Inserati »e sprejemajo in valji tristopna vrsta:
i kr., če se tiska lkrat,
1V	2
L 4 tt tt tt n - >i
16 tt ti n n ^ t,
Pri večkratnem tiskanji se lena primerno gmanjsa.
Rokopisi
se ne vračajo, nefrankovana pismu se ne sprejemajo.
Naročnino prejema opravni&tvi, administracija) in ekspedicija na 8tarem trgu h. št. 16
Po pošti prejeman vel)«:
/.a eeio ieto . . 10 gl. —	kr.
ra pol leta , . 6 .. —	,,
ta četrt leta . . 2 „ 50	,,
V administraciji velja:
Za eelo leto . . 8 gl. 40	kr.
ta pol let« «a četrt leta
20 10

Političen lisi za slovenski u aro d.
V Ljubljani na dom pošiljui ' -f velja 60 kr. več na leto.	-jtij
Iv	i
'/	Vredništvo je na Bregu nišnaV "
Štev. 190.	V-w>.
SS
Izhaja po trikrat na teden in siuer v torek, četrtek in soboto.
Kteri davki se vštevajo pri volitvah za deželni zbor?
Zadnjič smo povedali kako se določujejo volilci za deželni zbor v kmečkih občinah. Pri volitvah velikega posestva kakor tudi mest in trgov pa so merodajni davki, ki jih volilci plačujejo. Med velikimi posestniki imajo volilno pravico posestuiki tistih v deželni knjigi (Landtafel) vpisanih posestev, od kterih skupaj plačujejo najmanj 100 gld. zemljišnega in hišnega davka (Realsteuer), brez vojaške priklade (Kriegssteuer.)
Kar pa zadeva volilne imenike pr; občinskih volitvah sploh, in še posej pri volitvah za deželni in državni zbor, se morajo v volilnih razredih mest kakor tudi kmečki h občin vštevati vsi davki, ki se plačujejo v državno blagajnico, tedaj tudi vse tretjinske in izvanredne (vojsk i ne) priklade (K r i eg sz u s c h 1 a g), če kaka posebna postavna določba ne prepoveduje vštevanja teh pri-klad, kakor določuje deželno predsedništvo kranjsko v dopisu do deželnega glavarstva od 26. julija 1871 V. 3011-Mu. Ne smejo se pa vštevati priklade za deželne, šolske, okrajne in občinske potrebe. Davki s prikladami vred pa morajo za volilno pravico znašati najmanj lOgl.
Priklade ki se imajo volilcem vštevati, so pri cesarskih davkih te-le:
1.	Pri zemljišnem (gruntnem) davku, tretjina, in še druga tretjina za vojskini zaklad.
2.	Pri hišnem razrednem davku tretjina; vojskine priklade pa je toliko, kolikor znaša redni davk.
3.	Pri davku gostačev (ali hišne najemščiue) tretjina, in še druga tretjina vojskine priklade.
Vsi ti davki se natančno razvidijo iz dav-karskih bukvic v prvem in drugem predalu, oziroma iz plačilnega nakaza glede davka od gostačev.
4.	Pri pridobninskem (patentnem) davku znaša cesarska priklada, ki se ima volilcem vštevati, sedem dcsetink (7/10).
5.	Ravno toliko znaša ta priklada pri dohodnini (Einkommensteuer).
Čc pa ta dva davka oba skupaj presežeta 30 gld., znaša priklada ravno toliko, kakor davk sam.
Ta priklada v št. 4 in 5 omenjenih davkov pa se računi tako-le: Če redni davek od patenta na pr. znaša 5 gld. 25 kr., šteje se priklade 3 gld. G7 '/o kr.; in če dohodnina znaša 1 gld. 75' a kr., je priklade 1 gld. 22% kr. Kdor ima tedaj v kakem mestu ali trgu patent za 5 gld. 25 kr., ali v Ljubljani dva patenta po 3 gld. ali enega za 8 gld., ima volilno pravico in se mora v volilni imenik zapisati, ker s prikladami vred plačuje .več ko 10 gld. davka.
Naj na neko nam došlo vprašanje pri tej priliki še odgovorimo, da duhovni pastirji (fajmoštri in kaplani) imajo v svojih občinah volilno pravico in smejo volilne može voliti kakor tudi sami za izberalce ali volilne može izvoljeni biti.
Slovansko-turška vojska pa sv. Oče.
O tem se piše „Hlasu" iz Prage: Koj začetkom sedanje krščansko-turške vojske se je
ves naš češki narod naj gorkeje zavzemal za dogodke na balkanskem polostrovu. Ves narod pravim, in posebno mi katoliški Čehi storili smo vse, kar smo le mogli, da bi skazovali svojim slovanskim bratom , bojujočim se proti staremu sovragu krščanstva in slovanstva, dela krščanskega usmiljenja namreč jetnike reševati, lačne nasitovati iu nage oblačiti. Ninam treba vnovič spominjati, kako je zbirala naša duhovščina v cerkvah pri božjih službah milo-darov v podporo stradajočih Jugoslovanov in koliko denarja so nabrali in odposlali naši katoliški listi v ta natnen. In sedaj, ko se je veliko rusko carstvo vzdignilo in ko pošilja svoje mogočne polke k Donavi, da bi iztrgalo iz krempljev mohamedauske divjosti naše uboge slovanske brate, se vsi naj živeje zanimamo za to, kar se godi na Donavi. Upamo, da pride kmalu trenutek jugoslovanskega osvobodjenja, upamo, da bo kmalu nehalo z božjo pomočjo naj nesramneje poglavje v evropski zgodovini namreč , gospodstvo zdivjanih učencev laži-preroka Mohameda nad balkanskimi kristjani. Gotovo je že skrajni čas, da bi se vsaj deloma izvedlo to, kar so nameravale križanske vojske, skrajni čas je že, da bi se zvršilo v djanji to, na kar se je delovalo v srednjem veku. Davno bi bil že turški divjak pregnan iz Evrope, ko bi ne bilo nesrečnih cerkvenih razprtij, da še celo v Evropo bi ne bil prišel, ko bi mu ne bil carigradski razkol na roko delal in že davno bi bil iz Evrope, ko bi se ne bili protestanti šestnajstega in sedemnajstega veka proti papežu iu cesarju vojskovali in tako oslabili njih moči namenjene proti Turkom. V
Carica Sofija.
