SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po poiti prejeman relja: Za celo Uto predplaêan 16 (Id., za pol leta 8 fld., za óetrt leta i fid., sa |ad*a mesec 1 fld.40 kr. V administraciji prejeman valja : Za «al« Isto 13 (ld., sa pol leta 6 fld., za ietrt leta S (ld., za jeden steiec 1 rid. V Ljubljani na dom posiljan velja 1 fld. 20 kr. vsi na leto. Posamne itevilke po 7 kr. Naročnino in osnanlla (inserate) «prejema opravniitvo in ekapedlelja v „Katol. Tiskarni", Vodnikove nllce it. 2. Rokopisi ae ne vračajo, nefrankovana pisma ne viprejemajo. Vrednlštvo j« v Semenllklh ulicah It. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, isnemii nedelje in praimke, ob pol 6 ari pepoldne, &tev. 289. V Ljubljani, v sredo 16. decembra 1896. Letnili XXIV. Materijalizem v socijalni demokraciji. V saboto zvečer, 12. decembra, so imeli soci-jalni demokratje v Ljubljani shod. Bilo je navzočih z ženskami vred kakih štirideset. Od nasprotne stranke pa so prišli dr. Brejc, dr. Krek, dr. A. Ušeničnik in nekateri drugi. Velik torej shod ni bil, a bil je ipak znamenit. Pokazal je namreč, kako vzgaja socijalna demokracija svojce. Pokazal je tudi, da je materijalizem mnogim kranjskim socijalnim demokratom prešel že davno v kri. Sodrug Kristan je govoril ta večer o dar-r i n i z m u. Govoril je po nemško. Razlagal je najprej Kant-Laplace-ovo teorijo o postanku vsemirja, z njo pa je spel Darwin • ovo teorijo o vseobčem razvoju vsega, kar je na svetu. Materija je večna in večne so nje sile. Izpočetka je bila snov v nekem zredčenem stanju, ki je mi vsaj zovemo plinasto, ker drugega stanja iz izkušnje še ne poznamo. Gibajoča se snov se je zgoščevala, odtrgali so se kolobarji, zopet se razdelili, okroiili in zavrteli tudi okrog svojih osij. Nastali so neskočni svetovni sestavi. Na teh svetovih so se družili atomi v raznolike skupine. Začelo se je prehajanje iz anorganskih neživih v organska živa bitja. Potreba bitij priličiti se raznim razmeram, plemenski izbor, pa borba za obstanek so vedno bolj in bolj izpopolnjevali gibala, plodila in čutila nekaterih bitij. Tako je prišlo, da so nekatera bitja popolnoma izumrla, poginila v borbi, druga da so ostala na nizki stopinji, ker so to prepuščale razmere, a zopet druga so hitela dalje in dalje po poti razvoja. Bedasto je reči, dejal je Kristan, da je človek iz opice, kakor nam podmetajo neuki nasprotniki : opica in človek se imata le kakor dve vrsti iz ene pravrste, ki se je vsied povedanih vzrokov razcepila in izmed katerih je morda katera poginila, ena ostala na nizki stopinji opice, ena pa dvignila se do človeka, kakoršen je sedaj. Opica si je izbrala bivanje na drevji, zato je bila dosti varna; druga vrsta pa je ostala na zemlji, in ker ni imela ne brzih nog, ne ostrih krempljev, ne deročih zob, silila jo je nuja, da je začela napenjati možgane in misliti na pomočke za obrambo. Kakor se mornarju vedno bolj ostri vidni bistre, čim delj mora na morji gledati na vse strani, tako so se možgani tiste vrste vedno bolj izpopolnjevali, nastal je um, vrsta se je premenila r teku milijonov in milijonov let v človeka. Ta sestav je Kristan tudi dokazoval. Najprej iz arheologiie in paleontologije. V zemeljskih plasteh nahajamo bitja, ki so vedno popolnejša, čim poznejša so. Dobili so tudi pračloveka, ki je mnogo različen od današnjega. Fizijologija kaže na mnogih bitjih krnjave ude, tako na človeku rep. To more biti le prehodni ostanek iz one dobe, ko je bil človek še na stopnji repatih živalij. Patologija priča, da je isti učinek bacilov na človeško telo, kakor na živalska telesa. Embriologija zopet uči, da se človek iz prvotnega zametka še le po raznolikih prehodih razvija v človeka, kakoršen živi sam o sebi. V zametku je najprej videti škrge (ribje stanje), potem plavuti, zatem rep (živalsko stanje), nazadnje izgine še ta. Ce vzamemo vse to eno k drugemu, reči moramo, dejal je Kristan, da je Človek v prirodi prehodil vsa tista stanja, ki jih še sedaj prehaja v zametku. Večna je materija, večna sila, neskončen prostor, večen čas, večen razvoj. Vse se vrši po nujnih, večnih prirodnih zakonih. „A prav to, dejal je Kristan, prav to, sodrugi, nas mora dvigati. Glejte, kje smo bili nekdaj, bili smo neznatna, uboga stanica, a sedaj, kako visoko že stojimo I Kaj še le, če se ozremo v bodočnost I Kar je v nas najplemenitejšega, še to se bo združilo in izpopolnjevalo dalje in dalje, vse bolj in bolj ; popolnost organov po potrebi prilikovanja, lepota po