■ - . •	3". ?	"v • •«
1
NARODA
(D Thol»rcr*«t
List slovenskih delavcev v Ameriki.
The largest Slovenian Daily -: in the United States
Issued every day except Sundays and Legal Hoi idays. U BOjOOO Readers
TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.
TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT.
NO. 3. — ŠTEV. 3.
NEW YORK, THURSDAY, JANUARY 4, 1917. — ČETRTEK, 4. JANUARJA, 1917.
VOLUME XXV. — LETNIK XXV.
Gerard in Bethmann-Hollweg. Zahteve centralnih zaveznikov.
IZJAVA BIVŠEGA OGRSKEGA NOTRANJEGA MI NISTRA. — PREDSEDNIK WILSON BAJE VE, KAK SNE ZAHTEVE OZIROMA POGOJE BO STAVILA NEMČIJA. — ANGLEŠKI ČASOPIS SE ZAVZEMA ZA PREDSEDNIKA WILSONA. — NEMČUA PRI PRAVLJA NOVO NOTO. — NEMŠKA VLADA ODGOVORILA NA NOTO SKANDINAVSKIH DE ŽEL. — VSE JE ODVISNO OD ZAVEZNIKOV.
Kapitalistična žrtev.
V San Franciscu se je začela zelo značilna obravnava. — Kapitalisti proti delavcem.
-o-
San Francisco, Cal., 3. januarja. Danes se je pričela obravnava proti Tomažu J. Mooney-u, katerega dol/ijo. da je bil v zvezi z bombno eksplozijo pri vojaški paradi due 22. julija pr. 1. Mooney je ob-dolžen, da je bil vodja petih oseb, katere se dolži. da so položili bom-JE i bo. Obtožnica trdi, da je Warren K. Billing's, prejšnji predsednik čevljarske zveze, položil bombo, ki je pozneje eksplodirala in ubila 10 oseb. 40 pa ranila.
Glavni Moonevev zagovornik je znani newvorski odvetnik W. Bourke Coekran, ki se je prostovoljno ponudil za zagovornika. — Drusri zagovorniki so člani International Workers Defense League (Mednarodne delavske obrambne zveze).
Na zatožni klopi se nahajajo še Rene Mooney, žena prejšnjega; Edvard Nolan, član lože mašiui-stov; Israel Weinberg, član mizarske zveze.
Zakaj so kapitalisti ravno te ljudi obdolžili, da so krivi, da je na vojaški paradi eksplodirala bomba, nam bo jasno, ako omenimo, da so se mož in žena Moonev, Nolan, Weinberg in Billings pri vseh štrajkih in bojih za boljše uelav-
Berlin, Neinrija, januarja. — Ameriški poslanik Gerard je obiskal nemškega državnega kanclerja Hollwe-ga ter mu izrekel svoje najiskrenejše čestitke za Novo leto. Pri te j priliki sta se diplomata dolgo časa pogovarjala
0	sedanjem ] K) loža ju, posebno pa glede nemške mirovne note.
Poslanik je poslal danes v Washington obširno poročilo o tem sestanku- Ko so ga vprašali kaj mu je kancler povedal, je odvrnil, da nebroj zelo zanimivih stvari.
London, Anglija, Z. januarja. — Iz Budimpešte je do-sjm'Io preko Amsterdama poročilo, da je rekel bivši ogrski notranji minister grof Andrassy, da predsednik Wilson ■/.v zdaj prav dobro ve, kakšne pogoje bodo stavile centralne države ter da bo te predloge v najkrajšem času pojasnil zavezniškim državam.
Izjava grofa Andrassv■-ja se glasi:
—	Zavezniki že zdaj zatrjujejo, da je hotela napraviti Nemčija s svojim mirovnim predlogom neke vrste j *ke plače v San Franeiseo vedno manever in da centralni zavezniki nočejo skleniti miru. 1 na->bol-i Ukazali. Kapitalistom je
Jaz zdaj lahko povem, da so znani naši mirovni predlogi predsedniku Wilsonu in da jih bo predsednik Združenih držav prejkomogoče pojasnil zaveznikom.
London, Anglija, 3. januarja. — Reuterjeva brzojavna agentura je priobčila .komentar glede odgovora zaveznikov na noto predsednika Wilsona. Izjava vsebuje razen drugega tudi sledeče stavke:
—	Glede odgovora zavezniške države še vedno niso popolnoma na jasnem. Nota bo že dva ali tri dni v predsednikovih rokah, predno bo objavljeno njeno besedilo.
Ta odgovor bo veliko bolj določen kot je bil odgovor na noto centralnih zaveznikov.
London, Anglija. januarja. — 41 Westminster Gazette'' piše v nekem svojem članku med drugim tudi sledeče :
—	Vsi oni. kateri mislijo, da je predsednik Združenih držav samo akademična osebnost, da pošilja v svet samo svoje duševne proizvode, se moti- Na vsak način moramo vpoštevati uplivno stališče tega moža ter ga smatrati, če ima res za seboj večino ameriškega naroda, kot resen faktor v sedanjem vojnem času.