Po Petruševskcm in drugih spisal J. Steklasa.
Car Aleksej Mihajlovič je bil dvakrat oženjen. In ko je 1. 1G7G umrl, zapustil je od svoje prve žene dva sina Fedora in Ivana in pet hčeri, od druge pa sina Petra in dve hčeri. Carstvo je prevzel stareji carjevič Fedor.
Za carja Fedora Aleksejeviča dovršil se je važen čin — odstranjeno je bilo mjestni-čestvo (prepir za prvenstvo). Tako se je imenovala stara navade bojarska — tekmovati med seboj za službe. Če je bil oče ali pa ded kogar koli bojarina, na prim. Aleksejeva, kedaj v službi pri vladarju višji nego oče ali ded dugega bojarina, na pr. Andrejeva, potem Aleksejev ni hotel na noben način biti pod poveljstvom Andrejevim, ali pa sploh biti nižji pri dvoru nego njegovi predniki. Vsaki bojar je smatral to za veliko nečast sebi iu vsemu svojemu rodu. Vsled tega je sledilo mnogo prepirov, tožeb in bezčinov na vladarjevem dvoru; neposlušne bojarje je zapovedal vladar odstraniti na ukazano mesto s silo , uporne pa je kaznoval z batinami in celo s kuuto. Vsled prepira bojarskega bila je vojnikom po-
guba gotova in v vojskah poboj , in ruska kri se je prelivala večkrat zastonj. Car Fedor je sklical zbor ter zapovedal o tej zadevi razsoditi. Zbor je odločil, da za naprej nima nobene razlike med ljudmi biti, od velikega do malega naj bode dozvoljena vsaka služba. Zdajci je zapovedal car prinesti vsa pritožna pisma radi bojarskih prepirov ter jih namestu sežgati, kdor pa se bode za napred prepiral za službe, temu je zagrozil z nemilostjo.
Fedor Aleksejevič jc bil bolan, slab ter ni tudi dolgo živel. On je umrl 1. 1G82, še le 21 let star; otrok ni zapustil in za naslednika ni nikogar imenoval. Stareji njegov brat, Ivan Aleksejevič, IG let star, bil je slaboumen, slabič na dnhu in telesu, a manji brat, Peter, ni bil še izpolnil 10 let. Eni bojarji so bili za carjeviča Ivana, eni pa za Petra. Da se pa ne dogodi nemir, zapovedal je patrijarh sklicati narod na trg ter ga je vprašsl: ,,Kojemu od dveh carjcvičev ima biti carstvo?" Narod je zavpil: „Petru Aleksejeviču." Tudi večina bojarjev je hotela Petra Aleksejeviča in zatoraj ga je patrijarh precej blagoslovil za carstvo.
V tem času se ruski carji niso ženili s ptujimi princesinjami, nego vedno le z ruskimi
bojarkinjami ali pa dvorjanicami. Oženivši se držal je car nevestino rodovino okoli sebe v velikej časti in milosti. Ali če je car vdovec postal ter se moral po drugi pot ženiti, odti-rala je druge žene rodovina vse članove prve žene, in to se ni zgoditi moglo brez zmešnjav in prepirov. Ko se je car Aleksej Mihajlovič oženil prvikrat, postali so rodjaci carice Milo-slavski mogočni; a ko je carica umrla, in car vzel drugo ženo Nariškino, zavzeli so zopet Nariškini pri njem vsa prva mesta. Posle smrti Alekseja Mihajloviča je prevzel carstvo stareji njegov sin Fedor, in Miloslavski so prišli pri njem zopet v milost in štovanje. Ko je pa car Fedor umrl in patrijarh blagoslovil za carstvo maloletnega Petra, imela je pravo do vlade njegova mati, Natalija Kirilovua Na-riškina, in Nariškini so stopili na mesto Milo-slavskih. Miloslavski so počeli poraišljati, kako bi se dalo to delo popraviti, ter ne dozvoliti carici Nataliji upravljati s carstvom. Za to so izbrali carevno Solijo Aleksejevno, hčer Alek-sija od Miloslavske, prve carice.