plemenskem izboru, moč po borbi za obstanek. Božanski je pogled v bodočnosti Mi ne, a naši potomci, oj kako bodo hiteli višje in višje, kdo ve, kaj bodo že čez milijone in milijone let, kaj bodo v neprimerni večnosti I" Ta govor smo objavili vsled tega tako obširno, ker 9e govori, da bo sodr. Kristan predaval o tej stvari še na več drugih shodih. Za njim se je oglasil prof. dr. Krek. Govoril je slovenski in zgolj s stališča vede. Postavil je najprej temeljito načelo, da je razvoj iz nepopolnosti v popolnost brez vnanje moči nemogoč. Razlog je, ker je protislovno, da bi kdo sam sebi dal, česar nima. S tem pa je porušena podstava darvinizmu brez Boga, kakor ga je oznanjal Kristan. Potem je dr. Krek dokazal, da ni materija ni sila ni življenje ne more biti večno , in da dar-vinizem ne reši vprašanja, odkod je vse. Podal je dokaz, ki sloni na fiziškem nauku o energiji, kakor ga je iz poskusov razbral Clausius, razvil pa posebno jezuit Dressel. Vsemu gibanju, vsemu tvar-nemu življenju prvi pogoj je gorkota. Gorkota se preminja v gibanje in gibanje v gorkoto. Vsi pojavi se vrSe po zravnavanju gorkote. Pride torej čas, ko bo zravnana vsa gorkota v vsemiru in tedaj bo končano gibanje in življenje. Ce se bo pa končalo, se je nujno tudi začelo. Potem pa tudi večen čas in neskončen prostor nista mogoča. Zakaj čas in prostor imata razsežne dele, a misli naj si kdo še toliko delov, nikdar ne bo meje, da si jih ne bi mogel misliti še več. Ce pa je nemogoč večen čas, nemogoče je tudi večno gibanje, ki se vrši le v času. Naposled je samoničen razvoj iz anorganskih bitij v organska nemogoč. Veda pozna vse sestavine neživih in živih bitij, a nikdar še ni dobila pri svojih poskusih žive stanice. LISTEK Brodnik. (Zgodovinska povest. Angleški spisala Antonija Klitsche de laGrange; prevel Ivan Č estimir.) Prvi del. Valerija. VI. Odhod. Lepa noč je. Nebo je pokrito z bliščečimi zvezdicami ; niti jedoa sapica ne pihlja. Mesec s svojo skrivnostno svetlobo razsvetljuje Apijevo cesto in ogromne nagrobne spomenike, ki 8e dvigujejo kraj nje. Njihovi ostanki so se ohranili do danbs, in nemi nam pričajo, da je na svetu vse minljivo, — jedini Bog da je večen. Ljudska nečimeruost je postavila te spomenike, nadejaje se, da minejo leta in leta, spomeniki pa ostanejo ; toda zgodilo se je drugače. Kjer so stali nekoč sijajni patrici|ski nagrobni spomeniki, ondi se vidijo dandanes le še razvaline ; po njihovih ostankih raste mah ; njihovo podnožje pa je zakrilo trnje. Na jednem izmej teh grobov sedi na kamenu človek, oblečen v plebejska oblačila. Zdi se. da se čudi lepemu razgledu, ki se širi pred njim. In v resnici, lahko se tudi čudi : na desni se razprostira dolga vrsta nagrobnih spomenikov, na levi Egerijev gaj, malo dalje pa gospodar sveta, mogočni Rim, s svojimi obeliski, templji in cerkvami. Vidijo se celó ogromni zidovi cesarske palače. Za Rimom pa se širi brezmejna ravnina prav tje do vznožja tusku-lanskih gora. Naš neznanec nagiblje glavo sedaj na to, sedaj na ono stran. Kaj neki premišlja? Morda je pesnik, ki v nočnei tihoti pri bledej mesečini kliče na pomoč boginjo, da mu zapoje pesem žalostnico. Morda je modrijan, ki sredi grobov premišljuje svetno nečimeruost. Toda on ni niti pesnik niti modrijan. Svo|e oči upira sedaj na priprost grob, sedaj na Rim. Naenkrat globoko vzdahne, raztrga ogrinjalo, stisne roke, stegne jih kakor brez uma proti nebu in zajoče. Vse je tiho in mirno; v tej samoti ne čuješ druzega ko tihe ječanje našega neznanca. Ko se že zadosti najoče, vstane in steče. Beži in beži, dokler brez močij ne pade na zemljo poleg priprostega, toda veličastnega nagrobnega spomenika. Le ta spominja na neko gospo, Cecilijo Metelo; njeno ime se nam ni ohranilo vsled kakih gospejinih vrlin ali slave, marveč samo vsled tega, ker je vklesano na tem nagrobnem kameuu. Neznanec upre svoj pogled na napis in bolestno vsklikue: .Cecilija; v bogastvu si se rodila, v bogastvu si umrla. Kako si srečna I Pa si-li ti bila lepša in boljša ko Valerija? Ako usoda pretrga uit življenja mojej sestri, ne bodem jej mogel kupiti nikakega spomenika ; še groba bi jej razven mene ne hotel nihče izkopati". Ko še nekoliko postoji, odpravi se Marcel in se napoti proti kapenskim vratom. Ko pride do njih, obrne se na desno, se splazi skozi bezgovo ograjo in jo mahne po stranskej poti, dokler ne prispe do male, z opeko zidane hišice brez vsake olepšave. Hišica je zidana v jedno nadstropje s štirimi sobicami, izmej katerih