P ROB AN KL A POSLOVNA I NOTA KRANJ Koroika i, tel. 04/;ho 16 oo GBD Koroška 4000 Kranj tel.: 04 2H0 10 40, 2X0 1917, 2X0 10 .10 faks (14 2X0 10 12 www.Kbd.si, info'"ghd.si Gorenjska borzno posredniška druiba d A. Vaš posrednik pri prodaji in nakupu vrednostnih papirjev varnost i \truknvnosl t dnmnnost AVTO MLAKAR PODBORiEK, AKCIJA ZA VOZILA LETNIK 2001 PUHTO -200.000.00 SIT DOBLO -300.000,00 SIT ALFA ROMEO 156 -500.000,00 SIT LJUBLJANSKA C. 30. KRANJ tet: 04/28 »9 308 DVELETNA GARANCIJA ELEKTRONSKA BANKA ZA OBČANE IN SAMOSTOJNE POĐJ Gorenjska^ Banka http: www.gbir.si Leto LV - ISSN 0352 - 6666 - št. 13 - CENA 150 SIT (13 HRK) V petek so v Kranjski Gori navijači stiskali pesti za našega najboljšega deskarja Dejana Koširja. Kolajne na olimpijskih igrah ni bilo, njegovo Peto mesto pa je do sedaj najboljša uvrstitev naših športnikov. Dejan in Tomaž Knafelj sta se včeraj že vrnila domov. Foto: Tina Doki Kranj, torek, 19. februarja 2002 Za zgodovino ostanejo le kolajne Z včerajšnjim desetim dnevom tekmovanj na zimskih olimpijskih igrah v Salt Lake Cityju se je letošnja največja športna prireditev (nekateri ta sloves sicer pripisujejo svetovnemu prvenstvu v nogometu) prevesila v zaključni del. Za številne naše športnike smo v teh dneh stiskali pesti in mnogi med njimi so se izkazali po najboljših močeh. Uvrstiteve med desetim in petnajstim mestom, pa odlična uvrstitev kranjskogorskega deskarja Dejan Koširja na peto mesto, biatlonke Andreje Grašič iz Križev pri Tržiču na osmo mesto, tekačice Petre Maj-dič iz Dola na deveto mesto (končne uvrstitve ekipe naših smučarjev skakalcev ob zaključku naše redakcije še nimo poznali) pričajo, da Slovenci in Gorenjci (več kot polovica naše olimpijske ekipe je vendarle gorenjske) smo smučarski narod, narod, ki so nam zimski športi blizu in v katerih smo bili vsa leta tudi zelo uspešni. Res je, da se težko merimo z velikimi smučarskimi velesilami, kot so Norveška, Nemčija, Rusija in ostale države, ki število kolajn po devetih dneh tekmovanj štejejo že z dvomestnimi številkami, res pa je tudi, da olimpijske igre še niso končane in da imamo "v ognju" še nekaj odličnih športnikov, zlasti smučarjev in smučark v tehničnih disciplinah, ki so celo že posegali po olimpijskih kolajnah. Jure Košir in Alenka Dovžan, ki sta kolajni osvojila v Lillehammerju, sta zagotovo smučarja, ki imata dovolj znanja, izkušenj in želje, da se znova izkažeta med najboljšimi. Tudi Nataša Bokal, Špela Pretnar, Mitja Kune, Uroš Pavlovčič, pa mladi Lea Dabič in Tina Maze, se želijo dokazati na največji tekmi sezone in zadnjih štirih let. Ali to pomeni osvojiti kolajne ali uvrstitve med deseterico najboljših na svetu, seveda ta trenutek ne zna odgovoriti še nihče. Dejstvo pa je, da na koncu, potem ko ugasne olimpijski ogenj, za zgodovino štejejo le kolajne. Ostalim pa ostanejo lepi spomini na sodelovanje. Kajti biti olimpijec pač ne uspe vsakem športniku. • Vilma Stanovnik Danes Gorenjski avto leta 2002 Školja Loka - V škofjeloškem hotelu Transturist bo danes ob 17. uri sklepno dejanje letošnje akcije Gorenjski avto leta 2002, ki je od sredine lanskega decembra potekala v uredništvih Gorenjskega glasa. Radia Sora. Radia Kranj in televizije ATM Kranjska Gora. Bralci, poslušalci in gledalci so med 21 novimi avtomobili, ki so bili lansko leto prvič naprodaj na slovenskem trgu, določili zmagovalca, ki ga bomo Uradno razglasili na zaključni prireditvi, predstavnikom zmagovalne Znamke pa bomo tudi podelili posebno pri/nanje. Kot je že običajno na naših zaključnih prireditvah, bomo razglasitev tudi lotos popestrili / zabavnim programom in plesnimi točkami, zabelili z vini i/ kleti Brda in s kraškimi dobrotami, na koncu pa bomo v čast zmagovalnemu štirikolesniku tudi ra/ie/ali torto velikanko. In seveda ne bo šlo tudi brez žrebanja nagrad za tiste, ki ste sodelovali v letošnji akciji; žreb bo določil srečneža, ki se bo odpeljal s prvo nagrado - gorskim kolesom znake Marine. Prireditev je namenjena strokovni in tudi širši javnosti, zato vabimo vse ljubitelje avtomobilizma, da se nam pridružijo. • M.G. Snega že malo, a manj kot pred pol stoletja Zanimivo odkritje na Maistrovem trgu v Kranju .Naklo-Leto mi, koje lebrua ■^Prekrila Slovenijo dva metra in eč debela snežna Odeja, se letos 111 Ponovilo, vseeno pa je bil ko tedna snežen, Če bi Konjeni *J° društvo Naklo pripravilo spo '"isko pluženje s konjsko \ prego odNaklei ■ *- ■ ■ teri udeleženci izpred 50 tet,S() sc spomnili tragedije ob koncu dela. Takrat je naniree pod /nisennii nadstreškom 6b tedanji gostilni Bohinc v Medvodah poginilo šest konj, od tega štirje i/ Naklega. • Stojan Saje Jamar pogledal v dno vodnjaka Včeraj dopoldne se je kranjski jamar, poznan kot "Čevap", spustil v 35,4 metra globok vodnjak, na katerega so arheologi naleteli med izkopavanji na Maistrovem trgu. Kranj - Milan Sagadin iz kranjskega /avoda za varstvo kulturne dediščine Dravi, daje vodnjak omenjan v Zontarjevi knjigi Zgodovina mesta Kranja. Meščani, ki so imeli vse do napeljave vodovoda in izgradnje vodovodnega stolpa pred devetimi desetletji stalne težave s pitno vodo, naj bi ga zgradili 1854. leta. Vodnjak je globok 35,4 metra in očitno sega do nivoja reke Kokre. Včeraj je bilo njegovo dno sicer suho, prekrito s prodom, ki je z leti zatrpal vodno zajetje. Arheologi ga ne nameravajo kopati, razen Ce se bo za črpališče pojavil širši interes. "Stene vodnjaka so grajene izjemno kvalitetno, iz konglomerata, so porozne, kar potrjuje, da je bil vodnjak izkopan do žive vode, ki je pritekala iz Kokre. Z upravo mestne občine Kranj smo se že dogovorili, da se zunanji del vodnjaka obnovi in tako dodatno obogati arhitekturno podobo Maistrovega trga. Na žalost ni nobenega posnetka, po katerem bi lahko napravili verodostojno rekonstrukcijo," je včeraj povedal Milan Sagadin. Arheologi so izkopanine v prvem delu Maistrovega trga, pred gostilno Kot, kjer sf> našli ostanke obrambnega stolpa, jarka in zidu. že dokumentirali in nedrja trga prepustili delavcem Gradbinca GIP, ki bodo pod bodoče nove .•ga do Medvod v nedeljo '"iK'sio l|an niV| h| slan [egenj 1 H v resnici preizkusili. Tako so »*'e vozili napntrjet F*azali številnim 3?j k-'k<. je plui ^daj, / LU ™ K;,KTi so sodelov EKOLOŠKO KURILNO OLJE EOC d.o.o. PE LESCE, ROŽNA DOLINA 10. NAROČILA OD 7. DO 18. URE. ECO OIL 04 531 77 00 Gerlitzen - Osojščica, veliko smučišče v bližini Beljaka, izvoz z avtoceste »Villach -Ossiachersee«. Moderne žičnice, dolge in urejene proge, umetni sneg, raj za smučarje in deskarje na snegu. Smučarske karte s popusti za posameznike, družine in skupine: SKIPASS TRAVEL KRANJSKA GORA v poslovalnicah v Kranjski gori v Hotelu Kotnik, jSKIPASS ^TTRAVEL 04 - 582 10 00 in na avtocesti pred Karavanškim predorom v stavbi Q32S www.skipasstravel.si tel: 04 - 586 15 31 2.3.2002: ## Tekmovanje v skakanju! tlake vgradili komunalne vode. Zdaj arheologi kopljejo naprej proti Čolnarjevi hiši oziroma trgovini Mueller, kjer pa je delo zaradi plitkejših izkopov manj naporno. Tu so že naleteli na ostanke tlakovanja nekadnje Svinjske ulice in stavb, ki jih je imelo mesto pred izgradnjo Maistrovega trga, odkrivati pa se je začela tudi prazgodovinska plast, ki potrjuje zgodnjo poseljenost Kranja. Obnova Maistrovega trga bo končana predvidoma maja. • Helena jelovčan, foto: Tina Doki Kako daleč smo še od sprave in medsebojne tolerance? Zapleti ob zakonu o vojnih grobiščih V drugi obravnavi zakona o vojnih grobiščih je prišlo do zapletov, saj je 28 poslancev koalicije vložilo dopolnila, za katera Slovenska ljudska stranka pravi, da niso sprejemljiva. Zgodovina se ne sme pisati po meri zmagovalcev, kot to želijo poslanci vladajoče koalicije, ki so vložili dopolnila. Ljubljana - Pred časom se je v Sloveniji veliko govorilo o povojnih grobiščih, še posebej po odkritju oziroma po odkriti besedi o resnici povojnih množičnih pomorov v Crnogrobu, na Lanco-vem, v Slovenski Bistrici in drugje. Priče so končno le upale spregovoriti o resnici povojnih pobojev, ki so jih opravili likvidatorji tedanjega povojnega komunističnega režima. Številke, o katerih se govori oziroma o katerih pripovedujejo še žive priče, so grozljive. Slovenska oblast se je obvezala, da bo poskrbela za pietetni pokop vseh umorjenih v nesodnih procesih po vojni in jim postavila ustrezno obeležje oziroma spomenik. Vsak grob naj bi imel napis z imenom in priimkom, kar bo seveda po toliko letih zamolčanih žrtev zelo težko, če ne nemogoče. Zdaj, ko bi bil že skrajni čas, da se postavijo ustrezna obeležja in da končno pride so sprave, pa se je spet začelo zapletati. Prav zanimivo je, da se v Sloveniji vedno vse ustavi pri ideološki presoji in pri ideološki delitvah, ki so še posebej izrazite pri odnosu do zgodovine, druge svetovne vojne in dogodkov med njo in po njej. Slovenska ljudska stranka je sklicala novinarsko konferenco, kajti v proceduri v državnem zboru je zakon o javnih grobiščih. Pred časom je vlada vložila k zakonu dopolnila, ki jih SLS - Slo- venska ljudska stranka ocenjuje kot dobra, a kaj, ko je 28 poslancev koalicije s tem, ko so vložili svoja dopolnila, onemogočili sprejetje zakona o vojnih grobiščih. Poslanci, ki so vložili svoja dopolnila, so iz vrst LDS, ZLSD, SNS in DeSUSa. Slovenska ljud- Na tiskovni konferenci, na kateri sta spregovorila Janez Podobnik in Stanislav Brenčič, ki vodi odbor za zdravstvo, delo, družino, socialno politiko in invalide, so poudarili, naj se presežejo ideološki predsodki in se s pietetnim odnosom do umrlih zmanjšajo de- Pri sprejemanju zakona o vojnih grobiščih je prišlo do zapletov, saj 28 poslancev po menju Slovenske ljudske stranke onemogoča sprejetje zakona. ska stranka meni, da so s svojimi dopolnili želeli vriniti v zakon podobo po meri zmagovalcev. SLS priporoča, naj poslanci o tem razmislijo in jih poziva, naj vsi koalicijski partnerji delujejo v smeri sprejemanja predloga zakona o vojnih grobiščih. litve znotraj družbe, ki jih je tako korenito zaznamovalo obdobje druge svetovne vojne in čas po njej- Slovenska stranka zavrača pojmovanje odnosa do umrlih oseb, povezanih z vojnimi dogodki, zgolj s stališča zmagovalca. "Za- Avstrijski sklad za spravo Na avstrijskem veleposlaništvu v Ljubljani so podelili devetim slovenskim prisilnim delavcem odškodnine za prisilno delo na avstrijskem ozemlju. Dobro sodelovanje z Društvom izgnancev Slovenije. Ljubljana - Decembra leta 2000 je bil ustanovljen Avstrijski sklad za spravo, katerega namen je bil nuditi finančno podporo pri lajšanju posledic človeka nedostojnega življenja, ki so ga utrpeli nekdanji prisilni delavci v času nacionalso-cialističnega režima na ozemlju današnje Avstrije. Sredstva, zbrana s strani avstrijske zvezne vlade, zveznih dežel ter gospodarstva in industrije so -se že začela izplačevati tudi Slovencem. V Avstrijo je bilo deportiranih okoli milijon tujih državljanov, živi jih le še okoli 150 tisoč. Tako so minuli petek v rezidenci avstrijskega veleposkmi ka v Rožni dolini izročili del sredstev. Sredstva je izročil predsednik sklada dr. Ludvvig Steiner, veleposlanik v pokoju ter nekdanji član zvezne vlade in parlamenta Republike Avstrije. Ob tem, ko je izročil hranilne knjižice devetim slovenskim prisilnim delavcem, je poudaril, da želi Avstrija tudi tako premagati svojo preteklost in prispevati k razumevanju med narodi. Dejal je, da je to simbolična gesta in nikakor ne prava odškodnina, saj je za trpljenje ne more biti. V skladu je 6 milijard šilingov, od tega je iz avstrijskega proračuna prišlo 3,7 milijarde šilingov, ostalo je prispevala industrija. Znesek za tiste, ki so najbolj trpeli, znaša nekaj več kot milijon in 600 tisoč tolarjev, za prisilne delavce v industriji nekaj več kot 500 tisoč tolarjev, za prisilno delo na kmetih 322 tisoč tolarjev. Avstrijski sklad za spravo dobro sodeluje z Društvom izgnancev Slovenije, do zdaj je odobril 164 prošenj v skupni vrednosti 339.382 evrov, iz Slovenije pa je že dobil okoli 1500 Zahtev kov - 400 je rešenih. Prošnje /a izplačilo odškodnine bo sprejemal do 27. novembra letos. • D.S. GLAS Naročniška akcija 2003 Vsako naročnico oziroma vsakega naročnika Gorenjskega glasa, ki kadarkoli letos PRIDOBI NOVEGA naročnika, TAKOJ nagradimo. Zadoščalo bo, da izrežete ta obrazec in na njem obkrožite Vašo izbrano nagrado, ki Vam pripada za izpolnjeno naročilnico s podatki o novem naročniku. Izberite si: ali eno trimesečno naročnino v enem od trimesečij leta 2002; ali celodnevni GLASOV IZLET z ekskluzivnim programom in medijskim pokroviteljstvom Gorenjskega glasa, po Vaši izbiri, za eno osebo, kadarkoli do vključno 31. januarja 2003. leta; ali: dva reklamna artikla Gorenjskega glasa + eno luksuzno knjigo iz naše založbe Novega naročnika sem pridobil(-a): Moj naslov: Kot mojo nagrado uveljavljam /prosimo, obkrožite po Vaši izbiri eno od ponujenih treh možnosti/: ali: A/ GLASOV IZLET po izbiri do 31. januuarja 2003, za katerega mi pošljite darilno pismo in za izbrani celodnevni izlet organizatorju ne plačam nobenih prispevkov k stroškom ali B/ naročnino za_trimesečje 2002 in dobim svoj časopis tri mesece brezplačno ali C/ dva reklamna artikla Gorenjskega glasa Izjava za novo naročnico oz. novega naročnika: Kaj pa za novo naročnico oz. za novega naročnika? V "Naročniško akcijo 2003" sodi: vsakemu novemu naročniku bo poštar prinašal vsak torek in petek Gorenjski glas z vsemi rednimi prilogami BREZPLAČNO tri mesece po prejemu tega naročila. In zgolj v NAROČNIŠKIH IZVODIH Gorenjskega glasa je priloga GREGOR REDNO vsak zadnji torek v mesecu. Vsem novim naročnicam in novim naročnikom, ki se boste SAMI naročili v "Akciji 2003", pa bomo prav tako namenili nagradni GLASOV izlet po izbiri, kadarkoli do 31. januarja 2003. NAROČAM (MM Ime in priimek: GLAS za najmanj eno leto Naslov: Podpis: če naročila ob izteku enoletnega obdobja pisno ne odpovem, se naročniško razmerje podaljša za nedoločen čas. S sodelovanjem v akciji dosedanji naročnik podaljšujem naročnino vsaj do 31. decembra 2002; novi naročnik pa s podpisom na naročilnici potrjuje, da na Gorenjski glas doslej ni bil naročen oz. je prekinil naročniško razmerje za dlje kot 36 mesecev. V primeru, da se ugotovi neresničnost podatkov na tej naročilnici, pogoji iz "Akcije 2003" ne veljajo. Izpolnjeno naročilnico in Vaš izbor nagrade nam pošljite na GORENJSKI GLAS, p. p. 124, 4001 Kranj. Takoj po prejemu izpolnjene naročilnice bo Pošta novemu naročniku dostavljala njegov naslovljeni izvod časopisa. Če Vam zmanjkuje časa za izpolnjevanje te naročilnice pokličite naročniško službo Gorenjskega glasa, telefon 04/ 201-42-00 in naročite edini gorenjski časopis, ki je vsak zadnji torek v mesecu še obsežnejši s prilogo GREGOR. 'ljyBeNV1/ to podpiramo sprejem predloga zakona o vojnih grobiščih za drugo obravnavo v vsebini, ki ji sledijo amandmaji vlade Republike Slovenije," je povedal Stanislav Brenčič, poslanec SLS in predsednik odbora. "Ta zakon je za naše državljane ne glede na oddaljenost težkih vojn in povojnih dogodkov v tem trenutku še silno potrebna." Vodja poslanske skupine SLS Janez Podobnik pa je ob tem dejal, da delitev grobov mrtvih glede na ideološka prepričanja nehote pelje Nove občine na ustavno sodišče Ljubljana - Vlada je že sklenila, da državnemu zboru ne bo posredovala predloga o ustanovitvi novih občin, zato sta združenje občin Slovenije in iniciativni odbor za ustanovitev novih občin ostro protestirala. Po mnenju pobudnikov gre za kratenje človekovih pravic in temeljnih svoboščia. Predsednik iniciativnega odbora Peter Frclih meni, da je bila s tem sklepom vlade kratena ustavna pravica do samoodločbe, zato bodo v začetku tedna na ustavno sodišče esojc e. Se posebej bodo pohiteli zato, ker se je z mnenjem vlade strinjala tudi večina članov odbora in državne mu zboru predlagala, naj ne nadaljuje postopka za ustanovitev novih občin oziroma naj ne razpise referenduma. • D.S. tudi v ideološko delitev živih, kar pa za prihodnost Slovenije ni dobro* Sprejem zakona naj bi bil plod medsebojne tolerance, ki jo kot potrebno obliko Slovenci še kako potrebujemo. V Slovenski ljudski stranki pričakujejo, da bodo ključni akterji politične moči prešli od besed tudi k dejanjem in s tem pripomogli, da se predlog zakona o vojnih grobiščih za drugo obravnavo čimprej obravnava in sprejme v vsebini, kot jo zastavljajo amandmaji vlade. Na tiskovni konferenci Združene liste socialnih demokratov pa so o tej temi poudarili, da moramo v Sloveniji tako kot v Evropi ohranjati grobove ljudi, ki so umr- li v vojni ali vojaški agresiji na Slovenijo, ljudi, za katere se ve, da so umrli za domovino. Miran Potrč, vodja poslanske skupine ZLSD je dejal, da ni sprejemljivo, da mnogi, ki so bili usmrčeni, nimajo svojega groba in da pieteta do umrlih zahteva, da se zagotovi pravica do groba, da pa stranka zavrača vsebino dopolnil strank NSi in SDS. V teh dopolnilih, pravi Potrč, je zahteva, da se medvojno obdobje razglasi predvsem za revolucijo in državljansko vojno, in da so vsi v vojni ali po njej usmrčeni padli zaradi revolucije in državljanske vojne in da torej okupacije in odpora sploh ni bilo. • Darinka Sedej Zakon o javnih uslužbencih vložili pobudo za začetek presoje ustavnosti tega sklepa vlade. Ljubljana - Vlada Republike Slovenije je na zadnji seji obravnavala zakon o javnih uslužbencih v drugi obravnavi. V razpravi na vladi so ostala odprta še tri vprašanja, katerih rešitev bo vlada potrdila na dopisni seji v naslednjih dneh. bistveni elementi zakona pa bodo ostali nespremenjeni. Večina sprememb je posledica uskladitve s sindikalnimi predlogi. S sindikati je vlada podpisala tudi izjavo o visoki stopnji usklajenosti zakona med socialnimi partnerji. Zakon prinaša nove elemente upravljanja s kadrovskimi viri kot denimo centralna kadrovska evidenca, interni trg dela in tako dalje. Prav tako zakon ustanavlja komisijo za pritožbe, ki bo obravnavala pritožbe posamezni kov zoper odločitve predstojnikov o izbiri za zasedbo določenega delovnega mesta. Pomembna novost je tudi sam sistem izbire uradnikov, predvidene so tudi sankcije, če bi bila zaposlitev izvedena mimo javnega natečaja-Poseben postopek izbire in imenovanja velja tudi za najvišjo ra-ven uradniških položajev. Za te izbirni postopek izvaja poseha;l izvirna komisija, ki jo imenuj0 uradniški svet. lino izmed vprašanj, ki so ostala odprta, je sesta-va uradniškega sveta, odprto pa je ostalo tudi vprašanje rokov prC' vedbe funkcij v uradniške položaje in vprašanje prvega mandat-1 uradnikov, ki imajo že danes status uradnika. Odškodnine žrtvam vojnega nasilja Mesec dni trpljenja - 35 tisoč tolarjev Slovenska odškodninska družba je že začela izplačevati odškodnine po zakonu o plačilu odškodnine žrtvam vojnega in povojnega nasilja. Prve odločbe so poslali najstarejšim upravičencem. Najvišja odškodnina v gotovini 300 tisoč tolarjev, ostali znesek bodo izplačali v obveznicah, i/plačljivih v petih letnih obrokih. ke, ukradene otroke, zapornike 35 tisoč tolarjev, /a izgnance in in-lemirancc 25 tisoč tolarjev, za prisilno mobilizirane 20 tisoč tolar Ljubljana - V začetku lanskega ietfl je državni zbor sprejel zakon o plačilu odškodnine žrtvam vojnega in povojnega nasilja. Ko so sprejeli le ustrezne podzakonske akte, so lahko začeli izvrševati za kon 0 izplačilu odškodnine upra vičencem. Slovenska odškodnin ska družba je prve odločbe posla la decembra, najprej najstarejšim upravičencem, izdali pa so 2.500 odločb. Na odškodnine čaka okoli 45 tisoč upravičencev, ki naj bi jim Slovenska odškodninska družba skupaj izplačala okoli 27 milijard tolarjev. Odškodnina /a mesec dni Irplje nja in nasilja /naša /a tabori Si Iti jev in za begunce in delovne de portirance 12 tisoč tolarjev. Določena je tudi višina od kod nine za vojaške vojne invalide in civilne invalide vojne vi lina io validnine se bo pomnožila s količnikom 10 od dneva uveljavitve tega /akona. Odškodnina /a izgU bo življenja bližnjega v vojni bo 200 tiSOČ tolarjev, razen /a žrtve vojne za Slovenijo, ki bodo preje li po S00 tisoč tolarjev. Skupni znesek, ki ga bo prejel posameznik, ne bo smel biti večji kot 2 milijona tolarjev. Cc je ne kdo, ki je imel pravico do odškod nine, umrl v času do sprejetja z*" konodajc, bo odškodnina pripadla dedičem. . • Upravičenci bodo v gotovifl> prejeli največ 100 tisoč tolarjev - prvi obrok do 150 tisoč pO enefl mesecu od prejema odločbe, ostali znesek pa v letu dni od prW?'-' Drugi del odškodnine bodo up*** V Ičenci dobili od Slovenske odškodninske družbe v obveziricajj ki bodo Izplačane v petih totnjj obrokih. Prvi obrok obveznu i upade] v izplačilo septembra J» 2001, obveznice pa hodo obrest^ vane od letošnjega |jiiuai|a daJj* K )M plus I odstotek ..j Upravičencem, U so Plul(). j; pravico do odškodnine *ud* drugih naslovov, pa »C 1"» N !'" vini izplačaj le prvi obrok, p« ^ osiala priznana odškodnina pa obveznicah. • |).S« Po sedmih letih spet na Starem vrhu Potem ko so morali organizatorji iz Smučarskega kluba Alpetour leto za letom tradicionalno mednarodno tekmovanje za Pokal Loka zaradi pomanjkanja snega prestavljati iz smučišča na smučišče, jim je letos znova uspelo, da so ga pripravili na "domačem" Starem vrhu. Skofja Loka, Stari vrh - "Čudovito je osvojiti medaljo ali pokal, ne pozabite pa, daje najmanj tako lepo pridobiti prijatelja ali znanca," je mladim smučarjem in smučarkam na petkovi slovesnosti ob letošnjem 27. pokalu Loka povedal predsednik častnega odbora Boris Zakrajšek. Poudaril je tudi, da so mnogi smučarji, ki so se dokazovali na loškem tekmovanju, kasneje veliko dosegli tudi na največjih tekmovanjih na svetu, nekateri izmed njih pa se prav sedaj dokazujejo na olimpijskih igrah. Tako kot domači župan Igor Draksler in predsednik bodo namesto slalomske in vele-slalomske tekme letos pripravili dva veleslaloma. V soboto se je med starejšimi deklicami najbolj izkazala Nemka Julija Manhard, dobro pa je šlo tudi Lani Grandovec iz SK Olimpija, ki je osvojila drugo mesto. Od Slovenk se je na v prvo deseterico uvrstila še Maša Re-denšek (Olim). Mateja Robnik (Luč) je bila enajsta, Taja Sreč-nik - Cordin je osvojila 18. mesto, Katja Jazbec (Trž) je bila 26., domačinka Nina Mihovilo-vič (Alp) 27., Maruša Ferk 28., Katarina Lavtar (obe Jes) 29., Pokal Loka se je v petek začel s povorko vseh 25. ekip smučarjev in smučark ter zabavo pred občinsko zgradbo. Foto: Tina Doki organizacijskega odbora Janez Ster, je mladim zaželel srečo in veliko uspehov na tekmah. Nekaj sreče, pa tudi precej znanj3 so mladi potrebovali, ko so se v soboto in nedeljo merili med vratci na starovrških strminah. Oba dneva je namreč močno snežilo, na progi pa se je. kljub trudu rganizatorjev, vedno znova nabi »al nov sneg. Tako so odločili, da Saša Bertoncelj (Alp) 40.. skupaj pa je nastopilo več kot 60 starejših deklic. V nedeljo je znova zmagal Nemka Manhardova, Lana Grandovec je bila tretja, Nina Mihovi-lovič je osvojila 16. mesto. Katja Jazbec 17., Maša Redenšek 19., Maruša berk 23., Katarina Lavtar 28.. Mateja Robnik 35., Saša Ber-toncelj 45.. Taja Srečnik - Cordin pa 58. mesto. Jeseničanka Petra Presterl je za Slovenijo osvojila zlato in bron. V kategoriji starejših dečkov je bil oba dneva naš najboljši Miha Kuerner iz Mošenj, sicer član SK Bled. Tako v soboto kot nedeljo je osvojil peto mesto. "Rad sem tekmoval, proga je bila, kljub sneženju, zelo dobro pripravljena in bilo je dobro vzdušje," je zadovoljen povedal 14-letni dijak iz ekonomske gimnazije v Radovljici Miha Kuerner, ki ima že precej tekmovalnih izkušenj, saj je na Pokalu Loka nastopil že četrtič, tudi sicer pa redno nastopa za našo mlado reprezentanco. Med našimi je bil v soboto Damir Sa-dikovič (Krg) 9., v nedeljo pa je odstopil. Jan Debeljak (Oli) je bil v soboto 13., v nedeljo pa 16., Denis Srebot je bil v soboto 14., v nedeljo pa 9., Jure Popenko je bil v soboto 16., v nedeljo pa 10., Anže Mravlja (Trž) je bil v soboto 17., v nedeljo pa 18., Matic Skube (Apt) je bil v soboto 23., v nedeljo pa 19., Matej Strojan je v soboto osvojil 27. mesto, v nedc- Naslov zmagovalcev Pokala Loke je pripadel Avstrijcem. Pokal jim je podelil predsednik OK Janez Šter. ljo pa 22. mesto, Žiga Kemperle pa je bil v soboto 36., v nedeljo pa 31. V soboto je med starejšimi dečki zmagal Norvežan Einar Bjertness, v nedeljo pa Avstrijec Hannes Trinker. Veliko znanja in borbenosti so pokazala tudi dekleta v kategoriji mlajših deklic, v tej kategoriji pa so si naši mladi tekmovalci, po zaslugi Petre Presterl z Jesenic, sicer članice SK Bled, priborili letos edino zlato kolajno. Petra je bila namreč v soboto najboljša, v nedeljo pa je nato osvojila tretje mesto. "Lani sem na Pokalu Loka nastopila prvič in osvojila tretje mesto, letos pa sem bila prva in tretja. Treniram že od četrtega leta, najraje pa vozim veleslalom," je povedala Petra. Izkazale so se tudi ostale naše mlade smučarke, saj je Anja Markovič (Trg) v soboto osvojila 4. mesto, v nedeljo pa je bila 9. Njena klubska kolegica Maja Kokalj se je obakrat izkazala s petim mestom. Kim Urbas (Nov) je bila v soboto 6. v nedeljo pa 7., lika Stuhec (Brm) je bila v soboto 8., v nedeljo pa 13., Zarja Cernilogar (Alp) pa je bila v soboto 10., v nedeljo pa 17. V nedeljo je zmagala Norvežanka Nina Loeseth. Za pokale in kolajne so se borili tudi mlajši dečki. V soboto je zmagal Avstrijec Markus Rauter, v nedeljo pa Slovak Jakub Ostri-hon. Naša najboljša sta bila v soboto Alan Vidovič (Črn) in Jure Lekič - Podbreznik (Luč), ki sta si delila 6. mesto. Jure je bil nato Skrb zaradi rušenja dvorane hokejistom še ne jemlje volje Kranjski hokejski klub je eden klubov z najdaljšo tradicijo, bojijo pa se, da bi dvorano na sejmišču zrušili prej, kot bi uspeli dobiti novo, ki naj bi zrasla v bližini olimpijskega bazena v kranjskem športnem parku v nedeljo 4., Alan pa 10. Tirni Gašperin (Ble) je v soboto osvojil 9. mesto, v nedeljo pa 12., Gašper Kržišnik (Ble) je bil v soboto 10., v nedeljo pa 15., Matija Selišnik (Luč) je bil v soboto 13., vv nedeljo pa 36., Borut Drolc (Zel) pa je v soboto osvojil 16. mesto, v nedeljo pa je odstopil. Na koncu je predsednik organizacijskega odbora pokala Loka Janez Ster dal pokal za skupno zmago avstrijski ekipi, ki je osvojila največ točk, drugi so bili mladi Norvežani, tretja pa je bila ekipa Slovenije. "Ob koncu letošnjega Pokala Loka lahko povem, da smo zelo zadovoljni, saj je prišlo letos k nam kar nekaj novih ekip in obrazov tako iz Švedske, Čila, Argentine..., kar nam dokazuje, da je tekmovanje uveljavljeno, organizatorji pa smo zadovoljni, da se uvrščamo med tri najboljše na svetu. Zadovoljni smo tudi, da smo po sedmih letih spet na smučišču na Starem vrhu, kjer so sicer v petek še cveteli zvončki in telo-hi, obe tekmi pa sta minili v pravem snežnem metežu," je povedal Janez Dekleva, predsednik SK Alpetour in vodja tekmovanja za 27. Pokal Loka. • Vilma Stanovnik Kranj - Pravi hokejski praznik Je hi| minulo soboto na kranjskem drsališču na Gorenjskem sejmu. £e zjutraj so se na ledeni ploskvi začcli zbirati najmlajši, cicibani « vseh koncev Slovenije, ki so se Pomerili na svojem turnirju. Tur-nirJu cicibanov je sledila tekma 1^'d ekipo rekreativnih hokejistov ir> starši Triglavovih hokejistov (boljSi so bili rekreativci s 6:3), Vrhunee dneva pa je bil na začet* ^u Popoldanskega sporeda, ko so ledeno ploskev prišli hokejisti J'Ch sedmih selekcij kranjskega JOkejSkega kluba. Polet- fantOV se te letos prvič predstavila ženska efcipa, ki je lani poleti začela z 'Vs,)ini treniranjem, v tej se/oni f>a ze nastopajo v državnem ženskem prvenstvu. ()koli 150 fantov 1,1 deklet, njihovih trenerjev in jodatva kluba se lahko pozdravili ■jevilnj gledalci na tribunah, ki so S| nato ogledali atraktivno tekmo JJjed ekipama triglavovih deklet in ekipo Mestne oIh ine Kiaii|. De kl(-',;i (po tradiciji) fantom niso P°puSčala niti za hip. na koncu pa J°jih ugnala / rezultatom 5: i (te Uui pa vidne, kako so se po tekmi s Hondurasom počutili naši nogo- ,,K>,aši. so se jim na koncu našim U,lil • > Predstavnike kianjskc Ob 'ne je poraz kar malce /abolel, So največ bolečin \ nogi pa je pUV/|"0H /laiku Pavlici, ki ga |C PJj*l dvorano počakal refiilec. Pa ,U[I. ** se kdo upira ženskam' JKomaj so led zapustili dekleta Predstavniki občine (mnogi so tekmi siiuo pogreBali domače j? «>Pana, ki naj sicei naj ne bi r,vai svojega hokejskega znanja sjflEj Emiljan Pavlin Hokejistke Triglava so povsem nadigrale nemočno moško ekipo kranjskih občinarjev. in navdušenja), že so zadrsali veterani. Ekipi domačega Triglava in gostov / Jesenic sta se borili kot v najboljših časih, izid 2:2 pa je bil ob koncu tekme najpravn nejši. Sledili so kazenski streli, kjer pa se je /nova i/ka/al naj boljši jeseniški hokejist vseh časov Albin lelc, ki je Z mojstrskim strelom edini zadel gol in priboril zmago za goste 2:3. Zadnja tekma sobotnega sporeda je bil obračun državnega prvenstva med domačo ekipo mal čkov in malčki z Bleda, kjer pa so domači fantje z zmago 3:1 dokazali, da se upravičeno borijo za naslov državnih prvakov in da v Kranju rasle nov rod hokejistov, ki i /t h Kranju v naslednjih letih /nova priborili sloves pomembnega hokejskega mesta, čeprav vsako leto znova z negotovostjo čakajo, kaj bo / USOdo "njihove" ledene dvorane. "Lahko rečem, da smo v /adnji se/oni zelo korektno sodelovali / živili, ki so - kljub znanim zapletom našemu klubu omogočila treninge in lekme na domačem drsaliSČU. Jasno pa je, da je težko delati v razmerah negotovosti, saj je nad nami vseskozi grožnja rušenja dvorane, nove pa seveda še nimamo. Zalo nas je vsako leto /nova strah, kaj bo v naslednji sezoni. K sieči prav sedaj kaže, da se stvari / gradnjo nove dvorane pomikajo naprej, saj je občina za gotovila denar za lokacijsko dokumentacijo m projekte za novo Ledeno dvorano. Tudi V klubu smo se odločili, da bomo združili vse moči za aktivnosti v /ve/i / gradnjo nove dvorane, drugo leto pa bi se gradnja že morala začeti. Seveda bo za to morala občina že do konca letošnjega leta sprejeti odločitev o gradnji nove ledene dvorane. Če se to ne bi zgodilo, pa se našemu hokejskemu klubu v naslednjih letih piše res zelo slabo, saj dela enostavno ne bo moč več organizirati," pravi predsednik H K Triglav Emiljan Pavlin in poudarja: "Kljub željam po uspehih je v prvi vrsti delo našega kluba namenjeno vzgoji mladih. Da je ta res dobra dokazuje dejstvo, da imamo iz leta v leto v državnih reprezentančnih selekcijah vedno več hokejistov in letos tudi hokejistke. Navdušuje nas tudi to, da se mladi za hokej v Kranju res zelo zanimajo, saj v mlajših selekcijah redno trenira okoli 11? hokejistov, letos pa smo dobili nad pričakovanji veliko novih cicibanov, tako da nas za razvoj ni strah. Imamo sposobne trenerje in zagotovljeno strokovno delo v klubu. Letos smo - kljub dejstvu, da spon/orjem težko obljubimo kaj bo z razvojem kluba -dobili pet novih sponzorjev. Vse tO nam daje moči in volje, skrbi nas le negotovost nad usodo dvorane, ki pa je naš klub z dolgo tradicijo in mesto Kranj zagotovo potrebuje. Zato pričakujemo, tla nam bo občina pomagala z vsemi močmi." • Vilma Stanovnik, lolo: I ina Doki GLAS Odgovorna urednica Marija Volčjak Namestnika odgovorne urednice Jože Košnjek, Cveto Zaplotnik Uredništvo novinarji - uredniki: Helena Jelovčan, Igor Kavčič, Jože Košnjek, Urša Peternel, Sto-jan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi; stalni sodelavci Matjaž Gregorič, Renata Škrjanc, Simon Šubic fotografija Tiha Doki, Gorazd Kavčič lektoriranje Marjeta Vozlič GORENJSKI GLAS je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 22 tisoč izvodov. Redna priloga naročniških izvodov zadnji torek v mesecu je Gregor. Ustanovitelj in izdajatelj Gorenjski glas, d.o.o., Kranj / Direktor: Marija Volčjak / Priprava za tisk: Media Art, Kranj / Tisk: SET, d.d., Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 04/201-42-00, telefax: 04/201-42-13 / E-mail: info@g-glas.si /Mali oglasi: telefon: 04/201-42-47 sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure, sreda do 17. ure Naročnine: trimesečni obračun - individualni naročniki (fizične osebe - občani) imajo 20 % popusta Naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do PISNEGA preklica; odpovedi veljajo od začetka naslednjega obračunskega obdobja. Za tujino: letna naročnina 80 evrov: Oglasne storitve: po ceniku. DDV po stopnji 8.5 % v ceni časopisa / CENA IZVODA: 150 SIT (13 HRK za prodajo na Hrvaškem) Na podlagi Odloka o proračunu Mestne občine Kranj za leto 2002 (Ur. list R SLO, št. 108/01) objavlja Mestna občina Kranj, Slovenski trg 1, Kranj, JAVNI RAZPIS za sofinanciranje društev s sedežem v Mestni občini Kranj in interesnih dejavnosti osnovnih in srednjih šol v Mestni občini Kranj, katerih vsebina delovanja je raziskovalne narave, za leto 2002 1. Predmet razpisa so: programi društev in interesnih dejavnosti na osnovnih in srednjih šolah Mestne občine Kranj, katerih vsebina delovanja je raziskovalne narave in sicer: DRUŠTVA Z RAZISKOVALNO VSEBINO V MESTNI OBČINI KRANJ: • Sofinanciranje stroškov društvom pri aktivnem vključevanju v širše slovenske ali druge raziskovalne projekte. • Sofinanciranje stroškov društvom pri originalnih poskusih raziskovanja in spoznavanja zanimivih tem in problematik, ki se neposredno tičejo območja Mestne občine Kranj • Sofinanciranje stroškov društvom pri izvajanju njihovih rednih programov delovanja na podlagi predloženih dokumentov, iz katerih je razvidno, da gre za program dela, ki je dobil formalno potrditev s strani članstva. INTERESNE DEJAVNOSTI Z RAZISKOVALNO VSEBINO DELOVANJA NA OSNOVNIH IN SREDNJIH ŠOLAH MESTNE OBČINE KRANJ: • Sofinanciranje stroškov delovanja interesnim dejavnostim z raziskovalno vsebino v osnovnih in srednjih šolah Mestne občine Kranj pri aktivnem vključevanju v širše slovenske ali druge raziskovalne projekte. • Sofinanciranje stroškov interesnim dejavnostim z raziskovalno vsebino na osnovnih in srednjih šolah pri originalnih poskusih raziskovanja in spoznavanja zanimivih tem in problematik, ki se neposredno tičejo območja Mestne občine Kranj • Sofinanciranje stroškov interesnim dejavnostim z raziskovalno vsebino na osnovnih in srednjih šolah pri izvajanju njihovih rednih programov delovanja na podlagi predloženih dokumentov, iz katerih je razvidno, da gre za program dela, ki je dobil formalno potrditev z delovnim načrtom šole. 2. Višina razpoložljivih sredstev Za sofinanciranje dejavnosti društev z raziskovalno vsebino in interesnih dejavnosti z raziskovalno vsebino na osnovnih in srednjih šolah je v proračunu Mestne občine Kranj za leto 2002 namenjenih 2.414.000,00 SIT, od tega za društva z raziskovalno vsebino okvirno 800.000,00 SIT, za interesne dejavnosti z raziskovalno vsebino na srednjih in osnovnih šolah pa okvirno 1.614.000,00 SIT. 3. Pogoji za financiranje Društva z raziskovalno vsebino morajo za izvajanje programa zagotoviti najmanj 50% delež sofinanciranja iz drugih virov. Na javni razpis se lahko prijavijo društva, ki so na podlagi zakonskih predpisov registrirani za opravljanje dejavnosti, ki temelji na raziskovalni vsebini ter izpolnjujejo naslednje pogoje: • da imajo sedež v Mestni občini Kranj, • da so registrirana za opravljanje predlagane dejavnosti z raziskovalno vsebino, • da imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske možnosti za uresničitev načrtovanih aktivnosti, • da imajo urejeno evidenco o članstvu, plačani članarini in ostalo dokumentacijo, kot to določa zakon o društvih in so registrirana vsaj eno leto, • finančno konstrukcijo programa. Osnovne šole in srednje šole morajo delovanje interesne dejavnosti z raziskovalno vsebino potrditi z delovnim načrtom šole, če utemeljujejo programe za prvo polovico leta 2002, po potrebi pa z dodatno obrazložitvijo v zvezi s programom, s katerim se prijavljajo. Delovanje od septembra do decembra 2002, ki sovpada z novim šolskim letom, utemeljujejo opisno in se navezujejo na kontinuiteto dela ter načrte, ki zorijo za prihodnost. 5. Merila za izbor programov: • kvaliteta in realnost predloženega programa, • sodelovanje udeležencev, članov in prostovoljcev v programu, • predstavitev društva in interesne dejavnosti v daljšem časovnem obdobju, • članstvo Merila za izbor programov so opredeljena v razpisni dokumentaciji. 6. Rok izvedbe: Dodeljena sredstva za leto 2002 morajo biti porabljena v letu 2002. 7. Rok za predložitev ponudb in način predložitve. Ponudniki morajo ponudbo oddati po pošti kot priporočeno pošiljko najpozneje do dne 19.3.2002 na naslov Mestna občina Kranj, Oddelek za družbene javne službe, Slovenski trg 1, 4000 Kranj ali osebno najpozneje do 19.3.2002 do 14.00 ure v sobo 162/1. ali v sprejemno pisarno Mestne občine Kranj. Na zadnji strani kuverte mora biti obvezno tudi naslov pošiljatelja. Posamezna ponudba na javni razpis mora biti izdelana izključno na razpisnem obrazcu iz razpisne dokumentacije naročnika (Mestne občine Kranj). Nepravočasno oddanih ponudb komisija ne bo upoštevala. Vsak prijavljeni program mora biti poslan v zaprti kuverti in označen z "Ne odpiraj - ponudba za razpis - sofinanciranje društev in interesnih dejavnosti raziskovalne narave, za leto 2002". 8. Datum odpiranja ponudba za dodelitev sredstev Odpiranje ponudb bo strokovna komisija opravila v sredo, 20.03.2002. Odpiranje ponudb ne bo javno. V primeru nepopolno izpolnjenih prijav s pomanjkljivo dokumentacijo bo komisija ponudnike pozvala, da v 8 dneh dopolnijo ponudbo. V primeru, da je ponudniki v roku ne bodo dopolnili, bo ponudba izločena kot nepopolna. 