidimo pri vsaki domači pojedini, saj prihajajo pogače šele na koncu na mizo ali pa označujejo, da ie en »tal« pojedine končan in da se pričenja drugi, četudi si takrat že tako pota vseh dobrot, da jedva dihaš, vendar se lotiš z veseljem vsaj enega zagvozdi ivodobnega »fa-lačka«. saj ko pride cesar, se mu mora vse izogniti. Tudi na raznih ljudskih veselicah je proti večeru največji »drmek« tam, kjer prodaiajo še vroče gibanice ali hajdinske krapce. Na koncu se moramo še spomniti tistih, ki nam znajo pogače tak nezarensko dobro pripraviti. In to so naše kmetske gospodinje. Tako delo ni šala, ker zahteva mnogo znanoa in spretnosti, pa tudi potrpežljivosti. Pogač ne moreš stresti z rokava. Dolgo je treba za nje kuriti v krušni peči, zelo dosti zgori drv, preden je ognjišče dovolj gorko — za to pa so gospodinje ko prinašajo pogače na mizo, tako razžarjene, tak živordeče v obraz kakor cvetoči mak na Murskem polju. — Ob teh vrsticah o naših prleških pogačah ni čudež, da se me je polotiva živa želja po mjih. 2e vidim, da se bom moral sam, če ne bo drugače, povabiti kam na K ran je alt na Cven, »ge za fajn dekline pa- pogače ven. « Bt. Med pod spalnico V Wiilfrathu na Nemškem so že več let sKšali od časa do časa čudno šumenje pod podom v spalnici neke stare dame. Ker je postajalo to šumenje čedalje močnejše, so tla dvignili in so ugotovili, da si je okrog 40.000 čebel skozi zidovje odprlo pot pod spalnico stare dame in 6i uredilo tu svoj dom. Našli so poldrag meter dolgo satovje in v njem kakšnih 50 funtov medu. Pridne čebele so polovili in jih spravili v udobnejši panj. Strašilo za vrabce V kitajski provinci Honan izdelujejo zasilno naredbo, ki bo nalagala vsem dekletom, ki se ne omože do določene dobe, obveznost vzeti za moža tistega moškega, ki ga ji bo v ta namen nakazala oblast. K temu ukrepu je prisililo oblasti dej6tvo, da ostajajo dekleta v zadnjih letih neomožena, kar se čuti tudi v številčnem nazadovanju prebivalstva. Posebnost Eifflovega stolpa Večina ljudi, tudi takšnih, ki živijo stalno v Parizu, meni, da je Eifflov stolp vedno 300 m visok. To naziranje je zmotno. V poletni vročini se stolp avtomatično podaljša za približno 50 cm. V trdi zimi se železje zopet skrči, tako da stolp meri približno pol m manj kukor 300 m. Samo spomladi in v jeseni meri Eifflov stolp natančno toliko, kolikor mislijo, da je njegova normalna višina — 300 m. Janko Kač: W »Ne, sam si je zmislil«, je odgovoril Tonče. »Sem si kar mislila...«, je vzdihnila Nežika, da jo je Tonče začudeno vprašal, kam merijo te besede. »Ti že drugič povem, ko bo še bolj potrjena moja misel«, je odgovorila Nežika, se mu zahvalila za dar in voščilo ter odhitela domov. Tonček je nekaj časa premišljal te zagonetne besede, potem pa prepustil vse Nežiki, češ, ona mu bo že pojasnila, kadar bo čas. Doma je Nežiko sprejela mati, ki je videla skozi okno njen sestanek s Tončem, s kmetskim naukom: »Pusti vendar Tonča, ki nima ničesar, razen nekaj grošev, ki mu jih morda podari oče Tona. Janeza se drži, ki bo imel grunt. Veš: prvo je gruntič, potem šele fantič.« Nežika je bila že vsa leta vajena takih naukov, toda tisti večer ji niso šli iz spomina, čeprav je zakopala verižico na dno svoje skrinje. Ko je zaspala, so se priklatile nanjo čudne sanje:. Poročno obleko je imela iia sebi, ta pa ni bila bela. Okrog vratu je imela obešeno črno žimnato verižico. Srček z njenim belim N-om pa je držal trdno v roki Janez. Nežika ga je prosila s solzami: »Pusti me!« Janez jo je pa gledal z vročičnimi očmi in še krepkeje stisnil srček: »Moja je uzda in vse, kar se je drži.« »Kaj bo pa Tonče rekel, za božjo voljo«, je kriknila Nežka. »Njega se boj!« »On je že preskrbljen«, je rekel s čudno mrzlim glasom Janez ter potegnil za verižico, da se je Nežika opotekla za njim. »Ne, ne___!« je kriknila na glas in se zbudila. Iz kota se je oglasila mlajša sestrica: »Strah me je—« »Moliva!« je rekla Nežika in se poglobila v molitev za srečo in zdravje izvoljenega ženina. Z molitvijo je legel prijeten spanec na ajene trudne možgane ... Dolga je bila zima na 1912. leto in poleti je predla trda za steljo. Zato je rekel Tona sinoma: »Vzemita resnici*) in ju sklepljita. Jutri pojdemo v resje v Dolgi graben.« Drugo jutro sta kosila Tonče in Janez visoko v rebri, kjer je bilo gosto staro resje med redkimi brezami. Tonče je kosil zgoraj in kmalu zavil za obronek, dočim se je držal Janez bolj nizko proti veliki bukvi. Rskali sta kosi po trdem resju, da so se tresla kosišča in škripala v kljukah. Solnce je pripekalo tako hudo v reber, da je prišel Tonče ves poten k veliki bukvi, koder je baš tedaj kosil Janez. Segel je v cekar, veel iz njega zelenko, jo nagnil hlastno in pil tolkec. *) kratka kosa za resje. Sredi požirka pa mu je zastala pijača v grlu, ker je obviselo njegovo oko na čudni sliki: V gladko bukovo skorjo je bilo urezanih dvoje velikih src, prebodenih s puščico. V levem srcu je bil vrezan J, v desnem N, pod obe pa letnica 1917. »Kaj pa tole pomeni«, je zateglo vprašal Tonče. Ko je prišel Janez bliže, je pogledal srepo svojega polbrata in rekel trdo: »Ko izpolnim leta 1917. štiri in dvajseto leto, se oženim z Nežiko.« Tonče se je zasmejal: »Na kaj se boš pa oženil?« »Na svoj grunt. Mati so že pregovorili očeta, da mi ga izročijo«, je uporno pripovedoval Janez. »Vse lepo. Pa ste Nežiko že kaj vprašali?« se je šalil dalje Tonče s svojim slabotnim bratom. »Starši so za to, ona jih bo pa ubogala«, je trdovratno odgovarjal Janez. »Kaj pa jaz? Čigava pa je Nežika«, je tedaj zrasel Tonče in stopil korak proti polbratu: »Moja je in jaz jo vzamem!« »Tii?« je zaničljivo zategnil Janez. »Na kaj jo boš pa vzel. Hlapci pri nas ne jemljejo gruntarskih hčer.« V trenutku, ko je dvignil Točne roko, da bi prijel Janeza za ramo, je zagledal nekaj svetlega v njegovi desnici. »Noož!« je kriknil Tonče in mu ga z naglim udarcem izbil iz roke. Janez se je opotekel, Tonče pa je pobral nožič, prijel z dvema prstoma klino in jo zlomil kakor tresko. Janez se je opotekel, Tonče pa je pobral nožič, prijel z dvema prstoma klino in jo zlomil kakor tresko. »Vidiš, Janez, tudi tebe bi lahko takole, pa se mi smiliš. Vem, da te je zapeljala ljubezen. Drugo si izberi! Manjka se za dediča Kolenčevine lepih in bogatih deklet. Roko mi daj, pa pozabiva.« Iztegnil je desnico proti Janezu, ki je tudi obotavljaje približal svojo desnico. Ko je pa dvignil oči in videl toliko dobrote v Tončevih očeh, se je bridko razjokal. »Ne jokaj, moj mali«, ga je tolažil Tonče kakor oče sinka. »Odpusti Tonče, pamet me je zapustila«, je zaprosil Janez. »Saj vem, zato pa pozabiva.« Tona, ki je prišel kmalu nato z vozom, se je kar čudil, ko je videl, koliko sta nakosila in kako sta oba vedra in vesela. Tisto leto bi ne bilo prineslo nič novega, da ni z listjem vred izzorila tudi Polona, ki so jo položili kraj Matija. Pri hiši je niso dosti pogrešali, pač pa je bilo Tonču tako hudo, kakor da mu je umrla rodna mati. Tonču je zapustila najdražjo zapuščino — Ma-tijeve čebele. XH. POGLAVJE Pomlad 1913. leta je bila prav posebno zgodna. Ze v Matijevem je odlezel sneg in so se naglo vrstila pomladanska dela. Žita so bila o Šentjurjevem že za dve pedi visoka, črešnje in hruške so že od-cvitale, jablane pa so bile vse obložene z rožnatim cvetjem. Po prvi i je stopil pred občinsko hišo občinski sluga Zmetov Tenč, nataknil na konec nosa ščipalnik, pogledal izpod njega, se odkašljal in važno pričel: »Razglas. Od okrajnega glavarstva se vam naznani, da so prišle za letnike 1890, 1891 in 1892 pozivnice za nabor, ki se bo vršil 3. maja v šmalski kasarni. Vojaški obvezanci morajo priti tja lepo omiti in trezni ob določeni uri. Kdor ne bi prišel na nabor, bo strogo kaznovan po vojnih postavah, kakor vojaški begun ali dezerter. Pozivnice se dobijo sedaj po maši v občinski pisarni.« Sledili so razglasi o davkih, premiranju živine, cepljenju koz in drugih važnih ukrepih oblastev. Z mešanimi čuvstvi je poslušal Tonče razglas. Mikalo ga je v svet, toda še pomisliti ni smel, da bi se ločil od svoje Nežike. Nad njeno ljubeznijo ni kar nič dvomil. Toda leta so dolga in ženska se da pregovoriti, ko ostane sama brez svetovalca in tolažnika. Naglo je minil teden. 2e je bil pripravljen parizar ves v zelenju in cvetju, da popelje fante na nabor. Dekleta so žalostna trgala veje rožmarina, roženkravta in zadnje cvete zimskih nageljnov, rož ljubezni, jih povijale v šopke in jih rosile z vročimi solzami. Vso noč so peli fantje na vasi tako lepo, da razen gluhih starcev in dojenčkov ni nihče spal. Od okna do okna je spremiia pesem fante po šopke. Na ta večer pridržujeta še oče in mati sapo, da slišita sladke besede, pozen spomin davno minilih dni... Komisija je bila to leto posebno izbirčna. Od desetih vaških fantov je potrdila le Tonča za tri leta h dragoncem. V trikot je zganil Tonče list in ga vtaknil za črn zajčjek*), ko so posedli pri Balantu na voz. Šele o mraku so pripeli na Grobljo: Klobuk ima na glav za njim pa listek bel... Ta listek tako prav, da cesar ga je vzel... Pred Zadnikom so ustavili, da dostojno proslave ta dan, ki daje fantom pravico do prikupnine pri prvi sledeči podokni in pravico do vasovanja. Brž je završalo po vasi: Katerega so kaj potrdili? Čim so matere zvedele, da so le Kolenčevega Tonča, so se oddahnile in mirno zaspale. Le Nežika je sedela v temi na svoji postelji in brez misli gledala v zvezdnato nebo... Kolenčev Janez tudi ni spal. Vest o Tončevi potrditvi ga je navdala z novim upom, ki je naglo razpihal pod pepelom tlečo žerjavico zatajene ljubezni v silen ogenj. Kar zadraalo ga ni več doma. Oblekel se je in stopil v pomladno noč polno sladke ljubezni. Od Zadnika se je razlegal Tončev čisti glas, ko je zapel naprej: Al me, al me boš kaj rado melo ko bom, ko bom nosil suknjo belo... Jakovčev Tona, ki se je prejšnjo jesen vrnil od vojakov, je vzel čez, vsi drugi so pritegnili s krepkimi basi, da so se tresle šipe v oknih... *) kastorček Cene malim oglasom Zenltve tn dopisovanja, vsaka beseda Din Z.— ter trikratna prt-ttojbina ta iifro ali ta dajanje naslova Din 5.—t Oglasi trgovskega in reklamnega enačaja.- vsaka beseda Din 2.—v Po Din I.— ta besedo te zaračunajo nadalje vsi oglasi, ki spadajo pod rubrike »Kam pa kam*, »Auto-moto*, »Kapital*, »V najem*. »Posest*. »Lokali*, »Stanovanja odda*, »Stroji*, »Vrednote*, »Informacije*, »Živali*, »Obrt* tn »Les* ter pod rubrikama »Trgovski potniki* tn »Zašlo-tek*, če se z oglasom nudi zaslužek, oziroma, če te išče potnika Kdor ti pa pod tema rubrikama išče zaslužka ali služba, plača ta MoUvgJasi Za odgovor 3 Din v znamkah vsako besedo 50 par. Pri vseh oglasih, kt aa zaračunajo po Din l._ ta besedo, te zaračuna enkratna pristojbina Din 5.— ta šifro aH ta dajanje naslova. V ti ostali oglasi socialnega značaja se računajo po 50 par ta vsako besedo Enkratna pristojbina ta šifro ali za dajanje naslova pri oglasih, kt te zaračunajo po 50 par za vsako besedo, znaša Din 3.—. Najmanjši znesek pri oglasih po 50 par ta besedo, je Din 10._^ tri oglasih po I Din ta besedo pa Din 15.—. V te pristojbine ta male oglase fe plačati pri predaji naročila, oziroma fth fe vposlasti v pisma obenem t naročilom. Pozor, gostilničarji, resf avrater ji! iJermet vino črnino iz Fruške gore nudi B. Marinkov, Sremski Karlovci, F-',cK'a gora, v sodih od 50 litrov naprej " Mjše zdravilno vino je edinstveno r. Odlikovano s prvimi nagradami, i met vina Vaša gostilna ne bo napreu—^a. •— Zahtevajte ponudbe od B. Marinkova, Sremski Karlovci, Fruška gora. 302 Vssika beseda 50 par: dajanje naslova. ali IX šifro Pa 3 Dia. (1) Pletilje dobro izurjene sprejme ta-k »j »Ika«, Kranj. 37608-1 Gostiln, kuharica starejša in varčna, z večletno prakso, prvovrstna, ki je zmožna voditi prvovrstno gostilniško kuhinjo v večjem mestu, dobi ta koj službo. Ponudbe na trgovino Poljane, Ljutomer S7719-1 Pek. pomočnika rimskega »prejme pekama Anton Podobnik ar, Brdo št. 77, pošta Vič. 38075-1 Štikarico mlajšo moč, sprejmem. — Tržaška 26, Glince. 37937-3 Čuvaja v starosti 25—33 let. neomenjenega. poštenega in zvestega, ki 'uma veselje do lovijenja rib. potrebu jem za svoj ribolov. — Prednost imajo tisti, ki se razumejo tudi na vrtnarstvo. Ponudbe z zahteva mi na Aioma Companv. _____37345-27 Goslačico m;ado in dobro ruti.nirano iščem za salonsko kapelo. Začetnice na violini, kroma ti-č-m harmoniki in kateremkoli instrumentu, z dobrim glasom za solopet-je naj se javijo s fotografijo na nas'ov: "Slavko Raškaj. kaipelnik — Poste-rest3nte, S".»l k. 37678-1 Prekajevalca veščega vseb klobnsarskib de'., treznega in zanesljivega sprejmem. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod šifro »Prekajevalec«. 