imate dve vsaka po jedno okno, v drugi dve pa prihaja svetloba skozi luknje, ki so narejene v strehi. Hišica je bila nekdaj last kristi-jana, ki se je podal v to samoto, da služi Bogu kot samotar. Toda izgubil je poklic in se vrnil mej svet. Milon je poznal tega kristijana; in ko je le-ta zapustil hišico, menil jo je Milon kupiti za denar, ki si ga je bil prihranil. Ker pa ni bil prost, tudi ni smel imeti kaj lastnega posestva. Vsled tega reče nekega dne Valeriji, da bi najraje, ko postane v sta- /■Û ' „Omne vivum ex ovo", dejal je Kristan sam, „omuis nucleus ex nucleo!" Tudi so svojstva živih in neživih bitij do cela različna, da nasprotna. Dar-vinizem torej nikakor ne razloži, odkod življenje. Kar pa je Kristan povedal o razuma, to pač nima znakov — vede. Kako bitno različen je razum od živalskega čutenja in domišljanjal Pojmi razumnega človeka so splošni, presezajoči čas in prostor, pojmi živalij so sami pojmi pojedinci. Dar-vinizem torej tudi ne more razložiti, odkod razum. Potem je presodil Kristanove dokaze. Res je, da nahajamo v zemeljskih plasteh vedno popolnejša bitja, čim bolj se oddaljujemo od središča, a to še samo nič ne dokaže. Tudi še nič ne dokaže v zvezi s fiziologijo. Zakaj ko bi bila Darwinova teorija resnična, najti bi morali skoro neskončno število prehodnih vrst. Riba gotovo ne dobi še perotnic, ko se prvič skuša dvigniti v zrak. Tudi jih prva še sploh ne dobi, kakor je učil sam Kristan, ampak po mnogoterih zaletih dobi le neznaten nastavek, ta se podeduje, in še le čez milijone let se rodi ribica s perotmi. Kje so torej vse one ribice z nastavki ? Kar se pa tiče človeka — „pitekanthropos", ki so ga bojda našli, kakor je trdil Kristan, poučil ga je dr. Krek, da se mož zelo moti, zakaj Virchov je pred malo časom dokazal, da je bil tisti „pračlovek" tak človek, kakor so dandanašnji, le da je imel bolezen v kosteh. Tudi s patologijo nič ni dokazal. Mi ne smemo gledati le na to, v čem je podobnost, ampak tudi v čem je razlika. O človeških zametkih je omenil, da so našli v njih škrge in plavuti le tisti, ki so jih hoteli najti, a drugi učenjaki, če tudi brezverci, so našli le mre-nice, ki je vanje zavita sluzasta snov. Potem pa je skok iz prehodnega razvoja, ki se vrši vedno le v matičnem telesu, na razvoj, ki naj se je vršil v pri-rodi — milo povedano — vendar le predrzen. Štirih uganjk darvinizem torej ni rešil in jih ne bo rešil ne s šestilom ne z merilom: odkod Bnov, odkod gibanje, odkod življenje, odkod razum ? Te rešiti je le mogoče, če kdo prizna, da biva nad vsemirom višja moč, prvi popolni um, če kdo prizna, da biva nad nami neskončni, večni — Bog! Vtis govora Krekovega je bil po vsej pravici mogočen. Zelo značilno je bilo za socijalno demokracijo, da so se, ko je dr. Krek omenil jedenkrat med govorom duše, vsi glasno z a s m i j a 1 i. Prav pa jim je tudi povedal dr. Krek, da je vprašanje pač preresno za smeh. Kristan sam je čutil, da se krščanstvu ni treba bati vede, če je le prava. Čutil je tudi, da se je opiral dr. Krek zgolj na vedo, in da je veda tista Arhimedova točka, ki bi utegnila izpodmakniti dar-vinizmu vse podstave. Zato je dejal, da spoštuje prepričanje dr. Kreka; da ga veseli, če pridejo nasprotniki še drugič na shode; da je socijalnim demokratom samo do resnice in čim več mnenj kdo sliši, tem ložje najde resnico. A dejal je tudi, da ga srce sili k darvinizmu. Tako samosvestno je razkladal Kristan nauke Darvrinove, tako zvesto in verno so ga poslušali so- rosti prost, umrl v tej hišici kot samotar. Valerijo gane ta prošnja, in poprosi Marcela, naj kupi hišico in jo podari Milonu. Prvič v svojem življenju se je patricij skazal velikodušnega in je res kupil hišico. Niti na misel mu ni prišlo, da bode nekoč še sam potreboval to hišico; niti si ni mogel misliti, da v njej še skrije revščino, ki se je je toliko sramoval. Hišici nasproti stoje razvaline stare hiše ; le-to zidovje je na mnogih mestih prevrtano. Od hodnikov ni preostalo druzega, ko dva ali trije razpali stebri. Semkaj ni prihajal nihče razven nekega neznanca. Tega moža je videl Milon nekaterikrat zahajati v te razvaline, poznal pa ga ni. Marcel dojde do vrat in potrka. Par trenutkov pozneje se vrata odpro, na pragu pa se prikaže Milon. Ko spozna Marcela, reče s ponižnim glasom : „Patricij! tvoja sestra zgoraj joče in te pričakuje." Marcel pohiti po stopnicah, najde v prvej sobi Valerijo in se vsede kraj nje. Valerijin obraz je že obledel in upadel; vkljub temu pa še ni