72 K vporabi §-a 263. k, pr. r.
K vporabi §-a 263. k. pr. r.
Pod tem zaglavjem priobčil je g. dr. Stepančič v zadnji številki ^Pravnik-a" kazenski slučaj, iz katerega izvaja pravno mnenje, da mora zastopnik zasebnega obtožitelja, ki izve še-le pri glavni obravnavi, da ga je obtoženec na časti razžalil, pridržati si v smislu §-a 26:5. k. pr. r. samostalno preganjanje, inače izgubi pravico do obtožbe.
To mnenje se mi ne vidi pravo.
Pri dotični obravnavi, določeni o zasebni obtožbi obtožitelja, bili so navzoči stranki in obtožiteljičin zastopnik, toda obravnavalo se je jedino le o obtožbi obtožiteljice A in izključljivo le-ta smatrati je kot navzoči obtožitelj v smislu §-a 26 3. k. pr. r. ne pa tudi dr. C, ki je bil samo pooblaščenec, ne pa ob jednem tudi pravdna stranka.
K vporabi §-a 263. k. pr. r. 73
Pri interpretaciji zakona ozirati se je nam na besedilo in na namen zakona.
Po besedilu §-a 263. k. pr. r. sme sodnik raztegniti obravnavo in sodbo na novo pred glavno obravnavo storjeno kaznjivo dejanje na predlog upravičenega obtožitelja.
Zakon govori toraj samo o raztegnenji prvotne obtožbe na novo dejanje, ne pa o novi samostalni obtožbi tretjega razžaljenca.
Zakon poslužuje se ves čas in izključljivo besede obtožitelj, iz česar se da sklepati, da ima v mislih le ono navzočo stranko, ki je vložila obtožbo, o kateri se ima ravnokar obravnavati. — Vsak drug razžaljenec, ki ni navzoč kot obtožitelj pri obravnavi in ki toraj niti ni stranka pri tisti obravnavi, ne more se smatrati navzočim upravičenim obtožiteljem v smislu §-a 263. k. pr. r. On je le slučajno navzoča, na izidu, obravnave neinteresovana osoba, katera nima z obravnavano obtožbo prav nobene formalno-pravne ali procesuvalne zveze.
Pri navedeni glavni obravnavi bila sta A obtožiteljica, B pa obtoženec. — Pooblaščenec obtožiteljičin, dr. C gotovo ni smatrati pravdno stranko, ker je bil le mandatar obtožiteljičin. Ako pa ni stranka, potem pa ni upravičen ali celo zavezan oglasiti svojo obtožbo proti B-ju z zahtevo, da se tudi o istej takoj obravnava, oziroma pridržati si samostalno preganjanje. To bi tudi ne bilo raztegnenje obtožbe na novo kaznjivo dejanje, temveč nova obtožba tretje osobe, ki niti ne sme staviti za svojo osobo, ker ni stranka, pri tej obravnavi nobenega predloga. — To bi bilo nedovoljeno umešavanje v tujo obravnavo, katero mora sodnik takoj zavrniti. Ako zakon govori o navzočem upravičenem ob-tožitelji, misli s tem le najednega in istega obtožitelja, očegarobtožbiseravnokarobravnava. Beseda navzoči upravičeni obtožitelj zaznamuje pravdno stranko, ne pa splošno vsacega, kateri je po zakonu za vložitev privatne obtožbe legi-timovan. Po načelih g. dra. Stepančiča bi morala tudi vsaka pri obravnavi navzoča priča in pa vsakdo iz avditorija, ki slučajno izve pri obravnavi, da je bil po obtožencu razžaljen, takoj stopiti pred sodnika ter reči: „Gospod sodnik, jaz se čutim na svojej časti žaljenega ter dvignem zoper obtoženca obtožbo
74 K vporabi §-a 363. k, pr. r,
zaradi razžaljenja časti in prosim, da se o njej takoj obravnava, inače si pridržujem pravico samostalnega preganjanja."