37512-3 Graščin, kuharico perfektno. iščem za na deželo. Oferte s spričevali n3 naslov: Grofica Ano Khueo, Nttš'3T. Srem. 37351-1 Natakarico na račun, čedno, pošteno in podjetno, ki je vajena kuh" in vseh hišnih del. ?tv=-:'no na deželi. Ponudbe pod »Vsega vajeni- na oglasni oddelek »Jutra«. 37931-3 Vzgojiteljico k dvema otrokoma, staro 2S let. s popolnim znanjem slovenščine in nem. <":-"ie ter poučevanjem klavirja sprejmem takoj. Ponudbe z na vedo o referenc n« og'asmi oddelek »Jutra- po.I »Vzso;:teln. ra« 37800-1 Praktikanta krepkega, zanesljivega fanta, veščega mesarske obrti, išče zadružna farma plemenitih kožuharjev v Škofljici pri Ljubljani. — Zalasit; se: Škofljica št. 44 37EV19-1 Brivskega pomočnika popolnoma perfektnega, samo za moško postrežbo, z znanjem nemščine, išče z takojšnjim nastopom salon Gjud Aleksander, Ljubljana. Kongresni trg G. 37027-1 Korespondentko z večletno prakso, ki po-pol.tiAnia obvlada nemški jezik in nemško s-tenogra-fijo ter slovenski im srbohrvaški jezik, iščemo za takojšii.;! nastop. Ponudbe na o g'asm oddelek 'Jutra: pod šifro »Na deželi« 37806-1 Adolfa Pravnik-a prosim sa sedanjS nasLov pod šifro »Medvode« aa oglasni oddelek »Jutra«. 37.366-1 Zanesljivo prodajalko =nrejm>e trgovina Golob Kranju. 37795- Službo dobi tisti, ki razpol a :ra. 15—20.000 Din. — Vstop: lafhk-o kot družabnik (ea) Ponuuuie na oglas, odde lek i Jutra« pod šifro »Pr vovrstna garancija«. 37977 Moža-šafarja (event. tudi z ženo! zanesljivega, ki bi vo clil , kmetijo, sam pa bi opravljal domača dela, sprejmem. Stanovanje ln hrana ter plača po do govoru. Ponudbe z na vecibo referenc na ogl odd. »Jutra« pod šifro »šafar«. 3800-5- Pletilje z večletno prakso spre j me taikoi tovarna pletenin J. Knšlan. Kranj. 38004-1 2 mizar, pomočnika za siplošno mizarstvo sprejme taikoj Marftjain, Dob, 37990-1 Natakarico resno in simpatično, manjšo kavcijo, iščem za samostojno voius-tvo bufeta Ponudbe na naslov; J. Stulič, Pa.kra-c, Slavonija. 379.36-1 Samostojen vrtnar dobi. stanlo mesto z obdelanim vrtom. Ponudbe na •losi.') Lovri.nec, Jesenice 30. Gorenjsko. 37879-1 Mesarski pomočnik mlajši, izurjen prekajeva-lee, pošten, dobi takoj mesto. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 37467-1 Stalno službo vrtnarja in sluge v Ljubljani prepustim takoj pošteni in zanesljivi osebi, ki mi posodi 90O0 Din. — Naslov v oglasnem oddelku >.Jutna«. " 37732-1 Šofer trezen in zanesljiv, večletno prakso, zmožen vseh popravil, se išče za prevzem dobro vpeljanega avtotaksnega podjetia. Potrebna kavcija 15.000 Din ali zadostno osiguranje. Na slov v ogl. odd. »Jutra« 38040-1 Knjigovodjo (-injo) z,i samostojno vodstvo podružnice sprejmem. — Ponudbe pod »Kavcija. — Zmožna moč« na o™'a sni oddelek »Jutra«. 37972-1 Čevljar, pomočnika sprejme Anton Breyer, čevljar, Prule, baraka pri mostu. 37960-1 Hišnika ali hišnico starejšo in oženjeno osebo brez otrok. spre;mem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »!899«. 37844-1 Ne obnoaj dokler nudi drž. razredna loterija priliko, da prideš do blag.»«tanja. — Kupi s! srečko za novo kolo pri Zadružni hranilnici T. 2. t O. Z. Ljubljana, Sv. Petra c. 19 Natakarico s kavcijo sprejmem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 38050-1 Plačilno natakarico zmožno kavcije sprejme taikioj gostitaa. Smodi v Laškem. 38104-1 Stalno službo dobi tieti.. k.i vioiži v podjetje lt5—20.000 Din. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko -Za oktober«. 331.28 1 Kdor založi 10—15.000 Din. dobi stalno z3ipos-len;*e. Naslov pri podružnici »Jutra« v Celju 3S102-1 Edgar Riee Burroughs: DRUGI DEL Gdč. ali gospod ki ima 5000 Din kavcije dobi takoj službo. — Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 38072-1 Gospodično za nemško komverzaoijo, sprejmem k otrokom 5 in 7 let. Ponaiidibe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Vsako popciMme«. 331iie-l Gospodična vešča knjigovodstva in trgovine, katero bi vodila samostojno, se sprejme. Kavcija potrebna 15.000 Din. Ponudbe pod »Knligovod-kinja« na ogl. odd. »Jutra«. 38151-1 Krojači, pozor! Zaradi odpotovan.la prodam v Ljubljani dobro vpeljano krojaštvo po zelo ugodni ceni. Naslov v ogl. oad. »Jutra« pod »1«. 38098-1 Plačilna natakarica zanesljiva in fina oseba. v stroki izurjena, zmožna perfektno slovenščine in nemščine, z malo kavcijo, se sprejme takoj v fino restavracijo v Mariboru. Ponudbe s sliko ali osebno predstavo na oglasni odd. »Jutra« v Mariboru pod »Restavracija«. 38115-1 Upokojen trgovski uradnik (Nemec) z znanjem slovenščine, želi priti proti mali mesečni plači k boljšemu posestniku ali trgovcu, tudi v Primor-ju, kjer bi vadil šolo obvezne ali odrasle člane družine nemško kon-verzacijo in poučeval prvovrstno klavir. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »M. M. 200« 38090-2 Dekle išče službe, zna šivati in vsa ročna dele. Ima veselje k otrokom. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »20 letna« 38071-2 Pisarniško moč vorzira.no v korespondenci 'n kiniiarovod^tvu. išče in-diLstrijsk« podjetje v Ljub. Ija.ni. Znatnje nemščine je nredpogo-'. — Ponudbe na o-oriais. odidelek »Jutra« pod šifro »Za.nesljiiiva mo«"«. 38153-1 Avtodelavnice! V večji mehanični del a v. niči iščem mesto za vajen ca, i mešča.nfko šolo. — Ponudbe na oglas, oddelek Jutra« pod šifro »Priden vajenec«. 37176-44 Zdravega fanta od 14—15 let. kateri ima veselje do mesarske obrti, sprejmem. Celo oskrba hiši. Pom pošteno, želi službo — najraje pri šivilji. da bi se naučila tudi ši™tn. Ponudbe no ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Veselje do šivanja«. 37700-2 Pekovski pomočnik samski, izvrsten mešač in predpečnik. d'obfT agitator sa razširjenje ali pov-zdigo pekarne, išče službo. — Cenjene ponudbe pod šifro »Strokoivnjak« na oglasni oddelek »Jutra«. 37413-2 Višji natakar ■vsestransko izvežban, ki govori -peč jezikoJu,tra«. 37871-2 Trgov, pomočnica želi nomenščenja v špecerijski aii delikatesni trgovini 9 hrano in stanovanjem v liiši tu ali iavem Ljubljane. Ponudbe na ojlasni oddelek »Jutra pod »Podjetna«. 37914-2 Šofer dveletno prakso želi službe, najraje na deželi Izučen je strojnesa kiju ča-vničars-t-va. — Naslov i oglasnem oddelku »Jutra« 37Č88-2 Mlad šofer želi službo k osebnemu aK tovornemu avtomobilu. Ceinj. ponudbe prosi no podružnico »Jutra.- v Celju pod značko »Trezen«. 33105-8 Šofer trezen fn dober voizač _ želi kjerkoli službo k osebnemu ali tovor, arvto mobiloi. Naslov pni podružnici »Jutra« v Celju. 3810.3-2 Šofer-mehanik išče službo k osebnemu ali k tovornemu avtomobilu in dam garanci jo za 10.000 Din. — Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Garanciia«. 38150-2 Maserka z državnim izpitom, vešča vseh masaž, želi pacijente kakor revma-bolne itd., verzirana tudi v kosmetični masaži. obišče stranke tudi na domu. Naslove poslati na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Prvovrstna masaža«. 37197-2 Zobotehnik perfefoben v zla.tu in kav. čuikn, išče službo. Gre tudi izven Ljubljane. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Nastopi 'a.hko ta.koj«. 37780-2 Kuhar star 25 let. i dobrimi spričevali ter znaniem dunajske in jntern a c-i ion al n e kuhinje, išče službo šefa, II. kuharja ali slaščičarja v hotelu, ozt. restavraciji. Ponudbe na na,sl«yv: Mak? Kokoij, Omišalj MS, otok Krk. 37777-2 Kuharica izvežbane, išče samostojno mesto pri orožnikih, družini ali vdovcu, ker ljubi otnoike. — Naslov: V." J., restavracija pri postaji v D. M. v Polju. 37770-2 Prodajalka (začetnica) s karvcijo, želi dobili mesito v delikatesni trgovini, bufetu. slaščičarni. pekarni ali kaj slične. ga. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 37432-2 Šofer trezen in zanesljiv, v vseh ozirih dober, želi službe k tovornemu avtu. Delal bi vse. Ponudbe na oglasni oddelek »Juitra« pod šifro »Za nt računovodja, nemški sten.o^rraf, kores-pondeM itd. iščem službe. Dolgoletna praksa. Ponudbe na oglasna oddel efe »Jurtra« ■pod o7.a.t:ipna, osebam. 37776-2 Natakarica ali sobarica mlada, čedne zunanjosti, s (Tieifekrnf m z.nnneem nemščine in dobrimi spričevali, želi službo _ takoj, najraje v Ljubljani. Naslov v oglasnem oddelku Jutra«. 37787-2 V pomoč gospodinji gre dnkle, vajeno vseh hišnih del. Ponudbe pod šifro »Poštena in marljiva« na oglasni oddelek »Jutra«. -37910-2 Prodajalka SPfi pnoiti nagradi 500 Din službo v trgovini mešanega blaga v Ljubljani ali Mariboru. Naslon v ocrlas. oddellkn »Jutra«. 37ftW-2 Prodajalka- blagajničarka mešane sitroke, vajena tudi? gostilne, prosi nameščence. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »A«. 37510-2 Soboslikar in pleskar išče večje delo. Cene zmerne. Ponudbe na ocrl. oddel »k »Juitra« pod šifro »Soliden«. $7303-2 Plačilni natakar kavarniške stroke, v najboljših letih, reprezentativen, mteftigeoiiten, ki govori več jeziJkov, želi svoje nvsto premaniti. — Cenj. doipiso na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »S kavcijo«. 37727-2 Dekle srrdn,.iiSh let. vaj'-no .nekoliko knuho in vs"h hišnih d d, želi mesto pri kaki bioiijši družini v m.cstiu aii na deželi. Nastopi lahko 1. oktobra ali 1. novembra. Naslov pove ojrlasnj odd.elek »Jutra«. 37609-2 Mladenka Sa včn j >" a nik a. pri'k ropi ji ve zunanjosti, z lepimi izpričevali. vešča šiviljstva nekaj kuhanja ter vseh hišniih del, išče službe začetne sobarice ali v pomoč v gostilni ali kaj sličnega. Nastopi lahko takoj. Cenj. vprašanja na naslov: Marija Kotsmelj. Ka.pla. p. Sv. Jurij ob Taboru. Savinjska dolina. 37834-2 Knjigovodja bilancist. uveden v vseh trgovskih !n industrijskih poslih, z dolgoletno pr.a. kso, samostojen v vod-stivu podjetij, zmožjen kavcije, želi premeniti službeno mes-to. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod značko »Zanesljivo«. 37837-2 Invalid zmožen slov., hrvaškega, nemškega, francoskega, italijanskega iin madžarskega jezika, išče službo hotel, sluge, pisarniške moči ali slično. Poučuje tudi fran. eoščšno in nemščino. Na. slov pove oglasna oddelek »Jutra«. 37533-2 Do 500 Din nagrade dam tistemu, ki mi preskrbi službo hlapca. Po-nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Sposoben«. 377211-2 Službo vratarja hotelskega sluge. Hišnika, trg. s'mre aili kako privatno službo iščem. Uslužben sem v prvovrstnem hotelu Ponudbe prosim na oglas, oddelek »Jutra« ped šifro »Marljiv in zvest«. 37724-2 Za svojega kočiiaža iščem slu3ho po dolgoletnem zadovoljivem službovanju. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 37763-2 Kmečki fant išče zaposlitev. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 37494-2 Za domačega hlapca ali pisarn, slug« išče službo priden in nr®teet, oženjem, brez otrok, strokovnjak v vseh panogah kmetijstva, zmožen kavcije 30.000 Din, želi na«* opiti službo na večjem posestvu taikoi. — Nasilov v ogl a snem oddelku »Juitra«. 37824-2 20-Ietna gospodična spretna in zanesljiva, zmožna kaveije. išče mesto prodajalke v pekarni, trafiki, mlekarni ali kaj sličnega- Ceni. iponndbe pros-i na oglasni oddelek »Jutra« v Mariboru pod Bitfro »MadjUva«. B7833-2 Shiea tznr"en v eeutfalr* li, Todovodn, elektromon. i-o mi-raisi v« želi r-cn i ^".itiiira podružnico »Ju'tfa« t Ce-liu pod anačko »Prakti- heo*. 3m&2 Prodajalka mešane stroke, vešča računanja in zanesljiva moč želi službo — najiraje v bližji« Ljubljane. — Ponudbe prosi na oglas, oddelek »Juitra« pod značko »Zmožna št. 3332i. 37650-2 Blagajničarka zmožna vseh pisarniških del, išče službo — najraje v okolici Ljuibl.jane. Ponudbe prosi na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Agiiiia moč št. 2345«. 37681-2 Izprašan kurjač išče službo. Je o žen j en in brez otrok. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 37949-2 Prodajalka mešane stroke želi nastopiti službo v trgovini, najraje v Ljubljani ali pa na Gorenjskem. Ponudbe prosi na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Odlična ra-čunarica in zanesljiva meč« 37907-2 1000 Din dam nasrade onemu, ki mi preskrbi stalno nameščenje. najraje pri cestnem odboru. Imam nižjo srednjo šolo in triletno trgovsko šolsko naobrazbo ter daljšo prakso pomožnega tajnika okrajnega zastopa oz. cestnega odbora. Ponudbe na oglasni oddelek ^Jutra« pod šifro »Pošteniak«. 37965-2 Plačilna natakarica z nekaj kavcije — ter gostilniška kuharica obe z zna-njem nemščine, iščeta službo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Dobre moči«. 37774-2 Službo sluge trgovskega ali hotelskega iščem. Zmožen sem do 5000 Dim kavcije Ponudbe pod šifro »Trezen« na og!o = ni oddelek »Jutra«. 379t33-2 Službo sluge išče čvrst mladenič. Položi 4000 Din kavcije. — Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Delaven 813«. 38013-2 Korespondent zmožen vseh pisarniških del, 30 let star, samski, s primerno izobrazbo, perfekten v slovenščini in nemščini v govoru in pisavi, strojepisju in stenografiji, z veliko prakso, samostoien delavec. ki opravlja vsakovrstne pravne posle, želi spremeniti službo. Cenj. ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Pošten in marljiv«. 38010-2 Gospodična vajena vseh pisarniških del z znan i em nemščine. želi primernega nameščenja. Gre tudi kot blagajničarka. Cenj. ponudbe na osi. odd. »Jutra« pod »Blagajničarka 88«. 38025-2 Izurjena šivilja gre [>o nizki ceni na dom Ponud.be na oglasni oddelek »Jutra« pud »333«. 37S70- Pouk Beseda 1 Din; za dajanj« naslova ali ta šifro 5 Din. Dijaki, ki iščejo Lnstrukoije, plačajo vsako besedo 50 parj za šifro ali ia dajanje naslova 3 Din. (4) Šoferska šola Gojko Pipenbacher se je preselil« na Gospo-svetsko cesto štev. 1 (pri Figoveu na dvorišču). Poučujem nemščino, nemško stenografijo in držim trgovske tečaje po najboljši metod Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 37762-4 Dipl. učiteljica poučuje nemščino, francoščino. italijanščino in klavir. Gre tudi na dom Mirje 4. 38145-4 Šoferska šola E. Čeh (bivša Camernikova šoferska šola). Dunajska eesta št. 36. Šola sa po klicne šoferje in amaterje. Prospekti in pojasnila za stouj in franko. 290-4 Kdor išče zaslužka, plača za vsako besedo 50 par; sa naslov ali šifro 3 Din. — Kdor nudi zaslužek, pa za vsako besedo 1 Din, za dajanj« naslova ali za iifro pa 5 Din. (3) Zastopnike za Maribor iin za vse kraje dravske banovine sprejme taikoj večja zavarovalnica. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Zavarovalnica«. 37577-3 Izurjena šivilja za obleke, gre šivat na dom. Biteac, Vrhove eva št. 3/IT. 38102-3 Obrni depresiji hrbet! Z našimi praktičnimi novostmi se da zaslužiti šc ep denar. Agenfcje dobijo 7c provizijo iu majhen f i'ki= um Ominla, Du na Iska cesta 36. 37933-3 Prah vsesavajoča krtača nadomešča popoJnoma dra-gejra sesalca prahu. Najboljša, kar je bilo izumljenih na tem polju. Cena 80 Din. Agent je 30% provizijo. Ejlino zastopstvo ŠapiTa, Dunajska ce. 36. 37858-3 (rajevne zastopnike agiilne in dela®možne iščemo za prodajo novih ce. nenih. pa tentiraniih zapira-čev vrat. Garancijsko pismo zaželjeno! Možnost 200 Din dnevnega zaslužka. — Ponudbe na oglas, oddelek Jutra« pod »200 Din«. 376M-3 Ga. Orthaberjeva zopet sprejema otroke za pouk v nemščini. Vpisovanje od 16. dalje na Go-sposvetski cesti 12, dvorišče. Istotam tudi tečaji za odrasle, za franeošči no. angleščino, nemščino in ruščino. 37281-4 Nemško konverzacijo in pouk nudi izobražena gospa po 10 Din od ure. Poljanska c. št. K3/H levo. 34S77-4 Gospa z diplomo pariške univerze poučuje francoščino in angleščino po zmerni ceni. škofia nI. št. 17, pritličje. 34974-4 Nemščino in klavir poučuje rdžavno izprašana učiteljica. Pripravlja za maturo v nemščini in pomaga pri vseh nemških nalogah. Ura 10 Din. 37960-4 Nemščino in italijanščino po najuspešnejšem načinu poučuje Skobl, l'od':nibar-skega 46. 37768-4 Stenografijo slovensko in nemško poučuje Skobl, Podlliimbar-sikesra 46. 377*59-4 Pouk v klavirju prvovrsten — dajem po zmerni ceni. Greta tuli na dom. Dunajska cesta 33 (Livarska ulica štev. 9). Pčeljnikoiva. 34S52-4 Italijanščino nemščino, francoščino, angleščino poučuje diplomirana gospa z veliko prakso. Gre tudi v hišo. Zmerne cene. Pavla Kovač, Miklošičeva c št. 22 III. 38015-4 V vsakem srezu ščemo zastopnika za prodajo predmeta, ki se rabi v vsaki hiši, in se ne dobi v trgovinah. Ponud.be pod »Veleiprooie-t« na oglas, oddelek »Jutra«. 37563-3 Lep zaslužek nudi domača zava.rovalniea giilniim in zmožnim za-topnikom za Ljubljano in okoiico. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro Visoka provizija«. 37457-3 Šivilja za vse gre na dom. Dela novo, poprav« je staro in krpa perilo po nizki ceni. Po-iizve se: Florjanska 19/11. 37942-3 Nemka 1'iuMteljica otrok in ročnih del, ki bi event. pomagala pri gospodinjstvu, išče nameščanj«. — Ponudbe n« oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Vztrajna«. 37839-2 Dober amater k: se razume na kopiranje in razvija n je vseh vrst filmov, plošč itd., kakor tudi na povečave, išče službo. Ponudbe na oglas, odd-elek »Jutra« pod šifro »Amate*«. 37763-2 Gospodična rz boljše hiše. zmožna nemščine, želi službo natakarice, na deželi Mini Maribora. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 37?!?.V2 Blagajničarka- kontoristinia znanjem n^niščiin-e, išče nameščeni'*. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 37755-2 Postrežnica želi staJno mesto takoj a!i poznene. Naslov v oglasnem oddeiln »JmAna«. 37964-2 Šivanje in krpanje perila sprejmem na dom. Ponudhe pod »Šivilja« na oglasni oddelek »Juitra« 37965-3 Fntlanje 1 m 1 Din ažuriranje 1 m 2 Din ter ročno in strojno vezenje vseh vrst. Dunajska cesta št. la/IV. 37930-3 Nemščino in italijanščino poučujem. Učnina poceni. Riharjeva 2/II (Mirje). 38018-4 V 3 mesecih vsakdo govori nemško, francosko ali angleško. Moderna metoda. Hrenova št. 17/1., levo, 3. vrata. 38059-4 Angleščino poučuje gospod, ki obvlada ta jezik od otroških let. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Inozemec«. 38062-4 Za angleščino iščem učitelja ali učiteljico. Pismene ponudbe z navedbo honorarja na ogl. odd. »Jutra« pod »Angleščina«. 38070-4 Otroški vozički globoki, moderni, od 630 Din naprej, šport, beii, na jmodernejše oblike. — Tomšič Sušniik. Sv. P©, tra cesta 52. 37023-6 Puhasto perje čisto, čohano. kg po Din, druga vrsta kg 38 Din, čisto beio gos'e kg po 130 Din in čisti pub kg po 250 Din razpošilja po poštnem povzetju L Brozovid, Zagreb. Ilic-a S2- _ 22-6 Premog in drva prodaja Jeztršek. Vodmat. 200 Bukova drva žarni odpadki, popoln c-m* suhi, razžaga.ni in razcepljeni, pngtaviio na dom v Ljubljani po Din 23 z» 100 kg, v vsaki množini o-l 1500 kg naprej. — V. liraz, poštni predal 90. 37:j90-6 Konjske kože rjavo strojene. za jopiča ali tapetoike, oddaja tekoče zadruga za rejo živali plemenito kožubovine v Škofljici pri Ljubljani. 379!8-6 Wertheim blagajna Fabr. Tanozos, Wien, lesenega podstavka Stahl-pa user ZentralrundiriedeJ-sos-t-em, 1(80 cm visoka, 75 široka, 67 cm globoka, pripravna za kako več;e tovarniško podjetje ali denarni zavod, "ugodno nnmrodaj. Naslov v' podružnici »Jutra« Celie. 37631-6 Kur.l3 perje nečohano. a 7 Din kk'i»w gram, pri najmanjšem o4j jemu, k? prodaja Viljem Abt, Ekspert. Mari. bor. ' Prodam: ve'ikr> stiska;Inico (pre#o)f sod 50 h! :n dve ž:čn9 vrvi. F. Cvek, Kamnik. 37S64-S Fotoaparat 10_X1G. Zeiss Teser 4.". « priitiklinami, skoraj nov, prodam za 1950 Din. Naslov v oglasnem, oddelku »Jutra«. 37SS1-6 Otroški vozički nort-i, moderni, globoki. e«i Din 480.— naprej. Športni razni lepi, zadnja novost. po ceni. F. Satjcl, Ljubljana, Kariovska '■e-s.ta št. 4. S7S»1 5 Otroško posteljico belo. ;nko dobro ohranjeno, čisto, prodam. Na-'r.ir ogl a-s n rim oddelku -Jutra«. 37944-S Smrekove sadike prvovrstne, za jesensko saditev odda po zr.-e.rnj cent gozdarski urad Planina pri Sevn'«'ii. 3761! -S Postelja epa. iz svetlega lesa. ga-antiramo snažna, s -podmjo event. zgornjo žimnico tet nočno omarico ugodno naprodaj. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 37952-6 Starinsko skrinjo epo vloženo, poceni pro^ da Jopelj, mizar, Zabjak t. 14. 379S5-6 Posteljo nočno omarico in oma.ro « predali prodam Pred škofijo št. 31/1. 37996-fl Otroški voziček lep. na peresih, se zelo jgodno proda. Istotam e prodasta dT_a lepa ženska plašča. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 38030-3 Srečo kupiš srečko drž. razT. loterije. Srečke novega kola so dospele in jih dobite r Zadružni hranilnici r. z. z o. z. Ljubljana, Sv. Petra c. 19 V lep lokal n« prometni točki vzamem poljubno blago v komisijsko prodajo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šiifro »Poljubno jamstvo«. 376S7-3 Zastopnike in potnike ra prodajo sonzaci.jonalne im lahko prodajno novosti, ki j« mi; jm o potrebna zdravim in šo bolj bolnim, iščemo. Bolmire. turisti, športniki im v® ki delajo na prostem, dalje oficirji, redarji itd. bodo kupil! ta apohalmi izum. Ponudbe z referencami pod zna Sko «Lahka prodaja in zaslu- žek« n3 »Jutra«. og'asna oddelek 37548-3 Obogateli so ker so vztrajali in iskaJl srečo. Sreča sama ne pri-de, treba je najti pot do njo. Srečka drž. razredne loterije je najboljši _ kažipot; zato si jo kupite in igrajte v novem kolu. — Dobite jih v Zadružni hranilnici r. s. i o. z. Ljubljana, Sv« Petra c. 19 Nemško govoriti in pouk se nauče vse najhitreje po moji najboljši metodi. Informacije od 11. do 4. in zve čer. Gs. Ljutova, Res-ljeva c. 13/1. 33134-4 Prodam Oglaai trg. značaja po 1 Din beseda; za dajanje naslova ali ta iifro 0 Dia. — Oglasi socialnega rračaja vsaka beseda SO par; aa dajanj« naslova aii ga šifro pa 3 Din. («) Lep čoln t motorjem (Anssenbord-motor) prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« ___ 37817-6 Čevlji na obroke »Tempo«, Maribor, Slovenska 18. 144 Gomolje hiacint, tulipanov, kro-kusov itd. nudi Sever & Komp. Ljubljana. 37031-6 Premog, drva, koks prodaja Vinko Podobnik. Tržaška cesta 16, tel. 33-13 Salonska oprema plišasta, dobro ohranjena, 4 fotelja ta zofa naprodaj na Domobranski cesti 17/1 32381-6 Pulte za mannfaiktu.ro ali slično za vsako ceno proda drogerija Hermes, Miklošičeva cesta 30. 3S073-6 Steklena stena in reklamne table za tr. govino [»oceni naprodaj na Celovški cesti št. 34. 3S0S6-6 Fotoaparat 9 krat 12, Anastigmat-Polol5't, F 3.9. izvrsten, z 8 kasetami in rumenl-co, poceni prodam. — Ogleda se ga v drogerijl Kane, židovska ulica. 38061-6 Najcenejši moški temp. Din 24 ženski temp. Din 18 Tobias, Poljanska c. 12. 38147-6 Posteljo prodam Na«lov v oglasnem oddelka »Jutra«. 3S135-6 Kupim C Oglasi trg. rnačaja 1 Dia beseda; ta janje naslova ali _ Šifro 5 Din. — Oglasi socialnega »Hačaja rsa-ka beseda 50 par; ta daja-nj« naslova ajj M Šifro pa S Din. (7) Kopalno banjo rabljeno, in peč. najraje Zephir ali Suz. manjšo, kuipim. Ponudbe na Rudolf Fiis, Domžale. 37873-7 Zapravljivček rabljem, dobro ohranjen, kuipi Sm.rekar Anton, Mokronog 35. 37867-7 Štedilnik železen, emaj.id.ram, za po-sta.vi.td, kupim. Ponudbe na og'asui oddelek »Jutra« pod »štedilnik«. 37S7.3-7 Skohelnik dobro ohranjen, kupi m. Pon-ikibe p« oglas, oddelek »Jutra« pr,d »Skobelnik«. Voz »Landauer« fc»*r»i Jože K:m?z, Vidmarje — Št- VM. 37627-7 ]Pu't in stelažo *s delikatese kupim. Ponudbe na oglasni odd-eVk »Jut,rak pod »Delikate-e*. 37073 7 »Leica« 8 priborom kupi foto Hud-b3-:, Celovška cesta 43. 2 rabljeni školjki na vodo za pisoar im elek-triftni vcmtilator kuip;m. — Naslov v oglasnem oddelku »J uitra«. 37987-7 Pot k sreči ie blagostanje n a j d e S f srečko drž. razr. loterije. — Kupi jo pravočasno pri Zadružni hranilnici r. s. i o. s. Ljubljana, Sv. Petra c. 19 Staro železno cev okroglo ?.'t oglato 30 — 60 eta premera takoj kupiir.. Ponudbe pod šifro »ferpresno« na ogl. odd. »Jutia«. 38144-7 kluff išče mesta nika, plača za vsa to 6-»«ilo 50 par; »a daje, n j« na.skrv» aii »a iifro 8 Dim. — Kdor siirejema potnike, plačil besed® po 1 Din: sa, dajanj« naslova ali za šifro pa 3 Dia. (S) Potnikom ki s« vpeljani pri t.rgovi-nali želeja, stavbenih podjetjih in soboslikarjih, se nudi trajen zaslužek prš Taipečavi raznega materi-jal«. V poštev pridejo, ki »o -stalno na potovanju in da imajo še kakšen drug predmet. Pismene ponudim na oglasni oddelek »Ju a« pod »-Stavbem-i materija!-*«'!!. 37757-5 Avto »Creysler« (limuzina) skoraj nov na-prodaj. Naslov v oglas, oddelku »Jntra«. 37,^4-10 Rezervne dele avtomobilov »Remaui-t« prod,'je pri zelo znižanih cenah gjLeraJno zasitopetvo RemanH, Cesta na Rožnik 19. M.-ha,niiki-Dreprodajalci 15 % popusta 31310 Pontiac limusino v zel,o dob-eiu staaja. vežemo 18.00,) km, za 33.000 Din pro-ia. tvrdka -los:p R u d m a n. Kraka vas — Brežice. 37272-10 Poltovorni Ford v brezhibnem stanju za 4000 Din. zamen:am tu,d« za Specerijo. Pomudbe na podružnico »Jtrt-ra« Maribor pod šifro »Takoj uporabljiv«. 37832-10 Puch motor 41 ITp, 280, v brezhibnem =tanj-u, ceno naprodaj. — Naslov v oglasnem oddelku »J-urtna*. 37878-dO Chevrolet avto limuzina, prav doibro ohranjen, še kot nnv. po npo-d-n,i ceni napredni. NatJov v oo-lasne-m od^d tilikn »Jutra«. " 37387-10 Avto »Renault« dvosed elmi, ugodno namro-daj. Vzame se tudi hranilna knjižica. »šlager«. Aleksandrova 4. prehod »Vikstio-rija« paJaSe. 739e-1?am,ju poceni naiprodnj. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 38087-10 [Vsaka tx»eda 1 Din; n daianj« oaslor« ali 4ifr0 1» 6 Dia, (12) Pohištvo Kdor si hoče nabaviti po-ceiin g^-ovi-ne sproijmc doibro id«>;e podjetje za iin«-tic:ijo. — 1)6 odstotkov Sistega dobitka piismeno za janičen n. Poraudlbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Sigurno nailoižemo«. 