opustila stare navade: oblečena je bila v sijajna oblačila, na prstih pa je imela mnogo bogatih prstanov, kar se ni skladalo z njenim priprostim stanovanjem. (Dalj« sledi.) cijalni demokratje, a nazadnje je iz besed mojstra samega zvenel — dvom. Tako se vzgajajo socijalni demokratje. Po ukazu z Dunaja pojé jih z golim materijalizmom, mi pa sedimo doma, češ, gotovo se samo prepirajo, koliko „žemelj" bi se moralo dobiti za jeden belič. Delavec za delavcem se potaplja v brezverstvo, mcški in, kar je prežalostno, tudi — ženske, in največ zato, ker se nam zdi, da je socijalna demokracija le tolpa kruhoborcev, in ji zato pustimo, naj dela, kar dela. A prav ta shod je pokazal, da je to zmota. S o ci j a 1 n a d e m o k r a c i j a načelomavz-gaja materijaliste in ateiste. Zato je naša dolžnost, da ji preprečimo pot, in kjer ni več mogoče, da vsaj vzbudimo v zaslepljencih dvom, da jim vzbudimo misel, kako grozno bi bilo, ko bi se — motili I Zatorej — za socijalnimi demokrati na zbore in shode po vsej deželi I Ni še izgubljeno, še je čas, a doklej bo še, kdo vé? Državni zbor. Dunaj, 15. decembra. Proračunski odsek je imel danes dopoludne sejo ter se najprvo posvetoval o predlogu dr. Russa glede odprave časnikarskega kcleka. Dr. Nitsche izjavi, da je škoda še mnogo govoriti, ker so vlada in večje stranke proti odpravi koleka. Govornik želi, naj bi se vsaj trikrat na teden izhajajočim listom odpustil kolek, kar bi znašalo do 200.000 gld. Dr. R u s s se strinja s predlogom dr. Haase-a, naj se kolek s 1. jan. 1898 popolnem opusti, za manjše liste pa, ki ne izhajajo vsak dan, že s 1. jan. 1897. Dr. Steinwender priporoča, da se kolek odpravi sploh za vse liste, za manjše pa takoj z novim letom. Ce ni drugače, naj se davek naloži na inserate. Dr. M e n g e r ni zadovoljen z davkom na inserate, sicer pa priporoča odpravo časnikarskega koleka pri vseh listih, ker kolek ovira razvoj časnikarstva. Dotično pokritje za ta odpadek se bode že našlo v proračunu. Vladni zastopnik Froschauer izjavi v imenu vlade, da ona ne nasprotuje odpravi koleka iz načelnih vzrokov, temveč le iz finančnih, kajti v proračunu je nad dva milijona dohodkov iz tega naslova, katerih vlada ne more pogrešati. Načelnik dr. B e e r izjavi, da priporoča odpravo koleka, toda za vse liste ob določenem času. Dr. M i 1 e w s k i je proti odpravi, kajti prazno je upanje, da bi se dobri časniki vsled odprave koleka ugodneje razvijali. Kolek je sicer občutljiv davek, a ravno tako občutljivi davki so n. pr. od soli, petrolja itd. Kolek naj bi se odpravil, ko bi finančna uprava imela drugo pokritje. Dr. KaizI naglaša, da je kolek hud davek, ki znaša najmanj desetino časniškega podjetja, zato naj se odpravi. Dr. grof P i n i n s k i se nikakor ne strinja z gotovim rokom, kajti potem bi morali isto storiti z loterijo in olajšavami pristojbin. Pri glasovanji je bil predlog Russov, naj se kolek odpravi s 1. marcem 1897, odklonjen z 20 proti 10 glasovom, ter vsprejet z 18 proti 10 glasovom, da se kolek odpravi a 1. jan. 1898. Isto tako je z 20 proti 9 glasovom obveljal predlog, da se s 1. marcem 1897 odpravi kolek časnikom, ki ne izhajajo več ko trikrat na teden. Poročevalcem je bil izvoljen dr. Russ. Proračunski odsek se je nato posvetoval o načrtu zakona glede dotacije katoliške duhovščine. Poročevalec dr. F u c h s priporoča, naj odsek preide v nadrobno razpravo; ker pa je v tako velikem odseku zjedinjenje o posameznih točkah jako težavno, naj se izvoli pododsek peterih članov, ki naj se posvetuje o vladni predlogi ter odseku poroča. Naučni minister baron G a u t s c h naglaša, da vlada smatra kot svojo dolžnost, ob jednem z uradniki tudi duhovščini zboljšati plače, ker računa z razmerami in delovanjem duhovščine. Verskega zaklada stroški znašajo v proračunu za leto 1897 okroglih 7 milijonov, dohodki pa 4 torej primanjkljaja 3 milijone. Dotacije duhovnikom znašajo 3,571.660 gld., pokojnine 418.404 gld. Po novem načrtu se bodo stroški zvišali približno za 18 mil., vlada pa je pripravljena dovoliti do 2 miliioua. — Konečno minister naglaša, naj bi odsek h tro reSil to predlogo. Grof P i n i n s k i se strinja z izvolitvijo pod-odseka ter stavi resolucijo, naj vlada kmalu predloži načrt zakona glede preskrbovanja vdov in sirot grško katoliških in pravoslavnih duhovnikov. Posl. P o v š e priporoča, naj se določi za ka-pelane na deželi vsaj 500 in v mestih 600 gld. K § 2. nasvetuje dostavek, naj se kornim vikarjem pri stolnicah dovoli 150 