Leto XXIII., št. 101 Ljubljana, sreda 5- maja 194>-XX1 Cena cent. 80 upravništKi. Muoiiana, Poconiiera ulica 5. lelefoo fc. 31-22 51-23. 51-24 Inseratni oddelek: Ljubljana. Pucaniiera aB- a 5 - Telefoo fc. 51-25 31-26 Podružnica Noto mesto: Ljubljanska cesta 42 Računi: za Ljubljanske pokrajine pa poStno-čekovnetD zavodu fc. 17.749, za ostale kraje Iitaliie Servizio Cona. Con Post No 11-3118 IZKLJUČNO ZASTOPSTVO ta oglase to Ki. Icaiiie in inozemstvu ima Unione Pubblrota Italiana S. A. MILANO lib.ia vsak dao razen ponedcl|ka Naročnina anaša mesečne Lir 18.—, 1» oeo P tite inozemstvo Hdjabio » »Ponedeliskirr cronM lis 56.50. (Jredniitvo: Ljubljana. Pncrinijeii ulica fcev. 9. telefon fcev. 31-22. 31-23. 31-24. Roko pI CONCESSIONARIA BSCLUSIVa ia pub- blkitit di pcoveaiefiza irali itv? ac1 nter-j ■ Unione Pubblidti Italian. s a Mil ANO Vlvace attivlta di reparti avanzati in Tunisia MarteUamento di centri logistici de^avversario — Un sottamarino nemico affomdato D Quartier Generale delle Forze Armate comunica in data di 4 maggio il seguente bollettino di guerra n. 1074: Nella regione settentrionale tunisina le truppe delPAsse hanno sgomberato la lo-calita di Mateur; sul rimanente fronte sal-tuarie azioni di artiglieria e vivace attivita di reparti avanzati. Centri logistici dell'awersario sono stati battuti in attacchi notturni, da formazioni della n ostra arma aerea. Una nostra corvetta al comando del ca-pitano di corvetta Alberto Coccacci di An-cona ha affondato nn sottomarino nemico. D comandante, cinque ufficiali e 41 nomini dell'equipaggio sono stati catturati. Živahna delavnost predn jih oddelkov v Tunisu Bombardiranje sovražnih oskrbovalnih središč — Ena sovražna podmornica potopljena Glavni stan italijanskih Oboroženih sil je objavil 4. maja naslednje št. 1074 vojno poročilo: Na severnem tnniškem področju so osne čete' izpraznile kraj Mateur; na ostalem bojišču so bile menjajoče topniške akcije in živahna delavnost prednjih oddelkov. Skupine našega letalstva so v nočnih napadih napadale oskrbovalna središča nasprotnika. Naša korveta pod poveljstvom korvetne-ga kapitana Alberta Oecccaccija iz Ankone je potopila sovražno podmornico; poveljnik, 5 oficirjev in 41 mož posadke so bili ujeti. Vztrajeas ??djsor osnih sil v Tunisu Lizbona, 3. maja. s. Glede položaja na tunišk; fronti londonski listi ne prikrivajo velikih skrbi, zlasti zaradi tega. ker so v preteklosti preveč lahkotno prerokovali in so ce spričo stvarnosti dejstev izkazala prerokovanja kot neosinovana. V dopisu s tuniške fronte piše »Times« glede zasedbe Takrune po Montgomeryjevi vojski med drugim: Takruna je bila izpraznjena šele tedaj, ko so ostale sovražne čete brez streliva. Bile so to italijanske čete in pravijo, da so sestojale iz najboljših italijanskih vojakov, na katere je 8. armada nalete"a. Moriey Ričhard, poudarja v listu »Daily Express«. da so zlasti Angleži utrpeli hude izgube moštva in sicer najbolj -zvež-banih polkov. Lizbona, 3. maja. s. Liddel Hart piše " »Daily Mailu« o položaju v Tunisu: Napadi na sovražno mostišče med Tuniso.r, in Bizerto so se izkazali za izredno težavno podjetje. Izredno žilav odpor, na katerega sta naleteli angleška 8. in 1. armada pretekli teden, je potrdil pametna pričakovanja generala Eisenhowra in razpršil lahek optimizem. Sedaj je očitno. Ja nagel umik čet Osi nikakor ni bil poraz, temveč premišljen ukrep za pridobitev časa in utrditev novih obrambnih postojank ob zalivu Hamameta. severn« cd Enfidavilla. Velika vloga transportnih letal v vojni Rim, 4. maja. s. Med specialnimi letali, ki so se najbolj izkazala med' operacijami na afriškem bojišču, zavzemajo transportna prvo mesto Sam sovražnik je poudaril važnost transportnega letalstva, ko je odkrito priznal da so rja italijanske sile na tem področju prekosile. Že uspehi med etiopsko vojno in med operacijami ia zavzetje Albanije so prikazali sodobnost močne uporabe transportnih letal ne samo Slede na vzpostavljen ja zvez. temveč tudi gle« de na izvajanje samostojnih akcij, katere bi težko izvršilo drugo orožje. Na podlagi teh •izkušenj cd pričetka sedanje vojne je^ Kr. letalstvo ustanovilo posebno poveljništvo za skladno udejstvovanje letalskih transportov, čegar naloga je bila tudi organizacija civilnih letalskih zvez. ki so se v mirnem času in po-vsed na svetu močno uveljavile. Novi organizem, ki je bil podrejen glavnemu stanu Kr. letalstva, je dobil ime »Poveljništvo specialne letalske službe« (CSAS). Način., po katerem opravljajo svoje naloge, ki so mu bile poverjene, jasno kaže dejstvo, da so bile zveze z Pelijansko vzhodno Afriko za» ugotovljene nad leto dni izključno po zračni noti. Z letali se je prevažalo strelivo, zameti jalni deli, zdravila, pošta, osebje in celotna lovska letala, kar je omogočilo junaškim letalcem imperija, da so se do zadnjega upirali sovražniku. ki je imel na razpolago^ vse. Istočasno 90 letala tega poveljništva vzdrževala zveze z italijansko prekomorsko posestjo ter so izredn0 pomembno prispevala k operacijam na balkanski fronti in na ruski fronti, zlasti pa na fronti ▼ severni Afriki. Predvsem je transportno letalstvo napisalo junaške strani svoje zgodovine no angleškc^ameriškem izkrcanju v Alžiru. Samo zaradi naglega nastona transportnega le= talstva je bilo mogoče poslati na tuniška letališča kontingente čet. ki so si zagotovili oporišči Tunis in Bizerto; proti katerima je sovražnik prodiral ne da bi naletel na kakšno oviro. Po zaslugi predanosti teh junaških posadk je bilo mogoče ojačiti in oskrbovati z letali pripeljane čete in jim omogočiti obvla* dovanje sovražnika, dokler niso nastopila mornariška sredstva in zboljšala položaj. Nato so posadke transportnih letal, ne meneč se za hude izgube zaradi delovanja nasprotnega letalstva. ki je skušalo z vsemi sredstvi prekiniti niihovn udejstvovanje. vzdrževale zvezo med Italijo in tuniškimi oporišči s prevažanjem moštva in potrebščin v količinah kakršne doslej niko': rrso bile dosežene na vojnih frontah. Večkrat sn poročila glavnega stana Obo« roženih sil omenila dogodke, katerih junaki so bile posadke našega transportnega letalstva. Udejstvovanje tega letalstva, dokazi predanosti in požrtvovalnosti, s katerim ie opravljalo svojo nad vse težavno nalogo, postavlja posadke SCAS v prvo črto med bojevniki Oboroženih sil. Delavei v Bologni posadki pu&itsomice „Cagni" Bologna, 2. maja. s. Davi so se podmo-ničarji s podmomce »Cagni«, ki so prišli v Bol-gno. da sprejmejo bojno zastavo, darovano od industrijskih delavcev 10. legiie, zbrali v vladni palači, kjer so bili ob navzočnosti vseh mestnih zastopnikov oblasti in prvakov predstavljeni ministru za korporacije Cianettiiu, ki jih je prvi pozdravil z vzpodbudnimi besedami. Iz vladne palače -*e posadka slavne edinice odšla po ulicah mestnega središča. Meščani so jim priredili prisrčne manifestacije. V gledališču Nebica je posadko sprejel® več tisoč industrijskih delavcev, zastopstva GILA, rajonskih skupin in invalidov dela. Mornarji podmornice iCagni« so se razvrstili na odru, ki je bil okrašen s prapori 10. legije. Ko je nrnister Cianetti stopil v gledališče v spremstvu prefekta, zveznega tajnika in zastopnikov oblasti ter prvakov, med njimi Skupine vitez:v dela, so ga pozdravili z mogočno manfestacijo za Duceja, godba podjetniškega Dopolavora pa je zaigrala do- movinske himne. Po kratkih besedah tajnika zveza industrijskih delavcev v Bologni, ki je pcvdarll pomen daru delavcev v Bologni. je bila zastava izročena poveljniku kapitanu korvete Rcseliju Lorenziniju. Kumica prapora je bila sestra slavno p?d-lega Carla Masrchesellija. odlikovanega s srebrno kolajno in pripadajočega posadki i podmornice sBaibarigo«. Poveljnik je spre-I jel prapor in zagotovil, da ga b:> posadka ! čuvala in branila pred sovražnikom ter | povedla k najbelj svetlim zmagam. Ob kon-; cu je deklamiral ob najgloblji ganjenosti ! navzočih molitev mornarja. Po besedah i poveljnika Rosellija so nastale navdušene manifestacije za italijansko mornarico. — Kcnčno je govoril minister Gianetti, ki je prinesel pozdrav Duceja oficirjem in mornarjem jx)dmornice »Cagni« in poveličeval veliko junaštvo mornarice. Nato se je obrnil do delavcev 10. legije in jiih pozval, naj še naprej disciplinirano delajo, da bo notranja fronta vedno bolj trdna in da bo sodelovala vedno bolj učinkovito z junaškimi nastopi naših borcev za dosege zmagovitega končnega cilja. Ob zaključku je minister čestital oficirjem in mornarjem in jim želel vse najbolje v novih slavnih podjetjih. — Manifestacija se je zaključila z vzkliki Kralju in Duceju ter mornarici. Izročitev prapora bataljonu „Negrotto" Milan, 2. maja. s. V domu fašija je bila ob navzočnosti zastopnikov oblasti in hierarhov izročena zastava bataljonu »Negrotto«, ki je stara prostovojlska ustanova Milancev in ki je stopila