87730-16 60 do 100.000 Din posojila iščem protii diobri garaniciji in visokima obreis*-'7Ti. Pon-udbe na oglaw. i oddelek J11 ti a nod ššfro »Visoke ol>i«»ina-«oferja iiznčenega meban^a al1 ki ju," arro carja, rak tvš e ne g«. s ' 50.000 Din kapital«, i 5 č e m t,a nov 00 tvor j 00 avt,r»busno progo. — Ponudb« na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Renta-bil nosit« 34860-16 Srečo kupiš a srečko drž. rmr. loterije Srečke kola so dospele ln jib dobite v Zadružni hranilnici r. 1. 1 o. z. Ljubljana, Sv. Petra c. 19 Damo z 10.000 Din iščem za lopo idoče delo. Dobiček delim. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod z,n ačk o »Draž ahrnic a «. 38133-16 Družabnico (ka) vešča knjigovodstva ln trgovine s 15 do 20.000 dinarjev išče že vpeljano podjetje v svrho povečanja dobro tdočega obrata. Ponudbe pod »Lahko opravilo« na ogl. odd. »Jutra«. 38141-16 IVaa&a Soseda 1 Dta: » da)tn)* oa*i»T» al! s* 6Atrc pa 6 Dift. flfl; Lokal za poljubno stroko — iz-vzemši špeccrijo, odda E. Resman, Flo-rijaituka ul. 22 37686-19 r ) Vsaka beseda 1 Din; j za lajanj« naslova ali I — i Trg. oglasi po 1 Din beseda; za dajanj« aa-siova aJi za šifro 5 Din Oglasi socialnega * nate; a vsaka beseda 50 par; ta dajanje naslova di za šifro 6 Din. (13) Damski plašč popolnoma nov, ciodern, poceni prodam. Križev-ni-š.ka ul. 4, čez hodnilk, 2. vrata. 379H5-H3 Kožuhovinast plašč (•perziijainer) radi odipotova-nja ugodno prodam. Na-3>io.v pove oglasni oddelek »Jutra«. 38119-13 Vseka beseda 1 Din; za laj»nj« naslov« ali za Šifro pa o Dva. (15) Jesenov les prvovrsten, kupi Ferdo Lažmik, Radeče. 37676-15 Stavbni les rabljen, ln orodje kupim. Ponudbe z navedbo cene na ogl. oddelek »Jutra« pod »Stavbenik«. 37980-15 Hrastove doge suhe, c«paoe, od 50—6001 proda Franc Suster, Za-grad 31, Celje. 38106-16 Vsaka be»eda 1 Din; >a dajanje &»»l or» aii z« iifro pa 5 Dia. (10) Osebni avto štirisedežen. odprt, v-ožen 16.'X)0 km. za-menjam za 1 '/:; a,!! dvorskega t.ovo-r-neca. Informacije daje M. Marnšič v Logatcu. 37620-10 Štirisedežni avto osebni, torti že rabljen, kupim ev. tudi ?-a m en jam m istega svoj 1% totnskl osebni Ford tvto in glasov tr znamke »Ežsemdor-fer«. Pon-udbe na kimo Kr^uta, Ormož. 37-366-10 Vsak* t>e»wi» i s, «• fclro pa S Dfe. ^7) Pskarijo odda v najem trgovec Kem v Cerki;oh pri Kra nj-u. 37408-17 Lokal za čevljarja a'i sorodno obrt v industrijskem krajo brez k on. k-uremce poceni daim v najem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 37877-17 Obogateli so ker so vztrajali im Iskali srečo. Sreča sama ne pri 4«. treba je najti pot do nje Srečka drž razredne loterije je najboljši kažipot; zato si jo kupite in igrajte v novem kolu. — Dobite jih v Zadružni hranilnici r. t. k o. z. Ljubljana, Sv. Petra e. 19 Hišo odd-aimo v najem za 500 Din mesečno. Polž ve se v Mariboru. Smetanova ulica st. 34, vrata 1. 37583-17 Osamljeno osebo starejšo, miroljubno, tudi z dežele, ki bi hotela preživeti svojo starost na deželi v i-ei»eini kraju, in ki poseduje hranilno knjigo, sprejmem v dosmrtno oskrbo. — Ravnanje za ča«a zdravja in bolezni najlju-beznjiivcjše. Pisati na po-družinico »Jntra« v Mariboru pod značko »Mirno življenje«. 37800-16 Brezobrestna posojila za odkup dolga, nakup ln zidavo podeljuje: »Kreditna zadruga«, Ljubljana, poštni predal 307. Sprejme zastopnike! 298-16 5000 Din posojila proti dobrim otbrest.im iščem. Nasliov v og'a^nem oddelku »Jutra«. 374J19 Manuiiaktuirno trgovino coniter LjntW;ane, takoj prodam. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Zlata jama«. 3784:1-19 Restavracija dobro id,oča, na najpro. metnejšem mestu Zagreba, z vsem gostilniškim in ven,farjem, gostilniške sobe. vrt. stanovanje za go-sti!ni?airja, prodam radi preselitve. Naslov v oglas nem o«3delku »Jutra«. 378W-19 Restavracijo oddam s 1. decembrom na na jiejpši točki p e r i.f eri j e Ljuibiijane, onemu, ki_ mi ploča najemnino nekaj let naprei. Ponudbe na cp-las. ni ' oddelek »Juitra« pod »Restavracija«. 37904-19 Posojilo dam na hišo v gotovini. Pon-udbe na offlasni oddelek »Jntra« pod »680«. 378P9-16 Iščem posojilo Vamo naloži denar, kdor mi posodi 1&0.00fl Din za miaptacliio hiše v Ljubija-ni. Vknjižba na prvo me--to. Potind.be na oglasni oddelek »Jutra« pod »Prvo mesto«. 37905-16 Tiskarna in trgovina s papirjem 7, dobrimi odjomald žara-di visoike starosti i.n_ na oomeiga dela naprodaj. — Eventualno tudi sprejmemo s o Sni dnika -same a v za jodmico s sinom, ki poseduje Din 160.'000. Naslov v o-glasncim oddelku »Jutra«.' 37897-19 Novo gostilno prt kopališču prodam t 70.000 Din. Na željo tudi z rnjiivnimi. mordovi im vi nogradii. P1a'5l:®vo lahko tudi s hranilnimi knjižicn mi.. Porudbe na pedTnvoi eo »Jutra« v Novnin mostu pod »Posest«. 37677-19 Gostilno dobro idočo, z euonadstr. stanovanjsko hišo, mesarijo. trgovskim lokalom, ve. lik i,mi hlevi, vrtom, kegljiščem in 5 orali zemlje proda Knez, Ptuj-Breg. 37O34-i!0 Lokal v Celju v c-emtm mei>ta iščem s 1. novembrom. Pmiudibe na podružnico »Juitra« v Ce-l'ju [>od »iivaihem promet« 37462-19 Gostilno ali vlnotoč v Ljubljani vzameim s 1-5. oktobrom Da račun. Po-nmlbe pod značko »Gostiil-nKarka« na podr-už. Jutra v Celju. 37603-S Lokal pripra-von za vsako obrt, v sredini mesta takoj oddam. Poviprašaiti v šubi-čevi ulici M. 3/1, di--no. 37720 10 Suh prostor zd-aiv in zračen, v nei^o-sn lra biifeini Liuibljane, t el< kit^Sčno napelravo, rabim za taV<*5. Nas-'ov pove og'aisni oddelek »Jutra«. 3~47-19 Trgovski lokal al; pa manjš" trsovin® v mo^tu ali na deželi vzamem v najem. Ponudbe na oclasni odd »lok Ju^ra mod šifro »Trgovina mešanega blaga«. 37723-10 Trgovino s špecerijskim blasrom pro. dnm na jako prometni točki Kje. pove oglasni oddelek »Jutra«. 37974-19 Trgovski lokal oddam v večjem Industrijskem mestu Slovenije na glavnem trgu. Ponudbe na ojrl. oddelek »Jutra« pod ka prilika«. 38003-19 Brivski salon za dame m gospode, dobro ripdjflin, na proine,n5 točki t-alkoi poceni prodam Moste - Kode!j^ivos Zadružna ulica 8. 3S03S-19 Trgovska hiša v Mariboru, obrc&tujoča. po>cecvi naprodaj. 1'cse-stvo '/« ure iz Maribora, polni le«, sadonosnik, vse na lailiko od,[>'ačnlo. informacije F. Križan, Mari-bor, KoroSka c. 90. 37S3S-20 Posestvo nfliprodaj v bližini Stične, hiša z gospodarskim poslopjem ter skupne zeml.* dva im pol ora?a. Izve se pri Osvald Fanči, Stična. 37884-20 Lepo kmečko posestvo z 12 oralov znrrlje, zidana in z opeko krita hi5a ter zidano in z opeko kri-*o gos minut od državne cesto Slov. Bistrica.—Konjice, po ze!o n;7ki co.n! 'm upodmiimi plačilnimi f»o-2ioji tisk-oj prodam. Plača se labko tudi z hramiilno knjižico«. V.jiraša s-e na naslov; Ivan iurc i. S'nv. Bistrica. 37683-60 Hiše a'i nose^va od 04.000 Din, kakor gostilne - trgovine od 90.000 Dim na>prej gozdove, ?ra?člne pekarije. pr^>da,:a Realitet-na pisarna Maribor. Fran-čiikanska ulica Ji. 37872-20 Na Jesenicah v c ont.ru ugodno prodam trgc%-skt> stanovanisVo hišo P^mnud-bo na. fnodnuAriciO i.T-,*-Jesenice po^ čtf-o »R«dka prilika«. S78SO-20 Na lepem in pro-raetnem prostoru se proda delikatesna vinarna in specerljska trgovina. Ponudbe na 0£"1. odd. »Jutra« pod »St. 2000«. 38032-19 Ne obupaj dokler nudi dri. razredna loterija priliko, da pride? do blagostanja. — Kupi si srečko za novo kolo pri Zadružni hranilnici r. i. e i. Ljubljana, Sv. Petra e. 19 Gostilno b' Vaj Maribora radi bole sni predam a,M oddam v im'«, Ponudihe na oglas. Ofidnl-ek »Jutra« pod šifro x;i)0«. 3«ll[14-19 Vsaka be*«da t Dta; aa dajanj« aa«laxa di ta fefr® pa 6 Dia. (90) Parcele v Derv. Mar. v P oljni pod ceno prodani. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 37799-20 Veliko vilo v Ljubicami prodam. Naslov pove oglasmi oddelek .Jutra«. 37798-20 Dvostanovani. hišo z IfiporfvčTinm »n zeilenjad- n-iim vrtom, v letovišču Laško proda Fra.njK> Gerk- m;vn. Luško. 37691-20 Dve parceli 520 ln 1033 ms, na Viču ob Tržaški cesti, poleg banovinske garaže naprodaj. Pojasnila daje A1J. Vrtačnlk odvetnik, Šelenburgova ulica 7. 250-20 Z 0b: mo v e! ek tr bu.sna caje druga tajnik uiica Hišico ežnim vrtom proda-Ljubljani. — Voda. ifka, telefon, avto-postaja. Informacije »Dom«, staivbna za-drž. nameščencev, Klavoira, Lavričeva 12 — Bežigrad. 37506-20 Kupim hišo, posestvo aii parcelo Plačam s knjižico Ljubljanske kredntne banke — 76.000 Din. Poinudtbe na o;g'ais. oddelek »Jutra« pod šifro »Drugo v gotovimi«. 87685-20 Lepe stavb, parcele p,od Rožnikom pod zelo ugodnimi },'dW i-k Jutra«. 37001-20 Hišo bližin kol-odvora prodam. Dve enosobr.i stanovanji, pritiklrne, elektri-ka, vrt. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Devica Marija t Polju«. 37903-20 Fnonadstropno hišo š+,iristanovan»sko. nod-o-go-tovljeno, radi pomanjkanja kapitala ugodno prodam. Informacije: R-est. Martine, Zg. Šiška. 37932-20 Na Jesenicah prodom dve novi hiši. — Potresem kapital 4S.OOO Din Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 37614 20 Hišo s pek ari jo im nekaj zemljišča, zamenjam. Nahaja se v bližini Bleda. Zamcinjo se za maj lino posestvo v bližim-i Ljubljane. Naelov v oglasnem oddelku »Jutra«. 37aj ali v parcelah. Pismene ponudbe na ogl. odd. »Ju+ra«. 37998-20 Obogateli so k c so vztrajal! io tekali »re5o. Sreča parna ne pr! de. treba j« najti |>ot do nje Srečka Utv. razredne loterije j« na "boljši kaži pot: zaito si jo kupite in igTajt" v novem kolu. — Dobit« jib ▼ Zadružni hranilnici r. s. t o. t. Ljubljana, Sv. Petra c. 19 5 stavbnih parcel blizu glavne ceste in ko-k-Jivora v St. Viniu prodam skupaj aSii posamezno Naslov v oglat-nem oddelku »Julra«. 379b6-£0 Trgovska hiša naprodaj z gospodarskim poslopjem in velikim vrtom na najpromet-nejšem kraju v centra. V hiši je elektrika, vodovod. vse v najboljšem stanju. Hiša je pripravna za trgovino na veliko in malo in za vsnko obrt. Polasnlla daje Josip Kastelic. Dol. Logatec. 38028-20 Nad 100 hiš v Llubljani. okolici ln na deželi, proda R°all-tetna pisarna Grašek. Ljubljana, Kolodvorska ulica 24. 38042-20 Kupim eno- ali dvo(*ruF.insko hišo v Ljubljani. — Po-nvdbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Dom«. 38043-20 Stavbne parcele v veliki izbiri, najbolj uRodno kupite potom Bealitetne pisarne Gra-šek. Ljubljana, Kolodvorska 24. 38044-20 Parcelo cca 1000 m!. blizu Vrtače prodaip. Naslov v os-las. oddelku »Jirtra«. 3S08i3-20 Hišo in parcelo prodam. Zelena jama. Zvezna ulica št. 3. 38056-20 Vilo ali hišo z vrtom v Ljubljani ku-p m takoj. Ponudbe s p >datki ln navedbo skrajne cene poslati na ogl. odd. »Jutra« pod »Domačija 883«. 38051-20 Dvostanovanj. hišo v Rožni dolini ugodno prodam. Naslov pove ogl. odd. »Jutra«. 38084-20 Veleposestvo z maijih.no graščino, v Izmeri nekaj nad 80 ha. prodam v lepi Savinjski dolini. Naslov pri podružnici »Jutra« v Celju. 33109-C0 Posestvo pri Žalcu v Savinjski dolini, lepo arondirano. v izmeri 9 ha 74 a 57 m!. Lepa stanovanjska hiša in veliko lepo gospodarsko poslopje. Polet; tega je tudi tam naprodaj moderno urejena opekarna s 3 ha. 82 a. 25 m! zemljišča. Naslov se izve v podružnici »Jutra« r Celju. 38108-20 Hišo z vrtom v ceni do 100.000 Din kimini v LjuMjami. — Ponudibe na ogl a= n i oddelek »Jutra« po-d »Hipoteka«. 3S149-20 Hiše in vile r mestu in okolici Celja od 33.000 Din. kmetska posestva od 16.000 Din daljo prodaja Arzen šok v C^ijn. Kraija Petra cesta St. 22. 381:10-20 Stanovanje Vlaka beseda i Dia: aa da>»j. aaaim al w lite* pa t Dia. pt) Enosob. stanovanje odda takoj Tribuč na GlincaJi. Tržaška cesta 6. telefon 3603. 38060-2:1 Komfortno stanovanje štiri? otono, oddam. Naslov v oglaisneni oddelku Jutra 88066-21 Stanovanje »obe. kuhinje in pritiklim oddam v Zg. šiški. — Vprašati v brivnici. 380C«2-2H Enosob. stanovanje z vsemi pritiklinaimi oddam v Vodmiaitu, Rii^niška ulica 27. 3807ft»2 Dvosob. stanovanje z vsemi priti,klimami oddam s 1. novembrom. — Pojasnila pri g. Turku na Dunajski cesti štev. 5. 38081-31 Trisob. stanovanje lejK), komfortno, bliau eon-tra oddam za oktober ali november. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 381U1-23 Stanovanje v Vevčah poceni oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 37664-21 Štirisob. stanovanje takoj oddam v centru mesta. Nas*ov v oerlasnem nddoliu »Jutra«. 37703-21 Rekonvalescenti! Rekonvalescentinje! Lepo komfortno stanovanje eno-, dvo- aH triso-bn«. pod Rožnikom z novembrom ali takoj oddam. — Lep razgled. ve'ik vrt io 5ebe.!'mjak. Naslov v ogl. jdde-lku »Jutra«. 37190-31 Stanovanje sobe in kuhinje oddam takoj ali z oktobrom. — Prodam tudi hišo. Zz"orn:a Šiška 194. 37336-21 Sobo s kuhinjo zaprto verando in z drugimi pritiklinami oddom takoj in sobo s kuhi,n;« Pod poro šl. 38. Št. Vid pri Ljubljani. 37931-31 2 zračni stanovanji v GlinSki ulici 7/1, 3 sobe s kabimiitem :n kuhinj. oziroma 1 soba s ks-l-imetiom in kuhinjo, oddam za oktober po nizki naJemm-ani. Vprašati pri hišniku. 