Ako bo ameriški kongres odobril njegovo delovanje,! bombe, za katere so potem obdol-
1	no ramo pomisliti, da bo stopal predsednik naprej, kljub ženi delavci. V vsakem takem slu-liašeiUU odgovoru.	j čaju so bili delavci spoznani kri-
Zavezniki morajo zelo premišljeno in previdno se-1 ^iu °bs0J0111;	„
,	ii -i	1 ,	Javnost sedaj z napetostjo čaka,
stavit i odgovor na predsednikovo noto. Odgovor mora bit kaj bodo sodniki storili v tem slu.
tak, da bo žnjim zadovoljna večina ameriškega naroda, ičaju. Zagovorniki imajo namreč
Amsterdam, Nizozemsko, 3. januarja. — "Frankfur-! dokaze, da so vsi obtoženci bili da-ter Zeitiuig" piše:
—	Oe se hoče določiti mirovne pogoje, se morajo zavezniki odpovedati vsem svojim osvojevalnim načrtom. Rusija si mora izbiti iz glave Carigrad, balkanske države, Galieijo in |>oljske dele Prusije.
Zavezniki morajo privoliti v regulacijo nemških mej, posebno kar se tiče vzhoda in jugovzhoda.
Anglija mora garantirati prostost na morju.
Dunaj, Avstrija, januarja. — Skoraj vse avstrijsko in ogrsko časopisje je prepričano, da ne bo še tako kmalo prišlo do mirovnih pogajanj, češ, da so zavezniki odločno zavrnili predloge Nemčije in drugih centralnih držav.
Mirovna ponudba centralnih zaveznikov je bila vse-skoz poštena- Zavezniki nimajo niti vzroka niti povoda, da bi jo smatrali kot vojni manever. Šele ko bodo imeli za to kak dokaz, bodo lahko trdili kaj takega.
iener Tageblatt" in še par drugih dunajskih listov, ki se že dolgo časa zanimajo za mir, pravi, da zamo-re Nemčija odgovoriti na zavezniško noto samo na bojnem polju.
Tej izjavi se pridružuje tudi par ogrskih listov.
London, Anglija, 3. januarja. — Iz Berlina poročajo, da bo Nemčija kmalo sestavila novo noto, ki bo nekak odgovor na zadnjo noto zavezniških držav.
Berlin, Nemčija, 3. januarja. — Nemška vlada je odgovorila 1.
januarja na noto skandinavskih držav. Odgovor je zaključila z besedami:
—	Zdaj je odvisno samo od zaveznikov, če bo zavladal toliko zaželjen mir.
na tem. da se jih odstrani, ker so jim nevarni. Pacific Gas & Electric Co. ter United Railroad sta naročila in plačevala detektive, da zasledujejo omenjene obtožence. Detektivi so si prizadevali najti ljudi, ki bi proti plačilu bili pripravljeni po krivem priseči in dol-žiti jih dejanja, katerega v resnici niso storili. Na ta način so upali rešiti se jih za nekaj let.
Že pri štrajku v Pacific & Electric Co. so poskušali kapitalisti obdolžiti voditelje štrajka raznih dejanj, kar se jim je tudi deloma posrečilo. Znano je, da imajo družbe najete ljudi, ki v slučaju štrajka napravijo razne zločine, najrajši položijo bombe, ki poznoje eksplodirajo, potem pa obdolžijo tega dejanja delavce. Pred nedavnim časom je Anton Johannson zasačil v svojem stanovanju lopova, ki mu je priznal, da je v službi velikih korporacij in da polaga
Z raznih front.
Vroči artilerijski boji v okolici Verduna. — Obstreljevanje ob reki Meiue. — Nemški princ padel.
Naalednik govtrner ja Goethalaa.
Wuhinctou, D. C., 3. januarja.
Železniška nesreča. Edinburgh, 3. januarja.
De
Predsednik Wilson je danes ime- set minut vstran od met>ta se je nov«) naslednikom polkovnika zaletel nek osebni vlak v zadnji t* -Hhaisa podpolkovnika Cheste- voz tovornega vlaka. Enajst oseb r» Harding* kot go ve mer ja Pa- je bilo mrtvih, nad štirideset pa tiani«keffa prekopa.	' smrtnonevarno ranjenih.
leč od mesta, kjer se je razpočila bomba. Tako imajo zagovorniki fotografijo, na kateri se slučajno vidiji tudi kazalci ure in dokazuje. da sta bila mož in žena Moonev ravno v trenutku, ko je bomba eksplodirala na neki strehi in gledala parado.
Kapitalisti v San Franeiseo so odločni Mooneya in njegove prijatelje napraviti m-škodljive in organizirani delavci morajo napeti vse svoje moči, da se jim ta nakana ne posreči.
Uničena Zeppehna,
London, Anglija, 3. januarja. — Iz Kodanja poročajo, da sta začela nad Tondenrn, Schleswig, goreti dva nemška Zeppelina. Ogrodji sta padli na zemljo in se tako poškodovali, da ju ne bo mogoče po-praviti. Požar je nastal vsled kratkega stika. Vsi zrakoplovei so bili mrtvi.
Pariz, Francija. 3. januarja. — Vojni urad je izdal sledeče poročilo :
Artilerijski boji so se vršili južno od Som me. pri Rouvroy in pri Verdunu, okoli Le Morte Homme in Bcuzonvaux. ravno tako tudi v Champagen.
Naše straže so bile zelo delavne in so vjele mnogo Nemcev.
Belgijsko poročilo pa pravi:
Okolo Steenstraete so se vršili vroči artilerijski boji in naše baterije so zelo poškodovale nemške postojanke. Boji se nadaljujejo na vseh frontah.
London, Anglija. 3. januarja. Blizu 'Soueheza in južno od Vpre-sa je sovražna artilerija zelo živahno obstreljevala naše pozicije; na ostalih frontah se na obeh stra neh nadaljujejo artilerijski boji.