gld. več, ko drugim duh. pomočnikom v istem kraja. Konečno nasvetuje resolucijo : Vlada se pozivlje, da vsprejme predlog ordinarijatov glede premembe župnijskih vjkarijatov v župnije. Dr. Gregorčič nasvetuje, naj se za župnike v Gorici določi 1000 gld. plače. Dr. R u t o w s k i se strinja z zboljšanjem duhovniških plač, toda meni, naj bi se določila plača v Lvovu in Krakovem 1200 gld., za mesta v Galiciji z več ko 10.000 prebivalci 1000 gld., za mesta z več ko 5000 prebivalci 900 gld., za vse druge kraje 700 gld. Pododsek pa naj svoje poročilo predloži takoj po novem letu. Odsek temu pritrdi; v pododsek so bili izvoljeni : dr. Beer, dr. Fuchs, dr. Kaizl, dr. Kathrein in grof Pininski. Mazaii v hrvatskem Primorju. VII. Iz Zagreba, 6. dec. Prigodom razprave o proračunu za bodoče leto v proračunskem odboru je vprašal posl. dr. Frank, je li banu znano, kaj misli ogerska vlada storiti z Reko, ker snuje tamkaj neke nove premembe reš'*ih oblastij. Ban je odgovoril, da mu o vsem ni nič znanega, in da morda v6 dr. Frank bolje, kaj se tam godi, nego on. Sploh pa on z Reko ne more zapo-vedati, niti na tamošnje volitve vplivati, ker se Re-čani tako ne ozirajo na Hrvatsko. To je zares žalostna izjava za tako oblast, ki ima po postavi vender le še vedno pravice zapove-dati v svojem delokrogu. Seveda od vlade, kakoršna je današnja na Hrvatskem, ni pričakovati drugačnega odgovora. Vlada, ki je dozvolila, da so se vse hrvatske oblasti umaknile z Reke samo zato, ker je to želela ogerska vlada, vkljub jasni postavi, po katerej je Reka prava hrvatska posest, ni niti mogla drugače odgovoriti na omenjeno vprašanje. Slabost svojo je pokazala že s tem, ko je dozvolila, da se Mažari mešajo v reške zadeve. A kako bi mogla zdaj upreti se zahtevam mažarskim, ko so pridobili že vse v svojo oblast v tem hrvatskem mestu. V svojem zadnjem dopisu o reških razmerah sem omenil, da je nakanila ogerska vlada, oblast reškega guvernerja zmanjšati v toliko, da ne bode on nič več vrhovna mestna oblast, nego samo predstojnik pomorske oblasti; Reka sama pa bi na ta način imela svojega župana, ki bi imel v guvernerju ali pa morda v kakšnem mažarskem velikem županu svojega vrhovnega nadzornika. To Rečanom seveda ni po volji, ker na ta način zgube mnogo od svojega dosedanjega ugleda, saj je med reškim prebivalstvom jaka stranka, ki je zavzeta za idejo, da ima biti Reka tretji državni faktor med deželami ogerske krone. Mažarska vlada je dolgo časa gojila v prebivalstvu ta šovinizem, priznala Reki celo posebni grb, ki ga od nedavna vidimo tudi v zajedniškem grbu Ogerske in Hrvatske, kar je pa očiten prekršaj nagodbe, v katerej se grb mesta Reke niti ne spominja. Ogerski vladi pa je začela že presedati me-galomanija reška, pa hoče, da stori temu početju konec s tem, da zmanjša vlast reškega guvernerja. Je pa tudi nepotrebno, da ima mesto, ki šteje komaj 30.000 prebivalcev, to sijajno reprezentacijo svoje oblasti. Guverner je imel namreč popolnoma tako urejene oblasti, kakor jih ima namestništvo v Zadru, seveda le z manjšim osobjem. Vender pa je bila to velika potrata za državo. Zdaj bo guverner le predstojnik pomorske oblasti za hrvatsko-ogersko Primorje, a nobena upravna oblast za Reko in njen kotar. Takšna je bila tudi oblast na Reki do 1848 leta, samo se je napačno zvala pomorska oblast (gubernium) Ogerskega Primorja; za Hrvatsko tudi takrat niso hoteli vedeti. Za časa absolutizma je bila uvedena „središnja pomorska gubernija" za vse Primorje kot strokovna uprava brez teritorijalne ju-risdikcije. Ta oblast je trajala do 1. 1868 do nagodbe med Hrvatsko in Ogersko, ko je Ogerska iz-novič osnovala gubernij na Reki z onim delokrogom, kakor se je vzdržal do najnovejšega časa. Ali Ma-žari so boleli s početka razširiti svojo oblast tudi s teritorijalno jurisdikcijo, katero so imeli na Reki, čez meje reškega kotars. Ni jim bilo dosta, da so vsled velike popustljivosti Hrvatske dobili v roke pomorsko oblast, marveč so hoteli imeti tudi upravo v celem hrvatskem Primorju. Prvi njihov guverner Oseh, je bil človek tako zv;t in nasilen, da je bil zares že pridobil za to osnovo več krajev v Primorju. Tako so se ga oklenili prebivalci Bakra, Kraljeviče in Oirkvenice. Da se niso vzdignili proti njemu tedanji hrvatski domoljubi na Reki, hrvatsko Primorje bi bilo že takrat zgubljeno za Hrvatsko. Čuditi se moramo v resnici domoljubnemu odušev-ljenju tedanjih reških Hrvatov, ki so iztrgali iz guvernerjevih pestij že skoro zgubljena primorska mesta. To je bila heroična borba, kajti Mažari so storili vse, da zmaga Cseh ; ali tedanji Hrvati so bili pošteni, pogumui in vztrajni, pa so tudi premagali sovražnika. Zali Bog, da je tedanji ban Rauch ven-der le sklenil z mažarsko vlado provizorij na R-ki, vsled katerega so Mažari iztisnili vse hrvatske oblasti iz tega mesta. Da se obudi na Reki le za nekaj časa ono staro oduševljenje za narodne pravice, ni nemogoče, da bi se današnje stanje, ki je zdaj za Hrvate v tem mestu tako neugodno, gotovo zbolj-šalo. Za to je seveda treba poguma in odločne volje. 