37730-31 Enosob. stanovanje - pritikilinami oddaim na f\vo«ob. stanovanje s kn-hi.nio Tin prfHklinafnl oddam z oktobrom na Puma :F5ki fteo^t štev. 90. Dvosob. stanovanje z balkonom. prii.iklinami im vrtom oddaim z oJrto-hrom aJi pozrele na Dolenjski cesii štev. 15T- 38138-31 Dvosob. stanovanje kuhinja, "bra.mba. kabineit in predsoba. I. nadstropje, v novi stavbi, oddam s 1. oktobrom. Istotaim stanovanje z eno sobo. Verov-škova ulica 01. Sp. Šiška. 37850-21 Stanovanje sobe, kuhinje in prit.iklifi oddam. Sfoožice št. 130. avtopo staja pred hišo. 37876 31 Stanovanje 3 prostornih solb. kuhinje, prit ik lim, solnčoo. se po ugodni ceni odda si. nov. dosto«ni. snažni stranki pri Sv. Krištofu. Tistotam se proda novo moderno pohištvo, mecesen im javor. Naslov v ogVa-nem oddelku »Jutra«. 37Č90-31 Stanovanje dveh sob, kuhinje, balkona in pritiklim oddam v novem občinskem domu v Št. Vidu nad Ljub';a no s 1. oktobrom. 37929-31 Stanovanje 2 sob in kuhinje v sTedimi mesta oddam najraje kro. iaču takoj. Rovšak. Kolo-dvorska 33. 37&12-21 Podpritl. stanovanje solnčno, ' mode-no. oddam. Naslov v og'asniWi oddelku »Juitra«." 37930-31 Stanovanfe 3 soib z vsem k omfort om oddam za mesečno <530 Din Dol. cesta 80. 37931-31 Stanovanje sobe in kuhinje oddam v Zeleni jami. Tovarniška uiica 26. 3766S-31 Trisob. stanovanje na periferiji, s kabimoto m. koipfllnico in prfeiklinami oddam. Naslov v og!a,«nem oddelku »Jutra«. 37713-21 Trisob. stanovanje komfortno. Mariborska ulica 31. oddam s 1. oktobrom. Cena zmerna. 37W0 91 Stanovanje oddam bMz.ii viš. pokopališča, Vič iai. srro4ii-pii Stanovanje d—osobno. kaMnrt, TC""''- kline. oddam takoj. Cesta v Rožno dolino 11. 37WS9-9! Podpritl. stanovanje obstoječe iz sobe. kabineta, kuhinje ta pritiklim oddam takoj. Cigla-rjcvn 39, Moste. 37964-31 O Veselic ® in zadocotisiVG je samo, kadar prinesete svojcem fini kamgarn ali športni ševijot za moško obleko, ali fino volneno za damski plašč ali kostum iz trgovine V jUfettdmr Htubljana, mfižestni trg ©Priznano najugodnejši nakup dobrih kvalitet Stanovanje tiri- aii dvosobno, s kopalnico oddam v I. nadstropju z novembrom. — Staretova 31, Trnovo. 37970-31 Stanovanje sobe, kaibimeta in kuhinje, v popolnem centru oddam s 1. oktobrom. Na,slov pove oglasni oddelek »Jutra«. 97988-21 Enosob. stanovanje v I. nadsitmoirvu oddam 7.a okfobcr majhni, boljši družini Naslov pove osrlasmi oddelek »Jutra«. 37984-31 Solnčno stanovanje 6 sob s kopalnico, v centru mes+a oddam. — Ponudibe na oglasi oddelek -Jutra« pod »Kc-mfortoo«. 37981-31 Trisob. stanovanie s kopalnico, v I. nadstr. v eout.nu mosta odda.m z uporabo vrta. Ponudbe na o-g!«s. oddelek »Jutra« pod »Non-cmber«. "7086-31 Trisob. stanovanje v I. nadstropju. - uporabo vrta, v ceinit.ru mesta oddam. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« ped šifro »Udobno«. 37960-31 Stanovanja Ponlovn? lokali 2 trisobna z vsem kom-fortom ter poslovni lokali, v strogem centru mesta, se oddajo takoj, oziroma s 1. novembron; t. i. Naslov pove oglasni odd. »Jutra«. t 37991-21 Dvosob. stanovanie z vsemi pritiklim aimi od da.m s 1'. oktobrom. — Pojasni'a daje g. Gruden, mesa- Zelena jama. Tn-v«.m viška ulica. 37993-31 Fnosob. stanovanje l*V*o. 7.a Be.rfirmdom od daim » 1. novembrom. Ns «!o.v pove oglasni oddelek »Juitra«. 3800C-31 Ovosob. stanovanie v T. nadstr. na Pokopališki ee«+i Sit. 33 oddam za 600 Dim. Po':-zve se istotam v imgoivnoii. 38045-21 Trisob. stanovanje s priitikliinamui. ko,ra'mi-.o in vrtom onl.lam. ("uprav! teljetvo: Tržaška cesta 26 Stanovanje -Wv io ' oddam t^lkoj 2—3 od'as:im osebam v šiški, Kaivškova c. St. 5. 38029-31 Dvosob. st^novarie 7. oktobrom oddam v De-telovi ulici 6. 3?034-31 Za 750 Din dvosobno stanovanie s kabinetom in vsemi pritiklinami, pod enim ključem, odda Realitet-na pisarna Grašek. Kolodvorska 24. 38041-21 Srečo kupiš s »rečko drž. razr. loterije. Srečke novega kola so dospele in jih dobite v Zadružni hranilnici T. t. X O. Z. Ljubljana, Sv. Petra c. 19 Trisob. stanovanje 8 koj»a3nico in balkonom takoj oddam v Mostah — šušteršieeva ulica št. 5. 380*39-31 Vsaka beseda 50 par: sa dajanj« naslona afi aa Mir« S Din. (22) Dijakinjo sprejmem v vso oskrbo po zmerni ceni. Pomoč pri učenju ter nemška im francoska komvereacija. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 37834-22 Dijaki in dijakinje ako si želite res čedmo s,.-bieo z elektrik® in fino domačo hrano, z vso oskr bo poceni, vprašaji« za naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 34838-22 Dva dijaka SfprejmiTm na hrano im stanovanje z vso oskrbo po 400 Din. Ljubljana, Zelejia jama, Središka S. 37639-23 37388-7 Gospodično ali dijakinjo s-p rojim em na stanovanje in hrano. Naslov v ogl3s. oddelku »Jutra«. 37SM6-22 Visokošolca sirojmom na stanovanje. Rožna dolina, cesta 6, št. 4. 37969-32 Dijakinjo višjega razreda srednje šole, z odiličmiim učnim nspe-hom, ki bi pomagala pri učenju domači hčerki — sprejmem brez.p'ačno na hromo im sta no vam je s pre-ključkom k rod. Nas'ov v oglasnem oddelku »Jutra« 37573-23 Prazno sobo lepo in solnčno. v nov! vili oddam boljši gf^ro-dični. Nas'ov pove o^as. oddelek »Jutra«. 37737-23 Zračno sobo prarno ali opremljeno — eni osebi odda Lokar. Poda' V ek Verovšikove ul. 60 37709 23 Gospod ki si želi čedno im zračno sobo z elektriko, parkef-m in zelo dobro brano. s>pl*-h v«o oskrbo pod ceno. naj vpraša naslov v og'as. oddelku »Jutra«. 34-S37 :3 Gospoda sprejmem kot sostanovalca k mlademu uradniku v prijazno sobo. in na io-bro domačo hrano. Naslov v oglasnem oddelku »Jntra« 37732 23 Kdor hoče opremljeno sobo na lepem razglednem kraju, popolnoma separirano in nemoteno, z lepim vrtom, gozdom, event. kopalnico, dobi naslov v ogl. odd. »Jutr?«. 37188-23 V Celju oddam eno opremljeno 'n emo prazno sobo v prvem nadstropji! v sredini me-t»a. pripravno za pisarno. Na«!ov pri podruž. Jutra v Celju. 34733-23 Prazno sobo solnčno. z elektriko, par-ke-ti in posebnim vh-odom s stopnišča, oddam solidni. samostojni gosr>odični uradnici Na='o.v: Sk-i1". Tržaška cesta štev 26/11. 38101 33 / 2 opremljeni sobi • posebnim vhodom oddam dvema boljšima osebama zrave»n »Zvezde«. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 37903-33 Solid. sostanovalca sprejmem. Glince 17. 4. 379:38-33 Lepo sobo oddam solidni oeebi. Na-gl«v v oglasnem oddelku » J litra«. S7916-23 Sobo z rh-eima posteljama even-tnetoo z upora Ko kuhinje »K z vf-o oskrbo oddam. I=rff>tam oddam sobico z a!i b-er oskrbe. Naslov v ojl. oddelku »JuTa«. 37020 23 Sobico s štedilnikom elefctrika, jediflna ?hram b«. drvarmVa. od«7a.m. — Naslov v ojrlasnem oddei! tu »Juitra t. 3T794-5S 2 srosiDoda aH edčni sprejmem na stanovanje s h am> ali brez. Naslov v otra*n~m oddelku ».Jutra«. 37868-33 Prazno sobo **!-nč,no. 3 posebnim vhodom. s k.ibinetom ali b-en. parket, elektrika, oddam boljši opremljeno, s posebnim vhe*de.(m sredii meeta takoj poe^ni oddam v KFučavrričarfki ulici ?t. 41. 37417-23 Onremlie^o sobo • posebnnm vhodom, parketom in elektriko odda.m v Gradaškj ulici št. 8/1. de*no. 37718-28 Opremljeno «oho l«po. oddnm v SiSki blizu nove cerkve. Posebni %-ho,d. parket. rodjunska ul. 23. 379711-23 Sostanovalca d::«ka. sprejmem k svn>t-mu sinn četrtošoiVn z vso o=krho v svetlo zrapro «o-bo v visokem pritlifu. — Z-:u "skesa c. 7. OnremMeno sobo svetfo. z elektriko in par-ketjramio. poceni odd«,m nn Zrin?«k»g3 cesti 7. vi^nkn p-itlič;e. de*no. 37958-23 Opremlieno sobo lepo. oddam boljšemu po-?po»iu sredi nw»ta. T*t.otam ,-em!jeno srbo s kuhinjo d->->ma o^°bam«. Mareta Wam'k. Florijajaska nlka St. L2/I1I. 37991-33 Sobico ael;a-m:i in neorabo kopa'nice ta.koi oddam ftiidi dr a-kom) v Gledalki u'. 1r?/TIT vrata 10. 37831-23 Opremlieno sobo odd^m so-l^dm" srospodič-ni ni Res! je vi cesti št. 1?. 'vie. levo. 37S5č?-23 Opremljeno sobn s vifebnim vhodom. v b1;-ž:,ii obrtne šole oddam po zmerni ceni. Naslov pove c; a?.ni oddelek »Jutra«. 3794o-23 Pve veliki sobi elegantni, po žel i i onremlieni. vhod s stopnic. v centru mesta, oddam takoj. Naslov v og!. odd. »Jutra«. 38014-23 Lepo damsko sobo s souporabo kopalnice, oddam sredi mesta. Naslov v ogl. odd. s Jutra? 37999-23 Sobo lepo opremljeno, na Mi-Vošičervi cek«ti v Delavek: zbornici oddam takoj ali pozneje eni ai!i dvema ose-bama. Kopailnica i.n klaivir n.i rfi-rr-"' -ro. — Predrnost ima:o o^ebe. k; rabijo mn-V postrežbe. Naslov pove o~!adda dro-va cesta 30. 38074-23 Gospoda priprostega, čednega, sprejmem na stanovanje za 100 Din mesečno s pran tem petfla. Cee:-narieva ulica 4, no dvorišču, levo. 33146-23 Separiramo sobico z vso oskrbo, klavir, kopalnico, za dijakinjo ali gospodično oddam. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 38058-23 Sostanovalko sprejmem v vso oskrbo po ugodni ceni. Stari trg. — Naslov v oglasnem odd. »Jutra«. 33068-23 Dve sobi na Miklošičevi ces.tfi št. 14 ta-koj oddam za pisarn« aH stainovajnije. 3-SlfHt-i? Opremljeno sobo z zaiitrikom a-li brez od-d;bm v ZidOTski stez; fi lt. 381^9-23 Svetlo sobo z elektriko i.n pos.»re^bo oddam za 2.V* Pin. Naslov v o£'asiu>em oddeliku Jurtra 38140-iS Sostanovalca sprejme Marija Kiirič. v Trraoivem. Costa v m^tai lo« št. 5. StiMli-ža V A.vk a beseda SO pari n dajanj« naslova «3 n »Uro S Dia. (iO-t) ■ Sobo ali kabinet 3e,pari.ra,no, v ceni 150 do 200 Pin, iščem. »Tempo«, pošimi predaj 115. 37708-23/a Opremljeno sobo s po?eihn»im vhodom išče po spod s 1. oikt^bno m. — Fomudbe na oplas-ni oddelek »Juitra« pod šifro >Re-ta 13«.. 37860-33a Akademik išče sfcr>oin«. 37993-2B/a Večjo prazno sobo po možnosti v sredini mesta iščem. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »1. oktober«. 33006-23a Sobico išče trgovski zastopnik. — Po,niwllbe na ojrlnf. oddelek »Ju'iru« pod »Soiliden tl7«. 3S067-23/a Dama z dobrim poklicom. želi lepo opremljeno sobo s 1. oktobrom v bližini slavne pošte. Cenjene ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Stalna«. 38065-23a Preprosto sobico z neoviranim vhodom, išče potnik. Ponudbe na osi. odd. »Jutra« pod »Bližina kolodvora«. 38077-23a Sobo štediiliniifroim ali knhi- n:.o išče ffo.5,podiičnn. Na--Sov: Trafik a. IVuinajsfea eeeta 17. 3S130-2S/.1 Vs»ka tH»edj> I Din; trn dajanj« ualm mH u iitn pa 6 Ota. (27) Bernhardir.ee rjav, z liso na vratu in tremi belimi nogami, star 1 leto in 4 mes*-ce. se je zstibil na Ježcah. Pro-t? dobri na-gradi sa je oddati lastniku Ceinetu Fabjamu. S'i'Stii:!r.ičarju jn posest.niku v Domžalah. 376o2-27 Mlade angleške foksterjerje čistokrvne. ze;»o živa.bne, z rodovnikom. proda Ivan K en da, Ljubljana, Mestaii trg 17. 37(i47-27 Garnituro fazanov ring'ašev (4 samice 1 sa muc) predam. Ponudbe na oplas. oddelek »Jutra« pod šifro »Lcipi«. 37504-27 dveletni, dolgodlak, z ro-d-oviniikom. k'i ii.othro tšče im g>o.ni zajca i,n prav dobro srn:aid, naprodan iz dobre roke pri Stanislav Lap, Litija. 37795-27 Psica čistokrvna ovč ari ca z rodovnikom naprodaj. Naslov pove oglasni oddelet-».Jutra«. 37994-27 Pegatke be'e, m'ade. nroda.m. Na slov pore oglasni oddelek »J litra«. 38020-27 Panagajček svetlomoder se je v soboto zatekel. Odda se proti nagradi Ve*ria pot št. 15. 38116-27 Vs&ka beseda S Din: ta da)aaj« naslova sffl Šifre pa S Din- (34) Za posredovanje ženitev je edina oblastveno do voljena pisarna »F »rtuna« Ljubljena VII. Poč.oost to diskretnost zajamčena. 275 401eten gospod resnega značaja, splošno priljubljen. m,n.ngfl let v iooizems.tvu. ki i.nifl oeebno sostilniško koncesijo, pride okrog Božiča na dust. želi »na.nja z gos-podično ali vd.nvo pose^tmioo kmetije aH gostilne. — Samio resne pomudbe na og asni oddelek »Juitra« pod šifro »Avsitraliija«. 37430-24 Gospodin diieatinsira.n. akademski na. oibraž^n. srednjih sodma. oeženja. u provi.nc-i^. tra ži poznanstvo prijateljstva radii mlade. zs^dTie. feš dame, po m^opučniosti n blS-zimi Ka.rlovca. Di«kreci ja zajamčena. Crj. dopise na os'a«ni! oddelek Jutra pod »Temperamemitma«. 37-433-34 Grafolog vam pove značaj, življenje, bodočnost. Podajte dan, mesec rojstva pod »Grafolog« na ogl. odd. »Jutra«. 38023-24 Uradnica iz dobre rodbine želi zaradi pomanjkanja znanstva korespondirati z istotakim gospodom do 32 let. Dopise v nemščini s sliko pod »Jesen« na ogl. odd. »Jutra«. 38021-24 Ne obupaj dokler nudi drž. razredna loterija priliko, da prideš do blagostanja. — Kupi «i srečko za novo kolo pri 'adružni hranilnici T. Z. T O. Z. Ljub!]aaa, Sv. Petra c. 19 Samo da osrtame srce mlad«. 3S093-24 Želim znanja z gospodično. oortno naobraženo zaradi prijateljstva in družbe. — Ponudbe na osi. oddelek »Jutra« poti »22 1.«. 38092-24 Kratek klavir črn Wirth-Bosetndcvfer, hi pianino Lauberger proda I>ol>rajc, Maribor, Tatten-bachova 31. 37836-20 Črn pianino dobro ahramjem za 3200 Di>n naprodaj. Naslov pove otgias.ni oddelek Jutra. 38UU5-26 Gramofon skoraj n*yv, in plošče po ni®ki ceni proda Samar, Trnovska u,i ic-a &tev. 3. 