9. Izid razpisa Ponudniki bodo o izidu javnega razpisa obveščeni najpozneje v 45-ih dneh od datuma odpiranja ponudb 10. Kraj in čas, kjer lahko ponudniki dvignejo razpisno dokumentacijo: Razpisno dokumentacijo dobijo zainteresirani na naslovu Mestna občina Kranj, Oddelek za družbene javne službe, soba 162, Kranj, vsak delavnik med 9. in 12. uro osebno ali na spletni strani Mestne občine Kranj: www.kranj.si 11. Vse dodatne informacije dobijo zainteresirani po telefonu vsak delavnik med 9. in 12. uro na Mestni občini Kranj, Oddelek za družbene javne službe, Slovenski trg 1, tel. 23 731 65. Mestna občina Kranj Župan Mohor Bogataj, univ. dipl. org. Številka: R-2-3/0-47/02 Datum: 19.02.2002 Študentka kar z odvetnikom Spor med radovljiškimi študenti se je zaostril do te mere, da so nekateri napovedali celo kazenske ovadbe. Radovljica - Med radovljiškimi študenti vre. Na zadnjem občnem zboru Kluba radovljiških študentov (KRŠ) skupini študentov ni uspelo priti na vodstvene položaje, zaradi česar sedanjemu vodstvu kluba očitajo celo vrsto nepravilnosti in napovedujejo celo kazenske ovadbe. Zlasti ogorčena je ena od zavrnjenih kandidatk za mesto predsednice kluba, ki je na občni zbor prišla kar z odvetnikom. Več kot očitno je, da se gredo študentje zelo odrasle igre, v ozadju katerih je kar precej denarja. Na občnem zboru KRŠ-a, ki združuje skoraj 700 študentov in dijakov, je bil za predsednika že drugič izvoljen Janez Tonkli, ki seje v zadnjem letu dni dokazal z uspešnim delom. Člani kluba so deležni številnih ugodnosti, od cenejših vstopnic za kino, športne dejavnosti, knjižnico do poceni izletov, potovanj, prevozov... KRŠ vsako leto organizira tudi več dogodkov, od prireditve ROK Radovljica do zimske košarkarske lige. Vse to KRŠ financira iz denarja, ki mu ga morata nakazovati oba mladinska servisa v občini. Mladinski servis Radovljica (čigar 52-odstotni lastnik je KRŠ) tako klubu mesečno mora nakazovati 740 tisoč tolarjev, Rubico pa 650 tisoč tolarjev mesečno. Medtem ko prvi denar redno nakazuje, pa je Rubico z nakazili zavlačeval, nekajmilijonski dolg iz leta 2000 pa je poravnal šele konec lanskega leta. Lastnik Ru-bica Mitja Peternel ne zanika, da ni redno plačeval: "Ker so bili ves čas spori, res nisem redno plačeval. A potem ko smo lani sklenili dogovor o sodelovanju, sem poravnal vse obveznosti." Po omenjenem dogovoru naj bi KRŠ v poslovalnicah Rubica postavil info točke, umaknil postopke za izterjavo dolga, Rubico pa prijavo KRS-a zaradi nelojalne konkurence. KRŠ naj bi namreč študentom priporočal le Mladinski servis Radovljica (katerega lastnik je), medtem ko naj bi bil konkurenčni Rubico diskriminiran. A dogovor je bil očitno sklenjen s figo v žepu. Do vrhunca spora je prišlo na občnem zboru KRŠ-a konec januarja, na katerem je bil Tonkli ponovno izvoljen za predsednika. Za vodstvena mesta so se potegovali tudi Adrijana Krnc in skupina študentov, za katerimi stoji - tega niti ne skriva - lastnik servisa Rubico Mitja Peternel. Večina omenjenih študentov se je v KRŠ včlanila tik pred občnim zborom, njihove kandidature pa je nadzorna komisija KRŠ iz različnih formalnih razlogov zavrnila. Zaradi tega je omenjena skupina medijem poslala pismo, v katerem očitajo predsedniku kluba Janezu Tonkliju vrsto nepravilnosti na samem občnem zboru, kršenje statuta, nezakonito zavrnitev osmih kandidatur, ki naj bi odstopale od želja sedanjega vodstva, očitajo pa celo 'absolutizem' in 'miloševičevsko' ravnanje. Adrijana Krnc, ki je na občni zbor prišla z odvetnikom Kristijanom Gnilšakom, je povedala, da se je za to odločila zato, ker je vse njene poteze sedanje vodstvo KRŠ bojkotiralo. Skupaj s še nekaterimi nesojenimi kandidati zahteva razveljavitev občnega zbora in ponovitev volitev, napoveduje pa tudi vložitev kazenskih ovadb zoper sedanje, po njenem nezakoni- to vodstvo kluba. Ugodnosti KRŠ-a naj bi bile, tako Krnčeva, rezervirane za ozko skupino članov, na poceni izlete naj bi hodili celo nekateri starši in podobno. In kako na očitke odgovarja predsednik Janez Tonkli? Dejal je, da se mu način obračunavanja po medijih zdi podel, zatrdil pa je, da so bili vsi postopki izvedeni zakonito. "Imam čisto vest, ker vem, da je bilo vse narejeno po pravilih," je dejal. Dodal je še, da je njegov edini interes, da dela v dobro in zadovoljstvo študentov, medtem ko takšni dogodki vse to le zavirajo. Sicer pa se med radovljiškimi študenti neuradno govori, da naj bi bil v ozadju vsega prav interes Rubica, da bi se preko 'svojih kandidatov polastil KRŠ-a in s tem posredno konkurenčnega Mladinskega servisa. Vendar pa direktor Rubica Mitja Peternel to zanika, eš da je njegov edini interes ta, da bi KRS obravnaval oba mladinska servisa enako in da študentje, ki delajo prek Rubica, ne bi bili v neenakopravnem položaju. • Urša Peternel Škofja Loka bo imela proračuna za dve leti Potem ko so sprejeli občinski proračun za letošnje leto, so se na občinskem svetu lotili tudi obravnave proračuna za leto 2003. "Zgodovinska odločitev" o knjižnici. Škofja Loka - V četrtek so bili škofjeloški občinski svetniki resnično zelo delavni: opravili so drugo nadaljevanje 21. seje, s pomembno odločitvijo o gradnji knjižnice, ter obsežno 22. sejo, na kateri so sprejeli letošnji občinski proračun ter prvič obravnavali tudi proračun za prihodnje leto. V debelih štirih urah in pol so se tako prebili skozi sedemnajst točk dnevnega reda, pri čemer je župan tri, zaradi nedorečenosti umaknil. Kar sedem let je minilo, odkar je prvi škofjeloški občinski svet, praktično na samem začetku svojega mandata obravnaval predlog za ureditev novih prostorov za Knjižnico Ivana Tavčarja. Tedanji predlog, da bi za potrebe občinske, bolj natančno rečeno, območne knjižnice, saj ta skrbi za bralno hrano s svojimi iz-posojevališči še v treh sosednjih občinah, preuredili prostore nekdanjega Sokolskega doma, oziroma Doma Partizan, tedaj ni bil sprejet. Kljub temu, da bi staro mestno jedro za oživljanje še kako potrebovalo institucijo, ki bi pritegnila ljudi v mestno središče, pa razpoložljive površine tedaj niso ustrezale, pa tudi na (le peš) dostopnost so imeli mnogi svoje pripombe. Kljub sklepu, da se pospešeno išče nove rešitve in sproti obvešča občinski svet o drugih možnostih, pa temu ni bilo tako vse do preteklega četrtka, ko so svetniki obravnavali investicijski program ureditve knjižnice v nekdanji škofjeloški vojašnici. Predlog, po katerem bodo prostori preurejeni do maja leta 2004, kar bo stalo okroglih 600 milijonov tolarjev, je bil sprejet soglasno, in z zadovoljstvom je bilo slišati, da je to za Škotjo Loko zgodovinska odločitev. Osrednja točka 22. seje je bila druga obravnava in sprejem letošnjega občinskega proračuna, pri čemer se je tudi tokrat ponovila že kar nekaj letna proračunska "folklora" vlaganja amandmajev "zadnji hip". Razlika, glede na pretekla leta je bila morda le ta, da sta žu pan in občinski finančni "minister" to očitno že predvidela, in posebnih zapletov po sprejemu sedmih amandmajev težkih dobrih 11 milijonov tolarjev ni bilo. Tako so v proračun uvrstili prispevek k projektu gorenjske varne hiše, sredstva za ureditev dveh otroških igrišč, denar za sanacijo letos posebno poškodovanih občinskih cest, pa tudi za pevski /bor Lubnik, Športna društva, ki gostujejo v športni dvorani in rokometno društvo, čeprav so s tem načeli sistemsko financiranje. Najtežji je bil amand Blejci povabljeni v ZDA Bled - Bled je obiskala Mary Penco. glavna koordinatorica ameriškega programa pobratenih mest (Cities United in a Global Qu6Bl fef Peaee). Oh tej priložnosti je županu Občine Bled Borisu Male|ii izročila vabilo župana me sta Fort VVorth v Texasu Keneltlia liana /a konferenco pobratenih mest Fort VVortha, ki bo v Texasu potekala od 21. do 25. julija 2002. lema konference, na katero so povabljeni predstavniki več kot tridesetih partnerskih mest i/ vsega sveta, so prizadevanja /a mu v svetu, toleranco, razumevanje in sodelovanje, seveda pa bo to tudi odlična priložnost /a pred stavitev in promocijo Slovenije in Bleda v svetu. V Texas ho odpotovala tudi skupina enajstih učencev blejskih šol, ki so lani na Bledu gosti li učence pobratenega mesta Benhrook (Fort vVorth), so sporočili / blejske občine. • L. P. ma samega župana, ki je predlagal, občinski svet pa sprejel dodatnih 25 milijonov za investicijo v sprotni dvorani, kjer bodo, skupaj z državo, obnovili garderobne in sanitarne prostore. Proračun je bil tako sprejet skoraj soglasno, saj se je glasovanje vzdržal le en svetnik. Po sprejemu letošnjega proračuna so opravili tudi prvo obravnavo občinskega proračuna za prihodnje leto, tako da kar dobro kaže na to, da bo občina Škofja Loka ena redkih, ki bo imela po vzgledu države propračun za dve leti. Ob tem omenimo še opozorilo iz razprave, da tudi letos niso bili upoštevani načrti krajevnih skupnosti, in da si prav vloga KS v občini Škofja Loka zasluži posebno obravna- vo, ki bo odprla vrata tudi za sprejem novega občinskega statuta, ki je že dolgo blokiran-Morda nenavadno je bilo tudi priznanje, ki so ga svetniki z aplavzom izrekli Milku Okor-nu, vodji oddelka za proračun, za večletno \V redno temeljito pripravo proračunskih dokumentov. Proračunski elaborat je lahko resnično mnogim za vzgled. Za zaključek omenimo, da so škofjeloški svetniki v četrtek sprejeli tudi investicijski program izgradnje vodovoda Rovtc - Lenart -Luša, investicijski program sanacije, razširitve, obratovanja in zapiranja deponije komunalnih odpadkov Draga, zavrnili pa program za pripravo lokacijskega načrta izgradnje infrastrukture v naselju Vincarje. Kljub odprti dilemi v zvezi z lastništvom, so dopolnili tud' odlok o kategorizaciji občinskih cest ter i/dali pozitivno mnenje k imenovanju Marka Pn* možica /a ravnatelja Osnovne šole Skoffa I ,oka - mesto. • Štefan Žarg' Po leto dni čakajo na soglasja Proračun občine Šenčur za leto 2002 bo znašal dobro milijardo tolarjev. Za največjo naložbo, športno dvorano, 570 milijonov. Šenčur - Občinski svet v Šenčurju je prejšnji teden razpravljal o predlogu proračuna za letos in ga tudi sprejel, čeprav je bil deležen veliko pripomb zlasti pri investicijskem delu. Pozornost je zbudila zlasti rekonstrukcija več lokalnih cest, in sicer tiste skozi Olševek, Kranjske ceste v Šenčurju, Velesovske ceste in ceste skozi Voglje do vasi Voklo. Svetnik Rajko Zerovnik je želel vedeti, zakaj se je obnova ceste skozi Voglje tako zavlekla, saj je bila načrtovana že pred tremi leti. Predlagal je tudi, naj občina sprejme vrstni red obnove lokalnih cest in tisto sko/i Voglje postavi na drugo mesto. Župan Frane Kern je dolgo zavlačevanje rekonstrukcije pojasnil s postopki, ki se zelo vlečejo, dodatno pa jih Zavlačujejo tudi občani (lastniki), ki dajejo BOglasja. Za llednje bi morali pustiti ljudem več časa, je menil Zerovnik, župan pa je odgovoril, da včasih eakajo tudi po leto dni. Suvi pa še dodaja, da je obnova eesta do Vogelj odvisna tudi od gradnje kanalizacije, /a kai se čakajo, ali se bo projektom občine pridružilo tudi brniško letališče. Hkrati / rekonstrukcija mi cest bo potekala tudi gradnja kanalizacije. Filipa Vesela je tudi zanimalo, kdaj bodo /a čeli graditi sekundarni del kanalizacije in kdaj preostali primanu del. pa tudi, kako se bo to financirah). Po županovih besedah se načrti delajo, /hirajo se soglasja, naredili bodo tudi Izračun m se / ljudmi dogovorili, kako bodo plačevali. Investitorji /a sekundarni del kana li/aeije naj bi bila namreč gospodinjiva Ko je bila že beseda o kanali/aei|i, se je oglasil tudi svetnik Jože Stružnik, sieer diiektoi IP Komunala Kfanj, OpOZOfil je, da utegne občina Šenčur letos /amuditi siedsiva. ki se /hiralo i/ vodne takse, če ne bodo pravočasno predložili gradbenega dovoljenia /a letošnje investicije /a kanalizacijo. Če bo občina /;1 mudila rok (konec marca), bo država taks° vključila v integralni proračun in z investicij3^ mi ne bo nič. Občinski uradnik Aleš Puhar lL pojasnil, da se tega zavedajo, vendar še pri1'0' bivajo vsa potrebna soglasja, računajo pa 03 to, da bo prišlo do zamika rokov. Proračun s° svetniki naposled soglasno sprejeli, ne da " se obvezali za vrstni red rekonstrukcij PrCJ omenjenih štirih cesta, saj niso odvisni lC "j sredstev proračuna, temveč tudi od državi" razpiSOV. Kljub vsemu pa velja, da je ces" sko/i Voglje na vrsti druga, takoj /a OU'V kom. Dolgo časa so se ra/pravljalei /adrža . tudi pri osnutku odloka o ravnanju s kom11 nalnmii odpadki v občini Šenčur. ObČUW* uprava ga je izdelala na podlagi vzorca i 1111 nislislva /a okolje in prostor. Hkrati pa je ^° nuinala občinam predložila tudi svoj vzorec, Kranju in Cerkljah so ga menda že spivjc smo slišali od svetnika Jožeta Stružnika« ** je bil kritičen dO osnutka občinske upr*v • Bilo je več pripomb o nedodclanosti odloka wj o nejasni metodologiji izračunavanja, zet*1 česar utegnejo biti komunalni stroški /a °pL'') ne dražji kol v sosednjih občinah. Nazadnje * ^ se zmenili, da odločanje o osnutku piviožu1 na prihodnjo sejo. medtem pa uskladijo m0T» bitna odstopanja med znanima odlokom* Tudi občanom bodo pojasnili, kaj je OOVCP pri ravnanju / odpadki; njih pa bo nedvom1 najbolj /aiiimala i ena Janko Srkne \t dej! da |e opravičljivo ubrati lastno pot in '|,K, unikaten odlok le v primeru, če to pomeni n»* JO CCno /a občane, nikakor pa obratno. tOl '\ pa so svetniki prisluhnili tudi ravnate^ osnovne sole Šenčur Majdi Vehovee, ki je g. vonla o uvajanju devetletne osnovne sole " prostorskih potrebah v /ve/i s tem. . Danica Zavrl tM& "■"^^"B ~w # # 1 # \/ Zakonski jubilej Vide in Štefana Kozica z Orehka rlUg S KOnjl Dl Se Oral, Poleti na morje, jeseni v 1 # v #1 # za gobami ce bi snežilo prej Kranj - V soboto, 16. februarja, sta natanko po petdesetih letih skupnega življenja na kranjskem magistratu obnovila zakonsko prisego. "Če sva zdržala doslej, bova pa še naprej," se smej i t a. Po obilnem sneženju pred 50 leti se je plug s sedmimi pari konj iz Naklega in štirimi iz Kranja prebil do Medvod. Tam se je zrušila lopa in pokopala šest konj. Naklo - V spomin na tragični dogodek, v katerem so domačini izgubili štiri živali, je Konjeniško društvo Naklo v soboto prikazalo pluženje s petimi pari konj. Plug je kljub pomanjkanju snega prispel na cilj in ostal za vedno v Tehniškem muzeju Bistra. Prireditev so spremljali številni gledalci, ki so jih postregle kmečke žene. Nekdanji cestar Franc Jošt je pred odhodom iz Naklega pregledal leseni plug. Pol stoletja po zgodovinski zimi, kije februarja 1952 nasula od meter do dva metra snega, je narava malo zamudila. V soboto dopoldan, ko je bilo spominsko pluženje s konjsko vprego na relaciji Naklo - Jeprca - Medvode, je rahlo snežilo. Če bi bila prireditev Konjeniškega društva Naklo le dan pozneje, bi lahko stari leseni P^ug tudi resnično preizkusili v svežem snegu. Skoraj tono težak plug, ki je bil spravljen pri Jeralo-vih na Pivki, so pred dvema letoma temeljito obnovili. Z njim so se predstavili na konjeniški prireditvi v Preddvoru, na Furmanskem prazniku v Postojni, med poskusno vožnjo doma in ob odprtju obnovljene Glavne ceste v Naklem. Kot je povedal predsednik Marjan Marinšek, so v društvu sklenili pripraviti še peto vožnjo in po Srečanje v Medvodah Medvode - Nakianski konjeniki, ki so se v soboto spomnili dogodkov izpred pol stoletja, ko so plužili sneg od Nakla do Medvod, so se pred nekdanjo gostilno Bohinc in sedanjo Na klancu v Medvodah srečali z domačini. Konjenike in njihove spremljevalce vključno z županom občine Naklo Ivanom Štularjem so ob dragi uri popoldne, ko je kot nalašč spet močno snežilo, pozdravili, sprejeli in pogostili številni Medvodčani. Pozdravil pa jih je tudi župan občine Medvode Stanislav Žagar in obljubil, da bo sodelovanje med obema občinama poslej še tesnejše in da bodo Medvodčani obisk Naklancem vrnili. • A.Ž. Obljube so premalo Občina in župnijski urad Kamnik sama ne bosta zmogla prenove Maistrove hiše. Država pa samo obljublja. Kamnik - Dosedanja prenova Nstne hiše Rudolfa Maistra v Kamniku je veljala že okrog 30 'nilijonov tolarjev. Ta dela sta do *daj financirala župnijski urad Kamnik občina Kamnik. Zdaj, ko D°do obnovili še streho, pa občina ln Cerkev ne /moreta več nadalje-v!*nja del spomeniško zaščitenega °bjekta. Zato je kamniški župan Tone Smolnikar sklical sestanek in nanj POVabil tudi predstavnike države l'ni'iistrstev za obrambo, kulturo, •*Vnega zavoda R Slovenije za *ju|Uiro in Maistrove fundacije), J bi le-ti povedali ali je država jj™Pravljena financirati vsaj spo-2Jn8ko sobo ali muzej. Pa ni bilo ne Pritrditve, ne odklonilnega od |j0Vora. Udeleženci sestanka so ^čakali molk, saj i/ države na Scs,;"K'k ni bilo nikogar. Iako je .)sta|ii le obljuba izpred let. ko so ^Panu kar trije ministri za ^amho zagotavljali, da podpirajo Ureditev Maistrove spominske s"hc v njegovi rojstni hiši. /al pa ' Je zdaj, ko bi morala pokazati Jtor, država zavila v molk. n.y,;iilitelj Kamnik, ki izvaja dela reVitalizaciji Maistrove rojstne hiše, je objekt statično saniral. Uredili so tudi konstrukcijo in kmalu bo hiša imela tudi novo streho. To pa je nedvomno zelo pomembno za začasno zavarovanje objekta. Vsekakor pa to ni rešitev. Potrebna je namreč odločitev o spominski sobi oziroma muzeju. Cerkev in občina tudi nimata denarja. Treba pa se bo nenazadnje odločiti čimprej, saj je potrebno opredeliti namembnost objekta. Na podstrešju bi lahko /gradili podstrešna stanovanja, pod njimi pa lokale ali podobne prostore. Vsekakor pa se nihče ne želi odreči vsaj spominski sobi, za katero pa so v preteklosti obljubljali ureditev v državi. Če se država ne bo odločila oziroma odgovorila, kako in kaj, bo Cerkev kot lastnica vseeno morala najti rešitev. Potrebuje namreč še okrog 80 milijonov tolarjev za dokončanje objekta. Ali bodo ta denar dali trgovci, lastniki stanovanj bo odvisno od tržnih sposobnosti lastnika. V pretežnem delu objekta pa bo vsekakor potreben komercialni program. Občina namreč nima potrebnega denarja. • Andrej Zalar ^ražba likovnih del za mlade mamice K m ,ran'" Khib Studentov Kranj v projektu Mlade mamice že peto leto hi ^"1,/M;> akcijo, s katero pomaga mladim staršem, ki še študirajo. Da ho uf5 kar največ denai ja, tudi letos vabijo na dobrodelno draž u^*> DO dievi ob 19. uri v sejni sobi 15 Mestne občine Kranj. Poda-Čine [!,netlu^'ca tlr,;i SO že od 14. februarja na ogled v avli mestne ob ^vvv ^.",llu.!' umetniških tlel pa je dostopen tudi na Spletnih straneh w kli'h-studentov-kranj.si • D.Ž. njej oddati plug v Tehniški muzej Bistra. Na poti do tja pa se je dogajalo marsikaj. Za plug sredi Naklega, ki so ga dvignili na kolesa, je prvi par konj napregel Janez Jenko - Skodvar. Drugega je vodil Janez Črnilec -Primožovc. Domačinoma sta se pridružila jezdeca Janez Golob -Jenka iz Struževega na levi in Boris Škrjanc - Francetov iz Dupelj na desni. Za plugom je Janez Meglic iz Podbrezij naložil na sani krmo in orodje, pred njim pa sta za varnost skrbela konjenika iz policijske enote. Priprave so z zanimanjem opazovali številni prebivalci iz Naklega in okolice. Vmes so jim kmečke žene, med njimi tudi Marija Zupan *> Kvanšnekova, ponudile pecivo in pijačo. Pred občinsko stavbo so pregledali plug, za kar je poskrbel Franc Jošt. Potem ko je župan Ivan Štular pred prvim parom konj z bičem naredil križ za srečno pot, je vprega potegnila plug proti Polici. Tam je Štefka Pavlin s Poličarjeve kmetije pripravila malico, medtem pa sta svoja para konj napregla še Štefan Krč - Rešetov s Huj pri Kranju in Darko Kepic - Pasarjev iz Dvo-rij. Po postanku pred Kranjem so konje in plug odpeljali do vasi Svetje in od tam simbolično splu-žili še pol kilometra ceste do Medvod. "Pred 50 leti je bilo toliko snega, da nismo videli tabel ob cesti. Takrat sem kot cestni delavec v podjetju Cegrad doživel snežni krst pri pluženju. Niti prej niti pozneje ni bilo tako težko. Konji niso hoteli speljati, kot bi slutili nesrečo. Šele tretjič se je plug premaknil naprej. Jaz sem pri nadziranju pluženja zamenjal očeta Franca, ki je bil v prejšnji vožnji. Zanimivo je, da so iz naše hiše kar tri generacije cestarjev, poleg očeta je to delal ded, moja hčerka Lea pa je tudi v Cestnem podjetju Kranj," je povedal 74-let- ni Franc Jošt iz Naklega. Med častnimi gosti na plugu je bil tudi Franc Grašič iz Strahinja, ki je leta 1952 pripeljal dva konja iz vasi. Imel je srečo, da je dobil prostor zanju v hlevu gostilne Bohinc na vrhu klanca v Medvodah. Pod težo snega se je porušil nadstrešek, ki je pokopal pod seboj dva konja iz Struževega in kar štiri iz Naklega in okolice. "Še sedaj mi je hudo, da sem odšel od doma s kobilama Fukso in Muro, nazaj pa sem prišel le s slednjo. Malo je manjkalo, da bi nadstrešek pokopal še mene, saj sem hip prej tam krmil konja. Zato sem se zaobljubil, da na sv. Valentina ne bom nikoli več delal. Za god tega svetnika sva jaz in Tine Kenda iz Naklega, ki je tudi izgubil konja, pozneje večkrat obiskovala cerkev na Ovsišah. Tam nisva prosila za ljubezen, Pavel Grašič iz Strahinja je pred 50 leti v Medvodah izgubil kobilo Fukso. ampak za zdravje," se je spomnil 72-letni Pavel Grašič iz Strahinja, ki se zaradi bolezni ni mogel udeležiti spominskega pluženja. • Stojan Saje Mlado Vido je iz Kranja 1948. leta stric, direktor na novo odprte banke, zvabil v Lendavo. Šolo je imela, delala pa v tovarni, zato je povabilo rada sprejela. Z mehanikom Štefanom se je spoznala na novoletni zabavi. Ko seje vrnil od vojakov, se je iz znanstva, prijateljstva razvilo globlje čustvo, ki ju je slednjič povezalo v zakon. Vzela sta se 16. februarja 1952 v Lendavi. Enajst let v Lendavi je tudi "trdi" Gorenjki hitro minilo. Potem jo je stric, ki je postal direktor vseh pomurskih bank, znova "potegnil" za sabo, tokrat v Mursko Soboto. Družinica se je selila in v Soboti preživela štiri manj prijetna leta, kot pravi Vida. "Vedno močneje me je začelo vleči domov, imela sem že prav boleče domotožje. Takrat je bila ravno naprodaj hiša na Orehku in odločila sva se, da jo kupiva. Na posojilo, seveda." Novi dom je klical po obnovi, denarja pa ni bilo. Vida se je najprej zaposlila v SDK v Kranju, potem pa v (sedanji Gorenjski) banki pri Stari pošti in nazadnje v Globusu. Štefan je poiskal bolje plačano delo v Nemčiji. "Od stare hiše so ostale samo stene, vse drugo sva gradila, na novo," se spominja. Za stalno se je vrnil domov 1981. leta. K sreči je imela Vida mamo, ki ji je pomagala pri otrocih, Ljubu in Olgi. Na mamo je bila Vida zelo navezana. Marca bodo minila štiri leta, ko je odšla. v svojem 102. letu! Predvsem zadnjih deset let je s Štefanom nista mogla puščati same. Otroka sta bila zdoma in za teden, ki sta si ga uspela privoščiti na morju, v njuni skromni hiški v Peroju, sta morala mamo prepustiti dobrim rokam drugih. Zdaj si privoščita zvrhano mero potepanj. Poleti sta veliko na morju, jeseni hodita v Lom pod Stor-žičem po gobe, pozimi gre Vida vsak dan za poldrugo uro, dve na sprehod j>o Sorskem polju, medtem ko Štefan "lenari", spomladi pa se spet začne delo okrog hiše in v njej. Rada se zapeljeta tudi v Štefanovo Prekmurje. Odkar se je Olga z možem nastanila v zgornjem nadstropju domače hiše, Vida kuha za vse štiri. Vnukinja je ostala v Nemčiji - oba se nadvse veselita prvega pra-vnučka - medtem ko Ljubo z ženo in hčerko živi v svoji hiši v Vrb-njah. "Kar dobro se imamo," sta zadovoljna. Za praznovanje zlate poroke sta ju prepričali hči Olga in nečakinja Mojca, ki je Vidi še po dveh desetletjih hvaležna, da ji je bila poročna priča. Sama se gotovo ne bi odločila za ponovno srečanje z matičarjem. V soboto dopoldne sta drugič rekla "da". Po slavnostnem kosilu z najbližnjimi pri sosedu Rekarju sta se popoldne po-veselila še z drugimi sorodniki in prijatelji. • Helena Jelovčan, foto: Gorazd Kavčič K poroki sta se peljala s sanmi Ivanka in Alojz Vidmar z Zgornjega Brnika sta poročena pol stoletja. Ob jubileju ju je v cerkljanski cerkvi znova poročil duhovnik Franci Petrič, s katerim prijateljujejo, odkar je kot kaplan služboval v Cerkljah. Zgornji Brnik - Leta 1952, ko sta se ženila Lojze in Ivanka, je bilo snega skoraj dva metra. Ženin je šel po papirje na matični urad v Vodicah kar s smučmi, takrat je prvič stal na njih. K civilni poroki v Vodice ju je 9. februarja peljal nevestin stric, čez dva tedna pa je bila v Cerkljah cerkvena poroka, kamor so sani z nevesto in ženinom, s pričami, družicami in starešino vlekli trije pari konj. Svatba s 50 svati pa je bila doma: plesali so na podu, na koncu pa so se fantje stepli. s prijatelji sta bila tudi na prireditvi ob papeževem obisku, pa na različnih lokalnih in cerkvenih dogodkih. O tem rada govorita in pokažeta poln album fotografij. Najnovejši album pa je napolnjen s slikami z njune zlate poroke. Tokrat je bila le cerkvena, otroka Dragica in Lojze ter vnuki Marko, Benjamin, Barbara, David, Urša in Emanuel pa so jima pripravili tudi zelo zabavne spremljajoče dogodke. Brali so celo ženitno pismo, sosedje in prijatelji so postavili mlaje in priredili šrango, najstarejši vnuk Marko ju je vozil k poroki in bil glavni pri družabnih dogodkih. V brunarici na Kokrici, kjer so imeli svatbo, so dejali, da tako zabavne ohceti že dolgo ne pom- nijo. Marko je sestavil zelo duhovito ljubezensko zgodbo, ki jo je pripovedoval svatom in jim zraven kazal povečane fotografije iz njunega življenja. Dobila sta tudi zelo lepo torto iz stiropora, s katero so si vnuki privoščili nekaj nerodnosti, da so domače spravili v smeh. Bila pa je tudi prava torta, s katero se je posladkalo 56 svatov, sorodnikov, sosedov in prijateljev. Razveselili so ju tudi z darilom: prispevali so namreč denar za romanje, saj poznajo njune želje. Ivankina sestra Slavka pa jima je ponudila svoj vikend, kjer si lahko privoščita medeni teden. Ivanka in Lojze pravita, da bosta obe darili izkoristila, ko mine zima. • Danica Zavrl Žlebir Lojze je Ivanko po 50 letih spet popeljal pred oltar. Tako se Ivanka in Lojze sporni- narodne noše. Prvi njen izdelek njata, ko sta ona pri 21, on pri 24 je kupil učitelj Jaka Kurat, kar ji letih stopila v zakonski stan. je dalo spodbudo, da je s svojim Skupno življenje ni vedno ideal delom nadaljevala. Tudi njena no, treba je veliko potrpeti in tudi družina ima narodne noše in ob- odpUŠČati, Z ljubeznijo pa se da lečeni vanje se pogosto udeležuje- premagali vse ovire. Vidmarjeva jo različnih prazničnih dogodkov, sta si znala življenje tudi polepša- Včasih je bila to ljubljanska ti. Ivanka že od leta 1960, kar so kmečka oheet. danes gresta rada se preselili v hišo na Brniku, šiva na dneve narodnih noš v Kamnik. RAZMIŠLJAŠ O LASTNEM PODJETJU? Youngbusiness.net je evropska mreža uspešnih mladih podjetij. Ali se jim želiš pridružiti? KAKO se jim pridružiš, lahko ugotoviš na BREZPLAČNIH predstavitvenih delavnicah, ki so ob četrtkih na Jesenicah ali v Kranju. Ali imaš poslovno zamisel? Si starosti med 18 in 30 let in ne veš, kako jo realizirati? Youngbusiness.net in BSC Kranj sta tu zato, da ti pri tem ali pri iskanju poslovne zamisli pomagata. Svoj prostor na BREZPLAČNI predstavitveni delavnici si zagotoviš tako, da TAKOJ pokličeš po tel.: 04 5835 890 pgjJMUNrrv BSC Kranj Podjetniški inkubator Jesenice Spodnji plavž 24 e korak rtgp youngbusiness.net Nadaljevanje s 6. strani Obrazložitev 1. Pobudnica izpodbija 2. člen Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Radovljica (v nadaljevanju Odlok). Pobudnica navaja, da na podlagi dovoljenja za izkoriščanje rudnine pridobiva dolomit v kamnolomu Kamna gorica in po Uredbi o podelitvi rudarske pravice imetnikom dovoljenj za raziskovanje oziroma pridobivanje mineralnih surovin (Uradni list RS, št. 103/2000) izpolnjuje pogoje za podelitev rudarske pravice, zato bo v kratkem podpisala koncesijsko pogodbo. V Občini Radovljica naj bi plačevala nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, ki je z 2. členom Odloka na novo urejeno tako, da so peskokopi in kamnolomi opredeljeni kot poslovne površine, za katere se plačuje to nadomestilo. S tem naj bi izpodbijani odlok kamnolom določil kot zazidano stavbno zemljišče v nasprotju s VI. poglavjem Zakona o stavbnih zemljiščih iz leta 1984 (Uradni list SRS, št 18/84 - v nadaljevanju ZSZ84), ki velja na podlagi 56. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list RS, št. 44/97 - v nadaljevanju ZSZ). To naj bi bilo v nasprotju tudi z 2. členom ZSZ, po katerem so stavbna zemljišča vsa zazidana zemljišča (na katerih stoji objekt s funkcionalnim zemljiščem) in zemljišča, ki so s prostorskim planom namenjena za graditev objektov in naprav. Izpodbijana določba naj bi bila sprejeta prav zaradi pobudnice. Višina njene obveznosti naj bi bila namreč sporna že od leta 1995, ko je z Občino sklenila pogodbo o plačevanju nadomestila. Po pogodbi naj bi plačevala nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (od 1 114 kvadratnih metrov zemljišča, kot znaša njeno zazidano stavbno zemljišče) in nadomestilo za črpanje naravnega vira. Pogodba naj bi se izvajala do leta 2000. Za leto 2001 naj bi ji bilo po izpodbijani določbi odmerjeno oseminšestdesetkrat višje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča od 135 564 kvadratnih metrov zemljišča. Navedeno zemljišče naj bi bilo v lokacijskem dovoljenju predvideno za kamnolom, vendar pobudnica izkorišča manjši del zemljišča, saj je večina že desetletja gozdna oziroma kmetijska površina in kot taka predvidena v planskih aktih, pri tem pa prostorski izvedbeni načrt za obravnavano območje ni sprejet. Pobudnica naj bi bila zaradi višine obveznosti v neenakopravnem položaju, kar je v nasprotju z drugim odstavkom 14. člena in s 74. členom Ustave. Pobudnica predlaga začasno zadržanje izvrševanja izpodbijane določbe Odloka, ker ji bodo zaradi obveznosti v višini 18 031' 097,00 tolarjev nastale škodljive posledice. Njen predlog za odložitev izvršbe naj bi bil zavrnjen. Čeprav naj bi se pritožila, ne pričakuje ugodne rešitve, saj velja izpodbijana določba. Zaradi prisilne izterjave dolga naj bi bilo moteno njeno poslovanje, saj ne bo mogla izplačati plač, poravnati obveznosti do dobaviteljev in davčnih obveznosti. Ker je likvidnost pogoj za sodelovanje na javnih razpisih, naj bi ne mogla konkurirati za pridobitev novih del. Navedeno naj bi povzročilo njeno trajno nelikvidnost, prisilno poravnavo ali še hujše posledice. Njeno delo naj bi bilo sezonsko. Ker je začetek sezone, naj bi prihajalo do velikih odlivov sredstev, prilivi pa zamujajo za najmanj 90 dni zaradi dolgih rokov plačil. 2- Občina Radovljica v odgovoru navaja, da je pobudnica sama podedovala podatke o velikosti zazidanega oziroma nezazidanega stavbnega zemljišča, za katerega ji je odmerjeno nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Za kamnolom Kamna gorica naj bi bilo že leta 1972 izdano lokacijsko dovoljenje, ki je bilo dopolnjeno leta 1977 in predstavlja prostorski akt, ki je podlaga za odme- ro nadomestila. Zemljišče kamnoloma naj bi bilo opremljeno z vodovodom, elektriko in telefonskim priključkom ter je dostopno po asfaltirani cesti. Po planskem aktu naj bi bilo obravnavano območje opredeljeno kot stavbno zemljišče namenjeno poslovni dejavnosti. Ker so površine obravnavanih zemljišč velike, naj bi bil namen izpodbijane določbe zmanjšanje nadomestila tako, da se dejavnost kamnoloma izvzame iz skupnih kriterijev in obremeni z 200 točkami za dejavnost, ki se jim doda obremenitev za komunalno opremljenost. Zaradi posebnosti proizvodnje peska in gramoza naj bi ne bilo mogoče v Občini razlikovati dveh pravnih oseb, ki sta zavezanki po izpodbijani določbi Odloka. Pobudnik naj bi kamnolom dejansko izkoriščal in prodajal gradbeni material, za katerega dobi kupnino. Ker naj bi bila pobuda neutemeljena, Občina predlaga, naj se predlog za začasno zadržanje zavrne. 3. Ustavno sodišče je pobudo sprejelo. V nadaljevanju postopka bo ocenilo ali so peskokopi in kamnolomi lahko določeni kot poslovne površine, za katere se plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. 4. Po 39. členu Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) sme Ustavno sodišče do končne odločitve v celoti ali delno zadržati izvršitev predpisa ali splošnega akta za izvrševanje javnih pooblastil, če bi zaradi njegovega izvrševanja lahko nastale težko popravljive škodljive posledice. Kadar Ustavno sodišče odloča o začasnem zadržanju izvrševanja izpodbijanega predpisa, vselej tehta med škodljivimi posledicami, ki bi jih povzročilo izvrševanje morebiti protiustavnega ali nezakonitega predpisa, in med škodljivimi posledicami, ki bi nastale, če se izpodbijana določba sploh ne bi izvrševala. Pobudnica je za preprečitev škodljivih posledic, ki jih navaja, sama uporabila vsa pravna sredstva, vendar pri tem zaradi ureditve po izpodbijani določbi odloka ni bila uspešna. Pobudnici tako lahko zaradi prisilne izterjave obveznosti nastanejo težko popravljive škodljive posledice, ki bi jih bilo v primeru nezakonitosti izpodbijane določbe odloka težko popraviti. Ustavno sodišče je zato izvajanje izpodbijane določbe odloka do končne odločitve zadržalo. 5. Pobudnici lahko nastanejo težko popravljive škodljive posledice zaradi nesorazmernega zvišanja nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2001, zato je Ustavno sodišče v skladu z drugim odstavkom 40. člena ZUstS določilo način izvršitve začasne odredbe. Ustavno sodišče je odločilo, da začasno zadržanje učinkuje tudi na nepravnomočne odločbe, ki določajo obveznost plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2001, saj vložena pravna sredstva ne zadržijo izvršitve. V času začasnega zadržanja so zavezanci dolžni plačevati obravnavano nadomestilo po Odloku, ki je do uveljavitve zadržane določbe urejal plačevanje te obveznosti. To pomeni, da je pobudnica dolžna izvršiti odločbo o odmerjenem nadomestilu do te višine. 6. Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 26. člena, 39. člena in drugega odstavka 40. člena ZUstS v sestavi: predsednik Franc Testen ter sodnice in sodniki dr. Janez Če-bulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk, dr. Lojze Ude in dr. Dragica VVedam-Lukić. Prva točka izreka je bila sprejeta soglasno, druga, tretja in četrta točka pa s sedmimi glasovi proti dvema. Proti sta glasovala sodnik Fišer in sodnica Modrijanova. Predsednik Franc Testen Aerodrom Ljubljana PRILOŽNOST NA BRNIKU Na letališču Ljubljana na Brniku ponujamo v najem točilnico v prostoru prihodov v površini 62 m2. Oddajamo opremljeno točilnico in iščemo kandidata, ki ima primerne gostinske izkušnje in ki bi bil pripravljen prijazno postreči potnike in obiskovalce v času od prvih dopoldanskih do večernih prihodov letal. Če se zanimate za najem točilnice, nam pošljite vašo ponudbo z navedbo vaših podatkov in referenc na področju opravljanja gostinske dejavnosti, na naslov: Aerodrom Ljubljana, d.d., Zgornji Brnik 130A, 4210 Brnik - Aerodrom, s pripisom "Točilnica najem". Dodatne informacije lahko dobite 20. in 21. februarja 2002 od 9. do 12. ure v komercialnem sektorju Aerodrom Ljubljana, tel. 2061 411. Rok za prijavo je 27. 2. 2002. OZG OE ZDRAVSTVENI DOM ŠKOFJA LOKA Stara cesta 10, 4220 ŠKOFJA LOKA, tel.: 04 502 00 00, tel./fax: 04 502 00 57 Objavljamo prosto delovno mesto FIZIOTERAPEVTAaii NEVROFIZIOTERAPEVTA (fizioterapevt s pridobljenimi znanji) (nastop dela TAKOJ) Zahtevani pogoji: - končana visoka zdravstvena šola - smer fizioterapija - opravljen strokovni izpit - 1 leto delovnih izkušenj - znanje slovenskega jezika - potrdilo o slovenskem državljanstvu Z izbranim kandidatom bomo delovno razmerje sklenili za nedoločen čas s poskusnim delom 3 mesece. Rok prijave je 8 dni od objave te objave. Prijave z ustreznimi dokazili pošljite na naslov: Zdravstveni dom Škofja Loka, Stara cesta 10, 4220 Škofja Loka. wvvw.ribeinvode.com DiQJt3.lni tJSK ■ m Media Art . . wvvw.gorenjskaonline.com 04.,,,-j: ' M"ilia Ar!, dno Delavska Studio nternet Veseli uspehov, še bolj novega vadišča Člani Kinološkega društva Naklo ne poznajo počitka. Nadaljujejo dela v brunarici na novem vadišču, kmalu pa se bo začelo tudi šolanje psov in lastnikov. Nakl o - Lani se je kinologom izpolnila dolgoletna želja. Dobili so jastno zemljišče ob nadvozu čez avtocesto za St rabin j, kjer urejajo društvene prostore. Izkazali so se tudi pri izobraževanju, na lekrnovanjili in reševalni dejavnosti. Na občnem zboru so s pričanji nagradili šest članic in članov. L«to 2001 je bilo za Kinološko društvo Naklo pomemben mejnik, 'e 08 občnem zboru ugotovil P^dsednik Janez Bartol. Na ^nljiSču ob avtocesti so že spomladi začeli urejati novo vadišee. per so septembra postavili bruna JJCO in jo pokrili. Pozneje so v/i 7*jj <>kna in vrata v kleti ter nare- ?~ Pode v /gornjih prostorih. Se- ul Izdelujejo še strope, kmalu pa °0na vrsti vgradnja stavbnega po-ls,V;i- izdelava vmesnih zidov in ',cMnje okolice. Kljub velikim strošk, dru M)m niso povsem izpraznili so\esliuko\ teh zemljišč." V podkrepitev tega odgovora < itira še 422 paragm/ občega driflVnega zakonika, ki se glasi: "Vsak lasi nik zemlje sme korenine tujega drevesa iz svojih tO* izruvati. in veje, ki vise v njegovo ozračje, tO je ' ";, mejo na njegov svet. odsekati m za se porabiti-lako zakonik, ki mu razlagalec Lavčar doda SVOJ pogled: "Svetovati je, da hi S9 te praviee ne posluževali sosedje med sabo, ker se bode p""'"' navadno pričelo strupeno sovraštvo in tO lOVOlp drevesa, ki ni imelo skoraj nikake cene!" ^ - Kuj pa. če nekdo najde zaklad, čigav je ta.' zakladu veljajo sedaj tele postavne zapovedi: Q) kdor zaklad najde, nuna o tem gosposki vcd'K>s dati; b) kdor najde zaklad v svo/i zemlii. je P°V°. notna njegov; c) kdor najde zaklad v tuji '"'I', mora %a polovico odstopni lastniku zemlje; pri kopanju zaklada kaj nedopineeneva sloni wW ga je brez vednosti in privoljenja lastnika .'