v bataljon vojnih prostovoljcev. Kumica prapora je bila mati imetnika zlate ko* lajne Venninija. Po blagoslovitvi so govorili zvezni tajnik, načelnik bataljona in poveljnik vojnih prostovoljcev. Spregovorili so plemenite priložnostne besede. Zastopstvo Italijansldli novinarjev prt Poglavniku Zagreb, 2. maja. s. Poglavnik je sprejel delegacijo italijanskih novinarjev in španskega novinarja Heraisa Crespa, ki sta prišla v Zagreb na otvoritev krožka inozemskega tiska. Poglavnik je izrazil svoje zadovoljstvo, ker lahko pozdravi novinarje v glavnem mestu nove hrvatske države, in občudovanje njihovega dela kot vojnih dopisnikov. Izrazil je tjxll svoje veselje, ker je med njimi nekaj novinarjev, ki jih je že prej osebno spoznal. Italijansko-hrvatsko kulturno sodelovanje Zagreb, 2. maja. s. Prva Številka politično-kulturnega italijansko-hrvatskega tednika »Rinascita«, ki je začel izhajati na-mestu pred tem nad poldrugo leto izhajajočega »Preporoda«, objavlja med drugimi zanimiv članek ministra za narodno vzgojo Carla Bigginija o Italiji in Hrvatski v zgodovini kulture. Clankar omenja odnose med Rimom in Hrvatsko in tesne zveze, ki so T srednjem veku zbliževale predvsem Benetke in Bologno s Hrvatsko. Opisuje nato pomen italijanskega vpliva na hrvatsko književno kulturo in sadove tega vpliva zlasti v dal-mazijskih krogih književnikov. Tudi pozneje, ko se je hrvatska književnost osamosvojila, so se odnosi z Italijo po neprekinjeni tradiciji nadaljevali. Minister omenja duhovno silo katoliške cerkve in zaključuje, da obeta duhovno sodelovanje med obema narodoma v duhu največjega prijateljstva še večje sadove, kakor je že želel veliki Dalmatinec Tommaseo. Ti sadovi že dozorevajo spričo mnogovrstnih pobud na kulturnem področju. DfSERIBAJTE V *JUTBIf Ogromne izgube angleškega letalstva nad Nemfijo Barlin, S. aprila a V aprPu je angleško letalstvo napadalo v Nemčiji skoraj izključno civilno prebivalstvo, ugotavljajo v tukajšnjih pooblaščenih krogih. Šlo je v bistvu za čisto teroristične napade. To se lahko ugotovi po značaju povzročene škode v 10 nočeh aprila, ko je angleško letalstvo napadalo nemško ozemlje in uničevalo ali hudo poškodovalo bolnice, cerkve, šole in zasebne hiše. V teh 10 nočeh je pa moral, kakor so ugotovili nemški tehniki, sovražnik plačati svoje teroristične napade z izgubo najmanj 234 bombnikov, od katerih je bilo 80 odstotkov modernih štirimotornikov. S tem je sovražnik izgubil tudi najmanj 1.600 mož posadke, torej najbolj izbranega in izvežbanega osebja. Ce bo naprej tako šlo, podčrtavajo v Berlinu, sovražnik ne bo mogel nadomeščati izgubljenega osebja, pa tudi če bi bilo angleško letalstvo med najmočnejšimi na svetu. seS SA oddelkov Lutze umrl Bcrto, 3. maja. s. šef glavnega stana SA oddelkov Viktor Lutze je podlegel ranam, ki jih je dobil včeraj ob avtomobilski nesreči v bdiižini Potsdama. Berlin, 3. maja. s. Umrli šef glavnega stana SA oddelkov Viktor Lutze je bil rojen 28. decembra 1890 ter se je udeležil vojne 1914/18 v nekem pehotnem polku. Po vojni je pristopil takoj ob ustanovitvi k narodno-socialistični stranki in se izkazal zlasti pri organiziranju SA oddelkov, katerim je poveljeval v Porurju. Leta 1934. pa je prevzel splošno poveljništvo nad temi oddelki. Lutze je storil velike usluge režimu, zlasti z duhom sodelovanja SA oddelkov z vojsko. Berlin, 3. maja. s. Goloboko žalost je povzročila vest o smrti šefa glavnega stana SA oddelkov Viktorja Lutzeja. Listi soglasno priznavajo umrlemu veliko zaslugo, da je vlil skupinam SA ponosni vcjaški duh, ki preveva vse akcije narodno socialistične stranke od njenega po. i stanka. ; l Desetletnica nemške delovne Sronte Hudi boji ob Kubanu Iz Hitlerjevega gPvnega stana, 4. maja. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Sovražnik Je nadaljeval svoje težke napade proti kubanskemu mostišču« vendar tudi včeraj ni mogel doseči nobenih uspehov. Hudi obrambni boji trajajo dalje. Na ostali vzhodni fronti je dan potekel mirno. Težko topništvo kopne vojske je z dobrim učinkom obstreljevalo ca vojno važne naprave v Petrogradu. Na tuniški fronti ni bilo nobenega bistvenega bojnega delovanja. Med načrtnimi pokreti so naše čete v severnem odseku, sprva neopaženo od sovražnika, zasedle ugodnejše postojanke. Pri tem je bilo mesto Mateur po uničenju za vojno važnih naprav brez boja prepuščeno nasprotniku. Pri dnevnih napadih angleških letalskih oddelkov na obalo zasedenega zapadnega ozemlja je bilo sestreljenih 14 sovražnih letal, med njimi 12 bombnikov. V letalskih bojih sta bili izgubljeni dve lastni lovski letali. Srditi boj! pri Ilmenskem jezeru Berlin. 4. maja. s. Med izvidniškim delovanjem. ki trenutno prevladuje v operacijah na vzhodnem bojišču, je neka nemška napadalna skup na, kakor se doznava iz pooblaščenega vira, dne 2. maja po srditih bojih vdrla v sovražne postojanke severno od Ilmenskega jezera. Nemški vojaki so se morali boriti za vsako ped ozemlja in premagati trdovratni od-nor sovražnika, preden so si odprli pot med minskimi polji nasproti vojnim postojankam. Po srditih bojih moža proti možu se je nemškim vojakom naposled posrečilo dospeti do prvih sovražnih utrdb, kj so jih osvojili z ročnimi granatami in metalci plamenov. 11 utrdb je padlo v nemške roke obenem z bogatim plenom. Na bojišču je obležala nad 70 sovjetskih vojakov Iz istega vira se nadalje doznava, da se v vseh ostalih odsekih vzhodnega bojišča omejujejo boji na majhne praske. Samo pri Ilmenskem jezeru so boljševiki izvršil- številne napade krajevnega značaja, ki pa so jih Nemci odbili ob velikih izgubah sovražnika. Nemško težko topništvo je včeraj živahno obstreljevalo boljševiški železniški promet na področju južno od Ladoškega jezera, zlasti pri Siiseljburgu. Razen tega so Nemci obstreljevali s topništvom cilje v Petrogradu. med njimi zbornico Bolj-ševik Urpeh strelov je ugotovilo izvidni- ško letalstvo. Ogromni stebri dima so se dvigali iz zadetih ciljev. Na skrajnem severu je nemško letalstvo učinkovito bombardiralo sovražne prometne zveze in z bombami vseh kali brov zadelo vlake in tovorne avtomobile. Skupno ao včeraj nemški lovci s protiletalskim topništvom sestrelili 40 sovjetskih letal, sami pa izgubili pri tem 3 letala. S finskega bojišča Hetoinld, 3. maja. s. Finsko vojno poročilo javlja: V zadnjih 48 urah se ni na kopnih frontah dogodilo ničesar pomembnega Letalsko udejstvovanje je bilo izredno živahno na obeh straneh. Prišlo je do številnih spopadov med finskimi letalci in nadmočnimi skupinami rdečega letalstva nad Finskim zalivom in Lado-škim jezerom. V silovitem spopadu med majhnimi finskimi letalskimi silami in skupino 38 sovjetskih letal, po večini bombnikov, je bilo sestreljenih 10 rdečih letal, dočim je bilo izgubljeno samo eno finsko letalo. Finski lovci in protiletalska obramba, ki so preprečili poizkuse posameznih sovjetskih letal, da bi preletela Helsinki, ao sestrelili 2 rdeči letali nad Finskim zalivom. Finsko letalstvo je učinkovito bombardiralo sovražnike prometne zveze v zaledju in je zadelo tračnice, postaje in zbirališča čet. Sovražna letala nad romunskim ozemljem Bukarešta, 4. aprila a Sovjetska letala so včeraj letela nad GaJatazijem, bomb pa niso metala. Bukarešta, 4. maja. s. Včeraj objavljeno uradno poročilo javlja: Dne 3. maja so sovražna letala napadla Konstaneo. — Letala so odvrgla nekaj bomb, ki so povzročile gmotno škodo. Prebivalstvo je imelo neznatne izgube. Skupine rumunskih in nemških leta-1 ter protiletalsko topništvo so sestreHile dve sovražni letali, ki sta padli v morje. Posadka enega izmed letal se je skušala rešiti s padali, pa ji to nI uspela Upor proti sovjetskim četam v Iranu Ankara, 3. maja. s. Uporniško gibanje med prebivalstvcm Irana proti sovjetskim četam se vedno bolj ojačuje. Borba je zlasti živahna v severnem Iranu, kjer se dve skupini patriotov energično bore proti sevjeskim četam. Novi uspehi nemških podmornic Nemške podmornice so tmifile v aprilu 4Z*mo ton sovražnega ladjevja Berlin, 3. maja. s. Glede uspehov, ki so jih dosegle nemške podmornice v aprilu, pravijo v tukajšnjih vojaških krogih, da je bil tudi pretekli mesec s 423.000 uničenimi tonami sovražnega trgovskega brodovja zadan nov hud udarec angieško-ameriški trgovski mornarici. To število, ki ne vsebuje potopitve italijanskih in jap<*skih pomorskih sil, se dopolnjuje z 18 ladjami, ki so bile torpedirane, katerih potopitve pa ni bilo mogoče ugotoviti. Del teh ladij je gotovo na dnu morja Lahko se torej trdi, da je bilo v celoti potopljeno pol milijona ton sovražnega trgovskega brodovja. V prvih štirih mesecih tega leta so Ameri- obletnica Ljubljanske pokrajine čani in Angleži izgubili skupno 2.500.000 trm trgovskega brodovja, z drugimi besedami, 400 trgovskih ladij povprečno po 6000 ton. Glede tega Je objavil neki dopisnik, dodeljen nemški vojni