381,17-26 Harmoniko s klaoTija.tiu.ro im 96 basi, prodam za 3500 Dim. Na-sloe žele v čim naj-krajiš'tm času pomčilti, da iimamo v našem za.vodm za sklepanje porok v m-ide.n^i zelo mrnogo gi>=i)todo'v iz vseh strok im poklieov ter vseh starosti, kakor n. pr. učitelj s odmikov, vraže-njerjev. trgovcev, častnikov, posestnikov, hotelirjev. železniških, mestnih, sodnih im tinMuničnih uradnikov itd., posestnikov, zd't avn ik'0 v, odv etin ikov, ž ivi nozd r a vn.trsovine. industrije itd. Zato prosimo vs-e gospodične im gosipe, ki se fele pomočiti, da 5 prrložitn-ijo poštmiih znamk v zn°«ku 1 ti D'n zahtevajo im formacije im prospektu od »Rezora«, Zaigreb. oošta III. Vse informacije in riT0=pekt.i se pn ^: 1' 11 e najdisfcrebneje. 37S9.5-33 Katera r"odičr,a dobra gosipodimja. v starosti 38 do 46 let. poroči 52 letnega držaivnega uradnika. Premoženje postranska sM-a.r. Prosi =e za ne-ane,nim,ne pomudibe ppd »Rrintovec« na oglasni od-deleik »Jutra« v L'iubli«ni. 87933-25 Srečo kupiš s srečko drž. razr. loto-rije. Srečke novesa kola so dospele in jih dobite v Zadružni hranilnici r. z. z »• z. Ljubljana, Sv. Petra c. 19 vsaka Oeseda 1 D-n: ia lajanje naslova ali . sa Šifro na 5 Din. (301 j Nagrobne spominslke slike na porcelan vžganie. izdelane po vsadki fO'ttvrrafi'd, naročajte r>ri Kanac Franc, fotograf, Ljubljana, Werm«n«. vse d>obro e.hranjonto, po primermi ceni prodi Karel Hlu.pič. strugamskd mojster na Go-apoe-vetski cesti štev. 13. 37671-19 Nov šivalni stroj ki šiva naiprej im naza-j. za 1350 Dim na,prodaj na Aleksandrovi cesti št. 5/II. 374o0-:9 Pisalni stroji Velika zaloga, nonih im rablijemih pisaJmah strojev naprodaj. \s-A-v. Baraga. L;mbl:a,na. Selem/burgova ul. št. 6. 34223<9 Šivalni stroj d'o.bro o,hram j,en, ki ššva naipre' im nazaJ, kupim. Pomudbe z na,vedibo ceme na naslov: Kari PeSkon-šek — poštno ležeče, Bied 2. 37658-20 Pisalni stroj d'Obro o,branjem, kupi Puc Dra.go, Moste, Povšetova ulica 35. 37746-29 Pletilni stroji vseh vrst. ročni in motorni, zelo ma'o rabljeni, ugodno na prodaj. Pojasnila daj" realitet.na pisarna Ljubljana, Stan' trg 1.1 a 37fW2-tO Šivalni stroj še skoraij nov naprodaj na Tržaški cesti št. 27 — div-orišče. Osledati od po! 6. zv-ečeT naiprej. 38036-29 Pletilni stroj 10/90, garain,t,i ramo brezbi-bern, poeetni naipro d a,j na Blfiiwe,isofvd ce«ti št. 20/1. levo. 38003-29 Dražbe Vsaku beseda 1 Din. za dajanje naslova ali za šifro pa 5 Din. (32) Razprodaja Dne 19. im 20. t. m. se bo v javnih skladiščili v Ljubljani, Dnmajska cesta prodajalo od 14. do 18. ure eled«« blago: razne slike, okvirji za slike, mize, stoli, kiubinj&ka kredenca im ojnaira, šivalni stroj, z,ofa. starin, orožje, stema za obešanje orožja, razni kipi. omare z orodjem. kotel za kuiha.n,je perila, otroški vioziček, ku.r-n,iki za kokoši in več sto komadov naravoslovnih in dragih kmjig. 37976-3C Vsaka Ot«eto 1 Di.u_: I 4a dajanje naslova ali 1 •a šifro t>a 5 Din. (31) } Po^iv! Menaižorija Nemeček noj se neimudoma javi. Klimek — Bied. 37726-3! Vsaka oe-seda 1 Dm. | ia dajanje naslona ali I ta šifro pa 5 Din. (341 | -mu^mm^^mmtmmm^mtmmm^^m^mrm^mr^ Jabclke za prešanje začeinši 23. septembra 1932 mikirpmjem im natovorim vsakj dan vsako m,n,ožim o kislih, zdravih jabolk za jabolonik. Zadnje oferti-pod »Eksport jabolk za jabolonik« na oglasni oddelek »J litra«. 37693-34 Mostnih jabolk štajerskih, nekoliko vagonov, kupim. — fečrpljive oferte pod »Izvo^z« na ogl. oddelek »Jurtra«. 379TO-:i-! Namizno grozdje žlahtmo. tramiim. nilamdec irtd.. od 10(10 do 1t500 kg nudim po zmernii ceni. — — Viinoigrad se nabaja v Ljuitomorskih goriica,h. ob sami aA-t,orr.,>bilski cesti. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra c pod »Ljiutomer«.ke g.oriee«. 37612-34 Slive žganiekuhne dobite na1-ceneie 50 para vagonske množine: Postržin. Krško. 38011-34 Vsaka beseda 1 Dl.:, za dajanje naslov« ali za šifro pa 5 Din. (33) i Suhe in sveže gobe stalno kupuje Peter Šetina — Radeče - Zidani most. 236-33 Gostilničarjem posestnikom hotelov ln restavracij naznanjam, da Imam v zalogi še nekaj prav dobrega na vseh dosedanjih vinskih razstavah priznanega vina Haložana po 3.50 do 5 Din franko Poljčane ali Ptuj. Janko Žunko-vič, šolski upravitelj v p.: posestnik in župan Naraplje p. Majšperg. 34798-33 Fižola no-vega črešnjevca, vagom po 2.40 proda Postržin v Krški-jn. RazipošiJja tudi slive, grozdje in breskve. 37778-33 Štajerski krompir prarvi beli, kupujem v vseh količinah. Plačljivo pri prevz'ioNi. Ponudbe na nasiov: C. Praznik, Dia-škovičeva 54, Zagreb. 37866-33 Orehe eele, zdrave, razpošiljam po nizki ceni. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 37882-33 Sladkega sena vfiako množino, si nvorete nabairiti. Al. Lakner, Planina pri Rakeku. 378ff>-'i3 Pristno vino čez ulico Metliško belo 1 6 Din Haložan 1 6 Din Ljutomerčan 18 Din Cviček 1 8 Din Domača sllvovka 30 Din Brinjevec 36 Din priporoča vinarna Ogrič, Sv. Petra c. 13. 37997-33 Novo kisflo zelie prvovrstno rezano in cele glave za sarm o v sodčkih v vsaki množini dobavlja po naročilu in po nalnižji ceni Gustav Erklavec. Kodelje-vo št. 10. Llubljana. — Telefon 25-91. 299-33 Vrednote oeseda 1 Dtn. m dajanje naslova al: ia 5;fro r«» 5 Din. (35* Srebrne krone staro zlato in srebro Kupuj* ttafinerija Irasib kovin. Ljubljana. Ilirska llie* 36 vhod u Vidov lanske eeste. pri gostiln' M^žina. 70 Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah CERNE - juvelir Ljubljana, Wolfova ulica 3 263 Vsake vrste ZLATO n SREBRO kupuje F. Čuden, Prešernova 1 Vsaka beseda 1 Din. za daja-nje naslova &li za šifro pa 5 Din. (37"i Naznanilo! Cemj. občinstvu ulj^idno nazmamjam, da sem preselil Realitetno pisarno i iz Privoza št. 10 na Stari trg št. 1 Ia ter se najitoplftje priporočam za nadaljmo naklonjenost- — Franc Videnič. 37963-37 Obogateli so ker so vztrajali in iskali sredo. Sreča sama ne pride, treba j« najti pot do nje. Srečka dri. razredne loterije je najboljši kaži pot; zato si jo kupite in igrajte v novem kolu. — Dobite jib v Zadružni hranilnici r z. t o. z. Ljubljana, Sv. Petra c. 19 Jesen na Bledu ali pozimi prebijete poceni v privatni vili sredi Bleda. Domača hrana. Informacije v trgovini Ljubljana, Prečna ul. št. 8. 38035-37 Usmiljena srca prosi mlada priprosta gospodična, osamljena in revnega stanu, popolnoma slepa, ki si želi priučiti Igranja koncertnih citer. Ker pa nima denarnih srdestev ter lastne strehe, prosi poniž no usmiljena srca za denarno podporo ali obrabljene citre, s katerimi bi si mogla nekoliko služiti skromni kruh. — Darove naj se blagovolijo poslati na ogl. odd. »Jutra«. — Usmiljenim srcam se za prejete darove že vnaprej zahvaljujem! 34644 Ležalne stole 130. po povi«tju 190 Din Spalne fotelje pat«nt. divane, otomane. garniture. m*>droce. portflij-o* mreie, telezne zložljiv« postelj« it tapetniSk« is-delke nudi oajeenej* Rudolf Radovan tapetntk Mestni trg štev. 13 Mists v tablah in za odeje najboljša in najcenejša, vedno na zalogi. Zahtevajte vzorce in cenik! TOVARNA VATE Maribor Dravska 15. 11343 Nudim Va.m sijajno priliko, da Vaš zm>rz.nj-em kapital v dema.rnih zavodih ožiivite. — Imam na tovarniški zalogi veliko mmožiiuo motnih oredme-tov, katere poceni prodam v .partijaih proti plačilu v hranilnih knjižicah. Izkoristit« izredno priliko, ker bolje je iimeti nekaj, kakor uparti, ter še da.nes, da ,ne zamudite, pišite na podružnico »Jintra« v Ma ri.boru pod šifro »Hranilna knjiižii-ca«, nakar boim stopil z Vama v poslovroi 6-tik MS563 [isiiaaHisg® Največjo zalogo nagrobnih spomenikov od marmorja in granita po globoko znižanih cenah priporoča FELIKS TOMAN kamnoseška industrija LJUBLJANA Ijeva cesta št. 80. 272/a Specialna izobrazba, dobra vzgoja ia brezhibno nemški Institut Anderl-Rogge GRAZ, Lessingstrasse 19. Nemška jezikovna šola za inozemce. Znanstvena, gospodinjska in trgovska izobrazba. Tečaj za nemško dopisovanje. Tuji jeziki, glasba. Internat. Dom za dijakinje. Vplačilo se vrši v Jugosiaviji. Prospekti. 11338 \jtilme..od Din ftr dalje Gitave....- : 168r » Mandoline-lOS.- -THarirtoznks—f5. - - kaiepa \as bodejo fpopoino zadovoljila i najboljši kakovosti po Fjako zmepni ceni dobite s ppi največji domači odpremni twdki KRALJEVSKI DVOR>a DOBAVITELJ CHNEIDER PROIZVOD CiLAZBIL IN PI^IBORft A Havctfake giiane. I li iromatične hapmonike, tpube, saksofoni i ?.of. po najnižjih cenah. ZAHTEVAJTE BZESPLAČm CGtfltC. VSAK NAROČNIK »JUTRA« jc zavarovan za 10.000 dinarjev 1 BROGEIIIJII R. HaSner — Celovška c. 44 (Spodnja Šiška) nudi najfinejše kolonske vode na liter od 50 Din naprej in vse v to stroko spadajoče predmete in blago. Prvovrstno blago, postrežba solidna. 11602 Cene najnižje! I' Soko peči čudovito poceni in dobre 291 Za kurjenje z vsakovrstnim kurilnim materijalom. Dobiva se v vsaki trgovini z eeleznino. Izdeluje: Vojvodinska Iivnica d. d. Novi Sad. PRODAM vec Rctiov za icuha*t$e z^att/a sistema za mešanje, patent »Andjelko« Ie »De roi« po 50 do 300 litrov. Povoljne cene in ugodni pogoji 274-a Viktor Tischler, Zagreb, Marticeva 6. Pantclejmon Romanov: Strah Blizu pokopališča, prav na koncu vasi, sta pred zapuščeno kočo s po= lomljenimi oknicami sedela dva mu= žika v kmetlških suknjičih, kadila pi= pe in govorila s tihim glasom. To je bila straža, ki je čuvala mrt» vo truplo: v tej prazni koči je visel obešenec. »Nu, najslabša reč je, če moraš stra=> žiti mrtveca,« je dejal eden izmed stražarjev, kmetic v veliki kosmati kučmi. Njegov tovariš, visok, suhljat kmet v suknjeni čepici, je izprva molčal, potem pa nehote dejal: »Zato si pa lahko vsaj miren; naj= manj, kar moreš pričakovati od nje? ga, je, da ti ne ubeži.« »Tisto je že res, a...« ozrl se je okrog sebe in ni končal. Bližal se je hladen jesenski večer. Od druge strani vasi sem je bilo sli» šati pesem. Neki praznik je bil in ljudje so se še zabavali. »Dobro je, da vsaj ljudi slišim, mal= ee bolj veselo je vendarle,« je dejal mužik v kučmi. »Lani se je mlinar utopil v jezeru. Kaj praviš na to: ka* dar tako-le zvečer grem mimo tistega kraja, sem kar ves trd.« »Te bo mar snedel, ko niso od nje* ga ostala niti čreva več,« je dejal vi; soki kmetic, sesal pipo in gledal v stran. »Nič da ni ostalo... Ali pa bi se šel na tistem kraju zvečer kopat? ...« Visoki kmet ni na to nič odvrnil. »Sam vem. da pokojniki ne hodijo okoli in da ničesar ne morejo napra» viti, strah me je pa vendarle. Samo pomisli: ko sem ga včeraj pogledal, — v koči visi, oči ima izbuljene, jezik, lice, — si kar nisem upal iti v temno vežo. Pramen na zapadu je ugasnil. Ta= koj je postalo temneje in hladneje. »In zdaj še veter, kakor nalašč,« je dejal mužiček v kučmi. »Nič ni slab' šega od teh smrek, v njih zmerom ves ter tako nelepo šumi, žvižga, piska ... Tam za vasjo, pri kapelici, so tudi smreke. Zgodilo se je, da sem tako=le ponoči šel tod mimo, one pa so šume= le, — tako tesno mi je bilo pri srcu, najrajši bi napravil ovinek.« »Kaj pa govoriš samo o enem in istem, samo dobro voljo mi kvariš!« Kmetič v kučmi ni nato dejal nič, le okrog se je spet ozrl in proti koči je pogledal. »Vsaj dver bi bili lahko čez dan za« prli... S kakim kolom bi jo podprli.« »Čemu?« »Bolje bi bilo tako... Če se kaj zgodi, bova pa midva kriva.« »Kaj pa naj se zgodi?...« »Kdo ve, na svetu je vse mogoče. Nu, nič slabšega ni od tega... Če bi bil vedel, bi bil odšel v mesto...« Namah sta oba umolknila. »Kaj je to. Ali si ti zaropotal?« »Ne, jaz ne.« »Kaj pa je bilo potemtakem?« »iMorda jc bil veter?« »Saj je bilo najbrže kaj takega.« Čez minuto sta prestrašeno pogle* dala proti vratom koče, v kateri je vi* sel obešenec... Odtod je bilo jasno slišati pritajen ropot, kakor da nekdo leze skozi okno v hišo ali pa iz nje. Kmeta sta pogledala drug drugega in nič nista dejala. Nato sta vstala, pobrala svoji gorjači in presedla ma> io delj od koče. Mahoma sta iz koče zaslišala vzdih, s kakršnim truden človek navadno le= že in si pretegne ude. Oba sta hkratu obrnila glavi proti koči in začutila, kako se jima ježijo lasje. »Smreka šumi, da bi jo vrag ...« »Veš. da ničesar ni in ne more biti. pa se boš vendar vso noč tako»Ie vr* tel. Pa še pokopališče je zraven... Nu, nič ni hujšega od tega ...