GLASOVA ahorama KRANJ, 4. AVGUSTA 1962 — LETO II — ŠT. 30 Pred dnevi, ko je bil izhod alžirske krize še negotov, Je Ben Bela v Oranu izjavil, da se je nad Alžirijo hkrati pojavilo ver nesreč. Razmere T deželi res nLso bile takšne, da bi voditelji, ki Imajo čut za koristi naroda, mirne duše lahko nadaljevali spor v nedogled. Olajševalno v tej alžirski krizi je bilo dejstvo, da se velesile niso začele vmešavati v alžirski spor. sicer bi bilo mnogo težje najti način sporazumevanja. »Vroča kri'" med alžirskimi Toditelji se je naposled le rashladila in po enomesečni krizi je prišlo do mirnega izteka, čeprav je ta rešitev morda samo začasna. Osnov no nasprotje med dvema podpredsednikoma Ben Belo. orlom alžirskega mučeništva, in Mohamedom Budijafom. s katerim je Ben Bela pr< i . Jal skupaj zaporno kazen v francoskih kaznilnicah, se Je končalo neodločeno. Dcnheda je ▼ tem sporu sebi zadržal polož-j sodnika. RAZSTAVA MESTA OLDHAM JE V DVEH RAZREDIH PRAV NA ZAČETKU I. DELA SEJEMSKEGA PROSTORA. PRVI OBISKOVAVCI RAZSTAVE, MED KATERIMI SO BILI TUDI VISOKI GOSTJE IZ OLDHAMA IN S KOROŠKE, SO SI Z ZANIMANJEM OGLEDOVALI SLIKE, ZGODOVINSKE PREDMETE. BLAGO, TAPETE IN DRUGO RAZSTAVLJENO BLAGO. Na Gorenjskem se'mu si lahko ogledate zanimivo razstavo angleškega nirst«. Angleži s lo raisiaio poglabljajo slike Mesto Oldham se predstavlja KONČNO JE VENDARLE NASTALA GNEČA NA NAŠIH KOPALIŠČIH. KOPALIŠČA POSTAJAJO PREMAJHNA ZA STEVII Ni KOPAVCE, KI 2ELIJO SVOJE TELO RAZ HLADITI V VODI. LEPE KOPAVKE SE PRECEJ ČASA ZADRŽUJEJO NA STOPNICAH. 0 Pravzaprav se mesto ne 0 predstavi samo, ampak 0 nam o njem pripoveduje 0 prijazni BiH Clegg. Name-0 nil se je. da nam opiše 0 mačilnostl svojega mesta 0 (in teh ni malo), zato se je 0 udobno namestil ob kami-0 nu v prijet ne m kotičku 0 svoje dnevne sobe. Da bi 0 sledili njegovemu pri pove 0 dovanju, seveda ni potreb 0 no. da smo gostje v nje-0 povi hiši. Dovolj je. te M 0 poni udi mo pri slikah in 0 predmetih iz te?a prijatelj-0 skega angleškega mesta 0 ki so zbrani na razstavi v 0 prostorih Gorenjskega sej-0 ma. BiH Clegg je, kot pravi Anglež, redkobeseden. Ta njegova lastnost pa prav nič ne moti, saj njegovo pripoved učinkovito ilustrirajo razstavni predmeti. No, njegova redkobesednost pa naj me opraviči, če sem bi od predstavljanja Oldhama premalo zapomnila. Oldham je veliko industrijsko mesto ob robu Manche-stra. Se pred 200 leti je bila to majhna vasica, katero pa je »industrijska revolucija-začela vztrajno spreminjati v mesto: z majhnimi preprostimi hišami, ozkimi in pustim; ulicami ter sivimi tkalnicami bombaža. Ce je bil bombaž, so bili Oldhamei siti, če ga ni bilo, pa lačni. Svojčas je bilo mesto znano tudi po izdelo-vavcih cokelj in klobukov, vendar so ti dve dejavnosti sedaj opustili. Posebna zanimivost, na katero so v Oldhamu brez dvo- ma ponosni, je to, da je 6ir VViiViton Churchill začel svojo veliko politično kariero kot elan parlamenta za mesto Oldham U>ta 19C0. Danes je Oldham bogato mesto z najrazličnejšo industrijo, dobro opremljenimi šolami jn lepimi novimi stanovanjskimi stavbami. (Samo v zadnjih nekaj letih so porušili okoli 2000 starih hiš in na njihovem mestu začeli z gradnjo modernih blokov). V Oldhamu najdemo tovarne za izdelavo tekstilnega blaga in tapet, tekstilnih strojev in barv za blago, tovarno transformatorjev, usnjene galanterije in še kaj. Na razstavi pa se nam Oldham predstavi tudi kot mesto z izredno razvitim športom. METKA SOSIC ANICA SEDEJ Z JESENIC JE EDINA ŽENSKA NA GORENJSKEM, KI IMA POKLICNO VOZNIŠKO DOVOLJENJE mj ckaterim je šofiranje v zabavo, le kot njihov ko-Jlj njiček, drugam pa je to poklic. Ce pogledamo sezname poklicnih šoferjev na Gorenjskem bomo med njimi zasledili samo moške. Razen ene, se doslej na Gorenjskem še ni nobena žena odločala za poklicnega voznika motornoga vozila. ANICA SEDEJ z Jesenic je izjema. Pred desetima leti je naredila izpit, seveda najprej za voznika amaterja in tri leta kasneje SEDEMKRAT OKOLI ZEMLJE 1 >e za poklicnega šoferja. Ko smo jo povprašali, kdo o je navdušil za šoferski poklic, je takole odgovorila: »Veselje do šofiranja sem imela /e v mladih letih, oirebs Je zahtevala, da postanem šofer. Mož Je imel ..revozmštvo in kadar ga ni bilo doma. sera priskočila ia pomoč. Takrat je bil na Jesenicah le en rešilni vtomobil, zato sem s taxijem velikokrat priskočila na pomoč. Pred leti sem vozila tudi tovornjak, sedaj ki samo še taxl.« 3 Ste imeli že kakšno prometno nesrečo? »Pred osmimi leti so mi odpovedale zavore. V vtomobilu smo bili štirje. Zdrveli smo okoli 39 metrov pod cesto. Imeli smo rečo. da se nikomur ni nič zgodilo.« 3 Kako dolgo pot ste že opravili v 10 letih šofiranja? »Menim, da bo dolga nad 300.000 kilometrov.« 0 Bi, zamenjali šoferski poklic za kakšnega drugega? »Verjetno ne, ker sem se nanj ie preveč navadila. Imela pa sem dovolj možnosti, da se izučim še kaj drugega. Doma rada tudi šivam.« 0 Kdo je vaš največji sovražnik na cesti? »Kolesarji in na Jesenicah še otroci.« MILAN ZIVKOVIC RENSKI STAREC Ameriški časopis »Time« je objavil zanimiv članek o zahodnonemškem kanclerju Adenauerju, ki govori o njegovi zgodovinski vlogi in borbi, da ga zgodovina prizna. PARIŠKA MOLITEV Po vrnitvi v Bonn je za-hodnonemški kancler Adenauer sklical po-s< bno tiskovno konferenco, na kateri je govoril o novem razdobju v odnosih med Francijo in Zahodno Nemčijo in * »večnem« zavezništvu, ki veže dve nekoč na smrt zasovraženi deželi. Po vojaških paradah v Parizu in pariški molitvi se je stari kancler iz Bonna še enkrat zahvalil Charlesu de Gaullu za njegovo očetovsko skrb. — Kancler je hladnokrvno zamolčal vprašanja radovednih novinarjev, ki so se našala na notranjepolitični razvoj. Volitve v Westfafiji so pred kratkim 'zadale težak udarec Adenauerjevi .siranki. V tej najbogatejši nem'iki pokrajini, v kateri živi ena tretjina zahodnonemških volivcev, je ugled Adenauerjevih demo-kris.tjanov v zatonu. Na volitvah v septembru lanskega leta je demokrfcrjanska stranka izgubila absolutno večino v Bundestagu. zaradi česar je morala stopiti v zvezo s svobodnimi demokrati. V drugem velikem političnem testu v zadnjih desetih mesc- 'cih je Adenauer jeva shranita zopet potegnila debelejši temneč. Volivci Westfalije, porur-skl rudarji in železarji, trgovci in kmetje, so izvolili nove poslance v Landestag. Z volitvami je demokristjanska unija izgubila večino v tem zakonodajnem telesu, ki šteje GLOBUS ŠVEDSKA iiO GRADU.A niti franka več. Zanimive je. NOVO PRESTOLNICO Po brazilskem vzoru bo sedaj tudi Švedska gradila novo glavno mi'-.i!. Mesto naj bi nastalo severno od Giiie-borga na površini 17 kvadratnih kilometrih in bo po načrtu imelo 300.080 prebivav-cev. Računajo, da bodo mesto zgradili v šestih letih. © MEJA NA HIMALAJI Vladi Nepala in LR Kitajske sta se sporazumeli, da bosta obeležili mejo na Himalaji. Deset mešanih planinskih skupin je krenil«, da postavijo obmejne stebre. — Dela na obeleževanju meje bodo trajala tri mesece. Samo veha najvišje gore Moni Eve-resta ne bode obeležili, ker so se Kitajci in Nepalčani sporazumeli, da bo vrh pripadal Nepalu in LR Kitajski. 0) MORALA IN VOJSKA V razpravi v britanskem parlamentu o morali in disciplini britanskih čet, ki so razmeščene v Zahodni Nemčiji, je obrambni minister i /-javvil, da se disciplina 50 tisoč vojakov ne more soditi po prestopkih treh ali štirih vojakov. Neki laburistični poslanec je svetoval britanskemu obrambnemu ministru, da pošlje v Nemčijo večje število pripadnic ženskega odreda britanskih oboroženih sil in bo s tem celotni problem rešen. 0 SPRETNA TATVINA Pred pariškim sodiščem se jo zagovarjaj bivši sekretar francoskega veleposlaništva v Rimu. Obtožen je, da je iz državne blagajne ukradel 312 milijonov frankov. Obtoženi je pred sodiščem priznal, da je ukradel 200 milijonov in da so to tatvino odkrili šele po desetih letih. a VEC POLICISTOV V BELI msi Pred kratkim so zvišali število stražnikov v Beli hiši od 170 - 250 mož. Mnogi na to gledajo s kritičnimi očmi. Neki poslanec je omenil, da je to tratenje denarja, drugi pa je ironično vprašal, ali morda ne bodo morali bedeti nad twist zabavami v Beli hiši ali pa Ca-rollni čuvati dva ponija. Končno pa je nekdo omenil, da bi lahko stopili še en korak naprej in bi oblekli može v pisane uniforme. Tako bi bila pred rezidenco vedno slikovita menjava straž. 0 GOVORNIK ZA DVA Meščani japonskega glavnega mesta, ki so prisostvovali nekemu volilnemu sc-^ stanku, so bili jzelo presenečeni. Kandidat neodvisne stranke je prebral svoj govor in odšel z govorniškega odra. Cez nekaj časa se je zopet vrnil na govornfški oder in prebral govor, ki je *bil povsem v nasprotju s prvim govorom. Drugi govor je prebral v imenu protikandidata, ki zaradi obolelosti sam ni mogel govoriti na predvolilnem shodu. 