Berlin, Nemčija. 3. januarja. — Nebo -se je zjasnilo in artilerija je popoldne pričela z obstreljevanjem ob rei Meuse. Polk deželne brani be štv. 93 je vdrl v tretjo vrsto sovražnih za kopov in pripeljal seboj 12 jetnikov ter so porušili sovražne obrainbiie naprave.
Amsterdam, Nizozemsko, 3. jan. Berlinsko časopisje javlja smrt princa Friderika Fuersteiiberga, ki je bil ubit v Romuniji.
Rojen je bil v Donaueschingen na Badenskem (Nemčija) 27. aprila 1898. Bil je sin najuplivnejše nemške plemenitaške rodovine.
Rim, Italija. 3. januarja. — Ita-Ijansko vojno poročilo se glasi:
Ob celi fronti se vrše običajni artilerijski boji. , Drugih važnih poročil ni.
Petrograd, Rusija. 3. januarja. Rusko uradno poročilo pravi:
Sovražni zrakoplovei so metali bombe na različnih mestih. Naša artilerija je izstrelila eno sovražno letalo pri vasi Iva. blizu jezera Višnevka; zrakoplovei so bili vjeti. V okraju Porskata Vulka, južno vzhodno od Kovela. so naši zrakoplovei izstrelili dva nemška zrakoplova, ki sta bila vničena, štirje zrakoplovei so bili ubiti.
V smeri Zalogev ie sovražna ar tilerija obstreljevala vasi Batkuv, Manaluv in Garbuzov, nakar je infant erija pričela z ofenzivo. Nekaj nemških vojakov je prišlo v naše prednje za kope, toda s protinapadom sni o jih zopet pregnali. Takoj nato so začeli bombardirati Manilovko z izstrelki, iz katerih prihaja rumen plin in traja dolgo predno izgine.
Pri Ihijestru smo pregnali oddelek delavcev, ki so ravno kopali zakope; ravno tako uspešno smo bombardirali Jezupol.
Berlin, Nemčija, 3. januarja. — Iz vzhodne fronte naznanjajo sledeče :.
Južno od jezera Drisviati, smo prepodili oddelek ruskih zrako-plovcev. Vzhodno od Zlokoff. blizu Lvova, je oddelek huzarjev v zvezi z avstro-ogrsko infanterijo vjel tri ruske častnike in 127 mož.
Tarnowski.
Novoimenovani avatro-ogrski po-slanik se že pripravlja na pot v Ameriko.
V spomin turškim junakom.
Berlin, Nemčija, 3. januarja. — Iz Carigrada poročajo: — Topovi. katere so Rusi v rusko-turski vojni 1878 pri Plevni vzeli Turkom in ki so od tedaj stali v Bukarestu pred Skobelovim spomenikom, so bili zdaj zopet preoeljani v Carigrad.
Te topove so sedaj postavili pred vojno ministrstvo kot spomin na hrabro obrambo Plevne in kot priznanje uspeha osmanskih čet v sedanji kampanji.
Boji ob Tigrisu.
London, Anglija. 3. januarja. — O operacijah v Mezopotamiji je bilo izdano sledeče poročilo:
Vojne operacije ob reki Tigris ovira že od srede mesca decembra zelo slabo vreme. Vsled deževja so pota tako rozorana, da je po njih ves transport nemogoč. Kljub temu so pa naše čete nekoliko napredovale vzhodno od Kut-el-Amare.
Petrograd, Rusija, 3. januarja. Ruski generalni štab poroča:
Zapadno od Kalkita so premagale naše prednje straže turške kolone. Vjeli so več sovražnikov in zaplenili precej vojnega materi-jala.
Ponarejen denar.
Washington, D. C.. 3. januarja. Šef zvezne tajne policije Je danes izjavil, da krožijo med ljudstvom ponarejeni desetdolarski bankovci. Tiskani so na dva kosa papirja, med katerima so svilene niti. Bankovci so zelo alabo tiskani.
Washington, D. C.. 3. januarja. Po danes došlih poročilih bo novo imenovani avstro-ogrski poslanik za Združene države grof Tarnowski pi. Taruow 13. januarja odpotoval proti Ameriki preko Rotter-dama. Ako do sedaj še ni nastopil potovanja, se ne sme misliti, da se je morebiti bal, da ga Angleži vja-mejo. temveč je izprememba na avstrijskem prestolu bila temu vzrok.	<J
Ko je stari cesar umrl, mu niso mogli dati potrebnih listin, kajti ogrska vlada priznava pravilen podpis šele potem, ko je bil kralj kronan. V avstrijski ustavi pa no-vi cesar takoj ko umrje stari cesar, prevzame vse državne posle, ki se vsled tega prav nič ne prekinejo.

nemški uspehi na romunski fronti
VAŽNO PREDMESTJE MAČIN V ROKAH NEMŠKIH IN BOLGARSKIH ČET. — RUSI IN RUMUNI SE NEPRESTANO UMIKAJO. — NEMCI SO ZAVZELI VIŠINE Z NASKOKOM — RUSI ŠE VEDNO POROČAJO O ZMAGAH. — RUMUNSKI NAPADI SEVERNO OD REKE KAZINE. — V MACEDONIJI JE POLOŽAJ NEIZPREMENJEN. — ZAVZETJE VASI GULI-AUKE. — NAPAD ZA NAPADOM.
-o--
Mehika.
Mehiški bandit je vstrelil svojega tajnika. — Onečašdenje ameriške zastave.