« Že tedaj, ko se je bilo komaj pri* čelo temniti, je bil stopil na cesto, ki je vodila mimo pokopališča, raztrgaD človek velike postave, ves na gosto obraščen, — eden izmed tistih, i so se po porazu belih vračali v svoje gu* bernije in najrajši napravili velik o vis nek, kadar so se približali naselbinam, obljudenim krajem. Sedel je v jarek pred pokopališčem in čakal, kdaj se stemni, nato pa se je priplazil h koči na koncu vasi. Ustavil se je pred polomljenimi okni« cami, hotel je posvetiti, pa se mu je zdelo škoda vžigalice in je kar v temi zlezel v bajto. Tipaje je našel nekaj, kar je bilo podobno pričnam, in legel. Zadremal je bil že skoraj, ko je namah zaslišal neki glas tam v kotu. Široko je odprl oči in ves prestrašen sedel na pričnah. Potem ni bilo slišati nič več. Pričel je napeto prisluškovati. Ne« kje od zgoraj je prihajal tenak, pis skajoč šum, katerega vzroka ni mogel razumeti. Spet je legel na hrbet in zamižal. Pri tem je iztegnil noge in glasno vzdih« nil. Njegova noga se je oprla ob neki predmet, ki se je pod njenim prit;« skom kmalu udal. Potem ga je nekdo sunil v podplat. .Mož je ves otrpnil. Še enkrat je iztegnil noge, spet so na svojem potu nekaj srečale in na« slednjo sekundo ga je spet nekaj suš nilo v podplat. Izvlekel je vžigalice ;n z drhtečimi rokami prižgal. Zagledal je noge, ki so v škornjih visele nad prično. Dvignil je glavo ia namah ne s krikom, marveč z divjim tuienjem planil v tisto stran, kjer bi ovsrala biti vrata. Vrata so s treskom odletela, udari« 'a ob steno, on pa je z dolgim skokom pridrvel ven, iasje so mu stali pokon* eu in mravljinci so mu gomazeli po iirotu. Zdelo se mu je, da ne kriči on, marveč zadaj nekdo, tisto, kar je vi« selo nad pričnami, tisto kriči in dir* ja za njim. Tisti trenutek, ko je bil skočil, sta izpod zemlje zrastli še dve stiašni bitji: eno visoko, drugo ni^ko. prav majhno, in obe sta se z razmrše« nuni, strašnimi lasmi in z divjim tule? njem spustili pred njim v beg. Mož je divje pisnil, skočil v stran, sede i na tla in nekam nelepo podvi* hal noge Čeljusti so se mu tresle, oči pa so divje gledale predse. Koliko časa je minilo, tega ni vedel, zakaj časa ni bi« lo. Oči so se mu proti volji okrenile v risto smer, kamor sta se skrili stra.;ni, kosmati bitji, ni jih mogel odvrniti proč, niti z roko niti z nogo se ni mo« gel ganiti. Niti mežikniti ni mogel in požreti sline. In mahoma je ugledal tisto, na kar je malone čakal: od one strani sem, kamor sta bila izginila kosmatinca, je bilo slišati zategnjene glasove, kakor da se podi sem cela čreda kosmatin« cev. In na obzorju jesenskega neba, ki se je komaj ločilo od črnine zemlje, so se že prikazale njihove glave. Rad bi bežal, toda, kakor se to do« stikrat zgodi v snu, premakniti ni mo« gel niti enega uda. In vedel je,' da jim itak ne bo ušel. Čez minuto ga bodo našli. Sedel je v prejšnjem položaju, no« ge podvihane, dlani uprte v zemljo, zaradi česar je bil videti, kakor da se pripravlja na skok. Pri tem je ves ;~as šklepetal z zobmi, ki jih nikakor ni mogel zadržati. Slišal je besede, skoraj razumel jih je, toda bilo je ko v snu, in prav nič ni mogel odgovoriti. Niti kretnje ni mogel napraviti. In vedel je, da nima zmisla odgovarjati. »Kaj je tam?« so kričali glasovi pri« hajajočih. »Mrtvec se je odtrgal...« »Glejte ga! Glejte ga!« Množica se je med tuienjem umak« nil a. - »Ali ni nobenega pirha tu?... Ve« likonočno jajce bi bilo treba vreči vanj. Očrtaj krog!... Krog!... »Slamo je treba zažgati okrog nje« ga!« so od vseh strani kričali glasovi. »Z gorjačo ga je treba usekati po temenu; če je to on, bo gorjača odsko« čila.« »Hudiči, mar ne vidite, da možak sedi!« je zakričal neki glas. »Sami vidimo, da sedi, toda kakšen možak je, to je vprašanje.« »Zobje, slišite zobe! A j!... « je za« kričal ženski glas in množica se je spet s tuienjem umaknila. »Pojdi, pojdi! Ni da bi gledal.« »Počakaj malce, morda jc pa le pra« vi človek.« »Človek... saj vidiš, da so vrata v bajto odprta. Lep človek!...« »Brez jajca ni nič.« »Kdo si? Hej, govori!« Mož je vedel, da ga izprašujejo, razumel, kaj ga izprašujejo, pa ni mo« gel razkleniti čeljusti in jc samo škle» petal z zobmi. Nekdo je zažgal kup slame in rdeč plamen je osveti! njegovo divjo po« stavo, sedečo na zemlji. »Od zadaj pojdi, od zadaj! Ne boj se! Močno udari! Po temenu!«... Mož je to slišal, pa vendar ni m o« gel obrniti glave, med tem ko je orja« ški kmet stopil iz množice in se mu z gorjačo v rokah pričel bližati od za« daj. »Če je on, bo gorjača odskočila,« je dejal neki glas. Mužik se je prikradel k na zemlji sedečemu. Samo še dva koraka. Vsem je zastala sapa, ko so videli, kako se je dvignila težka gorjača. Naslednji trenutek se je zaslišal top udarec, kakor po loncu s smetano, in na zemlji sedeči se ie zgrudil. »Ni on!----« je kriknila množic, in se oddahnila. Iz ruščine B. Z. lhicbel Zčvaco: 145 Pardaillanov sin Zgodovinski roman. Concirti je zaškripal z zobmi in se obrjiil k častniku, kakor da bi mu hotel ukazati, naj opravi svoj posel. Ta ga je razumel. Stopil je pod stopnice in z oblastnim glasom velel: »V kraljevem imenu, prijatelj, vdajte se!« »Primi me, če me moreš!« se je zarogal Jehan. »Saj vidite, da je vsak odpor zaman. Nu, gospod, dajte mi svoj meč.« »Tebi v trebuh!« je kriknil Jehan z glasom bojne trobente. Častnik je skomignil z rameni. »Vaša volja,« je rekel z malomarnim obrazom. Nato se je obrnil k svojim ljudem: »Primite ga!« Vojaki m opričniki so se vsi vprek zagnali proti stopnicam. Jehan se je vzravnal. Visoko je vzdignil meč nad glavo in z grmečim glasom zakričal: »-Gorje mu, kdor vzdigne roko nad Jehana Hrabrega!« Nasprotniki so se vzpenjali kvišku; drug je odrival drugega, zadnji so pehali sprednje. Jehan jim je dal, da so se približali. Ko so bili v dosegu njegovega meča, jim je ostro jeklo po bliskovo šinilo naproti in jelo sekati in suvati, tako naglo, da ga ni bilo moči zasledovati z očmi. »Kriki, jeki, kletve... Rjovenje, tuljenje, zamolklo padanje teles ... In zdajci — vseobči beg! Štirje so ležali negibni ob znožju morišča. Ostali, med njimi precej laže ranjenih, so se preplašeni in neodločni gnetli pod stopni" cami. Jehan Hrabri je pa stal neranjen na tem spomeniku sramote, ki se je bil zanj izpremenil v zmagoslaven piedestal, in vihtil meč nad glavo, z zvenečim glasom lučaje sovražnikom svoj bojni klic: »Primite me, če se upate! Jehan Hrabri se nikogar ne boji!« Tedaj je sledil drugi naskok. Vojaki in Concinijevi ljudje so to pot dokaj bolj premišljeno in odločno napadli, čeprav je bil prvi poraz do skrajnosti razpalil njihovo besnost. In spet jim je napa- denec dal, da so se približali; spet se je izpremenil njegov rapir v živ blisk, ki je sejal smrt in rane, kamorkoli je šinil. Spet se je hrup napadalcev izpremenil v ječanje, tuljenje, telebanje ubitih ia ranjenih ... Spet se je vse končalo v divjem begu! Nihče ni bil stopil na vrh morišča. Devet trupel je že ležalo v mlakah krvi. In vse to še ni trajalo niti minute! Slej ko prej je grmel z vrha stopnic izzivalni, zmagoslavni, strašni glas mladega človeka: »Po meni, kogar je volja! Jehan Hrabri se nikogar ne boji!« »Vraga,« je v skrbeh zamrmral častnik, »to je peklenšček v človeški podobi!« »Saj sem vam pravil!« je zaškrtal Concini in vzdignil ramena. »Kdo bi si bil mislil! Hudimana, kaki sunki! Kaki udarci! Devet nam jih je pobil, preden smo si ga utegnili do dobra ogledati! On pa — le poglejte ga. Niti ene praske še nima.« V tem trenutku sta prihrumela na ploščad oba oddelka konjenikov. Le-ti so bili vojaki. Bilo jih je kakih petdeset in zapovedoval jim je kapitan. Na čelu sta jim jahala Longval in Eynaus, ki sta jim bila za vodnika. Ta dva in stotnik so se pridružili Conciniju, Roquetaillu in častniku. Bilo jih je šest mož, cel generalni štab. Častnik, ves zadovoljen, da se je mogel otresti odgovornosti, je poročal kapitanu in se kot nižji s činom postavil pod njegovo poveljstvo. Jehan je stal na vrhu in težko sopel. Niti za trenutek ni odvrnil oči od napadalcev. Ozrl se je — in že so ga videli, kako je hodil sem in tja in nekaj počenjal — kaj je bilo, pa niso mogli razločiti. »Škoda!« je zamrmral kapitan. »Hraber dečko je! A kralj mora imeti zadnjo besedo.« Novi poveljnik je dajal navodila. Deset mož na vsako stran morišča! Deset pred stopnice! Vsak oddelek je natanko poučil, kaj mu je storiti. Jehan je porogljivo gledal početje sovražnikov. In, čudna reč: opustil je bil svojo postojanko nad stopnicami in se postavil na sredo. Vojaki so se spet zganili, a to pot brez nepotrebne naglice. Tisti, ki so stali pred stopnicami, so se jeli z naperjenimi meči previdno vzpenjati navzgor. Tisti, ki so stali ob straneh, so stopali drug drugemu na ramena, da bi splezali na vrh. Jehan se še vedno ni ganil. A zdajci je spet zagnal svoj krik: »Jehan Hrabri!« Videli so ga, kako se je po bliskovito sklonil in spet vzravnal. Nekaj velikanskega se je za drobec trenutka zazibalo na njegovih iztegnjenih rokah in treščilo med vojake, ki so lezli po stopnicah. Spet se je sklonil, spet je vrgel — tako je storil štirikrat zaporedoma. In slehemikrat je padel med napadalce ogromen obsekan kamen, ki ga Jehan ob navadni priliki morda niti vzdigniti ne bi bil mogel, in lomil glave, roke, noge in rebresa... Niti eni izmed skupin ni prizanesla ta nova grozota. Z vseh strani se je razlegalo besno rjovenje, povsod so stokali ranjeni in umirajoči. »Jehan Hrabri se nikogar ne boji!« je grmel krik nepremagljivega borca nad tem satanskim truščem ... In prav tedaj, ko je bila zmešnjava napadalcev najhujša, se je oglasilo nekakšno divje tuljenje, kakor da bi prihajalo iz neder zemlje: »Jehan Hrabri, drži se!... Prihajamo, Jehan Hrabri!...« Vrata morišča so se mahoma na stežaj odprla... Tri neznanska bitja, podobna trem razcapanim, razmršenim peklenščkom ah stvorom moiečih sanj, so se z rapirji v pesteh zaprašila na beli dan in jela tako besno, tako strahovito suvati in klestiti okoli sebe, da sio napadalci prestrašeni in zmedeni prhnili v divji beg. In Jehan je očividno vedel, kdo so bili ti peklenščki, ki so mu v skrajni stiski pritulili na pomoč. Zakaj skočil je na tla in jel z nj.imi vštric udrihati po sovražnikih in klicati: »Naprej! Po njih! Jehan Hrabri! Jehan Hrabri!...« Kakor bi trenil, je bilo morišče očiščeno. Vsi: Concini, plemiči, častniki, vojaki in opričniki so pobegnili iz dosega stekle četvorice. In v prahu je ležalo kakih dvajset ali trideset krvavih, na vekomaj negibnih trupel... Kapitan je bil bled od gneva. Concini se ie penil. Roquetail1e, Longval in Eynaus so si pulili lase. Vojaki in opričniki so preklinjali, da bi si bil sam satan od groze zamašil ušesa. Na oni strani je pa zmagovita četvorica buhnila v divji grohot. Kapitanv se je osvestil... Kratko povelje... razkropljeni so se zbrali in uredili... orožje je zarožljalo... In nato: »Pali!...« Bliski so šinili iz cevi... zagrmelo je, kakor da bi se svet podiral... svinec je zažvižgal po ozračju... dim je zagrnil ploščad ... tu kakor tam je zavladala težka, tesnobna tišina... BSKM Reklama ne prodaja, pač pa prodaja iueja, ki prekvaša trgovino. — Reklama je le sredstvo, s katerim populariziramo »mernice trgovine. Imate že to važno trgovsko podlago? C« je še nimate, prihranite svoj denar in posvetujte se prej z menoj, potem boste imeli večje uspehe pri prodaji. Jaz pomagam že več let prodajati velikim podjetjem 11594 (Reklam reklamno podile, ijiibiiana.Pledališka ul.8 Telgf.2g70. frtovo eivotjena trgovina tkalskih izdelkov — LJUBLJANA, SV. FLORIJANA ULICA 28 'nasproti šentjakobskemu odru) Vam nudi brisače, kopalne rjuhe, obveze, namizne prte, zavese itd. po najnižjih cenah. — Se priporočata 11612 DOLGAN in BIZAJ. dam v najem V I&GIEBU v poslopju prvovrstnega hotela prostore za restavracijo ifarno Vprašati: Kaufmann Tecdor, Zagreb, hotel »Imperial«, Frankopanska 8. 11542 M Generator na vrtilni tok rabljen z jermenskim pogonom do 150 Kwa. zmogljivosti, zmožen za obratovanje, 3000/ 3500 voltov, s pritikli-nami in vodi, kupim. Ligeti Nikola, Novi V: 03.3 11593 Najnoveža sluiinika pa-teiaa železna zelo praktična složljiva postelja s tapeciranim madracom — praktična za vsaku hižu, hotele, za putujuče oso-be in nočne službe. Stane Dia 390.— Razpošiljam poštom in železni* cora j.o povzetju.' Engleski složivi patent stolci. Stoji Din 149.- spalfnl patent fotelj stane Sla 1300 Liegestuhl praktični ta letanje-in sedenje. Sta-Lrt ne Din 130 . po tem istara čist čobano perje kg Din 48__, čist belo gosje kg Dia 130.—, čisti puh kg Din 250___ modroci punjeni z volnen; Din 750.—, žične mreže za postelje Din 150.—, oto-mani Din 650.—. L. BROZOVIč. ZAGREB ILICA 82. Pojasnjujemo, da podpisana tvrdka s pod stečajem se nahajajoče tvrdko KERAMIČNI in GRADBENI MATERIJ AL L. BATTEL1NO & CO., Ljubljana ni identična in nima s to tvrdko ničesar skupnega. Pripominjamo, da bomo vsakogar, ki bi o naši tvrdki razširjal neresnične vesti, sodnijsko zasledovali. 