<''"'' iskal, ali kdor ie najdem zaklad sploh prikrival, ttf gov dele: pripade ali ovadniku, ali pa državi, ovadnika ni. Ako najdejo delavci po naključbi zaklad, jim pada polovi a. < c /ih je pa lastnik zeml/e //'<'< za iskanje zaklada najel, dobe samo svojo dnino ^ plačo, kakor drugi delavci. " Me prav zanmni- M/ teh rečeh velja danes'.' ]oreM9. februarja 2002 VERSKE SKUPNOSTI, PISMA / joze.kosnjek@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 9. STRAN Svetniki in godovi Matija, ki led razbija Danes goduje Konrad iz Pia-cenze, spokornik, ki je umrl leta 1351. Konrad je bil rojen v ugledni plemiški družini v severni Italiji- Z ženo sta živela skladen zakon. Bil je strasten lovec. Nekoč je zažgal goščavo, da bi prepodil divjad. Veter je razširil ogenj, ki je uničil gozd. Ker so takrat grozile zažigalcem gozda stroge kazni, je Konrad zbežal, za požar pa so obtožili nekega revnega človeka in ga umorili. Konrad seje vrnil. Z ženo sta prodala imetje, plačala škodo in ostanek dala ubogim, sama pa odšla v samostan: žena h klarisam, Konrad pa k frančiškanom in nato v samoto na Sicilijo. Hrib, kjer je umrl, se imenuje Hrib sv. Konrada. Konrad je na Slovenskem redko ime. Korenine ima v nemščini in pomeni "drzni svetovalec". Nemci pravijo Konradu tudi Kurt, Italijani pa Corrado. God Sadota in drugih perzijskih mučencev (jutri, 20. februarja) je spomin na hude preganjanje kristjanov v Perziji. Ščitil jih je edino rimski cesar Konstantin, perzijski kralj Šapur II. pa naj bi jih pobil 16.000. ŠkofSadot je nasledil umorjenega škofa Simona Barsabboea. Vendar so tudi njega skupaj s 128 drugimi krščanskimi pričevalci umorili, ker niso hoteli moliti sonca. Jutri goduje tudi škof Leon Sicilski. V četrtek, 21. februarja, sta dva godovnika: Peter Damiani, cerkveni učitelj, in Irena (Mira), devica. Peter Damiani je bil bojevnik za cerkveno obnovo, za disciplino in za versko ter moralno življenje. Čeprav je bil reven, je bil zelo bister. Napredoval je do kardinala v Ostiji in opravljal za papeže pomembna poslanstva. Na svojo željo se je vrnil v samostan. Zapustil je številne knjige in pisma. Slikajo ga s knjigami, bičem, križem in mrtvaško glavo. Petek, 22. februarja, je praznik Sedeža apostola Petra (Petrovo prvenstvo). Kristus je med 12 apostoli namenil posebno mesto Petru, ki mu je po poročilu evangelista Janeza dejal: "Ti si Simon, Janezov sin. Imenoval se boš Kefa". Kefa pomeni Peter. Jezus naj bi mu tudi povedal znamenite besede: "Ti si Peter (Skala) in na to skalo bom sezidal svojo Cerkev in peklenska vrata je ne bodo premagala. Dal ti bom ključe nebeškega kraljestva..." Ključi pomenijo oblast kraljevega namestnika v odsotnosti vladarja. Vsak Petrov naslednik ali papež je najprej škof krajevne Cerkve v Rimu, potem je patriarh Zahoda ali latinskega dela Cerkve in nazadnje naslednik svetega Petra. V petek goduje tudi Marjeta Kortonska. Sobota, 23. februarja, bo god Polikarpa, zadnjega apostolske- Hagada tudi v slovenščini L Kranj - Med verskimi skupnost-mi' ki delujejo v Sloveniji, je tudi Judovska skupnost Slovenije, ki rnia sedež v Ljubljani, na Tržaški 2. Judovska skupnost je krovna organizacija slovenskih Judov in JO S strani slovenske države priznana kot edini legitimni predstavnik slovenskega judovstva. •Skupnost vodi prof. Andrej Kožar Beck s pomočjo podpredsednika in generalne sekretarke. Predseduje izvršilnemu odboru petih koordinatorjev, od katerih je vsak pooblaščen za vodenje svoje sekcije. Sekcij e oziroma koordinacije so za mladino, za izobraževanje, za kulturo, ženska sekcija in koordi-nacija za verske zadeve. Glavni rabin za Slovenijo je rabin Ariel Haddad iz verske šole Habad Lu-bavič (Chabad Lubavitch). Judovska skupnost jen uspela v slovenščino prevesti znamenito hagado. Hagada je skupek pripovedi in zgodb o znanem izhodi izraelskega ljudstva iz suženjstva v Egiptu pod Mošejevim (Mojzesovim) vodstvom. Hagada se bere na prvi in drugi večer praznika Pesa-ha. Hagada je ena najbolj znanih judovskih kulturnih in literarnih izročil, ki je prevedeno v mnoge jezike. Sedaj je jezik hagade tudi slovenščina. V slovenščini je izšel tudi prvi judovski koledar. V prostorih skupnosti potekajo tečaji hebrejskega jezika in predavanja o veri, ki jih vodi glavni rabin za Slovenijo Ariel Haddad. • J.K. ga mučenca. Bil je učenec apostola Janeza in škof v Smirni, ki je bila ob Efezu najvažnejši škofijski sedež v Mali Aziji. To krščansko občestvo je vodil nad pol stoletja. Bil je trn v peti tudi svojim, saj se je boril za čistost nauka. Polikarp je umrl mučeniške smrti. Njegovo smrt je terjala poganska množica. Njegovo smrt je opisal očividec Markion. Poročilo je najstarejše med poročili o smrti mučencev. Polikarp, ime pri nas ni pogosto, pomeni plodovit, ploden ali bogat po sadovih. Pomensko ustreza slovenskemu imenu Grozdan in Grozdana. Matija, ki goduje v nedeljo, 24. februarja, je med Slovenci spoštovano ime. Jezus je med svojimi učenci izbral 12 apostolov. Namesto izdajalca Juda Iška-rijota, ki si je vzel življenje, so z volitvami izbrali Matijo. Volitve je vodil apostol Peter. Pogoja za izbor sta bila delovanje med Jezusovimi učenci od vsega začetka in videnje vstalega Gospoda. Legenda pripoveduje, da je misijonaril tudi v Makedoniji, kjer je storil Začenja se postni čas Kranj - V nedeljo, 17. februarja, se je s prvo postno nedeljo začel postni čas, ki bo trajal 40 dni, brez nedelj. Postnih nedelj bo 6. Zadnja bo postna nedelja bo Cvetna nedelja, ki je zadnja nedelja pred Veliko nočjo, največjim krščanskim praznikom. V katoliški Cerkvi je post spomin na 40-dnevni Jezusov odhod v puščavo, ko se je potem na Cvetno nedeljo znova pojavil v javnosti. Postni čas ima tudi globok duhovni pomen, ko naj bi se človek ozrl sam vase in premišljeval o svojem odnosu do Boga in do sočloveka in ko naj bi se predvsem izkazal z dobrimi deli. V postnem času naj bi zmogli reči "ne" kakšni sicer priljubljeni stvari, navadi ali dobrini ter veseljačenju. Post je tako čas premišljevanja in samo-odpovedovanja. Na Marijanskem koledarju je napisana zanimiva misel: Jezusovi učenci bi morali v človekoljubju vse druge daleč prekašati. Potem bi si ljudje ne iskali drugih odrešenikov. • J.K. veliko čudežev in umrl kot muče-nec. Drugo izročilo pa pravi, daje misijonaril po Judeji in med pogani v Etiopiji, kjer naj bi okrog leta 63 umrl mučeniške smrti. Najprej naj bi ga pobili s kamenjem, nato pa obglavili. Zato Matijo najpogosteje upodabljajo s sekiro, za zavetnika pa so ga izbrali obrtniki, ki uporabljajo rezila: mesarji, tesarji, krojači, pa tudi stavbeniki, kovači in celo slaščičarji - zaradi ledu. Pregovor pravi: Svet Matija led razbija, če ga ni, ga naredi! Matija torej odloča, ali bo zime konec ali ne. V nedeljo bodo go-dovali Matije in Matjaži, pa tudi Matički, Matici, Tjaši in Tjaše, Bogdane in Bogdani. V ponedeljek, 25. februarja, bo god Tarazija (Tarasa), carigraj-skega patriarha, ki je sklical cari-grajski koncil, ki se je končal v Niceju. Bil je zadnja manifestacija enotnosti in bratstva v Cerkvi. • Jože Košnjek Verniki in ljudsko štetje Ljubljana - Aprila bo v Sloveniji štetje prebivalstva in eno od vprašanj, na katerega sicer ne bo obvezno odgovoriti, bo tudi vprašanje o veri. Ali bodo popisovalci smeli spraševati o veri, sedaj odloča Ustavno sodišče. Do popisa prebivalstva so se v Pastirskem pismu slovenskih škofov za post opredelili tudi slovenski škofje. Med drugim so zapisali: "Če hoče biti naša družba demokratična, potem mora vsakemu posameznemu verniku in vsemu vernemu občestvu, se pravi Cerkvi, omogočati, da svojo vero izpovedujemo zasebno in javno, kot posamezniki in kot občestvo. Naj bo to jasno najprej nam, potem pa tudi vsem drugim. Ko bo letos ljudsko štetje, brez sramu in strahu izpovejmo svojo versko pripadnost. Jezus namreč zelo jasno pravi: Vsakega, ki bo priznal mene pred ljudmi, bom tudi jaz priznal pred svojim Očetom, kije v nebesih." • J.K. Most med Zahodom in islamom Ljubljana - V Istanbulu, ki je že od nekdaj povezoval Azijo in Evropo in je bil nekakšen most med dvema civilizacijama in kulturama, zahodno in islamsko, je bila konferenca zunanjih ministrov držav članic in kandidatk za članstvo v Evropski uniji in Islamske konference. Med dvema kulturama in dvema civilizacijama naj bi ponovno vzpostavili dialog, ki so ga prekinile zlasti Združene države Amerike po lanskem 11. septembru z napovedjo vojne zoper zlasti islamski terorizem. Na konferenci je sodeloval tudi slovenski zunanji minister dr. Dimitrij Rupel. Po napadu v Ameriki so marsikje demonizirali muslimani in jih obtožili vsega zla ter postavljali evropsko civilizacijo visoko nad islamsko. Dr. Dimitrij Rupel je v govoru dejal, da je bila Slovenija v preteklosti del večnacionalnih držav (Avstro-Ogrska, Jugoslavija), vendar negativne izkušnje iz preteklosti ne bi smele biti ovira za iskanje sodobnih rešitev za sobivanje različnih etničnih in verskih skupin. •J.K. DRUŽINSKI NASVETI Spodbujajmo otrokovo ustvarjalnost (5) Damjana Šmid Še vedno smo v svetu glasbe in tokrat si oglejmo nekaj instrumentov domače izdelave. Preprost tamburin naredimo iz trdega obroča (odrežemo vrh okrogle škatle od pralnega praška ali iz podobne embalaže). Okrog zunanjega dela obroča pritrdimo močnejšo vrvico, na katero nanizamo pločevinaste zamaške, školjke ali prave kraguljčke in prijetno zvončkljanje je tu... Zanimivo preizkušanje tonov lahko predstavimo s kozarci ali steklenicami, v katere smo natočili različne količine vode. Drgnjenje s prsti izvablja iz kozarcev vsakič drugačne zvoke in otroci so navdušeni nad tem pojavom. Bongo se imenuje boben, ki ga naredimo iz. lepenka-stega valja, kateremu čez odprtino napnemo usnje ali pergamentni papir, folijo, pvc in drugo. Če imamo več valjev, napnemo čez- nje raznolike materiale, da bo tudi bobnanje različno. Čez valj lahko napnemo tudi tanjšo elastiko in jo uporabimo za brenkanje. Za skupino mlajših otrok pripravimo veselo presenečenje - "pojočo metlo", s katero bodo popestrili praznovanje rojstnega dne in se sprostili. Na brezovo metlo (na veje) obesimo različne zveneče predmete (ropotulje, zvonee, manjše pokrovke, lesene palčke) skratka vse, kar žvenketa in ropota. Otroci izžrebajo nekoga, ki bo na čelu glasbenega sprevoda nosil pojočo metlo, ostali pojejo ob spremljavi različne pesmi. Glasbeni sprevod gre med travniki in polji, po poteh, kjer je čim manj ljudi, ki bi jih takšno rajanje motilo... na cilju naj otroci zapičijo pojočo metlo v tla in priredijo tekmovanje v ciljanju zvenečih predmetov s storži ali s kamenjem. Zveneče glasbilo izdelamo tudi iz daljših bambusovih palic ali iz tanjših tulcev (od sukanca), ki jih obesimo drug poleg drugega na daljšo palico. Nanje trkamo z lesenimi palicami in se učimo ritma. Mobile ali zveneči okraski so prijetna popestritev za marsikatero otroško sobo, balkon ali teraso. Naredimo jih iz školjk, ki jih nanizamo na vrvice, le-te pa pritrdimo na razvejano vejo ali na osnovo za mobile (lesen križ, obešalnik ali konstrukcija iz žice). Školjke bodo prijetno zazvenele ob vetru ali premikanju s prsti. Namesto školjk lahko uporabimo tudi tanjše cevi, kraguljčke, glinene zvončke in podobno. Za raziskovanje zvokov in za njihovo prepoznavanje pa nam je v pomoč kasetofon ali mikrofon, s katerim otroci snemajo zvoke iz okolja (zanimivi glasovi so v živalskem vrtu, na izletih, v hlevu, na dvorišču...) ter drug drugemu zastavljajo zvočne uganke o izvoru posnetih zvokov. Možnosti za doživljanje glasbe, različnih zvokov in ritmov je veliko. Izkoristimo vse, kar nam ponuja narava; od različnih materialov, šumenja listja pa do nežnega plesa dežnih kapljic. HREJELI SMO Javni poziv 9ospodu Predsedniku °bmočne obrtne zbornice Kranj l^d dvema letoma ste nam na °bcnem zboru bežno predstavili spodnjo novega objekta območne °brtru' zbornice Kranj. Izvajalec J*j le v letošnjem januarju začel z Vi gospod predsednik pa se n,ste hoteli toliko potruditi, da bi početku januarja 2(H)2 sklicali °"< ni zbor Območne obrtne zbor-ni('e Kranj in nam obrtnikom raženili plan gradnje. Žalostno je » aa moramo to izvedeti v gro ni iz. dnevnega časopisja, če p'"v VSO tO gradnjo prisilno /;->h"'(ira,no obrtniki. Članarino lu'v'( '' Popisa-vaša skupščina in je trenutno Jveeja v Sloveniji. Za gradnjo (>ve Območne obrtne zbornice se **°dločila peščica ljudi iz. upra odbora, ki danes sedijo v faT~enem odboru in po vsej ver- /7""v" tudi v nadzornem odboru. o'j')' gradbenem odboru. Prosim za ime in priimk. 1'rav tako Vas prosim za imena in pri imke budi. ki so v nadzornem od boru m trenutno nadzirajo ves po rek ai etnih gradbenih del. To gotovo ne zanima samo mene. trni ma ludi ostale obrtnike. Prav zaradi zastavljenih vprašanj, je nujno, da pride že v tem mesecu ali najkasneje v začetku mana letos do občnega zbora. Na obenem zboru bi predlagali še kakšnega obrtnika in ga vključili v gradbeni in pa nadzorni odbor. Samo na tak način bomo obrtniki prepričani, d nas to najbolje odgovarja, ali bo to v mesecu marcu ali aprilu, odločite Vi, gospod predsednik. S člankom sem bil precej dolg, hotel sem biti izčrpen in upam, da mi je to tudi uspelo. Končujem in Vam zaželim vsem skupaj lep pozdrav. Janez Lotrič Izjemne pokojnine, pojasnilo Dne 5. februarja 2002 je bil v časopisu Gorenjski glas v rubriki Prejeli smo objavljen zapis Brede Smolnikar z naslovom "Odprlo pismo Vladi Republike Slaveni je", v katerem zahteva, da se v Uradnem listu Republike Slovenije objavijo tudi imena tistih prosilcev za "umetniško pokojnino", katerih vloga je bila zavrnjena, saj meni, da je vlada dolžna pred javnostjo zagotoviti objavo vseh pretendentov za tovrstne pokojnine. V zvezi s tem pojasnjujemo sledeče: Zakon o izjemnem priznanju in odmeri starostne pokojnine osebam, ki imajo posebne zasluge (Uradni list RS, št. 18/94 in 14/90 - prečiščeno besedilo, v nadalje vanju ZA PO) v 1. členu določa, da se sme osebam, ki imajo posebne zasluge na področju znanosti, umetnosti, kulture ali druge dejavnosti in izpolnjujejo pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine po splošnih predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, izjemoma priznati in odmeriti višja starostna pokojnina, kot bi jim pripadala po splošnih predpisih. V drugem odstavku J. člena istega zakona pa je navedeno, da se odločba o izjemnem priznanju in odmeri starostne oziroma družinske pokojnine objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. To določilo je prinesla šele novela ZIPO, saj se pred letom 1990 imena prejem n i kov izjemnih pokojnin niso nikjer javno objavljala. Pri tem je treba opozoriti na to, da izjemna pokojnina nikakor ne pomeni pravice, temveč določeno priznanje, o katerem na podlagi prošnje prosilca za tako pokojnino in mnenja resornega organa odloči Vlada Republike Slovenije po prosti presoji, če so seveda za to izpolnjeni pogoji po ZIPO. Tako je Vlada Republike Slovenije ob upoštevanju prej navedenega drugega odstavka 3. člena ZIPO dolžna objaviti v Uradnem listu RS imena le tistih oseb, ki imajo posebne zasluge na področju znanosti, umetnosti, kulture ali druge dejavnosti, saj jim s tem izraža tudi moralno priznanje za njihovo delo in izjemne dosežke. Ne nazadnje, javna objava imen prosilcev, katerih dela Vlada Republike Slovenije ne ocenjuje kot nekaj izjemnega' tudi ne bi bila primerna. Mirko Bandelj Generalni sekretar Vlada Republike Slovenije Nato - da ali ne? V Gorenjskem glasu sem prebral "natoskeptičen " članek izpod peresa avtorja, ki ni "konti-nuitene" proveninece. Prav sedaj pa je tudi Sobotna priloga Dela objavila članek, vsekakor "konti-nuiteinega", dr. Beblerja, ki retorično vprašuje, ali naj Slovenija svojo obrambo prepusti nikomur drugemu kot - Italiji!'/ lako! Ampak prav tO se bo zgodilo, če bo Slovenija vstopila v Nato. Slovenija bo postala italijanski protektorat. Prvi korak k temu je bil "španski kompromis", za katere gaje jasno, da so ga napisali Italijani. Drugi je nakup Koprske banke. Po vstopu v EV si bodo prizadevali pokupiti vse. kar bo naprodaj zahodno od rapalske meje. Modro vodstvo naše države pa tako ali tako pristane na vse. kar EU od nas zahteva. Slovensko vojsko podreja natovski (ameriški) inšpekciji. Reforma Slovenke vojske pa pomeni, po eni strani kupovanje drage ameriške opreme, po drugi strani pa dejansko zminimalizirati našo obrambno sposobnost. Kljub temu da živimo na velikem prepihu, se še najdejo "geniji", ki hočejo odpraviti vojaško obveznost. Podobno, kot mirovniška deklaracija o demilitarizaciji Slovenije, tik pred osamosvojitvijo, ko je bilo jasno, da potrebujemo svojo vojsko. (Gre le za predvolilno kampanjo?) Res čudno, da vstop v Nato najbolj zagovarjajo tisti, ki so nekoč prisegali na neuvrščenost. Ali res gre samo za nekaj dobro plačanih uradniških mest v Bruslju/ Ivan Oman Zahvala Polar, ki je 28. januarja 2002 do tal uničil eno najstarejših gospodarskih poslopij v Kranjski Gori, je dokazal plemenitost, nesebičnost in človečnost vseh krajanov in okoličanov. Izjemna polrtvovalnost gasilcev od Kranjske Gore, Rateč do Jesenic nam je ohranila streho nad glavo. Občinski možje z lupanom Kotnikom na čelu pa so dokazali, da jim skrb za sovaščana ni tuja. Vsem, prav vsem, ki so pomagali ali pa samo obžalovali našo nesrečo, se iz vsega srca iskreno zahvaljujemo. Družina Žerjav, Kolodvorska 2, Kranjska Gora Slovenija je na vrhu evropskih lestvic po samomorilnosti Samomorilcev dvakrat več kot žrtev prometnih nesreč Stalno opozarjamo, koliko smrtnih žrtev je na slovenskih cestah, a premalokrat povemo, da je v Sloveniji letno samomorov dvakrat več kot žrtev prometnih nesreč. Zaradi samomora umre letno za cel šolski razred otrok, pa nihče ne stori ničesar. Kako sta povezana rodnost in samomorilnost? Slovenija je edina država v Evropi, ki ima negativni prirast rodnosti, večjega ima še Islandija. Ljubljana - Vsako leto v Sloveniji ugasne dvakrat več človeških življenj zaradi samomorov kot zaradi prometnih nesreč. Država je poskrbela, da se je z načrtovanimi preventivnimi akcijami število žrtev prometnih nesreč občutno zmanjšalo, samomorilnosti, po kateri smo že nekaj časa na vrhu evropskih lestvic, pa še ni namenila ustrezne pozornosti. Zato so strokovnjaki različnih strok in vsi drugi, ki se s tem problemom srečujejo, pri Inštitutu za medicinske vede ZRC SAZU ustanovili Slovensko združenje za preprečevanje samomora. Združenje se je predstavilo na novinarski konferenci v Ljubljani, za združenje pa je spregovorila prof. dr. Onja Te-kavčič Grad, klinična psihologinja, specialistka: "Že kar nekaj časa smo načrtovali združenje, saj od razpustitve suicidološke sekcije pri Slovenskem zdravniškem društvu leta 1990 nihče ni formalno združeval in usklajeval aktivnosti strokovnjakov in strok, ki se ukvarjajo s problemom samomorilnosti. Reševanje problema samomorilnosti v Sloveniji je bilo pretežno omejeno na medicino in zato ni bilo obravnavano celostno. Samomorilnost pa je mno- govzročen problem, ki izvira tako iz bioloških predispozicij kot pisihičnih in družbenih dejavnikov. Prav zato bi se moralo vprašanje samomorilnosti razširiti iz medicinskih krogov tudi med strokovno in širšo javnost. Nihče ni obvarovan Namen slovenskega združenja za preprečevanje samomora je tako izoblikovanje doktrine v sodelovanju s strokovnjaki izven medicine, širjenje odgovornosti za preprečevanje samomora med vse stroke in strokovnjake, ki se pri svojem delu srečujejo s problemom samomorilnosti. To so: psihologi, sociologi, antropologi, socialni pedagogi, pedagogi in druge humanistične stroke, ki se ukvarjajo s človekom ter širšo javnostjo. Naloge združenja so spodbujanje raziskovalnega dela, združevanje raziskovalnih projektov in njihovih izsledkov ter povezovanje in vključevanje v mednarodne projekte, izobraževanje strokovnjakov, izoblikovanje in implementacija preventivnih programov, širjenje doktrine in skupno nastopanje v javnosti. Združenje se bo aktivno vključevalo v delo nacionalne medresorske sku- pine za preprečevanje samomora pri Ministrstvu za zdravje. V Združenju smo takoj na začetku ustanovili pet delovnih skupin, v katerih bodo strokovnjaki več strok. Velik korak smo napravili že s tem, da samomorilnost ne bo več problem le psihiatrije, ampak problem več strokovnjakov. Poudarek bo na preventivi, kjer se Ni izhoda iz duševne stiske... Samomor? V Sloveniji je letno za šolski razred mladih samomorilcev... Foto: Aljoša Korenčan mora bolj vključevati država. Politiki - nekateri imajo te izkušnje -naj bi nam pomagali, da bi samomorilnost postal problem tudi države. Nihče ni zavarovan pred samomorom, samomor se lahko zgodi vsakomur izmed nas." 600 samomorilcev letno Včasih so o problematiki samomorov in o suicidarnem vedenju imeli predavanja tudi na policiji -zdaj tega sploh ni več. Na Švedskem imajo posebno katedro za preprečevanje samomora, enako tudi v drugih zahodnih državah. Pri nas naj bi o samomorilnosti več govorili tudi v šolah, na fakultetah, vključili naj bi študente pedagoških in zdravstvenih poklicev. Potrebno pa bi bilo sprejeti tudi nacionalni program, ki ga sprejemajo vse bogatejše države zahoda, le na revnejšem zahodu tega ni, kjer samomorilnosti, četudi je visoka, tako kot pri nas ne posvečajo ustrezne in zadostne družbene skrbi. Koeficient samomorilnosti je na Slovenskem nespremenjen že dvajset let in je nad 30. V absolutnih številkah pomeni 600 ljudi na leto. Toliko ljudi stori samomor. Leta 1985 smo imeli celo Prof. dr. Onja Tekavčič Grad 750 samomorilcev letno, vendar se je kasneje številka na račun preventivnih akcij znižala, a je še vedno visoka in previsoka." Sistem vrednot in genetika In kako sta soodvisni rodnost in samomorilnost? Po statistikah Microsofta ima le Slovenija v Evropi negativni prirast, negativno rodnost, saj ima večjo rodnost celo Islandija. Rodnost pri nas izrazito pada, kar lahko le ugotavljamo -stori pa tako ali tako nihče nič. Vlomi in droge problem tudi v Tržiču Tudi na policijski postaji Tržič ugotavljajo tako kot povsod drugod: v porastu so vlomi in droge. Posebno problematičnih črnih točk v cestnem prometu ni. Na mejnem prehodu Ljubelju se je zmanjšal promet za 10 odstotkov. Policijska postaja Tržič vključuje tudi policiste na mejnem prehodu Ljubelj. Policijska postaja je v minulih letih prejela veliko priznanj za lepo urejenost in gostoljubje. o osebah, ki se ukvarjajo s preprodajo, posestvijo in omogočanjem uživanja prepovedanih drog. V zvezi s tem smo obravnavali 31 oseb, ki so imele v posesti prepovedano drogo. V 29 primerih smo zoper storilce podali predlog za uvedbo postopka, v dveh primerih pa zbrali dokaze za podajo kazenske ovadbe. Ugotavljamo, da so droge v porastu. Policisti so opravili 371 intervencij. Najbolj problematična starostna skupina, ki smo jo obravnavali zaradi različnih kršitev je bila od 24 do 34 let, tej skupini pa je sledila skupina od 34 do 44 let. Osem kazenskih ovadb smo podali zaradi posesti orožja, ki smo ga odkrili na mejnem prehodu Ljubelj. Predvsem je šlo za storilce, ki so lovci in so za lastno uporabo nabavljali strelivo. Pri kaznivih dejanjih - obravnavali smo jih 129 - smo imeli največ težav pri raziskavi kaznivih dejanja ponarejanja denarja, kar je zelo težko dokazati. Lani smo odkrili skupino i/ Ka dovljice, ki je vlamljala na ob- močju tržiške in radovljiške občine in osebo iz. Nove Gorice, ki je vlamljala na našem območju. Kritičnih cestnih odsekov v občini domala ni več. Tosov klanec je bil včasih črna točka, zdaj pa se je stanje na tem odseku ceste Križe - Golnik izboljšalo. Nekoliko več akcij imamo v starem mestnem jedru, v nekdanjih obratih tovarne Peko, kjer gre Z8 oškodovanje ter v bližnjem muzeju mamutov, kjer so vlamljali. Tržič - Tržiška policijska postaja, na kateri je zaposlenih 45 policistov, je pred sedmimi leti dobila nove prostore na novi lokaciji in se tako preselila iz zares slabih in dotrajanih prostorov v mestu. Združili so se tudi s policijsko enoto na mejnem prehodu Ljubelj, ki je zdaj del Policijske postale Tržič. Ko so prišli tržiški policisti na novo lokacijo in v lepe nove prostore, so jih tudi zgledno vzdrževali. Policijska postaja Tržič pobira priznanja za priznanjem za lepo urejenost in gostoljubnost. Če ji ga ne podeli Turistična zveza Slovenije, ga pa dobi od lastnih ocenjevalcev, tistih, ki ocenjuje najbolj urejene policijske enote na območju Policijske uprave Kranj. Za leto 2001 je bila za območje Kranja prva policijska postaja Tržič, ki je priznanja /a najbolj urejeno policijsko postajo sicer večkrat prejela tudi od Turistične zveze Slovenije. Droge so v porastu In kako je v Tržiču s prometno varnostjo, / vzdrževanjem javnega reda, kriminaliteto, drogami. črnimi cestnimi točkami, mejnim prehodom Ljubelj? Komandir Policijske postaje Marjan Anze^je in pomočnik komandirja za promet Peter Vara-gič pravita: "Prometno varnost za lani ocenjujemo kot ugodno in stabilno. Število prometnih nesreč - bilo jih je 162 - se je nekoliko povečalo, več je bilo telesno poškodovanih, zgodili sta se dve prometni nesreči s smrtnim Izidom. Zato smo izvedli za 15 odstotkov več ukrepov. Lani smo obravnavali 317 kršitev različnih predpisov o prekrških ali za 12 odstotkov več kot leto prej. Prevladovale so kršitve zoper javni red in mir in zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami, sledile so kršitve o nadzoru državne meje in tako dalje. Najbolj pogoste kršitve so bile kršitve javnega reda in miru na javnih krajih kot so trgi in gostinski lokali - predvsem ob dveh večjih tržiških prireditvah. Odkrili smo tudi 29 primerov posesti in preprodaje prepovedanih drog. Zbirali smo informacije Pomočnik komandiraja za promet Peter Varagič. Komandir Marjan Anzeljc Na mejnem prehodu Ljubelj smo odkrili dva državljana, ki sta imela ponarejena potna lista, sicer pa je državno mejo na mejnem prehodu Ljubelj lani prestopilo /a K) odstotkov manj potnikov. Nadzorujemo tudi 20 kilometrov državne meje, tri planinske mejne prehode, lani smo obravnavali deset gorskih nesivi V katerih sta dve osebi izgubili ž.iv-Ijenje. Skupaj / Gorsko reševalno službo smo organizirali večjo iskalno akcijo pogrešane osebe in jo na srećo našli živo in zdravu \ Jelendohl." • Darinka Sedej Na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti so imeli pripravljen projekt o raziskavi rodnosti in samomorilnosti, vendar ga nihče ni želel financirati, zato so ga opustili. Šele zdaj so dobili 10 milijonov sredstev, kar pa je seveda premalo denarja, saj bi potrebovali šestkrat več. Če hočemo Slovenci preživeti kot narod, ne smemo samo jadikovati, ampak se tudi čimprej in zelo odločno lotiti znanstvenih raziskav in - ukrepati, dokler ne bo prepozno. Pred samomorom nihče ni varen, najpomembnejši rizični faktorji pa se prepletajo in so različni-od alkohola do kulture bivanja. Zanimivo je, da je med narodi, ki so bili nekdaj pod Avstro-Ogrsko -Slovenci, Hrvatje, Madžari - zelo veliko samomorov, kar povezujejo s skupnim sistemom vrednot in z vprašanji genetike. Zelo veliko je faktorjev okolja - slovenska druži na je zelo individualistična, zahtevna in od vsakega člana veliko pričakuje. Prof. dr. Onja Tekavčič Grad pravi: "Rizična skupina pri samomorih so starostniki, ki se ne morejo sprijazniti s tem, kako jih družba ali družina "odloži vstran; tu so tudi razna bole* ženska stanja, depresije, ki pa že sodijo v zdravstveno oskrbo; Preeej velik odstotek rizičnost« zaznamuje okolje, ki pa je tisto* ki bi lahko spreminjalo odločitve posameznikov, ki težijo k temu, da bi s samomorom končali svoje življenje. Za šolski razred samomorilcev Še poseben problem so samomori otrok, osnovnošolcev 10 srednješolcev. Srhljiv je podatek-da v Sloveniji napravi samomor kar en razred otrok na leto. Ka»»J prepoznati otroka, ki je v stisk'• O tem bi morali razpravljati «j poučevati pedagoge na šolah. 9& posebej v listih slovenskih regi' jah, kjer je samomorilnosti n;l.l' več. Ali ni grozljivo, da se v Sloveniji ve, da bo letos napravilo sa- i -1 sC momor /a en razred otrok, pa nič ne ukrene? Ko se to zgodi, se vsi sprašujejo, zakaj, kako* na kakšen način'.' Že vnaprej se Vft pa se nič ne ukrene? Kakšna K 1;1 družba, da stoji križem rok? Najhujša panika je tedaj, ko se na kakšni šoli sproži plaz samomorov. Eden, nato še drugL P» še tretji... Pogosto se tedaj na pomoč, a je že prepozn0' Otroke bi morali prepoznati * prej, saj so na tak ali drug;""1'1 način kazali znake svoje stiski'- Zato je slovensko združenje / preprečevanje samomora »PJ nje, da bomo s preventivo in izobraževanjem ujeli korak / razvito zahodno Kvropo in res marsikatero življenje." . . Darinka Sedej Sodni senat večino domnevnih goljufij kranjskega podjetniškega para razglasil za zastarane KRIMINAL Žalostno za upnike, poučno za stroko "Kakšen pravni red neki!" se je pred dnevi upravičeno razburjal Kranjčan in v rokah vihtel sklep izvenobravnavnega senata Okrožnega sodišča v Kranju, ki je 21. januarja letos odločil, da je kazenski postopek proti paru za večino očitanih goljufij ustavljen. Generalna državna tožilka Zdenka Cerar vodji kranjskega tožilstva Ireni Kuzma "zaradi različnih stališč tožilstva in sodišča glede pravne narave očitanih kaznivih dejanj" ni dovolila odgovora na naše vprašanje glede obtožbe. Kranj - Podjetniški par iz Kranja naj bi si v letih od 1992 do konca leta 1995 od različnih ljudi domala po vsej Sloveniji sposojal denar za širitev dejavnosti v njunih dveh podjetjih. Med upniki je tudi prej omenjeni Kranjčan, uglajen gospod, ki je verjel v dobre namene in razvojne cilje podjetniškega para. Da lahko ostane brez posojenega denarja, je doumel prepozno. Leta 1995 je v zasebni pravdi par tožil za vračilo posojenih 145.000 nemških mark. Pravdo je dobil, izvršba pa je padla v vodo, ker sodišče paru bojda ni imelo česa vzeti. Denar, ki ga je s posojanjem hotel oplemenititi, da bo nekoč hčerki kupil stanovanje, je večalimanj izpuhtel... Da ni edini naivnež, so mu povedali kranjski gospodarski kriminalisti, ki so o domnevno goljufivem podjetniškem paru hranili že zajeten dosje. Zakonca so tudi kazensko ovadili. Številne upnike naj bi v letih od 1992 do konca 1995 ogoljufala za visoke vsote denarja. Okrožno državno tožilstvo iz Kranja je obtožbo proti njima vložilo šele sredi lanskega septembra, 21. januarja letos pa jo je izvenobravnavni senat Okrožnega sodišča v Kranju zaradi zastaranja očitanih kaznivih dejanj v večjem delu zavrgel in 64 upnikov napotil na pravde, na katerih naj bi izterjali očitno neizterljivo. v ^akaj je bila obtožba vložena selc pred meseci, smo želeli izvedeti od vodje kranjskih državnih tožilcev Irene Kuzma, ki pa ji generalna državna tožilka Zdenka Cerar "zaradi različnih stališč pravne narave teh kaznivih dejanj" odgovora ni dovolila. Iz obrazložitve sklepa sodnega senata smo uspeli razbrati, da je senat očitana kazniva dejanja nadaljevane goljufije zaradi (neizpolnjenih kriterijev ocenil kot posamične goljufije, za katere kazenski pregon po šestih letih od storitve ni več dovoljen. Večina očitanih goljufij je torej zastarala Že pred vložitvijo obtožbe, zadnja Pa v času, določenem za odgovor na obtožbo. Domnevne goljufije kranjskega podjetniškega para bi po množici oškodovancev pa tudi po zneskih sicer lahko primerjali z dejanji dveh največjih gorenjskih obsojenih goljufov zadnjih let, Ivana Potočnika, ki je na Bledu po ugodnih pogojih prodajal avtomobile, ter Škofjeločanko Veroniko Bevk oziroma Iko Antonijo Maj, ki je trgovala z denarjem. Kranjski par je imel več. Za podkrepitev, da res ne gre za majhne vsote, smo iz sklepa o ustavitvi kazenskega postopka razbrali, da naj bi bila zakonca - v večini primerov pa samo močnejša polovica, ki je s posojilodajalci sklepal pogodbe - dolžan L S. 67.500 nemških mark, Š. R. 89.300 mark, G. A. 140.000 mark, F. U. 70.000 mark, J. Š. 20.000 mark in 150.000 tolarjev. A. in M. O. 75.500 mark, A. F. 103.500 mark, eni od slovenskih zavarovalnic- tri milijone in dvakrat po dva milijona tolarjev, izdajatelju kreditne kartice dobrih 600.000 tolarjev, R. P. 10.000 mark, A. M. 5200 mark, J. A. 18.500 mark, V. J. 25.000 mark, F. A. 5200 mark, F. B. 6000 mark, J. A. 11.500 mark, N. P. 21.000 mark, M. M. 12.500 mark, J. M. 28.733 mark, M. P. 4800 mark, Z. J. 5000 mark, J. Š. Prav toliko, I. A. 8000 mark, V. A. 14.000 mark, E. P. 6000 mark, V. D. 2500 mark, B. K. 4540 mark, B. C. 7600 mark, F. B. 5280 mark, J. K. 10.000 mark, Š. C. 28.440 mark, S. O. 17.000 mark. Z. P. 28.100 mark, M. Š. 6000 mark, J. P. 14.500 mark, K. P. 9280 mark, M. B. 1000 mark, D. B. 33.000 mark, A. Z. 6600 mark, A. G. 7300 mark, M. S. 18.000 mark, J. D. 2000 mark, B. K. 25.000 mark, F. A. 27.500 mark, S. S. 13.500 mark... Sledi še 43 oškodovancev, ki so podjetniku posodili od par tisoč pa tja do nekaj deset tisoč mark. Iz konstrukcije nadaljevanega kaznivega dejanja goljufije je izvenobravnavni senat torej izločil oškodovanja 64 upnikov, razen upnikov I. S., Š. R., G. A., F. U., J. Š., A. in M. O. ter A. F., kjer posamezne vsote presegajo 50 povprečnih neto plač v gospodarstvu oziroma absolutni zastaralni rok še ni bil presežen. Za hujšo obliko goljufije je zagrožena kazen od enega do osem let zapora. Skupaj naj bi si kranjski podjetnik, v nekaterih primerih tudi njegova družica, na račun upnikov pridobil dobrih 121 milijonov tolarjev protipravne premoženjske koristi. • Helena Jelovčan Smučarji brez smuči Ambrož pod Krvavcem - Med petkovim popoldnevom in eno uro zjutraj naslednjega dne je iz naslonjal za smuči v hotelu na Kriški planini nekdo odnesel štiri pare smuči. Gre za dvoje smuči elan HCX, dolge 173 centimetrov, z" okovjem marker in tyrolia, za smuči elan in-tegra 9.0, dolge 176 centimetrov, z okovjem tyrolia povver in za smuči elan GSX, dolge 180 centimetrov, z vezmi tyrolia TD9. Neznani tat je smučarje okradel za skupaj približno 350.000 tolarjev. V lekarno po tablete, v klet po puški Kropa - V nedeljo ponoči je nekdo vlomil v podružnico lekarne v Kropi. Odnesel je nekaj škatlic pomirjevala apaurin in uspavala sanval v skupni vrednosti dobrih 20.000 tolarjev. Golnik - Neznanec, ki je na neugotovljen način prišel v klet stanovanjske hiše na Golniku, pa je odnesel dve športni malokalibrski puški flovert, vredni okrog 40.000 tolarjev. Denar in zlatnina Voklo - V petek zvečer je nekdo razbil steklo v balkonskih vratih na terasi hiše v Voklem, natančno pregledal vso hišo ter odnesel 90.000 tolarjev, 290 evrov in zlato verižico z obeskom. Lastnika L. A. je oškodoval za 255.000 tolarjev. Prijateljici grozil s pištolo Luže - Kranjski policisti bodo kazensko ovadili 39-letnega B. B. iz Ilirske Bistrice, ki se je v soboto zvečer z avtom pripeljal na dvorišče prijateljičine hiše v Lužah v občini Šenčur. Pri vhodnih vratih sta se sprla, nakar naj bi B. B. izza pasu potegnil pištolo in prijateljici zagrozil. Ta se je prestrašila, zavpila, mati pa je pohitela k sosedu klicat policijo. B. B. se je zatem odpeljal, naslednji dan pa sam prišel na policijsko postajo in prinesel pištolo 85 auto, kalibra 8mm in 43 kosov nabojev zanjo. • H. J. Kaj so lani delali gorenjski policisti Kriminala več, vendar še obvladljiv Tako je na včerajšnji novinarski konferenci, ko je poročal o delu Policijske uprave Kranj v letu 2001, dejal direktor Jože Mencin. Kranj - Število kaznivih dejanj na območju kranjske policijske uprave namreč zadnjih pet let nenehno narašča. Od 2293 dejanj, kolikor jih je bilo 1997. leta, se je lani število povzpelo že na 3541. Samo na področju splošne kriminalitete je bilo lani predvsem na račun vlomov kar 20 odstotkov več kaznivih dejanj kot leto poprej, vendar vzporedno z naraščanjem dejanj raste tudi njihova raziskanost. Pomeni, da so gorenjski policisti lani delali relativno uspešno, čeprav je bilo zanje po besedah direktorja Jožeta Mencina to izjemno naporno leto. Razen rednega dela jim je namreč veliko časa in energije vzelo tudi varovanje ameriškega in ruskega predsednika, ki sta se srečala na Brdu, svoje pa so po tragičnem 11. septembru terjaie tudi nove naloge na področju preprečevanja terorizma. Med že omenjenimi vlomi se je zlasti povečalo število vlomov v stanovanjske hiše, kjer vlomilci postajajo vse predrznejši, saj Na kredo še smetanove torte 32-letnega S. L. In 35-letnega R. S. čakata kazenski ovadbi zaradi domnevnih poslovnih goljufij. Loka - S. L. iz škofjeloške občine naj bi že avgusta 1999 v trRovini škofjeloškega Tehnika za podjetje s sedežem v Škot ji Loki "aročil za dobrih 450 tisočakov gradbenega materiala: apna, cementa, opeke idr., čeravno naj bi vedel, da računa ne bo mogel pognati. Material naj bi nato vgradil v gostinski lokal in dejansko Je račun ostal odprt do letošnjega februarja. Oktobra 1999 naj bi se v kmetijski trgovini Cegnar pogodil za na-*UP sedemnajstih kvadratnih me-|*?V umetne trave, a tudi zanjo rakuna v znesku nekaj več kot 68 tisočakov ni plačal. Istega meseca P&J hi preslepil še direktorja škof Jeloškega pohištvenega podjetja * ,nt Sodobni interieri in ga z iz-UaJ(> nekritega, kot se je kasneje j**M»lo, akceptnega naloga pre F*&1, da mu je podjetje pripclja ° deset pisarniških stolov, vred-ni" 80 tisočakov. Travo in stole al hi prav tako potreboval za gostinski lokal. Ko gaje že opremil, je konec oktobra 1999 odšel še v Peksovo prodajalno, kjer je za otvoritveno pogostitev obiskovalcev naročil tri smetanove torte. Računa. 28.560 tolarjev, še do danes ni poravnal. Kaznivega dejanja poslovne goljufije pa bodo policisti ovadili tudi 35-letnega R. S. iz občine Železniki. Čeprav je R. S. že 1997. leta uradno zaprl svoje podjetje, je doma obdržal štampiljko. Januarja lani je z njo potrdil celoletno naročilnico za nakup blaga v Mercatorjevem trgovskem centru v Železnikih, na podlagi katere so mu prodajalci odobrili nakup različnih izdelkov v znesku 154.734 tolarjev. Kljub opominom R. S. do lanskega decembra računa ni plačal. • H. J. vlamljajo in kradejo že kar vpričo spečin stanovalcev. Nepridipravi prihajajo na Gorenjsko - največ vlomov te vrste je bilo na območjih kranjske in škofjeloške policijske postaje - iz Ljubljane pa tudi iz Celja in Maribora. Podobno velja za avtomobilske tatove. Od 35 lani ukradenih vozil so jih le osem uspeli vrniti lastnikom. Kaznivih dejanj zoper življenje in telo je bilo lani po besedah načelnika urada kriminalistične policije Pavla Jamnika skupaj 178, med njimi trije poskusi umora in štirideset primerov spolnega napada na otroke, mlajše od petnajst let. Visoka številka je predvsem plod boljšega sodelovanja policije s centri za socialno delo ali z drugimi besedami, učinkovitejšega razkrivanja sivega polja, ki obstaja na tem področju. Tako kot na področju gospodarske kriminalitete, kjer je dejanj toliko, kot je razkritih in ne toliko, kot jih je v resnici. Lani so jih kriminalisti obravnavali 462 ali 23 odstotkov manj kot leta 2000, po oblikah pa gre za značilna dejanja tržnega gospodarstva, povezana z dotokom in naložbami sumljivega kapitala iz tujine, z razvojem vrednostnih papirjev, oškodovanji Gorenjski policijski šefi - od leve: načelnik urada uniformirane policije Vojko Mulec, direktor policijske uprave Jože Mencin, načelnik OKC, odgovoren tudi za stike z javnostjo Zdenko Guzzi ter načelnik urada kriminalistične policije Pavel Jamnik. Foto: H. J. državnega proračuna, plačilnega in pravnega prometa, s kršitvami določil delovnega prava in podobno. Tudi na področju javnega reda in miru ter prometne varnosti je lanska krivulja obrnjena navzdol. Po zakonu o javnem redu in miru so policisti obravnavali 3108 prekrškov, po zakonu o tujcih 46, po zakonu o orožju 43, po zakonu o prepovedanih drogah 355 in po drugih zakonih 3959. Prometna varnost se laično meri predvsem po številu mrtvih. Lani je na gorenjskih cestah umrlo 23 ljudi, kar je najmanj v zadnjih sedmih letih. Še leta 1995, denimo, je bilo mrtvih 44. Ugodni trendi so tako posledica strožjega zakona kot povečanega kaznovalnega in preventivnega dela policije, izjemno dobra poteza pa je bila tudi izgradnja avtomobilske ceste med Kranjem vzhod in Naklom, kjer je v preteklih letih umiralo veliko voznikov in potnikov. Pa še nekaj zanimivih številk iz lanske policijske statistike. Na Gorenjskem je bilo lani 57 samomorov in 39 poskusov samomora, vsak dan povprečno 24 interventnih klicev na številko 113 in 103 pritožbe (leto poprej 23 več) na delo policistov; devet je bilo spoznanih za utemeljene. • Helena Jelovčan NESREČA Lažji trk se je sprevrgel v smrtnega Semafor proti Suhi v enem mesecu škofja Loka - Včeraj so se ob križišču med l'rankovim naseljem in £*J0 Suha pri Škof j i Loki na pobudo poslanca in svetnika Blaža avčiča ter svetnikov KS Trata sestali predstavniki te krajevne skup n°sti obči I) me m direkcije RS /a ceste. j. "govorili so se, da bodo v križišču, kjer je prejšnji teden ugasnilo febn življenje, v enem mesecu postavili semafor. Še v mesecu Pa k'1"111 mo,a hi" izdelana študija /a najprimernejšo rešitev, semafor °do do izdaje vseh soglasij postavili vsaj v začasni, zasilni obliki. • Š.