Priloga „Slovens* emu Narodu" št 222, dne 23. septemora 1903._ stej* vtak dan vrt čer ivrccmil nsdt lje bi pramdkt tsr veJfa po pt)itl prcjsjnan m mm ^npol leta 12 K, sa četrt leta C K ee mm meeee f K Kder kodi um poni, plača mm eee #9 Ittc tO K fr Ne naročbe trata brfotofena TpaHifetre aaiutulue se no osira. — Za 09p!si naj se fcnroi* trankevatL — Rekopial se se vračalo. — ■rtJalitn Mrtra it M. desete aa vse leto 25 K, ee pol ltla 13 K, aa četrt leta 6 K 50 h, aa en mesec 2 K 30 h. Za &|«fellano t poliijanjem na dom za vse leto leto 22 K, sa pol letali K, ee fetrt leta 5 K 50 h, aa en mesec 1 K 90 h. — Za ■eemetfe celo leto 28 K. Za vee druge dežele in Amerike m plačale od poterostopne pedt-vrste po 14 h, če se osnenila tiska enkrat, po 12 k, če se tiska dvakrat in po 10 h, če se tiska trikrat ali večkrat |e v Knaflovik afieak it 1 Upravniitvu naj ee blagovolijo pošiljati naročnine, rekiaaiaciie, osnanila, t j. administrativne stvari. VpravedsVhra telefon ŠL 83. itertlke) p» lt k. Bečen spomin narodnim mučenibom! Domovina naša, »vdova tožna, ipusčena, ki bol pozna, a nič do-;«, plače, ihti in vzdihuje. Navajena je na gonje, navajena Je na bol, in često se je že topila v lisah, ko je videla mre ti sinove svoje za staro pravdo, za pravice, ki jih ncer uživa vsak svoboden zemljan. Toda v takšni bolesti še ni treptalo srce slovensko, kakor včeraj, [o smo nesli k večnemu počitku dve ledolžni žrtvi, ki nista zakrivili dru-rega, kakor da sta čutila z narodom, katerega sta vznikla, in da sta stala zvesta ljubeči svoji materi, ki jih je dojila in vzgojila v duhu narodnem, slovenskem. Ivan Adamič in Rudolf Lunder ?ta padla kot žrtev sistema, ki tišči ias Slovence že stoletja ob tla, da loremo jedva dihati. Darovala sta mlado življenje koje za načelo: »Prost mora biti, jrost moj rod, na zemlji svoji svoj rospod.« In ali je to načelo tako zločinsko, tako nedopustno, da se Slovenec, svoboden državljan svobodne Iržave ne sme boriti zanj, ne da bi mu bilo bati, -Ja se mu vpihne luč ;ivljenja zunaj na cesti, na ulicit! Ničesar Slovenci ne zahtevalo, kar bi nam Ee bilo zajamčeno že državnih temeljnih zakonih! Nobenih predpravic, nobenih vrivilegijev ne terjamr., vse naše za-iteve se gibljejo v zakonitih mejah, la se nam da popolna ravnopravnost, [ista ravnopravnost, ki jo že zdavna iživajo z malimi izjemami vsi drugi tarodi, ki jih je usoda privedla v »kvir tiste države, ki se ji pravi Avstrija! Ko je pretekli teden nemčurska -hal tolovajsko v Ptuju napadla lirne Slovence in jih pred očmi varstvenih organov pobijala na tla, tajat je vzkipela sicer .lagnječe po-ilevna duša in slovensko prebival-itvo bele naše Ljubljane, v kateri se )retaka srčna kri vse Slovenije, je >glo v prvem trenotku svojega ne->pisnega ogorčenja in razburjenja orožju samobrambe. Vzkipel je v njem čut maščevalja in razbilo je nekaj šip nemškim >mešeanom, ne da bi se dotaknilo kakršnekoli osebe. Krivda, greh je bil to, to priznajmo odkrito. Toda ta greh ni bil nikdar tako relik, da bi bilo v maščevanje, v popačilo tega greha poslati na ljudstvo telo armado! Tudi drugod širom naše Avstrije so se že prigodili enaki izgredi, kakršni so se doigrali pretekh teden Ljubljani, a nihče ni prišel na to, »a bi se ta krivda morala poplačati s >uhteeo človeško krvjo. A v Ljubljani je to moralo biti. Tu je morala teči nedolžna kri, se je zadostilo nemški maščeval-5ti! Ivan Adamič in Rudolf Lunder *■ Padla kot žrtev, ki smo jo morali lovenei plačati nemški osveteželj-lostl Za dve mladi bitji, ki sta se je-začeli veseliti življenja, je to ve-itragična usoda. Toda ta usoda je častna, ker sta Pjstala s tem prava narodna muče-ki sta padla na žrtveniku na-ideje slovenske. Zato bo vsikdar češčen, blagovoljen in svet njiju spomin v slo-renskem narodu, ki jima je že vče-TI izkazal, ko jih je spremljal k več-*h počitku, tako čast kakršne do-še ni bil deležen noben Slovenec. Prihiteli so bratje iz zelene Šta-lz tužnega Korotana, iz solnčne ^ke in Trsta, izpod skalnatih vrhov ^jskih gora, iz vinorodne Dolenjske fršne Notranjske, da počaste spo- min mladeničov, ki sta