Sofija Aleksejevna je bila takrat stara 24 let. Za njenega očeta so se bili začeli vpeljevati na dvoru ptuji običaji, a žene so pre-
novejši dobi pa vidimo, da glavno je bil liberalizem, nevera in verska malomarnost v krščanski Evropi, kar je vgajalo Turkom v tem oziru, ker so se posamezne evropske vlade raji bojevale proti krščanskemu duhu v svojih državah, nego da bi ga bile podpirale. Liberalizem iu nevera zametavata ravno tako vero krščansko kakor mohamedansko; kjer sta se vgnjezdila liberalizem in nevera , od tam zastonj pričakujemo pomoči v prid kristjanom zdihajočim pod jarmom turških rabeljnov. Zatoraj čestitamo mi katoliški Čehi junakom, ki se bojujejo zoper Turka, čestitamo vladi ruski, da se je odločila za ta boj. Zatoraj vpokojeni vidimo, kako se oživajo povsod pri nas glasovi oznauujoč občutke zahvale, priznanja, radosti in navdušenje velikemu narodu ruskemu , da je prevzel delo, kterega se je branila prevzeti ostala ,,krščanska" (?) Evropa. Žalibog, da odmeva v teh izjavah tu in tam tudi liberalizem, kteri porabi vsako priliko v zasramovanje sv. Očeta Pija IX. Kakor so hoteli enkrat farizeji in pismoučeni Jezusa vjeti v besedi, kakor so prestrojevali in popačevali Njegove besede, da bi bili dobili iz njih smisel, kteri bi jim bil vgajal, tako se godi sedaj pri sv. Očetu. Kdo izmed nas še ni Čital v liberalnih listih in popačenih zgodovinskih delih, da je Pij IX. 1. 1848 blagoslovil orožje sardinskega kralja proti Avstriji, da, čitalo se je še celo, da je sam pripravljal vojsko zoper Avstrijo — to je naj nesramniši laž in ravno nasprotno jc resnično. Človek bi skoraj ne verjel, da je mogoče take laži, tako neutemeljeno prena-rejanje resnice trositi med svet. Kavno tako je z očitovanji, ktera sedaj skoraj vsakdan čitamo , kakor da je sv. Oče blagoslovil turško orožje in da se je zvezal s Turkom. Kakor začne cela čreda gosi gagati, ko je ena začela, tako ponavljajo tudi pri nas po geslu, danem na enem kraji , nevedneži to laž v naj različnejih slanih in neslanih izrazih. A kaj jc dalo temu povod? Je li izdal morebiti sv. Oče kako bulo ali breve, v kterem brani Turke? Je-li imel kak govor, v kterem je Turke hvalil in Slovane zasramoval? Je-li morebiti grajal slovanski boj proti Turkom? Je-li povzdignil svojo desnico, tla bi blagoslovil z znamenjem križa turško orožje? Bog nas varuj, kaj tacega se mu še sanjalo ni, zmirom je Pij IX. naslednik tistih rimskih velikosveč-
nikov, kteri so si pred stoletji z vso močjo prizadevali Turka izgnati iz Evrope. Zmirom je Pij IX. tisti, ki je izustil 1.1854 v Krimski vojski ruskemu poslancu te-le znamenite besede : „Zelo me žali, ker vidim krščanske ve-lemoči ua muzulmanski strani in želim iz celega srca, da bi rusko orožje pokončalo mu-haniedanizem v Evropi". (Konec sledi.)
Adresa avstrijskih škofov
Papežu Piju IX.
k petdesetletnici njegovega škofovanja.
Sveti Oče!
On, ki Ti je že od zibelke podelil veliko dokazov svoje božje skrhljivosti, Te je bolj in bolj oblagodaril z nebeškimi darovi in razodel posebna znamenja Tvojega bodočega povikša-nja. Ker čim bolj previdno, odkar si si Gospoda izvolil za dedšino, si se hotel v hiši njegovi skrivati in Čisto nepoznan ostati, tem odličnejši pot Ti je pokazal in za velika dela te odloČil On, ki je mogočen in sveto njegovo ime.
Najslajše določivši Tvoje duhovsko življenje, postavil ;Te je za velikega duhovna (škofa) ter podeljivši Ti po čudovitem posve-čenji po sv. Duhu polnost duhovenstva tako vtrdil, de Te je Tvoj ljud, čim slabeje so se Ti dozdevale Tvoje rame, da bi nosile težo škofovstva, varovan od mogočne roke svojega pastirja, tem hvaležnejši pripoznaval za svojega z nebeško močjo navdanega vodnika in branitelja. In ko Te je On, od kterega prihaja vsa čast in ki razdeluje vse častne službe, skoz veliko let potrdil, in povekšal med svojim narodom, izvolil Te je hoteč vstreči pastirjem in čedi, za vidnega namestnika Jezusa Kristusa samega, za postavnega deda sv. Petra, za očeta in pastirja cele cerkve, pridru-živ.ši polnosti Tvojega duhovenstva še drugo polnost, službe namreč in oblasti, in pomno-živši kinč Tvoje svete škofovske službe s pre-vzvišeno krono in obleko najvišjega duhovna, ktera je podoba celega sveta.
Nemudoma se prepasavši, da bi nastopil svojo jako strmo in trnjevo pot, med ktero Ti nikdar ni umanjkala Tvoja vera in gorečnost, kakor tudi ne previdna pomoč božja, prehodil si med tolikimi premembami pri dolgoletnem Tvojem višjem pastirovanju čudovito pot slu-
žeč postavam njegovim, da bi ostal nepoškodovan pri mogočni povodnji. Pripravljenemu bojevati se do smrti za postavo božjo Ti tudi vednih in čudovitih dokazov pomoči božje ni nikdar primanjkovalo in Ti tudi ne morejo primanjkovati do konca. Ker namreč On sam ne zametuje tolažen biti po svojih služabnikih, prizadeva si vedno krepčati jih s čedalje večjo sladkostjo tolažbe. Zato je pa tudi Tebi, sv. Oče, zaporedno spomin svojih čudežev naredil milostljivi in usmiljeni Gospod.
Dragi petdesetletnici duhovništva Tvojega, s pobožnimi vošili praznovani od celega sveta, sledila je kmalo druga prav nenavadna priložnost skupnega razveselovanja, ko je namreč prisijal petindvajsetletni spomin tistega Tvojega povikšanja, ob kterem si sprejel sveto dedšino svetega Petra in smo Te pozdravili kot sodeležnika njegovega glede let najvišjega glavarstva njegovega v Rimu. V tem čisto novem in po posebni milosti božji Ti podeljenem daru. kteremu se v letnikih najvišjih glavarjev noben enak zgled ne nahaja, spoznali smo častivredno naredbo vsegamogočnega in najbolj usmiljenega Boga, ki je Tebi in nam tolikanj večo milost podelil, kolikanj več se Ti od vseh strani po tolikih nezgodah Tvoje službe za Roga iu zarad Roga nakopičuje krivic iu preganjanja, žalosti in stisk. Dasiravno smo tedaj s pravičnim sočutjem obžalovali, da si tolikanj znameniti dan, o kterem smo se bili sošli, da bi Ti bili po preteklih 25 letih vladanja Tvojega čestitali, obhajal v sužnosti; bi bilo vendar jako napačno bilo pogum zgubiti, ker On sam, ki je hotel začetk vladanja Tvojega zaničevavši pohvalo hudobnežev v pregnanstvu raje posvetiti s Tvojimi zdihljeji pa tudi z očitnimi znamenji svoje nebeške pomoči, Tebe tudi v sponah ni zapustil, ki Te sicer tarejo leta, ki se pa v opravljanji službe svoje nikdar ne staraš.