0 ! ARI Iv IN »VESELJE JE MOJ POKLIC« Nekdanji kralj Egipta je tožil nekdanjo lastnico neke javne hiše v Miami (Florida) za 1,6 milijonov mark odškodnine Lastnica javne hiše je izdala knjigo »Veselje je moj poklic« in v njej omenja, da je sprejela 1952 Faruka v svoji hiši in da je bila edina ameriška lastnica, pri kateri je odsedel kralj. KONRAD ADENAUER, STARI LEV NA RENI 200 sedežev, saj je od prejšnjih 104 sedežev zadržala samo 96. Svobodni demokrati, ki so upali, da .bodo povečali svoj vpliv, so prav tako izgubili en poslanski sedež. Edina stranka, ki je v tem odločilnem volilnem spopadu povečala število poslanskih mest je bila socialno-demo-kratska stranka. Socialdemokrati so svojo ideologijo prilagodili meščanskim zahtevam: od 390 o glasov na prejšnjih volitvah so povečali število glasov na 43%, in to je po vojni prvikrat, da so prekorači1: mejo 40 odstotkov glasov. Na ta način so dobili 9 novih poslanskih sedežev v pokrajinski skupščini. TRMASTI STAREC Glavni razlog za nazadovanje v dcraokristjBB-skih vrstah je zavračanje kanclerja, da bi odstopil in predal krmilo države mlajšemu človeku. Adenauer, ki ima sedaj 86 let, še vedno drži vajeti krepko v rokah, čeprav je obljubil, da bo spregel do konca naslednjega leta. Njegov najverjetnejši naslednik podkancler Ludwig Erhard še vodno potrpežljivo čaka in ne hiti s pripravami, da bi se na nov položaj privadil. Ko so mu na nedavni tiskovni konferenci postavili vprašanje glede njegovega naslednika »stari« ni niti poskušal odgovoriti. — Edino, kar naj bi pomenilo njegov odgovor, je bil zadovoljen smeh. Adenauerju zdravje še naprej dobro služi. Dela po 12 do 15 ur na dan. Ima bistre oči in čvrsto roko, kar manjka mnogim mlajšim ministrom. V dveurnem razgovoru z nekim Američanom je Adenauer govoril, s hitrostjo strojnice in z veliko živahnostjo prekinjal prevajavca, da bi popravil napake v prevodu v nemščini in angleščini. TRČENJE DVEH SVETOV Adenauerjevi .sodelavci v stranki so vedno bolj prepričani, da njegova energija v zunanjepolitičnih vprašanjih gre na račun zanemarjanja notranjega razvoja. Adenauer počasi zgublja niti v notranji politiki. Proti koncu svoje politične kariere meni postarani kancler, da njegova zgodovinska vloga ne bo odmerjena samo na osnovi domačih političnih, dogodkov, temveč bo njegovo mesto določeno z zaslugami za zgraditev Zahodne Evrope in nove Nemčije. Takšna je bila tudi usoda Friedricha Velikega v 18. stoletju, ki je iz Prusije napravil veliko evropsko državo. — Toda njegovi nasledniki niso uspeli, do bi zadržali Napoleona. Taksna je bila tudi usoda 19. stoletja, ko je Bia- marekova politična nedaleko-\ .dim. t ustvarila moderno Nemčijo in pripomogla, da je Evropa živela 40 let brez vojne, toda to delo je naposled uničila prva svetovna vojna. Adnauer se zaveda teh zgodovinskih primerjav. Prav zaradi teh podobnosti v nemški zgodovini skuša z. a-leči svoj umik, kljub številnim nasprotnikom doma in v tujini. Rekli so »Normalnega človeka je najlaže spoznati po tem, da se neverjetno dolgo poglablja o jtdUnih.w Adolf Novačinskf, poljski satirik • -Da so avstrijski filmi zanič, zanikam po uradni doti-, nosti, Sam o tem ne morem presoditi, ker nimam časa, da bi obiskoval kino predstave.* dr. Fritz Boek, avstrijski minister • >Casivec je idealen državljan, Stavlja svoto osebno ude-, hibo na razpolago skupnosti in pri tem ne misli na materialne koristi.* Gerhard Krame r, nemški senator '■Ko bi žene imele zares vse napake, ki -im jih pripisujejo motki, bi bile skoraj popolne.* Joan Crawford. ameriška filmska igravka PtJrJvficJi MALMiLLAN JE OBISKAL NEKO SLAVJE KONSERVATIVNE STRANKE V BROMLEYJU. KJER SO GA IZBRALI ZA VLAKOVODJO TE MAJHNE LOKOMOTIVE - OTROŠKE IGRAČKE. VIDI SE, DA JE BRITANSKI VODITELJ KOS TUDI TEJ NALOGI »Pred dvesto leti smo imeli navado, da slaboumne prištevamo med zločince. Danes smo prej pripravljeni, da z zločinci ravnamo kot s slaboumnimi.' I.adv Button • »■Nihče nima poguma, da bi razrešil zahodnonemskega obrambnega ministra Straus-fa.m dr. Zimmermann. zatiodnonemški posla nee • »■Politična stranka končno ni vreča bolh, kjer bi vsak skakal, kakor bi hotel.* J«hann Gradi, nemški politik Strinjam se, da )e treba, iz-gra...ti zedimeno Evropo, prt tem pa ie treba na vsak nzčin preprečiti, da. bi bila uničena italijanska filmska industrija. IiaJi ianski minister za film • Reportaža • Reportaža • Reportaža • Reportaža • Reportaža • Reportaža • Reportaža • Re^ortS*? icev in maščevanja Na zemljevidih sveta so zarisane številne ceste, po katerih m; se umikal«- vojske, raz- je sledilo, je v skladu z za kobile in poražene, zasovražene in preklete, teste so MM v vojni vedno polne vojakov. Po ni smrti. Nemški orožnik jo cestah so se pomikale vojske*, ki so osvajale in vojske, ki ga so hranile. Ceste so pripeljale vojske do S talin grada in afriških puščav, do bitk in porazov, in cestni prah je na koncu požrl številne vojske do kosti. Po cestah je z vojsko v starih časih vedno potovala kuga. V zadnji vojni je z nemško vojsko korakal po cestah strah in /ločin. Tesno za petami te vojske je hodilo maščevanje. Zato so na teh cestah našli vojaki zasovražene nemške vojske plačilo za svoje zločine. Na svetu so ob cestah, kjer sledove na junaški cesti. Janšo hodale vojske, postavili ko Dolar iz. Begunj je edini spomenike in slavoloke. Zgra- človek, ki je preživel strelja-dali so drevorede. Junaki cest nje v Draga in strašna dejanja so ae preselili v krošnje dre- romskih krvnikov videl z ves m na gladke marmornate lr.strkmd očmi. Šestega januar-napiae. Tako je ob cestah, po j a 1942 je zvedul, da Nemci katerih »o se premikali rimski kopljejo jamo v Dragi. Od- spustil glasu. Vsi so bili do smrti izmučeni in visi so z neverjetno Wadnokr\-nostjo ča- tenstrasiw-. so vodili Hegunj- izpusUl daljnogled in obležal mrtev na cesti. Od tega dno na cesto ni stopil noben nemški orožnik brez spremstva. ŽETEV OVSA Po cesti iz Begunj, kjer jo na orožniški postaji stal napis -Achtung Bandi- T vojaki, srednjeveški križarji in sodobne voj«*ke vedno veliko obeležij. Narodi poznajo različne ceste. Srbi so si zapomnili kosovsko cesto. Turki se te ceste drugače spom.njnjo. Francozi in Rusi imajo skupaj izmerjeno borodlnsko cesto. Vsak narod ima svoje cestišče, ki ga je gradi z zmagami ali porazi. Vojske niso gradile cest zaradi turizma, da bi se lahko ljudje s':kali v kopalnih oblekah. Vojske so grad: le ceste za prevoz topov in za pogrebne obrede celih narodov. BANDITENSTRASSE Nemška vojska je naše ceste prekrstila z Hevilni-mi žaljivimi nazivi. Dvanajst kilometrov dolgo cestišče od Begunj do Tržiča so Nemci preimenovali v Bandd-tenstrasise. Zadnja vojna je tej cesti dala črte r^arodnoatne časti. Ce Arabci verujejo v cesto, ki vodi v Meko. potem je cestišče ki voda iz Begunj v Tržič vredno, da se veruje v njega v nekem drugačnem smislu. Ta cesta vodi skozi največjo slovensko mučilnico Begunje, do vasic In naselij, v katere od septembra m esc ■ ca 1944 .Nemci več ndso prišli iz strahu. Zadnjič je oborožena nemška vojska prevozila to cesto iz Tržiča do Begunj ekoraj leto dni pred porazom. Cestišče te ceste je drugačno. To cesto so Nemci asfaltirali s človeško krvjo in zgradili s človeškimi kostmi. Zato je vsak kamen na tej cesti prišel v zbirko narodnostno zgodovine. Reportaža o tej cesti naj ljudem, ki se po njej vozijo na štirih kolesih, pomaga od- pravil ae je s sankami po butare v gozd. Ko ske zapornike na delo. Pod močnim, s.t., umi so jih vodali na bližnja polja, ki so jih v začetku še obdelovali, zapornike so no ko ga poletnega dne vodili na njivo v Kra- Cest ni kali na smrt. PRVO MAŠČEVANJE a cesta, ki je videla toliko surovih dejanj in zločinov Nemcev, do njih ni mogla očitati ravno-je z oblo- dušna. Maščevanje je prišlo ljevem polju. — Zeli so oves. Toda ne dolgo. Sredi dela jih je napadla skupina partizanov in jih osvobodila. Okoli tnde-t*-t stražarjev se je pognalo v bog ali pa so našli smrt v poze tem ovsu. ZASEDA V KMEČKI IIISI I os t a iz Begunj do Tržiča bila samo cesta za vojake in partizane. Po njej je v kmečki vpregi drvel tudi Tavčarjev konj, ki je vozil živež za partizanske odrede. Porami leta 1945 so Nemci v bližini Begunj zadnjič postavili zasedo ob cesti, ki so jo že mnogo prej prepustili v oblast partizanom. Po cesti so tvkoraj vsak večer prihajali partizani, ki so v dolino prihajali po živež. Prvo skupino partizanov je nemška zaseda pustila naprej. Ko je prišla druga skupina so Nemci iz kmečke hiše napadli. Življenje j« izgub Jo 11 partizanov. Nemci tudi mrtvih partizanov ruao posLU pri rruru. Osmešiti so jih želeli in ponižati. Ob cesti so jih postavili mrtve na nasdp z riahrbtniki, v katerih so nosili fižol. Mrličem so v dlani ta v usta natrosili fižola in je h z naptim poniževati. OBRAČUN NA VETRNI Ljudje ob tej cesti še vedno živijo z zgodovino. Svet okoli ceste se ni bistveno spremenil, čeprav dnevno zdrvi nekaj več prometnih vozil skozi naselja, ki so 6H zapomnila nemške zločine in dejanja. Obračun z Nemci na Vetrni spada med največje partizanske zmago na tej cesti. Nemci so priSi iz Tržiča. Partizani, ki so biti obveščeni o njihovem prihodu so postavili zasedo. Poraz Nemcev je bdi težak, saj je celo kožo odnesel samo en nemški vojak. Obračun pri Vetrni je do- KUNSIC POLDE JE V PARTIZANIH UREDIL SKRITO BOLNIŠNICO. KJER SO ZDRAVILI PARTIZANSKE RANJENCE. ZATEKLI SMO GA S KOSO V ROKI. KO SE JE VRAČAL S KOŠNJE VIDETI JE, DA SO OB TEJ BELI CESTI, KI JO VIDIMO V OZADJU VSI LJUDJE ZAPOSLJENI Z DELOM. FRANC JJERALA IZ SREDNJE VASI SE JE OB TEJ CESTI PRIDRUŽIL PARTIZANOM zorami sank umi vračal v doli- kmalu. V planinah so se že no so ga ustavile nemške pojaviti prvi partizani, Id so kriti, da se v prahu za belo straža. Spodaj so že streljali cesto imeli, če ne podnevi, pa cesto skriva epopeja našega prve žrtve. Pripeljali so ga na ponoči, v svojih rokah, naroda in številnih žrtev. strelišče ta gledati je moral. Nekega dne se j« na tej kako iz dveh prepolnih avto- cesti ustavil nemški orožnik Z BUTARAMI NA bueov vodijo takse na streti- ta z daljnogledom glodal v STRELIŠČE &če. Okolica j« bila močno za- hrib Dobrčo. Z velike oddalje- Po cesti iz Begunj v Drago stražena. Pri iaa>cm talcu v nosti, skoraj tisoč metrov, je so napravile zadnjo vož- avtobusu pa je sedel stražar s z neke skale pomeril svojo njo pred smrtjo številne čelado. Streljanje se je zavie- puško partizan na nemškega godek tudi za brata Jerala. žrtva Po toj cesti so se vra- Ho nekaj ur, ker so Nemci orožnika Krogla ga jo zadela Franc je v dneh pred bitko dati avtomobili, iz katerih je talce streljali v skupinah. No- naravnost v čelo med dvema pobegnil iz nemške vojske in tekla človeška kri in puščate beden od ustreljen* talcev ni lečama daljnogleda. Vse, kar (Nadaljevanje na 10. strani) PRVE TALCE SO NEMCI USTRELILI ZE 2. AVGUSTA 1941 PRI VRBANCEVI »CE-GELNICI« NAD BEGUNJAMI. - SPOMENIK ŠTIRIM TALCEM STOJI TTK OB CESTI, KI SO SE JE NEMCI TAKO SMRTNO BALI S TOTO JE NEKAKŠEN KRIŽANEC VSEH MOGOČIH VODNIH PROMETNIH SREDSTEV. IZDELALA STA GA ANGLEŠKA STUDENTA JIM VVOODS IN RO.