izkrvavela kot prvi slovenski narod|ni žrtvi. Tu ob njiju grobu se je zgodil čudež, da so se sestali kot ena plakajoča rodbina vsi Slovenci. Tu so vsaj za hip utihnile strasti, ki jih rodi ljuta politična borba med rodnimi brati. Morda je blizu čas, ko se iz kali, ki so pognale iz krvi ob grobu nedolžnih žrtev, razvije mogočno drevo, v čigar senci se bodo vsaj na enem to je narodnem polju zbirali vsi Slovenci brez razlike političnega prepričanja ! In če se to uresniči, bo blagoslovljen spomin nesrečnih žrtev od roda do roda in slava njihova ne izgine v Slovencih, dokler ne izgine rod slovenski z zemeljskega površja. Zato večen spomin, neminljiva slava narodnim mučenikom, nedolžnim žrtvam, katerih kri je v nedeljo pojila ljubljanska slovenska tla! Udeležba pri pogrebu. K pogrebu nesrečnih žrtev so prihiteli Slovenci in Slovenke iz vseh slovenskih pokrajin: iz Kranjske, Štajerske, Koroške, Primorske in Istre. Iz Kamnika je prišel poseben vlak. Prihiteli so k pogrebu Slovenci vseh stanov in vseh slovenskih strank. Vsa Slovenija se ga je udeležila, vsa Slovenija je žalovala za svojima sinovoma. Po deželi in po vseh kranjskih mestih so zvonili zvonovi od 4. do 5. popoldne, na mnogih krajih so pa bile razobešene črne zastave, ali pa slovenske s črnim florom. Tako splošnega žalovanja še ni bilo nikdar na Slovenskem, ni se še pretočilo za nobenim Slovencem toliko solza kot za žrtvama pretekle nedelje. V Ljubljano je prišlo včeraj 1 od zunaj nad 5000 oseb. V mestu samem je počivalo popoldne vsako delo. Zaprte so bile vse trgovine, vse gostilne, sploh vsi javni prostori. Vse \ mesto je bilo v črnih zastavah, tudi hišne stranke so izobesile iz svojih stanovanj majhne črne zastavice. Po Vodmatu so bile razobešene slovenske zastave, ovite s črnim florom. Sprevod. Sprevod je bil določen, da se l rične pomikati od pokopališča pri Sv. Krištofu ob 4. popoldne. 2e ob o veh so s* valile nepregledne mno i»ee občinstva tja. Mnogo jih je bii-> izmed njih, ki še niso videli ustreljenih žrtev m šli so jima izkazat zad njo čast, r-nšuna slovenskima narodnima mučenikoma. Dogajali so se tuka- pri zeri, polni pretresi j i vost:. Ljudje, ki niso nikoli videli po nedol žnem usmrćenih žrtev, so se na glas jokali, m »oki in ženske, stari in mladi. Menda pač nisi videl človeka, ki je videl mrtveca, da bi n-3 imel solznih oči. Ko je bila ura tri, je bila Imnajska ceste od kavi:ne »Evrope« do Sv. Krištofa polna ljudi, ob polu 4. je bila Dunajska cesta od poste do Sv. Kri:tofa zapr+fi, takoreko*! za vsak promet. Ob 4. je bila že Prešernova ulica in Št. Peterska cesta vsa polna ohč'.nstva. Da ni skrbelo za red tako ob-prno število izurjenih rediteljev, bi se bila gotovo zgodila kaka večja in manjša nesreča. Tako p& se je občina vo lepo razvrstilo, da se ni pripetilo niti najmanjše nesoglasje Ko so prenesli mrtveca v kras nih rakvah v kapelico pri Sv. Kri Stotu, blagoslovil ju je tu stolni prost S a j o v i c- v asistenci stolnega vikarja Potokarja, kateheta dr. Jersetn, šentpeterskega župniku P a v 1 i it *er šentpeter*kih kaplanov Petriča in Z o r k a. Po tem cerkvenem opravilu so ljubljanski pevci, stoječi v »Zvezi slovenskih pevskih društev«, zapeli pred kapelico »Človek, glej dognanje svoje«, katera pesem je orosila vsem okoli Ftoječim oči. V ten. se je že pomikal sprevod o-. Sv. Krištofi po Dunajski cesti Bil je to veličasten sprevod, ki ga šo iti videla I,; u bi Jana in n3 vemo, kdaj ga še bo. Bil j? to sprevod, ki ostane vsem, ki smo ga videli, v neizbris tu m spomini«. Bil je to sprevod, ki si a ga zaslužila po nedolžnem usmrćena Luadcr in Adamič. Sprovod sta otvorila dva ognj gasca, ki ola nesla lepa čopka svežih cvetlic. Za nj:ma je šel dr. Kokalj lot preds« dn;k »Sovenskega dru 5* v a«. Nat.» so stopali ljubljanski ognjegasri, ?a njimi pa ognjegasci iz Šiške, Gamelj, Jezice in Tomačeve-ya. istotako z vencem. Sledili so gimnazijci prve državne gimnazije. Nosili so štiri vence. Za njimi je stopal Profesorski zbor. Korakali so za tem gimnazijci II. državne gimnazije 7 ciesetimi veziel. Profesorski zbor IT. državne gimnazije je šel istotako v. v- ncem. Nulo s-o šli učiteljiščniki z vencem, nato pa gojenke mestnega dekliškega •?