2ali Bo^, da je takih mož na Hrvatskem vsak dan manje, pa potem tudi ni čudno, da od dne do dne propadamo. Politični pregled. V Ljubljani, 16. decembra. Poljski ilahčlči in kmetje. Kakor v raznih drugih ozirib razlikuje se Poljska od drugih dežela tudi v tem, da ne kaže samo nobene skrbi za nižji, posebno kmečki stan, marveč ga še potiska v vedno večjo revščino in nevednost. To resnico je potrdil poljski klub, ko se je v ponedeljek posvetoval o predlogu poslanca Russa glede odprave čas-niškega koleka. Posebno značilen je v tem oziru govor poslanca grofa Wodzickega. Govornik se z največjo odločnostjo upira Russovemu predlogu. Po njegovem mnenju je gališko ljudsko časopisje krivo, da so se jeli kmetje pečati s političnimi vprašanji. On sicer nima nič proti temu, da pridejo kmetje v občinske ali okrajne zastope, toda v deželni in državni zbor smejo pa biti voljeni samo izobraženci, kajti ravno izkušenj in omike pomanjkuje našim kmetom. Gibanje mej gališkimi kmeti zavzema vedno večjo razsežnost, agitacija preti biti nevarna socijal-nemu miru v deželi. Ako se odpravi časniški kolek, v tem oziru še mnogo slabeje. Klub je na to sklenil, da glasuje proti odpravi časniškega koleka. — Boljših zastopnikov si gališko ljudstvo pač ni moglo izvoliti I Mesto da bi po svoji najsvetejši dolžnosti delovali v duševni in telesni blagor svojih vo-lilcev, tekmujejo mej seboj, kdo jih bo globje porinil v duševno temoto in telesno bedo. Poljska žlahta brani kmetu, pečati se s političnimi vprašanji, mu hoče s silo iztrgati vso duševno hrano, na drugi strani mu pa očita nevednost in neolika-nost. Poljski kapitalistični zastopniki so si zadali s tem najgorjo zaušnico ; poprej pravijo, da kmetu ni potrebna izobrazba, takoj na to ga pa pitajo z ne-vednežem 1 Poljska žlahta, ali morda menite, da kmet ni ravno tak človek, kakor ste vi, ki ima veliko več, seveda samo žalostnih izkušenj, kakor pa vi? Ako se pa konečno morda bojite, da bi se vaš kmet po slabih listih navzel socijalno - demokratičnega strupa, tedaj je to vaša krivda, ker niti v najmanji meri ne skrbite za dobro dušno hrano svojih rojakov. Iz vsega se pa vidi, da je vse to le goli izgovor, da bi pokrili z njim svojo neizmerno gospodstvaželjnost. V ogerski poslanski zbornici so se minuli ponedeljek poslanci prav dobro zabavali. Mej govorom poslanca Abranyja je navstal tak vrišč, ka-koršnega morda ne pomnijo najstareji parlamentarci. Govoreč o adresnem načrtu liberalne stranke je omenjal poslanec Abranyi najpreje zunanje politike, potem pa je prešel na notranje zadeve. Pri tej priliki je seveda udrihal po „klerikalcih1' in panslavistih, potem je pa jel govoriti o kvotnem vprašaniu. Le škoda, da njegovega govora o tej zadevi nihče ni slišal v celoti radi prevelikega hrupa, marveč li.»ti objavljaj le nekaj odlomkov, iz katerih se pa vendar takoj spozna, da se v kvotnem vprašanju Abranyi nikakor ne strinja z zahtevami svojih židovsko-libe-ralnih tovarišev. Govornik pravi, da v kvotnem pra-šanju mora priti do sporazumljenja, kajti ako se morda parlamenta ne bodeta mogla sporazumiti, odločila bode krona, katere razsodbi se moramo podvreči vsi. Ko smo v letu 1867 določili prvo kvoto, pomenjalo je takrat 30 o d s t. toliko, kakor danes 50 odstotkov. Ogerski državni zbor ni nikdar zahteval, naj se zniža sedania kvota. Vsekako treba zadevo tako rešiti, da ne pride pred kralja. Ako pred tridesetimi leti ni bilo preveč 30 odst. za državo, ki se je nahajala v zelo žalostnih političnih in finaucijelnih razmerah, toraj zamore ta država, ki se je od tedaj vsestransko razvijala, . . . Po teh besedah je navstal v zbornici tak škandal, da se ni čula več nobena govomikova beseda. „Izdajalec domovine", „Lueger mu bo čestital", „ven ž njim", „idite v avstrijski državni zbor, ako hočete tako govoriti !" Taki in jednaki glasovi so se čuli tako dolgo mej splošnim ropotom, dokler poslanec Abranyi ni