\ BROOKS Z UNIVERZE BIRM ING HAM. Z NJIM STA SE NAMENILA CEZ ROKAV LA MANCHE. DA BI BILA SE BOLJ ZANIMIVA, STA POTOVALA V KOPALNIH OBLEKAH, KAKRŠNE SO BILE V MODI LETA 1910. TE SO JIMA PRIŠLE PRAV TUDI ZATO, DA STA POD NJIMI LAHKO NAMESTILA VARNOSTNE PRIPOMOČKE (ZA VSAK SLUČAJ). TO ATRAKCIJO STA SI IZMISLILA ZARADI TEGA, KER UPATA, DA BOSTA TAKO LAHKO ZBRALA NEKAJ DENARJA ZA POMOČ REVNEJŠIM STUDENTOM ZANIMIVOSTI 0 ELEKTRIČNI VLAK V vzhodni Franciji so Izročili prometu električno ielez-nico na progi med Parizom in Strassbourgom. Posebni vlak, v katerem je bil tudi francoski prometni minister, je progo med Parizom in Strasbourgom prevozil v 4 urah in 15 minutah. Razdalja med obema mestoma znaša 486 km. Vlak je skoraj dve uri prej prišel na cilj, kot so sedaj rabili najhitrejši vlaki na tej progi. Novi sodoben električni vlak je razvil na nekaterih mestih hitrost 135 kilometrov na uro. 0 NFP.OTIC.MKI NA JEZERU Na Kaspiškem jezeru gradijo na vodni površini stanovanjsko stolpnico, kjer bodo stanovali azejbejdžanski delavci, ki so zaposleni pri ci panju nafte z dna jezera. Nebotičnike bodo zgradili na velikih stebrih z armiranega betona in jib bodo med .seboj povezali s steklenimi galerijami. V stanovanjskih blokih bodo tudi prodajalne, trgovine, Kostilnc in klubi s knjižnicami. 0 LETALA. KI PRELETIJO ATLANTIK Po zadnjih statističnih podatkih različnih letal, družb preleti dnevno okoli 100 letal Atlantski ocean. To pomeni, da skoraj vsakih deset minut preleti eno letalo iz Evrope v Ameriko in obratno. Atlantski ocean Je prvi preletel Charles Lindberg 1927. leta in doživel velikanski sprejem najprej v Parizu in pozneje v New Yorku. 0 NOV PREDOR SKOZI ALPE Pred francoskim parlamentom teče razprava o povečanju finančnih sredstev za zgraditev predora skozi M on t Blanc, ki bo povezal Francijo in Italijo. Najprej so mislili, da bodo stroški za ta predor znašali 50 milijonov novih frankov, medtem ko sedaj zahtevajo 140 milijona,'. Računajo, da bodo predor prebi U proti koncu leta. Zahodna Evropa železna velesila 0 Videti je, da je ameriški 0 industriji jekla potreben 0 denar, da bi se jeklarne 0 modernizirale in bile spo-0 sobne, da branijo svoje 0 tržišče pred inozemsko 0 konkurenco. Preteklo leto 0 so ZDA uvozile skupaj • 3,200.000 ton - nekako • 4,7 % od celotne domače 0 uporabe. Medtem ko so 0 ameriški proizvajavci jekla 0 še vedno suvereni gospo-0 dar ji doma, se na svetov-0 nem tržišču vse bolj uve-0 ljavlja Zapadna Evropa in 0 je pravi tekmec Amerike. Od leta 1956 se je skupna proizvodnja ekla šestih držav Skupnega trga in z vključitvijo Velike Britanije povzpela od 86 milijonov ton letno na 105,5 milijonov ton. Enajstletna evropska skupnost za premog in jeklo — predhodnica Skupnega tržišča — je vložila velik napor za dvig proizvodnje jekla -modernizirala se je industrija jekla. Povečanje gospodarskega napredka v Evropi obeta večjo potrebo po jeklu. Zapadnoevropska industrija jekla planira, da bo do leta 1956 povečala svojo proizvodnjo na 148 milijonov ton. ITALIJA proizvaja sedaj okoli 10 milijonov ton jekla, leta 1965 ga bo proizvajala 15 mlijonov ton več, kot ga potrebuje domači trg. FRANCIJA gradi največje evropske jeklarne. Proizvodnja se bo do leta 1965 povečala na 27 milijonov ton jekla. BENELUX - Lamsko leto je bila proizvodnja 14 mili- jonov ton, drugo leto bo zgo- VELIKA BRITANIJA — V Ze sedaj povzroča zapadno- milijonov ton viska jekla. tovljena tovarna v bližini načrtu imajo, da bodo pove- evropsko jeklo zmanjšan do- Ce bo do tega prišlo, lahko Antwerpna, ki bo sama pro- čali do leta 1965 proizvodnjo tok ameriškega jekla. Pred- pričakujemo vdor evropske- izvajala letno 1,700.000 ton od 27 milijonov ton na 38 mi- videva se, da bo leta 1965 ga jekla tudi na ameriško jekla lijonov ton jekla. Zahodna Evropa imela 18 tržišče Nesrečen **Klemi ————ptic Pred osmimi leti je prvo letalo tipa »Boing 707« s 101 potniki odletelo Iz New Yorka v Pariz. To potniško letalo Je osvajalo nebo in izpodrivalo iz prometa starejše avione, le namreč več tipov letal Boing 707. Gradijo ga na zahteve raznih letalskih družb. Boing uporabljajo pri prevozu potnikov na najbolj oddaljenih in najvažnejših progah. Doseže hitrost 973 km na uro. Lahko sprejme 179 potnikov in 10 članov posadke. Stane okoli 3,5 miUjard dinarjev. V prometu je že tristo letal teh tipov, 169 pa jih bo sedaj kmalu na novo dano zračnemu prometu. Vrsta hudih nesreč, ki so se zgodile v teh letih, je osupnila njegove graditelje in javnost, 6aj je letalo Boing veljalo za zadnji krik tehnike. Vprašanje, kako je prišlo do nesreč in kako razložiti te tragedije, je pereče. Vrsta nesreč se je pričela z desetim februarjem 1961. Letalo tega tipa je začelo svojo ZAHODNONEMSKA JEKLARSKA INDUSTRIJA JE BREZ DVOMA MED NAJMOČNEJŠIMI V ZAHODNI EVROPI. NA SLIKI TOPILNICE WESTFALENHUTTE V DORTMUNDU pot v Nevv Yorku in potovalo v Prago. V Bruslju je nameravalo pristati. Prav v trenutku pristajanja je velikan eksplodiral. Pri tej nesrči je zgubilo življenje 73 ljudi. V zadnjem letu — od marca pa do danes — so se zgodile štiri hude nesreče, pri katerih je umrlo 395 ljudi. Zadnja tragedija se je zgodila 22. junija zjutraj. Boing 707 je letel iz Pariza v San-tiago. Pri pristajanju se je ponesrečil. Letalo je upravljal eden izmed najzanesljivejših in najboljših pariških letalcev. Pri tej nesreči je bilo 112 žrtev - od tega deset članov posadke. Strokovnjaki predpostavljajo več stvari, ki bi utegnile povzročiti nesrečo. Ne morejo pa se zediniti. Stotine inženirjev, znanstvenikov in tehnikov, družbe Boing se je zbralo z namenom, da bi rešili uganko. Vse aparate pazljivo pregledujejo pri vzletu in pristajanju. Gotovo bodo nekega dne odkrili morebitne napake v zgradbi aviona, ki so povzročile že toliko nesreč, t* .s » Tolažba nemških žen V Zahodni Nemčiji štiri petine žena ni zadovoljno s STOJim življenjem Po statistiki organizacije UNESCO 60 odbtotkov vseh poročenih žen v Evropi in Ameriki trdi, da so prevarane, nezadovoljne in nesrečne ^ največ zaradi tega, ker menijo, da jih nihče ne razume. Po številu nezado\'oljnih žena prednjači Zahodna Nemčija. Medtem ko v tej državi 92 odstotke/p mož meni, da so srečni, znaša del srečnih žena le 19 odstotkov. To anketo dopolnjuje anketa časopisa -Biki«, v kateri je 81 odstotkov anketiranih žena izjavilo, da so »site domačih del*. Del odraza tega stanj n so prav gotovo posebne rubrike, 'ki jih vzdržujejo skoraj vsi tamkajšnji časopisi in v ka-Jterih razne tetke Klare, go-'spodične Ireno in drugi tolaž-'niki svetujejo obupanim so-'progam, ki so jih poprosile za poraoc, kako naj spet poiščejo izgubljeno srečo. ^ , SevciTMOcmaka radijska postaja na primer vsako nedrijo jzvečer prenaša oddajo, v karteri Je mogoče slišati tudd 'takle dialog-. \ _ Imam totilco skrbi. Ne morem več vzdržati. Moj mož Ve sestaja « sodelavko iz ura->da...«. t Tišina. A nato prijeten motki glas odgovarja: l — Prosim vas, pomirite se. ^Obdržite potrpljenje to upanje.« t Žena razburjeno in negotovo reče: - Hvala, gospod doktor. To je samo ena stran obravnavanja takoimenovane »krize zakona« v Nemca j i. O krizi govorijo sociologi, psihologi, minister zdravja, minister za vprašanja družine in cel polk svetovaveev v zakonskih svetovalnicah in pri raznih drugih ustanovah. -Na milijone zakonov je TazptrsčenTh ali stoji na majavih nogah« — piše časopis >-Bildzcitung-. -Zakonski problemi so vse pogostejši vzrok raznih bolezni« — izjavlja dr. Hane, zdravnica in svetovavka za \-prasa-nja zakona iz Stuttgarta. ■•Nered v povojnih letih je vtisnil svoj pečat tudi na življenje družine«, meni znani sociolog Schclskv. Nemška žena je danes enakopravna; v tovarni, v pisarni, celo za krmilom avtomobila. Toda v trenutku, ko s vrne domov, mora pozabiti dve desetletji socialnega napredka. Da nemške žene poskušajo izvleči svoje može iz zakonske zaspanosti, potrjuje tale podatek: število ubojev zaradi lju- bo.-umnosti r*e je v zadnjih dvajsetih letih štirikrat povečalo. V letu 1959 je bilo izvrstnih 26.287 prestopkov zaradi ljubosumnosti, med katerimi so bili tudi uboji, razbite glave in druge težke poškodbe. Nemčija se je tako povzpela na vrh lestvice ljubosumnih dežel. Prod Italijo in Španijo. Skoraj vsa nemška dekleta se vzgajajo za samostojno življenje. Zakon že zdavnaj ni več edina mogoča kariera. Zato jc prav čudno, da 80 odstotkov nemških študentk izjavlja, da si najbolj želi osnovati družino. Medtem pa se skoraj nobena ne more strinjati s tem. da bi vsak dan prala perilo, brisala prah, pomivala posodo, kuhala. Sociologi, psihologi in-drugi socialni delavci menijo, da bo imela pri tem glavno besedo nova generacija. Generacija, kateri bo popolnoma samo po sebi umevno, da žena in mož enakopravno delata v službi in doma. Generacija, ki bo odrasla s takimi prepričanji, bo imela neprimerno manj problemov v zakonu. -KRIZA ZAKONA« NITI NAJMANJ NE VPLIVA NAl MLADE LJUDI, DA SE NE BI ŽENILI. NEMČIJA PREDNJACI PO ŠTEVILU NENORMALNO MLADIH ZAKO-' NOV. LETNO SKLENEJO OKOLT 18.000 TAKHI ZVE* rt za gnusen zločin Ljubezen med Slobodo Vaeiljević in llijem Živkovicem, ki naj bi bila vzrok umora dveh malčkov, je bila lažna žene izlivajo svoje «... ^ težave v telefonsko 'slušalko, da jih prejme radij-'ska postaja in ta jim odgovar-'$a in tolaži, medtem ko oddaje posluša na milijone ljudi. Za umor dveletne Soežane in triletnega Rad oslava, ki sta se jih Sloboda in Ilija znebila, ker sta menila, da sta nedolžna otroka na poti njuni ljubezni, sta bila zločinca ob- sojena na najtežjo kazen — smrt. Z zgražanjem govorijo vaščani Kasatke in z njimi vat drogi, ki so zvedeli za ta strašen zločin, o presenetljivem odkritju, ki je pojasnilo J5TTRTINDVAJSETLETNI ILIJA JE SELE PRED SMEDEREVSKIM SODIŠČEM UGO-^SOVTL, DA SE JE PREVARAJ O TRIDESETJ^ggl SLOBODI smrt Slobodinine hčerk« in Ilijincga sinčka. Vse, ki so se ndeleževaii sojenja morivcena iz Kasatke, je presenetil njun skoraj neprizadet nastop in mirno pojasnjevanje vzrokov, ki so ju navedli na zločin in samega zločina. Bilo je očitne, da to nI bila po sredi nikakršna daševna neuravnovešenost, ampak le najgrše pobude in egoizem, ki je uspel utopiti vse dobre lastnosti — lastne večni ljadi. Slab oda Vasljevie je biU ke «dras*č poročena, k« je spoznala laja Kivkoviča. Po-redke sta se videvala. Njune prijateljstvo Je kaiulu preraslo svoje ekrire in lansko »o-aaW je Ilija povedal Slobodi, da je ljubi. Vciem sta se pogasio sestajala, telela sta skapus življenje. Vendar pa to nI bil« niti najmanj lahko, saj sta bila oba poročena. Menila sta, da ki se drugače že dalo urediti, le otroka bosta na pati njuni *JimTni sreči. Tako sta nekega večera naredila peklenski načrt. Prvi korak je naredila Sloboda. Lansko poletje, 1. ju- lija, je nesla male Saciano da večje aalakaše v vrtu i a ji toliko časa tiščala glavico v vod«, da se je otrok, ki sa je obupno branil, amiril. Vo-* (cm se je mirno vrnila v kišo in nadaljevala z delom. Ko so se 20 minut po zlo-« , činu vrnili nekateri člani dr«* zine domov, je Sloboda »ne« ' nadoma« oparila, da ni Sr>e-» ' žane. Začele se je nerv?