Zato so pa goreče molitve celega sveta neprenehoma prosile, da bi Te blagovolil vtr-diti še z daljnimi znamenji nevsahljive svoje dobrotljivosti.
In sedaj pozdravljamo z višave se nam žarečo blagodejno obletnico sprejetja Tvojega med vrsto škofov, ob kteri se bodo dopolnile Tvoje skoz 50 let od škofovega posvečevanja nabirane zasluge kakor tudi prisrčne želje cele gospodove čede. Tudi pri tej silno redki Tebi
nehali, kakor do zdaj, držati v zaprtiji. Carica je bila radi tega vesela; njej kot devojki velikega razuma, zdelo se je to življenje v zaprtiji dolgočasno nepodnosljivo. Ona je začela zvati k sebi na dvor možč , česar poprej ni bilo videti, družila se z učenjaci in veštaki, razgovarjala se ž njimi, učila se ter čitala knjige. Malo po malo se je priučila ona državnim poslom , razsojevala jih ter izvrševala. Njej je bilo dolg čas roke križem držati ali zabavljati se z brbljanjem v tem času, ko so na njenej strani drugi ljudje, manji nego ona, izvrševali velike čine. Ona je hrepenela po sili in vlasti. In zatoraj je ona po smrti svojega brata, carja Fedora sklenila dobiti v svoje roke vlast ter vladati v imenu svojega bolnega, slaboumnega brata Ivana. Ali kar dobi carstvo Peter a ue Ivan. Sofija pa vendar ni hotela odstopiti od svoje namere, niti podati se v podložnost svojej neljubej mačehi, carici Nataliji, nego sklenila je dobiti na svojo roko strelce.
Več nego 100 let pred tem, za Ivana Groznega, bila je nabrana vojska iz samih dobrovoljcev, ki so se odločili stalno služiti. Le to vojsko so imenovali strelce. Ivan Grozni
in drugi cari so imeli strelce jako radi. Strelci so živeli na mejah ruskega carstva, po vseh večih mestih in v Moskvi. Oni so se bavili s poljedelstvom , vrtnarstvom, trgovali so z večimi pravicami nego drugi trgovci, a razun tega so dobivali še od carja svoje dnevnice. Na tak način so živeli strelci stalno z rodo-vinami, razvadili se in odučili od stroge voj-niške službe, ter so z nevoljo hodili v pohode. Zgubivši vojaški duh niso oni popustili vojaškega ščuvanja in postali so drzoviti, svojevoljni, nepokorni. Mnogo je pomagalo temu tudi to, ker so jim predstojniki krali njihovo plačo, vzemali strelce k sebi v dvorce za svoje domače poslovc in službe.
Moskovski strelci so morali jako mnogo trpeti od svojih predstojnikov za carja Fedora. Oni so se pritoževali, ali niso dobili nobene zadostitve; zatoraj so se začeli buuiti. Ko je Fedor Aleksejevič umrl, pobunili so se strelci še bolj ter oddali prošnje radi svojih polkovnikov. Bilo jc zapovedano, da se imajo pol kovnici kaznovati in od njih za strelce novci zahtevati, kar se je po tedanjem običaju, takole godilo: odpeljali so jih na trg ter bili po nogah. Strelci so hitro zraven prileteli in
zahtevali, kdor sc ima bolj, kdor manje biti. Osvetivši sc tako nad polkovnici zbirali so se strelci trumama po svojih izbah , obrekovali svoje načelnike, lučali jih s kamenjem a druge pometali iz stražnice na zemljo. Miloslavski in Sofija Aleksejevna so jih pa še bolj dražili. Oni so govorili, da imajo strelci pričakovati od Nariškinovih tako zlo, kakorš-nega še niso videli, trdili, da Peter ni postavljen po pravici za carja ter da je sveto delo -- ako se proti njemu vzdignejo. Poslušaje take zle pogovore bunili so se strelci čedalje bolj in bolj; do pravega upora ni bilo daleč. Dobivši tako strelce na svojo roko dala je Sofija in njeni privrženci popis bojarjev, ktere je treba pobiti kot izdajalce , samo je treba malo počakati.
Prišel je 15. maj 1. 1682. Zjutraj sta dva bojarja priletela k strelcem ter na ves glas vpila, da so Nariškini zadušili carjeviča Ivana. Zdajci zapoje tudi zvon v Velikem Ivanu. Strelci so se vzdignili, udarili na juriš na znak bobna ter prihiteli na Kremelji. Doma jc ostal samo Suharjev polk; on se ni dal pregovoriti in prisege prelomiti.
Dospevši do dvorca zbrali so sc strelci
o sv. Oče, odločeni pedesetletnici višje pastir-Bke Časti se veličastno razodevajo dela božja, kterih nobene opoverc ne morejo premagati, in nobene ječe ne zabranjevati.
Ki so nekdaj v cerkvi verig sv. Petra bili priče Tvojega posvečevanja in Ti povzdignje-nemu v škofovsko čast vošili mnogo in srečnih let, so zares komaj mogli slutiti skrivna pota previdnosti božje, ki so bila po Tvoji pred Petrovimi ketnami storjeni, škofovski obljubi nekako predpodobljene, in po dvojui Tvoji zvezi z ravno tistim prvakom aposteljnov, — glede službe namreč in glede verig — dopolnjene. Če vse iu posamezno, kar se Ti je od tistihmal sim v Tvoji škofovski in papeževski službi prijetnega kakor tudi neprijetnega zgodilo, s pobožnim'prevdarkom premišljuješ, hoteč Bogu prinesti svojo obilno zahvalo iu daritev svojega prehvaležnega srca: prisiljeno je tudi ljudstvo katoliško tej sladki dolžnosti kot svoji lastni zadostiti, ker dobro spozna, da tiste osode, ki je po naredbi božji Tebe zadela, postalo je tudi ono samo deležno.