Ž. Foto: Štetan Žargi Škofja Loka - V sredo, 13. februarja, ob pol sedmih zvečer je 20-letna voznica yuga K. Č. iz Škofje Loke na prehodu za pešce med Suho in Frankovim naseljem zbila 71-letno domačinko P. D. Ta se je s Suhe vračala domov. Pred prečkanjem ceste je z roko ustavila vozila na svoji levi, K. Č., ki je pripeljala iz smeri Jeprce proti Škof j i Loki, pa peške na prehodu ni opazila. P. D. naj bi bila po prvih podatkih lažje ranjena, v četrtek zjutraj pa je v Kliničnem centru umrla. P. D. je že druga žrtev te ceste v pičlem poldrugem mesecu. Za božič je na prehodu prav tako umrla starejša domačinka, ki seje vračala iz cerkve na Suhi. Po podatkih urada uniformirane policije v kranjski policijski upravi pa se je v tem križišču od 1994. leta do 13. februarja letos zgodilo 24 prometnih nesreč. Smrtne žrtve so bile tri, dva udeleženca sta se huje in šest lažje ranili, 44 vozil pa je bilo poškodovanih. Škofjeloški policisti vsak dan merijo hitrost na odseku med Starim dvorom in Lipico, razen tega varujejo tudi otroke na poti v šolo in domov. Ob prisotnosti policistov se promet umiri, ko odidejo, pa se kršitve spet pojavijo. V škofjeloški občini si zato prizadevajo, da bi na prehod na državni cesti postavili semaforje, ki bi zavarovali pešce, saj so hitrosti vozil kljub omejitvam praviloma krepko presežene. • H. J. Zaradi vremena prvenstvo neuradno Gorenjska je konec tedna gostila tekmovalce na 3. evropskem prvenstvu v paraskiju, ki pa je bilo zaradi slabega vremena okrnjeno in je zato le neuradno. Bohinjska Bistrica - Gostitelji, Alpski letalski center iz Lesc, tokrat z organizacijo evropskega prvenstva v paraskiju res niso imeli sreče. Potem ko jim je v petek uspelo izpeljati oba teka veleslaloma, so imeli toliko več težav z izvedbo druge discipline paraskija - skoki na cilj. Zaradi slabe vidljivosti so se že v petek popoldne s Koble preselili v Bohinjsko Bistrico, kjer so uspeli izvesti dve seriji, sredi tretje serije pa so tekmovanje morali prekiniti, saj je začelo snežiti, spustila pa se je tudi megla. Zaradi slabe vidljivosti so se tako odločili, da cilj skokov prestavijo v Hraše pri Lescah, kjer pa so morali - zaradi novega poslabšanja vremena - četrto serijo znova prekiniti. Ko je že kazalo, da jim bo v nedeljo uspelo tekmovanje pripeljati do konca (za veljavnost štejejo najmanj štiri izvedene serije skokov na cilj), pa se je vreme znova močno poslabšalo in tako je na koncu obveljala skupna uvrstitev veleslaloma in treh serij skokov na cilj. S tem je tekmovanje dobilo predznak neuradnega prvenstva. SMUČARSKI SKOKI Tako je neuradni evropski prvak postal Jeseničan Gorazd Lah (Slovenija Flaycom) s 16 kazenskimi centimetri, drugo mesto je osvojil Tržičan Matej Bečan (Slovenija Elan) s 24 kazenskimi centimetri, tretji pa je bil Avstrijec Thomas Reisenbichler s 27 kazenskimi centimetri. Na prvenstvu je nastopilo 15 ekip, najbolje pa se je odrezala ekipa Avstrije s 125 kazenskimi cetimetri. Druga je bila - s 183 kazenskimi centimetri - ekipa leškega Flaycoma, za katero so nastopali: Matjaž Pristavee, Gorazd Lah, Uroš Ban in Borut Erjavec. Ekipa Elana je osvojila peto mesto, za Elan pa so nastopali: Irena Avbelj, Maja Sajovic, Matej Bečan in Jurij Kozjek. Irena Avbelj je bila brez kazenskih centimetrov tudi najboljša v ženski konkurenci, Kran-jčanka Maja Sajovic pa je bila druga. Kljub hudim težavam z vremenom so bila organizatorji z "generalko" za svetovno prvenstvo v para skiju, ki bo drugo leto pri nas, zadovoljni. • V.S., foto: Gorazd Kavčič Bine Norčič najboljši Planica - V organizaciji Športnega društva Planice in ob pomoči planiških delavcev so obe tekmovanji kljub težkim vremenskim pogojem dobro pripravili. V Planici je na dvodnevnem tekmovanju skakalcev za kontinentalni pokal nastopilo 87 skakalcev iz 14 držav. Pomerili so se na posamični in ekipni tekmi. Na obeh tekmah so slavili slovenski skakalci, ki so v zelo močni konkurenci dosegli odlične rezultate. Na kvalifikacijah je Rok Benkovič (Mengeš) dosegel nov rekord Planiške 9()-metrske skakalnice z 106 metri. Stometrsko znamko pa je preseglo kar 14 tekmovalcev, kar je še en rekord Planice. Na kvalifikacijah je nastopilo 27 Slovencev, na sobotno tekmovanje pa se jih je uvrstilo kar 20. Na tekmi pa so naši skakalci dosegli izjemen uspeh, zmaga je pripadla Triglavanu Binetu Norčiču, med deseterico pa so se z majhnim zaostankom uvrstili še štirje skakalci. Med njimi dva petnajst letnika oba nosilca bronaste medalje iz mladinskega svetovnega prvenstva Rok Benkovič (Mengeš) in Zvonko Kordež (Triglav), ki sta se uvrstila na šesto mesto. Daleč največji uspeh v karieri pa je dosegel 12-letni Jurij Tepeš (Dolomiti), ki je osvojil 26. mesto in s tem prve točke v karieri. Točke kontinentalnega pokala je osvojilo 12 slovenskih skakalcev, kar je največ, odkar se ta tekmovanja točkujejo za pokal. Tekmovanje je sicer motilo kar obilno sneženje, tekmovanje se je odvijalo zelo hitro in tekmovalci so imeli zelo izenačene pogoje. Na nedeljski ekipni tekmi so se naši skakalci odlično odrezali, na domačem terenu so po prvi seriji zaostajali za ekipo Nempije za 7 točk, po drugi seriji pa z odličnimi skoki vse četverice premagali odlično zasedbo Nempije za 3,5 točke. Nastopilo je K) ekip. Rezultati: 1. Bine Norčič (Triglav) 2163,0 t 96 in 99 m, 2. Jorg Ritzerfeld (Nemčija) 260.5 t. 97 in 98 m, 3. Manuel Fetner (Avstrija) 258,5 ti. 97 in 95 m, 4. Morten Agheim (Norvaške) 256,5 t. 95,5 in 98,5 m, 5. Blaž Vrhovnik (Ilirija) 253 t. 95 in 96,5 m. 6. Rok Benkovič (Mengeš) 249,5 t. 97 in 92 m in Zvonko Kordež 249,5 t. 95 in 95 m, 8. Primož Zupan Urh (oba Triglav) 248,5 t. 95 in 94 m. Ekipno: 1. Slovenija 984 točk (Rok Benkovič Mengeš, Blaž Vrhovnik Ilirija, Primož Zupan Urh in Bine Norčič oba Triglav), 2. Nemčija 980,5 točke (Neumayer, Else, Loffler in Rizterfeld), 3. 1-inska 951,5 točke, 4. Avstrija 913,5 točke, 5. Norveška 882 točke, 6. Italija 823,5 točke. • Janez Bešter KOŠARKA_ Pomembna zmaga Triglava Kranj - Košarkarji v Hypo ligi so minulo soboto odigrali 16. krog. Ekipa Triglava je v boju za četrto mesto premagala Alpos Kemoplast 86:84 (19:19, 48:36, 68:60) in je sedaj s 25 točkami na petem mestu. Še vedno pa je na repu lestvice ekipa Loka kave TCG, ki je v soboto s 106:92 (30:17, 42:44, 62:58) izgubila s Savinjskimi hopsi in je do sedaj /brala 21 točk. I kipa Heliosa je z 79:66 (17:17, 41:35, 56:48) izgubila s Kraškim Zidarjem in je na drugem mestu s 26 točkami. V soboto bo Triglav gostoval pri Kopru, ekipa Loka kave TC(i se bo doma pomerila / Flektro, Helios pa bo gostoval pri Alpos Kemoplas-tu. V 1. SKL za ženske so košarkarice igrale za uvrstitev od 1. do 6. mesta in za uvrstitev od 7. do 10. mesta. V boju za naslov državnih prvakinj so košarkarice Kobrama Jesenic gostovale v Mariboru in s požrtvovalno igro na koncu slavile z 72:77 (18:18, 36:39, 51:58). Jutri ob 20.30 uri bodo doma na Jesenicah gostile ekipo Merkur Celja, lek ma za uvrstitev od 7. do 10. mesta med Odejo in Slovenijo Mlade je bila preložena. V soboto pa so 22. krog odigrali tudi košarkarji Radovljice. V domači dvorani so z 88:79 (18:17, 44:36, 70:58) ugnali ekipo Rudarja iz. Trbovelj in so tako na predzadnjem mestu na lestvici. V soboto bodo gostovali pri Novi Gorici. • V.S. •v, V_ Po težavah z vremenom v petek in soboto so morali tudi nedeljsko tekmo skokov na cilj zaključiti pred koncem četrte serije. ATLETIKA_ Prezelj izpolnil normo Kranj - V soboto je bilo v Celju državno dvoransko atletsko prvenstvo za članice in člane, na katerem so atletinje in atleti kranjskega Triglava osvojili en komplet medalj - zlato, srebrno in bronasto. Rožle Prezelj je skočil v višino 224 centimetrov, prepričljivo zmagal in s tem rezultatom tudi izpolnil normo /a nastop na evropskem dvoranskem prvenstvu, ki bo čez dva tedna na Dunaju. Preostali dve kolajni za Triglav je osvojila Tina Čarman. V skoku v daljino je bila po številnih prestopih druga z rezultatom 597 centimetrov, zmagala pa je Kristina Zumer iz ŽAK Mass s 608 centimetri. Čarmanova se je po treh letih odmora ponovno preskusila tudi v troskoku, že za začetek dosegla nov osebni rekord (12,60) in zasedla tretje mesto. Špela Vor-šie, ki je sicer specialistka za troskok, je tokrat zaradi poškodbe odriv-ne noge odrivala z drugo nogo, a kljub temu skočila 11,93 metra in osvojila četrto mesto. Med osmerico seje uvrstila še Tina Bonča, ki je bila sedma v skoku v daljino (501). V nedeljo je bilo v Kopru še državno prvenstvo v metih za mlajše mladinke in mladince ter /a članice in člane, tudi na tem tekmovanju pa so Triglavani osvojili tri kolajne. Matjaž Pangerc je bil med člani drugi v metu kopja / rezultatom 57,82 metra. Kili Korošec tretja med članicami v metu kladiva (27,97) in Urška Anžič tretja med mlajšimi mladinkami v metu diska (27,01). Na nehvaležno četrto mesto sta se uvrstili mlajša mladinka Nina Brulc v metu kopja (30,50) in metu krogle (10,27) in članica Kiti Korošec v metu krogle (8,21), med najboljših osem pa še Fdi Okič, Vojko Korošec, Bojan Klančnik, Tomaž Saller, Miha Tušek in Tina Korošec. • CZ. V Kranjski Gori so držali pesti Kranjska Gora - V petek je bil na olimpijskih igrah v Sali I ake City na sporedu finale paralelnega veleslaloma v deskanju na snegu. Kranj* skogorci, navdušeni navijači so pred velikim ekranom pred Turistk nint društvom držali pesti /a odličnega deskarja, sokrajana Dejana Koširja in potihem pričakovali medaljo. Zbralo se jih je kar lepo število, ki so vztrajali v precejšnjem mrazu, a tudi po bližnjih gostiščih (kjer so imeli televizijski sprejemnik) se je gnetlo gostov o/iroma gledalcev in navijačev Dejana Koširja. Dejan Košir seje med 35 najboljšimi na svetu uvrstil na peto mesto, kar zvestih navijačev ni potrlo, saj je peto mesto na olimpiadi imeniten uspeh in najboljša slovenska uvrstitev v tem športu in na tej olimpiadi. • D.S. - Foto: Gorazd Kavčič HOKEJ_j Slovenci zmagovalci na Danskem Kranj - Naši hokejski reprezentantje so minuli konec tedna nastopili na turnirju evropske serije na Danskem in osvojili prvo mesto. Najprej so 2:0 premagali ekipo Danske, nato so 1:0 izgubili z Italijani, za konec pa so v odločilni tekmi za zmago na turnirju 2:0 premagali ekipo Poljske. Dobro so začeli z nastopi na neuradnem svetovnem pionirskem prvenstvu v Quebecu v Kanadi tudi naši najmlajši hokejski reprezentantje do 14 let, saj so 7:1 premagali ekipo Beauporta. • V.S. Jeseničanke prvakinje Alpske lige Jesenice - Šele štiri sezone resnega in zavzetega dela imajo za seboj hokejistke Jesenic. Da pa so v teh štirih letih izjemno napredovale, je pokazalo letošnje prvo tekmovanje v Alpski hokejski ligi za ženske. To so po zgledu dolgoletnih tekmovanj med avstrijskimi in slovenskimi klubi v moški konkurenci - pripravili in vodili koroški hokejski delavci. V ligi so nastopile ženske ekipe KAC-a iz Celovca, VSV iz Beljaka, Bleda in Jesenic. Redni del tekmovanja je potekal po dvokrožnem li-gaškem sistemu. Po tem delu so bile Jeseničanke presenetljivo na prvem mestu ter si tako priigrale polfinalni dvoboj z Bledom (dekleta z Bleda so bila četrta po tem delu). V dveh polfinalnih tekmah so bile Jeseničanke boljše od Bleda, KAC pa od VSV. V prvi finalni tekmi pred tednom dni v dvorani Podmežakli so igralke HK Jesenic tesno ugnale gostje iz Celovca s 3:2. V soboto je bila v Celovcu povratna tekma. Jeseničanke se niso ustrašile bremena finala, zaigrale so zelo dobro in pogumno. Posebej dobro so odigale v situaciji z igralko manj, kajti kar 20 minut so igrale z igralko manj (avstrijska sodnika sta hotela pomagati domačim igralkam). Dobljena prva tretjina z 2:0, neodločena druga (1:1), nato pa v tretji tretjini še številne priložnosti. Domači trenerje v zadnjih dveh minutah, ko so imele Jeseničanke ponovno igralko manj na ledu, iz igre vzel še vratarko, toda s pogumno in zavzeto igro so se ubranile, celo več preko hitre Nataše Pagon so ade-le prazna vrata in se tako na koncu lahko veselile zgodovinskega uspeha jeseniškega ženskega hokeja z zmago s 4:1. Gole za Jesenice sta dosegli Nataša Pagon 2 in Sandra Kunstelj 2. Ekipo Jesenic, ki je dosegla zmago v Alpski ligi 2002 so sestavljale: Maja Zemva in Žanja Jeršin (vratarki), Lidija Močnik, Tatjana Sabo-lič, Barbara Kliriar, Monika Mlinarec. Tanja Tarman, Katarina Haus, Katja Mrak (branilke), Nataša Pagon, Tea Laharnar, Špela Horvat, Sandara Kunstelj, Saša Berlisk. Lea Terseglav, Nina Zupančič, Ines Bergant in Nina Skok. Ekipo v letošnji sezoni trenira Jože Češnjak. Da pa uspeh v Alpski ligi ni bil naključje, so dekleta dokazala že naslednji dan, ko so na domačem igrišču gostile trikratne državne prvakinje Maribor v rednem krogu državnega prvenstva. Do te tekme praktično nepremagljivi Maribor, so Jeseničanke nadigrale z rezultatom 6:1. Rezultat pa bi bil lahko še višji, če v vratih Mariborčank ne bi bilo razpoložene Prezljeve. Gole za Jeseničanke so dosegle: Sandra Kunstelj 3, Nataša Pagon, Špela Horvat in Nina Skok. Do konca rednega dela tekmvoanaj v DP sta le še dva kroga, vendar pa morajo Jeseničanke odigati še dve zaostai tekmi. Kljub temu pa je več ali manj jasno, da bosta iz prvih dveh mest v končnico startala Maribor in Jesenice, za tretje in četrto mesto pa se še borijo Bled, Olimpija, Celje in Triglav. • Brane Jeršin ROKOMET___ Sava presenetila v Izoli Kranj - V prvi ženski ligi sta bila oba gorenjska ligaša uspešna. Kranjčanke so že med tednom gostovale na obali in zmagale. Tako so gumarke zadele dva muhi na en mah. Osvojile so nenačrtovane točke, trener Cuderman je gotovo drugačnega mnenja, obenem pa pomagale še Jelovici in jim olajšalo boj za četrto mesto, saj jim je Izola že dihala /a vrat. Ločanke so Savi "uslugo" vrnile že v Ribnici. Premagale so Gramiz in Savi omogočile prednost petih točk pred Kočevkami. Začel seje tudi spomladanski del prvenstva prvoligašev. Ločani so gostili /anje vedno neugodne Velenjčane in spet ostali praznih rok. Oh odmoru je še kazalo dobro, saj so Ločani zaostajali samo za gol. Na koncu je prednost gostov znašala sedem golov. Ločani so v soboto morali priznati premoč Gorenja. Prvi krog nadaljevanja so odigrali tudi 1. B ligaši. CHIO Kranj 111 imel nobene možnosti /a zmago proti periitninarjcm, ki so po pora/U Gorice Spet na prvem mestu. Derbi dna so dobili l.itijani in Mokei'CjL praklično /c drugoligaš. Drugega potnika je treba iskati med Kranj čani. l.itijani, Dolani in Se/anci. Na pragu presenečenja so bile \ Celju tudi rokometaSice Planine- wa odmor so šle / dvema goloma prednosti na koncu pa so odlOvU i/kusii|c in Nivo Celje je /magal. Za prvo pravo presenečenje. pdP tivno, so tokrat poskrbeli Radovljičani. Doma so premagali KočeVCC-Sava hi morala igrati / Radgono pa ni. (iumarji so morali denarnih težav i/slopiti i/ lige. Če je ceno /a igranje ženske ekip* prvi ligi plačal moški rokomet v Straži ŠČU, je ta cena visoka Rezultati: 1. liga - moški: Termo - (iorenje 20 27, Slovan - Rudar .i - 32, Celje P.L. Sevnica 40 21, Inles Izola 29 27, Trimo Trebnje ; Preveni 27-20, Velika Nedelja Mobitel Prule 67 21 30; l. liga žensk1'- l/ola Sava 26-28, (irami/ Jelovica 16 28, Krim I ta N.R. - Ohmpll' 42-23. Žalec Burja )8 20, M DegrO M. Škocjan 42-17; L B moški: Cimos Dol TKI Hrastnik 37 24, Duhova - Novules 25-23; Ivi mul pro Mak - Ormož 26 26; Gorišnica (Junca Leasing 27-/ < Šmartno 99 Mukerc KKi 36 22; CHIO Kranj - Pivak P. 25-36; liga ženske: Celje PUV Nivu - Planina Kranj 26 2); Vegrad - C eWn» 25-28; Kfiting N. Mestu 37-10, Vias Polje 13-41; Zagorje 29-18; 2. liga moški: Radovljica Grca32 !7.;Radgona Sava neonj grano; Sava je izstopila i/ tekmovanja, Grosuplje Dravas 37-2 ■ /» dovSčina Krim22-24;SviS Atotti29-23 • M. D., foto: lina l* JoreMg. februarja 2002 ŠPORT / vilma.stanovnik@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 13. STRAN V Kranju moški in ženski vaterpolo Konec tedna so vaterpolisti odigrali šesti krog prvega dela državnega prvenstva, vaterpolistke Kranja 90 pa so v zanimivi tekmi v pokalnem tekmovanju ugnale tekmice s Kopra SMUČARSKI TEK Kranj - Do Evropskega prvenstva v Kranju in Ljubljani je še dobro leto, kot kaže pa so nastop na tem tekmovanju zelo resno vzela naša dekleta, ki bodo kot gostiteljice prvič v zgodovini slovenskega vaterpola nastopila na tako pomembnem tekmovanju. Eden od uvodov v priprave je bila sobotna pokalna tekma v kranjskem olimpijskem bazenu, ko sta ekipi Kranja 90 in Kopra odigrali prvo finalno tekmo slovenskega pokala. Da so Kranjčanke v zadnjem času v vaterpolu močno napredovale, je bilo videti od začetka do konca srečanja. Začele so zelo dobro in po zadetkih Eve Potočnik povedle z 2:0. Koprčanke so nato izenačile in tudi v nadaljevanju je bila igra zelo izenačena. Vaterpolistke Kranja 90 so ves čas vodile, Koprčanke pa so izid izenačevale. Na koncu so več moči zmogle domačinke in zmagale z 9:6 (2:2,3:2, 2:1,2:1). Pokalne zmagovalke bodo znane po 11>*Ji4 jTt| aiv »vfi Sip |st "T I Vaterpolistke Kranja 90 so v boju z izkušenejšimi Koprčankami pokazale, da so v zadnjem letu z igro zelo napredovale. Odbojkarji Astec Triglava blizu prve lige Kranj - Tokrat so se štiri vodilne ekipe v prvi moški ligi pomerile med seboj. Kar malce po pričakovanjih so odbojkarji Calcit Kamnika izgubili na Ravnah, saj s° je težkb motivirati za težko tek-^o, ki pa je bila za Kamničane Popolnoma nepomembna, saj so si Že v prejšnem krogu tudi teore-uČno zagotovili prvo mesto po lednem delu. Odbojkarji Fužinar-Ja so bili /a odtenek boljši in sla-v«is3:l (25,23,-19, 22) in si s to zuiago ohranili drugme mesto. Na J^tjem pa so od tega kroga odbojkarji Merkur LIP Bleda. V ne jpsrednem dvoboju so na gosto-Vanju v Kanalu premagali mlade Pbojkarje Salonita Anhovo s 1:3 (|2, -22, -12, -22). Začetek tekme s'cer nj bil po volji gostov, saj so tj« domačini popolnoma nadigra-1 h)da v nadaljevanju so Blejci 'a,grali predvsem bolje in zaslu-'Cn<> opo/orili, da bodo tudi v °nčniei zelo nevarni, seveda pa ni°rajo v naslednjih dveh krogih rnti še do nekaj točk in se s tem IZogniti Calcit Kamnika v more- ŠAH bitnem polfinalu. Sicer pa je bil morda najpomembnejša tekma v Ljubljani, kjer je Šoštanj Topolši-ca premagala Olimpijo, ki se tako po dolgih letih poslavlja od prvoligaške konkurence. V ženski konkurenci prve lige je resnično aktualen le še boj za četrtega predstavnika v končnici. Prav tri mesta pa bodo tudi ob koncu zasedle ekipa Nova KBM Branik, HIT Nova Gorica in Ljubljana. Zelo relane možnosti pa so, da bodo gorenjski gledalci v naslednji sezoni imeli možnost spremljati kar tri gorenjske prvoligaše. Kranjski Astec Triglav je dokončno izločil iz boja za drugo mesto v moški konkurenci 2. DOL ekipo Vezoder Misli nj a. Kranjčani so goste premagali kar s 3:0 (24, 22, 21) in povečali razliko med njima kar na X točk. Najbližji zasledovalci Kranjčanov pa so odbojkarji Termo Lubnika, ki so tokrat dosegli pomembno zmago v gosteh pri Prvačini - 2:3 (23, -24. IS. -21, 16). Zelo izenačena ^eč kot 160 mladih za naslove ^aribor - V Dijaškem domu Drava v Mariboru je ŽŠD Maribor ŠK ""aniida izvedle letošnje mladinsko državno prvenstvo v šahu za lan-c "> dekleta do K). 12. in 14 let v pospešenem šahu. Turnirji so bili vUt'' kvalifikacija za kvalitetno prvenstvo, ki bo od 23. 2. do 1. 3. 2002 sW Slatini. Najboljši "pospešeni" igralci v svojih starostnih vkuPinah so poslali: fantje do 14 let: Jure Zorko (LŠK Metalka Trgo-X. Peter Kokol (ŽSD Maribor ŠK Piramida, 7.5), Peter I.endem *K (irj/0 (x5) d(, |2 iet: Borjs Mitrovič (ŠK Milan Majcen Sevnica, pu Peter Madronič (ŠD Stari trg ob Kolpi, 6.5), lan Planine (ŠD 7,ani- 6.5), do K) let: Milja Rozman (ŠS MC d.d. Tomo Zupan Kranj. (J '"" Pipan (ŠD Trdnjava 1996 Ljubljana. 7. Samo Ro/iČ (ŠS MC, pS Ibmo Zupan Kranj, 6.5). Pri dekletih so bile najboljše do 14 let: na Bukovec (ŽŠD Maribor SK Piramida. 7.5), Miša Hrenič (ŠD Je- !% do 12 let: Barbara Šu- ŠK Milan Majcen Sevnica. t: Nataša Bučar lk|'». A Saška Bilbija (ŠK Komenda. 6.5), ? ^Jka (SI) Gorišnica, 7.5), Jelena Topič (ŠK (Šk -ir hl ()rehck n prostora za filmski svet. Vsako leto me vanj vrne Boštjanova novoletna čestitka, kar mi je zel° ljubo." Igralstvo kot poklic vas ni z.anl' malo? "Nikoli nisem hotela postat' igralka, zanimalo pa me je druž- Trije rodovi Urbančevih: sin Andrej, Marina in mama Tončka. temo. Naredila sem jo in zadeva je bila zaključena. Sošolci pa so nekateri ostali moji prijatelji, nekateri so bili "fovšljivi", spet Irci ji so čakali na kakšen kiks, da bi se me lahko sposodili." Fantje si najbrž sploh niso upali blizu? "Mogoče res. Takrat nisem imela nobenega fanta, še če sem bila v koga zaljubljena, niso smeli vedeti oziroma se je vedno dogajalo nekako na daleč." Saj, pojaviti se v mestu s filmsko Marjetico... "Ja, vsi se obračajo za teboj. Prepoznali so me že pO laseh, DO "konjskem repu", zalo sem se ostrigla. Danes je naj bdi drugače, pred 30 leti pa |e bil Kranj bolj "zaprto" področje." Ampak filme ste snemali še kar nekaj časa... "V glavnem so bila tO snemanja- bOSlovje. Šla sem sicer na,^*j?' nomsko fakulteto, a nisem n|lC ' nobenih posebnih afinitet zanjPj Tja so šle štiri sošolke pa sem su še jaz. Prvi letnik sem hitro kon čala, potem pa sem prekinil-Pred leti sem vpisala visoko p«jj slovilo, ki jo nameravam kon*--1 v prihodnjem letu." Naj vas za konec vprašam " kaj z začetka. Namreč, kaj bi s«' rili, če bi vas sin prišel z idejo, t ima ponudbo za film, kjer bi W ral recimo narkomana...? "O tem sem razmišljala /:kI"|'"1j Če povem po pravici, ne vem bi naredila. Najbrž bi mu pW»V ampak vprainjc s kakšnimi P1 nnsleki in s koliko strahu. Zda.) ' nek način šele poskušam raZUrn^ ti svojo mamo, da takrat tO niso bile mačje solze. < ^ • Igor Kavčič, loto: GoW^ Kavčič in arhiv Marine Vtam Torek, 19. februarja 2002 ••••••• GOSPODARSTVO / stefan.zargi@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 15. STRAN Kdo bo kupil kranjskogorske žičnice? GOSPODARSKI KOMENTAR Žičnice v Kranjski Gori so naprodaj Aktiva DZU prodaja svoj večinski delež v kranjskogorskih žičnicah, saj se umika iz turizma. Kdo bo kupil večinski delež, bo znano po 22. februarju. Po neuradnih podatkih tudi večinski lastnik SKB - Societe Generale želi prodati žičnice Krvavec. Kranjska Gora - Do 8. februarja letos je Aktiva DZU zbirala ponudbe za odkup 87. 115 delnic ali 79,48-odstotnega deleža družbe RTC Žičnice Kranjska Gora - največja posamična lastnika sta Atena 1 sklad in Arkada 2. Kranjskogorske žičnice naj bi prodali v paketu najboljšemu ponudniku. Po neuradnih informacijah pričakujejo, da bodo zanje iztržili okoli 3 milijone nemških mark. Ponudbo za prodajo je Aktiva DZU iz Ljubljane, ki želi prodati žičničarske delnice zato, ker se veliko bolj usmerja v industrijo in čisti svoje portfelje vseh turističnih naložb, objavila tudi v sosednji Avstriji in v Italiji - v avstrijskem Der Standardu in v petih lokalnih italijanskih časopisih. Tam naj bi se morda našli interesenti za nakup kranjskogorskih žičnic. Interesente so sedanji lastniki iskali tudi pri HIT-u Nova Gorica, Štirisedežnica Dolenčev rut je bila za žičnice velika naložba, katere obveznosti še plačujejo. Žičničarji imajo kar precejšnje dolgove, vendar obveznosti redno plačujejo. Letošnjo sezono bodo sklenili z dobičkom. ki je lani ob koncu leta postal večinski lastnik Gorenjkinih hotelov v Kranjski Gori. Pri HIT-u se o tej naložbi oziroma nakupu niso izjasnili in so menili, da bi za žičnice v Kranjski Gori, ki potrebujejo še v prihodnje kar precejšnje naložbe, predvsem pa imajo še dolgove - za milijardo tolarjev - moralo skrbeti vse gospodarstvo. Ne nazadnje tudi občina, ki od HIT-a oziroma igralnice v Kranjski Gori dobiva izdatna koncesijska sredstva. Če bi bile žičnice javna infrastruktura - kar bi bilo najbolj zaželeno in potrebno - bi gospodarstvo še vlagalo vanje, tako pa niso. Kranjskogorske žičnice potrebujejo izdatna sredstva - okoli 5 milijonov mark - za izgradnjo poligona v Podkorenu, sicer bodo Kranjskogorci izgubili tekmo za svetovni pokal. Kdo bo kupil delnice bo znano 22. februarja, ko bodo odprli kar nekaj ponudb, ki so jih dobili. Po neuradnih podatkih pa tudi večinski lastnik krvavških žičnic SKB - Societe Generale želi prodati krvavške žičnice. • Darinka Sedej Znana lestvica za odmero dohodnine Davčni zavezanci bodo napoved za odmero dohodnine za lani morali oddati do torka, 2. aprila. Kranj - Potem ko je državni statistični urad objavil, da je lani povprečna letna bruto plača zaposlenih znašala 2.574.7.^2 tolarjev, je ministrstvo za finance v petek Že "sestavilo" lestvico za odmero dohodnine za lani in določilo konkretne zneske olajšav, ki znižujejo osnovo. Poglejmo si najprej lestvico! ni 11 odstotkov povprečne lanske letne plače zaposlenih, do katerega so po zakonu o dohodnini upravičeni vsi davčni zavezanci, znaša 283.221 tolarjev. Invalidi s stoodstotno telesno okvaro so upravičeni do olajšave v višini celotne povprečne plače, to je 2.574.732 tolarjev. Učenci in študenti lahko uveljavljajo za Letna osnova (v tolarjih) Davek (v tolarjih) od od od od nad 1.279.236 2.558.470 3.837.708 5.116.942 7.675.412 do 1.279.236 do 2.558.470 do 3.837.708 do 5.116.942 do 7.675.412 217.469 665.201 1.138.520 1.650.215 2.801.526 17 % 35 % 37 % 40% 45 % 50 % nad nad nad nad nad 1.279.236 2.558.470 3.837.708 5.116.942 7.675.412 In kolikšne so olajšave? Večina olajšav ni °dvisna od zavezančevih dohodkov, ampak od '^nske povprečne bruto plače zaposlenih v Sloveniji. Znesek neobdavčljivega dela v viši- prejemke, ki so jih zaslužili z delom prek študentskih in mladinskih organizacij, olajšavo v višini 40 odstotkov povprečne plače oz. v znesku 1.029.893 tolarjev, starejši od 65 let pa olajšavo v višini osmih odstotkov povprečne plače, kar predstavlja 205.979 tolarjev. Po zakonu o dohodnini je olajšava za prvega otroka ali za vsakega drugega vzdrževanega družinskega člana 10 odstotkov povprečne plače, za vsakega nadaljnjega otroka pa se poveča za pet odstotkov povprečne plače. Ža prvega otroka znaša 10 odstotkov povprečne plače oz. 257.473 tolarjev, za dva otroka 25 odstotkov oz. 643.683 tolarjev, za tri otroke 45 odstotkov oz. 1.158.629 tolarjev, za štiri otroke 70 odstotkov oz. 1.802.312 tolarjev, za pet otrok 100 odstotkov povprečne lanske plače oz. 2.574.732 tolarjev - in tako dalje. Za motenega otroka priznava država olajšavo v višini 50 odstotkov od povprečne plače, kar za lani znese 1.287.366 tolarjev. Vsi davčni zavezanci lahko poleg teh olajšav uveljavljajo tudi največ 3-odstotno znižanje dohodninske osnove, vendar le za izdatke, ki jih določa zakon. • Cveto Zaplotnik Za nekdanje tovarne iščejo nove lastnike * tržiški občini je več stavb, ki so po ukinitvi proizvodnje ostale prazne. Lastniki bi jih radi prodali, za kar si prizadeva tudi občinsko vodstvo. Tržič - Lani so Tržieani našli kupca za propadlo tovarno ZLIT, Kjer se bo kmalu začela obnova prostorov za proizvodnjo kabelskih snopov. Tovarna Peko prodaja nekdanji obrat poliuretanskih J^dclkov v starem mestnem jedru, ki je že več kot dve leti zapuščen S? propada. Naprodaj sta tudi tovarna cevi Rog v Retnjah pri Tr-z'°u in nekdanji tapetniški obrat ZLIT-a v Krizah. Za ogrado nekdanje tovarne j LIT, ki je lani dobila novega l*Stnika, še ni videti kakšnih Spre "lenih Proi/vodne hale so pra/ne !n hidi na dvorišču se nič ne doga Ja- Tako pa ne bo ostalo dolgo, saj Se,v podjetju Cable* i/ Ljubljane Pripravljajo na obnovo prostorov, bodo i/delovali kabelske sno ^ /;| belo tehniko. Kot je povedal ( "c'ktoi Zdenko Kopriva, imajo jf*&d tem precej zamudnega dela z zbiranjem dokumentacije in dogovori / izvajalci del. Ker Tržiča še ne po/na jo, jim pri navezavi stikov pomagajo tudi v vodstvu občine. "Uspešna prodaja ZLIT-a potrjuje, da je sodelovanje občine / gospodarstvom pri reševanju premoženjskih zadev koristno. V naši občini je Se več propadlih industrijskih in drugih objektov, za kalen skušamo najti nove lastni- ke. V zadnjem času se povečuje interes kupcev od drugod, ki hi želeli pridobiti prostor /a razne gospodarske dejavnosti. Ker to pomeni priložnost za odpiranje novih delovnih mest, je /a nas pomembna oživitev sleherne nekdanje tovarne," je ugotovil Pavel Kupat, župan občine Tržič. Propadli objekti v mestu in okolici V starem mestnem jedru Tržiča je nekdanji Pekov obrat PGP, kjer so že poleti 1999 dokončno ukinili proizvodnjo poliuretanskih izdelkov in jo preselili v matično Ko optimisti obmolknejo Dr. Robert Volčjak, Ekonomski inštitut Pravne fakultete V časih, ko svet pretresa najhujša recesija v zadnjih tridesetih letih in ko se ameriško gospodarstvo spopada s svojo prvo v tem desetletju, pogosto pozabljamo, da je to za Japonsko že skoraj povsem običajen pojav. Drugo največje gospodarstvo na svetu se trenutno nahaja v že tretji recesiji v zadnjih nekaj letih. Medtem ko se optimisti v Evropi in ZDA že pogovarjajo, kdaj lahko pričakujejo ponovno oživitev njihovih gospodarstev, njihovi japonski kolegi molčijo. Zadnji podatki o stanju japonskega gospodarstva so precej alarmantni. Industrijska proizvodnja pada po letni stopnji 15 odstotkov, izvoz se niža s stopnjo 9 odstotkov, bruto domači proizvod pa je v tretjem četrtletju lanskega leta padal po letni stopnji 2,2 odstotka. Nedvomno so se japonske težave še poslabšale s širjenjem učinkov ameriške recesije ter s posledicami 11. septembra, toda japonsko gospodarstvo tarejo povsem drugačne težave kot druga tržna gospodarstva. Morda najbolj skrb zbujajoča težava so padajoče cene dobrin. Stopnja japonske deflacije že od leta 1999 sem dosega v povprečju preko 1 odstotek letno, to pa naj bi se po napovedih sodeč nadaljevalo tudi letos. V 70. in 80. letih preteklega stoletja se je zdela Japoncem inflacija edino zlo pod soncem, toda tudi deflacija prinese svoje probleme. Na primer, potrošniki odlagajo svoje trošenje, saj vedo, da bo njihov denar jutri vreden več. Povpraševanje pade, podjetja odpuščajo delavce; potrošniki postanejo še previdnejši in trosijo še manj. Japonska nezaposlenost je trenutno na zgodovinsko visoki ravni 5,5 odstotka. Odpuščanju delavcev sledijo sesutja bilanc že tako šibkih podjetij, ki jim padajoče cene "pojedo" dobičke. Lani je bankrotiralo 19.000 večinoma manjših in srednje velikih japonskih podjetij, mnogi od njih glavni dobavitelji velikih konglomeratov, kot so na primer Fujitsu, Hitachi in Toshiba, ki prav tako odpuščajo svoje delavce. Druga težava japonskega gospodarska se nahaja v njenem bančnem sistemu. Japonske banke, ki so hkrati tudi največji lastniki velikih podjetij, se dušijo pod bremenom tako imenovanih "slabih dolgov". Včasih največjega razcveta so japonska podjetja za svoje investicije doma in v tujini pri bankah najemala ogromna posojila, ki so jih zavarovala s svojimi nepremičninami. Cene nepremičnin so se zaradi tega strmoglavo vzpele (znana je ocena, da je bila cesarska palača s pripadajočim zemljiščem vredna več kot celotna Kalifornija). Ko so se nato začele težave in sta hkrati počila borzni in nepremičninski "mehurček", so na pogorišču ostala obubožana podjetja in še bolj nesrečne banke, ki so se lahko od svojega denarja kar poslovile. Japonski finančni sistem se je tako znašel na robu bankrota, ki ga lahko prepreči le japonska vlada z odločnimi potezami in korenitimi spremembami. Nekaj več kot desetletje je minilo, odkar je bila Japonska priznana kot sijoči vzor državam s tržnim gospodarstvom. Njen gospodarski napredek od druge svetovne vojne sem se je zdel skoraj čudežen, japonska različica sodobnega kapitalizma pa je nakazovala tudi svetlo pot naprej. Časi pa so se, kot smo lahko videli, čudežno spremenili. Danes bi lahko rekli, da je japonsko gospodarstvo skorajda zrelo za odvoz na smetišče. Po desetletju zamujenih priložnosti se je država znašla v objemu deflacije in zdi se, da so se njeni ostareli politiki in birokrati nezmožni spoprijeti z vse bolj naraščajočimi ekonomskimi in socialnimi težavami. Stvari so slabe, izgleda pa, da še vedno ne dovolj, da bi prisilile togi japonski politični sistem k sprejetju obsežnih gospodarskih sprememb, kijih država nepreklicno potrebuje. Ob nastopu resne krize bo namreč lahko že prepozno. tovarno. Približno četrtina prostorov je zaradi neplačanih obveznosti za sklad mestnih zemljišč prešla v last občine. Stavbo ob Koroški cesti je najel Milan Kovač iz Ljubljane, kije tam že uredil Muzej mamutov, v kleti pa bo uredil razstavo življenje v milijonih letih. Občina pa si kot koordinator med lastnikom in interesenti prizadeva tudi za prodajo okrog 3500 kvadratnih metrov ostalih pokritih površin. Kot ocenjuje podžupan Ignac Primožič, je tam smiselna obnova proizvodne stavbe in dvorane ob Mošeniku, nekdanjo mizarsko delavnico in lope pa bo treba podreti. Ker je dvorišče nekdanje tovarne že več Delavcev v Rogovi tovarni cevi ni več, stavba je naprodaj. let odprto, imajo stalne probleme z nedovoljenim parkiranjem, sha-janjem alkoholikov in uživalcev mamil ter požarno ogroženostjo. Izgled tega dela mesta bi radi polepšali, zato bi radi privabili nove gospodarske dejavnosti. Kot je potrdil Alojz Hostnik iz družbe Peko INDE, so se pojavni objavi za prodajo premoženja lansko jesen pojavili interesenti za odkupe posameznih delov. Lastniki so bolj zainteresirani za prodajo celotnega kompleksa, za kar so pred dnevi dobili ponudbo iz Kranja. Če jim bo uspel dogovor glede cene, ki je nižja od uradne cenitve, bodo stavbe z več kot dvajset zemljišči lahko hitro zamenjale lastnika. V Retnjah pri Tržiču je že dalj časa zaprta tovarna cevi Rog. Kot so nam povedali v vodstvu tega ljubljanskega podjetja, so zaupali prodajo nepremičninski agenciji, ki se še dogovarja z več resnimi interesenti. V Tržiču vedo, da gre za domače podjetnike, ki potrebujejo prostore za delavnice in skladišče. Za stavbo nekdanjega tapetništva ZLIT v Križah, ki je v zasebni lasti, pa se zanima gorenjsko trgovsko podjetje. Tam načrtuje ureditev trgovine v pritličju in stanovanj v zgornjih prostorih. • Stojan Saje Da vam bo še naprej toplo pri srcu ... ... in vas ne bo zeblo v noge. EKSTRA LAHKO KURILNO OLJE Naročila na brezplačni telefonski številki 080 22 66 , Popust ob plačilu z gotovino Magna kartico in možnost nakupa na 6 obrokov. PETROL Ponudba za prevzem Krekove banke Druga največja avstrijska bančna skupina Raiffeisen Zentralbank (RZB) je v petek objavila javno ponudbo za odkup navadnih in prednostnih delnic Krekove banke. Kranj - Banka RZB oz. njena podružnica Raiffeisen International Beteiligungs (RIB) ponuja za vsako delnico 370,75 evra v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na zadnji dan ponudbe, ki bo trajala do 5. aprila. Prevzem, s katerim se strinja tudi uprava banke, bo uspešen, če bo avstrijska banka kupila vsaj 73.612 navadnih delnic, to je tri-četrtinski delež in še eno delnico. V tem primeru in ob soglasju urada za varstvo konkurence in Banke Slovenije bo po enaki ceni kot navadne odkupila tudi prednostne delnice brez glasovalne pravice. Krekova banka ima 98.148 navadnih in 48.852 prednostnih, iz tega pa je mogoče izračunati tudi prevzemno ceno, ki znaša 54,5 milijona evrov oz. 12,1 milijarde tolarjev. Kot je znano, je to že tretji poskus RZB, da vstopi na slovenski bančni trg. V začetku devetdesetih let je poskušala v Abanki, lani pa se je potegovala za prevzem banke SKB. Tokrat računajo na uspeh, saj so prepričani, da je cena 370,75 evra oz. 82.600 tolarjev za delnico, ki predstavlja 1,8-kratnik njene knjigovodske vrednosti, dovolj privlačna za vse delničarje. Največji lastniki banke so Škofijski ordinariat Maribor, Slovenska zadružna in kmetijska banka, župnija Kašelj in Krekova PDZU. Z večjimi lastniki so se o nakupu delnic že pogovarjali. Banki Slovenija pa so prošnjo za odobritev večinskega upravljavskega deleža poslali 24. januarja. Raiffeisen Zentralbank je imela ob koncu lanskega leta 43,7 milijarde evrov bilančne vsote in 220 milijonov evrov dobička, celotna bančna skupina, ki ima trinajst bank v enajstih državah srednje in vzhodne Evrope, pa blizu sto milijard evrov bilančne vsote. V Sloveniji se je doslej usmerila predvsem na delo z velikimi podjetji, tako je lani za poslovni sistem Mercator organizirala mednarodno sindicirano posojilo v vrednosti 40,5 milijona evrov. Medtem ko je Krekova banka že doslej močna pri poslovanju z občani, jo želi RZB usposobiti tudi za komercialno in investicijsko bančništvo. Krekova banka je z bilančno vsoto 77,7 milijarde tolarjev deveta največja banka v Sloveniji. • Cveto Zaplotnik Dvanajst milijard dobička Ljubljana - Nova Ljubljanska banka (NLB) je v lanskem letu. koje pripojila Pomursko in Dolenjsko banko ter Banko Velenje in se začela Jastniniti, po predhodnih rezultatih ustvarila 12 milijard tolarjev bruto dobička ali petino več kot leto prej. Bilančno vsoto je povečala za polovico, na 1.384,3 milijarde tolarjev, brez učinkov pripojitve pa bi bila rast 25-odstotna, kar je še vedno krepko nad lansko inflacijo. Do leta 2005 naj bi tri petine bilančne vsote ustvarila doma, dve petini pa na tujem. Takšen načrt podpira tudi belgijska banka KBC, ki se poteguje za nakup 34-odstotnega deleža banke. Delnice NLB naj bi še letos kotirale na Ljubljanski borzi, v dveh ali treh leti pa bo banka sedanje število zaposlenih 3.970 zaradi posodobitve in racionalizacije poslovanja zmanjšala za štiristo. • CZ. S POLYCOM MAn pMHk m k oto^kno, ŠMja Lola, io.o. " * *" ^CERT^ ^CERT^ Zaradi povečanega obsega dela iščemo nove sodelavce za delo v proizvodnji Pogoji: - IV. ali V. stopnja izobrazbe tehnične smeri - moški stari do 35 let - odgovornost, doslednost,... - interes za dodatno strokovno usposabljanje Ponujamo: - opravljanje pripravništva - redno delovno razmerje (delo na tri izmene) - dinamično delo s svojo skupino v urejenem okolju - dodatna redna izobraževanja na strokovnem področju Pisne prošnje sprejemamo na naslov: info@polycom.si oziroma na: POLYCOM Škofja Loka, d.o.o., 4224 Poljane nad Škofjo Loko, Predmost 51. hVRIN PRODAJA FOTOKOPIRNIH STROJEV, PRODAJA PISARNIŠKEGA MATERIALA, PRODAJA ŠOLSKIH POTREBŠČIN, PAPIRNICA, FOTOKOPIRANJE d.o.o. KOROŠKA 35, 4000 KRANJ, TEL: 04/2360-750, 04/2021-164 Zaposlimo TRGOVSKEGA POTNIKA za določen čas s 3-mesečnim poskusnim delom Pogoji: Srednja izobrazba ekonomske ali trgovske smeri ter najmanj 3 leta delovnih izkušenj iz področja prodaje pisarniškega materiala. Lasten prevoz. Pisne ponudbe sprejemamo do 1. marca 2002. O izbiri vas bomo pisno obvestili. Fakulteta za podiplomske državne in evropske študije želi sprejeti v delovno razmerje poslovno tajnico in poslovnega sekretarja Fakultete Lokacija delovnega mesta: Brdo pri Kranju, Predoslje 39. Za mesto poslovnega sekretarja imajo prednost mlajši in dinamični kandidati s pravno, upravno ali organizacijsko izobrazbo, za mesto poslovne tajnice pa mlajša in zrela oseba z izkušnjami pri računovodskem poslovanju, ki bi samostojno izvajala upravo Fakultete. S petimi delnicami tretjino prometa Ljubljana - Na vseh trgih Ljubljanske borze je bilo januarja za 30 milijard tolarjev prometa, kar je približno toliko kot v enakem lanskem mesecu in kar za tretjino manj kot decembra, ko je bilo sicer trgovanje z vrednostnimi papirji zelo živahno. Dve tretjini januarskega prometa je bilo z delnicami, slabo četrtino z obveznicami, devet odstotkov z delnicami pooblaščenih investicijskih družb in en odstotek s pokojninskimi boni. Največ je bilo trgovanja z delnicami Pivovarne Union, Petrola, Krke, Leka A in Dela, z njimi je bilo več kot tretjino celotnega borznega prometa. Med obveznicami je bilo največ zanimanja za obveznice druge izdaje Slovenske odškodninske družbe ter za obveznice Republike Slovenije 14, 27 in 26, med delnicami pooblaščenih investicijskih družb pa za delnice Infond Zlat, Triglav steber 1 in Vizija DPB. Januar je bil mesec rekordnih tečajev delnic, saj so vsi trije vodilni borzni indeksi -borzni indeks SBI20, indeks prostega trga IPT in delnic pooblaščenih investicijskih družb PIX dosegli absolutne rekordne vrednosti. Indeks SBI20 je dosegel 2,39-odstotno donosnost, indeks IPT 5,32-odstotno, indeks PIX pa 2,69-odstotno. In kako so se januarja gibale cene posameznih vrednostnih papirjev? Na uradnem trgu se je vrednost šestindvajsetim delnicam od skupno devetintridesetih povečala, devetim pa se je znižala. Delnica Radenske je bila 31. januarja vredna dobrih 43 odstotkov več kot na zadnji decembrski dan, delnica