mornarici, preko agencije DNB naslednje pripombe: V tej podmorniski vojni je mnogo činiteljev ki vplivajo v pozitivnem ali negativnem smislu. Najvažnejše so vremenske okoliščine. Če je na primer v Evropi spomladansko vreme ni izključeno, da se morajo istočasno podmornice boriti na Atlantiku s hudimi snežnimi viharji, ki brišejo sied za že izsledenimi in zasledovanimi konvoji. V ostalem na Oceanu ni stalnih poti in obveznih prehodov, ki bi bih za podmorniško orožje zanesljiv cilj, vendar pa znajo podmormčarji Oi izslediti sovražnika. To so dokazali ob raznih prilikah in bodo se dokazali v bodočnosti, tembolj ker sovražnik nima sredstev, ki bi prisilila podmornice v defenzivo, čeprav je treba priznati da sovražna letala, ki pridejo 9 kopnega ali z ladij na Atlantiku, povzročajo podmoraičarjem težko življenje. Lahko se trdi, da sovražnik z letalstvom ni našel zaželenega sredstva za obrambo pred podmornicami. ... , . Na potopitve vpliva tudi dejstvo, da je ▼ določenih dobah število konvojev na poti preko Oceana pod povprečjem. Famozni most ladij čez Atlantik, po katerem toliko hrepene sovražniki Osi, ne obstoji. V razliko s posameznimi akcijami nemških podmornic med svetovno vojno prihaja sedaj do pravcatih bitk med podmornicami in konvoji. V zaključku pravi dopisnik, da so mesečni uspehi podmornic Osi relativne vrednosti, bolj važno je, koliko ladij se potopi na leto. Tudi v bodočnosti bodo podmornice potopile več ladij, kakor jih bo mogel sovražnik zgraditi novih, iti to ne-ravnovesje med potopitvami in novogradnjami bo odiočtio poraz sovražnika. Berlin, 3. maja s. Ob 10. obletnici ustanovitve nemške delovne fronte je bila danes v Berlinu velika manifestacija, katero so po radiu oddajali v vseh nemških tvor-nicah. Udeležilo se je manifestacije s svojimi delegacijami 19 držav, ki so poslale delavce v Nemčijo in s tem krepko podprle napor nemške vojne industrije. Ob tej priliki je šef nemške delovne fronte dr. Ley govoril in v svojem govoru očr-tal borbo sil Osi in Evrope proti boljševizmu in kapitalizmu. Dr. Ley je ob zaključku izrazil popolno vero v zmago sil Osi. Berlinski listi poveličujejo v dolgih člankih obš rno in mnogovrstno udejstvovanje nemških tvornic in uradov v 10 letih obstoja nemške delovne fronte in zia-sti v letih vojne. Listi omenjajo glede tega. kako posebno važna je velika osrednja organizacija nemške delovne sile, ki ima uvrščenih okrog 35 milijonov delavcev. Borba Iraka za sv&bodo Rim, 2. maja. s. Iraški ministrski predsednik Rašic? Ali el Dailani je ob drugi obletnici iraške vstaje proti Angliji govoril po radiju. Bcudaril je, da angleški teror ne more zrušiti arabske vero v dokončno osv o-bod-tev. Navzlic hudim žrtvam, je izjavil, nas je to, kar se je pripetilo prepričalo, da smo se z vso upravičenostjo uprli Angležem. Krinka je padla z obraza Anglije in razkrile so se njene zločinske namere. Prepričani smo, da so Arabci zreli za dosego svobode,, eainstva in neodvisnosti. Minstrski predsednik je c menil hudo neenako borbo Iraka z Angleži, ki teptajo pravice ljudstva in so zasedli državo. S primernimi besedami je govoril o bolni zvezi med Anglijo in njenimi židovskimi mednaredn mi zavezniki, katere je vzpodbujal London v njihovi nezakoniti politiki. V nasprotju s tem smo ob zadnjih dogodkih lahko spoznali, da so države Osi resn čne prijateljice Arabcev in da spoštujejo iraški narod. Ce mislijo Angleži, da je napoved vojne po Nahurdu Saldu državam Osi ločila Arabce od Osi, se strašno motijo, kar se bo izkazalo na dan gotovega poraza Anglije in njenih zaveznikov. V zaključku je predsednik poveličeval Arabce, ki so padli za svobodo in je vse rojake pozval, naj vzdržijo do zmage Osi, ki je jamstvo za uresničenje idealnih ciljev Arabcev. Druga Zastopstvo mesta Ljubljane z županom Leonom Rupnikom pri Visokem komisarju. — Najvišji predstavniki Stranke, oblasti in uradov ter župani na proslavi v Vladni palači v Ljubljani Proračunski poročili dela in Rim, 4. maja. s. Senatu je bilo predloženo poročilo o proračunu za javna dela. Poročevalec Cozza je omenil razne zakonodajne cdločbe, ki jih je odredil Duce posameznim mnistrom, da bi se v sedanjem trenutku opustilo sleherno delo in preprečili stroški, ki niso v tesni zvezi s smotri vcjne. Senator Cozza je poročal o raznih ukrepih v tem snvslu, nato pa poudaril, da ministrstvo za javna dela uspeSno sodeluje z vojaškimi ministrstvi glede vojaikegA premeta in proizvajanja električne energije, ki je važna panoga vojne industrije. Opozoril je na nove težke nalege ministrstva, za reparacijo vojne škode na področjih, ki so prišle pod italijansko oblast, ka-k;r tudi na področijh Italije samei kjer je sovražne barbarstvo na d1vjaški način povzročilo škodo civilnemu prebivalstvu V nezaščitenih krajih. Takojšnja učinkovita intervencija se je vedno izkazala za uspešno in vredna najv'šje pohvale. Poročevalec je nato prikazal udejstvovanje v raznih odsekih, k! se opravlja navzlic sedanjim težko-čam. Nadaljujejo so dela, katerih prekinitev bi povzročila hujšo škodo, vzdržujejo se javne zgradbe, zlasti pa ceste, kar je ve-L'kega vojaškega pomena. Predi:ženo je bilo tudi poročilo o proračunu pre motnega ministrstva po senatorjih Antoniju Foschiniju in senatorju Corsi. Poročevalec Fosch.'ni je c črtal stanje svetovne trgovske rmcrnarice in govoril o vojni pr;ti prometu na morju in o sovražnem trgovskem brodovju, ki mu zadaja neprestana pedmorniška vojna Osi hude udarce. Prikazal je razvoj italijanske mornarice pred vcjno> izgube med vojno in govoril o ministrstev za javna promet brodiovju, ki bo domnevno potrebno po vojni, o ladjedelnicah, o stanju v pristaniščih v dobi pred vojno, o pristaniščih med vojno in o hrabrih italijanskih mornarjih, ki so v estri borbi na Sredozemskem morju v veliki meri prispevali za dosego zmage. Usoda italijanskega naroda bo dozorela onega dne, ko bo zmaga .napravila konec stoletni angleški hegemoniji na morju. Tega dne bo Italija s svojo še boljšo in številnejšo trgovsko mornarico, kakor je bila pred vojno, dcoegla visoko stopnjo premoči in večji ugl9d na morju. Govoreč nato o avtonomnem podjetju za pošte in brzojav ln o državnem podjetju za telefonsko službo, je izjavil, da slonita proračuna obeh podjetij na trdnih temeljih. Velika pohvala gre sedaj službujočemu osebju ali vpokl'canemu osebju zaradi preziranja nevarnesti in njegove čudovite požrtvovalnosti Vlada to ceni in podpira nameščence, W nadaljujejo svoje delo vztrajno in tiho v službi naroda. Podpirajo se družine onih, ki so padli v izvrševanju dclžnoeti. Senator Corsi, ki je poročal o proračunu železnic, je opozoril na izredno težke naloge italijanskih železnic v sedanjem času. Poudaril je, da je promet znatno narasel in da zahtevajo vojne potrebe nagle in nenadne premike. Kljub temu je b'lo mogoče s primernimi ukrepi ne samo zadostiti vojnim in civilnim potrebam, temveč so se še zbeljšale proge in naprave ter se je o;a-čila elektrifikacija. Poročevalec je zatrdil, da ni b'Io mogoče storiti več in ni bilo mogoče pričakovati od vse uprave višjega duha discipline in predanosti. Trenja med anglosaškimi zavezniki ©Z3dfe ameriške radarske stavke — Nov sovjetski pritisk na zaveznike za večjo pomoč Berlin, 3. maja. Nemčija je praznik dela dne 1. maja proslavila v ozračju ponosnega domoljubja, ki ga je označevala predvsem popolna mobilizacija vseh proizvajalni sil nemškega naroda. S tem je Nemčija uresničila enega izmed bistvenih pogojev totalitarne borbe in zmage. Tudi v sovražnem taboru so bile tega dne proslave, a drugačne vrste. Po mnenju berlinskih krogov je bila nedvomno najbolj značilna ona v Zedinjenih državah, kjer je 200.000 rudarjev stopilo v stavko in je njihova sindikalna zveza objavila, da bodo vsi rudarji Zedinjenih držav sledili temu zgledu, ako ne bodo povišane mezde. Ta korak ameriških rudarjev je tem bolj značilen, ker ni v 53 točkah proglasa, ki ga je pred tremi dnevi objavil osrednji odbor sovjetske komunistične stranice, niti sledu o kaki stavk; kot sredstvu razrednega boja. O stavki ni v njem govora niti kot o potrebi za vsak primer. Nasprotno proglas celo bolj ali manj neposredno poudarja, da mora biti danes vsakdo di-scpliniran na svojem mestu borbe, bodisi v jarku, na bojišču, bodisi v tvornicah ali na polju. Rudarji zvezdnate republike očitno niso razumel duha teh boljševiških svetnikov, v kollgar ga niso napačno razumeli ali pa sklenili, da se požvižgajo nanj, razen seveda. če se v vso zadevo ni vmešala roka Litvinova, kakor trdi glasilo ameriške težke industrije. ________ Ni namreč izključeno, da gre za manever, izveden v sporazumu z Moskvo z namenom. da b; ta nastopila pri Zvezi rudarjev in da bi si potem pustila plačati svojo uslugo v gotovini, namreč z večjimi in hitrejšimi dobavami vojnega blaga, a tud; z novimi in določnejšimi obveznostmi