ostavil govorniškega odra. Govor tega poslanca nam priča, da tudi Mažari sami uvidevajo potrebo zvišanja kvote in da je le židovsko-liberalna klika kriva, da je zaslepljena tolika večina mažar-skih poslancev. Več takih govornikov in kmalu bi bilo lVien, I Bezirk, posl. Laginja s tovariši nujni predlog glede potrebnih korakov proti razširjenju davice v Pulju. O tem predlogu se razpravlja v današnji seji. Dunaj, 16. decembra. Pri sodnijski obravnavi, ki se je vršila v zadevi razžaljenja časti bivšega magistratnega diurnista Sepperja od strani dunajskega župana Strobacha, je bil poslednji oproščen. St. Hipolit, 16. dec. Zemske ostanke pokojnega predsednika avstrijske gospodske zbornice, grofa Ferdinanda Trauttmansdorfa so po blagoslovljenju, kateremu so prisostvovali zastopnika avstrijskega in nemškega cesarja ter ministri Badeni, Gleispach in Golu-hovski, prepeljali v Bischofteinitz. Rim, 16. decembra. Poslanska zbornica je pričela razpravo o pogodbi mej Italijo in Tunisom. Pariz, 16. decembra. „Agence Havas" poroča iz Madrida: Z generalom Weylerjem postaja vlada čim dalje bolj nezadovoljna. Očita se mu, da je ostavil Pinar del Rio, in in zatrjuje, da njegov vojni načrt ne odgovarja namenu, Vse kaže, da ga vlada odzove kmalu domov, ako se položaj na Kubi ne zboljša. Gumi- vrhni čevlji in skoroji za sneg. Se bol) ko pri drugem blagu velja pri gumi-čevljib: najboljše je najcenejše. A ljudje menijo, da so najbolje kupili. Če sploh „ruske" gumi čevlje dobe. V svetovno dobro ime pa je spravila ruske gumi-čevlje le Šent-Peterburška tovarua, ki obstoji že 36 let. Tovarna ta izdela vsak dan 40.000 parov čevljev. Po vsej Evropi veljajo njeni gumi čevlji za najboljše. Poznati jih je na tem, da imajo na podplatu tri kot z letnico ustanovitve 1860 in spodaj cesarsko-ruski orel. Pravica, na blagu imeti cesarskega orla. je pri izdelkih te vrste jako redka odlika ter podeljena le peter- burški tovarni. V lastnem interesu torej ravna, kdor kupi le gumi - čevlje s trikotom in cesarskim ruskim orlom. Pristni fabrikat je v obliki vrhnih, snežnih- in telovadnih čevljev dobiti na Dunaj i in v provinciji v vseh boljših prodajalnicah s takim blagom. Proti revmatičnim bolečinam uporablja se za vribanje bolečih telesnih delov antlrrheumon lekarja Piccollja v Ljubljani (Dunajska cesta). Cena steklenici 25 kr. 125 (60—42) 6 Umrli ho: 15. decembra. Matija Paderšič, težak, 26 let, Poljanska cesta 61, kap. Tujci. 14. decembra. Pri Hloru: Christalnigg iz Gorič. — Braun z Dunaja. — Medgyer, Fischer iz Budimpešte. — Trevn z Jesenic. — Engelsberger iz Tržič». — Podobnik iz Zatičine. — Podmenik in Radeč. — Kladva iz Radovljice. — Viertt iz Joachimsthal-a. Pri Maliču: Pisk z Dunaja. — Schweighofer iz Brna. — Scholz, Boye iz Gradca. —■ Lewin iz Berolina. — Mandl iz Pinczehely-ja. Pri Bavarskem dvoru : Simenz iz Tržiča. — Seitz iz Kreže ob D. — Knopf iz Barby-ja. Pri Juinem kolodvoru : Wrann z Dunaj». Pri Lloydu : Belle iz Kostanjevice. Hfeteorologiöno porodilo. a rt a čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura po Celziju Vetrovi Nebo Mokrina v 24. urah v mm. 15 9. zvečer 721-8 0-8 brezv. megla 16 7. zjutraj 2. popol. 725 9 727 8 -20 -1-2 sr. sz&h. brezv. megla n 0-0 malom Srednja včerajšnja temperatura 18", za 3'4° nad nor- Eksekutivne dražbe. Jožefa Kalušeka iz Podgorja nepremakljivo posestvo (7655 gld.), terjatev 339 gld. 8 kr., dne 19. decembra 1896 in 19. jan. 1897 v Kamniku. Antona Hočevarja ii Kala zemljišče (150 gld.), terjatev 360 gld., in Jožefa in Marije Jeglič z Dolenjega Križ» zemljišče (2403 gld.), terjatev 234 gld., dni 21. dec. 1896 in 21. jan. 1897 v Žužemberku. Xa prodaj »ta dva križeva pota jeden 95 cm. visok, velja gld. 65—, drugi 150 „ visok, velja „ 250 — pri Fr. Toman-u, podoharju in pozlatarju v Ljubljani na Križevniskem trgu ¿t. I. 745 12-9 Krčm&rjl In zasebniki, kateri žele kupiti pristna, naravna vina, obrnejo naj se do 781 15—4 Pavla Hponza v Rovinju v Istri, kattri da popolno jamstvo za pristnost njegovih vin. — N» željo vpošlje vzoroe belega in „mosoato rosa", terana in belega lsterskega vina. ¿¡JT Preč. duhovščino še posebej opozarja na svoja naravna pristna vina za uporabo pri daritvi sv. maše. KS-KS" 'S» Na prodaj je za 6000 glé. 796 8-3 v Yodmatu obsezajoča štiri stanovanja s pritiklinami. Poizvé se natančneje pri tvrdki A. Hauptmann, Sv. Petra cesta v Ljubljani. Št. 36.369. Razglas. 