/-*© iskanje etroka po dvorišče vrtu. Sloboda je iz»ledaln »e-v-j lo zaskrbljena. Njen m o-? T>n-« > šan je prvi epazfl Baežanow Se je bila živa, vertthtt Jc na poti v bolnico i?dihnrrn. V tem lasa se je po vasi že začele šušl.jati o ncdov-ljrnJ zvezi Slobode z Rijera. ti. jannarju lete^ je Ih"* ?ivkovtč vpisni v svojo belež-nico »Rade je umrl«. Na isti Kst pa je dodal še nekaj ver« zov narodnih pesmi o ljuhez« ni hi ženi t vi. Tega dne se je Ilija aauicx nil po vodo k 10 m globokeinta vodnjaku strica Jakova. Ko se Je prepričal, da ga nihča ne opazuje, je poklical sinčka ' Radoslava, ga vzdignil in m« (Nadaljevanje sa 10. sićani) ' -msm Poročila poslušajte vsak dan ob S.OS, «., 7., 10., 12., 13., 15., 17„ 22 , 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30. Ob nedeljah pa ob 6.05, 7., 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30. SOBOTA — 4. avgusta _ 8.05 Poštarček v mladinski glasbeni redakciji 8.35 Pisan spored slovenske glasbe 8.55 Počitniško popotovanj- od strani do strani 9.10 Zabavni kaleidoskop 9.45 Poje Slovenski oktet 10.15 Od tod in ondod 11.00 Arije in zaključni prizori Giordanove oper «Andre Chenier« 11.30 Ritmični akordi 12.05 Ansambel Srečka Dražila 12.15 Kmetijski nasveti — Ing. Franc Tadravec: Poskusno pitanje bikov s silažo 12.25 Melodije ob 12.25 13.30 Valček, poloneza in bolero 14.05 Glasbeni omnibus 14.30 Prireditve dneva 14.35 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo 15.20 Napotki za turiste 15.25 Glasbeni omnibus 15.30 Dve Lisztovi 6kladbl 15.40 Trenutek z Volaričem in Kocijančičem 16.00 Vsak dah za vas 17.05 Gremo v kino 17.50 Vaclav Kučera igra pesmi iz Južne Amerike 18.10 Fantazija in groteska 18.30 Nekaj lahke glasbe 18.45 Okno v 6vet 19.05 Glasbene razglednice 20 00 Za prijeten konec tedna 22.15 Oddaja za naše izseljence 23.05 Želimo vam prijetno zabavo NEDELJA - 5. avgusta 2) 00 Kom Hlebi 22.15 Po*n. 23.05 Zaple u*norlMlM Tauberja III. jugoflo- Jazza Bled » v novi teden ITOMBK — 7.Mvgu»lM 51« ! PONEDELJEK - 6. avgusta 8.05 8.20 835 8.55 925 9.40 10.10 11.00 11.30 12.05 12.15 Skladbice Borisa Franka Zabavni orkester Ricar-do Srn?os in ansambel Pepe Jaramilo Trije ansambli iz Beethovnovega -Fidelia« Za mlade radoved lie Samba, mambo, ca!ypso Slavko Mihelčič in Pavle Mer k u Od tod Ln ondod Pol ure s skladateljem Robertom Schuman-nom Zabavna matineja Vaški kvintet s pevci Kmetijski nasveti — Ing. Julija Smole: Problematika pridelovanja sadik za obnovo sadovnjakov 8.00 Mladinska radijska igra — Slepi potnik 8 40 Sergej Prokofjev: »Princeska na grahu« 8.55 G'asbena medigra 9.05 Z zabavno glasbo v novi teden 10.00 Sa pomnite, tovariši ... 10 30 Prrmenadni koncert orkestra RTV Ljubljana 11.30 Polde Majdič: Tahore-nie in letovanla 11.50 Sto taktov za dober tek 12.05 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo 13.30 Za našo vas 14.00 Lueijan Marija Sker- janc: Narodni napevi za soli, zbor in orkester 14.15 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo 15.15 Ob zvokih zabavne glasbe 15.30 Chopin - Liszt - Rah-maninov — Saint — Saens 16.00 Humoreska tega tedna — S počitnic 16 20 Melodije za nedeljsko popoldne 17.05 Športna nedelja 19 05 Glasbene razglednice 20.00 Vaša pesem — vaša melodija 20.50 Športna poročila 12 25 Melodije ob 12.25 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Antonin Dvorak: Godalni kvartet v E-duru 14.00 Glasbeni omnibus 14.30 Prireditve dneva 14.35 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov 15.20 Orkestralne miniature domačih skladateljev 15.40 Literarni sprehod — Spremljanje 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Arija skozi stoletja 18.10 Portreti jugoslovanskih skladateljev zabavne glasbe 18.45 Novo v znanosti 19.05 Glasbene razglednice 20 00 Iz doline v planine 20.45 Kulturna kronika 21.00 Razgledi po sodobni glasbeni literaturi 8.09 Zbori o nali deželi 8.25 Zabavni kaleidoskop 8.55 Počitniško popotovanje od strani do strani 9.10 Suita in divertimento 9.40 Zabavali nas bodo ansambli in solisti iz Celja ' 10.10 Od tod in ondod 11.00 Instrumentalni kvintet iz Celovca izvaja Divertimento 11.15 Melodije za dober tek 11.33 Hcnry Cecil: Obe plat: postave 12.00 Trio Avgusta S.snka 12.15 Kmetiiski nasveti — Dr. Vilko Masten: Virusne bolezni vinske trte ogrožajo naše vinograde 12.25 Melodija ob 12.25 13.30 Dnn:'.o Svara: II. dejanje opere -Slovo od mladosti« 14.00 ftasbenl omnibus 14 TO Prlređftv« dneva 1435 N--i poslušavci česti- taio in popravljajo 15.20 rfekai m-džm-kih narodnih po.smi 15.30 V torek na svidenje IG 00 Vsak dan zt vas 17 05 Pri -dunajskih klasikih« ... 18.10 Dvajset minut ob glasbenem avtomatu 18.30 Poje Komorni zbor Lz Maribora 18.45 S knjižnega trga 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Nocturno in serenada 20.30 Radijska igra: Brankin dnevnik 21.30 Glasba za flavto in harfo 21.45 Portret v miniaturi 22.15 Mendelssohn od sole do tria 23.05 Ce želite - zaplešite! ! SREDA - 8. avgusta j 8.05 Po Slovaškem in Mo-ravskem 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb 9.25 Četrt ure z zabavnim orkestrom RTV Ljubljana I14 3S Olumtpp* V*rđl: Dvo* spevi iz opere »Moć usode« 15.30 Kitara, harfa in orglice 15.40 Poslušajmo KZ RTVL p. v. M'i'.a Skoberneta 1C.00 Vsak dan za vas 17.05 Šoferjem na pot 17.50 Zabavni orkester RTV Ljubljana 18 10 Favn ln njegova flavta 18.45 Ljućski parlament 19.05 Casbene razglednice 20.00 Pojoči mozaik 21.00 Giacomo Puor-ini: Plašč 22.15 Zabavnr zvoki 22.35 Majhna komorna 6oareja 23.05 Zadnji ples pred polnočjo ČETRTEK - 9. avgusta 22.15 Izberite si svojega pevca 23.05 Melodija, ples in jazz 9.40 Zvočni portret skladatelja Vlastimirja Peričića 10.10 Od tod in ondod 11.00 Pihalni orkester LM p. v. Rudolfa Starica 11.15 Človek in zdravje 11.25 Richard Strauss: Zaključni prizor opere »Kavalir z rožo« 11.45 Mali koncert orkestra Tony Leutwiller 12.05 Kmečka godba vam igra 12.15 Kmetijski nasveti — Dr. Franjo Janežič: Varstvo poljščin tudi v avgustu ne more na dopust 12.25 Melodije ob 12.25 13.30 Starodavni plesi 14.00 Glasbeni omnibus 14.30 Prireditve dneva 8.05 Dalmatinske narodne pesmi 8.20 Vedri intermezzo 8.34 Naši umetniki izvajajo 6kladbe Frana Lhotke 8.55 Počitniško popotovanje od strani do 6trani 9.10 Vesele počitnice 9.25 Iz Wagnerjevega Lo- hengrina 10.10 Od tod in ondod 11.00 Tri uverture 11.30 Zabavni kaleidoskop 12.05 Melodije iz Bele krajine 12.15 Kmetijski nasveti - Ing. Milan Simić: Kolo-nizacij.-» in zaščita gozdnih mravelj 12.25 Melodije ob 12.25 13.30 Iz slovenske glasbe nekdaj in danes 14.00 Glasbeni omnibus 14.30 Prireditve dneva 14.35 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo 1520 Zabavna medigra 16.00 Vsak-dan za vas 17.05 Koncert po željah poslušavcev 18.10 50 minut turizma in melodij 19 05 Glasbene razglednice 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 20.45 Ko se oglasi sto piščali hammond orgel 21.00 Večer umetniške besede 21.40 Obraz iz romunske sodobne glasbe 22.15 Posnetki III. jugoslovanskega festivala jazza Bled 62 23.05 Stara in nova glasba 23.45 Melodije za lahko noč PETEK - 10. avgusta n 2BHeary Cectt: Ob« plati po+tnve 12.05 10 minut B -Crn.mj oglarji« 12.15 Kmetijski nasveti — Ing. Lojze Hrček: Proiz/odnja namiznega grozdja 12.75 Melodije ob 1225 13.30 Uvertura, intermezzo in balet 14 00 Glasbeni omnibus 14.30 Prireditve dneva 14.35 V narodnem tonu 15.20 Napotki za turiste 15.25 Glasbena medigra 1530 Aleksander Borodin: Simfonija št. 2 v h-moiu 16.00 Vsak dan za vas 17 05 Solist tega tedna 17.40 Mali plesni koktajl 18.10 Sergej Prokofjev ln opera 18.45 Iz naših kolektivov 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Antonio Vivaldi — Preizkušnja harmonije in invencije 20.15 Tedenski zunanje-politični pregled 20.30 Zbori srbskih in hrvaških romantikov 21.00 Koncert v ritmu 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih 22.15 Vrtiljak vsega — za vsakogar 23.05 Trije mladi slovenski skladatelji Drugi program DRUGI PROGRAM - z t M V pit menih m (ama to amrtl 21.45 Jazz ob 21 43 8RFDA - 8. avgusta 20.00 Koncert mešanega zbora Radiotelevizije Zagreb p. v. Slava Zlatica 21 05 Za vsakogar nekaj ČETRTEK - 9. avgusta 20.00 -Bard izpod Beskidov« 21.00 Šestdeset minut ob lepih melodijah PETEK - 10. avgusta SOBOTA - 4. avgusta 20 00 V soboto zvečer pri ruskih skladateljih 21.15 Jazz na koncertnem odru 22.15 Zaplešite z namd NEDELJA - 5. avgusta 20.00 Izleti v deželo samospevov 20.25 Igrajo majhni in veliki zabavni orkestri 21 00 Igor Stravinski: Simfonija v C-duru 21.30 Nenavadne zgodbe iz znanosti in domišljije 21.45 Jazz ob 21.45 Televizija SOBOTA - 4. avgusta RTV LJubljana 19 00 TV pošta 19.30 Veter - serijski film JTV 20.00 TV dnevnik RTV Zagreb 20.20 Propagandna oddaja RTV Beograd 20.30 S kamero po svetu in domovini 20.50 Dokumentarni film RTV Ljubljana 21.00 Jugoslavija v pesmi i i plesu 12.00 -Očka Haydn« v štirih zasedbah 13 10 Z velikih opernih odrov 14.00 Moderni vokalni ansambli 14.35 Milan Ristič: Sedem bagatel za orkester 15.15 Kako smo snemali nekoč — in kako danes 20.00 Antonin Dvorak: Koncert za klavir in orkester 20.40 Ciklus Mednarodne radijske in televizijske univerze i 21.00 V nedeljo ob devetih zvečer 22.15 Mladi alžirski pianist Desire N'Kaoua v našem studiu 22 54 Scott-Kreisler: V Lotosovi deželi PONEDELJEK - 6. avgusta 8.05 Joan Hammond poje arije iz slovanskih oper 8 30 Zabavni kaleidoskop 8.55 Pionirski tednik 9.25 Ivo Lhotka-Kalinski: Kerempuhova pesem — kantata za soliste, zbor in orkester 9.48 Nekaj narodnih nam zapoje Darinka Rezek 10.10 Od tod ln ondod 11.00 Dopoldne pri VVolfgangu Amadeusu Mozartu 20.00 New-Yorški simfonični orkester dirigira Leonard Bernstein 