glede otvoritve drugega bojišča. Vsekakor je izven dvoma, da je bilo zaradi tega veselje v anglosaškem svetu na splošno in v Zedinjenih državah še posebej, ki ga je izzvalo Stalinovo dnevno povelje, precej pokvarjeno. Verjetno je tudi, da so nekateri zaradi te stavke sumljivo označili nekatere besede Stalinovega dnevnega povelja, ki so tako napravile povsem drugačen vtis kakor prvi hip. V Londonu in Washingtonu so namreč prvi trenutek videli v Stalinovem dnevnem povelju nekaj tolažlnega: Stalin je bil tako delikaten, da se v svojem dnevnem povelju niti z besedo ni spomnil sovjetsko-poljskega spora in ni niti namignil na sovjetske teritorijalne zahteve, o katerih Je govorila nota sovjetske vlade, izročena poljski begunski vladi za Veliko noč. — Tako Stalin ni le v celoti sprejel teze agencije Reuter in lista »Times« glede katinske zadeve, namreč tezo, da gre za zlobni nemški manever, ki naj bi zasejal neslogo med združene narode (in Stalin je zares proglasil, da bo propadel sleherni poskus Nemčije, da b: odtrgala anglosaški velesili od Rusije ali Rusijo od Anglije in Amerike v upanju, da bi tako pršlo do sklenitve ločenega miru), temveč je tudi zaključil v duhu Rooseveltove in Church llove propagandne formule v Casablanci, da hočejo združeni narodi voditi borbo do kapitulacije sovražnika. Lahko si predstavljamo, kako so te besede prijals Anglosascm, škoda le. da podrobna analiza posameznih stavkov Stalinovega dnevnega povelja vod: k povsem nasprotnim zaključkom. Posredno je namreč Stalin ponovil zahtevo po drugem bojišču v Evropi in sicer na povsem nedvoumen način. Zaključna ugotovitev, za katero gre v tem primeru, je namreč približno tale: Ako ne bo takoj otvorjeno drugo bojišče, bi lahko poležaj združenih narodov in s tem tudi same Sovjeske zveze, postal povsem drugačen. To nam pojasnjuje, zakaj Stalin v svojem dnevnem povelju tako hvali angleško-ameriške armade v Tunisu in letalske sile. ki podnevi in ponoči napadajo Nemčijo. Stalin pravi, da se morajo Anglosasi naposled vreči v borbo in poskušati prodreti v evropsko trdnjavo. Pri tem pa svari: »Hitlerjeva vojska je še vedno močna, zelo močna; po-trebn: bodo še drugi udarci, podebnj onim v zadnjih šestih mesecih, da jo izločimo iz borbe in sicer na življenjskih točkah.« Toda vsa ta življenjska mesta so na tej strani zidu, ki obdaja evropsko trdnjavo, dočim so ona združenih narodov, zlasti na vzhodu in na morju, takorekoč pred nosom. (II Piccolo.) Zatemnitev od 2l.3o do 5* Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino, glede na odredbe 6. junija 1941-X1X. št. 42 in 8. aprila 194S-XXI. št. 89, in glede na potrebo, določiti nov urnik za izva. janje določb o zatemnitvi odreja: CL 1. Od torba 4. maja 194S-XXI. zvečer do novih določb, se morajo predpisi o zatemnitvi izvajati od 21.30 do 5. ure. d. 2. Neizpremenjene ostanejo vse ostale določbe odredbe s 6. Junijem 1912-XIX. it. 42. Ljubljana, 4. maja 1943-XXI. Visoki komisar Emilio Grazioli Neznano letalo strelja na New York Lizbona, 3 .aprila, s. Angleška poluradna agencija javlja Iz New Yorka, da je bil včeraj nenadoma dan letalski alarm v mestu. Kmalu nato se je neko letalo nizko spustilo in streljalo s strojnicami na okraj Broock-lyna. Vojaške oblasti so uvedle preiskavo, da bi ugotovile identiteto napaiajočega letala. Nov! japonski uspehi na Kitajskem Tokio, 3. aprila, s. Po padcu Kumhlena, 28 km zapalno od Tangiena v severno-vzhodnem delu pokrajine Hopej, so japonske čete obkolile okrog 20.000 sovražnikov ob železniški progi Peking—Hankov. Japonske sile so pričele svoje operacije proti komunističnim silam ob zori 1. maja ob sodelovanju močnih letalskih skupin. Velik uspeli japonskih podmornic in letal Tokio, 3. maja. s. Jakonski glavni stan objavlja: Ob koncu aprila in v prvih dneh maja so japonske podmornice potopile na južnozapadnem Pacifiku tri velike sovražne parnike s skupno 32.000 tonami, med temi 12.000tonsko petrolejsko ladjo in 2 trgovski ladji z 12.000 in 8000 tonami. Ob napadu, ki je bil izveden včeraj na Port Darvvin, je japonsko letalstvo se. strelilo 21 sovražnih letal in povzročilo znatno škodo na vojaških objektih. Japonska letala so se vsa vrnila na oporiače. Borba Indijcev za svojo neodvisnost Tokio, 3. aprila, s. Proslavljajoč prvo obletnico ustanovitve lige za neodvisnost Indije, je Behari Bose, predsednik lige, po radiu govoril indijskemu prebivalstvu v vzhodni Aziji in Izrazil svoje trdno prepričanje, da bo pokret za neodvisnost Indije dosegel svoj smoter. Bose je poudaril tudi, da bo Indija lahko dosegla svojo neodvisnost s sodelovanjem z Japonsko v svrho odstranitve angl »ameriškega vpliva iz vzhodne Azije. Uspel napad na angleški konvoj ob Afriki Berlin, 3. maja. s. Napad nemških bojnih letal na angleški konvoj ob obali severne Afrike, ki ga kratko omenja včerajšnje nemško vojno poročilo, je potekel po podatkih iz vojaškega vira takole: Sovražni konvoj so izsledili nemški izvidniki, ki ga niso več izgubili iz vida. Bil je 1. maja kasno popoldne pri Bengaziju in je skušal ob obali prodreti proti zapadu. Kmalu po solnčnem zahodu ob 20. so nemška bojna letala dosegla plen, ki pa so ga ščitili lovci in lahke pomorske sile. Prelen je bilo mogoče pričeti napad na ladje z raznimi vojnimi potrebščinami in četami, so se morala nemška letala hudo boriti s »Hurioani« ln »Spitflri«. Dvigajoč se in spuščajoč se do nekaj metrov nad morjem so nemška letala bombardirala največje edinice angleškega konvoja ln jim je uspelo takoj v pričetku zadeti cilje. 6000tonski trgovski parnik je bil zadet v polno z bombo velikega kalibra. Visok steber ognja in dima, ki so ga opazovali člani posadk v nemških letalih, je potrdil, da je bil cilj zadet. Zadetih je bilo tudi nekaj ladij srednje to-naže, ki so plule druga za drugo. Na neki trgovski ladji s 5 ali 6 tisoč tonami je bila povzročena z bombami, ki so eksplodirale sredi edinice, najhujša škoda, vendar ni bilo mogoče ugotoviti potopitve zaradi reakcije lovcev in protiletalske obrambe. Trije torpedi iz nemških letal so zaleii potniško lO.OOOtonsko ladjo, ki se je ustavila, nad njo pa so se dvignili plameni in gosti stebri dima. Ta ladja je bila gotovo potopljena. Tudi neki 7.000tcxnski parnik, ki ga je zadel torpedo, se je potopil, kakor so videli nemški piloti. Samo eno izmed napadajočih letal je bilo izgubljeno. Razgovori Sigemica s tujimi diplomati Tokio, 4. maja, s. Novi japonski zunanji minister Šigemicu bo danes začel razgovore z voditelji inozemskih diplomatskih zastopstev. Danes je sprejel italijanskega veleposlanika. Hišnim posestnikom Po določbah Vis. komisarlafta Ljubljanske pokrajine za uvedbo in vodenje registra prebivalstva bo mestni anagrafski urad meseca majnika dostavil vsem hišnim posestnikom vprašalne pole za sestavo hišnih map. Vprašalne pole bodo dostavljene po ulicah za vsako hišo posebej. Zato naj vsak hišni posestnik ali upravitelj izpolni pole, ki jih bo dobil, samo za tiste hiše ali skupine stanovanj, ki bodo že navedene v vprašal ni poli, ter naj vsako polo odda v petih dneh kot je navedeno v začetku vprašalne pole. V njihovem lastnem interesu že sedaj opozarjamo hišne posestnike, naj vsa vprašanja pazljivo prečitajo in vse rubrike izpolnijo natanko in razločno, da ne bodo imeli pozneje nepotrebnih potov. Navodilom, ki so natisnjena že na vpra-šalni poli, dodajamo še naslednje: če ima hiša več vhodov ter vodi vsak k posebnemu stopnišču ali posebni skupini stanovanj in so ti vhodi opremljeni s posebnimi hišnimi številkami, tedaj se smatra vsaka taka skupina stanovanj za celoto zase in je za njo treba izpolniti posebno vpra-šalno polo. Kadar pa vodi od istega vhoda (z eno samo hišno številko) več stopnišč k posameznim skupinam stanovanj, tedaj je treba Izpolniti samo eno vprašalno polo in v njej označiti posamezna stopnišča kakor je to navedeno v tiskovini. V rubriko najemnikov je treba zapisati vse tiste družinske poglavarje, ki so najemniki poslovnih prostorov. Pri zajednicah t. j. zavodih, bolnišnicah in podobnih ustanovah je treba napisati samo poglavarja za-jednice, nikakor pa ne posameznih članov. V primeru, da stanuje v taki hiši tudi najemnik, ki ima popolnoma lečeno gospodinjstvo, je seveda treba vpisati tudi takega družinskega poglavarja. Kolikor bi komu ta navodila skupno z onimi na vprašalnih polah ne zadostovala, naj prinese izpolnjeno vprašalno polo sim v anagrafski ural na Mestni trg štev. 23, kjer bo dobil vsa potrebna pojasnila. Potek vzhodne Sronte Pretekli teden je Nemški poročevaini urad objavil podatke o poteku vojne črta na vzhodni fronti. Sedanja vejna črta se začenja ob obali Azovskega morja vzhodno od Taganroga ln sledi proti severu reki Miusu ter doseže zapadni breg Doc ca. Odtod gre črta ob Dcncu, ki ga prekorači vzhodno t>d Harkova. Nato napravi fronta velik lok, v čigar središču se