Sodnik po mnenji g. dra. St. moral bi to obtožbo tretje, dosle v pravdo še nezapletene osobe takoj v zapisnik vzeti, ali pa nov zapisnik napraviti.
To bi pa ne bila več raztegnena prvotna kazenska obtožba v smislu §-a 263. k. p. r., temveč raztegnena obravnava o novi obtožbi, katero ima za slučaj toženčevega privoljenja v mislih 11. odst. §-a 451. k. pr. r.
Pri oficijalnih deliktih ima pač navzoči državni pravdnik glede vseh oficijalnih kaznjivih dejanj, o katerih izve pri glavni obravnavi, pridržati si pravico samostalnega preganjanja, če hoče, da se sploh obtoženec preganja zaradi tega dejanja, inače preneha njegova pravica do preganjanja. — Tu je pa treba pomisliti, da je državni pravdnik po zakonu legitimovani obtožitelj glede vseh javnih, to je javnemu preganjanju podvrženih kaznjivih dejanj, dočim je zasebni obtožitelj legitimovan za obtožbo, oziroma raztegnenje obtožbe samo za svojo osobo. Pravice tretjih osob mu ni varovati.
Da bi pa bila zavezana tretja, z dotično kazensko pravdo v nobeni procesuvalni zvezi stoječa osoba, recimo, pooblaščenec obtožitelja ali priča in dosledno tudi vsakdo iz občinstva, ki izve pri obravnavi, da ga je obtoženec razžalil, si takoj pridržati samostalno preganjanje, inače preneha njegova pravica do preganjanja, niti ne izraža § 263. k. pr. r. niti kaka druga postavna določba ter bi bilo materij elno krivično, formalno pa zelo nerodno. — Način, po katerem naj se tretja žaljena oseba formalno zglasi kot novi obtožitelj, ni označen v nobeni postavni določbi, kar je značilno, ako se pomisli, da bi bil zakonodajalec za take izjemne slučaje gotovo kaj posebnega ukrenil.
Z besedo »upravičeni obtožitelj" hoče zakon le reči, da mora biti obtožitelj, o čegar obtožbi se že obravnava, upravičen tudi za novo kaznjivo dejanje, o katerem je izvedel še le tekom obravnave.
Dr. C. bil bi torej pač legitimovan za raztegnenje prvotne obtožbe nomine svojega klijenta, ne pa tudi za svojo osobo. Še manj je bil pa k temu poklican kot priča zaslišani razžaljenec D.
Iz pravosodne prakse. Civilno pravo. 75
Določba §-a 263. k. pr. r. ima značaj izjeme in jo je torej strogo interpretovati.
Vse določbe kazenskega pravdnega reda o pripravah za glavno obravnavo imajo namen omogočiti; da se obtožitelj za svojo obtožbo, obtoženec pa za svoj zagovor temeljito pripravita. Ta namen se pa ne doseže, ako je dovoljeno soditi o kaznjivem dejanji, ki se izvš še le pri glavni obravnavi, ne da bi mogel obtožitelj zbrati potrebno dokazovalno gradivo za obtožbo, obtoženec pa za svoj zagovor.
Razžaljencu, ki ni že stranka pri obravnavi, treba je torej pustiti nekaj časa, da pripravi obtožbo, oziroma da se odloči za obtožbo.
Čestokrat se primeri, da obdolži obtoženec pri glavni obravnavi to ali ono pričo, da je po krivem prisegla. Razžaljena priča ne stavi pri obravnavi nobenega predloga, pač pa obtoži potem v postavnem roku razžaljivca zaradi omenjene obdolžitve in sodišče razsoja z uporabo §-a 265. k. pr. r. o novi obtožbi ne glede na to, ali si je priča pri dotični glavni obravnavi pridržala samostojno preganjanje ali ne.
Tacih slučajev je v praksi brez števila in generalni prokurator ni še našel dosle povoda, uložiti pritožbo ničnosti v obrambo zakona. Dr. Fran Tekaviii.