Kaka složnost pa da je v apostoljski Tvoji službi bila med gnado božjo in Tvojim sodelovanjem, glasno pričajo v 50 letih iloprne-šena dela in žrtve.
Oblagodarjen z nebeškim maziljenjem sv. Duha, ki se je razlilo čez Tvojo glavo in prešinilo skrivnosti celega srca, zaslužil si z ved-nimi daritvami molitve in del svojih , s krepostjo Njegovo v notranjem napolnjem in v zunanjem obdan biti. Prepolna je bila v Tebi stanovita vera, čista ljubezen, odkritosrčna miroljubnost. Lepe v Tvojem poslu so bile Tvoje noge pri oznanovanji dobrot Gospodovih. V skrbi neumoren in gorečega duha si sovražil prevzetnost, ljubil pa ponižnost in resnico, ktere tudi nikda'- nisi zapustil, in te ni mogla premagati ne hvala ne strah. Ti nisi luči imenoval teme, niti teme luči; nisi hudemu rekel dobro, 'niti dobremu hudo. Modrim in nemodrim poslužljiv opravljal si posel sprave skazovaje svojega duha in svojo krepost. On pa, ki Ti je izročil škofovski sedež, da bi vladal cerkev svojo in sebi izročeno ljudstvo, bil je Tvoja veljava, moč in trdnost. Ko so Te bili škofa in vojšaka pokrili s čelado zveličanja, pokazal si se vsem nasprotnikom resnice strašnega iu mogočnega boritelja; in s pastirsko palico preskrbljen pokazal si se kaznovaje napake pobožno ojstrega, priporočaje čednosti
srca ginečega, v miru nikdar resnobnosti ne opustivšega.
Odkar si pa zvesto spolnivši svojo škofovsko prisego sprejel „ribčev prstan", nisi nikdar celo z nevarnostjo življenja svojega opustil braniti sveto nevesto božjo namreč cerkev, ktero si se že od začetka sim učil imeti id varovati kot tabernakel v svetem kinču visoke Tvoje službe, z božjim naukom iu popolnem zgledom.
- „ (Dalje sledi, j
pri krasnem krilcu (stopnice) ter besno kričali, da bi se jim izdali Nariškinovi. Razumevši, zakaj da se strelci bunijo, stopila je carica na hodnik s carjem Petrom in carevičem Iva nom. Ko so pa strelci Ivana opazili, prestrašili so se jako; nekoliko jih je splezalo na hodnik, ter popraševalo carjeviča, je li je on zares careviČ Ivan in kdo njega preganja. Mene nobeden ne preganja ter se nimam ničesar potožiti, odgovoril je Ivan. Strelci so sprevideli, da so jih prevalili; oni so se zato pomirili, pogledavali drug druzega, da pač začeli so se uže razhajati; nobenega prego vora niso hoteli slišati. Ali neki neumen človek je pokvaril vse delo. Glavni načelnik strelcev knez Dolgoruki stopil je na hodnik ter zapovedal s zmerjanjem in grožnjami, da se imajo precej iz Ivremlja pobrati v svoje slobode. Strelci niso imeli radi Dolgorukega, in ko so tukaj na uepravem mestu začuli nje govo zmerjanje, razsrdili so se strašno, splezali na hodnik, vrgli Dolgorukega doli na kopje ter pridrli v dvorec iskat izdajalcev po svojem popisu.	(Dalje sledi.)
Z bojišča.
Ruske čete se le počasi dalje pomičejo, ker se imajo razun s Turki boriti tudi še z neugodnim vremenom in povodujami, ki so jim odnesle pri Serdaru čez reko Seret narejeni most. Te dni so ogledovali in preiskovali Donavo pri Kladovi in Turn-Severinu, ker jo mislijo tam vdariti na Srbsko in Turke prijeti od leve strani. Turki so to izvohali in jih hočejo prehiteti ter zasesti pokrajine srbske ob Timoku, česar jim pa Srbi gotovo prostovoljno ne bodo dovolili. Preden pa Turki premagajo srbske trdujave ob meji, pridejo Rusi varstvo podonavskega obrežja prepustivši Rumuncem, že v Turn-Severin , kjer v dveh dneh svojo vojno spravijo čez Donavo in v zvezi s Srbi, s kterimi sklenejo enako pogodbo kakor z Rumunci, marširajo proti Nišu in Soiiji. Turki to čutijo in od vseh strani vojake pošiljajo v Niš, da pomnože ondašnjo posadka.
Car Aleksander dojde te dni v Bu-karešt, kjer za slovesen sprejem delajo velikanske priprave. Car se je s carjevičem in velikim knezom Sergijem 2. t. m. ponoči odpeljal k podonavski armadi in bode vojno svojo neki spremljeval naBulgarsko.Ivakorporoča,,Presse se ua Ruskem sklicujejo vojaki, ki so na odpusti in se bode osnovalo 15 do 20 novih divizij.
Drugih posebnih novic ni, kakor da je nekaj ruskih ladij (monitorjev) vkljub hudemu steljanju turških topov iz Črnega morja skozi Sulinski kanal pridrlo ter odjadralo gori po Donavi.
V Aziji so 2'J. maja Rusi od treh strani prijeli Turke pri Degliu ter jih potolkli in jim vzeli dva pogorska topova , 4 vozove streliva in mnogo vjetnikov. Rusov bilo je G mrtvih, 30 pa ranjenih, Turki pa so imeli čez 100 mrtvih.