nahaja Kur3k oddaljen kakih 100 km od nemških postojank. Ta lok gre mimo Riljska in Sjevsk-i, nakar se obrne proti vzhodu ter napravi koleno, ki objema najskrajnejšo vzhodno nemško utrdbo v Orlu. Odtod poteka bojna črta do Velikih Luk v smeri proti severo-zapadu. Tu tvorijo nemške postojanke Brjansk, Smolensk in Vitebsk ogrodje nem. škega zaledja. Od Velikih Luk do Petrograda teče bojna črta ob Lovatu do I Imenskega jezera obsegajoč Staro Rušo in Nov. grrod in ob Volhovu ter krene naposled proti Nevi, tik pred Petrogradom. Potek fronte v aprilu 19 V3 Naročite se na »DOBRO KNJIGO« Popis tntrtomih vozil Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je smatraječ za potrebno, da se ugo. tovi zakonitost posesti vseh motornih vozil v pokrajini z vpisom v javni avtomobilski register, odredil: Cl. 1. V 30 dneh od uveljavitve te naredbe se morajo vsa tovarniško neva ah že rabljena motorna vozila, ki so v Ljubljanski pokrajini, vpisati pri Uradu" zn civilno motorizacijo Visokega komisari-jata in v javni avtomobilski register. Z motornimi vozili se razumejo potn šk: avtomobili, tovorni avtomobili, traktorji f. svojimi priklopniki. avtobusi, motocikii. tovorni motocikii, metoma vozila za posebno uporabo in vsakršno tem podobno vozilo. Cl. 2. Po preteku roka Iz prrdnjcga člena se vsa tamkaj našteta motorna vc-zlla, ki bi ne bila vpisana tako kakor določa prvi odstavek istega člena, zaplenijo z odlokom V!sokega komisaija in prodajo po postrpku in predpisih iz naslednjih členov, čisti izkupiček prodaj se steka v »Badnostni sklad« proračuna Visokega komisarijata v snrslu naredbe z i dne 25. novembra 1942-XXI št. 215. Cl. 3. Uradu za civilno motorizacijo pri Visokem komisarijatu se ptverja Izvajanje te naredbe in prodaja zaplenjenih motornih vozil po predpisih II. poglavja VI. oddelka zakona o občem upravnem postopku z dne 9. novembra 1930, pri čemer ni obvezen rok iz § 149. navedenega zakona. Zaplenitveni odlok je izvršilni n.i-slov. Zoper njega ni pritožbe. Cl. 4. Ce je po posebnih okolncstih to umestno, pošlje Urad za civilno motorizacijo namesto da izvede prodajo po prednjem členu, spise pristojnemu rednemu sodišču, ki naj to opravi v redni obliki ali v obliki po členu 18. naredbe z dne 1. oktobra 1941-XIX št. 119. Cl. 5. Pod določbe člena 1. ne spadajo tovarniško nova motorna vozila, ki so v posesti zastopnikov ali pooblaščencev za prodajo motornih vozil, redno prijavljena Pokrajinskemu korporacijskemu svetu po naredbi z dne 23. decembra 1942-XXI St. 232. Ta naredba je objavljena v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino z dne 28. aprila 1943-XXI. MfrilO: oipoiarifva Zaplemba fnsovfne štirih upornikov »Službeni list za Ljubljansko pokrajino« objavlja odločbe Visokega komisarja, po katerih se zaplenja vsa premična in nepremična imovina upornika Kaluže Mihaela pok. Josipa in pok. Uršule, roj. 10 II. 1910 v Ostrožnem (Trieste) ln bivajočega v Zalogu št. 59; upornika Klesntka Franceta pok. Janeza in pok. Antonile Strah, roj. 30. III. 1902 v Zadobrovi In bivajočega v Zalogu (Polje); upornika Javorška Franceta pok Ivana m pok. Terezije Cerar, roj. 25. IX. 1897 v Zalogu (Polje) in bivajočega tamkaj na št. 70. in upornika Pangeršiča Ivana pok. Antona in žive Lozar Frančiške, roj. 21. XII 1898 v Zalogu ln bivajočega tamkaj na št. 61 v prid zavoda za upravljanje, likvidacijo in dodeljevanje imovine, zaplenjene upornikom v Ljubljanski pokrajini. Pozivajo se po čl. 7. to v Izogib kazenskih odredb po čl. 8 naredbe z dne 6 novembra 1942-XXI. št. 201 vsi morebitni imetniki premičnin, ki so bile last navedenih, in dolžniki, naj prijavijo v 30 dneh Zavodu za upravljanje, likvidacijo in dodeljevanje imovine zaplenjene upornikom v Ljubljanski pokrajini, Napoleonov trg 7-li., stvari, ki jih imajo ln dolgove, ki jih jim dolgujejo, s prepovedjo vrniti njim ali drugim stvari ali dolgova-ne zneske tudi le deloma plačati. Samooskrba Evrope s filmi Kakor na drugih področjih se je Evropa v zadnjih letih naglo osamosvojila tudi na področju filma, kar je tem pomembneje, če upoštevamo razmere ob izbruhu sedanje vojne, ko je bil evropski filmski trg več ali manj odvisen od uvoza ameriških filmov. Dane3 so ameriški filmi izključeni iz večine evropskih držav in imajo delni dostop le še v nekaterih nevtralnih državah. V dobi nemeg3 filma so Zedinjene države oskrbovale pretežni del potrebe evropskega trga. Prvi udarec jc doživel ameriški film, ko so se pojavili zvočni filmi. Takrat je prvikrat pocLa a vidna jezikovna meja. šele pozneje je deloma uspelo prebroditi to oviro z izdelovanjem verzij v drugih jezikih, s sinhronizacijo in aui s opremo filmov z napisi. Med tem pa se je že precej opomogla lastna proizvodnja Evrope, ki je danes po izključitvi ameriških filmov v stanju kriti vso potrebo. V zadnjih treh letih pred sedanjo vojno je znašala ponudba igralnih filmov na evropskem trgu okrog 8000: od teh je bilo 52% amer.škega izvora. Evropske države so takrat z lastno proizvodnjo krile le 9 tio 15% celotne potrebe. Zaradi znatno zmanjšanega izvoza v Evropo so morali v Zedinjenih divavah kmalu omejiti proizvodnjo filmov, ki je padla od 557 filmov v letu 1937 na 473 v letu 1940. V posameznih evropskih državah pa so omejili število proizvajanih filmov, kar je šlo brez škode za obisk, ki se je še znatno povečal. Danes lahko računamo v posameznih evropskih državah z letno potrebo 120 do 220 igralnih filmov. Glede na različne potrebe posameznih držav mora na tej osnovi Evropa na leto proizvajati 400 do 500 igralnih f.lmov. Navzlic oviram, ki nastajajo zarad; vojne, je ta proizvodnja v Evropi dosežena, in sicer predvsem v Nemčiji in Italiji. V Nemčiji je filmska proizvodnja koncentrirana pri sedm h proizvajalnih podjetjih, ki jim je edvzeta vsaka skrb za vnov-čerije in 9posojanje. Vnovčenje in izpeso-janje je namreč prepuščeno družbi Ufa Uni-versum Film in njej priključenim družbam. Letni produkcijski program obsega okrog 110 dolgih igralnih filmov, ki se tudi v celoti doseže. Italijanska proizvodnja ni mnogo manjša od nemške, čeprav je italijanska filmska"Industrija še mlajša. Z državno pomočjo je Italiji uspelo v zadnjem desetletju izriniti inozemski film in znatno povečati produkcijske naprave, tako da lahko Italija danes navzlic povečanim stroškom izdala na leto okreg 80 filmov. Obe osni državi bosta v letošnjem letu izdelali najmanj 190 dolg h filmov in bosta krili znaten del evropske potrebe. — Med ostalimi evropskimi proizvajalci stopa v ospredje Francija, k; je v zadnjih desetletjih že dosegla proizvodnjo 120 do 140 filmov na leto. Francoska filmska industrija je doživela hudo krizo, ki jo je 9edaj več ali manj prebolela in se proizvodnja zopet dviga. Letos je računati, da bo Francija izdelala okrog 60 dolgih filmov. Od ostalih evropskih držav se je na področju filmske proizvodnje znatno povzpela Madžarska. V zadnjih letih si je ustvarila sposobno lastno filmsko industrijo, ki uživa sloves tudi v inozemstvu. Čeprav sta dva velika filmska ateljeja v Budimpešti oddana nemškim proizvajalcem, bo Madžarska izdelala letos okrog 50 filmov. Enako število namerava doseči tudi Španija. V manjšem obsegu je razvita filmska proizvodnja v skandinavskih državah, ki so zaradi ameriške konkurence dolgo zanemarjale lastno pro-izvodijo. Švedska bo izdelala približno 25 filmov. Finska in Danska pa bosta izdelali po 15 filmov. Končno je še omeniti Švico, kjer znaša proizvodnja okrog 10 dolgih filmov na leto. Gospodarske vesti *= Opozorilo zemljiškoknjižnim upnikom nemških izseljencev. Z naredbo od 28. marca 1943/XXI je bil do 10. maja 1943 določen rok za prijavo vsakovrstnih terjatev in pravic, vknjiženih na nepremičninah nemških izseljencev. Upravičenci se v lastnem interesu opozarjajo na ta rok, da se jim lahko pravočasno izplačajo njihovi zahtevki. Tozadevni prijavni obrazci so na razpolago pri podpisanem uradu, ori okrajnih sodiščih in občinskih uradih. — Pobotni urad pri Visokem Komisarja-tu, Gregorčičeva 27/IV. zrr Ureditev p°trošnje gospodinjskih predmetov v Nemčiji. Kakor smo že na kratko poročali, je nemški državni urad za tehnične izdelke v sporazumu z državnim gospodarskim ministrom izdal dve naredbi, po katerih je v bodoče za nakup peči in štedilnikov, električnih peči in kuhalnikov, kakor tudi za nakup loncev, ponev, veder, kuhalnih kotlov in podobnih večjih gospodinjskih predmetov potreb« no nakupno dovoljenje, ki ga izdajajo gospo»-darski uradi potem, ko so ugotovili, da je prosilcu dotični predmet nujno potreben. V pojasnilo k tej naredbi navajajo nemški listi, da so že prej v nekaterih deželah izdali ukrepe za pravilno razdelitev gospodinjskih predmetov potrošnikom. Sedaj je to vprašanje enotno urejeno za vso državo in se uvedba nakupnih dovoljenj nanaša samo na večje gospodinjske predmete iz železa . Za proizvodnjo teh predmetov so določeni posebni kontingenti surovin. predmeti sami pa moTajo biti v prvi vrsti na razpolago prebivalstvu iz bombardiranih mest. Postopek pri izdaji nakupnih dovoljenj je enak. kakor že velja za kolesa, čevlje* obleke itd. Samo po sebi se razume, da se bodo nakupna dovoljenja izdajala samo v primeru resnično nujne potrebe. Na drugi strani pa je razumljivo, da tak sistem ureditve po« rrošnje ni mngcč za majhne gospodinjske predmete Tam, kier bi se iz krajevnih razlogov izkazala potreba da se uredi tudi nakup manjših gospodinjskih predmetov, bodo deželni gospodarski uradi izdajali za vsako gospodinjstvo posebno gospodinjsko knjižico za nakup gospodinjskih predmetov. Medtem ko daje nakupno dovoljenje pravico do nakupa dotičnega predmeta, bodo imele gospodinjske knjižice le kontrolni značaj. Radio Ljubljana SREDA, 5. MAJA 1943-XXI 7.30: Pisana glasba 8.