20.47 Komorni intermezzo 21.00 Rendez-vous z glasbo TOREK - 7. avgusta 20.00 S popevkami po svetu 20.30 Veliki posnetki stoletja 20.50 Georg Friedrich Haen-del: Sonata za oboo in čembalo v c-molu 21.00 Dva prizora iz Ponehiel-lijeve La Gioconde 21.45 Kratki filmi Evrovizija 22 00 Jugoslavija v p-^mi in plesu RTV Ljubljana 23.00 Poštna kočija — serijski film RTV Beograd 23.00 Tretji človek — serijski film NEDELJA - 5. avgusta RTV Beograd 16.55 Prvenstvo posameznikov Jugoslavije v atletiki 20.00 Sedem dni RTV Ljubljana 20.45 Sedmi razred — italijanski celovečerni film RTV Beograd 20.45 Gospodična Julija — švedski celovečerni film irOVfO/l.JtK G. .ivkuhU JTV 20.00 TV dnevnik RTV Beograd 20 20 Tedenski športni pregled RTV Zagreb 20.35 Ekran na ekranu /f.avaaete - SKVKIJA TOREK - 7. avgusta RTV Ljubljana 17.00 Kolesarska dirka po Jugoslaviji SREDA — 8. avgusta avgust. ita1L]an*ko-ipan*kl film 8CANO BOA - 5. avgusta Jugoslovanski film DR -9. avgusta ameriški barvni CS film SMER SEVER - SE-VEROZAPAD. Koroška Bela 4. avgusta madžarski film' [GABOR IN LEILA - 5. avgusta ameriški barv. CS film OBSEDENA ŽENA - 6. avgusta ruski barvni CS film DEKLIŠKA POMLAD. Kropa 4. avgusta nemški CS film LJUBEZEN IN SPLETKE ob 20. uri — 5. avgusta ameriški barv. film NAJVEČJA PREDSTAVA NA SVETU ob 16. in 20. uri — 9. avgusta ruski barvni film RODITELJSKI DOM ob 20. uri. RTV Beograd 19.45 Loto in športna prognoza JTV 20.00 TV dnevnik RTV Beograd 20.20 Propagandna oddaja 20.30 Noči v vinogradih — zabavno glasbena oddaja Četrtek — 9. avgusta JTV 20.00 TV dnevnik RTV Ljubljana 20.20 Interpol — serijski film RTV Beograd 20.20 PoStna kočija — serijski film RTV Ljubljana 20 50 TV obzornik 21.20 Z domačimi napevi v poletni večer PETEK - 10. avgusta JTV 20.00 TV dnevnik RTV Zagreb 20.20 Dokumentarni film 20.35 Propagandna oddaja RTV Beograd 20.45 Prijateljice noči — francoski celovečerni film Jesenice -RADIO« 4. do 6. avgusta amer. barvni CS film SMER SEVER - SE-VEROZAPAD — 7. avgusta ameriški barvni film PRIJATELJ JOE - 8. avgusta madžarski film GABOR IN LEILA - 9. avgusta ameriški barvni film JAHALI SO NA ZAPAD. Jesenice -PLAVZ« 4 do 5. avgusta ruski barvni CS film DEKLIŠKA POMLAD - 6. do 7. avgusta ameriški barvni CS film SMER SEVER - SEVERO-ZAPAD - 8. avgusta - ameriški barvni film PRIJATELJ JOE. Žirovnica 4. avgusta jugoslovanski film DR — 5. avgusta italijansko-španski film SCANO BOA -8. avgusta ruski barvni CS film DEKLIŠKA POMLAD, Onlfr Ameriški fUm POSTNA KOČIJA ob 10. in 18. uri, ital. film TV-X (MINA V RITMU) ob 18. in 20. uri. Storile Italijanski film TV-X {MINA V RITMU) ob 10. Ln 16. uri, ameriški film POSTNA KOČIJA ob 14 uri. amer. barv. VV film MOBY DICK ob 18.15 uri in 20.30 uri. Svoboda Sovjetski barvni film HAJ-DUSKA KRI ob 16 in 18 uri, ameriški film POSTNA KOČIJA ob 20. uri. Cerklje Krvavec Ameriški barvni CS film NEZNANEC JE PRIŠEL ob 17. in 19. uri. N?kIo Ameriški barvni CS film ZAKON PRERIJE ob 18 uri. 9. avgusta — CtLimtMM Center Francoski film DANIELA ob 18. ln 20. uri. Storži* Ameriški barvni film MESTECE PEYTON ob 10., la in 20 15 url. Letni kino Partizan Ameriški film V STAREM KOLO! I ADU ob 20.30 uri. 10. avgusta - PETEK Center Francoski film DANIELA ob j 18. in 20. uri. Storži* Ameriški film ZNAK ZO-ROA ob 10., 18. in 20.15 uri. Letni kino Partizan Ameriški film V STAREM KOLORADU ob 20.30 uri. 6. avgusta - PONEDELJEK f enter I Premiera poljskega filma j SLOVESA ob 18. in 20. uri. A II. MIK A Jesenice - Jutri ot> 10. url bo na igrišču pod Mežakljo atletski dvoboj med člani ASKO iz Beljaka in atl-tsko-ra kluba Jesenice. SAH Jesenice — V šahovskem domu se bo danes in jutri ter ves naslednji teden nadalje* valo državno šahovsko prvenr* sivo za posameznice. I Turistični formator Radovljica 4. avgusta francoski film FRANCOZINJA IN LJUBEZEN ob 20. uri - 5. avgusta francoski film FRANCOZINJA IN LJUBEZEN ob 18. j Storži* uri — 5. avgusta Jugoslovan- Ameriški barv. film HOLLY-ski zabavni film MEDALJON ,WOOD ALI PROPAD ob 10., S TREMI SRCI ob 16.00 in|18. in 20.15 uri. 20.30 - 7. avgusta an«lešk Letni ktno Partizan film LIGA GENTLEMANOV t Francoski film DANIELA ob ob 20. uri — 8. avgusta an«!le- ' 20 30 uri. ski film LIGA GETLEMA- j NOV ob 18. in 20. uri. 7. avgusta - TOCEK Center .Pol!6ki film SLOVESA ob 18 4. avgusta ameriški film MO- in 20. uri. DRI ANGEL ob 18.30 in 20 30 storiie - 5. avgusta ameriški film-1 ArneriSW barvrn mm L1NI-ANGEL ob 18.30 in . JA ZA TUScOM ob 10., 18. 5. avgusta matineja , 20.15 uri. filma RDEČE JADRO ob 9.30 — 7. avgusta jugoslovanski film VELIKA TURNEJA ob 20 30 — 8. avgusta jugoslo- Skofja Loka -SORA« MODRI 20.30 - Letni kino Partizan Francoski film DANIELA 20.30 uri. ob NAMIZNI TENIS Kranj — Danes ob 8. uri se bo v Delavskem domu pričel mednarodni namiznoteniški turnir za pokal Kranja, nadaljeval pa se bo jutri ob isti uri. , ATLETIKA Kranj — Danes ob 18. uri bo po mestnih ulicah t radi- j cionalni poulični tek v poča- | stitek občinskega praznika. PLAVANJE Kranj - Jutri ob 19.30 bo na mestnem kopališču dvoboj zvezne plavalne lige med domačim Triglavom in Ljubljano. VATERPOLO Kranj — Jutri zvečer bo po plavalnem sporedu prvenstvena tekma IL zvezne va- vanski film VELIKA TURNEJA ob 18.30 Ln 20.30 - 9. avgusta poljski film ROMEO, JULIJA IN LANA .ob 20.30. Duplica 4 avgusta madžarski 8. avgusta - SREDA Center Francoski film DANIELA 18. in 20. uri. LEILA IN GABOR ob 20. uri — 5. avgusta madžarski film LEILA IN GABOR ob 15. in 17. in 19. uri — 8. avgusta jugoslovanski film REKA SMRTI ob 18. uri — 9. avgusta Jugoslovanski film REKA SMRTI ob 20. uri. 4. avgusta - SOBOTA Center Ameriški film POSTNA KOČIJA ob 18. in 20. uri, premiera franc. filma DANIELA ob 22. uri. Storžič Ameriški barv. W film MO-BY DICK ob 10., 18. in 20.15. Letni kino Partizan Sovjetski barvni film HAJ-DUSKA KRI ob 20.30 uri. Svoboda Italijanski film TV-X (MINA V RITMU) ob 20. uri. Cerklje Krvavec Ameriški barvni CS film NEZNANEC JE PRIŠEL ob 20.30 uri. Naklo Ameriški barvni CS film ZAKON PRERIJE ob 20. uri. Storži* film 1 Angleški barvni filrn, NE- { KRANJ Hotel Evropa — Danes iri i jutri so v hotelu zasedena! vsa ležišča. Hotel Jelen — Tu Je proM stih še 10 ležišč. V privatnih turističnih se« bah, ki jih oddaja turistična, agencija IZLETNIK (telefooJ 20-22), je na razpolago 8 ležišč. Dom na Jošto — V njem! lahko prenočuje 28 izletnikov* Dom na Krvavcu — V tej prijetni postojanki, do katera se lahko pripeljete z žičnico« je prostih še 42 ležišč. Dom na Jezerskem — Do 10. avgusta je tu vse zasedeno, za kasneje pa je nekaj ležišč Se nerezerviranih. V sobotah in nedeljah igra T domu plesna glasba. 1 Vse privatne turistične sobe • na Jezerskem so trenutno za« sedene. Rezervirati jih bo 'moč spet od 10. avgusta ; dalje. Češka koča - Ta ima neza-i terpolske Hge med Ljubljano ' aedenih še 30 ležišč. in Triglavom. KOŠARKA Jesenice — Danes ob 18. uri se bo na igrišču pod Mežakljo pričel mednarodni košarkarski turnir moških ekip, na PRIČAKOVANA LJUBEZEN j katerem sodelujejo ASKO iz Beljaka, Benal iz Trsta, Nanos iz Postojne in domače ob 10., 18. in 20.15 uri. Letni kino Partizan Ameriški barvni film DICK ob 20.30 uri. Svoboda Ameriški KOT film V ,TT ob 20. Jesenice. Nadaljevanje tur-MOBY njrja bo jutri ob 9. uri. KEGLJANJE Jesenice — Jutri ob 9. uri STAREM 1 bo na jeseniškem kegljišču uri. 1 turnir v kegljnnju. Gostišč? grad Hrib Pred« dvor — Do 10. avgusta je T gostišču vse zasedeno. Na mestnem kopališču ja temperatura vode 23 stopinj Celzija, zraka pa okrog 27 stopinj. Od 1. do 8. avgusta je *i Kranju turistični teden. Jutri ob 17. uri bo na igrišču Mladosti tradicionalna nogomet* na tekma DEBELI : SUHI. — V tem tednu bodo ocenjevali tudi najlepše okrašene hiša Kra n ja. Osrednji dogodek na Jesenicah je sedaj šahovsko državno prvenstvo za ženske, ki se ga udeležuje 16 najboljših naših igravk. Na sliki vidimo igralno dvorano. V ospredju je K ran j čanka Lojzka Pongrac, v. igri z mojstrico Nagvjevo. Kot vemo je Pongračeva partijo odločila v svojo korist. (Foto: F. Perdan) 6 7 mm • i)Ki/i\\ a moiv\ i>o\t • nu\/i\\ • moda dom • nRi>M\\ • \um\noM • DRUHINA • MODA Razšminkavanje Ce si šminkalo in pudraie obraz veste same, kako važno Je, da si kožo pred spanjem temeljilo očistile. Najprej si odstranite z vato, ki ste jo pomočile v rožno olje ali ste dale nanjo malo kreme, ruš za trepalnice. Nato si skrbno obrišite ustnice. Najbolje se šminka odstrani z mastno kremo. Ali si boste s kremo čistile obraz ali s čistilno vodo, od-vioi od vrste vaše kože. Drogerije vam nudijo kar lepo vrsto raznih domačih in uvoženih krem, čistilnega mleka, in vodo. Ce si pa želite same sestaviti, sd oglejte naslednje recepte: RAZSMINKOVALNA SREDSTVA ZA SUHO KOZO Olivno, rici novo. parafinsko ln mandeljnovo olje zmešajte v enakih delih. Lahko si tudi pripravite iz: olivnega olja — 6 žlic lanolina — 1 žlice glicerina — 1 žlička rožne vode — toaletno milo nastrgano (1 žlica). MOŠKA ŠPORTNA SRAJCA S SALOM OKOLI VRATU JE MODNI KRIK SOSEDNE ITALIJE. PRIMERNA JE ZA VROČE POLETNE VEČERE Mali nasveti 0 ROZINE, U smo jih predolgo hranili se izsnše. Spet postanejo mehke, če jih za nekaj časa zapremo t tesno se zapirajoče pločevinasta škatlo. $) ROBOVE, ki nastanejo, če madež čistimo z bencinom, lahko preprečimo. Mesto, ki smo ga čistili, še vlažnega preli kamo. {* MADEŽE medn izperemo s toplo vodo, ki ji dodamo malo sode. RAZSMINKOVALNA SREDSTVA ZA NORMALNO KOZO Mandeljnovo olje 6 žlic, kakavovo maslo — 1 žlička, beli vosek — pol žličke, rož-n.i olja_ — 1 žlička, toaletno milo nastrgano — pol žličke. Te razšminkovalnc kreme uporabljamo tako, da si jo temeljito utremo v kožo, pri tem pazimo, da si kožo preveč ne razvlečemo. Potem pomočimo kosmič vate v rožno vodo (čistilno vodo) in zbrišemo z njo kožo. Kremi je priporočljivo, da dodamo malo lavendlove esence, zato da bolje disi. Namesto rožno vodo lahko uporabite: knmarično mleko, ki si ga takole pripravite: 1 deciliter kolonjske vode, pol decilitra rožne vode, pol decilitra k\imaričnega soka, 1 žličko limoninega soka. Ali pa boljakovo raztopino: Barve med seboj Pri barvah. U ai jih izberemo v naših oblačilih in