E1 Paso, Mehika. 3. januarja. — Kakor poroča nek Vil lov pristaš je Villa v Bermejillo vstrelil svo jega tajnika Garcia. ker je sestavil razglas, katerega je poslal na me jo, ko je še imel v svoji oblast Chihuahuo. Garcia je bil v Califor niji član Industrial Workers o< the AVorld in je sestavil razgla> brez Villove vednosti ter so m v ga poslali šele njegovi pristaši.
Nek tujec poroča, da so Villov pristaši 5. novembra orlu grba pri konzulatu v Parralu porinil skozi srce velik žebelj od tračni« ter raztrgali ameriško zastavo. — Konzulat so oropali in Villa je od nesel s seboj, kar je potreboval z; svoje čete.
Angleži v Egiptu.
Angleži v Egiptu zadnje dnevi dobro napredujejo. Jako dobro u trjena turška trdnjava E1 Arish ki se je brania dve leti. je padla a roke Angležem.
Nadalifi so Angleži izvojeval najmočnejšo turško postojankf Magdahalah, kjer so Turki doži veli grozovit poraz. 1100 Turkov 78 častnikov, 19 topov in več voj nega materijala je prišlo Angležeir v roke.
Angleški zrakoplovei zaslužiji največ priznanja za ta turški po raz.
Turki bežijo na vse strani, dočim jih angleški zrakoplovei z bombardiranjem zasledujejo.
Japonci prodajajo Mehikancev orožje.
Tokio, Japonsko, 3. januarja. — Poroča se, da se nahaja stotnik Carpio in dva druga Carratizova zastopnika na Japonskem, da na kupijo municije, pušk, topov iu eno ladjo. Pripoveduje se, da se pogajajo za parnik "Kotohira Maru". Ta parnik je že odplul iz Jokoha-me in je na potu proti Salina Cruz v Mehiki. Listine označijo tovor kot trgovsko blago in stroje. No potrjeno poročilo pa pravi, da vozi parnik 2500 pušk, katere je kupila mehiška vlada od raznih tvrdk in katere so zavezniki zavrgli. ker so bile preslabe.
Resignacija.
Havre, Francija, 3. januarja. — Spiridion Levidis, gnški poslanik an belgijskem dvor je resigm-ral.	t
Izstop iz službe.
Washington, D. C., 3. januarja. Brigadni general Gorge P. Se riven bo izstopil iz ameriške armade. — Vojni tajnik Backer je že ugodil njegovi prošnji.
Francoska bojna ladja potopljena.
Berlin, Nemčija, 3. januarja. — Nemški podmorski čoln je torpedi-ral pri Malti francosko bojno ladjo "Veri te", ki je zelo poškodovana in leži bika pristaniiče. Matte.
Petrograd, Rusija, li. januarja. — Poročilo, ki tja je izdal ruski generalni stab, se #lasi:
—	Oh moldavski meji j<* stopil sovražnik dvakrat v ofenzivo ter zaeel prodirati proti dolini Suliola. pa s»- je moral vedno z velikimi izgubami umakniti. Na toni delu fronte smo zavzeli nekaj strelnih jarkov ter osvojili neko zelo važno strategic-no višino, katero nam je bil sovražnik pred par dnevi odvzel.
Ob nmmnski meji so Riniunii napadali severno od reke Kazine, osem vrst vzhodno od ogrske meje.
Sovražnik je vprizoril včeraj zjutraj vzhodno od So-pohanana protinapad, katerega so pa uspešno odbili.
Nemci se umikajo proti zapadu.
Pod varstvom svoje težke artilerije in dušilnih plinov je napadel sovražnik nase pozicije jugozapadno od železniške proge, katera vodi proti Foseani. Mi smo takoj vprizorili protinapad in ga pognali v heg. Z izvaii redno velikimi izgubami se je umaknil v svoje strelne jarke.
Nek naš lovski polk je zavzel z naskokom vas Gilian-ko, jugozapadno od reke Rimnik-Vojaki; vjeli smo tri častnike, dva zdravnika in nad tristo mož- Poleg tega smo zaplenili tudi nekaj strojnih pušk in drugega vojnega materiala.
Berlin, Nemčija, januarja. — Poročilo, ki jo izalo vrhovno poveljstvo nemške armade, se glasi:
—	Na maeedonski fronti se ni ničesar posebnega pripetilo.
Berlin, Nemčija. januarja. — Na meji med Vala-hijo in Moldavijo se je vnela vroča bitka za bojno črti. ob Seretu. Bitka se vrši v tri kotu, katerega tvorijo Brajita, Galae in Mačin.
Po zavzetju vas Lukaviea in Vaeareni se je moral sovražnik v divjem begu umakniti.
Donavska armada generala K ose ha se nahaja .jugozapadno od Brajile.
Tete devete armade pod poveljstvom generala Fal-kenhavna stoje pred Foseani.
Dve važni poziciji ob gorenjem teku reke Mieolo sta že v liaili rokah.
Glede zavzetja Maeina j«- bilo izdano sledeče uradno poročilo:
—	V Dobrudži smo osvojili Mačin in Jijilo.
V gorovju, ki meji na dolino reke Zabale, se sovražnik umika.
Neniei so osvoili vasi Barsesei in Topesci.
Sofija, Bolgarsko, 3- januarja. — Poročilo, ki ga je izdalo vrhovno poveljstvo bolgarske armade, se glasi:
—	Sovražnika smo pregnali z vseh višin pri Lukavi-ei. Proti severu smo zašel i tudi nekaj drugih važnih postojank v bližini.