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 12.20: Plošče 12JO: Poročila v slovenščini. 12.45: Lahka g'asba 13.00: Napoved časa: poročila v italijanščini. 13.10: Poročilo Vrhovnega poveljništva Oboroženih sil v slovenščini 13.12: Operna glasba na ploščah. 13.30: Orkester, vodi dirigent Gallino. 14.00: Poročila v italijanščini. 14.10: Orktester, vodi dirigent Rizza. 14.45: Komorna glasba. 15.00: Poročila v slovenščini. 17.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 1715: Koncert klasičnega tria. 17.35: Koncert pianistke Marije .Luize Candeloro. 19.00: »Gcvorimo Italijan« sko«, poučuje prof. dr. Stanko Leben. 19.30: Poročila v slovenščini 19.45: Politični komentar v slovenščini. 20.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 20.20: Beethovnovo glasbo vodi dirigent Serafin Tullio. 2130: Koncert ljubljanskega godalnega kvarteta (L. Pfeifer — I violina. A. Dermelj — II. violina. V. Sušter-šič — viola, č. Sedlbauer — celo). 22.00: Zanimivosti v slovenščini. 22.10: Pesmi in napevi 22.45: Poročila v italijanščini. KULTURNI PREGLED Koncert Ljubljanskega komornega dua Bil je to eden tistih domačih koncertov, ki so zaradi nesporno visoke kvalitete obojice izvajalcev namenjeni uživanju, ne pa razčlenjen vanju in proučevanju. Pianist prof. Anton T r o s t in violinist prof. Jan Š1 a i s, dva odlična pedagoga naše Glasbene akademije, sta ustanovila nekako pred dvema letoma ta svoj duo in se takoj zmagovito uvrstila na vod'lno mesto v naši komorni glasbi. Njuni dosedanji nastopi so zadostno pokazali, v čem sta vrednost in pomen njunega tako uskiadnjenega in umetnico vznesitega muziciranja. Ne le v odlikah tehnike, ki je dosegla tisto vrsto vir-tuoznosti, ko še vedno prevladuje osebnost nad maniro, tudi v vsem drugem se kaže dragocenost močnega vzleta k popolnosti, v katerem za-mavamo mojstrstvo in umetniško silf>. Prav zaradi tega nam vsak koncert »Trost-Šia;s že v naprei zagotavlja veliko mero čistega glasbenega užitka, tembolj ker imata srečno reko tudi v izbiri snoreda. Če sežeta po novih, pri nas neznanih delih, je to po navadi od-kriteljsko dejanje nadpovprečnega značaja, uvedba brez tistega eksperimentiranja z novimi formalnimi poizkusi, ki morejo zanimati samo majhno skupino scicntifistično usinerje* nih glasbenikov, zapriseženih no-votarjev, bla-zirancev in snobov. Nedvomno je izbira sporeda v komorni glasbi še važnejša kakor na orkestralnih koncertih. Zakaj močna privlačnost komornega muziciranja ie v njegovi intimnosti, v tesnejšem in zaupljivejšem odnosu poslušalca z izvajalcem. Obisk komonvh koncertov — in tudi ponedeljkov je to izpričal — opozarja pri nas ved« no zneva prav na potrebo večje vzgoje občinstva za komorno glasbo. SpoTcd ponedeljskega koncerta je obsegal štiri sonate, katerih prvi dve sta zastopali klasično komorno glasbo z Italijanom Tartinijem (Sonata v G-molu) in Nemcem Mozartom (Sonata v D-duru). v drugi polovici pa sta bila dva slovanska skladatelja, ki sta hkrati pred* stavljala modernejši glasbeni stil: Čeh B. Vo-mačka (Senata op. 3) in Poljak K. Szvmanovv-aki (Sonata op. 9 v d-molu). Slednji dve deli sta bili v naši koncertni politiki odkritje,^ sicer v vsakem pogledu pozitivno. Tartinije-vernu in Mozartovemu pomenu je treba komaj še dodajati kaj hvale, saj sodita oba sklada« telja v železni repertoar komornih koncertan-tov. Vomačkova tristavčna skladba je zavzela ne !e 9 svojo impresionistično zvočno linijo in s svojimi mehkimi čustvenimi akeenti, ki so dosegli višek v Molto andante. marveč tudi s svojo barvito lepoto, spominjajočo na9 domovine Smetane. Dvoraka, Janačka in tolikih drugih odličnih skladateljev. Szvmanovvski ni sicer popoln neznanec v naših koncertnih sporedih, vendar je njegova Sonata prav tako vplivala odkriteljsko. kot izraz močne tvorne osebnosti in odmev manj znanega glasbenega in narodnega okolja, iz katerega je dobival svoja na* vdihnjenja. Szvmanovvskega Sonata je izpričala velik glasbeni valeur in dosegla pozoren in topel sprejem. Želeti bi bilo. da bi Ljubljanski komorni duo na prihodnjem koncertu, ki ga bomo pričakovali s prav tako radostjo kakor dosedanje, izvajal tudi kako slovensko komorno skladba V tem pogledu veljaj za vse domačo koncerten fe apel. ki ga je prof. Marijan Lipovšek ne» davno naslovil na slovenske glasbene kroge ▼ okviru te rubrike. Samo s kvalitetnim izvajanjem domačih del bodo dobili naši skladatelji tiste stvarjalne impulze, ki jih posebno potrebuje razvoj slovenske komorne glasbene literature. Vzlic vsemu jc še vedno mogoča tudi ta tista premišljena in odtehtana izbira, ki — kakor je bilo zapisano spredaj — odlikuje kon* ccrtne nastope dua Trost-Šlais. Na ponedel jskem koncertu bi lahko bflo reč občinstva, kakor se ga je zbralo. Vsi navzočni so oba umetnika navdušeno pozdravljali in jn ro vsaki točki ponovno klicali na oder. Ob koncu sta morala še dodati krajšo skladbo. Zbornik „Dotn in svet*4 Edina revija, ki poleg »Umetnosti« m njene priloge »Živa njiva« predstavlja v naši revialni književnosti slovstvene in umetnostne težnje višje vrste, je danes »Dom in svet«. Z letošnjim letnikom se je ta 55 let izhajajoči časopis. glasilo slovenske katoliško usmerjene knji* ževnosti in umetnosti, izpremenil v zbornik. Na leto izideta dva zbornika, vsak na okroglo desetih tiskovnih polah. Zbornik je zaključen po svoji vsebini, tako da predstavlja samostojno knjigo. Oba zbornika pa bosta dala celoten letnik revije, -ki potemtakem vztrajno nadaljuje svoje tradicije in zbira okrog sebe stare in mlade sodelavce. Uredništvo »Dom in sveta« je ostaio tudi pri sedanji zgolj tehnični reformi v rokah slovstvenega kritika in pesnika dr. Ti-neta D e b e 1 j a k a, ki že nekaj let uspešno vodi časopis, čigar pomen je tem večji, čim bolj osamljen je njegov vrh na ravni slovenske revialne književnosti. V zborniku, ki je izšel tik pred veliko nočjo, so zastopane vse običajne zvrsti: izvirna in prevedena poezija, pripovedna proza, esej, razprava, kritika in na posebnih prilogah tudi upodabljajoča umetnost. Vsak, kdor se zanima za slovensko slovstveno dela v enem najvažnejših obdobij evropske zgodovine, bo vzel s posebno pozornostjo v roke zajetni zvezek, ki res da ne predstavlja centralnega glasila slovenskega slovstva, marveč le eno izmed njegovih idejnih skupin, vendar je tehten dokument slovenske umetniške tvornosti. V tem zvezku je posebno dobro zastopana izvirna slovenska poezija. Prvo mesto med liriki bi prisodil ne le po številu (7 pesmi), marveč tudi po izrazito pesniškem valeurju Severinu § a I i j u in med temi pesmimi njegovi »Baladi«, v katero je zajeta tipična motivika naših dni, kakor sicer le v redko katero sodobno pesem. Šali se vedno bolj poglablja v svojih pesniških idejah, a izraz mu je čedalje rahlejši in tanjši. Tudi Balantič in Vinko B e 1 i č ; č. ki se že nekaj let oglašata v »Domu in svetu«, sta zanimiv pojav. Dušan Ludvik je prispeva! dva tenko izbrušena soneta, iz zapuščine pokojnega Ivana Čamj^e je objavljen motiv »Pesnik in pomlad« in : Mladika I.—Korotan IV. 3.0, Korotan I,—Mladika II. 3:1. Finale: Korotan I.—MladikaI. 3:1 (Keržič— Gabrovšek 21:14. 19:21, 21:18. Stroj- nik Bradeško 17:21, 21:19, 17:21, Koržič —Bradeško 21:23, 17:21, v igri dvojic pa sta zmagala Korotanca 21:19, 21:17. Mo. štveni prvak Ljubljane za leto 1943. je postal tako Korotan L v postavi Bradeško—Gabrovšek. Prvenstvo poedlnoev: m. kolo; št. Strojnik—Tršinar 2:0, Bradeško—Keržič 2:1, Košak—šubert 2:1, A. Strojnik—Gabrovšek 2:0, R. Strojnik —Jankovič 2:0. IV. kolo: Št. Strojnik—Recek 2:0, Poženel—R. Merala 2:1, Bradeško—Košak 2:1 in R. Strojnik—Strojnik A. 2:0. Finale: Poženel—BradeSKo 2:1 (21:15, 19:21. 21:18). Roman Strojnik—Poženel 2:1 (22:20. 19:21, 18:21), Bradeško—Roman Strojnik 2:1 (22:24, 21:19, 21:14). Poženel—št. Strojnik 2:0 (21:12. 21:19), R. Strojnik—Št. Strojnik 2:0 (21:3, 21:3!), Bradeško—št. Strojnik 2:0 (21:15, 21:3). Pc odločitvi vodstva je postal prvak Ljubljane za leto 1943. Bradeško, ki si je ta ponosni našlo v priboril že v lanskem turnirju. Prvenstvo dvojic: III. kolo: Merala I.