< eja zopet z vencem ter gojenke »n tema ta »Mladika« z venerin. Pogled na to mladino, up našega naroda in naš ponos, ki se mu je pc znala skozmskoz žalost na obrazu aa je bil iz n.iene srde iztrgan drag tovariš ter veled tega, iver so ime.i Vfci črne trakove na rokavih in črn^ kravate, 0: klice tudi črne ali vsaj črno obn hijene klobuke, je izvabil mnogobrojno selza med tisoči gledalcev. Pnk<.iakalo je društvo hrvaških tnvskih pvmov-nikov ljubljanskih « hrvaško i-as+avo. Bili so vsi do zadrtega. Sadilo je katoliško narodno dijaštvo /, \encem, za temi ljubljan ska čevljarskn zadruga, nato pa na-rodno-radiLrln«; dijaštvo z vencem Vito so žli FOe:;ilno-demoKratični de lavci, in sicer ljubljanski mizarji, usužbenc južne železnice in uslužbenci skadišča južne železnice. Bilo jih je ok'.n TOO. Imeli so pet vencev Tledili so prhatelji in prijateljice umorjen i h z vencem. Nato je šla ši šenska čiialfijtei z zastavo. Zastopana je oiifi korporativno do zadnje osebe, moške iTi ženske. Za njo je 51*"« ljubljansko /.Idarsko in tesarsko društvo z vcuoem in zastavo ter v kroju. Prišla je aruštvena godba ljubljanska, ki je igrala žalostinke. pr^ sunjajo-V srce. Za godbo so korakaU Sckoli, na cehi z dr. Oražncm kot sta-losto m Koi^eljem kot tajnikom »Slovenske sokolske zveze--. Za tema d ema j nesel zastavonoša ljubijau skega Sokola bir»t Miha Verovšek z:; s'avo ljubljanskega Sokola kot zve--no zastavo, za njim so pa šli starost \sch na^zoc-L sokolskih društev. Tem je slccTlo devet soKolskih z;» stav, in sicer Sokola v Šiški, Novem mestu, K-i'Ttju, Celju, Postojne, Kamnika, ^a^orja, Ribnici, Idriji. Za dr. Ai.»,n lom kot zvsznim načel nikom je šlo Lato slovensko soko1-st\o iz Ljuol*:r.ne (vseh treh "okol-f Kih društev^. Šiške, Škofje Loke, ivianja, J iia cti. Radovljice, Tdrije, Vihnike Logrtea, Postojne, Ilirsko bistrice. Don.žal, Kamnika, Celja, /jagorja Ribnice in Novega mesta. Bilo je vsega skupaj okoli š e s t s t o-Sokolcv, ki so korakali v četah. Sledila je zvza telovadnih odsekov ped vodstvom staroste U\ Pogačni Ka in tunika Podlesniki. Teh telovadcev je bilo ilizu 100. Korakali «mj v čveterostopi! na čelu z zastavo k»-"čansko - socia!i»o zveze in veiicem Impozantcn je bil pogled ra to arma do! Rdeče srajce so elek tri žira", e občinstvo ! Nato je T!a šentvidska čitalnica z zastavo ter sirokovni društvi pa pirnih delavcev iz Vevč in Preske, itotako z zas4a"ama. Za i jima je korakalo pevsko društvo »Lira« iz Kamnika z zns.avo, pot^m čitalnica v Skofji Loki •? zastavo, čitalnica \ Kranju z ?.v9lcvo in čitalnica v Kamnika z zastavo. Sled J > je olepševalno dra^irti v Rožni dolini. Nato je korakalo politično društvo za vodmatski okraj z vencem in gospodarsko društvo za dvorski okraj z vencem. Sledili so vsi igralci in igralke slovenskega gledališča — pokojni Lunder je bil tudi zborov pevec v gledališču. Nato so prišla na vrsto pevska društva, in sicer glasbeno društvo »Ljubljana« z zastavo in vencem, pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« z zastavo in vencem, »Glasbena Matica«, pevsko društvo »Lipa«, pevsko društvo »Slovan«, pevsko društvo »Slavec« z vencem in srebrno liro ter zastavo. Pevci so se udeležili vsi do zadnjega. Za njimi so korakali zastopniki družbe sv. Cirila in Metoda, Sledilo je društvo tiskarjev z vencem in klub tiskarskih strojnikov z vencem, nato tiskarske vlagatelj i-ce z vencem, potem žensko osobje »Narodne tiskarne« z vencem, »Narodna tiskarna« z vencem ter črko-stavci »Narodne tiskarne« z vencem. Globoka žalost se je brala vsem tem na obrazu, solze so kapale v cestni prah v znak tuge in boli, ki je napolnjevala srce. Nato je sledila duhovščina, ki smo jo omenili zgoraj. Za tem se je nosil dragocen venec instne občine ljubljanske. Nato so peljali krsto Ivana Adamiča, za katero so korakali sorodniki in sošolci njegovi z vencem. Takoj za njim se je peljala krsta Rudolfa Lundra, za katero so šli sorodniki tega nesrečnika. Ob straneh vozov so šli Sokoli in akademiki. Prizori, ki