799 1-1 Podpisani magistrat določa na podlagi razpisa visoke c. kr. deželne vlade z dne 4. aprila 1893. I., št. 4894 z ozirom na ku2o in druge nalezljive bolezni med prašiči, da se je tudi o prašičih, ki se ob tržnih in semanjih dnevih priženo na ljubljanski trg, izkazati z živinskimi potnimi listi. Prašiči, ki bi se brez predpisanega živinskega potnega lista, ali pa iz zapornega okraja prignali, se bodo Ustniku odvzeli in nemudoma odvedli v kontumacijski hlev mestne klavnice, kjer se bo ž njimi ravnalo, kakor postava zapoveduje. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dne 1. decembra 1896. Prečastito duhovščino in slavno občinstvo najuljudneje obveščam, da sem zopet Otvorll krojaški obrt v Ljubljani na Kongresnem trgu Št. 3 kjer bodem vsprejemal naročila spadajoča v mojo stroko in je vestno, pošteno in natančno izvrševal. Priporočam se osobito prečast. duhovščini v zdatna naročila na vsakovrstno duhovniško civilno obleko, talarje itd. zagotavljajoč točno, ceno postrežbo in uporabo trpežnega, zanesljivega blaga. Zahvaljujoč se za doslej mi izkazano naklonjenost, prosim, da se mi ista ohrani tudi v bodoče. — Vsa naročila, tudi pismena, naj se naslavljajo na moj naslov v Ljubljano. 580 19-17 J. N. Potočnik, krojaški mojster. Trnkóczyja ustna voda steklenica 50 kr., Trnkóczyja prašek»zobe škatljica 30 kr., kakor tudi vse medicinično-kirurgične in pharmaceutične preparate, specijalitete itd, dietična sredstva, homeopatična zdravila, medicinska mila, parfumerije itd. itd. priporočajo in razpošiljajo na vse strani 769 4 lekarniške tvrdke: Ubald pl. Trnkóczy v Ljubljani na Kranjskem, Viktor pl. Trnkóczy na Dunaju, Margarethen, I)r. Oton pl. Trnkóczy na Dunaju, Landstrasse, Julij pl. Trnkóczy na Dunaju, Josefstadt, Vendeliii pl. Trnkóczy v Gradcu na Štajerskem. J5S" Pošiljatev z obratno pošto. -£3t Dunajska t> orza. Dn6 16. decembra. Skupni driavni dolg v notah.....101 gld. 25 kr. Skopni državni dolg v srebru ... . 101 , 40 Avstrijska zlat» renta 4%......123 — Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron 100 75 Ogersk» zlat» rent» 4« .............122 35 Ogerska kronska renta 4», 200 kron . . 99 15 Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 933 — Kreditne delnice, 160 gld......371 London vista ....................120 05 Nemlki dr», bankovci x» 100 m. nem. dri. velj, 59 — . 80 mark ........................11 , 78 . 80 frankov (napoleondor)............9 . 54'i, Italijanski b»nkorci................45 „ 45 , C. kr. cekini......................5 „ 68 „ Dne 16. deoembra. 4% državne srečke 1. 1864, 250 gld. . , 143 gld. — kr. 5* državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . 155 „ 25 „ Državne srečke 1. 1864, 100 gld. ... 188 . 50 , 4 % zadolinice Rudolfove želez, po 200 kron 98 , 86 „ Tišine srečke 4%, 100 gld.......137 . — , Dunavske vravnavne srečke 6% . . 129 . 50 „ Dun»vsko vranavno posojilo 1. 1878 . . 107 „ 60 „ Posojilo gorskega mesta.......112, — „ i% kranjsko deželno posojilo..........98 . 85 „ Zastavna pism» »v. osr zem.-kred.banke4% 99 „ 40 „ Prijoritetne obveznice državne železnice . . 225 . — . „ južne ieleznice 3 % ■ 173 . 70 . , , južne železnice b% . 128 , — „ , , dolenjskih železnic 4* 99 . 50 „ Kreditne srečke, 100 gld........201 gld. 75 « 4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 136 „ — Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 18 „ — Rudolfove srečke, 10 gld.......22 „ 50 Salmove srečke, 40 gld................69 . 75 St. Gen6is srečke, 40 gld.......71 „ — Waldsteinove srečke, 20 gld......60 . — Ljubljanske srečke..................22 , 75 Akcije angio-avstrijske banke, 200 gld. 156 , — Akcije Ferdinandove sev.železn., 1000 gl.st.v. 3377 . 60 Akcije tržaSkeg» Lloyda, 500 gld. ... 425 . — Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 93 . — Dunajskih lokal, železnic delniška družba 60 , — Montanska družba avstr. plan..........87 . — Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 156 „ — Papirnih rubljev 100 ................127 „ 37 ar Nakup ln prodaj» *£& vsakovrstnih driavnlh papirjev, sreik, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri ireb&njlh, pri izžrebanj« najmanjšega dobitku K s lan t n» izvršitev naroAll na boril. Menjarnična delniška družba „H ERC IT R" Woliziili it. 10 Dnnaj, Ririahilfiritrassi 74 B, AjT Pojasnila '£tt v vseh gospodarskih in Inaninih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh špekulaoijskih vrednostsllr papirjsv in vsstnl sviti za dosego kolikor je mogoče visoceg» lorestovanja pri popoini varnosti naloženih glnvnlo.