---II : Štefan Stroj. nik—Dular 2:0. R. Strojnik—Keržič : Rccek—Tršinar 2:0. Finale: R. Strojnik—Keržič : Merala I. —II. 2:1 (14:21, 21:16, 22:20). Prvenstvo dvojic je pripadlo torej Romanu Strojniku in Keržiču. Tolažilni turnir: Cetrtfinale: Meden-—šircelj 2:0. Mlaksr dobnik—Kastelic 2:0. Polfjnale: Meden—Dular 2:1 in Mlakar —Podr bnik 2:1. Finale: Meden Mlakar 1:2 (24:22, 10 21, 21:23). Bogataj 2:0, Dular -Okretlč 2:0 in Po- Da 10. maja je treba predložiti prijave za I. umetnostno razstavo posvečeno športu! Na vseh športnih področjih se je začelo novo življenje. V nogometu, lahki atletiki tenisu in kmalu bo tudi v plavanju za prijatelje športa v Ljubljani vedno več novih tekem in novih privlačnosti. Šport dobiva v takem svoje pristaše tudi v umetnosti, kjer bodo slikarji, kiparji in risarji imeli možnosti novega udejstvovanja in novih obzorij za uveljavljanje. Dinamično in plastično življenje v športu je v vseh časih mililo umetnikom najboljše f K Vsemogočnemu je odšel po svoje plačilo naš srčno ljubljeni soprog in nepoaabni očka, gospod GRUDEN LEOPOLD INŠPEKTOR DRŽ. ŽELEZNIC Poslednjič ga bomo spremili v sredo ob pol 4. popoldne iz žal, kapelice sv. Krištofa, k Sv. Križu. Ljubljana, 3. maja 1943. Žalujoči: MEVKA, soproga; IVICA, hčerka; DUŠAN, sm - * - - ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi naše drage mamice, stare mamice, tete, tašče 1 in svakinje, gospe eden r©j. Preveč POSESTNICE smo prejeli mnogo dokazov iskrenega sočutja. Iskreno zahvalo izrekamo čč. duhovščini, po^rbno g. dr. Demšarju, gg. zdravnikom dr. Boženi Merlakovi in dr. Francu Mariniču, čč. sestram Leo-nišča za njihovo požrtvovalnost in skrb v težkih urah njenega trpljenja. Zahvaljujemo se tudi darovalcem lepega cvetja, ter vsem, ki so jo v tako lepem številu spremili na njeni poslednji poti, posebej pa še pevcem za prelepo petje. Tudi čč. gg. patrom ter fratrom cisterzijanskega samostana v Stični, posebej pa še časti temu g. Štefanu, izrekamo tem potom našo prisrčno zahvalo za tolažilne besede in naklonjenost, ki so jo izkazovali v naši boli. Sv. maša zadušnica se bo darovala v ponedeljek, dne 10. maja ob 7. uri v župni cerkvi sv. Petra. ŽALUJOCI vzore in od stare Grčije do najmodernejših tekmovanj na oOimpdjadah je bfl šport trajen prijatelj umetnosti Oni dan so bili umetniki fe naše pokrajine povabljeni, naj dokažejo svoje sposobnosti in svojo umetniško privrženost, in s -cer v zvezi s prvo umetnostno razstavo, po svečeno športu, ki bo dne 12. junija otvoi-jena v Jakopičevem paviljonu. Mi srno trd no prepričani, da bodo vabilo z navdušenjem. sprejeli številni tn tudi najboljši naši umetniki, ki jih hočemo obenem opozoriti, da se bodo prijave za to zanimivo razstavo zaključile v poneleljek, 10. t m. Prijave je treba na posebnih tiskovinah predložiti pri-rediteljskemu odboru v Beethovnovi ulic štev. 2 pri Zvezi umetnikov in svobodnih poklicev. Mali oglasi Hišni posli iščejo službe Domače tablice Preteklo nedeljo se je spet zasukalo prvenstvene tekmovanje za nadaljnii dve tekmi, v vsaki diviziji za eno. Počasi, toda nespremenljivo se polnijo stolpci v tabelici in odslej pa tja do bihkoštnih praznikov pojde ta ples kar brez presledka, nedeljo za nedeljo. Čeprav smo prav za prav šele v začetkih tekmovanja, je vendar važn' vsaka točka in useden lahko vsak zgoditek na strani dobička ali izgube. Napovedi so gotovo še preurenjene, toda tako na splošno pa se že mora reči, da bo Ljubljana če bo vztrajala v igri, s' katero se nam je predstavila v zadnjih dveh nastopih, enem za pokal in drugem za točke, bedj manj brez velikih zaprek prispela do končnega cilja. Tabela I. divizije kaže naslednjo sliko Ljubljana 2 2 0 0 9:4 4 Hermes 2 1 0 1 3:5 2 Mars 1 0 0 1 3:4 0 Tob. tovarna 1 0 0 1 0:2 0 V drugem razredu je položaj približno enak za Mladiko kakor za Ljubljano v prvi diviziji Vsekakor pa je treba upoštevati, da njena ferma ne obeta toliko stalnosti da bi ji mogli pro rokovati kar gladko pot do dokončne zmage. To se je v ostalem pokazalo že v nedeljo, ko je imela več ko preveč sitnosti, da se je brez škode otresla nasprotnika kakor je Vič. Moštva n. divizije so v tabeli razvrščena takole: Gospod, pomočnica pridna in poštena, ljubiteljica otrok, teli služb. s 15. majem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pn^ »Samo«to no kuham«. 7382-1 Dobra kuharica mlada, išče službo v večji boljši hiši ali restavraciji. Ponudb* na ogi. odd. Jutra pod »7323« 7321-1 Hišni posli dobijo službo Fanta m trgovinske in gospodarske posle sprejmem takoj. Poizve ee: Ljubljana. Zaloška il. 7351-la Pridnega hlapca mladega, delavnega, sprejmemo. Ponudbe n« ogl. odd. Jutr pod »Ljubljanska tovarna«. 7516-1 a Mladika 2 2 0 0 6-2 4 Korotan 1 1 0 0 5:1 2 Vič 2 0 0 2 3:9 0 Zabjak 1 0 0 1 0:2 0 — Iz Zbora nogometnih sodnikov: Obvezen plenarni sestanek za vse nogometne sodnike (tudi za tiste, ki imajo bolezenski dopust) bo v sredo 5 maja ob 18.30 v prostorih restavracije Slamič. Vsi in točno! — Predsednik. s Hermes (nogometni odsek). Pozivajo se vsi igralci L in rezervnega moštva na trening, ki bo danes. 5. t. m., ob- 18. na stadionu v šiški. Aljančič I. in Eržen sigurno! — Trener. s— SK žabjak. V četrtek, 6. L m. ob 18. bo na običajnem mestu obvezen trening I. moštva in rezerve. V petek, 7. t. m., ob 19. v klubski sobi obvezen sestanek moštva ln rezerve. Vsi sigurno! Gosp. pomočnico ki zna kuhati, sprejmem za 15. maj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra plača«. 7337 la Postrežnica dobi takoj službo na Kode-ljevem. Nastov t vseh posl. Jntra. 7331-la Služkinjo pošten«, sprejmem za 15. maj ali 1. junij. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Poštena 250« 7336-ia Uradništvo išče službe Uradnica zmožna samosto.nrgh knjigovodstva in bilance, korespon-lence, stenografije io strojepisja z dolgoletno prakso išče =lužbe. Obvlada- slovenski in nemški jezik ver dobro italijanski. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Samostojna uradnica«. 7310-2 Uradnik finančni in obratm knjigovodja. bilanci«, vešč vseh pisarniških poslov s 7-letno |irak-so. želi zaposlitve v kakšnem nrain ali podjetju. Ponudhe na ogl. oddelek Jutra pod .Vešč«. 7343-2 Dentifriei trema igieuica. Brilianti-ne, Embrocazioae, Pillo-le B Ferrovitaminiche — Fornituif — Spedizioni. Cercanc' concessionari in proprio. Zobna čistila Higienska krema, brilan-tine, mazila, kroglice B. železnovitaminske — Preskrba-— Poiiljatve. Iščemo samostojne zastopnike. Farmacia BARLOCCO - Galleria MasaHni GENOVA Uradništvo dobi službo Uradnico lahko začetnico, ki razume na knjigovodstvo se snrejme za nekaj nr na dan. Naslov v vseh posl. Jutra. 732S-2 mn± Prodam v centru mesta TRGOVSKO STANOVANJSKO HIŠO z velikim uvozom, delavnicami in skladišči, pripravno za vsako večjo industrijo. Zemljišča je 6000 m3; zazidano 1200 m*. Pojasnila daje: Jančar, Sv. Petra cesta 27 Gramofon ;n plošče ai izposodite proti mali odškodnini pri tt. »Everest«. Prešernova 44 212 M J Goebelin slike pokrajinske ugodno prodam. Franc Praprotnik, Cglirjcva 12 — do 11. ure. 7354-6 Škornje, črne. močne. boke. še nerah ljene, št. 43, prodam za 12(10 lir. Naslov v vseh posl. Jutra. 7344-6 ušuhegm V kratkem bo na programu HARLEM, najbolj obetajoč in uspel film produkcije CINES, ki ga razpečava E. N. L C. V glavnih vlogah Elisa Cegani, Vhi Gioi, MaSsimo Girotti, Amedeo Nazzarl, Ermlnlo Spal-1% Osvaldo VaJenti, Fnrlco Viarisio in dvanajst drugih velikih filmskih igralcev. Ostva- rili so to dramo s tehnično dovršenostjo, z umetniškim znanjem, z obilnimi sredstvi, z bogato fantazijo. Dogodek, poln globokega in plemenitega pomena, poveličuje z enostavnim potekom dejanja in epizod čednost in vero Italijanov, ki so prisiljeni živeti preko morja v ciničnem in pokvarjenem okolju. OD 7. MAJA T. L. NAPREJ V KMJ MATICA Športna vozička gs lzutlka. nova, lepa iu močna, poceni naprodaj. Bohoričeva ai. 3. levo. 7345-6 Slamo dobite pri Gotfo lar-ki zvezi. Bleiwesova 39. 7333-0 Brezove metle m držaji za lo;at» er mo-tike dobit" pri Gospodarski zvezi. Bleiweioova iS. 7335-6 Bramorje in voluharje uniči preizkušeno sredstvo Bmmorin. Z navodilom v droseriji Kane, Židovska ulica 1. 7336-0 Mrčes (oš:, s-enice. bolhe itd.) m-nacljivo uničite t »Toxin« praškom. Drogerija Kane, Židovska ulica 1. 7327-6 Blago za modroce damast-rožasti vzorec, predvojno blago, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Grndl la«. 7078-6 s* »J Kupim \inske sode rabljene, od 80 do 200 t. Staničeva 17 — Bufet. 7300-7 Kupujemo rabljene, tudi raztrgane cementne papirnate vreče. Ponudbe Machiedo. Ulica 3 maja 4/1H. 7127-7 Lokali Iščem lokal na dobroidoJem kraju ali prevzamem trg. z inventarjem. Naslov v vseb posl. Ju. tra. 7325-19 Primeren lokal v centru mesta trgovino sadja in zelenjave, išče gospa. Ponudb« na naslov. Zvcnar-skn 2, Brišček. 