so se vršili med gledalci ob pogledu na mrtvaška vozova in jokajoče sorodnike, so bili pretresljivi do skrajnosti. Vse je udarilo v jok in plnkalo, tako britko pla-kalo, kot za svojim ljubljenim sinom, za svojimi ljubljenimi starši.Vsi smo jokali za sinovoma svojega naroda. Za krstama oziroma za sorodniki umorjencev je šel občinski svet ljubljanski korporativno z županom Hribarjem na čelu. Sledili so vsi mestni uradniki ter deželni uradniki z deželnim glavarjem dvornim svetnikom Šukljejem. Za njimi so šli odvetniki, zdravnik?, trgovci, sploh vse, kar je v Ljubljani in na Slovenskem slovenskega. Bil je med temi udeleženci državni poslanec Gostinčar ter deželni poslanci Jaklič, Pire in dr. Vilfan. Vsi stanovi so bili zastopani, vse je prišlo izkazat zadnjo čast nedolžnima žrtvama. Za moškimi je šlo ženstvo. Predvsem so šle članice »Splošnega slovenskega ženskega društva« na čelu z gospo dr. Tavčarjevo. Pred društvom se je nosil drag venec. Dame so bile vse črne od vrha do tal, vse v žalovalni obleki. Bilo jih je tu do tisoč. Za njimi so prišli zopet moški iz najrazličnejših stanov. Priključilo se jim je vse, kar je gledalo sprevod, ki je naraščal na ogromno število ude-ležnikov. Kogar si pogledal, je imel od joka solzne in rdeče oči. Veličasten je bil ta sprevod. Pomikal se je po Dunajski cesti do pošte, od tod po Prešernovi ulici, čez Marijin trg, po dolgi Šentpeterski cesti do šentpeterske cerkve in potem po Martinovi cesti čez železniški prelaz na pokopališče pri Sv. Križu. Pot je dolga nad pet kilometrov, a prvi udeležniki sprevoda so se bližali že svojemu cilju, ko so zadnji odhajali od Sv. Krištofa. Ko je bil ves sprevod v premikanju, bilo je v njem okoli dvajset tisoč oseb. Ako pa štejemo vse gledalce in udeležnike sprevoda, računamo lahko na najmanj trideset tisoč ljudstva. Vredna sta bila narodna mučenika Lunder in Adamič tolike časti. Prelila sta kri za svoj slovenski narod! Veličasten je bil sprevod, a bil je tudi žalosten. Po vseh ljubljanskih cerkvah se je zvonilo od 4. do 5., kjer se je pomikalo občinstvo, so gorele luči električne in plinove, zavite v črn flor, vsi prostori so bili zaprti razen pri Slonu (!). To in plakanje ljudstva, priprostega, kakor onega v svili, te je pretreslo, da si se zjokal in se ti je srce trgalo žalosti. Na pokopališču. Na pokopališču pri Sv. Križu je skrbel za red kakor tudi preje pri pogrebu narodni odbor iz vseh treh slovenskih strank. Prišli so mu na omoč ognjegasci vseh omenjenih ognjegasnih društev. Seveda jih je bilo še premalo, zato so morali nastopiti v tem oziru še Sokoli. Ljudstva je bilo ogromno. Prejšnja množica tridesetih tisočev se je še pomnožila in reči se mora z vso resnostjo* prava čudo, da se pri tolikem navalu ni zgodila kaka nesreča. Od vhoda dalje se je napravil velikanski špalir. Na obeh straneh so stale zastave in venci. Na levi strani je bil postavljen s črno tkanino prevlečen oder za govornike. Ko je duhovščina opravila v kapelici svoje molitve, prinesli so krsti na pokopališče. Sprva se je mislilo, da ju postavijo ob odru, kjer bi naj bili govori, a tega niso storili, zato so bili tudi govori potem tik ob odprtem grobu. Ko je prost Sajovic s tresočim glasom molil pri pokopavanju predpisane molitve, že je vse jokalo na glas. Jok in plakanje je bilo pa mozeg pretresu j oče, ko so govorili župan Hribar, dr. Tavčar in Anton Kristan. Posebno pri prvem govora je bil jok tak, da govornika niti v bližini ni bilo mogoče razumeti. Prvi je govoril torej župan Hribar. Rekel je: Jasno nebo ce razpenja nad nami in solnce pošilja na zemljo vse-oživljajoče svoje žarke. Okrog nas pa veje hladen dih smrti. Pred odprtim grobom stojimo, ^r katerega smo ravnokar položili trupli dveh prezgodaj preminilih bitij. Solza se nam utrne, ko vidimo zagrebati mrliča, ki je dokončal po življenju, polnem nad in prevar, svoje potovanje po tem svetu. Solza so-trpinstva je to in solza sočutja. Srce pa nam mora pokati toge in žalosti, ko stojimo ob grobu nirli-eev, ki nista poznala še bridkosti življenja in ne njega prevar, katerima je marveč življenje bilo