Sovražnik se je umaknil v svoje dobro utrjene pozicije, ki leže tristo metrov bolj proti vzhodu.
Pošiljateljem denarja.
Se vetlno si- laliko «i»-uar ]ošlji? v staro domovino po brezžičnem lirtoja-vu in potoni pošte, to«ia sprejemamo ga le i*xl pogojem, do se vsled vojne mogoee izplani z zamudo.
Denar ne bo v nobenem slučaju izgubljen, ampak nastali ram«»rejo !<; zamude.
Po brezžičnem brzojavu se zamore i»oslati !e okrogle zneske po sto, na primer 100, 200, 800, 400, 500, «00 in tako daljo do deset tisoč kron. Za brzojavne stroške je najboljše, da se nam pošlje $4 za vsak naslov: ako bode kaj preveč ali premalo, bomo poslali nazaj, oziroma pisali za primanjkljaj.
Z ozirom na sedanje razmere, ker se veljava denarja skoraj vsak djui \/y premeni, nam je nemojroee za oddaljene kraje priobeevati natančne »fue denarja, ter bodeino od zdaj naprej do preklica računali krone po <-eni, kakor bode naznanjena v listu "(Has Naroda" isti dan, ko nam dospe v roke denar, mogoče tudi po nižji ceni, za sluraj, da bi razmere nanesle tako.
Kdor želi, da se izplačilo izvrši ik> brezžičnem brzojavu, tiaj pripomni na denarni nakaznici "pošlje naj se brzojavno".
CENE :
K:	30.00.....	..... HO	K:	120.00......	____ $
K:	15.00.....	..... '2MO |	K :	3X0.00......	____ 38.21»
K:	20.00.....	..... y.OO	K :	140.00......	____ io.»;i«
K:	25.00.....	..... 3.70	K :	350.00......	.... 2l.oO
K:	yo.oo.....	..... 4.40	K :	170.00......	____ ir:t.s4»
K:	35.00.....	..... 5.10	K :	380.0O......	____ 25.20
K:	40.00.....	..... 5.SO	K :	390.00......	.... 26.60
K:	45.00____	..... 6.50	K:	200.00......	---- 28.00
K:	50.00.....	..... 7.20	K:	250.00......	____ 35.no
K:	55.00_____	..... 7.85	K:	;w)o.oo......	.... 42.on
K:	60.00.. . .	..... 8.55	K:	350.00......	____ 49.00
K:	65.00____	..... 9.25	K:	400.00......	____ 5tt.<K»
K:			K:	450.00......	---- 63.0O
K:	75.00.....	..... 10.65	K:	500.00......	
K:			K:	600 00	84 00
K:			K:	700 00	98 OO
K:	90.00____	..... 12.75	K:	800.00......	. ... 112.00
K:	100.00. ,		K:	900.00.	326lOO
K:	110.00____	...... 15.40	K:	1000.00......	____ 1&.00
	it M	TVRDKA FRANK SAKS«,			
					

CLAS XAHODA. 4. JAN. 1917.
I J\ C IVJ J\	^ ** let- Tako je bila
^ " ^ 1 ^	^ 1 ml i s-Jasjo »voljena k.»t tujni-j
(Sloveni&n Daily.)	*'a Mar>* Kobal. ki v resniei za
Owned and published by the	slu/i ime tajnica. Zato čast takiiu
• LOVENIC PUBLISHING COMPANY uradnicam in jim kličem na mno-|
(a corporatkm.) ; jra leta! Obeiieiu pa tudi mtzna-tHASK SAK>t!?i. Prraident._LOUTS BF.XEDIK, Treasorer. njam. ,1a bo.le to društvo Marija
Pi*ee of Business of the corporation and addresses of above officers: 'Pomagaj priredilo ijrro "Prise-K? Cortlaadt Street, Borough of Manhattan, New York City. N. Y. • '«ram" (ioe '-!>. januaija ob 'J. un
ZTZo u-to velja Uft « Ameriko In ,Za pel leta za mesto New York.. 2.00 IW^ie in oh ,m,1 X. zve-Vr v eer-j
Csnado .................... $30«; >Za Evropo » vse leto.......... 4,50 kveiu dvorani; ewti dobiček y
tm p..! »eta.................... 1.50 Za Evropo za pol let*.......... 2JS5 uameajeii cerkvi sv. Stefan* v
£a odo leto ss mesto New York.. 4.00 Zs Evropo xa četrt leta..........
-1U.AS NARODA** izhaja vsak dan izvzemal nedelj in praznikov.
"GLAS NARODA"
("Voice of the People") every day except Sundays and Holidays.
Subscription yearly $3.00.
1.70 <%hi'-asri. T«»rej •no vljaihio vabljeni rojaki in rojakinjo Iz Chieage , Ln okolice. kajti ;<?ra je lutdvMf zanimiva, in k«'r so ulwre v rokah j j dobrih igralcev, je upati, da bo, igri ilobro izpadla. Zat<» rojaki.!
zr>anci in prijatelji, pridite j »ogledat na omenjeni dan. Pozdravljam vse Slovence in .Slovenke ši-rotn Amerike. — Mary Oblak. f St. Louis, Mo. — St. L.Hiib Refrigerator Car Ok. oszi-rtmia An-j licu« r I »tiseh Car Siiop je plavala svojim tlelavcem l/uiu-. za božične praznik«- ► do 80 ilalariev vsake ' mu delaven: ktlor lela dalj ea>!,i je dobil ve.e. Manager C. S.' Si-lnvar-tz je tlcjal. da je '/a njih j
tlelo imela družba manj stroškov.
i
mi več dobička. Meti delavci j-1 največ Slovencev in .služijo '»0 »lo "iS- centov na uro. delajo :>a jm» ur ua dan — Mihael Gabiijan.