detajlih moramo upoštevati njihovo skladnost med seboj in velikost površine, ki jo zavzemajo. Pazite na osnovno pravilo: čim večja je površina, tem manj močna naj bo barva. Cim manjša je površina, tem bolj je lahko barvni ton odločen. Tako npr. k olivno zelenemu kostimu lahko nosite rdeč šal in kombinacija bo privlačna. Ce pa zraven obu-jete še rdeče čevlje, rdeč klobuk in celo še rdeče rokavice je s vse eleganco konec. Kajti uničeno je barvno ravnotežje. Površina rdeče barve bi bila skoraj enaka zeleni in to je napačno. Tako strupene zelen pulover lepo pristoji k črnemu krilu. Ista zelena na vsej obleki bi učinkovala zelo upadajoče in cenene, V vaši garderobi naj bo vedno neka vodilna barva. Po možnosti ne preostra. — Prav umirjeni toni oblek nudijo velike možnosti spremembam. Z raznimi živahnejšimi detajli dosežemo velik učinek. Sivo obleko si lahko poži vimo z zelenim, rumenim rdečim pasom ali rutko sli dlje se ne naveličamo umirjene obleke, kot pa obleke z ekstravagantnim vzorcem aH barvo. trije beljaki, 40-odstotni alkohol 1 liter, eok poi limone. RAZSMINKOVALNA SREDSTVA /A MASTNO KOZO Lahko uporabljamo milo. — Najprej si dobro spenimo roke in si s to peno očistimo oLraz. Seveda naj bo milo dobro. Nato si kožo oplakni-mo z mlačno vodo, v katero smo dodalo malce boraksa. Pri negi ne smemo pozabiti na vrat in z njim mačehovsko ravnati. Prav tako temeljito kot srno očistile obraz, si očistimo tudi vrat. IZ USNJA LN VELURJA NAREJENO ŠPORTNO OBLAČILO JE PRAV ČEDNO. KATERA LJUBI ŠPORTNA OBLAČILA SE BO MORIJA ODLOČILA ZANJ RECEPT Obložene sardine Sardine obložite s koščki limone, ob strani dodajte kuhane sesekljane rumenjake, na drugi strani prav tako sesekljane beljake. Dodajte še vejice peteršilja in vsak gost bo vesel okusno pripravljenih oljnih sardin. Pranje otroške opreme Pranje plenic ni enostavno, čeprav marsikatere mlade matere mislijo prav nasprotno. Te navadno vržejo plenice v posodo z vodo in nato natrosijo vanjo še pralni prašek. Tako pranje ni pravilno. Predvsem morama, ločiti plenice, ki sO umazane le od urina in tiste, ki so umazan« tudi od blata. Samo mokre plenice takoj po previjanju vržemo v vedro z vodo, v kateri smo že prej raztopili pralni prašek. Ko se nam naberejo plenice od nekajkratnega previjanja jih zmerne amo in speremo v topli in nato še v hladni vodi. Plenice — umazane od blata* peremo prav tako kot prvej le da jih tudi prekuhamo. Seveda to velja le za zdravega otroka in doma. V porodnišnicah prekuhavajo in dez-infecirajo vse plenice. Tudi pravilno sušenje Je pomembno. Najbolje bi bilo, da bi se plenice vedno sušna na soncu, ker jih sonce najbolje razkuži. Razumljivo pa je, da so prašna dvorišča in mesta ob avtomobilskih cestah zaradi dviganja prahu, neprimerna. Ker pa ima vsaka mati drugačne pogoje v svojem domu, mora biti iskanje primernega prostora za sušenje pač prepuščeno njeni iznajdljivosti. Ko so plenice suhe, jih prepolovimo in odnesemo v stanovanje. V sobi ali kuhinji zložimo plenice m jih z likalnikem samo sti.-nemo ali pa vse skupaj obteahuo. Ce plenice likamo, je to bolje storiti tako, da likamo s topo stranjo likalnika naprej, ker konica llkalnika pri najmanjši nepazljivosti lahko tkanino preluknja. Ko so plenice zlikane, jih je potrebno takoj shraniti v omaro ali na drugo primemo mesto. Ce eo bile plenice sušene ob cesti al: na prasnem dvorišču' - je likanje z vročim likalni-' kom obvezno. OTMAK ZVPAN&C SKREGAM DRUŽINA V PULJU Deveta jugoslovanska filmska revija presenečenj in razočaranj Vvlaku, ki je z znano hi- še za najboljše areneke kam- še razpoloženi kot slovenski trostjo jugoslovanskih ne. Dokaz, da imajo stalni in filmski delavci so Zagrebča- železnic puščal za sabo poletni prebivavci Pulja fc- ni, ki so na listi izbranih fil- potemnele železniške prago- stival radi, je torej na dlani, mov našli le svojo ►►Abecedo ve na progi proti Pulju, sem Da so pa ti obiskovavci ne- 6trahu«. - »Senco slave* je pred tedni spoznala prijazne- zanesljivi a zelo energični menda pogubila le slaba apa- ga starega Bohinjca. Pove ocenjevavci - pripravljeni v ratura v kinu, kjer je žirija mi, da že od mladih nog živi isti mah žvižgati in ploskati, gledala film. Režiser Veljko v Pulju. je pa tudi zelo pomembna Bulajić se jezi, ker so nje- »Greste tja zaradi festiva- ugotovitev. la?« »Nc, prezgodaj je še,« odvrnem. v Letos ne bo slovenskih filmov.« Hudo se razžalosti, zato čakam, kdaj bom v njegovih sivih očeh opazila kapljico žalosti. Pa si oglejmo še nekaj utrinkov festivalskega ognjemeta. NESREČNI STOTI FILM govo ►.Kozaro« namenili za predvajanje zadnji večer. — Bosanci so nezadovoljni tudi zaradi tega, ker njihov film -Krst Rakoc« ni prišel v uradno konkurenco. Olivera Včasih je bila navada, da Marković, ki je bila letos kar So filmi na festivalu do- štirikrat v areni, je še od živeli premiero. Sedaj ni prejšnjih let nezadovoljna s vodno tako. ►•Družinski tod- puljskimi kritiki, ker so sla- nik« je videl že dobršen del bo ocenili njeno vlogo v fil- Jugoslavije. Po lanskoletni mu ►•Sibirska lady Macbeth«. zmagi slovenskega filma v Ce le more jim pokaže po- Pulju, je letos ►•Družinski hvalna nanenja tujih kriti- tedndk« ostal edini uradni kov. Tako nekako jo razpolo- prodstavnik naše republike, žen tudi Ljubiša Samardjićiz »Kadar je festival, Imam Dodeljeno mu je bilo častno filma -Nadštevilna-. Se ne- Film polno stanovanje sorodnikov, stoto mesto. Večer, ko bi Od vsepovsod pridejo, da vi- ar«^ predvajali stoti fcsti-dijo nov« jugoslovanske al- film - seveda šteto od mem prvega festivala naprej — (Le zakaj tako derejo sku- w bil posebno svečan, paj, saj se tudi pri predeta- Pa je bil prav posebno pora-vafa naših najboljših filmov »»■ nekakšne zmede ▼ kinematografih nihče ne 80 kinoprojektorja tepe za karte.) ""J kopijo fUma brez srbo- »So nekaj govorili, da bi hrvatskih podnaslovov m tabu festival raje na Bledu. ko mno«c g^vce, ki ne ra-Kam bi pa tam dali toliko ^ga„^^f' ljudi. To ne bi bilo dobro...« Res je, Pula ima areno, ka je pripravljena pričakala le- vili ob živce. Medtem, ko se kaj bi jih našli v tej fckupini. TRI ZGODBE TREH MLADENICEV Kaplja, vode, bojevniki« je menda najzanimivejši film letošnjega Pulja. — Naredili so ga trije mladi Beograjčani — člani filmskega kluba. — »Sutjeska—film, mlado bosansko podjetje, jim je dalo trak in posodilo ka- . _ _j*__... . mero. Mladi amaterji so za ta je en del potrudil m sledil tl. ,., J ._ film našli veliko novega (pr- eti valske dni in se ni izmuznila v druge (važnejše) turistične namene kot najboljša puljska hotela. V tej areni se lahko nagnete skoraj 10 tisoč Ljudi. Velika veča na teh ljudi, ki ne spada med goste festivala, med novinarje ali med znance in sorodnike »festivalskih« ljudi, se je pri- dogajanju na orjaškem platnu, je drugi zapuščal svoja mesta, žvižgal, vpil in metal celo kamenje. Vse iz prote- . sta. Čeprav je bil drugi del ku^ za m prot. med samim va zgodba Kaplje se na primer odvija skoraz brez dialoga) in izzvali žolčne dis- filma že ustrezno podnaslov-Ijen, to večera ni rešilo. NEZADOVOLJNEZI ezadovol jnežev iz te velike vedno nekoliko skregane jugoslovanske fiim-pravljena na žive in mrtve ske družine, je letos v Pulju ogiba običajnih izraznih boriti za vstopnice in pozneje spet precej. Se nekokko slab- stev predvajanjem filma pa so občinstvo do tolikšne mere razdražili, da je film popolnoma izžvižgalo. Po krivici. Mogoče je za povprečnega gledavca film samo nekoliko pretežko razumljiv, saj se iz- DOMACl FILM -MEDALJON S TREMI SRCI« NA PULJSKEM FILMSKEM FESTI-, VALU NI NALETEL NA TAKSEN ODMEV, KOT SO USTVARJAVCI TEGA FILMSKEGA DELA PRIČAKOVALI ; JACQUES CHARRIER, MLADI FRANCOSKI FILMSKI IGRAVEC IN ZAKONSKI MOZ BRIGITTE BARDOT. S KATERO SE BO PO ŠTIRIH LETIH LOČENEGA ŽIVLJENJA V TEH DNEH SODNIJS KO RAZVEZAL, JE KONC NO NAŠEL -MOČNEJŠO LJUBEZEN«. TO JE LEPA NEMKA, S KATERO PREŽIVLJA VEČERE V NOČNIH LOKALIH POD MONTMARTROM llovo doma... -SUTJESKA« veliko snema Podjetje za proizvodnjo kratkometražnih in dokumentarnih filmov -Sutjeska film« obstoja šele dve leti. Vendar pa ima za sabo že več kot 40 filmov, ki so ji že prinesli ugled enega najboljših izdelovavcev filmov te vrste pri nas. Podjetje pa je osvojilo tudi nekaj vidnih priznanj v tujini. Tako je film -Hagada« prodan v ZDA, Izrael, Italijo in Anglijo. Pred kratkim je podjetje uredilo še studij za risani film, ki bo kmalu začel izdelovati risane filme., največ pod vplivom znane -zagrebške šole«. Studio sa snemanje lutkovnih filmov bo do konca leta pripravil tri nove filme. Zanimiva je zgodbica za film »Izložba«. To je zgodba o fotografski delavnici. Glavni junak je fotografija mornarja — Don Juana, ki kljub mnogim ljubezenskim prigodam ostane sam. <*. uooo na lu'n'in JAPONCI ODPIRAJO FILMSKA VRATA Japonska je največji proizvajavec filmov in ima tudi največ kinoobiskovavcev — okoli milijardo na leto. Do nedavnega japonskemu filmu ni bilo potrebno, da bi odhajal v druge države, prav tako pa so bili poskusi za uvoz tujih filmov tudi zelo majhni. Od 7000 japonskih kinematografov jih je le manj kot 2000 tu pa tam prikazovalo tudi tuje filme. V zadnjem času pa je v tem opaziti velike spremembe. Vedno večje število televizijskih sprejemnikov je zelo ogrozilo japonsko kinematografijo. Samo v lanskem letu si je ogledalo filme 200 tisoč obiskovaveev manj kot v prejšnjih letih kar je bilo znamenje, da ej treba nekaj ukreniti. Kinematografska podjetja se dobro zavedajo, da lahko znova pritegnejo izneverjene gledavce le tako, da kar se da popestrijo repertoar. To pa lahko storijo le s tujimi filmi. V lanskem letu so bile oja-čene tudi naše filmske zveze z Japonsko. Največji uspeh je doživel naš film -Dolina miru«. Jacfc inney: s. _......_..................... 28 V sobo je stopil moSti. Pod pazduho je nosil platneno vročico - spoznal sem jo, bila je naša. -Tako.« je dejal in 6topil 6 smehljajoč.m sc obrazom proti moškemu pri oknu. -Tukaj je.