pisana livada, polna najlepšega cvetja; ob grobu mrličev, ki sta gradove svetle zidala si v oblake. Koliko najlepših nad, ki so napolnjevala nju mladi srci, polagamo z njimi v grob. Od petnajstletnega mladeniča, tihega in marljivega dijaka, Ivana Adamiča, ljubljenca svojih roditeljev, poslavljamo se danes. Blago bitje bilo je to, ki se je prikupilo vsakomur, ki ga je poznal. Iskreno je bil vdan svojima danes od tuge in žalosti sključnima roditeljema, srčno je ljubil svoje brate in sestre, s pravo mladeniŠko vnemo je gorel za svoj rod in dom. In še v trenotku, ko so ga zapuščale življenja moči. izzvenela je zadnja nežna struna njegovega srca v veličasten akord: »Umiram!«, je dihnil predse; »a ne povejte tega moji materi, ker sicer bi tudi ona umrla.« Kako koristen bi bil ta blagi mladenič mogel postati svoji rodbini, rodnemu mestu, svojemu narodu in državi, da mu ni predčasno ugasnilo življenje! In Ti, Rudolf Lunder, kaka neizrekljiva, kaka pretresljiva tragika je v Tvoji usodi! Dovršivši učno svojo dobo in postavivši se na lastne noge, poiskal si si ravno izvoljenko, da ustanoviš z njo domače svoje ognjišče. Ob roki svoje neveste si šel, od radovednosti gnan, na usode-polni kraj. Kar se sproži puška ter Ti predere mlado srce. V rokah mlade svoje neveste si izdihnil mlado svojo dušo in sirotica, ki si je v svojem srcu že slikala blazni trenotek, o katerem jo popelješ pred altar, to- ne danes v potokih solza ob odprtem Tvojem grobu. Ali je za njo in za svojce obeh pokojnikov kaj utehe in tolažbe! O da! Uteha in tolažba njihova bodejo naj solze, ki jih pretaka ob tm dvojnem grobu večtisocglava množica; uteha in tolažba bodi jim globoka žalost, v katero se je zavila vsa slovnska domovina. Uteha in tolažba bodi jim pa tudi zavest, da sta pokojnika po nedolžnem prelila kri ter postala narodna mučenika. Muče-niška kri pa je delala še vedno čudesa. Tudi vajina mučniška kri, Ivane in Rudolfe! mora jih storiti. In zares, prvi čudež godi se v tem trenotku ob Vajinem grobu. Tukaj sredi ravnega ljubljanskega polja, v očigled gorskih velikanov, ki obkrožajo krasno našo domovino, pod vedrim nebom, s čigar visočin zrta Vidva na nas, polnijo se srea nepregledne množice s svetim ognjem za domovinsko stvar in ustna te množice šepečejo nemo prisego: služiti sveti domovini z vsm žarom in do zadnj kaplje krvi. Ako Bog da! ni daleč drugi čudež, ki ga stori vajina po nedolžnem prelita kri: čudež bratovskega objema obeh sedaj med sabo nesložnih slovenskih političnih strank. Vama ndolžnima mučenikoma: večni spomin! Za njim je govoril deželni poslanec in deželni odbornik dr. Tavčar tako-le: Pokopali smo Rudolfa Lun dr a in Ivana Adamiča! Zadaji je bil še otrok, a ubit je bil v državi, ki ga je rodila, in katera bi ga bila morala nositi na svojem srcu. Mi jokamo, mi Edihujemo, in pretresa nas krvava zavest, da domovina, da država temu revnemu delavou, temu ubogemu otrofcu ni drugega dala kakor prezgodnji grob! Pa ta grob se Se ni zaprl, že ga skušajo one cediti sovražniki našega naroda, ki lažejo, da so nemške puške morale pokati, ker je letelo kamenje, ker se je grozilo z revolverji! Te sence mi na nesrečna ta groba ne pustimo pasti! Vsi, kar nas Je tu, slovesno pričamo pred Bogom ia pred ljudmi, da sta ta dva, Id počivata ta spodaj v slovenski zemlji, krivično pod plaščem zakona zgubila svoto mlado življenje, da sta bila ubita, ne da bi se bila le sa las pregrešila proti po < StavL Posušile se bodo solze tistih, ki so Rudolfa Lundra ljubili, utihnil bode jok obupanih staršev Ivana A lamica, ali ta dva groba bodeta še dolgo kričala proti nebu, kričala o tem, kako se je avstrijska uprava v letu, ko smo prazovali šestdeseti etnico cesarjevega vladanja, lahkomišljeno in pregrešno igrala s človeškimi ž i vi j en j i. Zapisano je: prepustite maščevanje Gospodu! Prav, naj jih Gospod kaznuje, z ves tj o, ki naj jih kakor pisan gad pika vse dni življenja! Ali nekaj je, česar ne moremo prepustiti nikomur drugemu! Morda se tolažijo, da bo trava prav kmalu zarastla ta dva groba, in da bo kri Rudolfa Lundra in Ivana Adamiča, ki je prala