Dela 31 odstotkov več, Živil 29 odstotkov. Gradbenega podjetja Grosuplje 16 od- Dinamično delo iic« strokovnjak«! V sistemu DON DON se ukvarjamo s proizvodnjo, distribucijo in prodajo svežega peciva. V obratu v KRANJU zaposlimo: DELAVCE/KE IN POMOŽNE DELAVCE/KE V PROIZVODNJI PECIVA Zaposlimo delavce živilske ali gostinske izobrazbe ter delavce brez izobrazbe. Delu se je mogoče priučiti. Delo je v. popoldanski in v noćni izmeni. Če imate delovne navade in ste se pripravljeni priučiti našemu načinu dela, se prijavite na oglas. Pismene prošnje / opisom dosedanjih delovnih izkušenj pošljite na naslov: DON DON d.o.o. Laze 16 p.p. 546 4001 Kranj Vozila, oprema, nepremičnine: posojilo, leasing. stotkov in Save 11 odstotkov več. Največ so januarja na vrednosti izgubile delnice Pivovarne Union, Banke Koper, Probanke. Mlinote-sta Ajdovščine in Istrabenza. Boljšo sliko kaže enoletno primerjalno obdobje, v katerem seje zvišala vrednost osemindvajsetim delnicam, desetim pa se je znižala. Na vrhu sta bili kljub januarskemu padanju tečajev še vedno delnici Banke Koper in Pivovarne Union, prva je v enem letu poskočila za 126 odstotkov in druga za 88. Cena delnic Istrabenza je v tem času porasla za 61 odstotkov, Kolinske za 44 odstotkov, Banke Vipe (prednostne) za 43 in Inter-europe za 42 odstotkov. Vrednost delnice SKB banke se je med letošnjim in lanskim 31. januarjem znižala za 47 odstotkov, Tehnou-niona za 44 odstotkov in Nike za 22 odstotkov. • Cveto Zaplotnik Cementarna v skupini Lafarge Kranj - Družba Lafarge Perl-mooser gradbeni materiali, d.o.o., Ljubljana, ki je v 100-odstotni lasti avstrijske družbe Lafarge Perlmooser AG, je v četrtek poslala Cementarni Trbovlje, uradu za varstvo konkurence in agenciji za trg vrednostnih papirjev pismo o nameri za nakup večinskega deleža cementarne po ceni 60.000 tolarjev za delnico. Ljubljanska družba je že zdaj lastnica 22.9 odstotkov Cementarne Trbovlje, ostali delničarji pa so Intercement s 37,5-odstotnim deležem, investicijski družbi SBO / 24,6- in CCS s 13.5- odstotnim deležem, še 1,3 odstotka delnic pa je v lasti malih delničarjev. Kot pra\ ijo v ljubljanski družbi, bi pridobitev večinskega dele/a po menila nadaljevanje strateškega partnerstva ter možnosti /a izmenjavo tehnično gospodarskega znanja ter /a obse/ne naložbe Ofl mentarne v posodobitev in varstvo okolja. Slovenija na leto porabi 1,2 milijona ton cementa, v Cementarni Trbovlje pa ga naredijo 520.000 (on. ' • CZ. Pregled borznega dogajanja Trgovanje na ljubljanski borzi vrednostnih papirjev je bilo ta teden dokaj umirjeno. Slovenski borzni indeks je v primerjavi s prejšnjim tednom malenkostno izgubil, njegova vrednost pa se je ustavila prt 2.240 indeksnih točkah. Bolj razgibano je bilo na prostem trgu, saj se je vnel pravi boj za delnice pooblaščenih investicijskih družb Komenskega 12, 1000 Ljubljana BKS-leasing d.o.o. Informacije: 01/ 3000 920 www. bks-leasing.si Nižje carinske stopnje Ljubljana - Vlada je dopolnila uredbo o avtonomnem ukrepu Znižanja ali ukinitve carinskih stopenj za določeno blago, s katero je ukinila carino /a UVOZ leplje nega lameliranega lesa i/ tropskih dreves in /a električne /arnice Carino je ukinila /ato. ker Slove nija nima lastne proizvodnje lep Ijencev i/ eksotičnega lesa m jih je prisiljena uvažali. Žarnice uvaža i/ ZDA po 10- in 14-odstotni carinski stopnji, v Evropski uniji pa je ta BtOpnja le 2,7 odstotna. Z ukinitvijo carin B€ bo izboljSala konkurenčnost slovenskih i zdelo valcev in i/voznikov oken ter svetlobne opreme »CZ. REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA FINANCE DAVČNA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE DAVČNI URAD KRANJ DAVEK OD DOBIČKA IZ KAPITALA OD PRODAJE VREDNOSTNIH PAPIRJEV IN DRUGIH DELEŽEV V KAPITALU GOSPODARSKIH DRUŽB IN ZADRUG Obdavčitev dobička iz kapitala, doseženega s prodajo vrednostnih papirjev in drugih deležev v kapitalu gospodarskih družb in zadrug, ureja Zakon o dohodnini (Uradni list RS, št. 71 /93 do 44/96) v določbah od 58. do 62. člena. Zavezanec za davek od dobička iz kapitala od prodaje vrednostnih papirjev in drugih deležev v kapitalu gospodarskih družb in zadrug je fizična oseba s stalnim prebivališčem na območju Republike Slovenije, ki dosega dobiček s prodajo vrednostnih papirjev ter drugih deležev v kapitalu gospodarskih družb in zadrug, če je bila prodaja izvršena pred potekom treh let od dneva, ko je bil vrednostni papir oz. delež v kapitalu pridobljen, zmanjšan za davke, ki jih je plačal zavezanec. Zavezanec za davek od dobička iz kapitala je tudi fizična oseba, ki ni rezident Republike Slovenije, ki na njenem območju dosega dobiček s prodajo vrednostnih papirjev in drugih deležev v kapitalu. Obdavčeni so dobički doseženi s prodajo: a) VREDNOSTNIH PAPIRJEV - delnic (lastniški vrednostni papirji) - obveznic, blagajniških zapisov, certifikatov o vloženih sredstvih, komercialnih zapisov (dolžniški vrednostni papirji) - investicijskih kuponov vzajemnega sklada, - delnic investicijskih družb, - pravic do delnic, ki še niso vpisane v centralni register pri KDD - pokojninskih bonov b) DELEŽE V KAPITALU - v gospodarskih družbah (d.o.o., d.n.o., tiha družba) - v zadrugah Poleg običajne prodaje se za prodajo kapitala šteje tudi zamenjava kapitala in izplačilo deleža v kapitalu fizični osebi, če gospodarska družba ali zadruga preneha obstajati (stečaj, likvidacija) ali v drug'n primerih izplačila deleža v kapitalu (npr. ob izstopu družbenika, iz* ključitvi družbenika ipd). Za prodajo se šteje tudi podaritev vrednostnih papirjev ali deležev v kapitalu. Napoved za odmero davka od dobička iz kapitala od prodaje vrednostnih papirjev in deležev v kapitalu za leto 2001 morajo do 2 ■ februarja 2002 vložiti zavezanci, ki so v letu 2001 prodali tiste vrednostne papirje in deleže v kapitalu, ki so jih pridobili od vWjU°" no 1. januarja 1998 in če še niso potekla tri lota od pridobitve, in sl" cer ne glede na to, ali so pri tem dosegli dobiček ali izgubo. Napoved za odmero davka od dobička iz kapitala od prodaje vrednostnih papirjev in deležev v kapitalu se vloži na predp sanem obrazcu s prilogami (popisnimi listi). . . Obrazci s prilogami se dobijo v knjigarnah in boljših papirn cah. Cilka Habjan Zivlakovic Direktorica Podjetnik leta vinar s tradicijo Revija Podjetnik je minuli četrtek že dvanajstič podelila priznanje najboljšemu podjetniku. Letos je laskavi naslov prejel vinogradnik in vinar Aleš Kristančič. Ljubljana - Aleš Kristančič s kmetije Movia v Goriških Brdih je postal Podjetnik leta 2002. Je svojevrsten slovenski vinski ambasador, ki je z znanjem in strokovnostjo oplemenitil dolgoletno družinsko vinarsko tradicijo. Med slovenskimi vinarji velja za osebo, ki je v svojo panogo vnesel največ novega. S svojo počasi zorečo strategijo je poskrbel za novo identiteto vin, uveljavil novi blagovni znamki Movia in Vila Marija, ustvaril tehnološko izpopolnjeno vinsko klet in dosegel prepoznavnost svojih vin v petindvajsetih državah. Kristančič po mnenju žirije predstavlja zgled visoke ambicije, predanosti odličnosti in uspešne poslovne strategije v slovenskem podjetništvu. Na fotografiji z leve: Jadranka in Drago Lemut, podjetnika leta 1998, dr. Paul D. Revnolds, predavatelj londonske Business School, in dr. Tea Petrin, ministrica za gospodarstvo. Stavke kovinarjev ne bo Petkova pogajanja sindikatov in delodajalcev so bila uspešna, zato današnje stavke ne bo. Februarske plače bodo višje za 3.250 tolarjev. Ljubljana - Po torkovih prekinjenih pogajanjih je že kazalo, da bodo tokrat kovinarji grožnjo o celodnevni stavki, napovedani za danes, tudi uresničili, vendar so petkova pogajanja vendarle prinesla dogovor o povišanju plač med predstavniki sindikata kovinske in elektroindustrije ter delodajalcev. Dogovorili so se, da bodo februarske plače višje za 3-250 tolarjev, dodatnih 3.250 tolarjev pa bodo vključili v nov plačni sistem, ki ga morajo pripraviti do 1. junija. Pogajalski skupini naj bi se vnovič sešli do 4. marca in imenovali strokovno skupino za pripravo podlag za dogovarjanja. Pred začetkom pogajanj z delodajalci, so dosedanja nesoglasja presegli tudi sindikati: Sindikat kovinske in elektroindustrije Slovenije (Skei), Sindikat kovinske, clektro in metalurške industrije Slovenije (Skem) pri KNSS Neodvisnosti, Sindikat kovinske, elektroindustrije in elektronike pri Konfederaciji sindikatov 90 in Sindikat kovinske industrije pri Neodvisnih sindikatih Slovenije ter se dogovorili o skupnem delovanju pri pogajanjih za povečanje plač. Sindikati so zahtevali povišanje plač za 6500 to-tajev v dveh delih, kar so v petkovih pogajanjih tudi dosegli, dogovor Pa naj bi vodil k socialnemu miru. Današnja stavka, stavkalo naj bi okolji 100.000 delavcev zaposlenih v kovinski in elektroindustriji, je odposlana, vendar v primeru, če bi jih delodajalci skušali pretentati, kot Možnost še vedno obstaja. • Renata Skrjanc Novost letošnjega izbora je razdelitev nominacij v štiri kategorije: odkrivanje priložnosti, izjemen uspeh v panogi, visokoteh-nološko podjetništvo in financiranje ali prodaja podjetja. Kristančič se je za nagrado potegoval v kategoriji izjemnega uspeha v panogi, pravilnost letošnjega izbora pa je potrdil tudi buren aplavz slovenskih podjetnikov in gostov, med slednjimi so se podelitve udeležili tudi tuji veleposlaniki in dr. Tea Petrin, ministrica za gospodarstvo, v nabito polni dvorani Smelta. Podelitev naslova podjetnik leta je bila za Kristančiča svojevrstno presenečenje, kajti kot pravi, je vinogradnik in kmetijstvo je po njegovem mnenju težko primerjati s podjetji, ki se ukvarjajo z industrijsko in trgovsko dejavnostjo. "Omenjeni naslov seveda sprejemam z zadovoljstvom, saj krepi samozavest. Moja vina so res znana v tujini, tako priznanje pa potrjuje, da me cenijo tudi v Sloveniji, saj noben podjetnik ne more biti svetovno znan, če ni cenjen najprej doma. Vsak podjetnik si mora pridobiti ugled najprej doma," je po podelitvi za Gorenjski glas povedal Kristančič, ki naj bi letos napolnil okoli 150.000 steklenic, od tega jih bodo kar 85 odstotkov izvozili. Minulo desetletje je v Sloveniji zaznamoval razcvet podjetništva, po besedah Jožeta Vilfana, glavnega in odgovornega urednika revije Podjetnik, vrhunec lahko šele pričakujemo, Paul D. Reynolds, predavatelj londonske Business School, pa je v predstavitvi raziskave GEM 2001, ki proučuje podjetništvo v 20 državah, med drugim dejal, da na uspeh ekonomij zelo vpliva tudi podjetništvo, slednjemu v Ameriki pripisujejo še posebej velik pomen, saj so uspešni podjetniki nekakšni nacionalni junaki. V kategoriji odkrivanje priložnosti se je za prestižni naslov potegoval Jože Pečečnik iz mengeškega podjetja Elektronček. Pečečnik je uspešen lastnik oziroma solastnik več podjetij, svetovno znana je njegova elektronska miza za ruleto, ki je sestavljena iz 6 do 10 tisoč delov, lani jih je naredil 200 in jih pod lastno blagovno znamko izvozil v 18 držav. Iz- Aleš Kristančič, podjetnik leta 2002, (na fotografiji levo), in Jože Vilfan, glavni in odgovorni urednik revije Podjetnik. kazal se je tudi kot mojster odkrivanja poslovnih priložnosti, v bližnji Komendi-naj bi že jeseni začel graditi naselje 60 stanovanj za starejše ljudi. "Nominacija potrjuje pravilnost mojih poslovnih odločitev, s 55 proizvodi pa smo prisotni v 43 državah in spadamo v svetovni vrh proizvodnje elektronskih rulet" V kategoriji visokotehnološko podjetništvo je bil nominiran Miha Pesek s svojimi raziskovalci v ljubljanskem podjetju Balder, ki je postalo svetovni proizvajalec avtomatskih varilnih filtrov, Janko Jenko pa je bil nominiran v kategoriji financiranje in prodaja podjetja, saj je lani prodal podjet- je PCX Computers, ki je bilo več let največje vele trgovsko podjetje v računalniški panogi. Prodaja je bila zanj uresničitev podjetniških sanj, tako imenovane žetve, kot lastnik ali solastnik pa je prisoten v več kot desetih podjetjih. Med dosedanjimi prejemniki naslova podjetnik leta sta bila tudi dva Gorenjca; leta 1995 sta to priznanje prejela brata Japec in Jernej Jakopin z blejskega podjetja Sea-way, ki je vodilno svetovno podjetje pri konstruiranju jadrnic, pred štirimi leti pa sta bila za podjetnika leta izbrana Jadranka in Drago Lemut iz kranjskega podjetja Le Tehnika. • Renata Skrjanc, foto: Tina Doki Lekov bromokriptin v Ameriki Ljubljana - Ameriška uprava za hrano in zdravila - Food and Drug Administration je ljubljanski farmacevtski družbi Lek izdala dovoljenje za prodajo bromokriptina (v obliki tablet), zdravila za zdravljenje Par-kinsonove bolezni, na ameriškem trgu. Ker je čas zaščitnih patentov za to zdravilo že potekel, ga lahko začno prodajati takoj. Ameriški farmacevtski trg je največji na svetu in zato tudi Lekov strateški trg. Zdravilo bromokriptin bo tržila Lekova ameriška hčerinska družba. Lani je Novartis z izvirnim zdravilom Parlodel zaslužil približno 40 milijonov ameriških dolarjev. Lek je prvi izdelovalec generičnih zdravil, ki je na ameriškem trgu dobil dovoljenje za prodajo bromokriptina, kar mu daje ugoden tržni položaj. Zahteven razvoj in proizvodnja tega zdravila sta rezultat Lekovih raziskovalno-razvojnih dejavnosti, pridobitev dovoljenja za njegovo prodajo na ameriškem trgu pa potrjuje, da Lek izpolnjuje stroge ameriške zahteve za farmacevtsko industrijo, ki jo določa ameriška Uprava za hrano in zdravila, ter uspešnost Lekove strategije, ki temelji na lastnem razvoju in proizvodnji zdravil. • R. S. Zaprli sejma Flora in Domofin Celje - Minulo nedeljo sta se končala 5. sejem Domofin in 7. sejem Flora. Sejemski prireditvi sta prvi od 15. sejmov, kolikor jih letos pripravlja Celjski sejem. V štirih dneh si je sejma ogledalo 15 tisoč obiskovalcev, kar je precej manj kot lani, ko so našteli 25 tisoč obiskovalcev. Manjši obisk organizator pripisuje tudi slabemu vremenu konec tedna. Sejma Flora in Domofin je odprl mag. Franci But, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki je med drugim govoril o težavah cvetličarjev, ki so posledica višje obdavčitve cvetja ter o njihovih težavah s pridobivanjem gradbene dokumentacije. Sejem Domofin je namenjen predstavitvi zaključnih del v gradbeništvu in restavriranju, Flora pa je sejem vrtnarstva, cvetličarstva in krajinske arhitekture. Domofin je na 6500 kvadratnih metrih ODAJA FOTOKOPIRNIH STROJEV, PRODAJA PISARNIŠKEGA MATERIALA, odaja Šolskih potrebščin, papirnica, fotokopiranje d.o.o. KOROŠKA 35, 4000 KRANJ, TEL: 04/2360-750, 04/2021-164 LASERSKI TELEFAKS CANON L-200 208.210,00 SIT + DDV 145,000,00 SIT z DDV AKCIJA: G*RATt*S RAZVIJALEC NOVI TELEFAX CANON MPC 75 predstavljal 121 razstavljavcev iz Slovenije, Italije, Avstrije, Nemčije in Belgije, Flora pa na 6000 kvadratnih metrih 112 razstavljavcev iz Slovenije, Italije, Avstrije, Nemčije, Švedske in Velike Britanije. Ob odprtju so podelili šest častnih priznanj arhitektom in investitorjem za dela v letih 2000-2001, priznanje so prejeli tudi investitorji in arhitekti za kranjski prodajno-servisni center Opel in za stanovanjske hiše na Golem brdu pri Medvodah, in pet znakov kakovosti v graditeljstvu, ki sta ga med drugim dobila tudi Izolacija Kern iz Radomelj ter Lip lesna industrija Bled. Prve podeljuje Društvo arhitektov Ljubljane skupaj z organizatorjem Domofina in Cespom, druge Gradbeni inštitut ZRMK in Grad- beni center Slovenije, nagrajena dela in projekti pa so bili razstavljeni tudi na Domofinu. Letošnja novost Domofina, ki ga je spremljalo več kot trideset spremljajočih prireditev, je bilo 3. državno prvenstvo mladih krovcev in kieparjev, novosti pa so spremljale tudi sejem Flora. V konkurenci 29 šopkov so izbrali najlepši šopek za Valentinovo, izdelala ga je Lea Zeleznik iz Vrtnarstva Celje, ter razglasili najboljšega cvetličarja in vrtnarja. Naj cvetličar je postal Robert Prevolnik iz Vrtnarstva Celje, naj cvetličarka pa Adela Pečovnik iz Flocveta, Fram pri Mariboru. Prvo mesto med vrtnarji, ki so jih letos ocenjevali prvič, je dosegla Irena Cigula iz cvetličarne Narcisa, Dornava pri Ptuju, posebnost Flore pa je bil tudi sejemski del imenovan Vse za poroko. Kljub zimskemu mesecu in prav takemu vremenu so raznoliko cvetje, izvirni šopki in cvetlični aranžmaji Flore v razstavišče celjskega sejmišča vnesli pomladne vzdušje ter vabili obiskovalce na sejem zelenega življenja in v dom novega stoletja. • Renata Skrjanc 85.900,00 SIT z DDV CIJSKI PRODAJI IMAMO TUDI E IN GILJOTINE DAHLE, ČEVALCE PAPIRJA, PLASTIFIKATORJE IN APARATE ZA NJANJE DIVA O SE RUN JEZIKOVNA SOLA pri LJUDSKI UNIVERZI KRANJ šola s tradicijo in uspehom vabi k vpisu v AN - NE - IT- FR - ŠP - SLO - RU od 28. januarja do 18. februarja 2002 Jezikovne tečaje delno sofinancira Ministrstvo za šolstvo RS. > TEČAJI PO JAVNO VELJAVNIH PROGRAMIH, 5. stopenj, 90 ur > PRIPRAVE NA IZPITE: - Državnega izpitnega centra - Univerze Cambridge (UCLES) - Goethejevega Inštituta > POSLOVNI JEZIK, 60 ur > PONOVITEV SLOVNICE S KONVERZACIJO, 60 ur > OBNOVITVENI TEČAJI, 40 ur >, KONVERZACIJA, 40 ur > TEČAJI ZA TAJNICE, 40 ur > POSLOVNA KORESPONDENCA, 10 ur > INTERNI TEČAJI ZA PODJETJA > PRIPRAVE NA MATURO IZ ANGLEŠKEGA JEZIKA, 60 ur JAMSTVO, KI ZAVEZUJE: • 500 kandidatov letno • 90% opravi izpit prvič • vsak drugi slušatelj ostane zvest vsaj 3 semestre ZAČETEK: 18. februar 2002 INFORMACIJE Presenetljivo malo sanitarne sečnje Lansko leto je bilo za gozdove na blejskem gozdnogospodarskem območju dokaj ugodno. Večjih naravnih ujm ni bilo, lubadarja so držali na kratko in tudi delež sanitarnih sečenj je bil v primerjavi s povprečjem zadnjih desetih let presenetljivo majhen. Bled - Lastniki gozdov na blejskem gozdnogospodarskem območju sekajo vse več, še vedno pa manj, kot jim dovoljujejo gozdnogospodarski načrti. Lani so posekali 128.041 kubičnih metrov drevja, kar je pet odstotkov več kot leto prej in največ po letu 1991. Največji delež so predstavljale v sedanjih gospodarskih razmerah najbolj zanimive obnovitvene sečnje, njihov delež se je lani še povečal, presenetljivo malo pa je bilo sanitarnih sečenj, to je poseka zaradi naravnih ujm, škodljivcev in bolezni. Medtem ko so v obdobju 1970 - 2001 predstavljale skoraj tretjino vseh sečenj, v desetletju 1991 - 2000 pa celo več kot 46 odstotkov, jih je bilo lani le 21 odstotkov, kar je bilo najmanj po letu 1980. Tudi nedovoljenih "črnih" sečenj je bilo najmanj v zadnjem desetletju, še vedno pa se povečuje delež sečenj zaradi poškodb od mehanizacije. V gozdovih sklada kmetijskih zemljišč in gozdov so lani posekali približno enako drevja kot leto prej, vendar precej manj kot povprečno v obdobju 1991 - 2000, na kar je vplivalo tudi zmanjšanje površine državnih gozdov. Delež sanitarne sečnje je bil 30-odstotni oz. za polovico manjši od letnega povprečja v zadnjem desetletju. Krčitev gozda je bilo več, največ za gradnjo gozdnih prometnic, po dolgem času pa so lani začeli graditi novo gozdno cesto. V zasebnih gozdovih in gozdovih ostalih pravnih oseb se je povečal predvsem posek iglavcev, sečnja listavcev pa je bila na predlanski ravni, na kar je verjetno vplivala tudi umiritev cene kurilnega olja. Sanitarne sečnje je bilo le 13 odstotkov, v prejšnjem desetletju je bilo letno povprečje še enkrat večje. Neugodne tržne razmere so odvračale od poseka predvsem lastnike, ki niso odvisni od dohodka v gozdu. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je tudi lani izplačevalo zasebnim lastnikom gozdov denarne spodbude za gojitvena in varstvena dela, vsem lastnikom pa podpore za preventivna varstvena dela in za gozdove, ki so jih prizadele naravne ujme. Ob tem, ko je država štiri milijone tolarjev namenila za nakup sadik, je izplačala še 11,4 milijona tolarjev podpor, od tega 11 milijonov za zasebne gozdove in en milijon tolarjev za državne. Največje težave so bile pri zagotavljanju denarja za zaščito sadik pred divjadjo, kjer država predvideva kar 90-odstotno subvencioniranje. Ker so proračunske postavke za to nizke, še vedno pa se znižujejo, v Sloveniji ostaja vedno več nezaščitenih sadik. Lubadar se spet krepi Lani ni bilo večjih ujm. Sneg je lomil predvsem robna drevesa in majhne skupine v nerazredčenih drogovnjakih. Nekaj močnejših vetrov je bilo spomladi in jeseni, lomili in ruvali so skupine iglavcev na Jelovici in Pokljuki. V Ra-dovni so dokončali sanacijo predlanskega vetroloma. "Lubadark" je bilo le 9.660 kubičnih metrov ali skoraj polovico manj kot leto prej, večji ulov v pasteh pa opozarja, da se lubadar spet krepi. Predvsem v zasebnih gozdovih je tudi veliko poškodb zaradi gozdarske dejavnosti, saj številni lastniki slabo obvladajo usmerjeno podiranje. Najbolj problematične so črne sečnje, pri katerih manjvredni les večkrat ostane in strohni na sečišču ali ob cesti. Nekateri zasebniki, ki odkupujejo les na pa- Vabila in obvestila nju, nizko ceno nadomestijo s črnim posekom ali z zelo malomarno ureditvijo sečišč, ugotavljajo v blejskem zavodu za gozdove. Divjad ogroža naravno obnovo in razvoj gozda na približno deset tisoč hektarjih gozdne površine. Objedanje vršičkov je najmočnejše na prisojnih pobočjih Pokljuke, toplejših obrobjih Jelovice, Me-žakle in Pokljuke in na Radovljiški ravnini. Največ obgrizenih dreves so odkrili na Jelovici, prve tovrstne poškodbe na jelki tudi v Savskih jamah, na Lepih kopiščih pa je bilo svežih poškodb manj kot prejšnja leta. Nekaj primerov lupljenja drevesnega lubja so pozno poleti opazili v okolici Kranjske planine na Pokljuki, lomljenje javorovih dreves pa junija na Ko-košinjci in Boštu. Gozdna paša ogroža okrog 5.400 hektarjev, najbolj območje Pokljuke, kjer je živina razkropljena po vsej površini, ter v okolici Selške planine. Dolgoročne posledice so vidne v okolici planin, kjer je zelo veliko rdeče trohnobe. Trohnoba je najpogostejša na neustreznih rastiščih, ob neurejenih planinah in ob vlakah, lani so morali zaradi te bolezni posekati 5.100 kubičnih metrov drevja. Poleti so na divjih kostanjih opazili srednje močan napad listne sušice, kostanjev rak je v latentni fazi, na grebenih Mežakle peša vitalnost macesna, na Jelovici, Meža- Naklo - Kmetijska svetovalna služba bo v okviru zimskega izobraževanja kmetov pripravila v četrtek ob 10. uri v sejni sobi KZ Naklo delavnico z naslovom Vodenje knjigovodstva na kmetiji in davek na dodano vrednost. Kmetje, ki vodijo knjigovodstvo po metodi FADN, se bodo skupaj s specialistko za agrarno ekonomiko Olgo Oblak pogovorili o morebitnih težavah pri vodenju knjigovodstva, seznanili pa se bodo tudi z novostmi pri davku na dodano vrednost ter z razlikami med davčnim knjigovodstvom" in knjigovodstvom po FADN metodi. S sabo naj prinesejo rezultate obdelave knjigovodskih podatkov za predlani. Sveti Duh - Škofjeloška kmetijska svetovalna služba in Združenje, turističnih kmetij Slovenije bosta v četrtek, 28. februarja, pripravila pri Godcu v Svetem Duhu seminar oz. delavnico za oblikovanje zanimivih programov kratkih in daljših počitnic na kmetijah za različne skupine gostov. Seminar je brezplačen, prijave pa sprejema kmetijska svetovalka Vanja Bajd do ponedeljka na telefonski številki 51 12 701. Žiri - Društvo kmečkih žena Žiri in kmetijska svetovalna služba vabita može in žene ta četrtek ob 16. uri v zadružni dom v Žireh na predavanje o problemih prostate. Predaval bo dr. Stanonik iz urološke ambulante Medur iz Ljubljane. Kranj - Članice Društva Kmečkih žena Kranj se bodo v petek ob pol osmih zvečer zbrale na rednem letnem občnem zboru. Obravnavale bodo poročilo za lani in letošnji program dejavnosti, večer pa bodo popestrile s kulturnim programom in pogostitvijo. Bled - V četrtek ob treh p6"pol- LJUDSKA UNIVERZA RADOVUICA Kranjska cesta 4, Radovljica V skladu z razpisom za vpis v študijskem letu 2002/2003 in v sodelovanju z Visoko upravno šolo Univerze v Ljubljani, ORGANIZIRAMO 1. LETNIK visokošolskega strokovnega študijskega programa JAVNA UPRAVA. Vabimo Vas na INFORMATIVNI DAN, ki bo: - 22. 2. 2002 ob 17.00 - 23. 2. 2002 ob 9.00 VPIS DO 8. MARCA 2002 INFORMACIJE: tel.: 04/53 72 400, elektronska pošta: info@lu-r.si Obrazec za prijavo dobite pri nas BREZPLAČNO. dne bo v Lovskem domu (Pizzeri-ja Matjaž) predavanje o kmetijski zakonodaji, še zlasti o zakonu o kmetijskih zemljiščih in dedovanju kmetijskih gospodarstev. Glavne teme bodo nakup, prodaja, zakup, najem in menjava kmetijskih zemljišč, dedovanje na podlagi zakona in oporoke, sprememba namembnosti kmetijskih zemljišč, status kmeta in zaščitena kmetija. Javorje - Kmetijska svetovalna služba vabi v četrtek ob pol petih popoldne v zadružni dom na predavanje o porodništvu pri kravah in telicah. Mag. Ivan Ambro-žič iz republiške veterinarske uprave bo povedal marsikaj koristnega o pripravi živali za porod, o samem porodu, domači in veterinarski pomoči in o oskrbi teleta. Po predavanju bo še pogovor o uveljavljanju trošarine za gorivo, evidencah za mleko in o sonaravni reji domačih živali. Naklo - Društvo kmečkih žena Kranj in kmetijska svetovalna služba prirejata v sredo ob 19. uri v sejni sobi KZ Naklo predavanje z naslovom Zdravje in mi. Predavala bo dr. Barbara Hrova-tin. • CZ. kli in Pokljuki so spomladi opazili večje število poškodb zaradi vo-luharice, v nižinah pa napreduje hiranje in odmiranje vej gradna. Zgradili kilometer gozdne ceste Pri spravilu lesa se povečuje spravilo z zgibniki in žičnico, helikoptersko spravilo pa je ekonomsko zanimivo le za izjemno kakovostni les in za povsem zaprta območja z malimi višinskimi razlikami. Lastnik gozda na območju Martuljka seje že dogovarjal za takšen način spravila lesa, a je od njega odstopil, ko je ugotovil, da bi bil izkupiček preveč skromen. Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov je v Savskih jamah zgradil kilometer gozdne ceste Pusti rovt - Sedlo, letos pa jo bo še 1,1 kilometra. V zasebnih gozdovih so posodobili 1,3 kilometra gozdne ceste za Ajdno. Za vzdrževanje cest je občina Radovljica prispevala dva milijona tolarjev. Žirovnica 2,3 milijona in Bohinj pol milijona tolarjev. Pritisk na gozdni prostor se povečuje. V blejski območni enoti zavoda za gozdove so lani obravnavali 67 vlog za posege. Za 61 posegov so izdali soglasje in s tem "izgubili" 22 hektarjev gozda, šest posegov skupne površine več kot 31 hektarjev pa so zavrnili. Zabeležili so tudi tri posege na črno, ob katerih je ukrepala gozdarska inšpekcija. • Cveto Zaplotnik Nov katalog turističnih kmetij Za 61 odstotkov kmetij je katalog najpomembnejša oblika privabljanja gostov. Kranj - Združenje turističnih kmetij Slovenije je skupaj z Založbo Delo ter z denarno podporo ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije ponatisnilo tretjo izdajo kataloga turističnih kmetij, v katerem se predstavlja 169 kmetij, od tega devet novih. V združenju so se za ponatis odločili zato, ker je lanska izdaja v nakladi deset tisoč izvodov zaradi izjemnega povpraševanja pošla že v treh mesecih. "Katalog je tudi osnova za številne promocijske aktivnosti, s katerimi združenje pomembno prispeva k boljšemu obisku turističnih kmetij in slovenske ga podeželja," ugotavlja predsednica združenja Vilma Topolšek in dodaja, da je katalog za turistične kmetije zelo pomemben. Ra/iska va, ki jo je združenje naredilo ob koncu lanskega leta, je namreč pokazala, da je za 61 odstotkov kmetij prav predstavitev v katalogu najpomembnejša oblikam privab- ljanja gostov in da kar 95 odstotkov gostov pride na kmetije neposredno, brez posredovanja turistične agencije. Katalog je možno po navadni ali elektronski pošti brezplačno naročiti na sedežu združenja v Celju, vsi zainteresirani pa ga lahko dobijo tudi v distribucijskem centru STO v 1 jubljani, v turistično informativnih centrih, v turističnih agencijah in na turističnih sejmih. Slovenska turistična organizacija (STO) je v sodelovanju z združenjem ob koncu januarja ponatisnila barvni prospekt Počitnice na podeželju in dvobarvni katalog vseh turističnih kmetij v štirih tujih jezikih. To promocijsko gradivo je pomembno za predstavitev turi; ničnih kmetij na turističnih sejmih w borzah v Evropi in za to, da kmeti; je poleg naših sosedov najdejo tudi Angleži, Američani, Francozi. Izraelci, Danci, Švedi, Španci, J*' ponci, Kitajci... • Cveto Zaplotnik Psi napadajo drobnico Jesenice - V Društvu rejcev drobnice Zgornje Gorenjske zbiraj^ podatke o škodi, ki jo na drobnici povzročajo zveri in potepuški p*1. 0 V podjetju Elan Marine, d.o.o., želimo postati najhitreje rastoči proizvajalec jadrnic in motornih čolnov, zato potrebujemo pomoč novih sodelavcev na treh področjih: 1. v službi NABAVE vabimo k sodelovanju sposobne, komunikativne, samostojne in urejene sodelavce, z znanjem računalništva in vsaj enega tujega jezika; 2. iščemo VODJO SKLADIŠČA SERVISA PLOVIL, ki že ima določene izkušnje in znanje pri delu z jadrnicami ter tekoče govori angleško ali nemško; 3. za izdelavo modelov, kalupov, prototipov pri razvoju novih plovil in izdelavo ter vgradnjo lesenega interierja pa zaposlimo več MODELARJEV - MIZARJEV s pridnimi rokami in avtoličarskimi izkušnjami. S kandidati, ki imajo srednješolsko izobrazbo ustrezne smeri, bomo sklenili delovno razmerje za določen čas s poskusnim delom, z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas. I Ponudbe z dokazili o izobrazbi pošljite v osmih dneh na naslov: ELAN, dd, Kadrovska služba, Begunje 1, 4275 Begunje na Gorenjskem. Lansko jesen so zabeležili devet takšnih primerov, verjetno pa jih je bilo še več. Medtem ko se medved ni pojavil, so škodo povzročali predvsem psi, ponekod tudi krokarji in lisica, v nekaterih primerih pa povzročitelja škode niso BlOglJ ugotoviti. Veliko je bilo tudi primerov, ko so psi preganjali drobnico, rejci pa so pri tem utrpeli posredno škodo: manjši prirast zaradi stresa, iskanje in zbira nje tropa, popravilo ograje in podobno. Koje poročilo o povzroče ni škodi na nedavni seji obravnaval upravni odbor društva, jc sklenil, da bo z zbiranjem podatkov nadaljeval tudi letos in da bo po potrebi zaprosil za pomoč tudi ministrstvo za notranje /adeve. Društvo si je za letos poleg te naloge zadalo še številne druge. Pripravili bodo predavanje o klanju ovc, jagnjet in o pripravi za trg ter strokovni izlet v Belo kraji'10 in na Kočevsko, kjer si bodo oglc" dali ovčerejsko kmetijo in tkali" GO platna ter obiskali ovčereji-'1 Jožeta Hobiča. Udeležili se bodo tekmovanja v striženju ovc in lc' čaja kuhanja jedi i/ mesa droDfi*j ce, ki ga bo ta mesec v radovljišk1 srednji gostinski šoli organizua«» /ve/a društev rejcev drobmct Slovenije. Sodelovali bodo pri j£ cenciranju ovnov, zagotovili sol" nanciranje pregleda krvi za ovw v licenciranju in se srečali s čla'1 društva ove jezersko solčav*** pasme. Marca bodo v restavracij. Center v Lescah pripravili občnj /bor, na katerem bodo člani lahK poravnali tudi članarino, ki l* L tos znaša 2.000 tolarjev, tj membna naloga, ki čaka letos W ee. je tudi obve/na označitev O m ko/ tC£ Sindikat grozi s protestnimi akcijami Kranj - Ko je Lv ropska komisija ob koncu januarja državam kan|jj datkam /a članstvo v uniji predstavila izhodišča /a pogajanja °'Cj^ stvu. so v Sindikatu kmetov Slovenije ugotavljali, da bi uveljavitev ^ izhodiSČ pomenila katastrofo /a tri četrtine slovenskih k"K'l',(H|;i sindikatu zato ne pristajajo na evropski predlog postopnega lm na tlepOSredna plačila ter kvot in referenčnih količin, ampak zan« za vse nove članice enak položaj v uniji, kot ga imajo sedanje ''l"i[V Če slovenska vlada na pogajanjih / I \ ropsko unijo ne ho dosegla s|^,^ jemljivega dogovora as kmetijstvo, ho Sindikat kmetov Slo pripravil obsežne proteste. Priprave na to /e potekajo. • CZ. As Smučarski pozdrav iz Dolomitov Kranj - Čeprav se šolske zimske počitnice še niso začele in bodo mnogi na prave smučarske počitnice odšli šele naslednji teden, pa je za večino tistih, ki ne maramo gneče in draginje v tako imenovani "visoki" sezoni, večino letošnjih zimskih užitkov na snegu že končanih. Kot že kar nekaj zim je našo sedaj že precej tradicionalno smučarsko druščino (skupaj enajst, od tega trije otroci) pot znova vodila v italijanske Dolomite. Pa ne v Med našimi in smučišči v Italiji ni moč najti veliko podobnosti, še najbolj podobne so cene hotelov in smučarskih kart. kakšno pri nas in na tujem razvpito in popularno smučarsko središče, kot so na primer Kronplatz, Cortina, Corvara..., ampak v majhno vasico Verschiaco ali po nemško Vierscach, saj je le nekaj kilometrov oddaljena od avstrijske meje. Bolj znana in večja kraja v bližini sta Innichen in Tob-lach, kot mi je uspelo izvedeti od domačinov, pa imajo prav prebivalci zgornjega konca Selške doline, predvsem Sorice in Danj, korenine v tej dolini ali (bolje) hri- Kljub temu da naravnega snega ni bilo celo na višini prek 2000 metrov, so bile proge (tudi tekaške) vse dni izvrstno pripravljene. Sneženi mož in gradovi iz snega so navdušili vse, ne le otroke. bih, saj je Innihen z okoliškimi kraji na nadmorski višini med 1100 in 2500 metri. Urejene proge za vse Toda vrnimo se v Vierschach, vas z nekaj deset hišami, ki se večina ukvarjajo s turizmom. Nekateri oddajajo zgolj sobe in apartmaje, druge kmetije so zrasle v prave mini hotelčke, ki pa so za nas že ob prvem ogledu pred leti imele veliko prednost: stojijo n l Komu kapa kuharja leta? Med finalisti je tudi Jožica Bernik iz gostilne Pri Boštjanu na Križni gori nad Škofjo Loko. Kranj - Nocoj bo v restavraciji Maxim v Ljubljani padla odločitev, kateri kuharici oziroma kuharju bosta pripadla kapa in modri trak kuharja leta za sezono 2001. Naj kuharja izbira kulinarična akademija Zlata žlica časopisa Delo, v kateri je dvajset članov. Na nocojšnjem finalu se bodo pomerili zmagovalci štirih januarskih kuharskih trobojev, med katerimi je tudi Gorenjka Jožica Bernik iz gostilne Pri Boštjanu na Križni gori nad Škofjo Loko. Njeni tekmeci bodo Branko Časar iz hotela Diana v Murski Soboti, Maruška Gasparin iz Pikola v Novi Gorici in Borut Jaklič iz novogoriške Perle. Najboljši bo prejel kapo in modri trak kuharja leta, podelili pa bodo ludi zlato, srebrno in bronasto žlico. Gorenjska fina- listka Jožica Bernik bo kulinarični akademiji nocoj ob pomoči svojih dveh kuharjev pripravila Slovenski krožnik. Na njem bo visoška pečenka, petelin po grajsko in nadevana telečja prsa ter kar šest prilog: oženjeno kislo zelje, koroški mesni žlikrofi, loška smojka s kolerabo in radičem, korenček z jabolki, špinačna rolada in smetanovi štruklji s trobenticami. Jožica je povedala, da ima pred tekmovanjem, ki se ga udeležuje prvič, veliko tremo, zato bomo nocoj še toliko bolj stiskali pesti zanjo kot edino gorenjsko predstavnico. A kakorkoli se bo že izteklo - najmanj bronasto žlico bodo vsekakor dobili. Sicer pa bomo Jožico Bernik predstavili v petkovi številki Gorenjskega glasa. • U. P. Italijani priznajo, da smo Slovenci eni boljših smučarjev, mi pa smo ponosno delali reklamo za "naš" Elan. Dokler nismo opazili, da imajo vaditelji v domači smučarski šoli na nogah pripete Elanke... natanko ob smučarski progi obsežnega smučišča (okoli 95 kilometrov smučarskih prog in 5 kilometrov sankaške proge). Proge so takšne od najlažjih, do tistih najtežjih, ki pa nam pravim gorenjskim smučarskim korenjakom seveda ne predstavljajo nobenih ovir... Še največja ovira bi lahko bile cene hotela s polpenzionom in smučarske vozovnice - če si seveda prej doma ne bi podrobno ogledali cenikov na Rogli, v Kranjski Gori, na Krvavcu in še kje ter natanko izračunali, da bomo kakšen tolarček, oziroma evro, vendarle prihranili. Ko evro omenimo Italijanom, so eni navdušeni, starejši pa začnejo preklinjati. Ker italijansko bolj slabo razumemo, ne vemo točno kaj, toda dejstvo je, da nekateri cene še vedno raje povedo v lirah. Le v gostiščih je jasno, da je evro pač postal zakon. Nikjer nam špagetov in ostalih kulinaričnih spe-cialitet namreč niso več zaračunali v lirah. Cene pa so praktično edino, kar smo lahko primerjali iz domačih smučarskih krajev in italijanskih Dolomitov. Morda je bila malce dražja le tedenska smučarska vozovnica, so pa zato otroci smučali brezplačno ali precej ceneje. Ko je naš šesto-šolec izračunal, koliko kilometrov smučarskih prog ima za isti denar na voljo na Krvavcu in koliko na smučišču Alta Pusteria pa je ugotovil, da je dan smučanja v .Italiji najmanj trikrat cenejši. Seveda na prostranem smučišču ni bilo nobene gneče, videli nismo nobene vrste (največ smo pri vstopu v gondolo čakali 4 minute), proge (tako smučarske kot tekaške in sankaška) pa so bile -kljub temu da je naravni sneg že zdavnaj skopnel - vse dni urejene od jutra do večera. Že navsezgodaj dopoldne (fantje v naši ekipi so me prepričali, da je najlepša jutranja smuka) so nas žičničarji pozdravili z nasmehom na ustih in nam zaželeli prijetno smuko. In taka je tudi bila. Zato bomo naslednjo zimo prijateljem spet pošiljali smučarske pozdrave z Dolomitov. • Vilma Stanovnik Sankanje je v okolici Innichena med popularnejšimi športi, za turiste pa so poskrbeli s kar 5-kilometrsko progo atraktivno v Moso Mosu. Certifikat ISO za Grand Hotel Toplice oz. Golf in kamp Bled Nov korak do poslovne odličnosti Grand hotel Toplice je certifikat ISO prejel kot drugo hotelsko podjetje na Bledu, blejsko igrišče za golf pa kot prvo v Sloveniji in eno redkih celo v Evropi. Bled - Dve blejski turistični podjetji, Grand hotel Toplice in Golf in kamp Bled, ki sodita pod okrilje Poslovne skupine Sava, sta mi-nuH teden tudi uradno prejeli eertifikat kakovosti ISO 9001. Di-taktorjema ZvonetU ŠpeCU in Marku Božiču ga je izročila držav-na sekretarka na gospodarskem ministrstvu Mateja Mešl, sloves-ne Podelitve v Vili Bled pa so se udeležili tudi državna podsekre-tarka za turizem Darja Radič, direktor Slovenske turistične organizacije Bojan Meden in številni drugi gostje s področja turizma ,n gospodarstva. Grand hotel Toplice je certifikat 'SO prejel kot drugo hotelsko p°djetje na Bledu, in sicer /a vse Svoje objekte: Grand hotel Topli-**, depandansi Jadran in Trst, ho tel Vila Bled m restavraci|o Bist r°- Podjetje Golf in kamp Bled pa J* bilo sploh prvo turistično pod- |etJc pri nas / omenjenim certili •»tom. Se več, blejsko igrišče za p°h je prvo v Sloveniji m eno red 1 v Evropi, ki bo svoje poslova- nlc obvladovalo s sistemom kako pu ISO. Pod okrilje podjetja P° pole}: goltskega igrišča |i JraniPing bled le: pen/ion Kra rako Grand hotel Toplice kot D'! ...111 k;,mP Bled sta pred leti pod Okrilje Poslovne skupi-* Sava in kot je dejal predsednik JPnive Save. d d. Janez Bohorič, ' S| pred Štirimi leti. ki so kupili k^'^ki delež v podjetju Goli In !'