« Izročil je vrečico velikemu moškemu v lepi obleki in radovedno obstal. -Hvala,« je dejal visoki mož in vzel vrečico, ne da bi mu odgovoril na izrečeno vprašanje, potem pa stopil k mizi m odvezal vrvico. »Želel bi, da bi vedeli,« nam je dejal, ko jo obstal pri mizi, »kakšni bedaki ste pravzaprav. Moža ste preslepili 6 svojim vozičkom, verjel je, da je r.ckdo v njem, čemu tudi ne? V blagajniški sobi Haroldovega kluba leži denar kar na neobeljenih borovih policah, kaj? Takšna stvar dela človeku skomine.« Zasmejal se je. »Nekateri sicer radi pripovedujejo, da je v tisti 6obi velika blagajna, zavarovana proti roparskim poskusom. Ničesar nimam proti takšnemu govorjenju, toda ... Ljudje 6tore marsikaj čudnega. Možakar iz kluba je mislil, da ga utegne oni v vozičku ustreliti, bal se je in napolnil vašo vročico. Mislite, da v Haroldovem klubu priteka samo denar? Prav imate, toda, kaj menite, v kakšni obliki? V bankovcih? Teh ni toliko, kolikor mislite, kajti v klubu jemljejo tisoče in tisoče čekov, vi prekleti bedaki! Se več kakor v bankah! Oni z vozičkom je stal tako, da je kazal vozilu hrbet in nad polico napolnil vrečico, toda s temle,- in stresel je vsebino na mizo. Papir Je zašuštel in videl sem same zelene, bele, rjave in rumene čeke.« Tole ste ukradli! Tole vam je dal!« Visoki mož je zmajal z glavo. -Težko je reči, čemu je to storil, toda ljudje počenjajo včasih čudne revi. Ceki vam ne bi mogli koristiti, to je res. Toda za Haroidov klub pomenijo denar, če pa jih ni mogoče vnovčiti, so brez vrednosti. Kakorkoli že — tukaj so in oglejte si jih, fantje!« Pokazal je z roko na kup papirja: -Tole je ono, zaradi česar se je vse pripetilo.« XXVII. Nekaj dolgih trenutkov je stal, medtem ko smo bolščali v kup nerabnega, bedastega papirja. Potem ga je pričel trpati nazaj v vrečko. »Samokresov niste uporabljali,« je dejal zamišljeno kakor da govori sam s seboj. -Vsaj. pravih ne; našli smo le vaš samokres, igračo na slepe naboje. Čigava zamisel je bila, da ne bost« uporabljali samokretsa?« Sprva nihče ni odgovoril, potem pa sem dejal: »Njegova, Jerrvjeva « Jerrv je divgnil pogled in skomignil z rameni. »Vsi smo tako sklenili«., je dejal. Nikomur niemo hoteli storiti hudega.« »Prav.« je prikimal visoki mož. »To mi je všeč. Sovražim mesarico, ki se igrajo s samokresi. U pihnejo človeka za prazen nič, ker se jim pač tako zahoče. Vi niste imeli samokresov,« je ponovil z milejšim glasom,« ker ste tako že poprej sklenili. Všeč mi je tako, prav.« Zbiral je dalje čeke v platneno vrečico in potem tiho dejal: »Haroidov klub vas ne namerava tožiti. Ne bi jim bilo sicer všeč, če bi vam uspelo, všeč pa jim tudi ne bi bilo, če bi vsaj na pol uspeli. Uprava kluba noče, da bi o zadevi razpravljali v javnosti in se razpihovali o njej pred sodiščem. Nihče v mestu ne ve točno, kaj ste pravzaprav storili — čeprav odvetniki že dan in pol stikajo za to stvarjo. Za vas bi bil to brezvredni papir,- in pokimal je na vrečico v svojih rokah. »In vprašanje je, če ste ga sploh ukradli ali to samo poskušali. Jaz nikoli ne pozabljam na okoliščine. Obramba bi se lahko močno opirala na dejstva. In - mar je bil to oborožen roparski napad? Ne, ni bil.« Odkimal je. »Lahko bi vas sicer zašili, kajpada Obsodili bi vas, toda za kako dolgo? Tega nihče ne more povedati.« »Pustiti želijo zadevo vnemar,« j« dejal in nas po vrsti pogledal. »N« zato, ker želi uprava kluba ali kdorkoli izmed nas usmiljenje do vas. Oni Iz kluba namreč nočejo, da bi časopisi pisali in ljudje govorili cele tedne o tej stvari, medtem ko bi vi čepeli v zaporu in čakali sodbo. Utegnilo bi sa zgoditi, da bi še komu drugemu padla v glavo kakšna podobna zamisel, kajti vselej se najdejo ljudje, ki menijo, da lahko uspejo, če so izognejo na- pakam drugih.« Strmel je v nas in zamišljeno kimal z glavo. »To, kar bom storiL, je posledica posebnih razlogov, predvsem tega, da niste imeli samokresov. Vrag naj vzame vse,« in nenadoma je bil vtedti radoveden, -saj vendar nikogar niste nameravali ubiti!« Skomignil je z rameni. »Kakorkoli le, ujeli «no vas, pred sodišče pa vas ne bomo postavili, to ne sodi v naš delokrog.« Dvignil je roko in nam pokimal s kazalcem. »Toda vedite, da ste sodišču ušli le za las. Pri vašem načrtu ste bili pa slabe sreče. Toda ta vaša slaba 6reča vas je rešila. Davjset let v zaporu, če jih imate zdaj šele devetnajst ali osemnajst, niso mačje solzo. Srečo imate, čeprav tega ne zaslužite,« in vrnil je platneno vrečico moškemu, ki jo je prinos* 1, potem pa se znova obrnil proti nam. »Nihče si ne želi, da bi še postopali tod okrog,« je dejal brez poudarka. Poberite se k vragu iz mosta in zahvalite se bogu za vsako stopinjo, ki jo boste napravili. -Obrnil so je na petah in odšel iz sobe. Moški z vrečico se je še enkrat ozrl na nas. se tudi obrnil in Odšel za njim. Oba detektiva sta sedela dalje, čakala in nas gledala. Premišljevali smo, kaj nam je visoki moški pravkar povedal in kaj bo sledilo. Potem smo se drug za drurrim ozrli na detektiva. Mlajši se je zavalil v naslonjač, utrujeno privzdignil roko in s palcem pokr.z»l proti vratom, ne da bi spremenil izraz na obrazu. Vstali smo — jaz sem se ?.e spotaknil — in odšli. Edina stvar o kateri sem razmišljal, je bila, kako priti čimprej k Tini. Se istega večera smo Jerrvv Guy, Tina in jaz odleteli z letalom domov. Jerrv Je vnovčil ček in nam posodil denar. Vedel sem, da bi bilo potovanje z avtobusom ali vlakom cenejše, toda letalo je hitrejše in želel sem potovati z njim. Želel sem se čimprej vrniti domov in stran iz tega kraja. Ne vem, kam :n kako je odSel Brick. Jorry in Cuy mi nista povedala in nikdar več ga nisem videl. Sedeli smo v temi na klopi v javnem parku, kjer smo lahko videli postajališče avtobusa letrl.ke dru--.be. Ta Je vozil izpred hotela Riverside. Nismo mnogo govorili, toda med nami je bilo čutiti nekakšno napetost. Tu in tam je kdo izmed nas vzdihnil, zmajal z glavo in dejal -Ljubi bog!« ali kaj podobnoga, ostali pa .--mo lahno prikimali v znak soglasja. Sedeli sno, čakali smo na avtobus za letališče, opazovali ljudi in avtomobile na ulici ter sredi nol-ne teme uživali prijeten občutek f v o bode. Nenadoma je Jerrv zinil, kakor da bi glasno pomislil: -Prav! Kaj lahko sklepamo po vsem, kar se je zgodilo?« Guy je skomignil z rameni. -Kriminal se ne izplača,« je dejal. -In — denar ni vise na svetu. Drugega ne vem.« Razmišljul sem o vsem, vendar n sem imel kaj pripomniti. Nisem mogel ugovrjati ali ponavljati njegovih besed, vem le to, da sem bil precej ravnodušen. Morda šele zdaj vem, kaj je važno m kaj ni ter čemu ee splača živeti. Toda takrat, v temi, nisem bil prepričan kaj je prav in tako sem le skomignil z rameni. Morda zveni nesmiselno ln se komu zdi neverjetno ter narjeno. toda tako je bilo, kajti Reno ni veliko mesto, sedeli pa smo celo uro. Vsekakor je medtem, ko smo strmeli na ulico, pripeljal nenadoma mimo oklopnjak za prevažanje denarja. Vsi smo se zazrli vanj in ga spremljali s pogledi, dokler m zavil za Mapesov hotel. Tedaj se je s skrajnega konca klopi obrnil k nam Guy in se zarezal: »Veste kaj, imam veliko idejo!« Vsi amo s« pričeli krohota:;. Sedeli smo in se tresli v tihem smehu, napetost med nami je popustila in zdaj vem, da smo bili vsi skupaj srečni, ker živimo m smo prvič po dolgih tednih zadovoljni in resnično svobodni. Zatem je pred hotel Riverside pripeljal bel letališki avtobus in vsi smo vstopilL Sedel sem, prijel Trno za roko in »daj vem, kaj Je važno in čemu moram živeti — na njenem prstu sem začutil prstan, trden, resničen ln topol prstan. Moja roka je zdrsela preko njene in zdrveli smo preko travnika. ' KONEC Smrt za gnusen zločin (Nadaljevanje s 5 strani) zaklicali »Poglej, kako je rlo-boko!« Ni pričakal odgovora, ampak ga je hitro vrgel v vodnjak. Kmalu za tem je Dija spodil ženo, k njemu pa ae je prrsfHU Sloboda. Tedaj se je klobčič začel odmotavati. Organi tajništva za notranje zadeve so začeli s preiskavo. Ilija m Sloboda sta kmalu priznala zločina. Medtem ko se mnoge Slo-bodinine izjave na sodišča potrdile domnevo, da Ji ni bilo žal, da je tako nizkotno umorila svojo hčerkico, se je Dija dejanja kesal m obžaloval ljubljenega otroka. Sele pred sodiščem je Zivkovič spoznal, da ga Sloboda ni ljubila tako kot mu je zatrjevala. Sodnik Rankovie: »Si imela rada Inja?« Sloboda: »Taka - srednje.« Sodnik: »Kate — srednje?« Sloboda: »Ne hi me bilo konec brei njega.« Pri tem se je nasmehnila. Ko je javni tožilec zahteval smrtno kazen, sta okrutna ljubimca prvič prebledela. Izgleda, da sta se šele sedaj dodobra zavedla svojih groznih prestopkov. Pomanjkanje morale, socialnosti in skrbi za lastne otroke, ki je vedno pripravljena za otrok« kaj žrtvovati, ju je izkOadOe iz človeške Cesta talcev in maščevanja Nadaljevanje s 3. strani srečno pribežai iz Sinja domov. Brat Janez, ki je pozneje padel, pa je bd. že v partizanih. Franc se je ta dan umival, ko Je zaslišal prve strele Odločil se je, da gre partizanom pomagat. V nemški uniformi je stekel po njivi do partizanskih »joiožajev. Bitka je bila že RcVčana in Nemci poraženi, ko je pritekel pod puškino cev svojega brata. Ta je pomeril puško in nameraval ustreliti, mislič, da se je nekje pojavil še en Nemec. Toda v tem trenutku ja brat zavpil. Ne streljaj! Brat je spoznal glas in odvrgel puško. Za kratek čas sta bfla oba brata v objemu. Ostali partizani pa sprva niso vedeli kaj se dogaja, ko so videli, da je partizan objemal človeka ▼ nemški vojaški obleki. Bilo j« to zadnje srečanje bratov Je-rala. Cesta iz Begunj do Tržiča ni spremenila svoje smeri in ljudje ob njej kosijo ki orjejo, kot da vojne ne bi doživeti. Vasi imajo pozimi kmečke peča in poleti zeleno travo. Delo je zaposlilo ljudi ob tej cesti in veliko jih je pozabilo, da so Nemci nekoč to cesto imenovali Banditenstrassav Tudi cestarji, ki so vsak deri na tej cesti, že več ne vedo« da je kneaa krvave martafta ZDRAVKO TOMA2RJ MLADI VEDEZ KITAJSKI XII) Znani kitajski zid je dolg okoli 4000 kilometrov. Ce bi ta zid tekel v ravni črti, bi povezal razdaljo med Crnim morjem in Severnim ledenim morjem. NAJVEČJA ELEKTRIČNA 2ARNICA Največja električna žarnica na svetu je nad spomenikom, ki so ga zgraerai v čast izumitelja Edissona, ki je izumil električno žarnico. Spomenik je visok 50 metrov, žarnica pa je napravljena iz 3 ton stekla in 3 ton jekla. NAJVEČJI MESOJEDI NA SVETU Med največje mesojede na svetu prištevajo neko vrsto zelo redkih sivih medvedov, ki živijo na Aljaski. Medvedi te vrste so lahko visoki tudi do 2,5 metra. ZVITE LISICE Lisice se včasih, kadar so v smrtni nevarnosti, napravijo kot da so mrtve. Na ta način hočejo prevariti 6vojoga sovražnika. POČITNICE ZA MNOGE MLADE LJUDI NE POMENIJO LENUHARJENJA. EANT. KI GA VIDIMO NA SLIKI, ŠTIRINAJSTLETNI STANKO LAH, SE JE ZAPOSLIL NA BLEJSKI BENCINSKI ČRPALKI HUDIČEVA LUKNJA Ce boste Sli kdaj na Kran-celj. boste Miza Zgornjega stolpa sagledali podzemske ljamo, ki so ji Ločanl vzdeli Ime Hudičeva jama. Stari Ločani pripovedujejo, da je ▼ starih starih časih živela v revni bajti na bregu S ore neka mati, ki je imela sina. Ko je le-ta odrastel v poba, je dejal: »Mati, po svetu pojdem, da se bom izučil kakega rokodelstva« »Pa pojdi v tuji svet srečo iskat!