7323-19 Naprodaj parcele: V Rožn: dol ni. za Bežigradom. ob Bleiweisovi c. (Tyrševi), v Šiški in v vzhodnem deiu od 55 ijir za 1 kv. m naprej. — Zajec Andrej, realitetna pisarna. Tavčarjeva ul. 10. 7200 20 Sobe iščeš Opremljeno sobo in kuhinjo iščeta dve solidni gospodični za takoj ali pozneje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Solidni« 7355-23a Mirno sobico s prostim vhodom, iščem r bližini bolnice ali Pml. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod = Mirna«. 7356-23a Kunce Angorct id _'0rnce. Dojenčka 11. prodam. 7296-J7 Boe lisičje nošent in nove. dehor-jeve stare io nove, usnjate kovčke, aktovke, dobro ohranjene. polhove čepice, čebelni vofek ;n svinjske šetino. kupuje trgovina Zdravič, Ljubljana. Stari trg 30. 735f>-7 Radio Radio-aparat Badione. popolnoma nov. prodam. Fl-rijanska 30. 7295-9 Prodamo: Hiša enonadstropna ( ma dovoljenje zidati trinad-stropno) v Sv. PetrsKem predmestju. — Hiša novejša, vlsokopntlična, dva trisobna in v podpritličju eno dvosobno stanovanje. Vrta 700 kv. m. V severnem delu — Kisa enonadstropna z večjimi obrtnimi delavnicam: in lepim vrtom, v bližini Mestnega doma. — Hiša pritlična z 600 kv. m vrta. ob Celovški cesti, v bližini »Uniona . Zida se lahko trinadstropnico. — Hiša nova štiristanovanj-ska v šišfc. — Vila novejša na Pralah. — Realitetna pisirna Zajec Andrej. Tavčarjeva u!. št. 10 7202-20 Hišo novo. triet ižno. blizu tramvaja v Mostah, pro iam za 310.000 lir. Naslov v ogl. odd. Jutra. 7338 20 Prašiča, «Mri meeMV starega, prodam. Staretova 18. Trnovo. 7357-27 2 prašička po 30 kg za rejo, prodam. Hafner. Prisojna ul. 5. 7348-37 Tri prašičke z. rejo po 20 kg težke, prodam. Marnšek, Prečna 6. 7317-2T Izgubljeno Bril j anten uhan sem izgubila v soboto 1. maja. Najditelja prosim, da ga odda proti lepi na-gradi. Naslov v ogl. oad. Jutra.____7341-28 Rjava rokavica dam^ka. fPmiš-usnje se ie izgubila. Pošten najditelj se naproša, da jo odda v upravi Jutra. 7342-28 Zlat prstan č perlo je izgubila študentka. Pošten najdite!; dobi nisrado. Naslov v vseh posl. Jutra. 7340-38 Hišo na iepi sonoui legi. - 5adnim in zeienjadnim vrtom, elektriko in vodovodom na Vrhniki pri Ljubljani, prodam. Kržo Matevž. Vrhnika 7352-20 Prodam posteljo, vložui. uma:«, iu nočno omarico, lubro ohranjeno, trd les. Uj>U >>škt divizije 66. 7324-12 Spalnico iz vezanega lesa. orehova korenina, kompletna se proda. Ljubljana ML. Podutiška 39. mizarstvo Hafner. 7316-12 Oblačila Staro blago za eno obleko in za eno suknjo ugodno prodam. Mikluš, Woifova 10-1. 7330-13 Oblekca mornariška, bel* za dečka, nova. zelr lepo bjago se proda. Naslov v vseh posl. Jutra. 7318-13 Starejša zakonca z lastno posteljnino, išče ta opremljeno sobo z so uporabo kuhinje. Ponu dbe na ogl. odd. Jutra pod »Cim preje«. 7339-21a Sobo odda Sobo z dvema posteljama oddam boljšima gospodoma oz- gospodičnama. Naslov v ogl. odd. Jutra. 7329 23 2 opremljeni sobi s posebnim vhodem iz stopnišča. ev. s souporabo veiike kuhinje odiiam takoj domačinom. ki imajo svoje posteljno perilo. Naslov-. P. Mar-tun, Nov; ;rg 1-1, desno. 7S47-23 a d N bo O CŽ > > B S 2, '> a o H -a •d o C 6T m C C V) C C m a S to a a B u =a e g. o s- a X se M « KO u 3 Is Ci ,Da niste bili vi T Oho, to je pravo, pravcato priznanje. In mislite še tajiti?« Hearnov glas je bil za spoznanje ogorčen. »Bodite rajši odkriti, mladi človek, če ne, dobite tri leta več... Sicer bi bilo j pa ta jen je jalovo: poštar lahko potrdi, da ste vi tisti, ki ste prevzeli zabojček.« »Saj nisem vedel, kaj je v njem'« je vzkliknil fant, braneč se na vso moč nerodno in pogubno. »Oh, sveta nedolžnost!« se je porogal Hearn. »Vzroka seveda nimam, da bi dvomil o resničnosti vaših zatrdil. Bili ste pač prepričani, da so v za-bojčku bonboni ali nekaj podobnega; zato ste ga tako skrbno skrili v pisalno mizo gospoda Ciuppika, da bi mu pripravili veselo presenečenje! Kaj ne?« Fant, očividno zastrašen m potrt, je molčal. »Kdo vam je naročil?« je vprašal kapetan. »Ne poznam ga,« je negotovo odvrnil. »Prav, razumem!« Hearn je stopil k oknu in mignil skupini redarjev, ki so čakali na ulici. »Odvedite ga!« je ukazal, ko so stopili v sobo. Nato se je obrnil k Ciuppiku in nadaljeval: »Kolikor je bilo mogoče, se je stvar pojasnila; ne verjamem pa, da bi bilo enako lahko položiti roko na tistega, ki je zasnoval naklep in ga pripravil.« Milijonar mu je ponudil smotko. »Ne samo. da me bliskovita rešitev tega prvega dela vaše naloge preseneča, ampak vprav osuplja me,« je rekel z iskrenim občudovanjem. »Ali mi lahko odkrijete, kako se vam je posrečilo izslediti krivca, ali gre morebiti za poklicno skrivnost?« »Oh, nikakor ne!« je Hearn z nasmeškom odvrnil. »Uspeh je bil le zato tako nagel, ker so se pokazale neke podrobnosti, ki so bile moji preiskavi voda na mlin. Komaj sem bil stopil v vašo delovno sobo, sem že ugotovil: prvič, da mora biti storilec nekdo, ki so mu razmere v hiši dobro znane, to se pravi uslužbenec; drugič, da mora imeti na roki prasko ali košček obliža. Ti dve podrobnosti ali kakor jih izvolite imenovati, sta mi pokazali pot do uspeha, ki ste ga videli.« »A kako ste dognali to dvoje?« Ciuppikov glas je izražal vrhunec občudovanja. Med pogovorom so se bili vrnili v delovno sobo, in Hearn je bil muzaje se oblekel svoj stari, ponošeni plašč. »O, stvar je bila kaj preprosta!« je z očitnim zadovoljstvom rekel možiček. »Ključavnica je v popolnem redu, in zunaj ni videti ne prask ne drugačnih sledov o poskušenem vlomu. Zato sem moral logično domnevati, da je napravil vso stvar kak uslužbenec, ki si je lahko brez težave priskrbel ponarejen ključ.« »Do tod je stvar res očitna; a ne morem si zamisliti, kaj vam je pomagalo, da ste našli oddelek. V hiši je več ko sto oseb, uradniKov in nižjih uslužbencev, razdeljenih na dvanajst oddelkov. Da niste uganili pravega ...« »Uganil nisem ničesar!« je mirno o po rekel Hearn. »Hitroprstnik po navadi ne odkriva svojih trikov, kajti občudovanja je potem konec, in vsak je prepričan, da bi znal napraviti isto. Rešitve najtežjih vprašanj so v resnici silno preproste. Tako je bilo tudi tu! Mislim, da se bo vaše občudovanje do tega, kar sem storil, zelo zmanjšalo, če vam povem, da je na predalu še zdaj prilepljen košček rjavega za-vojnega papirja, na katerem lahko vidite poštno znamko z včerajšnjim žigom. Ali ni tako?« Vse je pojasnjeno' je vzkliknil Ciuppik. »Zdaj razumem tudi iaz.<> Vidite! Najtežje pri tem naklepu je bilo, spraviti zabojček v hišo in ga prenesti mimo vratarja. Zločinci so si izbrali najlažjo pot: poslali so ga po pošti.. Samo pripravo, kakopak: razstrelivo je bilo vloženo tu, kajti drugače bi se bil utegnil zabojček že med prevozom razleteti. Naravno je torej, da je moral imeti pajdaša, ki je prevzel peklenski stroj, ga napolnil z razstrelivom, ga naravnal na uro in minuto ter ga skril v vašo pisalno mizo.« »In kako ste ugotovili, da je imel prasko na roki?« »Ta ugotovitev je bila najlažja izmed vseh; na enem izmed žebljev pri zabojčku še visi majhna krpica kože, in zraven je komaj opazen madež strjene krvi, ki očitno ni izviral od vas, kajti vaši krvavi madeži so še novi in rdeči. Stvar je torej preprosta kakor le kaj.« Preden so utegnili navzočni kaj pripomniti, se je Hearn kratko naklonil in s svojimi poskakujočimi koraki odšel. »Mislim, da se od tega človeka lahko marsikaj naučite!« je vzkliknil Ciuppik ter na pol pikro, na pol jezno pogledal Huntingtona. Potem se je obrnil k Dori in prijazno dodal: »Vi pa, gospodična... hudimana, že spet sem pozabil vaše ime!... Pa nič ne de: za danes lahko odidete, prosti ste!« * * * Dora je brez naglice stopala po Peti aveniji. Zdaj, ko je vendar že utegnila premišljevati, je v spominu obnavljala nenavadne in burne dogodke zadnjih štiriindvajsetih ur. Vse se ji je zdelo jasno kakor beli dan, izvzemši neko reč, ki si je nikakor ni mogla razložiti. Ta nerazumljiva stvar je bilo čudno vedenje in nepričakovano izginjenje šoferja, ki je bil ukanil malopridneža ter ju pustil na cedilu. Prišlo ji je na misel, da je ta čas, ko je ona govorila z redarjem, očitno namenoma skrival obraz. Ko si je s tem že precej dolgo belila glavo, se ji je zazdelo, da je našla rešitev uganke. Stopila je v javno telefonsko celico in poiskala spoj s Frankom Leroyem, ki se ji je osebno oglasil. Poprosila ga je za snidenje v bližnji kavarni. »Snoči ste sijajno igrali vlogo šoferja, in ste me rešili iz velike nevarnosti!« mu je rekla brez ovinkov, ko sta kmalu nato sedela za kavarniško mizico. Urejuje: Davorin Ravljen — Izdaja za konzorcij »Jutra«: Stanko Virant — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja: Fran Jeran — Za inseratni del je odgovoren: Ljubomir Volčič — Vsi v Ljubljani