Advertisement on agreement.
DopUl brez podpisa ln otiehnoetl se ne priobOuJeJo. Denar naj mt blagovoli pošiljati po — Money Order. ♦ 'rt * V'(T*' LTl' 1 kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejinje blvmli££e ___________naznani, da hitreje najdemo naslovnika. _
Mirovno vprašanje.
-o-
Doplsom ln poSiljatvam naredite ta naslov: -GLAS NARODA"
fl r..rt,«n.1t 8t-.
New York City.
"Vlefoo 4«87 Tortlandt.

i Pisatelj Frank II. Siinonds, 'avtor knjijre "The tJreat War", j je priobčil v nawyoriki "Tribuni" članek, v katerem se havi z nemško mirovno noto. Pripomniti je treba, da razpravlja o njej čisto z vojaškega stališča.
Takoj v začetku pravi: Zadnji dogodki na Balkanu, posebno pa poraz Kturtunske prav I jasno kaže, da zavezniki nikakor ne bodo moj»li Nemčije po napo-j leonskem načinu premagati. | .laz ne verujem, da se bo kon-
-.	-aja setianja vojna s kakim Wa-
2e verkrat snio omenili, tla bo nastalo pred sklepom terloo ali z Lipskem. Nadalje ,sem miru veliko prerekanje in zvraeanje krivde z ramena na uverjen, da bo ostala sedanja voj-rame	' ua ncotlloeilna, to se pravi, da no-
Zavezniki so slovesno izjavili, da so želeli leta 1914 l*ni franki ne bo mogoče prema-• v	"-i • v	trati svojega nasprotnika v otllo-
miru m da je Nemčija povzročila vojno; Nemčija pa pra- r.^. bhki
vi, da je bila ona zahrbtno napadena in da so imeli zavez-. Ml>ui ^ /di dil bi bilo m0{?0ee
niki Že leta ill leta namen napasti JO.	(Nemčijo izstradati. Tega ne trdim.
Vsi so krivi, ce je kdo več ali manj kriv, zato se v tem ker nimam na razpolagi dovolj do slučaju ne praša.	-	{kazilnega materijala. Ne trdim, da
Slepomišenje,
dal londonski list ozkem stiku z vlado.	^
Nemčija in drugi centralni zavezniki še niso stavili svojih zahtev. Najbrže bodo tako velike kot so zavezniške.
Temu bo sledilo — mešetarjenje-
<)!><' stranki bosta morali veliko po]»u^titi. In ker obe stranki to prav dobro vesta bodo stavili velike pogoje.
! ^ih gospodarskih zadev. To bi bil v gotovem smislu triuiuf zaveznikov in meni se ta triumf nikakor ne zdi nemogoč.
Nemei so uverjeni, tla bodo lahko toliko časa prenašali pomanjkanja. dokler ne bodo zavezniki
do začeli mirovna pogajanja. Nemčija računa na svoje uspehe na Balkanu in je prepričana, da bi ji bila v tem slučaju zasigurana nadvlada v Dardanelah in na Balkanu. Nemei se poskušajo še vsaj toliko časa vzdržati, tla bodo prepustili zavezniki Srbijo njeni usodi in da bodo obdržali Nemei prosto 7)ot proti zapadli.
Kmalo po izjalovljeni zavezniški ekspedieiji proti Dardanelam je bilo vsakemu jasno, da bosta tvorila Balkai m Dardaneie glavni problem bodočnosti. Jasno je bilo. da bi bili zavezniki zmagovalci, če bi mogli zavzeti že vsaj j del proge Berlin—Carigrad ter s tem odrezati Nemčiji pot v Turči
[*ri visoki ceni se da marsikaj izbiti, cena ostane pa,toliko utrujeni in izčrpani, da bo-kljub temu precej visoka.
Kot se sliši, bo Nemčija zopet poslala nevtralnim državama noto s prošnjo, naj jo izroče zaveznikom. Kaj bo ta nota vsebovala, se ne ve, skoraj gotovo pa mirovne predloge.
X« mri ji se lic ljubi več nadaljevati vojne. Ne vsled ogrožene civilizacije in vsled dobrobita človečanstva, pač pa vsled lastne nemoči in stiske.
Zadnji zavezniški odgovor je bil precej oster in ::a Nemčijo naravnost razžaljiv. Pred dvemi leti bi morda tak odgovor označila kot krpo ničvrednega papirja, danes ga pa v]»ošteva, ker ji gre precej za nohte in ker ve. da glavnega cilja, zastran katerega je začela vojno, ne bo mogla doseči.
1 Vedvčeranjem se je posvetoval nemški državni kancler z ameriškim poslanikom Gerardom. Ko so Gerar-
da vprašali, kaj mu je kancler povedal, je skomignil z ra-1 j0. začetkom vojne ni bila zvezami rekoč:
—Silno veliko zanimivih stvari!
To je bil odgovor in ta odgovor veliko pomeni.
Nekateri pravijo, da se je Wilson vrezal s svojo zadnjo mirovno noto. Nam se zdi, da se ni.
Diplomati in državniki dobro vedo, kaj delajo. Bojujoči se ne morejo tako j skleniti miru. ker bi jih poklica-j tem leži glavna napaka za vez ni li trpeči narodi na odgovor, češ, mir je bil vendar tako lahko dosegljiv, zakaj niste bili že prej segli po njem?