« je odgovorila mati in zajokala, ker ji je bilo hudo, da jo zapušča edini sin. Tako je sinček edinček odšel z doma. Hodil je in hodil in ko je prebredel Soro in prispel na KrancelJ, je srečal neznanca, ki je šepal. Se pav t c je vprašal mladeniča: »Kam pa, kam?« »Po .svetu pojdem, da se bom izučil rokodelstva,« je odvrnil fant. »Ce hočeš, lahko ostaneš pri meni,« je predlagal tujec, ki je bil sam vrag, a ga mladec ni prepoznal, ker je imel na glavi kastoree, pod katerim je skrival roge. »Zakaj pa šepaš?« je za-radovrdil pob. »Zato, ker mi je kovaški norec padel na nogo in mi jo pohabil,« 6e je zlagal vrag. »Cesa pa se bom lahko pri vrnil k materi in tamkaj ča- Moral je iti z njim tebi izučil?« je dalje vprašal sinko edinko. ' »Vsega, kar boš želel,« je rekel hudir. »Nikar ne misli, da sem kakšen mojster skaza! Znam kovati, šivati, tkati in - čarati.« »O, če je pa tako, bi se najraje naučil čarati!« je vzkliknil mladenič. »Potlej pa le pojdi za menoj!« je hudič povabil fanta s seboj. »V treh letih te bsm naučil čarati.« Sla sta hi šla in prišla do Sturmovc skale ob S ori. Tamkaj pa je vrag od zadaj pograbil fanta za vrat ter z njim vred skočil v Soro. Pod vedo sta se skobacala v luknjo, ki je vidna še dandanes. V podzemlju je sinko edinko ostal pri vragu v službi dolga dolga tri leta. Gledal je, kaj vrag počenja in .čara, a kadarkoli ga je hudnik pozval, naj čaranje za njim ponovi, se je prebrisani pob izgovarjal, da tega ne zmore in ne zna, četudi si je prav dobro vse zapomnil, kar je delal vrag. In ker po treh letih ni hotel ponoviti niti ene čarovnije, se je budik razjezil in poba zapodil: ■ Neumen si ko teslo! Ne bom te več redil! Kar pojdi, od koder si prišel!« Tako se je sinko edinko ral, da sta imela vsega na pretek in še malo puvrhu. Ko pa je vrag zvedel, da ga je učenec naplahtal, je nekega dne prišanlal v bajto ob Sori ter dejal: »Ze vidim, že vidim, da si prevarant, vražji fant! Lagal si mi, da nič ne znaš, da se nisi čarati naučil! Pa ker dobro znaš, boš šel z menoj, da boš moj pajdaš!« Kaj je hotel storiti pob? pot je razmišljal, kako bi vragu ušel, ker mu služba pri šepavcu ni godila. Mislil je in mislil, dokler si ni domislil, da bi se spremenil v vrabca. Komaj pa je vrabec poletel v zrak, že se je vrag spremenil v skobca in zletel za njim. Ko je vrabec videl, da mu skobec sledi, se je brž spremenil v miš, padel na zemljo m se skril v mišjo luknjo. Takrat se je vrag spremenil v črnega mačka in padel na zemljo a tolikšna močjo, da se je pogrezaj 1 v zemljo. Luknja, ki j« je vrag izvrtal v zemljo, se še danes imenuje Hudičeva jama. Tako je sinko edinko ušel vragu. Vrnil se je k materi in do konca živih dni je čaral srečo sebi m revnim ljudem dobrega srca. LOJZE ZUPANC j Počitniški zaslužek Kdo 60 pravzaprav počitniški zaslužkarji? To 60 učenci in dijaki, ki jim čas že neusmiljeno požira dneve počitnic, saj se bodo čez mesec dni oglasili šolski zvonci, v času počitnic pa so se zaposlili. So mladi ljudje, ki so se odločili, da del počitnic ali pa vse, na svojstven toda koristen način preživijo v delu. Njihove počitnice 60 tesno zvezane z zaslužkom in delom, kar je za sedaj še postranska zaposlitev. Z njimi smo se pogovarjali kar na delovnem mestu. REDKOBESEDNI FANT Prvega smo srečali na blejski bencinski črpalki, ko je stregel žejnim jeklenim konjem. Kako ti je ime, koliko si star, od kod si doma in koliko časa tukaj delaš? Sprva ni hotel odgovoriti. Sele čez nekaj časa se je oju-načil. Fant, ki se je v počitnicah zaposlil, je štirinajstletni Stanko LAH iz Gorij, ki dela že odkar se je šola končala. ZASLUŽEK ZA KNJIGE IN ZVEZKE Drugo srečanje velja obi-ravki ribeza v sadovnjaku Res je: Jani sok. Obirala ga je skupaj z nekaterimi mošenjskimi pionirji. Sedmi, razred je končala z dobrim uspehom. Na vprašanje kaj bo napravila s pri-služenim denarjem, je dejala, da ga bo porabila za šolske knjige in zvezke. SEL BOM NA TRIGLAV ' Vsako leto imamo zaposlene dijake na lažjih delovnih mestih — so nam povedali v LIO »TomaŽ Godec« v Bohinjski Bistrici. Letos 60 kar trije. Sedemnajstletni VILJEM K h, i/;■./'.'. Bohinjčan že dru« go leto dela v podjetju. Hodi v gradbeno srednjo šolo. Dela v skladišču žaganega lesa, lani pa je delal tudi na žagi. Delo mu ni pretežko. £ Koliko boš zaslužil in v kaj boš vložil prislužcni denar? — O tem je vnaprej težko govoriti. Zaslužek bom porabil za izlet v hribe. STANE SKRABAR E Vpet.« \ non * I f ZABAVNA STRAN - ZABAVNA STRAN - ZABAVNA STRAN - ZABAVNA STRAN - ZABAVNA STRI 3rez besed PRAKTIČNO /\ R\/\K PRIIOAOM1 GOSPODINJ V Križanka št. 47 - In koliko stane riba z majonezo? MOŠKI DVOBOJ Križanka št. 48 1 v 4 5 i > • 1 . —, (t u ♦ n 1 2 J 1 5 1 7 1 10 1 n 1 0 _ H 15 f» k' 11 ff 21 22 21 OČIGLEDNO Križanka Je magična, zato velja prva številka za opis vodoravno, druga pa za navpično: L, L sadno drevo, 7., 2. spomladanski mesec, 8., 3. sorodnik, 9., 14. avtomobilska oznaka Zenice, 10., 4. književnik, 12., S. kemijski simbol za aluminij, 13., 11. italijanski slikar v času baroka (Guido), 14., 9. polet, elan, 15., 6. drag kamen vijoličaste bane. — Prepustite to bitje meni. Pogledala me je zelo ljubeznivo, ko je vpila na pomoč! ŠTEDNJA — Stavo si dobila. Jed moiu nI ugajala - Kako dolgo bova še čakala, da boš kupil boljši samosprozivec. Vodoravne: 1. panoga, dejavnost, 7. delovanje atmosferilij na zemeljsko površino, 9. čar, 10. jadranski otok, 11. začetnici podpredsednika ZIS, 12. kraj v severni Istri, 13. prekop. 14. velik kamen, 16. osnovna misel, 17. oranje, 19. naziv, 20. razdobje, 21. umetna masa za prekrivanje tal, 23. judovski skrivnostni nauk. Navpično: 1. plod. 2. ukana, 3. moško ime, 4. kratica anglosaška utežne mere (unča), S. mesto v severni švedski (železna ruda), 6» otok čarovnice Kirke, 8. svetopisemska oseba, 12. velik zavoj blaga, 13. grška boginja, 14. slog, 15. znanstvenik v kemiji,-17. velik ptič, 18. brezpravno ljudstvo pod Turki, 20. žensko ime, 22. sibirski veletok. REŠITEV KRIŽANKE št. 45 Vodoravno: 1. kolorit, 8. ostrige. 9. ca, 10. Igor, 11. Una, 12. Lado, 14. rb, 16. emocija, 18. piroman. REŠITEV KRIŽANKE št. 46 Vodoravno: 1. trapa, 6. reverz, 8. av, 9. Lana, 11. pelikan, 13. arak, 14. NI, 15. znanec, 17. Anica. r — Očka, ne razumem .. . Spustim Igiopis in vidim Sief*-na, kako se nemirno preseda. — Kaj? — -t. — Donet po kosilu so starejši v otroškem vrtcu pisali nalogo in gospodična Herda je pazila nanje. Tedaj sem pomislil, da hi tudi jaz lahko km) napisal... — Pa ti ja se ne znal pisati, — sem rekel nezaupljivo. — Za to ie potrebno najprej hoditi v solo. — o, jax ie znam nekoliko pi-t*ti, — se je pohvalil Štefan. — Črko A in črko O tudi. Gospodična Herda ie sedela, a na mizi po-kg*}* j« bil papir. Na njem ie ze nekaj pisalo, a bilo je 'se nekoliko prostora... — Da ni bilo to pismo? Njegov obraz se je razzivel. — Da, prav imaš. Bilo je prazno. — Ne sme se kraćati po tujih pismih, Štefan. Njegov obraz se je stemnil. — Gospodična Herda se je tudi razjezila. — No, vidiš, — sem rekel. — Prav gotovo te je o kregala. SKRIVNOST — Da, očka. Moral sem sedeti v klopi ob zlau, poleg okna, in se nisem smel igrati z ostalimi . .. Gledal sem ga z očetovskim razumevanjem: — In ti tega ne razumeš? Ponovno se je razzivel. — Zakaj ne bi, razumem, očka. Toda gospodična Herda je 'sla hitro ven. Videl sem jo skozi okno. A na cesti je bil neki človek . .. mladenič . .. — In kaj se je zgodilo? — Nato je ta človek poljubil gospodično Herdo. Napeti premor. Mi vsi smo bitja Z razumom, si mislim. Zakaj naj bi se vzgojiteljice v otroških vrtcih vzdržale poljubov? — Potems e je gospodična Herda vrnila, — je nadaljeval Štefan svojo zgodbo, — in jaz sem jo vprašal, kdo je ta človek, ki jo je poljubil. Najprej mi ni hotela po- vedati, končno pa je rekla, da je to njen brat. — Hm, — sem zamomljal. — Potem mi je prinesla veliko skodelico kaukaua (Štefan je vedno govoril »kaukau* namesto »kakao*) in mi rekla, da ni potrebno, da bi o tem še govoril. Rekla mi je tudi, da se smem igrati z ostalimi otroci. — In nikar nikomur ne pripoveduj o tem, — sem ga začet oštevati. — Toda, očka, tebi ja lahko vse povem, — mi ji očitat Štefan. Čutim se počaščenega. — Samo ne razumem, — nadaljuje Štefan — Zakaj mi je prinesla kaukau. Najprej se jezi in me prisili, da sedim ob zidu. A potem mi prinese kaukau samo zato, ker Jo je poljubil brat. Kadar ti poTmb-jas mamo, mi ona ne daje kaukam. Ali mi to lahko pojasniš? D;W«»o razmišljam. Toda problem ie tu.ii t.tme preveč zamršen. Grem do <• .. rice, vzamem iz n,e tablo iokolaae, cd!ornim velik kos in ga dam Štefanu. — Ne, jaz ti tega ne morem pojasniti, — mu rečem. — Toda ti bi zares moral držati jezik za zobmi. On stoji poleg mene in grize čokolado. Verjetno misli, da odrasli, kakor se vidi, ne vedo prav vsega. Zato gre v kuhinjo. Čez pol ure se je vrnil s kosom torte v roki. — Mama tudi ne ve, — mi reče. Menit da o tem ne bi smel več govoriti. In zato mi je dala torto. Šel je proti vratom. — Kam greš? — ga vprašam. — K babici. Mogoče ona ve. — že je držal za kljuko. — A mogoče mi bo dala še kos pite, če ne ve. Upam se staviti, da babica tudi ne ve in da si bo Štefan zaradi neznanja odraslih — ki bodo vsi zvedeli za skrivnost gospodične Herde — danes pokvaril želodec. Zato, ker je doumel, kako se izvleče korist iz neznanja blilnjih. GONTHER SPANGEB