tlak ljubljanski, pozabljena, kakor škaf izlit vode. Mi prepuščamo sodbo Gospodu, ali vziic temu pa zahtevamo z vso silo, da da zakon, pod katerega plaščem sta bili ti revi tu spodaj ubiti, popolno zadoščenje za kri, ki je tekla! Ob gomili teh dveh mučenikov bodi povedano, da ne bodemo dopuščali, da bi se po lepi avstrijski navadi potlačila ta grozovita krvološtva. O komur preiskava izkaže, da je kriv, temu bodi prisojena kazen, naj si je pri tem kdorkoli hoče. V to hočemo delovati. Od Rudolfa Lundra in Ivana Adamiča pa se poslavljamo: Počivaj ta v miru! Bila sta prva in zadnja slovenska žrtev nesposobne avstrijske birokracije in razposajenega nemškega vojaštva! Nato so zapeli ljubljanski pevci v zvezi stoječih pevskih društev pesem „Usliši nas, Gospod!" Zopet je zaihtela vsevprek slovenska duša, slovensko srce! Stiskala jo je neiz merna bol. Nato je govoril Še Anton Kristan kot zastopnik sooijalne demokracije: Rekel je: Grobovi tulijo, pred nami se odpirata dva nova sveža prostora, ki se pridružujeta ostalim na tem pokopališču. Grobovi tulijo, a tudi naša srca tulijo nad krivico in se krivijo v ogorčenju nad nečuvenim divjanjem, ki ga je zakrivila avstrijska biro-kracija. Komaj smo ol o venci pokazali v preteklih dneh prav malo, da živimo, že je nastopila z vso besno s tj o proti nom divjaška soldateska, človeku kipi sroe, če se spominja na te bestijalnosti, a nekaj je gotovo: slovenski narod mora popraviti to, kar je avstrijska birokracija zagrešil a, popra-viti mora to s solidnim vse- stranskim delom. Socijalna demokracija se je danes udeležila pogreba nedolžnih žrtev, da pokaže i tem svojo solidarnost s slovenskim narodom, udeležila se ga je pa tudi polnoštevilno, da na ta način protestira proti militarizmu. Ohraniti pa moramo tudi v tem razburjenju trezno kri in napeti vse svoje sile, da bomo kmalu živeli v državi, ki bo v resnici socijalna in demokrata ka. Nato so se zastave, ki so bile vse pri grobu, poklonile nad grobovoma, dajoč njunima prebivalcema zadnji pozdrav. Tudi tisoči množice, so se prišli poslovit od nju, vrgši pešcioo prsti na njuni krsti, ki s t a bili v par trenutkih vsi zasuti. Plakamo ob vajinih grobovih, Rudolf Lunder in Ivan Adamič! Prelila sta kri za 'slovensko domovino! Da'a sta Življenje za slovenski rod! Bodita uverjena, da rodi vajina kri milijonski sad! Kadar bo branil Slovenec svoj rod, svojo zemljo, spominjal se bo vselej, da sta bila naša narodoa mučenika vidva g » ^fctflR RuDolJ tunder in 3van Adamič. Poči vaj ta v miru v zemlji slovenski, kateri sta žrtvovala največjo dragocenost na svetu, življenje! Telefonska in brzojnuno poročila. Baron Schvvarz odide iz Ljubljane! 7i7 i j g Dunaj, 22. septembra "ob 748. zvečer. Danes zvečer izide vladni komunike, ki 86 Obrača pPOti kranjskemu deželnemu predsedniku baronu Schvvarzu Njegova odstranitev Iz Ljubljane Je sklenjena stvar. Vladin komunike, ticoč se ljubljanskih dogodkov. Dunaj, 22. septembra ob polu 10. zvečer. Vlada je izdala ta-le komunike: Deželni vladi kranjski se daje strikten nalog, z vso odločnostjo vse potrebno odrediti, da se brezpogojno zajamči varnost oseb in lastnine v Ljubljani. Deželnemu predsedniku se posebno naroča, da skrbi za to, da se vsakomur zavaruje svobodno izvrševanje njegovih privatnopravnih pravic in da se zabrani vsaka proti-postavna presija na ljubljansko prebivalstvo. V to svrho se ima preprečiti vsako zbiranje na ulicah in javnih trgih. Osebe, ki so z vporabo protizakonitih sre d-stev teroristično vplivale na posamezne meščane, zlasti glede odstranitve tabel posameznih tvrdk ali sesploh vde-ležile izgredov, je treba z vso vnemo izsledovati ter postopati proti krivcem z vso strogostjo zakona. Ako bi pa bilo opažati znake kakršnihkoli novih izgredov, mora deželna vlada takoj prevzeti neposredno vodstvo policijske oblasti. Vlada bo na vsak način ukrenila vse potrebno, da prepreči ponovitev tako obžalovanja vrednih dogodkov in da uvede zopet trajno redne razmere v Ljubljani. (Kakor se razvidi iz tega komunikeja, se je vlada popolnoma p o sta vila na stališče tukajšnjih kazinoto v ter v