ZriJjudstvo je treba imeti vedno precejšnje perišče peska, da se mu ga nasilje v oči.
Vse sedanje mešetarjenje in pregovarjenje je le pesek v oči-
Presneto bi bili evropski diplomati slabi diplomati, če bi že zdaj ne vedeli, kaj bo ta ali ta država izgubila oziroma dobila.
—k.
na Nemčija s Turčijo, ker so v Sr biji gospodarili zavezniki. Začet kom vojne ni imela Nemčija proste poti v Turčijo, ker ji je bila na poti Srbija. ToJa avstrijske in neuiške čete so Srbijo pregazile in si napravile zaželjeno zvezo. V
Dopisi,
kov.
Ako bi poslali zavezniki svoji; čete namesto na Galipolis v Bel-gvad, bi ne bil Mackensen nikdar prekoračil Donave, Grška bi bila že zdavnaj na njihovi strani, Ru-munska bi ne bila opnstošena.
In brezpotrebna armada, ki s? zdaj nahaja v Solunu, bi lahko že zdavnaj zavzela Dardaneie.
Z zavetjem te važne morske ceste. bi bilo rešeno rusko municij-j pravic. Z bratskim pozdravom —' ko vprašaije in prehranjevalni s;-Ki ank Kernich.	! stem.
--Cleveland, Ohio. — Kar se tiče' Ako bi zavezniki zavstavili Nem
Farrell, Pa. — Z delom gre pre-j dela. je vse po starem in delo se ceni pot v Turčijo, bi bil sedanji eej povoljno, kajti delamo vsak'lahko debi. Plača je bolj srednja, vojni položaj povsem drugačen, dan. toda z islužek je b.-lj pičel ker je draginja talko velika. Ne:j Namesto tega je bila pa žrtvova-vpričo današnje draginje. Zasluži j koliko so nam sicer pa iboljšali. na angleška armada na Galipolisu.
komaj toliko, da se -človek po-j toda s tem nam ni mnogo poma j Bolgarska se je pridružila Nem-Ž£ei! » preživi. Na prihranke ni ni-;gano, kajti za živež moramo pl&^jcem in jim še bolj odprla pot proti misliti. Taka je usoda delavca:J čati trikrat toliko kot prej. — ti vzhodu,-Grška se noče pridru-dela ci'lc leto, na koncu leta pa je Sporočam vam tudi. da je 22. de- žiti zaveznikom
cembra za vedno za^>ai naš rojak jz Soluna ni bilo inocoče rešiti Frank Kepovš. Operiran je bil na situaeije. Ko so Neraci preffazili leto starejši. Vsega tega pa j,- /elodcu ln je vsicd t^ga umri. \ . Rumunsko, so dovršili svoj cen-.crivo neraiisotlno delavstvo, ki. Ameriki ni imel sorodnikov, v tralno-evropski načrt, in po mojem misli, da brez kapitalistov ni mo- j ^uivin kraju pa zapušča ma-Ur. muenju je ravno to podlaj;a seda. ffooe živeli. Sedaj ob Novem letu tri s^tre in zeno z dvema otroko-'njih mirovnih predlogov preštevamo mi delavci svoje žu- ^^ i« ™ ™ Prefesij, fara( pQ mojem mnenju vsi Nemei Ije, .kapitalisti pa dividendc, ka- Hole pri Litiji, njegova že«na Pa. prepričani, lla sedanje vojne ne tore smo jim prislužili mi. Smeje ; >taaiuje na Zgornjem Svinjskem. bodo konC,ali s popolno zma{ro in jo se nam in *e iz nas norčujejo.!;?™ Ruport na Dol-njskem. da ne bod(J mQsU vsiliti Evropi >'iSL se pustimo tako lepo okrasti!Wm prijJteljom m čitate»!jom svoje volje
in se jim niti najmanje ni treba I"™*** Naroda" žolim veselo No- Xo se ^ločilo pri Mami ter bati, da hi jih obIa*ti zasledovale| • ° ,cto- — Al. Sustar.	[poldrugo leto kasneje pri Verdu-
earadi tatvine ali goljufije. V se i Chicago, 111, — Sporočiti bi že- nu. Jaz ne vrjamem, da Nemei še to se godi v tako imenovanem. lela, da je na£e žensko dmštvo danes mislijo uničiti Francijo ozi-n ros veli enem dvajsetem stoletju [ Marija Pomagaj it. 78 na svoji roma pridržati osvojeno belgijsko Kako^dolgo bo še to trajalo, ne letni seji irvolilo za predsednico in severo-francosko ozemlje. Mo-_ve»u, mislim pa, da se bo delav-, staro predsednico Mi«. MatyJor- goče ho še celo odstopil* Metz in ? v o tk^om aavedlo moje moči ln ga, katera	Te v tem vbe ono ozemlje Akacije in Jjota
rr.vno na istem kot je bil v pričet-ku, z edino izjemo, da je za ono
svojitev vzhodne Galicije in Bu kovine.
N» mei mislijo, da je čas kot či-njeniea v tej vojni njim v prid in ne zaveznikom.
V tem mnenju jih potrujeje padec anglešk^tra ministrstva, kaiv-rega so smatrali odgovornim za anjrleške zakasnitve.
Potrjuje jih v tem mnenju tudi odstavi jen je Joffre-ja.