,,N. fr. Presse" se 31. maja iz Erzeruma poroča, da so Rusi predrli soteske pri Kanli dagu in Soganzidagu ter Muktara prisilili, da se je moral daleč nazaj umakniti.
Turki so bili te dni raztrosili novico, da so Rusom Ardahan zopet vzeli. S to debelo lažjo hoteli so potolažiti razkačene softe carigrajske, ki so zarad zgube omenjene trdujave rogovilili po mestu. Zdaj pa Turki sami pripoznavajo, da je ta novica lažnjiva in izmišljena, ker vojno poveljništvo o tej reči čisto molči.
Politični pregled.
Avstrijske dežele.
V Ljubljani, 4. junija.
Dunajski in iiiailjai>hl listi radostno poročajo, da se je proti dr. Riegcr-j u in tovaršem njegovim , ki so Rusu Aksa-kovetnu poslali adreso, na višje povelje pričela sodnijska preiskava zarad veleizdaje! Na Madjarskem Srb Mi leti č sedi v luknji zarad valeizdaje, zdaj bodo Čehe pestili zarad veleizdaje in v Ljubljani so nedavno „Na-rodov" članek ,,Slovanstvo na brzovlaku" kon-fiscirali zarad veleizdaje. Tedaj Slovani, ki so Avstrijo že večkrat rešili propada, iu ki
hočejo močno in vsem narodom pravično Avstrijo, sami veleizdajalci?! Kaj so pa potem oni, ki vedno škilijo čez meje državine in se bratijo z narodi, ki vedno preže na pogin Avstrije in bi jo raje danes razdejali kakor jutri?
II denarnem ministru se je nedavno pisarilo, da namerava nasvetovati zmanjšanje vradnikovih plač ter na ta način zlajšati državne stroške in vrediti denarne zadeve. Vradna „Presse" pa temu odločno ugovarja, in vendar res druzega pripomočka ni. Vrad-niki imajo sedaj med vsemi najboljše dohodke; če se jim dosedanje plače puste, naj se pa zmanjša njihovo število in naj se ostalim naloži več dela; če jih pa ostane toliko, da so drug drugemu napoti, naj se jim pa zmanjšajo plače, ki so v primeri s sedanjimi vradni iu i urami res jako preobilne xlas,ti pri višjih vradnikih, ki vse delo navadno zvračajo na nižje podložnike svoje.
iTIoitilixaeua vojaštva se bo menda vender le pričela, ker so 3 divizije topničar-skih polkov dobile povelje, da naj bodo pripravljene, če jim dojde dotični ukaz. P. L. piše, da bode Avstrija z dovoljenjem Rusije nastavila opazovavni oddelek vojne svoje.
Vnanje države.
\a Fraiieoskeiu si Gambettovci na vso moč prizadevajo maršala Mac Malioua prisiliti, da bi se predsedništvu odpovedal in so se že dogovorili, da v tem primerljeju zopet starega Thiersa izvolijo za predsednika republike. Pa Mac Mahon ni strahopetnež, da bi se vstrašil nekterih kričačev in njim na ljubav oržavo spravil v veliko nevarnost, ter bo z dovoljenjem konservativne večine senatove raje razpustil naroduo skupščino in razpisal nove volitve. Da se radikalcev ne boji, priča to, da so te dni zaprli občinskega predsednika pariškega zarad nekega govora, v kterem je hujskala prebivalstvo.
fliolaiulMka kraljica je 3. t. m. umrla.
Mrliška skupčina sc snide še pred 15. junijem. Muratorij se je podaljšal do 4. julija.
italijanskem parlamentu so ministra Nicotera vprašali o republikanski stranki, ki se snuje na Laškem, in o ljudskem shodu, sklicanem 31. maja, da bi oporekal zapletkam(?) klerikalcev 11 Minister je odgovoril, da republikanska stranka je jako majhna, glede zborovanja pa bode vlada storila svojo dolžnost, če bi se prestopile postavne meje. Tudi je minister zbornici uaznauil, da so pri Alimenusi blizu Palerma ubili glasovitega tolovaja Leona in dva njegova tovarša. Starašinstvo je 3. t. kralju izročilo neko adreso. Vlada je prepovedala žveplo izvaževati v Avstriji.
Iz	se Poroča, da seje vDar-
Faru vnel upor. Kralj egiptovski bo tedaj imel doma dovolj opraviti in Turkom ne bo mogel poslati veliko ljudi na pomoč.
Izvirni dopisi.
Ez Gorice, dne 31. maja. (Občinski poti). Nedavno sem šel po nekem občinskem potu, in ker so poti občinski zelo zanemarjeni, hočem iste malo posuti, ne sicer s gruščem, ampak s pelinom. Znano je, da imajo naši župani inej drugimi važnimi rečmi skupnega avtonomnega vradovanja, tudi skrb oziroma nadzorstvo popravljanja občinskih cesta — izvzemši skladovne ceste, ktere imajo | zopet posebno nadzorstvo, — kot v izročenem področji v svojih rokah; znano je tudi, da so občinske ceste za razcvet vzajemnega kupčij-stva in obrtnijstva, za lahko vsestransko komunikacijo pač tako potrebne, kakor komer-
cijalne cesta, da, rekel bi, še bolj potrebne, ker se po istih poljski in gozdni pridelki in druge reči dan za dnevom prevažavajo; znano je na dalje tudi to, da se pri dobrih cestah voznikom prihrani dosti orodja, da živina to, kar pri slabih le z velikim trudom, po dobrih igraje pelje, da toraj po cestah, koje so popravljene, živina ne trpi in se tudi vozniku ni treba vedno pridušati in tisuč ali vseh h. na pomoč klicati. Nehote pa sem siljen povedati, da naši župani avtonomijo v tem oziru presneto malo poznajo ali je pa rabiti nočejo. Naj si bo uže prvo ali slednje, istina je, da jim tako ravnanje ne dela nikakoršue časti, nasprotno pa jib spravi dostikrat v zares hude zadrege. Samo se umeje, da ni brez častnih izjem.