!P' /a CNJ POStavili uvrstitev ! ul '^iholišc v Evropi. Ko io "kasneje kupih fe Grand hotel pomembna etapa na poti k tem ciljem in na poti v poslovno odličnost. Med bodočimi načrti pa je poleg zaključka obnove Toplic omenil še gradnjo apartmajskega naselja in igrišča z devetimi luknjami na golfskem igrišču. Državna sekretarka Mateja Mesije ob podelitvi poudarila, da prav dobra podjetja. Grand hotel Toplice in Golf in kamp Bled naj bi s tem postala vzor ostalim turističnim podjetjem v Sloveniji. • Urša Peternel, foto: Tina Doki OoH M HM* •* Gr»ml Imlol 10- le Toplice, pa so se zavezali, da ga bodo obnovili (obnova že poteka in bo končana po načrtih. torej le pred prvini majem), mu vrnili nekdanji lesk in ponudbo dvignili v vrh evropske turistične ponud be. Po Bohoričevih besedah je prav podelitev certifikatov ISO pridobitev certifikata ISO ne P0 meni le časti, ampak je predvsem začetek In velik nov izziv za na daljnje poglabljanje kakovosti. Pridobitev certifikatov je DO njenih besedah izrednega pomena za razvoj turu/ma v Sloveniji, kajti nosilci turističnega razvoja so Blejsko jezero za modro zastavo Bled - Občina Bled se je prijavila na razpis za pridobitev evropskega ekološkega znaka Modra zastava. Kot so sporočili, si bodo skupaj z upravljalcem Grajskega kopališča, podjetjem Infrastruktura Bled, prizadevali storiti vse, da bodo laskavo priznanje Modra zastava tudi dobili. Če jim bo to uspelo, bo Modra zastava ob Blejskem jezeru zavihrala 5. junija letos. Priznanje Modra zastava vihra že v več kot 20 državah na tistih naravnih kopališčih in marinah, ki izpolnjujejo izredno stroge ekološke kriterije o kakovosti kopalne vode, o okoljski vzgoji, o upravljanju z okoljem ter o varnosti in storitvah na kopališčih. Za pridobitev je potrebno izpolnjevati vse obvezne in večino priporočenih kriterijev. Projekt na nacionalni ravni vodi Društvo za okoljevarstveno vzgojo Evrope v Sloveniji, na svetovni pa Fundacija za okoljsko vzgojo v Evropi -FEEE. Modra zastava je lani že zavihrala v Kampu Šobec. • U. P. LESNI NA. najuspešnejši trgovec s pohištvom, želi svoj dinamičen in ambiciozen team dopolniti z novimi sodelavci Medse vabimo • PRODAJALCE POHIŠTVA Od kandidata, kateremu nudimo zanimivo in kreativno delo ter stimulativno plačo pričakujemo: -IV. ali V. stopnjo izobrazbe trgovske ali druge ustrezne smeri in smisel za delo z ljudmi in pozitiven odnos do dela. Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas z možnostjo podaljšanja. Vaše ponudbe pošljite v 8 dneh po objavi na naslov Lesnina, trgovina s pohištvom d.d. Ljubljana, Cesta na Bokalce 40. Informacije po telefonu 01/241 21 02. lesnina Salon pohištva Kranj na novi lokaciji HALO - HALO GORENJSKI GLAS TEL.: 04/201-42-00 Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do ponedeljka in četrtka do 13.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna. ROZMAN BUS Rozman Janez, s.p. tel: 04/53-15-249, Šenčur: 251-18-87 Trst 26.2.; Madžarske toplice od 28. 2. do 3.3.2002.; Lenti 2.3., Lidl 19.2.; Palmanova in tovarna čokolade 19.3.; Medžigorje - romanje od 22.3 do 24.3.2002 prof. META KONSTANTIN, s.p. ŠKOFJA LOKA, Podlubnik 253 TEČAJI TUJIH JEZIKOV za odrasle, dijake, učence, tel.: 04/51-50 590 METEOR, d.o.o. Stara c. 1, Cerklje Lenti 2. in 9. 3. Tel.: 252-62-10, 041/660-658 AVTOBUSNI PREVOZI DRINOVEC PAVEL, s.p. Trst 7.3.2002; Nakupovanje v Veliki Kladuši 16.3.2002. Tel.: 533-10-50, 041/74-41-60 AVTO ŠOLA A, B, C, E, H NOVO! NOVO! NOVO! Kategorija: C in E (tovorno vozilo s prikolico) na sodobnem tovornem vozilu mercedes 814. Informacije; 04/20-21-222 Kranj, Kidričeva c. 6 in 041/ 541 501. KONKURENČNE CENE IN MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA DISPANZER ZA ZENE tel.: 04/20-82-813; 20-82-845 V Bolnišnici za ginekologijo in porodništvo Kranj, Kidričeva 38/a, se lahko naročite za ginekološki pregled vsak delovnik od 7. - 9. ure. EB LOŠKI ODER SI ŠKOFJA LOKA V soboto, 23. 2., ob 10. uri TRNULJČICA (igrana), gostuje DRUŽINSKO GLEDALIŠČE KOLENC, sobotna matineja, za IZVEN Spodnji trg 14, 4220 Škofja Loka, Tel./Fax.: 04/51 20 850, GSM: 041/730 982 TAUš$ tel.: 04/2045 419 gsm: 041 505 766 e-mail: tecaii.tales@siol.net OSMOSOLEC, OSMOSOLKA - BODI PRIPRAVLJEN-A! Priprave na eksterno preverjanje: matematika, slovenski jezik Priprave na srednjo šolo: tečaji angleški, nemški in francoski jezik C. Churchill: DALEČ STRAN IZVEN (KONTO), jutri, 20. 2., od 20.00 do 21.00 ure VV. Schvvab: PREDSEDNICE IZVEN (KONTO), petek, 22. 2., od 20.00 do 21.45 ure GLASOV KAŽIPOT Prireditve Počitniški teden v Koloseju Ljubljana - Kolosej kinematografi so v sodelovanju z distribucij-^ skim podjetjem Cenex, pripravili izbor nekaterih filmov studia Walt Disnev, ki se bodo odvrteli v kino-centru Kolosej v času šolskih zimskih počitnic. Vsak dan do petka, 22. februarja, ob 11. in 13. uri bodo predvajali: 101 Dal-matinec, Tarzan, Dinozaver, Tiger in medvedek Pu in 102 Dalmatinca. Dobrodelna akcija Mlade mamice Kranj - Klub študentov Kranj pripravlja v okviru dobrodelne akcije Mlade mamice dražbo umetniških slik, ki bo danes, v torek, 19. februarja, ob 19. uri v sobi št. 15 na Mestni občini Kranj. Ure pravljic Žiri - Jutri, v sredo, 20. februarja, ob 18. uri bo Tina Oman v Knjižnici Žiri pripravila uro pravljic - Poglejmo video - risanko. Reteče - Mija Stopar pa vabi na uro pravljic z naslovom Janko Li-povina, ki jo bo pripravila v četrtek, 21. februarja, ob 16. uri v Knjižnici Reteče. Reteče - Mija Stopar bo v četrtek, 21. februarja, ob 16. uri pripravila v Knjižnici Reteče uro pravljic z naslovom Janko Lipovina. Škofja Loka - Danes, 19. februarja, ob 17. uri bo v Knjižnici Škofja Loka ura pravljic z naslovom Mojca Pokrajculja. Delavnica za spretne roke Trata - Danes, v torek, 19. februarja, ob 16. uri bo v Knjižnici Trata Saša Bogataj Ambrožič pripravila delavnico za spretne roke - Naredimo slikanico. Delavnica je namenjena otrokom, starim od 4 do 10 let. KAŽIPOT / info@g-glas.si Torek, 19. februarja 2002 GORENJSKI GLAS • 20. STRAN tel.: 01/252-14-62, 01/252-14-92 Rdeča Kapica Kranj - V Prešernovi hiši v Kranju vsak torek ob 16.30 uri CSD Kranj pripravlja pravljično uro za otroke. Danes, v torek, 19. februarja, bo na sporedu pravljica Rdeča Kapica. Simpozij Milke Hartman Pliberk - Slovenska prosvetna zveza, Krščanska kulturna zveza, Slovenski znanstveni inštitut v Celovcu in Slovenski narodnopis-ni inštitut Urban Jarnik Hartmano-vi vabijo na simpozij Milke Hartman - pesnica liburškega puela, ki bo v soboto, 23. februarja, v Kulturnem domu v Pliberku. Večer z Zdravkom Kaltnekarjem Kranj - Prejšnji mesec je izšla knjiga Zdravka Kaltnekarja z obširno pesnitvijo "Iskanja". V njej pesnik razmišlja o človeku, njegovem nastanku in bivanju, njegovih razmerah do sveta, bogov in soljudi, o življenju in smrti ali nesmrtnosti Razgovor bo vodila Alenka Bole Vrabec, avtor pa bo vmes prebral nekaj odlomkov iz pesnitve Prireditev bo jutri, v sredo, 20. februarja, ob 17. uri v dvoranici na sedežu Društva upokojencev Kranj, Tomšičeva 4, Kranj. Na pohodniški izlet v Italijo Kranj - DU Kranj organizira pohodniški izlet v Italijo, ki bo v četrtek, 28. februarja, z odhodom posebnega avtobusa ob 6. uri izpred hotela Creina. Prijave z vplačili in dodatne informacije sprejemajo v društveni pisarni. Čez Blegoš na Lubnik Škofja Loka - PD Škofja Loka bo v nedeljo, 24. februarja, izvedel 6. rekreacijski zimski pohod, ki simbolično povezuje dve škofjeloški planinski postojanki; Blegoš in Lubnik. Odhod avtobusa bo ob 7. uri izpred avtobusne postaje in bo peljal v Leskovico, kjer bo začetek pohoda. Pohod traja 6 do 7 ur in je primeren za vse planince z dobro kondicijo. Prijavite se po tel.: 512-06-67 (PD Škofja Loka) ali 041/595-005 po 18. uri. Na kopanje v Izolo Škofja Loka -DU Škofja Loka vabi, da se udeležite letošnjega drugega izleta v Izolo, ki bo v sredo, 6. marca. Odhod avtobusa bo ob 7. uri izpred avtobusne postaje v Škofji Loki. Prijave zbirajo v DU od 22. febraurja do zasedenosti avtobusa. Na Trstelj Kranj - Planinska sekcija Sava organizira izlet na Trstelj, ki bo v soboto, 23. februarja. Odhod avtobusa bo ob 6. uri izpred glavne vratarnice. Hoje bo lahka. Prijavite se lahko na tel.: 23-26-401, 20-65-571, 041 /807-599 ter 031 /407-854. Letovanje in planinarjenje Kranj - PD Kranj organizira letovanje na Korčuli od 13. do 20. julija. Vključeni so izlet na otoke Mljet, Badija, na Peljašcu pa tura na Mt. Vipero. Prijave in dodaten program: PD Kranj, tel.: 23-67-850 do 5. marca. Po Badjurovi krožni poti Kranj - PD Kranj vabi na lahek izlet po Badjurovi poti, ki poteka okrog Litije. Izlet bo v soboto 23. februarja. Odhod posebnega avtobusa bo ob 7. uri izpred hotela Creina. Zmerne hoje bo za 5 ur. Priporočajo pohodne palice in vremenu primerno obleko in obutev. Prijave z vplačilom sprejema pisarna PD Kranj, Koroška cesta 27. Letovanje v Istri Kranj - Vabljeni na počitnikova- nje, od 22. do 31. marca, v Zdra- vilišču Istarske terme. Zdravilišče je priporočljivo predvsem za rev-matike, ljudi z bolečinami v hrbtenici, s problemi dihal ali s kožnimi obolenji. V izredno nizko ceno je vključenih 10 polnih penzionov in kopanje. Prijave sprejemajo po tel.: 041/626-154, 031/460-297 ter 04/204-55-23. Na zdravljenje v zdravilišča Kranj - Medobčinsko društvo delovnih invalidov Kranj obvešča člane, da zaradi sklepanja pogodb, že sprejemajo prijave za 7 in 10 dnevno zdravljenje za Zdravilišče Dobrna, Moravske Toplice, Terme Banovci in Rabac za leto 2002 z organiziranim prevozom. Uradne ure društva v Kranju, Begunjska 10 (stavba KS Vodovodni stolp) so vsak torek in četrtek od 15. do 17. ure, tel.: 2023-433. Obvestila Občni zbor PD Radovljica Radovljica - Planinsko društvo Radovljica vabi na redni letni občni zbor, ki bo v petek, 22. februarja, ob 18. uri v avli OŠ A.T. Linharta v Radovljica. Kinološko društvo Fido vabi Hrušica - Kinološko društvo Fido Hrušica vabi vse, ki bi se želeli vključiti v programe, ki jih ponuja društvo pri vzgoji malih pasjih prijateljev, da se udeležijo uvodnega sestanka, ki bo na društvenem vadbišču v petek, 1. marca, ob 17. uri. Vse informacije lahko dobite po tel.: 5836-730. Tamburaška skupina Kašarji vabi Žirovnica - Vedno bolj priljubljena in uspešna Tamburaška skupina Kašarji, se je odločila, da bo v svoje vrste povabila nove člane. Zaželeno je, da imate vsaj osnovno glasbeno izobrazbo, torej, da vam note niso tuje in da bodo zvoki tamburice napolnili in razveselili vaše življenje. Za dodatne informacije pokličite 041/723-787. Ali je vaše srce in ožilje zdravo? Ljubljana - V posvetovalnici za srce, Center Ledina, Kotnikova 5, Ljubljana po opravljeni meritvi krvnega tlaka, holesterola in sladkorja v krvi in posvetu z zdravnikom dobite odgovor ali ste ogroženi s koronarno boleznijo. Meritve potekajo ob ponedeljkih, torkih in četrtkih od 9. do 12. ure, ob sredah od 16. do 18. ure. Posvet z zdravnikom je možen po predhodnem naročanju ob ponedeljkih in sredah od 16. do 18. ure. Strokovne učne delavnice o dejavnikih tveganja potekajo vsak mesec po predhodni najavi do zasedbe mest. Ples in plesni večeri Britof pri Kranju - V Gasilskem domu v Britofu pri Kranju vpisujejo v nove plesne tečaje za vse starosti. Skupine so manjše, zato je vzdušje prijetno. Vabijo tudi na plesne večere, kjer boste utrdili svoje znanje. Obisk plesnih večerov bo za tečajnike brezplačen. Informacije dobite na tel.: 232-46-77 ali 041 /820-485 ali osebno ob sredah, od 18. do 20. ure, ko potekajo tudi vpisi. Vabljeni! Rdeči križ Kranj obvešča Kranj - Območno združenje Rdečega križa Kranj bo v letu 2002 razdeljevalo in sprejemalo rabljena oblačila v skladišču na Gregorčičevi ulici v Kranju ob ponedeljkih, sredah in četrtkih ter vsako drugo soboto v mesecu, in sicer: ponedeljek od 14. do 16.30 ure, sreda od 9. do 12. ure, četrtek od 14. do 16.30 ure in vsako drugo soboto v mesecu od 9. do 12. ure. Srčni infarkt in načini zdravljenja Kranj - Koronarno društvo Kranj vabi jutri, v sredo, 20. februarja, ob 18. uri v veliko dvorano Doma krajanov na Primskovem na predavanje z naslovom Srčni infarkt in načini zdravljenja - II. del. Predaval bo primarij Janez Remškar, dr. med. Črno-beli ročk Aleša Serajnika Radovljica - V foto galeriji Pasaža v radovljiški graščini je do 7. marca na ogled razstava črno belih fotografij Aleša Serajnika, člana Fotografskega društva Radovljica. Grafike Nataše Mirtič Strunjan - Jutri, v sredo, 20. februarja, bo ob 20. uri v strunjanski Krki otvoritev razstave grafik Nataše Mirtič. Razstava bo na ogled do 19. marca. Predavanja + Srce kot Afrika Škofja Loka - Jutri, v sredo, 20. februarja, ob 18. uri bo v Knjižnici Škofja Loka predavanje Srce kot Afrika, ki ga bo pripravila Marta Satler. Evropska unija Kranj - DU Kranj organizira predavanje Evropska unija, ki bo v petek, 22. februarja, ob 10. uri, v dvoranici društva na Tomšičevi 44. Predavala bo ga. Nina San-kovič - svetovalka Informacijskega centra Delegacije Evropske komisije v Sloveniji. Prasvetloba Kranj - Kako razviti Prasvetlobo, to mogočno zdravilno moč v sebi, ki prežarja dušo in seva v človeka? Kako napraviti korak h Kristusu v življenje? Odgovore lahko dobite v četrtek, 21. februarja, ob 19. uri v gradu Khislste-in, na Tomšičevi 44, Kranj. Tehnika Transcendentalne meditacije Kranj - Na uvodnem predavanju o tehniki Transcendentalne meditacije, ki jih Društvo za TM Kranj prireja vsak četrtek, ob 19.30 uri v svojih prostorih na Maistrovem trgu 11, bodo predstavljene koristi vadbe te naravne, lahkotne in znanstveno preizkušene metode globoke sprostitve, ki je namenjena izboljšanju zdravja ter razvoju kreativnosti in bolj harmoničnih medčloveških odnosov. Predavanje bo vodil učitelj tehnike TM g. Rajko Jerama. Iz Koromandije v Kasmir Kranj - Potopisno predavanje z naslovom Iz Koromandije v Kasmir vas bo popeljalo skozi eksotično deželo Indijo. Svoja popotna doživetja vam bo ob spremljavi izvirne glasbe in diapozitivov pripovedoval Rajko Jerama. Vab- ljeni v soboto, 23. februarja, ob 19. uri, v prostore Društva za TM Kranj na Maistrovem trgu 11 (poleg Mlečne restavracije). Mnoga srca so predobra, da bi umrla Radovljica - Kulturno društvo Sotočje Radovljica vabi v četrtek, 21. februarja, ob 19. uri na predavanje zdravnika dr. Janeza Res-mana z naslovom Mnoga srca so predobra, da bi umrla. Predavanje bo v Slomškovi dvorani v Župnijskem domu v Radovljici. Kranj - Društvo bolnikov z osteo-porozo prireja predavanje z naslovom Z notranjo močjo zdravim svoje strahove in omejitve. Predavanje bo danes, v torek, 19. februarja, ob 17. uri v sejni sobi 14 Mestne občine Kranj. Predavala bo Meta Tavčar, višja med. sestra. Treking v Nepalu Radovljica - Danes, v torek, 19. februarja, ob 19.30 uri vas bo Rado Urevc, ob diapozitivih in prijetni glasbi, popeljal na treking po nepalski Himalaji. Predavanje bo v Knjižnici A.T. Linharta. Jesenice - Vsi stalno nekaj išče; mo in U ianes, ker jutrišnjega dne morda ne bo. Tudi živimo različno dolgo. Vedno pa hrepenimo po daljšem, srečnejšem in smisla bolj polnem življenju. Ali takšno sploh obstaja in ali ga je moč najti in doživeti? Odgovore boste morda našli v nizu predavanj različnih avtorjev pod skupnim naslovom Iskanje... s sinhro-niziranim prevodom v slovenščino. Predavanja bodo v prostorih Krščanske adventistične cerkve, v ulici Viktorja Kejžarja 15 na Jesenicah, ob 19.30 uri. Zaželjena je diskusija po predavanjih. Vstop je prost. Predavanja bodo: danes, v torek, 19. februarja - Iskanje junaka in iskanje pravice; v sredo, 20. februarja - Iskanje miru in iskanje zvestobe; v ponedeljek, 25. februarja - Iskanje najboljšega in iskanje predanosti; v torek, 26. februarja - Iskanje večnega življenja in iskanje nedolžnosti; v sredo, 27. februarja - Iskanje občestva in iskanje boljšega zdravja in v četrtek, 28. februarja - Iskanje poslušnosti in iskanje izvirnika. Predstave + Loški oder Škofja Loka - V soboto, 23. februarja, ob 10. uri gostuje Družinsko gledališče Kolenc z igrico Trnuljčica. SUPER IZLET V TOPLICE DOBRNA Avtobusni prevoznik Janu Ambrožič vabi v sodelovanju z Gorenjskim glasom 23. februarja na SUPER "nakupovalnokopal-ni" izlet v Toplice Dobrna z najdaljšo tradicijo. Po kopanju in večerji ples v kavarni hotela / .>>m Bacardv. Relacija: Zg. Gorje -Bled - Radovljica - Kranj - Šk. Loka... Cena super Izleta je 4.900 SIT, za naročnike Gorenjskega glasa le 3.800 SIT. Prijave 24 ur dnevno! Tel.: 04/20142- 47, 04/201-42-48 aH 04/20142-44 Prllavlle se In pojdite z nami - superbol^ OSMRTNICA Svojo življenjsko pot je sklenila ADEMA ŠEHOVIĆ upokojenka pB, d.d., Kranj, PE Jesenice Ohranili jo bomo v lepem spominu. Delavci GB, d.d., Kranj, l*K Jesenice Km /, Z J, - Mir? HA MIHU G0R6NC in v GORENJSKEM CLASV A1 B1 C1 A1 B1 C1 A2 B2 C2 A2 B2 C2 A3 B3 C3 A3 B3 C3 KA RADIU GORENC SMO VAM PRIPRAVILI IZJEMKO ZANIMIVO IH PRIPROSTO KVIZ ODDAJO t, 2,3, * DRŽI? KVIZ POUKA TAKO, PA Si ¥ VSAKEM POLJU SKKIVA TRDITEV, KA KATERO POSLUŠALCI ODGOVARJAJO Z DRŽ/ AL/ Ki DRŽI ZA POSAMEZKIMI POLJI SO SKRITE NAGRADE, KI SO JIH BILI TISTI, KI SO SODELOVALI DOSLEJ, ZELO VESELI. PRIDRUŽITE SE KAM VSAK ČETRTEK IK PETEK POPOLDKE, OD 13.30 KAPREJ. Z notranjo močjo zdravim svoje strahove in omejitve Iskanje... JoreMa februarja 2002 AVTOMOBILIZEM, MOTOCIKLIZEM, NAVTIKA / avtostil@email si GORENJSKI GLAS • 21. STRAN Test: Citroen Berlingo 1.6 16V Modutop Uporabnost je sredstvo in cilj Križanci med potniškimi štirikolesniki in lahkimi dostavniki so v zadnjih letih med bolj priljubljenimi avtomobilskimi skupinami. Njihov temeljni namen je vsestranska uporabnost in prilagodljivost, ki lahko služita družinskim ali poslovnim namenom, izletom za konec tedna ali prevozom zahtevnejših kosov prtljage. Citroenov križanec berlingo je bil sprva sicer zamišljen predvsem kot mali dostavnik. toda zdi se, da si je večji krog privržencev pridobil med tistimi, ki so si izbrali potniško izvedbo s sedeži. To nedvomno potrjujejo tudi številne izboljšave namenjene večji stopnji udobja in nove domislice v prid uporabnosti. Med zadnjimi je modularna streha, ki precej spominja na notranjost letal ali avtodomov; na stropu je namreč precej uporabnih predalov, kamor je mogoče spra- njost je namreč še vedno dovolj visoka in prav nobene bojazni ni, da bi se dolgini z glavo zadevali ob strop. Se pa bo marsikdo od potnikov v tem avtomobilu morda rad ozrl v nebo, kajti modularna streha ima tudi panoramska stekla, z zunanje strani pa vedno uporabne vzdolžne nosilce za pritrditev prtljažnika. Od avtomobila, ki je bil rojen kot dostavnik, naj sicer ne bi pričakovali veliko razkošja, toda berlingo zna biti tudi drugačen, če je le tisti, ki ga kupi, voljan plačati za dodatno opremo. Udobno sedenje in preglednost armaturne plošče prijetno dopolnjuje še igrivo barvita kombinacija armaturne plošče in oblog. viti najrazličnejše drobnarije in Vse od klimatske naprave 4° do- tudi kakšen manjši kos prtljage, datnih varnostnih vreč (serijska je ne da bi zaradi tega kaj trpelo not- samo voznikova) je namreč po- ranje udobje. Berlingova notra- drvženo doplačilom in še dokaj TEHNIČNI PODATKI vozilo: ..........................kombi, 5 vrat, 5 sedežev mere: ......................d. 4.110, š. 1,720, v. 1,800 m medosna razdalja: ...............................2,669 Prostornina prtljažnika: .......................625/2800 I rnotor: ..........................štirivaljni, bencinski, 16V 9ibna prostornina: ............................1587 cem moč: ......................81 kW/110 KM pri 5750 v/min navor: ...........................147 Nm pri 4000 v/min najvišja hitrost: ...............................172 km/h Pospešek od 0 do 100 km/h: ......................12,7 s Poraba EU norm.: ...................6,2/9,5/7,4 1/100 km Maloprodajna cena: .......................3.048.100 SIT *astopnik: ......... ..............Citroen Slovenija, Koper ki prostornost in prilagodljivost, velik prtljažnik, zasnova in uporabnost modularne strehe, solidne zmogljivosti I nekakovostna plastika in nenatančna končna obdelava, hrupen ^jnotor, neuravnotežena cena dodatne opreme_ MAN v novih prostorih v Ljubljani **°djetje MAN Gospodarska vozila, kije v 100-odstotni lasti proiz-vajaka tovorih vozil in avtobusov iz Muenchna, je v Ljubljani Prt>d kratkim odprlo nov servisno poslovni center. V kot JO let je MAN-ova gos-P°darska vozila v Sloveniji zasto ljubljanska Avtomontaža ozi ^>m;< njihova hčerska družba L*M-Cosmos, nato pa je /astopni- posle prevzelo novoustanov-lni() podjetje. Po besedah pred ^Vinkov man Gospodarska vo- Slovenija, je bil prehod za- S|,)P"išlv;i postopen in v skladu s plovnimi dogovori, zato je bil ujJ' °«ranjen stik s kupci in last lkl vozil Prevzeni zastopništva ' "krati vplival huli na izgradnjo Wg« centra v Črnučah, v kate-**aje bilo vloženih 4,5 milijona LVr°v. Novi e<-'nte i servisno posiovm je hil /grajen konce lanske- ga leta in se razprostira na 16.000 kvadratnih metrih. Podjetje MAN Gospodarska vozila Slovenija je v popolni lasti tovarne, ki tudi dobavlja tovorna vozila in avtobuse, hkrati pa je sodelovala tudi / mariborsko tovarno TVM. ki so jim dobavili šasije m motorje za avtobuse (delno tudi za izvoz) in pri razvoju vojaškega tovornjaka s Miikolesnim pogonom. MAN-ovo zastopništvo je lansko leto ustvarilo 5,5 milijarde tolarjev prometa zaenkrat pa ima poleg novega centra v Ljubljani še servisne i/postave v Mariboru, I endavi in Ilirski Bistrici. • M.G. KAJ PRAVI ONA? Berlingo in njegovi pajdaši drugih znamk ji niso najbolj pri srcu, ampak če družinski poglavar pravi, da je na prvem mestu uporabnost bi se z njim že nekako sprijaznila. No, saj ni tako napačen, tisti, ki so si ga izmislili so imeli celo nekaj domišljije, najbolj zanimive so barvne kombinacije v notranjosti, ki dokazujejo, da je berlingo med tistimi avtomobili, ki imajo dušo. ugodna osnovna cena se zato rada povzpne krepko preko treh milijonov tolarjev, kar nedvomno nekoliko izničuje uporabno vrednost tega avtomobila. Po drugi strani pa vsekakor velja odšteti nekaj več denarja za ustrezen motor, na primer 1,6-litrski bencinski štirivaljnik s 16 ventili in 110 konjskimi močmi. Ta motor v berlingu zlahka opravlja svoje delo in mu zagotavlja tako solidna pospeševanja kot tudi dovolj visoko končno hitrost. Tudi poraba blizu 9 litrov na 100 kilometrov je glede na višino in manj ugodno aerodinamiko v okviru pričakovanj, medtem ko so v tovarni pozabili na boljšo proti- m: t w { • t - ' Berlingo je nastal kot mali dostavnik, vendar se je kmalu začel dobrikati tudi tistim, ki so spoznali uporabnost potniške različice. liti proti notranjosti, zadnji del pa proti zunanjemu delu cestišča, toda z nekaj vozniške spretnosti se zdi, da ta avtomobil kljub svoji navidezni okornosti nima slabosti pri obnašanju na cesti. Tudi za volanskim obročem je počutje prijetno, sicer trdo in ne preveč kakovostno plastiko poživljajo živobarvni vložki, ki so v kombinaciji z drugo barvo tudi na sedežnih prevlekah in notranjih oblogah. Igrivost notranega okolja se spet prepleta s prilagodljivostjo in uporabnostjo; berlingo ima za doplačilo dodatna drsna bočna vrata na obeh straneh in dostop do zadnje klopi je zato precej enostaven, najpomembnejša pa je seveda prostornost. In nenazadnje se prav zaradi svoje velikosti berlingo ponaša s skoraj izjemnim prtljažnikom; njegova prostornina se iz osnovnih 625 lit- rov z zlaganjem deljive zadnje klopi poveča kar na 2,8 kubičnega metra in tako nastane družinski tovornjaček. Prilagodljivost in prostorost pa sta pri takšnem avtomobilu pravzaprav glavni sredstvi uporabnosti kot končnega cilja. In komur ni do bahaških limuzin ali luksuznih enoprostorcev, lahko v berlingu z modularno streho najde pravega partnerja. • Matjaž Gregorič Modularna streha ima vrsto uporabnih predalčkov in reže za prezračevanje, služi pa tudi pogledu v nebo. hrupno zaščito. Pri višjih hitrostih se namreč motorni hrup pretirano prenaša v potniško kabino in glasnost pogovorov med potniki ali poslušanje radia mora preseči sobno jakost. Berlingo je dokaj lahko vodljiv avtomobil, vsaj do takrat, ko se začne ostrejša vožnja sko/i ovinke. Potem nos začne si- mm Na zun modularne strehe so vedno dobrodošli nosilci prtljažnika. Z najemom do plovila Vzporedno z leasingom avtomobilov se tudi pri nas razvija najem plovil, ki postaja že skoraj pravilo pri nakupu, predvsem dražjih jadrnic, čolnov in jaht. Pri leasingU plovil so posli /ara di manjše prodaje in večjih vrednosti plovil v primerjavi / avtomobili sicer redkejši, vendar lea-sing podjetjem predstavlja pomembno dopolnilo dejavnosti, kupcem, ki na ta način pridejo do plovila, pa olajšajo nakup. Težko je pač odšteti nekaj deset milijo-no\ /a plovilo v enkratnem znesku. Za hiter razvoj leasinga sta /a slu/na Viaj dva dejavnika. Proda ja avtomobilov in nepremičnin i/ leta v leto narašča, kar leasing hišam omogoča poslovanje z večji mi številkami in s tem tudi večjo likvidnost. Sorazmerno s tem se povečuje tudi posel s plovili, ki predstavlja sicer še majhen, B DO memben del. Poleg tega pa je večina leasing hiš (vsaj močnejše) kapitalsko vezanih / bankami in leasing podjetji V tujini, kai jim omogoča večjo prilagodljivost, ki |C na tako majhnem trgu nujno potrebna in seveda nižjo ceno de- narja, ki je odločilna za ugodne pogoje finančnega najema plovil. Večjih presenečenj na trgu leasinga ni, le I -julij 1999 je z uvedbo davka na dodano vrednost povzročil veliko nejasnosti v zvezi z določbami posameznih postavk leasinga. Te so se dokaj hitro razjasnile in leasing v končni lazi še poenostavile in ga kupcem približale. Povsem jasna so pravila tudi pri registraciji plovil, ki so vsa po vrsti pod našo /astavo. Registracije plovil pod tujo zastavo (s tem kupec prihrani plačilo davka in carine) naša leasing podjetja ne omogočajo, kar je tudi prav. /. vstopom v Evropsko unijo bo namreč vse te dajatve (davek in carino) potrebno plačati in leasing hiša seveda ne more odgovarjali /a plačilo teh sredstev. Najpogostejši pravzaprav edini način leasinga plovil je finančni leasing, ki se izkaže Za najugodnejšega. Kot pri avtomobilih je v tem primeru plovilo pisano na leasingojemal- ca, le v opombah je kot lastnik navedena leasing hiša, ki lastništvo sprosti ob plačilu zadnjega obroka ali z odkupom, ki je naveden v pogodbi. In zakaj bi plovilo sploh kupili na ta način? Najprej je tU pora/delitev stroška, ki je ponavadi kar precejšen. Namreč, težko je kar tako izplačati K) milijonov tolarjev za jahto ali jadrnico, saj vemo, da je gotovinsko plačilo zelo draga možnost. V primeru leasinga je seštevek plačil sicer višji a je enakomerno razdeljen po mesecih v, s pogodbo, določeni dobi najema. Leasing plovila, tako kot pri avtomobilih, lahko pridobi le pravna oseba, kar pomeni, da se mesečni obroki štejejo med stroške podjetja in s tem znižujejo dobiček ter posledično davek nanj. Vse dodatne stroške V ZVezi Z uporabo plovila, kol je na primer privez, nakup dodatne opreme in podobno, krije uporabnik sam. Pri tovrstnem nakupu pa je potrebno še poudariti, da v pri- meru neplačevanja obrokov, leasing hiša odtuji plovilo od uporabnika in ga odda drugemu ali preprosto proda. Zmožnost rednega plačevanja obrokov pa je seveda potrebno upoštevati pred odločitvijo o nakupu plovila na ta način. V primeru nezmožnosti zagotovitve rednih prihodkov, je plovilo bolje kupiti (če kupec to zmore), kot pa si naložiti obveznost do leasing hiše. Plovilo je v celotni dobi odplačevanja v lasti podjetja, kije najem omogočilo in šele zadnji obrok oziroma v pogodbi določen odkup (ponavadi 3 odstotke vrednosti plovila) spremeni lastništvo v prid uporabnika. Plovilo je mogoče še med dobo odplačevanja zamenjati za novo ali rabljeno, leasing podjetje pa ob tem spremeni pogodbo oziroma na novo izračuna dobo in zneske odplačevanja. To naj bi bil tudi najpogostejši primer menjave jaht, jadrnic in drugih plovil. • Miloš Milač NA KRATKO • Peugeot bo na izredni servisni pregled in popravilo poklical več kot 18.000 lastnikov modela 206 CC, pri katerih prihaja do težav pri odpiranju ali zapiranju zložljive trde strehe. • General Motors in Fiat, ki sta pred dvema letoma sklenila strateško navezo, sta se sporazumela o skupnem razvoju sestavnih delov za avtomobile. Skupne komponente ne bodo vplivale na identiteto posameznih znamk. • Ford si je v raziskavi nemške institucije TUV s svojim focusom prislužil naslov najboljšega avtomobila v kategoriji od enega do treh let, saj so imela preizkusna vozila najmanj napak. Kar 92,7 odstotka focusov je bilo namreč popolnoma brezhibnih. • Renault je v lanskem letu povečal skupne prihodke za 6,1 odstotka in ohranil neto rezultat v višini 1051 milijonov evrov. Največ zaslug za dobre poslovne rezultate pripisujejo uspešni prodaji lagune II, uspehu clia II, razširjeni ponudbi dizelskih motorjev in gospodarskih vozil. •• Toyota je lani na evropskih trgih zabeležila rekordno prodajo. Prodali so dobrih 666 tisoč avtomobilov oziroma 1,6 odstotka več kot leta 2000. Največ so k prodajnim uspehom prispevali modeli yaris (slednjega izdelujejo tudi v tovarni v Franciji), avensis in corolla. • Volkswagen naj bi kmalu sprejel odločitev o serijski proizvodnji modela microbus, ki so ga kot konceptno vozilo predstavili v začetku lanskega leta na avtomobilskem salonu v Detroitu. Možnosti za proizvodnjo so zaenkrat polovične, avtomobil pa naj bi prodajali pretežno na ameriški strani Atlantika. • Daevvoo in General Motors še vedno nista dosegla dokončnega dogovora o prevzemu južnokorejskega avtomobilskega proizvajalca. Največja ovira za dosego sporazuma so nasprotovanja sindikatov zmajšanju števila delavcev in zapiranju nekaterih obratov. • Mercedes-Benz sprinter v izvedbi avtodoma James Cook je zmagovalec izbora bralcev v specializirani nemški reviji Promobil. Zmaga mu je pripdala v kategoriji avtodomov vrednosti nad 40 tisoč evrov. • Citroen je v lanskem letu prodal skoraj 1,25 milijona avtomobilov, kar je 10,9 odstotka več kot v letu 2001. Za enak odstotek je bila prodaja večja v zahodno evropskih državah, medtem ko je bil prodajni plus v ostalih predelih sveta še za dober odstotek višji. ŽIBERT SREČKO, s.p. Britof 173, Kranj tel.: 04-23-43-100 - CIVIC 3, 4 in 5 vrat - enoprostorec STREAM Servis - prodaja vozil ntel.:04/502 2000 fax.:04/502 2012 to ' poc <0>HYUriDfll ŠKOFJA LOKA GOSTEČI HYUNDAI HYUNDAI COUPE HYUNDAI ELANTRA HVUNDAI ^MStElf GLEJ NAPREJ VOZILO VAM OPREMIMO Z ALUMINIJASTIMI PLATIŠČI IN ZIMSKIMI PNEVMATIKAMI SALON VOZ POOBLAŠČENI SER POPUSTI ZA VOZILA LETNIKA 2001 YAR!S NAJVARNEJŠI MALI AVTO www.toyota.si Pintar, Koroška 53a, Kranj, telefon (04) 28 07 503 Hondini prvi letošnji novosti: Civic s tremi vrati in kompaktni Jazz V primežu neugodnih cen Hondinemu slovenskemu zastopniku podjetju AC Mobil se obeta še eno težko prodajno leto. Nekonkurenčne cene in odsotnost podpore proizvajalca sta bila glavna vzroka, da je na slovenskem trgu prodaja avtomobilov te znamke lani upadla na raven iz leta 1995, kanček optimizma pa vlivat prvi dve letošnji novosti, trivratna različica civica in nov kompaktni enoprostorec jazz. Poleg vseh težav, ki jih doživlja slovenski avtomobilski trg, se Hondin zastopnik sooča še z neugodnimi tečajnimi razmerji, saj so "ujeti" med ameriški dolar, japonski jen in britanski funt. Tudi v evropskih državah se Hondi ne godi dobro, prodaja se je v zadnjem poslovnem letu zmanjšala za okoli 15 odstotkov, finančni rezultati pa izkazujejo več kot 500 milijonov dolarjev izgube, medtem ko je v skupni bilanci Honda izkazala rekordni dobiček. Pri AC Mobilu so naredili primerjavo cen modela civic, ki veljajo v Evropi in pri nas; v večini držav se ta primerja s cenami for-da focusa in peugeota 307, pri nas pa je precej dražji. Slaba lanska od petvratne kombilimuzine in ima za 11 centimetrov krajšo medosno razdaljo. Skoraj kupe-jevska karoserija deluje mladostno in nedvomno pri Hondi računajo predvsem na mlajše kupce. Pri motorjih ni nobenih novosti, osnovni je 1,4-litrski bencinski štirivaljnik z 90, močnejši pa 1,6-litrski s 110 konjskimi močmi. Prava novost predvsem za športne sladokusce pa je civic type-R, ki ima v nosu eksplozivni 2,0- litrski motor s kar 200 konjskimi močmi. Motorne zmogljivosti zagotavljajo najvišjo hitrost 235 kilometrov na uro in pospešek do 100 kilometrov na uro v dirkaških 6,8 sekunde. Poleg bolj mišičaste zunanjosti (17-palčna aluminijasta stal manj kot 3 milijone tolarjev najcenejši tri vratni civic z 1,4-litrskim motorjem namreč stane 3,16 milijona, medtem ko je za type-R potrebno odšteti skoraj 2 milijona več. Kakšna bo cena za novi kompaktni enoprostorec nižjega razreda jazz, še ni znano, pri AC Mobilu pa njegov prihod napovedujejo v aprilu. Letni načrt prodaje vseh modelov (med novosti bo tudi osveženi športni tere-nec CR-V) je do 550 avtomobilov. • Matjaž GregoriČ, foto: Honda rodaja (444 avtomobilov) je AC Mobil vrnila na prodajno raven iz leta 1995, ko so bile prodajne številke bistveno nižje kot v kasnejših letih. Letos se Hondi na slovenskem trgu najbrž ne bo godilo bistveno bolje kot lani. V začetku februarja so začeli prodajati še trivratno različico modela civic, s katero se pri tej znamki spet nekoliko oživlja športni duh, ki je bil sicer eden od hišnih značilnosti. Najmanjši civic je za 14,5 centimetra krajši platišča, dodatna plastika na odbijačih in pragovih) se type-R ponaša tudi z bolj športno notranjostjo, v kateri so sedeži priznanega proizvajalca Recaro. Žal Honda na slovenskem trgu še vedno nima avtomobila, ki bi Posebna ponudba Berlingo ž 0 ui)i sun letnik 2002 1 158 850,00 SfT centralno zdkUpđnj«. «l«ktrtfm pomik 4t«k»l. i*vo voliti. tcmir*n* st*kl.i KLIMA, 2X AIR BAG, KOVINSKA BARVA IIVAIN OKNA ORsNA VRATA PAKET ZA LEPŠI IZGLED CITROiN Avtohlia M«glst«r d o.o. Pr»<»mov* 21 4240 R.vinara t«i (04) Si; 41 00 L£TA ZOOZ Predstavil se vam bo danes, 19. februarja 2002, ob 17. uri v hotelu Transturist v Škofji Loki. Po razslasitvi sledijo ZABAVNI PROGRAM, TORTA VELIKANKA in NAGRADNO ŽREBANJE Prisrčno vas vabijo Gorenjski glas, Radio Sora, Radio Kranj In ATM Kranjska gora. GENERALNI SPONZOR BOLTEZ wa.o.o C. Staneta Žagarja 58c, Kranj, Mi praznujemo 10. obletnico, vi prihranite 10 odstotkov! Rabljena vozila Na našem pokritem centru na Izborah v Kranju vas čaka največja izbira rabljenih vozil vseh znamk in letnikov (več kot HO vozil). Znamka in tip Letnik-barva Cena v SIT Opel Vectra 2,0 ICD abs,sv,cz,es,str.okno 1992 BELA 650.000,00 Ford Escort 1.3 3v 1995 MODRA 750.000,00 Volvo 440 1,8 es,sv,abs,cz,str.okno 1995 BELA 890.000,00 Kia Pregio 2,7 d 1998 BELA 980.000,00 Renault Šafrane 2,0 1 1993 ZELENA 1.080.000,00 Renault Megane 1,6 RT cz,es,sv,air 1996 MET.SIVA 1.190.000,00 WV Polo 50 1,0 2x airbag 1997 RDEČA 1.195.000,00 Renault Clio l,2/3v cz, 2x air 2000 BELA 1.290.000,00 Fiat Brava 1,4 SX sv,cz,es 1998 SREBRNA 1.390.000,00 VWCaddyl,9d 1996 RDEČA 1.390.000,00 Renault Megane 1,6 RT sv,cz,es 1997 MODRA 1.390.000,00 Megane Classic 1,4 sv,cz,air,es 1998 MET.ZELE- 1.480.000,00 RENAULT www.alputour-remont.8i Za vozila i garancijo vam jamčimo: ♦ brezplačen preizkus ♦ 45 TOČK KONTROLE NA VOZILU ♦ TEHNIČNO KONTROLO VOZILA PO 2()(X) PREVOŽENIH KILOMETRIN ♦ POMOČ NA CESTI, VLEKO ALI POPRAVILO ♦ 9 MESEČNO TEHNIČNO GARANCIJO UMENDfc -i; VII/.II.O/. (iAKANI.IIII K KLIMA SV SBRV0 VOIAN l / i I VI KM NO ZAKLEPAM! K KMIIII IS H I K I K HM'. M! Kl I Al K AlKIIAi; D.D. KRANJ SERVISNO PRODAJNI CENTER KRANJ, LJUBLJANSKA 22 Centrala: 04/20 15 240 Vse za vaS avto na enem mestu: ♦ l'roda|a vozil Ktmuult • Zavarovanju in reKiKtrauja vozil ♦ Vzdrževanja vozil ♦Odkup in prodaja milijonih vn/il ♦ Na|«m vozil ♦ Tohnifiu pregledi iiunlmih, ♦ Vleka vozil tovornih in priklopnih vozil JJ.II!I.M.'U;i.UIU.H.H Ob (fetCti obletnici uradne prisotnosti Mazde na slovenskem trgu smo vam pripravili posebno presenečenje. 10 % popust za naše jubilejne modele Mazda 313F. Tako boste Mazdo 323F 1,41 Evislon lahko odpel)«' za 2.792.100 tolarjev, Mazdo 323F 1,61 Exclusive za 1.109,900 tolarjev m Mazdo 323F 1,61 Evislon pa M 3.405.000 tolarjev. V vseh modelih je tudi odlična oprema: AHS, 4 varnostne blazine, klimatska na\navA. električno nastavljiva ogledala, električni pomik stekel m centralno zaklepanje, /aro zootn zootn do vašega najbližjega prodajalca I vozili Mazda! Kranj: AVTO MOČNIK, 04/204 16 96 Radovljica, AVTO MOČNIK, 04/S H 01 13 IMA/O* NMM ' ]°[eM9. februarja 2002 MALI OGLASI / info@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 23. STRAN LJUDSKA UNIVERZA RADOVLJICA Vabimo vas k vpisu v naslednje izobraževalne programe za odrasle: Trgovec: 2 letnik Računalniški tečaji Tečaj za voditelja čolnov Masaža Tečaji tujih jezikov: Obnovitveni (angleščina, nemščina) Konverzacijski (angleščina, nemščina) Poslovna angleščina, nemščina Tečaj knjigovodstva za mala podjetja - poudarek na novih računovodskih standardih Knjigovodska in računovodska dela Vodenje računovodskih servisov informacije in vpis: Kranjska cesta 4, Radovljica, pon. - čet. 8.00 -18.00, pet. 8.00 -14.00, tel.: 04/53 72 400, elektronska pošta: info@lu-r.si MALI OGLASI S201-42-47 OBČINA ŠENČUR '. VJ- Kranjska 11 4208 Šenčur tel.: 04 - 2519 100 fax: 2519-111 e-mail:obcina@sencur.si url:www.sencur.si Na podlagi 16. člena Odloka o priznanjih Občine Šenčur (Uradni vestnik Gorenjske št. 43/97) Komisija za podelitev priznanj Občine Šenčur objavlja RAZPIS za zbiranje predlogov za podelitev priznanj Občine Šenčur za leto 2002 Priznanja občine Šenčur so: - Zlata plaketa Občine Šenčur, - Srebrna plaketa Občine Šenčur, - Bronasta plaketa Občine Šenčur - naziv Častni občan Občine Šen< - spominsko priznanje Občine Šenčur. Zlata plaketa Občin« Šenčur je najvišje priznanje Občine Šenčur in se podeljuje: -posamezniku za njegovo življenjsko delo ali več kot 25-letno uspešno delo na področju sedanje občine Šenčur za dosežene uspehe, s katerimi prispeva k ugledu in razvoju občine Šenčur, -skupinam občanov, društvom, podjetjem, zavodom in drugim pravnim osebam za več kot 50-letne uspehe in dosežke, s katerimi povečujejo ugled občine na gospodarskem, družbenem ali drugem Področju življenja in dela. Srebrna plaketa se podeljuje: - Posamezniku za njegovo več kot 15-letno uspešno delo na področju sedanje občine Šenčur za dosežene uspehe, s katerim prispeva k ugledu in razvoju občine Šenčur, -skupinam občanov, društvom, podjetjem, zavodom in drugim pravnim osebam za več kot 25-letne uspehe in dosežke, s katerimi povečujejo ugled občine na gospodarskem, družbenem ali drugem Področju življenja in dela. Bronasta plaketa se podeljuje: * Posamezniku za njegovo več kot 5-letno uspešno delo na področju sedanje občine Šenčur, za dosežene uspehe, s katerimi prispeva * ugledu in razvoju občine Šenčur, * skupinam občanov, društvom, podjetjem, zavodom in drugim prav-n,rn osebam za več kot 15-letne uspehe in dosežke, s katerimi povečujejo ugled občine na gospodarskem, družbenem ali drugem Področju življenja in dela. ^aziv Častni občan Občine Šenčur se podeli: ubčanom občine Šenčur in drugim državljanom Republike Sloveni-Je. kakor tudi državljanom tujih držav, ki imajo posebne zasluge na Področju gospodarstva, znanosti, umetnosti, kulture in športa ter za .ru9e izjemne dosežke, ki so pomembni za r.vvoj in dvig ugleda ob-lne Šenčur, lahko občinski svet podeli naziv Častnega občana. spominsko priznanje Občine Šenčur se podeli: j osamezniku ali skupini občanov in drugim pravnim osebam, kadar Ai zver|kratnim ravnanjem prispevajo k ohranitvi, zaščiti in zdravju oveških življenj, okolja ali premoženja oziroma izvršijo takšno deja-viriiu ^e Z 9°sP°darskega, družbenega ali kulturno humanitarnega ld|ka ocenjeno kot pozitivni dosežek. ^^dniki oziroma predlagatelji za podelitev občinskih priznanj Obči-oenčur so lahko občani, politične stranke, podjetja, zavodi, dru-a ter druge organizacije in skupnosti iz območja občine Šenčur. Pobudo oziroma predlog je treba podati pisno in mora vsebovati: - imG i pn'me^ a'' naziv pobudnika oziroma predlagatelja, e In priimek ali naziv predlaganega prejemnika priznanja in njego- - oh°Sn°Vne osebne Podatke, - dok^'07'^ pobudG miroma predloga, Predlo 6nte p°tr'u'e'° deistva v dani obrazložitvi pobude oziroma v rQKla^a,e,l' oz- pobudniki morajo svoje pobude pisno posredovati Kran l dni po obJavi razpisa na naslodnji naslov: Občina Šenčur, PRizmak 11, l208 Šenčur s pripisom KOMISIJI ZA PODELITEV "'ZNANJ OBČINE ŠENČUR S201-42-48 «201-42-49 APARATI STROJI Prodam TRAČNO ŽAGO za razrez hlodovine, tt 518-12-32 2278 Prodam industrijski ŠIVALNI STROJ Pfaff, igelni transport, tt 580-20-78 2282 PRALNI STROJ Gorenje, brezhiben, prodam, tt 041 /878-494 2290 Prodam PLETILNI STROJ z mizo za simbolično ceno. tt 5313-967 2343 Prodam rabljen OLJNI GORILEC italijanske izdelave ter prtljažnik Fapa za Golt III, Vento. tt 2312-534 2348 GLASBILA Ugodno prodam PIANINO Belorus. tt 041/626-154 1704 GR. MATERIAL Prodam suhe hrastove PLOHE in gozdarsko vitlo 2x6 t. tt 59-61-047 2232 Prodam malo rabljene PIPE HANSA za umi-valnik in banjo. tt 53-09-410_2235 Prodam OREHOVO HLODOVINO, tt 041/794-799 2319 Prodam nove STREŠNIKE ŠPIČAKE 500 kosov po ugodni ceni. tt 041/541-995 HIŠE NAJAMEMO V najem vzamem staro HIŠO, gospodarsko poslopje ali večjo garažo. tt 040/724-484 2236 HIŠE PRODAMO MLAKA prodamo enonadstropno, lahko dvostanovanjsko hišo na parceli 1033 m2, cca 350 m2 uporabne površine, primerna tudi za poslovne dejavnosti. KRANJ Stražišče del hiše z vrtom, 110 m2 stan. površine + 174 m2 vrta, vse obnovljeno, 22.8 mio SIT, BAŠEU nedokončano vis.pritl. hišo, 330 m2 uporabne površine na parceli 781 m2, 29,6 mio SIT, Senica obnovljena vis.pritl. hiša, 240 m2 uporabne povr. CKolje, 2 balkona, na parceli 321 m2, 28,5 mio SIT, LESCE prodamo del dvojčka, lastne parcele 670 m2, biv.povr. 198 m2, 27.9 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00,041/333-222 168 ndomplan družba za inženiring, ! nepremičnine, urbanizem I in energetiko, d.d. kranj,bleiweisova 14 tel.h.C.:04/20-68-700, fax: 04/20-68-701 GSM: 041/647-433 GORICE 2 ss obnovljeno stanovanje v hiši z lastnim vhodom in vrtom, 80 m2 biv. povr., 17,1 mio SIT, KOVOR hišo v izgradnji na parceli 575 m2, 120 m2 v etaži x 2, 22,8 mio SIT, CERKLJE novejšo vis.pritl. hišo na parceli cca 425 m2, opor. povr. 3x 100 m2, 31,9 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 041 /333-222 169 KRANJ - Kokrica, novogradnja, IV. gradbena faza, 138 m2 uporabne površine, parcela 400 m2, prodamo, tt 040/413-281 877 Blizu Kranja prodam dvostanovanjsko, novo HIŠO. tt 20-25-578, 041/931-124 PRISTAVA pri Tržiču prodamo lepo vrstno hišo. Hiša v izmeri 300m2 je prva v vrsti in je na sončni lokaciji Z LEPIM RAZGLEDOM. Cena UGODNA MOŽNA RAZLIČNA PLAČILA PO dogovoru, v račun vzamemo tudi stanovanje v okolici Kranja Radovljice, ali v ljubljani, NEPREMIČNINE: TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444. BLED enodružinsko hišo v izmeri 120m2 in 500m2 zemljišča. Hiša je 1 km iz centra Bleda. Bled Ribno enodružinsko hišo in 1650m2 vrta. NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444. Iščemo lastnike oz. najemnike trgovskih prostorov, s katerimi bi sklenili franš-izno pogodbo za prodajo uveljavljenega programa. Informacije ob delavnikih po telefonu: 041/281-959 ŠKOFJA LOKA okolica prodamo zg. polovico stanovanjske hiše z garažo 96 m2, stanovanjske površine ter 350 m2 zemljišča. Loka nepremičnine tt 50-60-300 . 