330 Ljubljana, dne 18. septembra 1932. Gradbeni in keramični materija! družba z o. z. Ljubljana, Miklošičeva cesta 15. TVORNIŠKO SKLADIŠČE USNJA J. LAVRIČ, LJUBLJANA 11613 Kolodvorska ulica štev. 41 a se |e preselilo na ŠT. 1 poleg frančiškanskega mostu (prej L. Gerkman) Ima stalno na skladišču: 11613 Specijalna usnja za industrijo čevljev in nadrobno prodajo, kakor: kruponi vratovi okrajevina notranjki črni in rjavi kipsi črne in rjave kravine črne in rjave teletine bckscalf črn in barvast goveji boks črn in barvast ehevreau črn in barvast chevrettes ovčine sive in rjave podloga telečja bela in rjava lak chromjuhtina rdeča in črna v/aterproff dulboks juhtina — teletina chrom kruponi chrom vratovi chrom okrajevina chrom usnje za smuči chrom usnje barvano za krpi je chrom usnje za nogometne žoge chrom usnje za nogometne čevlje khaki kruponi chrom jermenca za vezavo galun jermenca za vezavo likanec (blank) cerlienec če.'ine svinjske kože odpadki Ogled neobvezen — Največja izbira v tej stroki. 3?avle Knaflič Ivanka Knaflič roj. Qroblacher 1608 poročena v Šmartno pri Litiji, 18. septembra 1932 Vljudno naznanjam, da sem kolodvorsko restavracijo na Zidanem mostu dne 6. t. m. opustil. Zahvaljujem se vsem cenjenim gostom, prijateljem in znancem za obisk, naklonjenost in iskrene odnošaje, ki sem jih bil deležen v čemerkoli tekom mojega sedemletnega bivanja na Zidanem mostu. Priporočam se vsem, da ostanejo moji gostje, kadar prihajajo v Ljubljano, ker bom posebno vesel njihovega poseta, in potrudil se bom zadovoljiti jih tudi s postrežbo v vsakem oziru. 11614 MAJCEN-- kolodvorska restavracija LJUBLJANA, glavni kolodvor. Zahvala Vsem, ki so spremili k večnemu počitku našega prerano umrlega dobrega moža, sina, brata, strica in svaka, gospoda mšič Edvarda uradnika OUZD izrekamo tem potom iskreno zahvalo. Prisrčna zahvala posebno msgr. dr. Kruljcu za globoke besede, gosp. zastopniku ravnateljstva OUZD v Ljubljani, vsem gg. kolegom in kolegicam za spremstvo in cvetje ter vsem, ki so nas tolažili ter izkazali svoje sočutje. 11615 Žalujoči rodbini: KRTJŠIC — VVELTZEBACH v.«.- -, • .. ""V« it oenos se Vam zdi tako tajinstvena in neprodirna kakor afriški pragozdovi ali neskončna puščava. Zakaj bi morali tavati v negotovosti in temi, ako Vam znameniti prof. astrolog Helen lahko odkrije ta zastor in Vam lahko pove, kaj Vas čaka in česa se imate čuvati? Vaše življenje se razvije popolnoma drugače, ako boste vedeli v naprej, da-li Vas čaka uspeh ali prevara. Ako boste pripravljeni na vse, kar Vas čaka, se boste lahko v naprej pripravili in se Loste čuvali negotovih korakov v bodočnosti. Prosite prof. Helena, naj Vam razodene Vas horoskop, in lahko boste vstopili v enak boj s svojo prihodnjostjo ter si jo boste uredili bolje nego je Vasa sedanjost. Gospod profesor Vam razodene čisto resnico. Ni nikak čarovnik, marveč učenjak, ki je vse življenje proučeval to vedo in ki vsak primer podrobno prouči ter Vam odkrije Vašo bodočnost, naj je že dobra ali slaba. Doslej je pri svoji visoki starosti pomagal že tisočem svojih prijateljev in jih privedel na pot do uspeha. Tudi Vi morate vedeti, kaj Vas čaka. Prof. Helen Vam bo svetoval, kako morate živeti, da se boste ognili svoji morebitni zli usodi, v nasprotnem primeru pa Vam bo zopet svetoval, kako se imate vesti in kaj morate podvzeti, da bo šlo boljše Vam, Vaši ženi, otrokom itd. Da se lahko poslužite napovedi gospoda profesorja, je ta pripravljen, da izdela podrobni horoskop popolnoma brezplačno vsakomur, kdor se pismeno obrne nanj. Samo za stroške naj pošlje 10 Din. To je gotovo majhen izdatek za tako učenjaško delo. Ne odlašajte, pišite takoj, kajti gospod profesor bo to ugodnost nudil le še malo časa, nakar se bo zopet posvetil svojemu študiju. Dopise naslavljajte na njegovega tajnika: Astrolog, strok, laboratorij K. Havelka, Praga — Vinogradi, SlezskS. 116P. Poštni predal 28. ČSR. Ako ne verujete, da bi gosp. profesor lahko vedel to, mu pišite in on Vam bo sam sporočil podatke o Vaši preteklosti in sedanjosti ter Vas bo s tem prepričal, da zna čitati v zvezdah. Delo d«W r tei težkih časih vsak S« naj-laižj«, ako st satm doma uredi pletii-nico. Damo vsakomur tekoče dej«, 8 teon da mu odjem-Ijeano iizgJuno« že v nekaj tednih prvotno elastičnost in čvrstočo. Preparat st.a priznalno ocenila in priporočila dr. med. Funke in dr. med. H. Majer. Dr. mKl. Funke piš-e: »Vaš »J u n o« ;e brezprimerno sredstvo za jačanje ženskib Drs.« Garnitura Din 70.—. Preparate SCHRoDER-SCHE.VKE razpošilja proti plačilu v naprej (poštnina 6 Din) ali po povzetju (poštnin« 12 D:n deipo za Jugoslavijo: »Omnia« odd. 1/3, Zagreb, Draškovičeva 27. — Zahtevajte brezplačno i.lu-stro-va-n ceaik. 1<1&02 Tovarna Pančevo Čevlji Iz baržtma, satena In ršpga z ali brez zaponke. Prvovrstna izdelava, elegantni in poceni. B W v Ljubljani, Kranju, Celju ali v drugem prometnem kraju KUPIM do Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dober promet«. 11513 TVRDKA T4 trgovina z usnjeni in čevljarskimi potrebščinami se je preselila v nasprotni lokal Stari trg št. 18 11568 NAZNANILO Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem preselil svojo krojaško delavnico v Zaprce št. 14 to je ob glavni cesti v hišo, kjer je gostilna »Fajdiga«. Tem potom se cenjenim odjemalcem za dosedanjo naklonjenost srčno zahvaljujem obenem tudi za nadalnje najtopleje priporočam za vsa h krojaštvu spadajoča dela, katera bom izdeloval po najnovejših krojih, oziroma po želji cenjenih odjemalcev. Postrežba hitra, delo jamčeno. 11581 Za obilen poset se priporoča II. KOSTA, modno krojaštvo, KAMNIK socflc 550 do 600 hI, se ugodno PRODA v vinski ldeti prej »Vila Kajfež« v Kočevju, dne 22., 23., 24. septembra 1932. 11510 Premoženjska uprava mesta Kočevje. 9 t v pomocnseei Prvi tečaj za FLODRANJE in MARMORIRANJE priredi decembra t. 1. JOS. SCHATTER, slikarstvo in pleskarstvo v Guštanju. Informacije istotam. — Prijave do 15. oktobra t. 1. 11524 Izdelujejo se najnovejši modeli otrošk.iti -n >grač-nih vozičkov, tri-eiklji, razna najnovejša dvoko! esa, šivalni stroji in motorji. Velika izbira. Najnižje cene Ceniki frarcko. »TRIBUNA« F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov. Ljubljana. Karlovška c. 4. Elegantne albume za fotoamaterje in spominske knjige v raznih vezavah in velikostih izdeluje in razpošilja po nizkih cenah na debelo in drobno knjigoveznica A. JA-NEžIC. — Predno naročite, si oglejte vzorce tudi pri nas! Naročila se sprejemajo: A. JANEŽIČ, LJUBLJANA, FLORJANSKA ULICA 14 čevljarske potrebščine, najboljše in najcenejše pri Viktor Legass trgovina in tovarniška zaloga usnja, Ljubljana, Palača »Dunav«. 327 ISeiBO in acbavlja po Konkurenčnih cenah 308 Gospodarska zveza v Ljubljani. Ponedeljek Torek Sreda Za tri nianse — bolj beli zobje! Lepi SieSi zobfe Poskusite to čudovito antiseptično peno K.olyiK>sI Ako so Vain subje grdi, rumenkasti, pokvarjeni, s« temu vzrok mikrobi v ustih. Znaji stv-enikl imenujejo to: »Usta so polna bakterij«. Odpravite te vzroke in zebje ladobe zopei smojo prvotno belino. Običajna sredstva za zobe niso dovolj močna, ti trta Kodynoe j-emlje nase in agonablja na?lo vse mikrobe. Kisline 90 nevtralizirane, »obje »o očiščeni in po-oovno dobe svojo naravno belino. Antiseptična K K E II A ZA ZOBE Prah vsesavajoča krtača »VAMPIR« dela brez motorja in toka, čisti obleke, blazine, pohištvo, preproge, za-store, žimnice. Oddamo okrajno in glavno zastopstvo. Na lasten račun oddaja izdelovalca tvrdka naravnost razpošiljalnim tvrdkam. Jamčimo za kvalitetno blago, izdelano iz čistega trdega gumija. Dopise na: Firma Richard Hoidn, Teplitz-Schonau, č. S. R., Langegasse 9. 11557 Naznanilo. Bivši gostilničar na Ljubljanskem gradu vljudno naznanjam cenjenemu občinstvu ter vsem znancem in prijateljem, da bom OTVORIL v nedeljo 18. septembra svojo gostilno tsrl Florjarsalsis, Ježisa 12. Točil bom izvrstna vina ter postregel z dobro kuhinjo. — Za obilen obisk st. priporočava 11570 t£oj$e in Utetfta Jiralevcc Zafntrek v gostilni Tratnik Golaš, kruh, 2 dc vina ali piva........Din 5.— Vampi, kruh, 2 dc vina ali piva.......Din 5.— Hrenovka, kruh, 2 dc vina ali piva......Din 5.— 11604 M. S. ISa&Ilovic. ofespondent 11607 ■v Mčurke - C*rile uničite takoj in za vedno, ako uporabljate že preizkušeno in za danes najboljše sredstvo za Ljubljano in okolico, dobro uvedenega, IŠČE za takoj večje podjetje. Ponudbe na podružnico »Jutra« Maribor pod »Dober zaslužek«. 11585 ki vsebuje specijelne glivice (fermente) in učinkuje samo v vodi raztopljen. Dobi se povsod. Plombiran paket z navodilom stane Din 10.—. Depo: Trifolium — droge-rija — Beograd (Slavija). Za Slovenijo: Dro^erija Gregorič, Ljnb-Ijana, Prešernova ulica št- 5. 235 . SPLOŠNO KLEPARSTVO specljalaa Instalacija strelovodov j ] 5»Conco« izolacije za dravsko banovino LJUBLJANA, Ambrožev trg štev. 9. Telefon štev. 31—46 Cene zmerne. — Delo najsolidnejše. zmožen vseh pisarniških del, 30 let star, samski, s primerno izobrazbo, perfekten v slovenščini in nemščini v govoru in pisavi, strojepisju in stenografiji, z veliko prakso, samostojen delavec, ki opravlja vsakovrstne pravne posle, želi spremeniti službo. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Pošten in marljiv«. NAZNANILO. Vljudno sporočam cenj. občinstvu, da sem otvoril v Maribora, Glavni trg 23 v novi palači blizu avtobusne postaje, sadni vozni trg, trgovino z elektrotehničnimi potrebščinami. V zalogi: vsaKOvrstne žarnice, svetilne naprave, motorji, likalniki, kuhinjski aparati, razni elektromaterijal, žice, radioaparati in pritikline. Z nizkimi cenami, dobrim materijalom in solidno postrežbo si bom pridobil Vaše zaupanje. 11595 Karo! FSorjanšilf, elektrotehnična trgovina. MARIBOR, GLAVNI TRG ŠTEV 23. 11595 mami i MLUPIč KAROL stmgarskl mojster v LJubljani vljudno naznanja svojim cenjenim odjemalcem in slavnemu občinstvu, da je PRESELIL svojo STRUGARSKO DELAVNIC© z Gosposvetske ceste 16 (pri Levu) vis-a-vis v Kcllzej (dvorlšše), Gosposvetska cesta štev. 13 ter se najvljudneje priporoča za nadaljnja naročila. — Vhod ob Elektroindustriji. 11559 HBMBBBBB kokošie, pnrje. gosje, naravno in s strojem čiščeno, dobavlja v vsaki množini Telefon številka 59, 4, 3. 60 06 Hip tji. sifilis, kapavica, beli tok so ozdravljive brez strupenih vštrcavanj, brez živega srebra in salvarzana. Tisoči žen in mož ve enodušno hvalo za svoje ozdravljenje (trajno) na priroden način s preparatom „VIgi-Tab!" brez* motenj v izvrševanju poklica. Sijajna priznanja. Tisoče zahval. »Vigi-Tabl« učinkuje zajamčeno, sigurno in prav hitro. Učinki so naravnost presenetljivi. Prof. Herry se je o njih izrazil, da »delajo prave čudeže«. Uporabljanje je za zdravje povsem neškodljivo. Cena Din 120.—, posebno močne za stare slučaje Din 200.— Pošilja diskretno le služb pri mestni občinski upravi v Ljutomeru. Županstvo mestne občine Ljutomer razpisuje sledeča službena mesta: 1. Mesto občinskega ta jnika s primerno prakso in usposobljenostjo za samostojno vodstvo občinskih poslov. 2. Mesto delovodje za Mestno električno podjetje z zmožnostjo za tehnična in pisarniška dela. 3. Mesto občinskega ekonoma za samostojno opravljanje občinskih posestev, vzdrževanje občinskih cest, stavb in drugih naprav. 4. Mesto občinskega redarja za opravljanje redarskih poslov in pisarniških del. Nastop službe dne 1. januarja 1933. Prošnje, naslovljene na županstvo mestne občine Ljutomer, je vložiti do 31. oktobra 1932. Razen dokazov zmožnosti in dosedanje zaposlitve je staviti tudi zahteve glede prejemkov. Podrobnejši pogoji in pojasnila so na vpogled pri županstvu. Županstvo mestne c^elne Ljutomer, dne 16. septembra 1932. 11600 Župan: Josip Žmavec s. r. Odboraa ord. laborator Alde-Havelka, Praha—Vinohrady, Sleszkž 116. Pošt. 28. CSR. 127 V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naša ljubljena sestra, teta in svakinja, gospodična O etmtnct zasebnica po kratki in mučni bolezni dne 17. t. m. ob 6. uri zjutraj boguvdano pre- j minula. Pogreb nepozabne pokojnice se bo vršil v ponedeljek, dne 19. t- m. ob 4. uri izpred veže mrtvašnice splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Žalujoča sestra Ema Gratzer, brat Fritz, nad• oficial, in ostalo sorodstvo. 11607 .MSi..'; .'-'-, :»■ -.-, ' '"'•'•IV '• ■■' v rt; t.-v- - •■ . ■-. ■ „ Zahvaljujemo se vsem onim, ki so nam stali na strani ob bolezni in smrti našega dobrega očeta, starega očeta, tasta, brata in strica, gospoda Franea Feternela in ga v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se posebno prečastiti duhovščini na Koroški Beli, zastopnikom K. J. D., godbi kovinarjev, sodelavcem iz Martinarne in vsem darovalcem vencev in cvetja. Slov. Javornik, dne 17. septembra 1932. 11598 ŽALUJOČI OSTALI. mm žici Umrla nam je draga soproga in mamica Fiija d [Ji. M učiteljica Pogreb bo v ponedeljek na pokopališče v Sodra- Sodražica, 17. septembra 1932. 11603 Žalujoči: Alojzij, soprog — Irena, hčerka — Ljubo, sin — in rodbine Bartol, Hočevar, Cvar. Jglasi v „Jutru" imajo si mren uspeh9 Urejuje Davorin Ravljen. izdaja Konzorcij »Jutra* Adoli Ribmkai. Za Narodno usKamo cl d. Kot uskarnarja D^rauc JezeršeK. Za inserauu del je odgovoren Alojz Novak. Vsi e Ljubljani