Ne da se sicer tajiti, da je ta stroka žu-panstveuega delovanja ena med onih, koja dela mnogim županom po Goriškem dosti preglavic, ako se pomisli, da se morajo v dosego svojega namena dostikrat boriti proti različnim elementom, da morajo ne le jedino na račun posameznih občinskih trmoglavcev, dostikrat tudi od kompetentnih višjih oblastnij vsled kakega malenkostnega formalnega pregreška dosti neokusnih neprostovoljno prebaviti in da se celo pripeti, da morajo župani, ako je finančno stanje občinske blagajnice neugodno, iz lastnega žepa dotične stroške si izposoditi.
Vse te ovirajoče okoljnosti vendar niso neukrotljive. Pri vsem treba le pokazati resne volje, in kar je glavna reč, neoplašljivosti, vse drugo gre gladko samo, kdor kako podvzetje hitro in s pravim pogumom prične, istege lahko izvrši. Resnična je sicer Plautova prislovica: začeti je lahkejši kakor končati, a so omenjene lastnosti združeno sodeljujoče, premaga se brez posebnih težav vsakakoršna opovera. Izgovorov se ve da, se nikjer ne manjka, tako tudi tukaj ne. Pa vsi ti izgovori, naj si jih bo na kupe, so le prazni, netemeljiti in izvirajo edino le iz bojazljivosti na nečast do-tičnih interesentov in na kvar občnega podpiranja javnega pospeševanja dotičnih postavno-sti. Da tudi c. k. okrajna glavarstva v tem oziru niso brez vse krivde, je velikokrat le preočitno.
I s ICinia. 31. maja. Ravno, ko to pišem, imajo framazoni rimski svoj meeting ali shod, kterega so danes ua visoki praznik presv. Reš. Telesa sklicali. Biti pa mora teh nejevernikov tukej prav veliko, zakaj nevedoč za zbirališče zajdem ravno v tiste ulice, v kterem jih je bilo pred hišo in po ulici vse polno. Kaj pa nameravajo? Govor papežev do Av-strijancev jih je spravil vse na noge. Oni protestirajo zoper to. Kaj da bodo v tem zboru skupej spravili, to si vsak gotovo lahko sam odgovori. Naj raji bi ti ljudje gotovo vidili, da bi do zadnjega duhovna vse pomorili in vse cerkve podrli. Danes je praznik Tresv. Rešnjega Telesa. Povsod, kjer cerkev še količkaj prostosti ima, razodeva ona samo svoje veličastvo. V Rimu je v verigah — toraj ve-ličastva zunej pokazati ne more. Vse procesije so prepovedane zunaj cerkva. Prav otožno je bilo tedaj viditi, ko so sv. Rešnje telo nosili spremljevano od duhovnov z gorečimi svečami po cerkvi brez navadnih blagoslovov iu so le nazadnje po odpetima „Tantum ergo in Geuitori" dali blagoslov. Kakor nekdej v Katakombah — tako sme zdaj menda le med cerkvenim zidovjem slovesnosti svoje obhajati. Ljudi je bilo prav veliko v baziliki sv. Petra — oh da bi bili smeli ven, to bi bila veličastna procesija! Ob nedeljah so sicer štacune večidel zaprte, — ali hiše božje pri vsem tem
niso prepolne in se menda služba božja le preveč zanemarja. Skrb za dušo dela korakoma prostor materializmu, kjerkoli imajo framazoni gospodarstvo. Pri vsem tem pa se obračajo vsi verniki v Rim, kjer ondi vedo vidnega poglavarja katoliške cerkve, in ko bi tudi ves Rim zopet postal poganski, zakaj „ubi Petrus, ibi ecclesia". Kakor sem bil pisal, so bili pri zaslišanju vsi narodi Avstrijski pričujoči. Madjari so hoteli vendar še svojo posebno avdencijo imeti iu isto, tako Ilrvati. Madjarom je bilo menda odločeno 28. dan, Hrvatom pa 31. ko pa pridejo omenjeni dan Madjari, se jim je reklo, da jih sv. Oče za-slišati ne morejo, ker so se bili prehladili. Bolj srečni pa so bili danes Hrvatje, ki jih je vodil zagrebški nadškof Mihalovič. Ko je bil naj-poprej nadškof sv. očetu deputacijo predstavil prebere profesor Vojnovič adreso, v kteri je zveza med rimskim stolom iu hrvatskim narodom zaznamovana začenši od 9. stoletja notri do Pija IX., kteri je biskupijo v nadbiskupijo povzdignil. Na to pohvalijo sv. Oče hrvatski narod, da so dobri vojaki. Ne glede pa daues na krvave boje jih osrčuje, naj so dobri vojaki tudi za sv. vero, izrečejo zadnjič da bo postal nadškof Mi halovič kardinal. Pri tej avdijenciji je bil tudi biskup Strosmajer, kteri je danes pridigal ob 9. uri v cerkvi sv. Jeronima in sicer hrvatsko. Rekel je, da le v edinosti z Rimskim stolom se napreduje, kakor nas zgodovina uči; kjer je ta edinost, tam je napredovanje kjer je ni, pa je ravno nasprotno. V Rim do sv. Očeta se moremo vedno ozirati in očitno jc izrekel: „Roma locuta et res finita est". Naj omenim tudi še razstave vseh darov, ki so došli sv Očetu o petdesetletnici njegovega škofovanja. Če te drugod večkrat žalost obhaja, se te pa tukaj zopet veselje loti- Tukaj se vidi, da pač na svetu nihče nima toliko ljubijočih otrok, kakor sveti Oče. Veselja se mora človeku srce topiti in veselje čutiti s svetim Očetom, kadar jim bo mogoče s temi darovi potrebne cerkve obdarovati, kajti darovanih reči število gre na sto tisuč in jih je mnogo umetnih in prav velike vrednosti, da sem le strmel o krasoti njihovi. Razstavljeni so darovi po deželah in sicer: Amerika, Gennania, Btitanija, Gallia, Italia, Roma, Ilelvetia, Avstria itd. Vidiš tukaj raznoterno cerkveno obleko, cerkvene posode, kakor tudi druge krasno iz srebra in zlata umetno izdelane vošilne darila. Na eni kake 2 čevlja visoki iz srebra močno in prelepo izdelani postavi (kipu) sv. Jožefa pa sem bral voščilo: Josephe, Virginis Matris Dei Mariae castissime conjux, Pium IX Pontificcm maxi-mum, qui te solenni auxit honore, nobis inco-lumem serva, ut sanetae religionis trimpho sospes intersit — v kteri prošnji se vjemamo gotovo vsi verni Slovenci. Tudi naj to še pristavim, da podobe kralja Viktorja Emanuelove v nobeni prodajavnici nisem vidil izpostavljene, povsod pa se nahajajo podobe sv. Očeta. Akoravno to izpostavljenje morebiti povsod ne razodeva ljubezni do sv. Očeta, ampak večkrat izvira le iz dobičkarije, vendar kaže to, da ne marajo za Emanuela, kteri je viditi, da iz vsega sveta prihajajo verniki v Rim, da se Piju IX. poklanjajo , dokler se zanj nihče ne meni te dni boje rekel: Jaz sem jetnik v Kvi-rinalu! —
Domače novice.