2303 KRANJ - okolica - na različnih lokacijah prodamo eno in dvostanovanjske hiše, vsi priključki, s pripadajočim zemljiščem. PIA NEPREMIČNINE tt 236-85-90, 041/722- 632 2308 STRAŽIŠČE: poslovno hišo , urejene pisarne, 320m2, več parkirišč. FRAST-nepremičnine 041/ 626 581 04/ 25 15 490 KRANJ- prodamo luksuzno stanovanjsko hišo, urejen vrt, parcela 1000m2, 49 mio. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198 NAKLO: prodamo nadstandardno hišo, parcela 1000m2, lahko poslovnostanovanjs-ka. FRAST-nepremičninska hiša 04/25 15 490, 041/ 734 198 Visoko: prodamo atrijsko hišo, parcela 500m2. FRAST-nepremičninska hiša 04/25 15 490, 041/626 581 CERKLJE: prodamo kvalitetno novo hišo 12x 9m, urejen okoliš, 41 mio FRAST-nepremičninska hiša 04/25 15 490, 041/ 734 198 TRŽIČ: Prodamo 1/2 hiše, zgornja etaža, 2SS, 65m2 stan. površine + 450m2 parcele, lepa sončna lokacija, vsi priključki. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23- 66-670, 041/ 440-795 KRANJ- Struževo: Novogradnja dvostanovanjska, zelo lepa, parcela 450m2. KRANJ-bližnja okolica: Prodamo novo zelo razgibano še nedokončano hišo (zunanja ureditev),cca 250m2 stan površine, parcela 1100m2, lepa sončna lokacija. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23-66-670, 040/ 204-661_ Poljane nad Šk. Loko: Prodamo večjo hišo lahko dvodružinska cca 350m2 stan. površine, 650m2 parcela, sončna lega, lepo vzdrževana, možna prodaja tudi po etažah. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23-66-670, 041/755-296, 040/ 204-661 Škotja Loka - okolica: Na mirni lokaciji, nova v III. gradbeni fazi, lahko dvostanovanjska, parcela 1056m2, urejen dostop. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23-66-670, 041/755-296, 040/ 204-661 HIŠE KUPIMO ŠENČUR, BITNJE, STRAŽIŠČE: kupimo MANJŠO HIŠO, gotovina. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198 Kranj z okolico: kupimo novejšo hišo, do 60 mio. FRAST-nepremičninska hiša 04 /25 15 490, 041/ 734 198 LESCE prodamo hišo in 1200m2 zemljišča primerno za nadomestno lego za izgradnjo poslovnega objekta Lokacija je ob glavni cesti ob robu nove poslovne cone v gradnji, zelo prometna lokacija NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel. :(04)5745 444. V BEGUNJAH prodamo renovirano hišo in 1200m2 zemljišča. V HLEBCAH pri Lescah ugodno prodamo lepo dvostanovanjsko hišo s poslovnim prostorom, CENA 38 mil sit, NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel :(04)5745 444 ŠKOFJA LOKA - SP LUŠA prodamo nedograjeno stanovanjsko hišo, 3. gradbena faza 200 m2 stanovanjske površine, velikost zemljišča 1055 m2 Loka nepremičnine tt 50-60-300 23oo POLJANE NAD ŠKOFJO LOKO - prodamo manjšo stanovanjsko hišo, podkleteno cca 100 m2 površine CK na olje 380 m2, zemljišča (lahko tudi kot vikend). Loka neprenićnine tt 50-60-300 2302 KUPIM ODKUPUJEM HLODOVINO hrasta, bukve, jesena ter smreke. Nudim tudi odkup lesa na panju. Plačilo lesa po dogovoru. tt 04/51-80-220, 041/639-348, 050/639-348 1059 Odkupujemo SMREKOVO HLODOVINO in celulozni les, ostale vrste lesa po dogovoru. Les prevzamemo tudi na panju. Brazda, d.o.o., Poljšica 6, Podnart, 53-06-555, 041/680-925,041/721-637 1937 Kupim lahko neregistrirano PRIKOLICO za osebni avto. tt 533-11-67 2253 Kupim avtomobilsko PRIKOLICO z A testom. tt 041/989-278 2272 Kupim ZAZIDLJIVO PARCELO - Britof, Predoslje, Suha ali Orehovlje, nad 500 m2. tt 040/352-095, 040/830-678 2275 Odkup LESA na panju, lahko tudi večje količine, plačilo takoj! tt 041/641-332 ali 041/722-652 2310 Kupim LES za ostrešje gospodarskega poslopja. tt 031/307-786 2316 Kupim rabljen KOTEL za žganjekuho do 100 I. "B 5961-047 2330 Kupim MOPED Tomos 14 M, ohranjen in obvezno z dokumenti. B 041/681-058, 5744-181 2338 Kupim bukova, brezova in hrastova DRVA, suha. Šk. Loka, 041/208-159, zvečer 2345 TROSILEC gnoja in vrtavkasto brano kupim. tt 533-14-42 2350 LOKAL ODDAM BREG OB SAVI oddamo cca 180 m2 delavnice, tel., CK, 115.000 SIT/mes, KRANJ Primskovo oddamo TRGOVSKI LOKAL za živilsko in drugo dejavnost, 80-100 m2, KRANJ Kokrica ugodno oddamo manjši trgovski lokal z izložbo, cca 30 m2, KRANJ ODDAMO več pisarn na različnih lokacijah, CERKLJE oddamo ali prodamo del hiše potreben obnove, cca 70 m2. KRANJ okolica oddamo DELAVNICO cca 80 m2 z uporabnim dovoljenjem, primerno za avtomehanično ali kleparsko dejavnsot. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 041/333-222 m Pri Bledu ODDAMO OPREMLJENO GOSTILNO v najem, prostor se lahko uporabi tudi za drugo gospodarsko dejavnost. "B 041/737-146 1981 Pisarne na Jesenicah, v centru, z lastnim parkirnim prostorom, oddamo v najem, ugodno. Inf. na V 04/20-17-850 2261 V starem delu Radovljice ODDAM LOKAL 18 m2, primerno za pisarno, trgovino, frizerstvo, tt 041/941-283 2340 KRANJ, ob vpadnici v mesto - posl.prostor 90 m2 v l.nad. in 120 m2 v 2.nad., cena z ogrevanjem - 1.700,00 SIT/m2, K3 KERN d.o.o , tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ - več pisarn in poslovnih prostorov, K3 KERN d.o.o., tel 04 202 13 53, 202 25 66 Ljudska univerza Škofja Loka Podlubnik la 4220 Škofja Loka tel.:04/506-13-00 fax: 04/512-08-88 V skladu z Razpisom za vpis v študijskem letu 2002/2003 vas obveščamo, da v sodelovanju z Visoko upravno šolo Univerze v Ljubljani, organiziramo' v Škofji Loki 1. letnik visokošolskega strokovnega študijskega programa JAVNA UPRAVA (izredni študij) Informativni dan bo v četrtek, 21. februarja, ob 17. uri. u LJUDSKA UNIVERZA ŠKOFJA LOKA Vpis: do 8. marca 2002 Informacije: 506 13 80 ali osebno na LU Škofja Loka, Podlubnik lb, kjer dobite tudi brezplačne obrazce Prve prijave za vpis. www.lu-skofjaloka.si LOKAL PRODAMO KRANJ, Planina III - poslovni prostor v pritličju objekta 49,5 m2 za 13,4 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ - na prometni lokaciji luksuzne opremljene pisarne skupaj 332 m2, prodaja tudi v dveh delih, eden je 185 m2 in drugi 147 m2, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 ŠKOFJA LOKA, center - nova poslovno-stanovanjska hiša v 4 nadstropjih, v mansar-di stanovanje v dveh etažah, cena = 45,4 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66, OBLAČILA Prodam NOGAVICE iz domače volne. "B 031/240-927, 57-67-690 i96i Prodam dekliško obhajilno OBLEKO z dodatki, tt 51-81-076 2239 OTR. OPREMA Prodam nov otroški JOGI 60x120. tt 51- 22-582 2228 Ugodno prodam AVTO SEDEŽ za dojenčka od 0-10 kg, malo abljen. tt 040/262-894 Prodam 2 VOZIČKA (enega kombiniranega, drugega športnega), cena 7000 SIT. tt 041 /267-890 2335 SUET ZA RESNIČNOST IN VERODOSTOJNOST OBJAVLJENIH OGLASOV IN SPOROČIL ODGOVARJA IZKLJUČNO NAROČNIK LE- TEH! OSTALO LESTVE iz lesa vseh vrst in dolžin dobite Zbilje 22, 01/3611-078 is?? Iščemo starejšo gospo za nego in pomoč v gospodinjstvu. Nudimo hrano in stanovanje, tt 533-16-07 pop. 2276 PRIDELKI Prodam JEČMEN in krmilni KROMPIR, tt 25-31-255_2255 Prodam SENO prve košnje, tt 031/869- 443 , 2287 PODARIM Prijaznim ljudem podarim 4 mesece staro, ČRNO PSIČKO z belimi lisami, tt 031 /375- 267 1667 NEPREMIČNINE - REAL ESTATE Enota Kranj, Nazorjeva ul. 12, 4000 Kranj, tel.: 04/2811-000 fax.: 04/2026-459 Internet: HTTP://www.svet-re.si Email: info@svet-re,st STANOVANJA KRANJ - Planina I; 42 m2, enosobno, 5. nadstropje, zahodna lega. ohranjeno, vseljivo po dogovoru. Cena: 11,2 mio SIT (50.000 EUR). PS00717JN-KR KRANJ - Planina I; 44 m2, večje enosobno, pre-grajeno, 7. nadstropje, sončna lega, lep razgled. Cena: 11,2 mio SIT (50.000 EUR). PS00733MA-KR KRANJ - Planina I; 48 m2, večje enosobno, pritličje z atnjem, nizek blok, vsi priključki, mirna lega. Cena: 12,6 mio SIT (56 122 EUR). PS00694JN-KR KRANJ - Planina II; 68 m2, dvosobno, 2. nadstropje, balkon, dvigalo, lepo ohranjeno. Cena: 14,8 mio SIT (66.327 EUR). PS00681MA-KR KRANJ - Planina II; 85 m2, trisobno, adaptirano, nova kopalnica, 2. nadstropje, nizek blok, dobra lokacija. Cena: 18,6 mio SIT (83.163 EUR). PS00653MA-KR KRANJ - Planina II; 83 m2, dvoinpolsobno, 3. nadstropje, dva balkona, parketi, vseljivo po dogovoru. Cena: 19 mio SIT (85.000 EUR). PS00719JN- KR KRANJ - Planina III; 54 m2, dvosobno, pregrajeno, 2. nadstropje, nizek blok, Z lega, vsi priključki. Cena: 14.8 mio SIT (66 300 EUR). PS00732MA-KR KRANJ - Zlato polje; 54 m2, dvosobno, nizek blok, 4. nadstropje, adaptirana kopalnica, balkon, CK na plin. Cena; 12,5 mio SIT (56.000 EUR). PS00727JN-KR KRANJ - Zlato polje, 61 m2, dvosobno, adaptirano, opremljeno, vsi priključki, 2 nadstropje, CK, odlična lokacija, zelo UGODNO. PS00540JN-KR KRANJ - Zlato polje; 70 m2, večje dvosobno, 1. nadstropje, adaptirano, CK, dva balkona, dobra lokacija. Cena: 15,8 mio SIT (70 408 EUR). PS00682JN- KR NAKLO; trisobno ♦ bivalna kuhinja, v celoti obnovljeno, pritličje, CK, takoj vseljivo. UGODNO. Cena: 15.7 mio SIT (70.000 EUR) PS00715MA-KR MEDVODE - okolica; 54 m2, dvosobno, potrebno temeljite obnove, pritličje štiristanovanjskega objekta, KATV, plinovod do objekta. Cena: 8 mio SIT. PS00739MA-KR JESENICE; 50 m2, adaptirano, dvosobno, 2 nadstropje, nizek blok, balkon, vsi pnključki. Cena: 8,6 mio SIT (38 265 EUR). PS00713JN-KR POSESTI BOHINJ; 450 m2 uporabne površine, objekt z depandanso, primeren za turistično in gostinsko dejavnost. Delno je podkleten, v pritličju so kuhinja z zajtrkovalnico, sanitarije in pisarna, v nadstropju in mansardi pa 9 eno in dvoposteljnih sob s sanitarijami, tuši in balkoni. Idilična, sončna lega, ravna, 2.200 m2 velika parcela, lastna parkirišča, razgled na bližnje jezero in okoliške hribe. Pomožni objekt, velikosti 18 x 6 m je registriran kot delavnica s prodajalno. DOBRA POSLOVNA PRILOŽNOST! Cena: 96,3 mio SIT (430.000 EUR). PH00731MA-KR KRANJ - Drulovka; 250 m2, novejša vrstna atrijska hiša, tlorisa 17 x 6,40m, kvalitetno grajena, z vsemi priključki, parcela 400 m2. Cena: 40,2 mio SIT (179,487 EUR). PH00470MA-KR KRANJ - Orehek; 230 m2, nova, atraktivna, enodružinska hiša, kvalitetno grajena, 400 m2, parcele, CK-plin. Cena: 41,7 mio SIT (186.000 DEM). PH00691MA-KR KRANJ - Bobovek; 220 m2, visokopritlična, dvostanovanjska, tloris 12 x 9m, 951 m2 ravne, sončne parcele, ob zelenem pasu, vsi priključki. Cena: 40,6 mio SIT (181.500 EUR). PH00706MA-KR VISOKO; 350 m2, enonadstropna hiša, parcela 1400 m2, adaptirana, lahko večs-tanovanjska, dobra lokacija, pokrita terasa. Cena: 58,2 mio SIT (260.000 EUR). PH00735JN-KR KRIŽE - Snakovo; 260 m2, III. gr. faza, kvalitetna, sodobno grajena, 540 m2 sončne parcele z razgledom, urbano naselje novejših hiš. Cena: 20,6 mio SIT(92.000 EUR). PH00741MA-KR CERKLJE NA GOR.; 240 m2, novejša visokopritlična, izhod na atrij, uporabno dovoljenje za obrt v kletni etaži, lahko dvodružinska, vseljiva takoj. Cena: 31,5 mio SIT (141.026 EUR). PH00464MA-KR PREDDVOR - okolica; 330 m2, novejša atrijska, podkletena, galerija, kamin, vinska klet,1300 m2 sončne parcele, čudovito urejen vrt, možnost dveh stanovanj. Cena: 62,6 mio SIT (280.000 EUR). PH00723MA-KR ŠKOFJA LOKA; 86 m2, starejša hiša v mestu, praktično brez pripadajočega zemljišča, potrebna delne obnove, s CK na olje. Cena: 9,8 mio SIT (44.000 EUR). PH00725JN-KR MAVČIČE - okolica; 300 m2, nova, v celoti izdelana, parcela 850 m2, lahko dvostanovanjska, Cena: 53,6 mio SIT (239.796 EUR). PH00686JN-KR KUPIMO V severnem predelu Kranja kupimo enosobno ali dvosobno stanovanje, potrebno obnove, s klasičnim ogrevanjem, za znanega interesenta. Cena do 10 mio SIT. AKCIJA GORENJSKEGA GLASA GLASBENIKI MESECA februarja 2002 pripravlja Andrej Žalar Anja tudi v Snoviku na gala prireditvi Razlog, da smo ansambel Anje Burnik s prijatelji povabili v Snovik, kjer bo 1. marca velika gala prireditev Veselo v pomlad, je seveda, uvrstitev Anjine skladbe Pomladna harmonija in ansambla na 8. Festival Slovenska polka in valček 2002, ki bo 30. marca. Pomladna harmonija pa ni edina Anjina skladba, s katero se bo ansambel predstavil in se z njo potegoval za letošnji slovenski valček. Z očetom sta naredila tudi skladbo, s katero se bo ansambel predstavil pred svojim velikim nastopom na festivalu tudi v Termah v Snoviku. Naslov te skladbe, ki smo jo v rubriki že omenili med dosedanjim kramljanjem, pa tokrat prepuščamo vam, dragi bralci, kot nagradno vprašanje. Bo pa to tudi druga skladba, s katero se bo ansambel ANJA BURNIK S PRIJATELJI predstavil tudi na festivalu. Anja Burnik je posnela že več plošč z očetom Jožetom B urnikom. Veliko je nastopala s citrarko Tanjo Zaje Zupan in tudi nastopila bo z ansamblom na letošnjem Tanjinem koncertu 8. marca. Z očetom je Anja posnela štiri kasete, snamala pa je tudi zabavno glasbo. Posnela je glasbeno pravljico za otroke Anja pravi: "Zelo rada imam narodne pesmi. Z očetom sva in bova še snemala. Narod-nozabavna glasba, čeprav študiram recimo flavto, mi je všeč in odkrito in rada povem, da sem tudi zaradi narodnozabavne glasbe ponosna, da sem Slovenka." GLASBENIKI MESECA - FEBRUARJA 2002 Ime in priimek.......................................................... Naslov.................................................................... Pošta..................................................................... Kako je naslov skladbe, ki sta jo naredila Anja in oče? Kupon, nalepljen na dopisnico, pošljite na GORENJSKI GLAS, p.p. 124, 4001 Kranj. Upela 18. marela v Mengšu Mengeš - Tudi 18. prireditev Pod Mengeško marelo je uspela. Več o njej bomo še pisali. Tokrat objavljamo uspešno posebnost, saj je Franc Pestotnik domiselno uvrstil v program tudi zadnji Avsenikov tercet -Alfija Nipiča, Jožico Kališnik in Jožico Svete, ki je nastopil skupaj z Mengeško godbo pod vodstvom Primoža Kosca. • A.Z. t _. + i KRANJ - dvorana PRIMSKOVO SOBOTA 23. februarja, ob 20.00 uri BALKANSKI SPIJON Komedija leta 2000 -žlahtni komedijant leta 2000 Boris Cavazza Režija: Branko Đurić Igrajo: Boris Cavazza, Janez Hočevar - Rifle, Mustafa Nadarević, Marijana Brecelj, Nina Ivanič Prodaja vstopnic: GLAS generalni medijski pokrovitel tel.:04/201 42 47 NAGRADNA IGRA Založba Helidon Nagradno vprašanje: Kako se imenuje najnovejša Bitenčeva pravljica? Odgovore na dopisnicah (s pripisom "Helidon") pošljite na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj. Gala prireditev v Termah Snovik Prva od prireditev Veselo v pomlad bo v petek, 1. marca, v Termah Snovik. Pripravljamo jo skupaj z vodstvom Term. Pravočasno si priskrbite vstopnice, KER JE ŠTEVILO OMEJENO. in nočno kopanje 1. marca bo omejeno, zato pohitite z nakupom in rezervacijami. Če se boste odločili, da boste kopanje v Termah v Snoviku 1. marca začeli že popoldne, vam svetujemo, da prav tako rezervirate vaš obisk po telefonu v Gorenjskem glasu ali pa v Termah v Snoviku. Vaš popoldanski obisk bomo prav tako rezervirali, saj že popoldne pričakujemo povečan obisk zaradi večerne prireditve. Zdaj pa še obljuba o krajih, kjer bodo še preostale prireditve VESELO V POMLAD. Kot smo že napovedali, bo 9. marca prireditev v dvorani doma v Stražišču, 16. marca načrtujemo prireditev v Cerkljah oziroma v občini Cerklje, med 15. in 19. oziroma med tradicionalnim Jožefovim sejmom na Jesenicah, 23. marca se dogovarjamo, da bi bila prireditev v Bohinjski Češnjici, aprila pa na Sovodnju in še kje. • Andrej Žalar Prireditev bo v zanimivem in atraktivnem bazenskem kompleksu Term v Snoviku in bo prva tovrstna na Gorenjskem. Kranj - Prva od prireditev Veselo v pomlad bo torej 1. marca v prvih gorenjskih toplicah, kot smo poimenovali Terme v Snoviku, ki so devet kilometrov oddaljene od Kamnika v Tuhinjski dolini. Svetujemo vam, da še pred petkovo prireditvijo, ki bo 1. marca, obiščete Terme v Snoviku in jih pobliže spoznate oziroma jih doživite v pokritem prostoru. Prepričani smo, da se boste potem hitro odločili tudi za obisk in kopanje na prireditvi. Kot smo že povedali, bo v termah 1. marca Velika gala prireditev. Začela se bo ob 20. uri, ko se tudi običajno ob petkih začne nočno kopanje. Tokratno nočno kopanje pa bo seveda še posebno zanimivo. Kopali se boste lahko med programom, v katerem načrtujemo nastope godbenikov, pevcev, ansamblov, pevcev in instrumen- talistov. Tako v programu pripravljamo nastop Mengeške godbe, ansamblov Bratov Poljanske, Slamnik, Kifelčarji, Vesele frajle, Anja Burnik s prijatelji, harmonikarji, pevci, pogovore z zanimivimi sogovorniki in še vrsto drugih zanimivosti. Žrebali pa bomo tudi številne nagrade. Sicer pa bo tokratno kopanje zaradi prireditve podaljšano in bo trajalo dlje kot do 22. ure zvečer. Tudi žejen in lačen ne bo nihče. Ko smo pred nedavnim z Vili-jem Piskačem zvočno preskusili prireditveni prostor, so se vsi strinjali, da bo to VELIKA GALA PRIREDITEV, ki je Gorenjci ne bi smeli zamuditi. Zato si pravočasno preskrbite vstopnice, ki so že naprodaj v Gorenjskem glasu (telefon 04/201- 42-47) in v Termah Snovik (telefon 01/830-86-31). Število vstopnic za prireditev S Tanjo 8. marca v Domžalah Vstopnice za Tanjino jubilejno prireditev so že naprodaj v Gorenjskem glasu (telefon 04/201-42-47), v Aligatorju in pri sindikalnih poverjenikih v podjetjih. Med pokrovitelji koncerta je tudi Gorenjski glas, ki skupaj s Tanjo tokrat poklanja za bralce šest kart za koncert 8. marca v Domžalah. Kupone z odgovori na nagradna vprašanja, ki jih bomo objavljali za Tanjino prireditev, pošljite na Gorenjski glas do vključno 1. marca. • A. Z. 1 S TANJO 8. MARCA - KUPON št.1 Ime in priimek. Naslov........... Pošta............. Kdo je Tanjin producent in aranžer? Odgovore pošljite na Gorenjski glas, 4001 Kranj, p.p. 124 do 20. novembra Žametne vrtnice za mame Z Borisom Kopitarjem in Gorenjskim glasom za materinski dan v Kamniku. Kranj - V nedeljo, 24. marca, na predvečer materinskega dne bo Boris Kopitar z glasbenimi prijatelji v športni dvorani v Kamniku na prireditvi ob 19. uri voščil vsem mamam. Mamam bodo z Borisem, ki bo tudi tokrat scenarist in voditelj prireditve, voščili Slapovi, Beneški fantje, Alfi Ni-pič, ansambel Bratov Poljanšek, Marjan Zgonc, Vesele Štajerke, ansambel Svetlin, Gamsi, Ptujskih 5, Mladi Dolenjci, Nace Jun-kar, ansambel Bohpomagej, Viktorija, Tone in Roman Habjanič, humorista Iča in Matevž, pevka Anja ter ansambel Franca Poto-čarja s Podlipniškimi fanti. V Gorenjskem glasu bomo v petek objavili tudi prvi NAGRADNI KUPON za osem brez plačnih vstopnic, ki jih bomo skupaj z Borisom Kopitarjem nameni li mamam. Na prireditev pa bomo povabili brezplačno na prireditev (eno) mamo oziroma družino /. največ otroki. Zato vas že zdaj vabimo, da nam sporočite ime in priimek mame, število otrok (seveda brez vnukov in pravnukov in podobno) ter naslov mame oziroma družine. Na dopisnico napišite: Prijavljam (ime in priimek, naslov) in (število otrok). K vašemu podpisu vaše prijave pripišite tudi vaš naslov in telefonsko številko. Vaše prijave bomo zbirali do 15. marca na naslov: Gorenjski glas, 4001 Kranj, p. p. 124 s pripisom: Za žametne vrtnice. Da ne boste ostali brez vstopnic, je najbolje, da si jih čimprej zago- NAGRADNA IGRA Založba Dallas Records DALLAS MUSIC SHOP Nagradno vprašanje: Kje na Gorenjskem je decembra nastopil Bajaga Odgovore na odpisnicah (s pripisom "Dallas records") pošljite na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj. tovite. V Kranju so že naprodaj v malooglasni službi Gorenjskega glasa (tel.: 04/201-42-47) ali v Aligator Muziki, v Kamniku so na voljo v turistični agenciji Veronika ali Videoteki Metulj, v Mengšu v menjalnici Hram rožice, v Komendi v Bifeju Megi, v Domžalah v Golfturistu, v Ljubljani pa na Avtobusni postaji ali vv Pasaži Maximarketa. • Andrej Žalar MEGA LESTVICA RADIA SORA Vsako drugo sredo med 17.30 - 19.30 Predstavljamo vam najnovejše skladbe doma in v svetu! Gostimo glasbenike iz vse Slovenije! Glasujemo za NAJ skladbo Mega lestvice! Vsako oddajo tudi nagrade! RADIO SORA Glasujete lahko tudi s kuponom Gorenjskega glasa, le obkrožiti morate: MEGA LESTVICA RADIA SORA Ime in priimek: ................................................................ Naslov:......................................................................... Predlog za gosta: ............................................................. Glasujem za: (obkrožite) 1. Nuša Derenda - Roko na srce 2. Jimmy - Nova Blue Jeans generacija 3. Mili - Naj bo kot želiš 4. Brosis -1 Believe 5. Jan Plestenjak - Bela noč 6. Laura Pausini - Una storia che vale 7. Vili Resnik - Naj ostane to med nama 8. Maja Šuput - Zapela mi haljina 9. Enya - may it be 10. Gibonni - Ne odustajem 11. No Angels - When The Angels sing 12. Faith Hill - Over the rainbovv 13. Darja Švajger - Življenje, zdaj ljubim se s teboj 14. Adi Smolar - Pismo dedku Mrazu 15. Marta Zore - 090 Zadnji zmagovalec Mega lestvice je skupina Karizma - tangice Radio Sora, Kapucinski trg 4, 4220 Škofja Loka - oddajo vodim Ines Voršič AKCIJA FEBRUARJA ŠE DODATNI 5% POPUST ZA VALENTINOVO PRAZNIK/ SO MINILI, ZATO HITRO POSKRBIMO ZA PRIDOBLJENE ODVEČNE KILOGRAME LAŽJA SEM ZA 5 5 KG! HUJSANJE JE BILO ZDRAVILO ZA ALERGIJO! Nagnjenost k alergijam me /• v zadnjih 12 letih spremenila v goro masti in po vsej verjetnosti bi taka tudi o%tala, če se mi pritisk n«r bi povečal na 200, tre* pa začelo vi« bol/ biti. Ker tem se zavedala, da tako več na gre naprej, tem te odločila za telo uspešno metodo hujianja BODV WRAPPING. Hujianje je bilo enostavno in neutrudl/ivo, rezultati io bili vidni prav kmalu, brez mučnega odrekanja In brez zdravil. NIKOLI VEČ DEBELA! Čeprav sem kilograme veselo nosila, tem presrečna, ker so preteklost. Namesto konfekcijske itevilke 54 seda/ nosim oblačila velikosti 42 in mnogi me na ulici sploh ne prepozna/o. Četudi sem stopila ogromno maščobe, /e moja koia ostala elastična s pomočjo BODY VVRAPPINGA V KOZMETIČNEM STUDIU KSENIJA vom i mmtodo BOOY VVRAPPING ponujajo nailednje rezultate: - bolj napeta in proina koža - manjši obseg stegen - manjši obseg okrog bokov - manjii obseg okoli trebuha in pasu Vendar fo i« rti vse.' Posebna proteinska snov v krem/ naredi kožo gladko in odstrani zanke telulitisa. Torej globinsko rešuje ta neprijetni problem kože. <>» pikri« b W u« Sl»*>» *»<■»■>" b»»l»»J» (irtMeHrejr »ouv ■M0MM • '^«0 J»oo" »» aeditei 5'o |»»|>u«t POKLIČITE KOZMETIČNI STUDIO KSENIJA ŠE DANES IN PRESENEČENI BOSTE NAD REZULTATU NAGRADNA IGRA B A J A C A Ob dnevu žena 9. 3. 2002 koncert Oliverja Dragojeviča Majhne pozornosti bodo pripravljene za vse obiskovalke. Organizator je ŠOFOV v sodelovanju z VDC Kranj. Koncert bo v Dvorani Zlato polje ob 20. uri. Karte so v predprodaji: v trgovini BIG BANG. Aligator Kranj in Alpetour škofja Loka. Nagradno vprašanje: naštejte vsaj 5 pesmi Oliverja Dragoieviča! Nagrajenca: MATEVŽ PIVK, U. Svetina 5, Jesenice in EVA ZUPANČIČ, Godešič 140, Škofja Loka Nagrajenca: HELENA JUVAN, Hafnerjevo naselje 99, 4220 Škofja Loka in MATEJA ZVERŠEN, Srednja vas 158, Šenčur Nagra|enka: Nagrajenka. MARIJA ULŠAK, Poljska pot 5, Radovljica * Nagrajenec prejme CD. ';'^?'^a{ Odgovore pobito na Goreniski glas. Zoisova 1. 4000 Kranj, do 5.3 2002. PODARIM KUŽKA mešančka, starega dva meseca, -g 5333-027, zvečer 1982 Podarim PSIČKA - mešanec med ovčarjem, star 6 tednov. g 596-10-54 2131 Podarim nemško OVČAR KO staro 5 mesecev in PRALNI STROJ Candy star 10 let. g 250-13-17 2274 POSESTI BRNIK zazidljivo parcelo 692 m2, elek. voda na parceli, 10 mio SIT, BRITOF zazidljivo parcelo ob robu naselja, 486 m2, cena po dogovoru. ČERNIVEC okolica prodamo' zazidljivo, ravno, sončno parcelo ob zelenem pasu, cca 900 m2, POD DOBRČO prodamo zaz. parcelo z lepim razgledom, 6300 SIT/m2, PARCELE KUPIMO več parcel za znane kupce. Plačilo takoj. ŠK. LOKA Poljanska dolina za domačina in njegovo družino iz okolic kupimo zazidljivo parcelo. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 041/333-222 170 RETNJE prodamo zaz. parcelo, delno v hribu, dostop urejen, 700 m2, 6,4 mio SIT, BUKOVICA Selška doli na prodamo ravno zaz. parcelo, 20x50 m, cca 1000 m2 ob gozdu, 8 mio SIT, DRAGOČAJNA ugodno prodamo sončno, ravno zaz. parcelo ob zelenem pasu, 2000 ali 5000 m2 za gradnjo več stanovanjskih hiš, CERKLJE okolica prodamo ravno, sončno, zaz. parcelo ob zelenem pasu z lok. dovoljenjem, 700 m2. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 041/333-222_1912 V Sp.Gorjah prodam zazidljivo PARCELO. g 041/445-011 2234 ZEMLJIŠČE 33 ha, 3 gradbene parcele v enem komleksu, tik ob priznanem smučišču, prodam. g 041 /941 -123 2260 Pri Šmarjeških toplicah prodamo 1500 m2 veliko GRADBENO PARCELO, voda in elektrika na parceli. g 031 /308-540 2284 ŽIRI - JARČJA DOLINA prodamo manjše posestvo 2 ha kmetijskih zemljišč, starejšo kmečko hišo z kozolcem. Loka nepremičnine g 50-60-300 2301 ŠENČUR - prodamo ravno, sončno, parcelo, cca 700 m2, priključki. PIA NEPREMIČNINE, "S 236-85-90, 041/556-255 2307 V najem dam kmetijo z gospodarskim Poslopjem. g 530-7777 2339 STRAŽIŠČE - poslovno-stan.hišo vel. 13 x 11 m z delavnico 21 x 7 m na parceli 1540 m2 za ceno 67,2 mio SIT, K3 KERN d.o.o., teU)4 202 13 53, 202 25 66 KOKRICA - pritlična hiša z mansardo stara 15 let, na sončni lokaciji z razgledom, vel. 12 x 9 m na parceli 951 m2, cena = 61,8 mio SIT> K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, £02 25 66_ ŠKOFJA LOKA, center - večja starejša stan.hiša primerna za posl-stan., 3 etaže, cena = 22,3 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 CERKLJE, okolica - 3 leta stara stan. hiša 12,4 x 9,5 m2, 3 etaže, velika pokrita terasa, lep razgled, cena ■ 46,8 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 BAŠEU pri Preddvoru - nedokončana stan.hiša vel. 12 x 9 m in terasa 3,5 x 8 m, pritlična z mansardo, parcela = 780 m2, cena = 29,2 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 13 53,202 25 66 CERKLJE-vrstna končna hiša vel. 12x8,4 m na prijetni lokaciji z odprtim pogledom, stara 9 let, parcela 420 m2, cena = 40,5 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 MAVČIČE - starejša stan.hiša, CK na olje, obnovljeno pritličje, klet, pritličje in mansar-da, na parceli 550 m2, cena = 20,2 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 CERKLJE - obnovljena starejša stan.hiša v naselju, 3 etaže po cca.130 m2, CK na plin, parcela 632 m2, cena = 21,6 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Kranj, Mlaka - odlična lokacija stan. hiša z urejenim vrtom na parceli 1.033 m2, ločeno garaža, cena = 32,9 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66, BLED na izredni lokaciji 100m od jezera prodamo stavbno parcelo v izmeri 2550m2 prodamo tudi polovico cca 1300m2. bled Ribno prodamo parcelo NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5 745 444. V Hrašah prodamo gradbeno parcelo 570m2. Lokacijsko urejeno. V BEGUNJAH prodamo manjšo gradbeno parcelo v izmeri 476m2. TRG BLED, Blejska Dobrava prodamo zazidjivo parcelo v izmeri 2000m2. cena po dogovoru. TRG Bled Tel.:(04) 5 745 444 Na JESENICAH na sončni legi 300m IZ CENTRA ugodno prodamo 1000m2 veliko parcelo z veljavnim lok. dovol. , parcela ima izvir čiste vode, pridobivamo grad. dovol. za enodružinsko hišo., NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5 745 444. MOSTE Žirovnica PRODAMO urejeno hišo.je takoj vseljiva. Cena ZELO UGODNA 25.8 MIL SIT. (115.000 EUR) V račun se vzame tudi manjše stanovanje, možno tudi delno kreditiranje. NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444. V okolici Kranja prodamo obnovljeno gostilno z dolgoletno tradicijo 70 sedežev + 80 sedeže na terasi, poleg se proda tudi hiša (lahko posebej) v izmeri 400m2 Vse stoji na kompleksu zemljišč v izmeri 1500m2. TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444. V KRANJU okolica ODDAMO za daljši čas novo v celoti zelo lepo opremljeno restavracijo (gostinski družini), (malice, kosila, po naročilu, pizzerija) v izmeri 250m2, veliko parkirišče, prijeten ambient. delni odkup inventarja možen dolgoročni najem po dogovoru, NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444 agenciiafzalprometfi^nepremicninamn NOVOGRADNJA - MLAKA PRI KRANJU! - BREZ PROVIZIJE! Na obrobju Kranja, na izredno lepi in mirni lokaciji, smo dokončali nov večstanovanjski objekt. Na razpolago je še stanovanje v pritličju, primerno tudi za invalide v izmeri 66,40 m2 in v mansardi večje stanovanje v dveh etažah |98,50 m2. Za več informacij pokličite na št. 040/643-493 telefon: 04/2365 360, 2365 361 KRANJ - CENTER v popolnoma obnovljeni staromeščanski hiši prodamo: v pritličju, poslovni Prostor, 64,25 m2; v mansardi; garsonjero, 30,20 m2 in enosobno stanovanje 55,60 m2; ENOSOBNA STANOVANJA KRANJ- CENTER, prodamo enosobno mansardno banovanje 56 m2, 1. nadstropje, vsi priključki, deljivo takoj, cena 12,8 mio SIT. KRANJ - PLANINA I, prodamo enosobno Rovanje 42,50 m2,5. nadstropje, vsi priključena 11,2 mio SIT. KRANJ - CENTER, prodamo enosobno stanovanje *8'20 ii)2,2. nadstropje, cena 12,6 mio SIT. DVOSOBNA STANOVANJA KRANJ - PLANINA I, prodamo zelo lepo dvosobno stanovanje, predelano v trosobno, 3. nadstropje, alkon, vsi priključki, vseljivo po dogovoru, cena ^-8 mio SIT. KRANJ - PLANINA I, prodamo atrijsko dvosobno banovanje s kabinetom 64,47 m2, zimski vrt, vs,Pnključki, vseljivo takoj, cena 16,6 nrio SIT. KRANJ . PLANINA III, prodamo dvosobno /■anovanjes kabinetom 75,70 m2,3. nadstropje, zastekljen balkon, vsi priključki, cena 16,6 mio TRISOBNA STANOVANJA ^°MA »-0KA - PODLUBNIK, prodamo trisobno banovanje 76,20 m2, 11. nadstropje, balkon, cer,a 16,6 mio SIT JANINA I, prodamo trisobno stanovanje 83,8 khh';„ nadstr°PJe. dva balkona, opremljena ^'"ja^vsipriključki.cenaUmioSIT. stan!!'1 • PLANINA l prodamo stirisobno vs 2n)e,95 m2'1 nadstr°PJe ™kega bloka, 51 Pnkljucki, cena 18,8 mio SIT. KRANJ - PLANINA I, prodamo mansardno trisobno stanovanje z dvema kabinetoma 77,60 m2,3. nadstropje, opremljena kuhinja, cena 15,4 mio SIT. HIŠE ČIRČE, prodamo večjo stanovanjsko hišo z delavnico v pritličju, v stanovanjskem delu dva stanovanja, hiša stara 28 let, del hiše še neizdelan, prevzem in cena po dogovoru. MLAKA PRI KRANJU, prodamo enodružinsko stanovanjsko hišo, staro 20 let, cca 200 m2 zemljišča, podkletena, bivalno pritličje in prva etaža, vsi priključki, cena 31 mio SIT. NAKLO, prodamo tristanovanjsko hišo.strao 27let, podkletena, bivalno pritličje (cca 100 m2) in prva etaža (cca. 94 m2), 1 81 m2 zemljišča, prevzem možen po dogovoru, KRANJ - DRULOVKA, prodamo končno vrstno stanovanjsko hišo, cca 400 m2 zemljišča, podkletena, cena 36,6 mio SIT. KUPIMO NA RELACIJI CERKLJE - KRANJ - ŠKOFJA LOKA, kupimo stanovanjsko hišodo 25 mio SIT za znanega interesenta. NA RELACIJI ŠKOFJA LOKA - KRANJ • RADOVLJICA, kupimo zazidljivo parcelo, od 500 do 1000 m2. KRANJ - ZLATO POUE, ŠORLIJEVO NASELJE, kupimo dvosobno stanovanje, lahko starejše potrebno adaptacije, obvezno s CK, za znanega interesenta. KRANJ - ZLATO POUE, PLANINA, kupimo enosobno ali enosobno stanovanje s kabinetom, po možnosti z balkonom, za znanega interesenta. KRANJ, kupimo garsonjero lahko tudi brez balkona, obvezno CK, za znane interesente. KUPIMO stanovanja na Bledu, Lescah in Radovljici, eno, dvo in trisobno stanovanje. Kupimo tudi tri garsonjere in enosobna stanovanja TRG BLED- NEPREMIČNINE tel.04 5745 444 V okolici Bleda kupimo kmetijo ali starejšo hišo z več zemljišča do 1500m2 naprej. TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444. Okolica Bleda, v Begunjah, Breg, Žirovnica, vasi okoli Radovljice ter v okolici Jesenic kupimo starejše hiše do 16 mil Sit ali več če je dobra lokacija. Kupimo tudi hiše za nadomestno gradnjo ali adaptacijo. TRG BLED - NEPREMIČNINE, tel.04 5 745 444 Na Bledu kupimo stare hiše za nadomestno gradnjo po možnosti čim bliže centru.TRG BLED - NEPREMIČNINE, tel.04 5 745 444 RAZNO PRODAM Prodam hruškovo ŽGANJE in kostanjeva, mešana DRVA. g 031/888-841, 518-85- 01 2229 Prodam kostanjeva DRVA, možna dostava. g 51-81-086_2230 Prodam SENO. g 51 -41 -056 2231 Večjo količino prsti prodam, 10m3-15.000 SIT. Info.: 041/629-033 Hruškovo ŽGANJE in ovčjo volno prodam, g 53-31-164 2238 CISTERNO 15001 za kurilno olje, kot nova, ročni tovorni voziček in pocinkane tenko stenke cevi, fi 55 prodam, g 041/515-990 2265 Prodam MOTORNO KOLO TORI in ŠTEDILNIK Gorenje 2+2, dolžine 50 cm. g 531-86-68 2271 DRVA meterska ali razžagana, bukova, mešana in brezova, možnost dostave, prodam, g 041/718-019 2294 Odkup LESA na panju, lahko tudi večje količine, plačilo takoj, g 041/641-332, 041/722-652 2311 Prodam PIŠTOLO 7.65 z dovoljenjem in usmernik za UKV POSTAJO, g 596-33-53 Prodam bukova, hrastova in brezova drva, meterska ali razžagana, možno z dostavo, g 041/758-958, 512-83-10 2346 RAČUNALNIŠTVO Prodam LASERSKI TISKALNIK APPLE LASER VVRITER PRO-630, A 4 format, 600 dpi, post script, spodnji predal 250 listov, zgornji pladenj 50 listov, cena 65 000 SIT. Anže Rozman, Zapuže 10, Begunje g 530- 70-50 2158 Prodam OPERACIJSKI SISTEM Microsoft Windows work station 4.0; 3 licence. Cena 1 licence je 32 000 SIT. Anže Rozman, Zapuže 10, Begunje g 530-70-50 2159 STANOVANJA ODDAMO KRANJ Center 2 ss meščansko, obnovljeno, delno opremljeno, 80 m2/l, 70.000 SIT/mes., vsi priklj., predplačilo, KRANJ okolica oddamo nedokončano hišo z delavnico za mirno dejavnost. STANOVANJA NAJEMEMO KRANJ z okolico opremljeno 1-2 ss za par brez otrok. KRANJ Huje oddamo nadstandardno meščansko stanovanje z vrtom in lastnim parkiriščem, cca 130 m2, 4ss+k, vsi priključki, 136.000 SIT/mes. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 041/333-222 166 SOBO v Kranju, opremljeno, ogrevano ODDAM samskemu moškemu, g 2325- 059 1782 ZOISOVA - dvosobno stanovanje, Planina II, dvoinpolsobno stanovanje, oddam, g 23-15-600, 23-15-601, Pianova nepremičnine V Radovljici oddam 2.5 sobno STANOVANJE v bloku, g 531-53-71 2289 KRANJ - oddamo opremljeno garsonjero, 27 m2, balkon, vsi priključki. PIA NEPREMIČNINE, g 236-85-90, 041/722- 632 2306 ŠKOFJA LOKA Frankovo nas. ODDAMO v najem 3 ss z garažo v stan. hiši s samostojnim vhodom. LOKA nepremičnine, 50-60- 300 2354 ODDAMO: Planina in Šorlijevo naselje- garsonjero, Preddvor- enosobno stanovanje. FRAST-nepremičninska hiša 04/25 15 490, 041/ 734 198 Kranj, Planina - 1 G 27 m2 v 5.nad. z vso opremo, 2 SS 54 m2 v 1nad. z delno opremo, Zlato polje 2 SS 49 m2 v 2.nad. z delno opremo, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 STANOVANJA KUPIMO V Kranju ali okolici kupim 2 ss, lahko starejše, potrebno adaptacije, g 041/505-627 KRANJ, ŠKOFJA LOKA, RADOVLJICA: KUPIMO GARSONJERO za zano stranko. FRAST-nepremičninska hiša 04/25 15 490, 041/ 734 198 STANOVANJA NAJAMEMO V okolici Kranja najamem sobo s sanitarijami g 040/627-846 2149 Naiamem 2 sobno STANOVANJE v Škofji Loki, g 031/718-866_2256 V Železnikih najamem STANOVANJE, g 041/934-005 2273 Mlad, urejen par, nekadilca, išče STANOVANJE za sprotno plačilo okoli 30 000 SIT/mes g 040/716-416 2281 4-članska družina išče STANOVANJE v najem v Kranju, g 041/776-772, popoldan STAN. OPREMA SEDEŽNO GARNITURO, rabljeno, ugodno prodam, cena po dogovoru, g 51-22-619 po 18 uri ali 041/786-329 2233 STORITVE SENČILA ASTERIKS, Senično 7, Križe, g 5955-170, 041/733-709 - ŽALUZIJE, ROLETE, LAMELNE ZAVESE, PLISE ZAVESE, KOMARNIKI, ROLOJI, PVC KARNISE, TENDE! Sestavni in nadomestni deli za rolete in žaluzije, izdelovanje, svetovanje, montaža in servis. Dobava in montaža v najkrajšem času! 5% POPUST! 