erjela zlaganim, tendencijoznim po ročilom nemških listov, ki so razširjali naravnost gorostasne vesti o ljubljanskih dogodkih. V vladnem komunikeju se niti z besedioo ne omenja nedolžnih žrtev, ki so v nedeljo zvečer po nedolžnem izkrvavele, ne omenjase nemških izgredov proti Slovencem v Ptuju, Celju in Mariboru, to dokazuje dovolj jasno, kako nepristransko postopa slavna c e n tr alna vi ada pr oti Slovencem. Opomba uredništva.) Nemol proti Ljubljani. Dnnaji 22 septembra. Načelnik nemškonacijonalnega kluba dr. C h i a r i je imel dolgo konferenco z železniškim ministrom dr. Dersohatto in nemškim ministrom rojakom Pr ade-j em. Konferenca se je tikala „p r e-milemu nastopu vlade proti ljubljanskim demonstrantom. Dr. Ohiari je nato Šel k ministru notranjih del baronu Bienertu, ter zahteval od njega pojasnil, češ da je vlada „prepopustljivoM postopala vzpričo ljubljanskih protinemških demonstraoij Dr. Chiarije naglašal, da seje nemško-nacionalni klub odločil izvajati najskrajnejše posledice, ako bi vlada ne hotela ugoditi nemškim zahtevam in nastopiti z vso energijo v varstvo v „nevarnosti se nahajajočjh" ljubljanskih nemoev. Pripravljeno vojaštvo. Gorica, 22. septembra. Ta je pripravljen posebni vlak, da se od- peljejo dragonoi v Ljubljano, v slučaju kakšnih ondotnih demonstraoij. CelOVOC, 22. septembra. Konsi-guirano je vse tukajšnje vojaštvo, da se odpelje v Ljubljano, če bi se demonstracije ponovile. SlOV. Blstrioa, 22. septembra. Dragonoi so pripravljeni na odhod v Ljubljano, dušit morebitne demonstracije. Izrazi sožalja. Zagreb, 22. septembra. Krv mučenika sjeme slobode. — Uredništvo „No vosti". Zagreb, 22. septembra. Sa rasi-viljenom Sloveaijom žali nevino prolivenu kri i akademiki klub „Mla dost* agrazajuć se nad divjaŠtvom zajedničkog nam neprijatelja. Zagrebi 22. septembra. Krvava nesreća bratskoga naroda duboko nas se dojmila. Primite naše najdublije simpatije — Srbi maturanti. Krško, 22. septembra. Narodno misleči prebivalci mesta krškega globoko žaljnjejo spričo usode nedolžnih žrtev in želijo, naj bi kri, ki se je nedolžno prelila, vzbujala Čim več narodne zavesti. Kropa, 22. septembra. Povodom pogreba nedolžnih žrtev fanatičnega nemškega vojaštva, protestujemo odločno zoper skrajno podle napade v Ptuju ter kličemo: Ne odnehati prej, dokler ne bode Slovenec na svoji zemlji gospodar. — Kroparski narodnjaki. Novo mesto, 22. septembra. V duhu z Vami. Izražamo nad nečuvenim prelivanjem slovenske krvi največje ogorčenje. — Doma ostali Sokoli novomeški. Zagreb, 22. septembra Bratskom narodu povodom krvavih dogodjaja najiskreneja soČut! Vaša je bol zapekla sinove potlačenog hrvatskog naroda. Suze dijelimo s Vama! Iz krvi radja se sloboda naroda. — Zagrebački maturanti. 4 NOVO mesto, 22. septembra. Vse mesto je v žalnih zastavah. Prebivalstvo se zgraža nad nečuvenim prelivanjem nedolžne krvi. — Županstvo Novomesto. Kostanjevica, 22. septembra, Zgražajoč se nad krutostjo šentjer-nejske noči v Ljubljani, pošiljamo slovenskim žrtvam naše sočutno so-žalje. — Župan Bučar, Globoč-nik, Stokar, dr. Češark, Jereb, Gerlovič, Čerov, dr. P r e v -čeva, dr. Češarkova, Simončič. NOVO mesto,septembra. Radi nečuvenega postopanja vojaštva jpri-pravlja se za nedeljo popoldne na Mestnem trgu protestni shod za vso novomeško okolico. Kdor se čuti Slovenca, naj se ga udeleži, in to ne glede na strankarsko politično prepričanje. — Ros ni a nn. Trst, 22. septembra. Spominu žrtev nemških surovosti kličemo slava ! — Slovensko tržaško dijaštvo. Postojna. 22. septembra. Gasilno društvo „Postojaa" izraža svoje naj-iskrenejše sožalje nad {nedolžnimi padlimi žrtvami. Avtomobil znamka Mercedes s 4 sedeti se ugodno proda. Kje, pove upravniŠtvo nSloven-skepa Naroda". 3304 -3 JVtademoisellc ^fmdree prevot (Parisienne) Jnstituftice brevdćc donne des lecons de franpsis comprenant la lecture, la grammaire, la littćrature. An ler Octobre, ouver-ture d' un cours special de con-versation. S' adres8er de 10 h. a Midi et de 2 h a 5 heures hiša Kirbisch, II. nadstr. levo. 33'5—i Ker nameravam radi svoje visoke starosti opustiti lesno trgovino, prodam vse svoje posestvo ▼ Mojstrani (Dovje) il 20, namreč: lJAq enonadstropna z gospo-lllocl, dsrsklm poslopjem, fJ__A 4ofll 0D stanovitni vodi OVO •"8QI (ena na turbino) — vse v najboljšem stanju — in 170 OralOV dobro hA7Hq zaraščenega \§Um%\Mam ~^ej| Natančneje se izve pri lastniku Tomain Zupanu. 