V Ljubljani 5. junija.
(Petdesetletnica papeževa) se je po Slovenskem jako slovesno obhajala. Iz dosedanjih poročil smo prevideli, da se je med vsemi naj-
bolj odlikovala Skofja- in Stara Loka, ki ste tudi največ romarjev poslale v Rim. Mesto in fara bila sta zvečer 2. t. m. sijajno razsvit-ljena, zlasti sta se odlikovala nunski samostan in staraloška cerkev. Tudi Železnike in Tržič so bili sijajno razsvitljeni, ker je okrajno glavarstvo naposled razsvitljavo vendar le dovolilo. Po hribih bilo je z ljubljanskega grada videti brezštevilno kresov, ki jih je verno slovensko ljudstvo napravilo slavnemu Piju IX. na čast. Kar Ljubljano samo zadeva, brez nič ni bilo, kaj več pa tudi ne. Šeutpetersko predmestje bilo je vse razvitljeno iu deloma tudi Ternovo in nekaj hiš po mestu; zlasti pa ste se odlikovale farni cerkvi šentpeterska in ter-uovska. Tudi stolpa stolnice sta bila nekoliko razsvitljena in ozalšana z velikimi papeževimi zastavami. Ljudstvo se je radostno pa mirno in v najlepšem redu sprehajalo po ulicah, ker je pričakovalo splošne razsvitljave. A ker se katoliški družbi ui dovolilo ljudem priporočati prostovoljne razsvitljave, mislili so nekteri, da je sploh prepovedano razsvetliti in si niso upali iz lastnega nagiba prižgati lučic na svojih oknih. Če bi bila pa bela Ljubljana vedela, da sine razsvetliti, bi bila gotovo tudi sijalno pokazala, da je katoliška. Cerkvenih odpustkov se je 3. junija po cerkvah udeležilo jako veliko pobožnega ljudsva, pri uemški pridigi v stolnici pa, ktero so imeli knez in škof sami kakor tudi pri veliki maši, bilo je silo malo ljudstva, ker je zarad prelepega vremena vse vrelo k procesijam k sv. Jakopu in frančiškanom in bi zarad tega primerniši bilo, če bi se bila cerkvena slovesnost tudi v Ljubljani kakor na Dunaju ali v Gradcu obhajala še le v nedeljo 10. junija.
Razne reči.
—	Žice sv. o t ca pape" zove se knjižica, ktero so škofovski petdesetletnici Pija IX. na slavo spisali hrvaški bogoslovci ,,zbor duh. mladeži zagrebačke" in se na lepem pa-piru s 7 slikami do 9 pol vgodnega berila dobiva po 50 sld. v nadškofovskem semenišču. Slovenska „Zlatomašnik Pij IX., je že pošla.
—	Goriški bogoslovci so v nedeljo 3. t. m. slovesno obhajali petdesetletnico škofovanja Pija IX. in ob enem dvaindvajsetlet-nico posvečevanja prevzvišenega gospoda Andreja Gollmajerja za nadškofa goriškega. Zjutraj ob 8. uri bila je slovesua sv. maša, popoludne ob treh slovesne večernice, zvečer ob G. uri pa slovesna akademija s sledečim programom: 1. Molitev, zbor — Jenko. 2. Allocutio. 3. Slavnostna kantata zl. S. Gregorčič vglasb. A. Leban. 4. Slovenski govor: Rimski papež učenik resnice in ljubezni. 5. Pijeva himna, zložil P. Molir. S. J. G. Discorso italiano: Pio IX. la vera grandezza del nostro secolo. 7. 7. Gloria ai Prodi, inno popol-pontifico (per coro e Piano). 8. Brača, dvogovor — Prera-dovič. 9. Nočni stražani, sbor od Iv. pl. Zajca. 10. Želje, za samospev in glasovir vglasb. Ant. Nedved. 11. Gratulationes Summo Pontifici Pio IX. et Celsiss. et Excellentiss-Principi Archiepiscopo Andrcae variis idiomatibus pro-latae. 12. Rex regum, hymnus-Oberhofl'er. 13. Imagiues scenicae (Tableaux).
TcleKralične denarne Cfn« 4. junija.
Papirna renta 69.75 — Srebrna renta 65.05 — Zlata renta 71.30. — 18601et.no državno posojilo 110.25 Bankin« akcije 772 — Kreditne akcije 140.— — London 126.50— Srebro 110 85.— Ces. kr. cekini 5,98 — 20-frankov 10 02.