144 SERVIS PEN - PRIDEMO TAKOJ! Popravila pralnih, pomivalnih, sušilnih strojev, štedilnikov, bojlerjev. g 2042-037, 041/691-221, Rogelj Matjaž s.p., Krašnova ul. 13, Kranj 752 PROTIVLOMNE kovinske MREŽE za okna, STOPNICE-notranje, zunanje, pohodne REŠETKE in NADSTREŠKI za vhodna vrata. GLED.d.o.o., Jesenice, ul. Janeza Šmida 15, g 580-60-26 1187 BELJENJE in KITANJE STANOVANJ - hitro in kvalitetno! g 031/508-168, Roman Nahtigal, Šorlijeva 19, Kranj 1289 TESNENJE OKEN in VRAT, uvožena tesnila, do 30 % prihranka pri ogrevanju. Prepiha in prahu ni več! Zmanjšan hrup, 10 let garancije, g 041/694-229, 01/83-15-057, BE&MA, d.o.o., Ekslerjeva 6, Kamnik 1306 Rigips Armstrong CHftJSMJT PREDELNE STENE, SPUŠČENI STROPI MANSARDNA STANOVANJA, VELUX OKNA, SLIKOPLESKARSKA DELA HRASTJE 29, PE SAVSKA C. 22, 4000 KRANJ, Tel.: 04/23 64 710 GSM 041/ 616 396, e-mail:sumont@orpo.si STROJNI OMETI - notranjih sten in stropov - hitro in po ugodni ceni. g 041/642-097, 01/832-71-90, Urmar, d.o.o., Zakol 15, Stahovica 1381 FASADE, STROJNE OMETE IZDELUJEM, PVC OKNA in ostala zidarska dela. Vajdec Damjan.s.p. ul. Prvoborca 6, Jesenice, g 041/584-227 1390 Izdelava PODSTREŠNIH STANOVANJ, polaganje vseh vrst lesenih oblog in montaža pohštva. Planinšek, s.p., Hotemaže 21, Preddvor, 031/751-474 us? Asfaltiranje in tlakovanje dvorišč, dovoznih poti in parkirišč, polaganje robnikov ter pralnih plošč, izdelav betonskih in kamnitih škarp. izkopi, nasipi ter odvoz materiala na deponijo, g 01/839-46-14, 041/680-751, Adovic in comp., Jelovška 10, Kamnik 1503 ASFALTIRANJE dvorišč, cest, dovoznih poti, tlakovanje dvorišč, izkopi in odvozi, prevzem komplet zidarskih del, novogradnje in adaptacije, steklarska, keramičarska dela in fasade, g 01/831-72-85, 031/369-520, Gradbeni inženiring,d.o.o., Trg talcev 8, Kamnik 1589 ASFALTIRANJE, TLAKOVANJE cest, dvorišč, parkirišč, polaganje naravnega kamna in kock, strojni odkopi in prevozi, g 236-68-40, 041/776-792, Čajič Marija.s.p., Kidričeva c. 4/b, Kranj 1966 Opravljam vsa splošna slikarska dela po dogovoru, g 041/588-706, Nahtigal Bogdan s.p., Polje 31, Vodice 2066 OBREZOVANJE DREVJA IN GRMOVJA, NAČRTOVANJE, ZASADITVE in VZDRŽEVANJE ZELENIH POVRŠIN. Lazič Anjuta s.p., Matajčeva 1, Kranj g 231-27-22 Popravila vseh vrst TV VIDEO APARATOV. TV Gorenje tudi na domu! Sinko Marko s.p., C. na Klanec 53, Kranj g 233-11-99 2167 Lesene VRTNE UTE, garaže ter sedežne garniture izdelamo in postavimo, g 041/714-781, ŠOŠTARIČ & CO., d.n.o., Krakovska ul.26, Šenčur 2243 Izvajamo vsa gradbena dela, fasade, notranje omete, adaptacije z vašim ali našim materialom, g 031/652-694, SGP BYTYQI SKALA, GRADBENIŠTVO d.n.o., Struževo 3a, kranj 2247 Nudim vse skikarske storitve, dekorativne omete, kitanje sten in stropov, beljenje in pleskanje naravnega lesa. g 031/39-29-09, Pavec Ivo s.p., Podbrezje 179, Naklo POLAGANJE PARKETA in LAMINATA, brušenje oz. obnova starega parketa z vašim ali našim materialom, g 5872-517, 041/950-814, Parketarstvo Kern, Hrušica 57 2358 STANOVANJA PRODAMO KRANJ Vodovodni stolp 2 ss, 54,70 m2/PR, popolnoma obnovljeno, CK lastna (olje)j opremljena kuhinja, 14,8 mio SIT, TRŽIČ Center 2SS+K, 56,85 m2/l., balkon, vsi priklj., JV-SZ, 8,5 mio SIT, Kranj Planina I 2 ss+2 k, 88,70 m2/l, 2 balkona, 18,2 mio SIT, KRANJ Planina III, 2 ss+k, 76 m2/lll, zast. balkon, 17 mio SIT, KRANJ Stražišče 3 ss v hiši z lastnim vhodom, parkiriščem in vrtom, 110 m2 stan. površine, 174 m2 vrta, 3 balkoni, cena 22,8 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 041/333-222 165 STANOVANJA PRODAMO KRANJ Planina I garsonjero, 27,50 m2/lll., vsi priklj., balkon, 9,3 mio SIT, KRANJ Planina I 1 ss, 42,5 m2/V, vsi priklj., Z, 11 mio SIT, selitev po dogovoru, KRANJ Planina li 1 ss, 39,1 m2/VII., 10,5 mio SIT, KRANJ obnovljeno 1 ss, 37,94 M2/pr, nizek blok, vsi priklj., 8 mio SIT, TRŽIČ obnovljeno mansardno stanovanje v hiši v zvrtom 465 m2, 2 ss z bivalno kuhinjo, 68 m2 bivalne površine, 14,5 mio SIT, KRANJ Zlato polje lepo 3 ss (oz.4ss), obnovljeno, nizek blok, 82 m2/ll, vseljivo po dogovoru. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 041/333-222 gos KRANJ - ŠORLIJEVA, garsonjero 25 m2, obnovljeno, prodamo, cena 7,3 mio SIT. g 031/371-440 1764 PLANINA 3: 1SS+KABINET, 53M2, nizek blok, 13 mio FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198 Vodovodni stolp: prodamo lepo 2ss, 2.nad, 54m2, 13 mio FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 626 581 Škofja Loka - Frankovo naselje: prodamo 1 ss, 45 m2, l.nad, 10,8 mio. FRAST- nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198 Zlato polje: prodamo 2ss, 54m2, CK, 12,4 mio FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198 Golnik: prodamo 3ss, ali menjamo za manjše. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198 Vodovodni stolp: prodamo takoj vseljivo 2ss, 54 m2, 13 mio. FRAST- nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198 Kidričeva: prodamo 2ss, 61 m2, 14,6 mio FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198 LESCE: prodamo opremljeno kvalitetno 2ss, 59m2, 14mio FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198 PLANINA 3-obrobje: prodamo 3ss, 82m2, 18,6 mio. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198 Planina 1: prodamo 2+2ss, l.nad, 18,6 mio FRAST d.o.o. 25 15 491 041/ 734 198 Zlato polje: Kidričeva: prodamo prostorno 2ss, 70m2, 2.nad, FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198 Planina 1- prodamo kvalitetno 3ss, 78 m2, 16 mio FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490,041/ 626581 Planina 1: prodamo 1ss, 48 m2, atrij, takoj vseljivo. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198_ DRULOVKA: prodamo 3ss, 82 m2, takoj vseljivo. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198 ŠKOFJA LOKA: prodamo 1ss, 45m2, l.nad, 10,8 mio FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198 KRANJ, Vodovodni stolp - obnovljeno 2 SS 52 m2 v pritličju, cena = 12,8 mio SIT, 2 SS 54 m2 v 2.nad., CK na elektriko, cena = 13,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53,202 25 66 KRANJ, Zlato polje - 2 SS 54 m2 v 4.nad., CK na plin, cena = 12,6 mio SIT, 2 SS 70 m2 v l.nad., lastna CK na olje, cena po dogovoru, 2 SS + 2 K 70 m2 v 3.nad., prenovljeno, cena - 15,2 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66, KRANJ, Planina I - 2 SS + 2 K 91 m2 v 6.nad., 2 balkona, talno gretje, 2 SS + K 66 m2 v 3.nad., nizek blok, cena = 14,7 mio SIT, 3 SS 77,7 m2 v 4.nad., obnovljeno, cena » 15,8 mio SIT (v račun tudi manjše stan), K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAPOSLOVANJE PROSTA DELOVNA MESTA NA GORENJSKEM GRADBENI DELAVEC GRADBENA DELA; d.č. 6 mes.; do 22.02.02; GRILC FRANC S.P., BREZJE, ČRNIVEC 10A, BREZJE POMOŽNI DELAVEC ČISTILKA PROIZ. PROSTOROV; d.č. 3 mes.; do 22.02.02; ZORNIK MIKLAVŽ S.P, POT NA LISICE 17, BLED DELO V KAMNOSEŠKI DELAVNICI IN NA TERENU; d.č. 8 mes.; do 22.02.02; FURLAN JOŽE S.P, KIDRIČEVA C. 87, ŠKOFJA LOKA VOZNIK CESTNIH MOTORNIH VOZIL VOZNIK IN SERVIS KOLES; d.č. 3 mes.; 2 I. del. izk.; angl. j. -gov.; B kat; do 19.02.02; ABENA TRADE D.O.O., VIRMAŠE 139, ŠKOFJA LOKA NATAKARSKI POMOČNIK POMOČNIK V STREŽBI, NATAKAR; d.č. 6 mes.; 1 I. del. izk.; 20 ur n teden; do 22.02.02; MO-HORIČ MOJCA S.P, ALPSKA 46, LESCE VRTNAR CVETLIČAR VRTNARSKO CVETLIČARSKA DELA V BUTIKU AURA; d.č. 6 mes.; 6 mes. del. izk.; do 01.03.02; MERCATOR - KMETIJSTVO D.O.O, BEGUNJSKA UL. 5, KRANJ CVETLIČAR CVETLIČAR; ned.č.; 12 mes. del. izk.; do 19.02.02; BASAJ BRIGI-TA S.P, BRITOF 292, KRANJ • MIZAR MONTER MONTAŽNIH GRADENJ; d.č. 12 mes.; 6 mes. del. izk.; slov. j. - gov. in pis.; B kat.; do 28.02.02; MLINAR TEAM D.O.O., C. TALCEV 19B, KRANJ STROJNI MEHANIK OBDELOVALEC KOVIN, ORODJAR; ned.č.; do 26.02.02; SPS D.O.O., VINCARJE 14, ŠKOFJA LOKA DELAVEC V KONTROLI; d.č. 6 mes.; do 01.03.02; LE TEHNIKA D.O.O., ŠUCEVA 27, KRANJ AVTOMEHANIK VOZNIK - STROJNIK II.; d.č. 6 mes.; 1 I. del. izk.; kat. B,C,E; vlogi priložite dokazila; do 22.02.02; JAVNO POD J. ZA VZDR. AVTOCEST D.O.O. U., AVTOCESTNA BAZA HRUŠICA , JESENICE SLIKOPLESKAR SLIKOPLESKAR; d.č. 3 mes.; slov. j. - gov. in pis.; B kat.; do 20.02.02; FLERIN RAJKO S.P, BRITOF 284, KRANJ SLIKOPLESKAR BANDAŽER; d.č. 12 mes.; 6 mes. del. izk.; B kat.; do 28.02.02; MLINAR TEAM D.O.O., C. TALCEV 19B, KRANJ POLAGALEC PODOV IN TLAKOV SAMOSTOJNI POLAGALEC KAMNA; d.č. 12 mes.; 2 I. del. izk.; B kat.; do 19.02.02; JUGOV-EC ZVONE S.P, SESTRANSKA VAS 15, GORENJA VAS; št. del. mest: 3 VOZNIK AVTOMEHANIK VOZNIK; d.č. 3 mes.; 1 I. del. izk.; slov. j. - gov. in pis.; kat. B,C; do 19.02.02, MLINOTEST PEKS D.O.O., KIDRIČEVA C. 53, ŠKOFJA LOKA VOZNIK TOVORNJAKA V MEDNARODNEM TRANSPORTU; ned.č.; 3 I. del. izk.; nem. j. -gov; kat. B,C,E; do 22.02.02; GRZETIČ EDVARD S.P, SREDNJA BELA 34A, PREDDVOR PRODAJALEC PRODAJALEC (DELOVNO MESTO JE V KRANJU); ned.č.; 1 I. del. izk.; slov. j. - gov. in pis.; urej. besedil -osn.; B kat.; do 23.02.02; J&O D.O.O, MAVČIČE 75, MAVČIČE PRODAJALKA; ned.č.; do 19.02.02; PRAPROTNIK BOJAN S.P, FRANKOVO NASELJE 67, ŠKOFJA LOKA KUHAR KUHAR; d.č. 3 mes.; 1 I. del. izk.; B kat.; do 19.02.02; BOKAN VERICA S.P, PODKOREN 18, KRANJSKA GORA KUHAR; d.č. 1 mes.; 21, del. izk.; do 19.02.02; KERIČ DAVID K.D. LJ., PE LOKO PUB JESENICE, TITOVA 19, JESENICE KUHAR; ned.č.; 5 I. del. izk.; B kat.; do 22.02.02; RESMAN PLUS D.O.O., GORENJSKA C. 38, NAKLO KUHARICA - ČISTILKA; d.č. 2 mes.; 36 ur na teden; slov. j. - gov. in pis.; do 22.02.02; OSNOVNA ŠOLA ŽELEZNIKI, OTOKI 13, ŽELEZNIKI NATAKAR NATAKARICA; d.č. 1 mes.; 2 I. del. izk.; do 19.02.02; KERIČ DAVID K.D. LJ., PE LOKO PUB JESENICE, TITOVA 19, JESENICE NATAKARICA, KUHARICA; d.č. 10 mes.; do 28.02.02; KAVČIČ LIDIJA S.P, JOBSTOVA C. 25, ŽIRI KMETIJSKI TEHNIK ŽIVINOREJEC NA GOVEJI FARMI CERKLJE (LAHKO TUDI PRIPRAVNIK); d.č. 12 mes.; 6 mes. del. izk.; slov. j. - gov. in pis.; do 26.02.02; MERCATOR -KMETIJSTVO D.O.O., BEGUNJSKA UL. 5, KRANJ delna objava KRANJ, Planina III - 2 SS 62 m2 v 7. nad., možnost predelave v 2,5 SS, cena =14,6 mio SIT, 1 SS + K 52 m2 v 4.nad., takoj vseljivo, cena = 13,5 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ, Planina 1-1 SS 44 m2 v 7.nad., predelano v 2 SS, vsi priključki, cena - 10,7 mio SIT, 4 SS 77 m2 v 3.nad., mansardno, 13 let staro, cena = 13,9 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ, Planina II - 1 SS 40,9 m2 v pritličju z atrijem, cena = 11,2 mio SIT, 3 SS 88,70 m2 v 6.nad., cena = 18,5 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 JESENICE - 2 SS 55 m2 v 1nad., zastekljen balkon, cena = 8,5 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 ŠKOFJA LOKA, Groharjevo n. - 1 SS 33 m2 + balkon, obnovljeno, 4.nad., cena = 10,5 mio SIT, Frankovo n. - 2 SS 49 m2 v pritličju z atrijem, cena = 13,3 mio SIT, ločeno tudi garaža, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ-PLANINA I: V nizkem bloku prodamo zelo lepo, renovirano 2SS+2kabineta, 92m2, lll/IV, zastekljen velik balkon, vsi priključki, sončno, odprto. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 040/204-661 KRANJ-Planina III: Prodamo zelo lepo 2SS, 61m2,Vll.nad. takoj vseljivo, vsi priključki ITD + NEPREMIČNINE Tel: 041/755-296 KRANJ-center: V več stanovanjski hiši prodamo popolnoma renovirano 3SS, visoko pritličje 98m2, vsi priključki, možnost nakupa tudi garaže. Kranj-Planina I: Prodamo zelo lepo, popolnoma obnovljeno (vrata, kopalnica WC) 3SS, 74m2, IX.nad., vsi priključki, sončno, čudovit razgled. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 040/204-661 BLED - Kajuhova: prodamo lepo 2SS,57m2, visoko pritličje, renovirano, mirna lokacija, vredno ogleda. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 031/800 -004 RADOVUICA-Žagarjeva: Prodamo 2SS 63m2, ll.nad.vsi priključki, zelo sončno ITD + NEPREMIČNINE Tel: 031/800-004 TRŽIČ- mestno jedro: Prodam novejšo garsonjero, 31 m2, l.nad. vsi priključki, z novim pohištvom po meri, takoj vseljiva. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236- 66-70,041/755-296, 040/204-661 JESENICE PLAVŽ 3SS 78m2 renovirano, Jesenice za gimnazijo 2ss, renovirano nova opremljena kuhinja 8,5 mil sit. NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444. V Bohinjski Bistrici bližina Koble prodamo 4s stanovanje 90m2 cena 15 mil sit NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444. Bled blizu grada prodamo enosobno stanovanje v izmeri 32m2. NEPREMIČNINE; TRG BLED. Tel.:(04) 5745 444. Planina II prodamo 1 sobno STANOVANJE 39.1 m2, 7.nadstropje, cena 10,5 mio SIT (47.180 EUR). V 23-23-457 2246 KRANJ, na dobri lokaciji (Vodovodni stolp), prodamo vzdrževano, udobno 3 sobno STANOVANJE, 81 m2, CK in ostali priključki, 041/427-251 2248 Prodamo STANOVANJE 66 m2, novo, v poslovno stanovanjskem objektu na Kokrici. Vse informacije na 'B 040/624-078 g. Jure ali 204-96-30 2251 GOSPOSVETSKA - dvosobno stanovanje (54 m2), 4/4, CK, balkon, cena zelo ugodna. B 23-15-600, 23-15-601, Pianova nepremičnine 2262 DRULOVKA ( 86.2 m2), 2.nad., priljučki, balkon, obnovljeno, prazno, cena ugodna, prodam. W 23-15-600, 23-15-601, Pianova nepremičnine 2253 Prodam dvosobno STANOVANJE +2 kabineta, zastekljen balkon...Planina III. B 040/884-039 2267 ŠKOFJA LOKA - prodamo pritlično 2 sobno STANOVANJE 49 m2 površine z atrijem v velikosti 50 m2, del atrija je pokrit s steho, možnost nakupa tudi garaže. Loka nepremičnine o1 50-60-300 2304 VOZILA DELI Prodam letne GUME Michelin s platišči za fiat uno. b 031 /820-435 2280 VOZILO KUPIM ODKUP POŠKODOVANIH VOZIL, TAKO-JŠNJE PLAČILO, ODKUP IN PREPIS. It 041/643-054, CORK.d.o.o., Krnica 42, Zg. Gorje 232 NAJUGODNEJŠI ODKUP IN PREVOZ POŠKODOVANIH VOZIL. AVTO JAKŠA, Orehovlje 15A, Kranj, 2041-168, 041/730- 939 777 Kupim karambolirano VOZILO od I. 90 dalje. 'B 041/743-866 882 VOZILA ODKUP-PRODAJA-PREPISI VOZIL gotovinsko plačilo, 23-23-298, 041/773-772, Mepax, Planina 5, Kranj 1320 BX 15 TGE, 1.89, srebrn, 156.000 km, reg.do 11/02, cena 175.000 SIT. B 031/316-567_2i39_ Prodam VW PASSAT 1.89. B 041/652- 894 2240 Prodam ŠKODO FAVORIT, 1.90, 116.000 km, reg. do 7/02, prodam za 60.000 SIT. »031/622-506 2241 FORD, FIESTA 1.3 I FLAIR, LET 96. BELA, 5V, REG 1/03, 85.000 KM, AIR BAG, 790.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O, TEL: 04-5319-118 BMW 318 IS COUPE, LET 94, ČRN, KLIMA, EL OPREMA, 1.690.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O, TEL.:04-5319-118 ŽELITE PRODATI ALI KUPITI RABLJEN AVTO? Oglasite se ali pokličite TAL d.o.o. PE Zg. Bitnje 32, TEL.: 04/23 -16-180, GSM: 031/664-466 Uredili vam bomo tudi prenos lastništva za vašega jeklenega konjička. TUDI RABLJEN AVTO JE DOBER AVTO AUDI A4 1.8T AVANT, LET 99, NOV MODEL, 48.000 KM, MET SREBRN, AVT KLIMA, 10 X AIR BAG, ALU 16, LES, ROLO, SANI, MEGL, EL OPREMA, ZELO OHRANJEN, 4.280.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL.: 04-5319-118 OCTAVIA 1.6, LET 98/99, MET ZELENA, 1.LASTNIK, 60.000 KM, SERVISNA, EL OPREMA, MEGL, AIR BAG, 1.690.000 AVTO LESCE D.O.O, TEL.:04-5319-118 ACCENT 1.3 LSI, LET 96, MET SREBRN. 3V, 760.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O.TEL: 04-5319- 118 CORSA 1.2, LET 95, ČRNA, REG 9/02, AIR BAG, 740.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118 PUNTO 75 SX, LET 95. MET MODER, 102.000 KM, 1.LASTNICA, REG 8/02, SERVISNA, UGODNO, AVTO LESCE D.O.O., TEL.: 04-5319-118 LANTRA 1.6 TOP K, LET 98. MET RDEČA. 43.000 KM, 1.LAST, SERVISNA, KLIMA, ABS, 2X AIR BAG, 1.590.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118 GOLF IV 1.6, LET 98, MODER. 1.LASTNIK, SERVISNA, 3V, AVT KLIMA, EL OPREMA, MEGL, REG 11/02, ALARM 2.290.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118_ A4 1.8 AVANT, LET 2000 MODEL 2001. 23.000 KM, PERLA MODRE BARVE, AVT KLIMA, 4XAIR BAG, ALU, MEGL, EL OPREMA, ROLO, SANI, ALARM, KOT NOV, 4.090.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL.: 04-5319-118 MAZDA , 323 F 1.5 I, LET 96, RDEČA, REG 11/02, 2X AIR BAG, EL OPREMA, S. STREHA. OHRANJENA, 1.190.000 SIT , AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118 LAGUNA II 1.6 16V, LET 98, 60.000 KM. MET ZELENA, SERVISNA, KLIMA. ABS, 2X AIR BAG, 2.380.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118 BRAVA 1.4 SX, LET 98, 60.000 KM, MET RDEČA, SERVISNA KNJ, EL OPREMA, AIR BAG, 1.290.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118 OGLEJTE SI VSA NAŠA VOZILA NA STRANI WWW.AVTO-LESCE.SI Alfa Romeo 156 2.0 16V, letnik 2001, črne barve, 3.500 km, klima, ABS, 4* air bag, dcz, es, volan in prestavna ročica v usnju, radio.... cena 4.130.000 Sit, Avto Mlakar Podboršek d.o.o., Ljubljanska cesta 30, Kranj, telefon: 04/20 19 308 ■K Cil Bratov Praprotnik 10, NAKLO Tel./fax:04/25-71-035 PRODAJA IN MONTAŽA IZPUŠNIH _ SISTEMOV TER AVTOMOBILSKIH BLAŽILCEV ^MONROEF Alfa Romeo 147 120 Distinctive, 5 vrat, letnik 2001, 7.300 km, srebrne barve, klima, ABS, asr, 6*air bag, radio,dcz, es, tempo-mat..., cena 3.590.000,00 Sit, Avto Mlakar Podboršek d.o.o., Ljubljanska cesta 30, Kranj, telefon: 04/20 19 308 ALFA ROMEO 146 1.6, LETNIK 98, REGISTRIRAN DO 05/2002, SREBRNE BARVE, 130.000 KM, ABS, KLIMA, CZ, ES, RADIO, 2XAIRBAG, CENA: 1.500000 SIT, AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C.30 KRANJ, TEL: 04/ 20 19 308 LADA NIVA 1.6, LETNIK 1993, REG. DO 20.03.02, BELE BARVE, 86.000 KM LEPO OHRANJENA, CENA: 340.000,00 ATO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA CESTA 30, KRANJ. TEL. 04/ 20 19 308 Fiat Brava 1.6 16V SX, letnik 99/00, metalno modra, 28.000 km. oprema: klima, 2*air bag, cz, es, radio, servo volan, meglenke..., cena 1.860.000,00 Sit, Avto Mlakar Podboršek d.o.o., Ljubljanska cesta 30, Kranj, telefon: 04/20 19 308 Fiat Brava 1.6 16V, letnik 99/00, metalno zlata, 24.000 km, oprema: avtomatska klima, air bag, cz, es, el. ogledala,..., cena 1.890.000,00 Sit, Avto Mlakar Podboršek d.o.o., Ljubljanska cesta 30, Kranj, telefon: 04/20 19 308 Fiat Bravo, letnik 1996, metalno moder, 180.000 km, avtoradio, air bag, volan in sedež nastavljiv po višini. Cena: 990.000 Sit, AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C.30 KRANJ, TEL: 04/20 19 308 Fiat Punto 60 SX 5V, letnik 2001, srebrne barve, 6.000 km, 2* air bag, cz, es, servo volan, potovalni računalnik, cena 1.730.000 Sit, Avto Mlakar Podboršek d.o.o., Ljubljanska cesta 30, Kranj, telefon: 04/20 19 308 Fiat Punto 60 SX 5V Fresh, letnik 2001, metalno zlate barve, 5.100 km, klima, 2* air bag, cz, es, servo volan, potovalni računalnik, cena 1.850.000 Sit, Avto Mlakar Podboršek d.o.o., Ljubljanska cesta 30, Kranj, telefon: 04/20 19 308 Fiat Punto 55 S 5V, letnik 1994, bele barve, 94.000km, lepo ohranjen, 1. lastnik, cena: 680.000 Sit, AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C.30 KRANJ, TEL: 04/20 19 308 FELICIA 1.3 LX, LET 95, BELA, OHRANJENA, 490.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O, TEL.: 04-5319-118 ASTRA 1.6 16V KARAVAN, LET 98, KOV SREBRNA, KLIMA, ABS, 2X AIR BAG, OHRANJENA, 1.995.000 SIT AVTO LESCE D.O.O, TEL: 04-5319-118 HONDA SHUTTLE 2.2 IES. LET 97, 147.000 KM, MET ZELENA, KLIMA. ABS, 2X AIR BAG, 7SEDEŽEV, 1.LASTNIK, REG 4/02, OHRANJENA. 2.490.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O, TEL: 04-5319-118 A4 1.8 AVANT, LET 96 MODEL 97, MET TEMNO ZELEN, AVT KLIMA, ABS, 2X AIR BAG.EL OPREMA, RADIO, ZELO OHRANJEN, 2.390.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118 FORD ESCORT FLEŠ 1.4, 1.97/12, prodam, tt25-22-449 2250 MONDEO 1.8 CLX. 1.95, klima, servo volan, ABS, kovinska barva, 1.lastnik, dobro ohranjen. tt 031/506-799 2258 PASSAT karavan 1.6 GL, bogata oprema, servisiran, lepo ohranjen, 1.350.000 SIT. tt 041 /608-656 2283 Prodam R 4 GTL, 1.3/90, vlečna kljuka, solidno ohranjen, cena 98 000 SIT. tt 252- 20-28 2285 FORD TRANSIT letnik 93, povišan, podaljšan, bele barve, prodam, tt 041/648- 543 2286 Prodam FORD KA, 1.01, rdeče barve, neregistriran. tt 20-45-258, 041/781-008 2298 FIAT UNO 1.0 IE, I. 93, metalik, reg. 14.4.2002, 280.000 SIT. tt 031/387-290 - \ • « 2331 FIATTIPO 1.4, I. 89, reg. 15.2.03, metalik, dodatna oprema, 240.000 SIT. "B 533- 1086 2332 Prodam DAIHATSU CHARADE I. 90, reg. 10702, lepo ohranjen. tt 031/490-012 AUDI 80 1.6, I. 90, 122.000 km, cena po dogovoru. tt 031/614-445__2W Prodam RENAULT 11,1. 94, prva barva, 5 vrat, možna menjava. tt 031/490-012 2351^ FIAT UNO 60 iE, I. 93, kovinske barve, strešno okno, nove gume. tt 041/787-050 SEAT CORDOBA 1.4 GLX, I. 94, reg. 8/02, veliko opreme, izredno ohranjen, tt 041/928-886 _ 2356 R 4 GTL, 1.90, reg. do 11/02, rdeče barve, brez rje, lepo ohranjen. "B 041/78- 70-50 2357 ZAPOSLIM DAMA d.o.o., objavlja prosto delavno mesto VODJE IGRALNEGA SALONA MAX. Kandidat mora imeti V. ali VI. stopnjo elektro smeri, zaželjeno je znanje servisiranja igralnih naprav, natančnost, vestnost in odgovornost. Delo je za nedoločen čas. Pisne ponudbe z dokazili pošljite na naslov: DAMA,d.o.o., Nikole Tesle 1, Kranj s pripisom "zaposlitev" 524 Vas zanima dinamično delo na terenu, redna zaposlitev in nadpovprečni OD? Potem je pravi naslov za vas MKZ d.d. tt 041/390-256, Založba Mladinska knjiga d.d., Slovenska 29, Ljubljana 1204 GOSTINSKI TEHNIK, starost do 30 let dobi zaposlitev. B 2317-200,Begič,d.o.o., Delavska cesta 21, Kranj 1242 DIETRICHSTEINERHOF HOTEL & RESTAURANT 9583 FAAK AM SEE/BAČE na avstrijskem Koroškem Tel.: 0043 4254 2254 Hotel Dietrichsteinerhof s 25 hotelskimi posteljami zaposli ENO SLUŽKINJO in ENO SOBARICO Z , DELOVNIMI IZKUŠNJAMI. Zelo dobro plačilo. Delo celodnevno ali zaposlitev v sezoni ali celoletno. Vnaprej se veselimo sodelovanja! naročniški paket vegal 2 12.000su vsebuje: i telefon Telit GM822 ■ pogovore v vrednosti 12.000 sit naročniško razmerje za 12 mesecev naročniški paket vegal8 18.000W vsebuje: telefon Nokia 3310 I pogovore v vrednosti 18.000 sit naročniško razmerje za 18 mesecev naročniški paket vega24 24.000sn vsebuje: telefon Motorola T191 pogovore v vrednosti 24.000 sit naročniško razmerje za 24 mesecev Ponudba velja do 28. 2. 2002 oz do razprodaje zalog Pogovore v vrednosti 12.000, 18.000 in 24.000 SIT lahko porabite v višini 1.000 SIT na mesec v času trajanja pogodbe Mobilne telefone lahko uporabljate le s SIM kartico omrežja vega. Za dodatne informacije pokličite vega klicni center za pomoč uporabnikom 070 777 777 (24 ur na dan) aR pa obiščite nafto spletno stran www.vefla070.com. za zmagovalce IPJ^MjMebruarja 2002 MALI OGLASI, ZAHVALE / info@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 27. STRAN SHS1 AŽMAN d.o.o. Lesce razpisuje prosta delovna mesta: - delavec v avtopralnici - delavec v vulkanizerski delavnici - avtomehanik Prednost pri izbiri imajo kandidati z izkušnjami na takih ali podobnih delovnih mestih. Pisne prijave pošljite na naslov: Ažman, d.o.o., Lesce, Tržaška I; 4248 Lesce. Redno ali honorarno zaposlimo večje število ljudi, ki na Gorenjskem področju hočejo delati na področju delnic in vrednostnih papirjev. Prošnje pismeno: CONTACT, zastopanje in posredovanje, p.p. 216, 4001 j^anj__1258 Zaposlim ZIDARJA. Vajdec Damjan,s.p., ^Prvoborca 6, Jesenice, tt 041 /584-227 Ste uspešen AKVIZITER, pa vas ne cenijo dovolj? Mi vas bomo! tt 041/513-664, 041/617-132, Jancomm, d.o.o., Retnje 54, ^j_Že _,539 S pravimi artikli lahko terenski ZASTOPNIKI odlično zaslužijo! Jancomm,d.o.o., Ret-"je 54, Križe_1540 Zaposlimo VOZNIKA AVTOBUSA za opravljanje turističnih prevozov. Pogoj 4. stopnaja 'zobrazbe, izkušnje v mednarodnem prometu, urejenost. Zaželjeno znanje tujega jezika. Prevozi in turizem Pečelin Pavel s.p., Bedrih 4_2, Žiri ,855 . KUHARJA ali PICOPEKA za delo ob vikendih in šoferja za razvoz hrane, zaposlimo, tt 040/230-555, Titanik.D, Mi-jakovič Danica s.p., Britof 120, Kranj 1955 Za prodajo dodatnega šolskega programa nudimo redno ali honorarno zaposlitev. OD 250.000 SIT mesečno, tt 5151-060 ali 041/637-492, MKZ, Slovenska 29, Ljubljana 2054 Delo v strežbi dobi dekle z veseljem do gostinstva. Inf. tt 041/622-526, JUR d.o.o., Dacarjeva ul.12, Lesce 2060 Zaposlim AVTOMEHANIKA za servis vozil škoda. Pogoj: odslužen vojaški rok ter 2 leti delovnih izkušenj, tt 53-02-540, 53-17-400, Jereb Uroš s.p., Begunjska C.6A, Lesce 2067 Zaposlimo CARINSKEGA DEKLARANTA v poslovalnici Jesenice. Pogoji: V. stopnja izobrazbe in dveletne delovne izkušnje na delovnem mestu carinskega deklaranta. Pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na KOLI ŠPED d.o.o., Savska cesta 22, Kranj do 25.02.2002 2143 Zaposlimo VOZNIKA kamiona v mednarodni špediciji. Pogoj opravljen vozniški izpit C in E kategorije, šolska izobrazba IV. stopnje, dve leti delovnih izkušenj v mednarodnem prevozu blaga. Rok za vložitev prošenj je 25.02.2002 na naslov KOLI ŠPED d.o.o. Mednarodna špedicija, Savska cesta 22, Kranj. 2144 GOSTINSKI LOKAL v Kranju takoj zaposli prikupno dekle v strežbi. MBM d.o.o., Prešernova 16, Kranj tt 041/787-059 2163 AVTOKLEPARJA in fanta za priučitev zaposlim. Ribnikar Matevž s.p., Jezerska, c. 86 b, Kranj tt 280-85-00 2170 Potrebujemo dekle za delo v strežbi, starost od 22-35 let. tt 031/311-846 Lotrič Janez s.p., Okornova 14, Kranj 2203 Servis tehtnic, Peter Perko s.p., Zalog 2, Golnik, zaposli ELEKTROTEHNIKA ELEKTRONIKA, tt 256-56-56 2269 Mlajšo UPOKOJENKO ali ŠTUDENTKO honorarno zaposlim za delo v kiosku na Bledu, tt 040/519-193, Mandeljc Marjanca s.p., javorniški rovt 8, Jesenice 2270 Takoj zaposlim dva AVTOUCARJA. tt 574-18-01, AVTO DAS d.o.o., Pot na Lisice 9, Bled Takoj zaposlimo TRGOVSKEGA POSLOVODJO. Inf. na tt 204-96-30, JR KRANJ d.o.o., Golniška 13, Kranj 2296 Iščem dekle za delo v šanku, v okolici kran-ja. tt 031/325-442, Dare Pavlin s.p., Sp.Bitnje 2, Žabnica 2305 Takoj zaposlimo POSLOVNO TAJNICO-komercialistko za nedoločen čas. Zahtevana izobrazba V. ali VI. st. ustrezne smeri, natančnost, vestnost in poznavanje dela z računalnikom. Zaželjene izkušnje. Pisne prošnje na naslov: Klimatske instalacije Belehar, Hrastje 74, Kranj, tt 235-20-40 Zaposlim mizarja ali delavca za priučitev v mizarski stroki, tt 2331-613, Krevs Anton.s.p., Grmičeva ul. 10, Kranj 2349 Zaposlimo KUHARJA s prakso v Gostilni Zala, Britof 79, tt 040/543-210 2353 ZAPOSLITEV IŠČE Iščem delo - lahko tudi varstvo na mojem domu (Poljane-okolica). tt 518-52-24 1705 Iščemo delo - igranje na ohcetih in zabavah, tt 25-21-498, 031/595-163 1359 Iščeva delo: igrava na ohceti, obletnicah ali v lokalih, tt 533-1015 2336 ŽIVALI V redno delovno razmerje sprejmemo medicinsko sestro za delo v trgovini z ortopedskimi pripomočki. Pisne prošnje lahko pošljete na naslov: Sanolabor-Hladnik, d.o.o., Stara cesta 17, 4220 Škofja Loka. 1. marca bodo naprodaj MLADE KOKOSI NESNICE (20 tedenske) rjave jarkice. Zbiramo naročila. Žabnica 39, 2311-767 1645 PRAŠIČE od 25-200 kg prodam in pripeljem na dom. tt 041 /724-144 2017 Prodam TELIČKO staro 3 mesece ali 8 mesecev, tt Frelih, Studeno , tt 514-65-58 Prodam KONJA, starega 7 let, vajenega kmečkih del. tt 041 /51-66-88 2245 Prodam jalovo KRAVO simentalko. Vopovl-je 13, 4207 Cerklje 2254 Prodam BIKCAsimentalca, starega 10 dni. tt 031 /828-955_2257 Prodam KRAVO sim. ali po izbiri, tt 514- 61-17 2279 Prodam čb BIKCA starega en teden. Pod-brezje 107 tt 533-15-55 2288 ZAHVALA Po hudi bolezni je tiho odšla od nas draga žena, sestra in teta ANA KOKALJ roj. Jelene Ob slovesu se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč, za izražena sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter prispevke v posebne namene. Posebej se zahvaljujemo Onkološkemu inštitutu in dr. Majdičevi ter dr. Koširju za skrb v času njene bolezni, duhovnikom g. Dularju, g. Čižmanu in g. Miheliču za duhovno tolažbo in lep pogrebni obred, govorniku in pevcem MPZU za Selško dolino in cerkvenega zbora za besede slovesa in občuteno petje. Hvala tudi pogrebcem in pogrebni službi Navček in hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. VSI NJENI Železniki, Bukovščica, Nemile, Reteče, Ševjje, Kokrica, Zuerich, februar 2002 ZAHVALA V 46. letu je po hudi bolezni odšel naš dragi mož, oče, sin, brat, zet in stric FRANCI BALIGAČ ml. i/, Šenčurja Vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem se iskreno zahvaljujemo za izrečena in pisna sožalja, darovano cvetje in sveče. Posebno zahvalo izrekamo dr. Perčičevi za zdravljenje, dijakom 3.b razreda Gimnazije Kranj, razredničarki Mileni Globočnik ter ostalim profesorjem. Zahvala gre tudi župniku g. Cirilu lsteniču in podjetju Navček za lepo opravljen obred ter pevcem za čustveno zapete pesmi. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Šenčur, 11. februarja 2002 's'i- ki jih imamo radi, °Stanejo vedno z nami v '»'"h srcih. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, babice in prababice k ANE GROHAR roj. Oblak Nc iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki sle nam v težkih trenutkih slali ob Strani, i/ra/iii so/alje, darovali cvetje in sveče ter jo pospremili na I njeni zadnji poti. Vl'la tudi pevcem, pogrebnemu podjetju Navček, gospodu /upniku, dr. Resmanu in osebju Splošne bolniSnice Jesenice za trud in prijaznost. VSI NJENI Prodam TELICO simentalko, 320 kg, vezano ŠUPO 5x 7 m. tt 518-53-60 2291 Prodam 14 dni starega BIKCA križanca LS+ČB. tt 52-01-375_2293 Prodam KOZLA in BREJO KOZO. tt 041/782-836 2295 Prodam TELIČKO simentalko staro 10 dni. tt 23-11-766_2299 Prodam JARKICE tik pred nesnostjo. tt 250-52-41 2312 BIKCA simentalca, star 12 dni, prodam, tt 587-61-78, Rateče 2313 Prodam KOBILO hanovran, staro 4 leta in ŽREBIČKA starega 8 mesecev, tt 041 /270-496 2314 Prodam TELICO simentalko v 9 mesecu brejo od dobre mlekarice. tt 2522-115 Prodam RACE mlakarice. tt 533-88-25 Prodam TELICO simentalko, brejo 8 mesecev in pol. Matijovc-Jeglič, Podbrezje 192, 533-11-44 2342 Prodam 2 TELIČKI simentalki, stari 10 dni in TRAKTOR Same Delfino 35, pogodn na vas 4 kolesa, tt 2561-802 2352 ŽIVALI KUPIM Odkupujemo mlado pitano GOVEDO in krave - telice. tt 041 /650-975 2162 Iščemo poštenega, delovnega, prilagodljivega, komunikativnega in ročno spretnega sodelavca. Izobrazba: strojne smeri - po možnosti strojni tehnik. Vaše prošnje pričakujemo na naslov: RADIKOVIČ - KLJUČI, d.o.o., Kebetova ul. 8, 4000 Kranj, najkasneje do 25. februarja 2002. I3GLAS ZAHVALA V 64. letu starosti naju je po hudi bolezni zapustil dragi mož in oče JANEZ PUŠ AVEC iz Dvorij Iskreno se zahvaljujeva vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, denarno pomoč, sveče in svete maše. Zahvala Aerodromu Ljubljana, kaplanu g. Rihtaršiču za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem iz Predoselj, pogrebniku Jeriču iz Dvorij, Društvu upokojencev Cerklje. Zahvaljujeva se tudi dr. Bele-harju. Lepo se zahvaljujeva za veliko pomoč tudi družinama Jamnik in Košir. Hvala vsem imenovanim in neimenovanim, ki ste ga imeli radi in ga v tako velikem številu pospremili v njegov tihi dom. Žalujoča žena Milena in sin Mirko OSMRTNICA V 92. letu je svojo življenjsko pot sklenil dragi očka Hi %■ ALEŠ DEMŠAR V,a r*. mmk . 1 «s§r kovaški mojster mam / % w-f s S. ■V, m Od njega se bomo poslovili jutri, v sredo, 20. februarja 2002, ob 16. uri v Lipici pri Škofji Loki. Pogrebna maša bo ob 15. uri v farni cerkvi pri Sv. Duhu. Krsta s pokojnikom bo v Lipici od torka od 13. ure dalje. Namesto cvetja lahko darujete v dobrodelne namene. Globoko žalujoči vsi njegovi: hčerki Majda in Nada z družinama, snaha Ivanka, vnuki in pravnuki Virmaše, Reteče, Helsinki OSMRTNICA Ni smrt tisto, kar nas loči in življenje ni, kar druži nas, so vezi močnejše, brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (Mila Kačič) Z bolečino v srcu sporočamo, da je prenehalo biti plemenito srce in da je tiho odšel od nas ljubljeni mož, ati, dedi in brat RAJKO BENEDIK Na zadnjo pot ga bomo pospremili jutri, v sredo, 20. februarja 2002, ob 16. uri na pokopališču v Bitnjah. Žara dragega pokojnika bo na tamkajšnjem pokopališču 19. februarja od 12. ure naprej. Pogrešali ga bomo: žena Pavla, sin Bojan in hčerka Sabina z družinama, brat Avguštin z družino ter drugo sorodstvo ZAHVALA Ob nenadni smrti našega ljubljenega moža, očeta, starega očeta, brata, strica, tasta in svaka ALOJZIJA STERNIŠA p.d. Fekov ata s Kokrice se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob strani in z nami delili bolečino. Zahvala tudi sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče ter za spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se pevcem, pogrebnemu podjetju Navček, gospodu župniku Kovačiču, GD Kokrica za trud in prizadevanje. Vsi tvoji: žena Ani, sinovi Janez, Marijan, Bojan ter hči Milena z družinami, vnuki: Tomaž, Gregor, Meta, Špela, Domen, Robi in Eva ••••••• ZADNJE NOVICE / info@g-glas.si VREMENSKA NAPOVED ZA GORENJSKO AGENCIJA RS ZA OKOLJE, Urad za meteorologijo l>JA eM< S" se STRAST*©" £i se TOREK SREDA ČETRTEK ^^^^^ .__ od -2 °C od -2 °C od -3 °C do 5 °C do 4 °C do 0 °C V glavnem bo delno jasno, le v sredo čez dan se bo zmerno pooblačilo. V sredo bo pihal jugozahodnik, v četrtek pa bo začel pihati okrepljen severni veter. Ohladilo se bo. Nordijci na Pokljuki, alpinci na Kobli Medtem ko svetu vlada olimpijski duh, so se posebne vrste olimpijskih iger odvijale tudi na Gorenjskem. Šlo je za 9. zimske igre Specialne olimpiade Slovenije, namenjene tekmovalcem z motnjami v duševnem razvoju. Štefka Kučan lovalci. Pokljuka, Kobla - Za ta dan smo leto dni držali pesti, je ob otvoritveni slovesnosti dejal Stane Konc, ravnatelj Osnovne šole Helene Puhar, organizatorja letošnjih iger. Vsakič jih namreč priredi druga ustanova, ki skrbi za otroke, mladostnike ali odrasle ljudi z motnjami v duševnem razvoju. Prve igre so priredili v zavodu Črna na Koroškem, kjer bodo tudi jubilejne desete igre. Da so za devete kar leto dni stiskali pesti, pa je bila kriva s snegom pre-skopa zima, zaradi česar so morali igre kar dvakrat doslej preložiti na kasneje. Minuli teden, preden je zima spet natrosila novo snežno Mladi so se razkropili po šolah Ob petkovem in sobotnem informativnem dnevu so srednje šole, pa tudi višje in visoke ter fakultete, sprejele šolarje in dijake zadnjih letnikov, ki se morajo do 6. marca odločiti .o tem, kje se bodo šolali naprej. Radovljica - Slovenski šolarji, ki končujejo zadnji razred osemletke, letos jih je več kot 24 tisoč, so se v petek in soboto razkropili po slovenskih srednjih šolah, da pred odločitvijo za šolanje dobijo še zadnje potrebne informacije. Ista dneva so informativne dneve pripravili tudi na višjih in visokih šolah ter fakultetah. Gneča je bila zato največja v Ljubljani, kjer je največ srednjih šol in večina fakultet, pa tudi gorenjska srednješolska središča so se kar "pomladila". Mi smo obiskali Srednjo ekonomsko in turistično šolo v Radovljici, kjer so množico obiskovalcev sprejeli kar v telovadnici. Jože Pogačar, ravnatelj Srednje ekonomske in turistične šole v Radovljici: "Sodeč po zasedenosti sedežev v telovadnici, kjer smo pripravili informativni dan, nas je dopoldne obiskalo okoli dvesto mladih s svojimi starši. V novem šolskem letu bomo vpisali po tri oddelke ekonomske gimnazije in ekonomskega tehnika. Še pred dvema letoma smo imeli neprestano omejitev vpisa, ker smo vpisovali po dva oddelka. Prej smo v okviru naše šole izobraževali tudi turistične tehnike, sedaj seje ta program preselil na gostin- sko šolo, mi pa smo turistično usmeritev ohranili še v imenu, dokler so na šoli še turistični oddelki. Dva imamo namreč še, prihodnje leto bodo zadnji dijaki te usmeritve končali šolanje. Omejit ve lani ni bilo več, v šoli pa gnečo rešujemo z "enoinpoli/.menskim" poukom. To pomeni, da ima vsak dan en letnik dijakov popoldansko izmeno. Ob ponedeljkih jo imajo denimo četrti. Šola ima sedaj 770 dijakov v 26 oddelkih, na šoli pa nas je 60 /aposlenih." Benjamin Ter-zič iz Lesc: "Obiskal sem informativni dan na ekonomski šoli, popoldne pa grem še na turistično. Z informacijami, ki so nam jih dali. sem /adovoljen, sedaj moram o njih še malo premisliti. Ocene imam v osnovni šoli v redu, računam pa na to, da ne bo omejitve in ne bom potreboval še dodatnih točk." Simona Pogačar / Blejske Dobrave: "Verjetno se bom vpisala na ekonomsko gimnazijo v Radovljici, kjer sem bila dopoldne na informativnem dnevu, popoldne pa si grem ogledat še splošno gimnazijo Jesenice. Izbiram namreč med tema dvema šolama. Vem, daje pri vpisu veliko odvisno od uspeha: moj je prav dober. Informativni dan postreže kar z dobrimi in forume i-iami, tako da bo odločitev lažja." Janka Repe Nikolič iz Gorij: "Hčerka se sicer sama odloča o šoli, kamor se bo vpisala po osemletki, vendar pa tudi mene /ani-ma, kam bo šla in kakšni so pogoji šolanja, /ato sem tudi prišla / njo na informativni dan, kjer sva izvedeli še več o šolanju, kot je bilo znano doslej. Hči je nekaj časa kolebala, ali naj gre na splošno gimnazijo na Jesenicah ali na ekonomsko v Radovljici, mislim pa, da se je sedaj /e odločila. V vsakem primeru se bo morala v šolo voziti." • Danica Zavrl Žlebir, foto: lina Doki NOVOROJENČKI Gorenjci smo v minulem tednu dni dobili 34 novih prebivalcev. V Kranju se je rodilo 27, na Jesenicah pa 7 novorojenčkov. V Kranju je izmed 27 dojenčkov na svet prijokalo 9 dečkov in 18 deklic. Najtežja je bila tokrat deklica, ki se ji je kazalec na tehtnici ustavil pri 4.350 gramih. Najlažja deklica je tehtala 2.830 gramov. Na Jesenicah je svoje gasilke prvič preizkusilo 7 Gorenjčkov, in sicer 5 deklic in 2 dečka. Na prvem tehtanju je bila najlažja deklica, ki je tehtala 3.000 gramov Najtežji deklici pa je kazalec na tehtnici pokazal 3.970 gramov. Pogumno v smučino! odejo, pa jim je vendar uspelo. Na Rudnem polju na Pokljuki so pri- pravili slovesnost z dviganjem olimpijske zastave in prižgali olimpijski ogenj, tako kot so to naredili v Salt Lake Cityju, kjer še vedno potekajo prave olimpijske igre.- Tekmovalce (114 jih je bilo iz 25 slovenskih ustanov) je prisrčno pozdravila tudi Štefka Kučan, ki jim je zaželela polno zmagoslavnega veselja ob uspehih, podžupan mestne občine Kranj Štefan Kadoič pa veliko srčnosti in borbenosti. Na prizorišče so prinesli zastavo Specialne olimpiade David Pla-ninšek, Robi Kenda, Janez Atel-šek, Mici Cesar, Maja Popovič in Nataša Kimovec. Eva Pirnat je izrekla olimpijsko prisego, ki pravi: Dovolite mi zmagati. Ce pa ne morem zmagati, naj bom pogumen v svojem poskusu. Zatem je Žiga Plantan prižgal olimpij- ski ogenj, Štefka Kučan pa je razglasila 9. igre Specialne olimpai-de Slovenije za odprte. Tekmovalci v nordijskih disciplinah (nordijsko drsenje in smučarski teki na 100, 1000 in 3000 metrov) so ubrali smučine na Pokljuki, tekmovalci na alpskih smučeh (alpsko drsenje, začetni, lažji in težji veleslalom) pa so se odpeljali na Koblo. Zmagovalcev v igrah je veliko, nekateri dobijo olimpijska odličja, vsi sodelujoči pa trakove, tako da imajo na koncu vsi prijetno zadoščenje zmagovalcev. Najboljši pa imajo možnost sodelovanja n* svetovnih igrah Specialne olimpi: ade (lani sta se zimskih na Aljaski udeležila Vesna Potočnik 'n Slavko Ovsenik). • Danica Zavrl Žlebih foto: Gorazd Kavčič ercator Otrokom prijazna trgovina Najmlajše cene Mcrcator želi biti otrokom prijazna trgovina. Otroke in starše vedno presenečamo z drobnimi pozornostmi, zaradi katerih so nakupi pri nas tako prijetni. V Mcrcatorju smo tako za vaše najmlajše pripravili naše najmlajše. Cene, kajpada! Dvojno pakiranje otroških plenic Pampcrs vseh velikosti vam ponujamo za samo 3.149 SIT, dvojno pakiranje otroških plenic Linostar vseli velikosti pa za samo 2.249 SIT. Ker smo otrokom prijazna trgovina. LOTO 16, 18, 26, 29, 31, 37, 38 in dodatna 32 Izžrebana LOTKO številka: 626787 V 8. krogu je predvideni sklad za SEDMICO: 77 milijonov SIT za dobitek LOTKO: 17 milijonov SIT