3276 3 IzdelovatelJ vozov FRANC VIS JU LJubljana, Rimsko cesto Stei. 11 priporoča svojo bogato zalogo novih ln te rabljenih 85—38 O 25 O ni Vinski mOŠt sladek, pristen, bel in rdeč, Bomač pridelek tvrdke 3r* JCovakovtc W se to« v Sožnijski ulici št. 4 in na Rimski cesti št 5. Oe«. fer. ayatrljttH«> ^fe državne Železnice. Izvod iz voznega roda, Veljaven od dni 1. maja 1908. leta. 9iho4 Iz MnUtana fni. teLi 5*50 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica, d. ž., Trst c. kr. drž. žel. (ob nedeljah in praznikih do Trbiža). 7-06 tjutraj. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorica, d. ž., žčlTrst, e. kr. drž. žel., Beljak čez Po-dro xjco, Ce ovec , Prago. 7*07 utraj. Osebni vlak v smeri: Gro-f upije, Rudolfov o, Straža-Toplice, Kočevje. 9- 20) »redp«»ldne. Osebni vlak v smeri: ♦senice, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Prago. M*38 »rodpoidne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel., Gorico irJ. žeL, Trs drž. ieL, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec. i*05 »•poldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. 3-4B ■»•poldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel. Gorica drž. žet, Trst drž. žel. Beljak, (čez Podiožcico) Celovec, Praga. 7MO zvo&or. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, ^aacllovc, Straža-Toplice, Kočevje. 7*35 iveaer. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Priga. 10- 40 p«n**6t. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel, Gorica drž. fteL, Trst drž. ieL, Beljak juž. žel, (čez podrožčico). Q£too* ii Ljubljane dri. kolodvori 7*28 zjutraj. Osebni vlak v Kamnik. 205 p»p»ldne. Osebni vlak v Kamnik 7-io iveoor. Osebni vlak v Kamnik 10-50 5>»n»čl. Osebni vlak v Kamnik. (Sasut uz nedeljah in praznikih.) •ofcod v &|afel!«no fni. teLi o*ea zjutraj. Osebni vlak iz Beljaka ,^ žel, Trbiža, Jesenic, Gorice, Trsta, Tržib, 8*34 zjutraj. Osebni vlak iz Kočevja, StrazJ Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. 11-22 predpoldne. Osebni vlak ia Pragi Celovca, Beljaka juž. žel, čez PodrožfrS in Trbiž, Gorice drž. žeU, Jesenic, Tržičj, 2 32 popoldne. Osebni vlak ia KočcvjJ Straže Toplic, Rudolfovega, Grosuplje 3-56 popoldne. Osebni vlak iz Belju>| juž. žel, Trbiža, Celovca, Beljaka (čaj Podrožčico) norice drž. žel, trsu fjj žel. Jesenic, Tržiča 6*50 zvečer. Oseb. vlak iz P-age, C?!orci| Beljaka (čez Podrožčico) jcsenic 837 zvedor. Osebni vlak iz Kočevja,Strti*] Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. 8*45 zveoer. Osebni vlak iz Beljaka jtt žel, Trbiža, Celovca. Beljaka (čez Por; rožčico) Trstu drž. žel. Gorice drl ^ Jesenic, Tržiča. n-OO ponooi. Osebni vlak iz Trbiža, C*| lovca, Beljaka (čez Podrožčico) Trn drž. žel. Gorice drž. ieL, Jesenic Đofesd v LJubljano drl. kolodvori 6-46 zjutraj. Osebni vlak iz Kamnika. IO-59 predpoldne. Osebni vlak iz Kamni« eiO ive&er. Osebni vlak iz Kamnika. 989 penedi. Osebni vlak iz Kamnika. (Sin ob nedeljah ln praznikih (Odhodi ta prihodi so oanačeni v sramit evropejskem času.} r kr. saraaisijsiffi žrlavaih žslssaie v Trsta, Tvoji k svojim! posreduje prodajo prve vrste ]VT edoših grozdja in jamči za njega pristnost. Naši slovenski posestniki, ki imajo vinograde proti izhoda, imsjfl naprodaj grozdje za refoško in stane 100 kg 12 K, postavljeno na postajo Siojole. — Naprodaj imamo pa tudi črno vino, ki g» oddajamo od 100 1. naprej in sioer hektoliter 22 K, postavljeno| na našo postajo. Več pove gorenja zadruga. 3333JI TI II ■ BI Šolske knjige za ljudske in srednje šole, učiteljišče, licej, Dekliško šolo, za obrtne in strokovne šole Ima v najnovejših izdalah v zalegi Jlaroflna knjigarna v £jubljant na Jurčičevem trgu štev. 3. E ladajatel] U eda* veni uedaik I«ti z*«et«»te»«efc. Lastalma im tlak »Nrir^Lae tlakama«.