Zčivezniki so pa tmli končno spoznali. tla jim nista na razpolago •'•as in večnost, s pomočjo katerih bi mogli zmagati.
Slovensko samostojno bolniško podporno društvo
za Greater New York in okolico
edino postavno priznano društvo v Greater New Yorku vsako četrto se'>oto zvečer v mesecu v "BEETHOVEN 210 iztočna 5. ulica blizu 3. Ave. v New Yorku in se prične
New Yorku, zboruje HALL", točno oh
8. uri zvečer.
ringije. kjer govori ljudstvo francoski j»'zik.
V takem slučaju bi morda Francija sklenila separaten mir. oziroma bi začeli Anglija in Francija pogajati z Nemčijo. Nemčija hi hila gotovo zadovoljna s t of ceno in bi morda tudi še žrtvovala nekaj svojih prekmorskih kolonij.
Italija bi se morala zadovoljiti s Trentinom. Trsta najbrze ne bo dobila, ker je to mesto edino važno pristanišče centralnih držav ob Sredozemskem morju.
Z ozirom na Rusijo bo Nemčija toliko časa. dokler bo mogla, vstra jala pri svobodni kraljevini 1'olj-ski. katero je vstanovila.
Glede Srbije in Turčije bo pa tudi vstrajala do konca.
Nemški upliv se zdaj razprostira od Hamburga do Bagdada, oa Lab<- do Tigrisa. In angleške divizije že dolgo pričakujejo Nemce ob Tigristu
Z uničenjem Rumuuske si je odstranila Nemčija zadnje ogrožanje svoje poti proti Iztoku, in ako bo Rumunska izšla iz te vojne še kot samostojna država, bo padla povsem naravno pod nemški u-pliv, kateremu se je izognila le s smrtjo starega kralja Karola.
Kaj je stalo Ruiiiiinsko to izo-guenje, je danes vsem Rumuncem jansno. Predno je stopila v vojno, je bilo v Bukareštu povsod opaz-ziti nemški upliv.
Edini mirovni pogoj, kateremu pripisuje Nemčija važnost, je oni pogoj, ki bi ji jamčil nadvlado v centralni Evropi ter ji odprl pot v J Malo Azijo, kjer si namerava vsta-noviti kolonijo, katera bi se dala primerjati s kolonijama Francije. Anglije in Rusije. Ce bo moght Nemčija držati zasedene črte, bo morala ob mirovnem sklepu vstra-jati pri tej zahtevi.
Napoleon je padel, ker ni poznalo njegovo slavohlepje nikakih meja. Osvojil je celo Evropo ter ni bilo skoraj točke, kjer ni notel obstati. Upropastil je Francijo in spravil proti sebi celo Evropo.
Nemčija prav gotovo ne bo ponovila napake Napoleona.
Prav gotovo bo s*klenila mir. ki bo ugajal vsem zaveznikom, iz-vzemši morda Rusijo.
Ce bi se pa vojna omejila izključno na vprašanje, ali naj vlada Carigradu Rusija ali Nemčija, potem ne bodo hotele Anglija. Italija in Francija doprinašati na-daljnih žrtev.
Z vojaškega stališča pa nastane vprašanje: ali zamorejo zavtmuci premagati Nemčijo!
Ali morejo upati, da bi ponesli vojno v notranjost Nemčije in Avstrije?
Ce hočejo vsiliti zaveznikf Nemčiji svojo voljo, morajo ponesti vojno daleč globoko v nemško in avstrijsko ozemlje in morajo osvojiti Dardaneie.
Odgovor Nemcev na to vprašali je se glasi, da je kaj takega nemogoče. Nemci so prav dobro spoznali možnost, da bi se zaveznikom posrečilo prihodnjega poletja potisniti nazaj nemške čete v Franciji. Lahko se celo posreči vreči Nemce iz Francije in Belgije, za-padno od Antwerpna in fronte Ijred Verdunom.
JS tem pa bi zavezniki še ne prišli v Nemčijo, bi tudi ne oprostili Belgije, niti motili načrtov centralnih zaveznikov.
Če hi pa tekom nadaljnega leta ne doživeli Nemci nikakega odločilnega poraza ter bi bili zavezniki ob rekama Maas in Seldi. potem bi imela Nemčija še vedno na razpolago močne črte globoko v sovražniškem ozemlju, in z umikanjem bi le skrčila svojo bojno črto.
Za slučaj, da bi vprizorili Rusi novo prodiranje ter zavzeli ozemlje iztočilo od Karpatov in južno od reke San z istimi žrtvami kot so jih imeli pri zadnji veliki ofenzivi, bi imela Nemčija še vedno Li-tvinsko kot protiutejž. s katero oi lahko zbarantala za zopetno od-
ODBOR: Predsednik: Anton Plevel, 410 E. 5. St., New York. Podpredsednik: Josip Sval. 216 Ten Eyck St., Brooklyn, N. Y. Tajnik: Vinko Zcvnik. 29 (i;: ni ma Place, Glendale, N. Y. Blagajnik: Ivan Maček, 2>U1 Catalpa Ave., Ridgewood, N. V Zapisnikar: Ivan Gerjovich, 442 Union St.. Brooklyn N. Y.
NADZORNI ODBOR: Josip Pogachiiik, 50 Ten Evek St., Brooklyn, N. Y". Anton Cvetkovich. 440 Union St., Brooklyn, N. Y. Viktor Volk. 169 W. 4Sth St., New York, N. Y.
DRUŠTVENI ZDRAVNIK : Dr. Henry U. Robinson. 301 E. 10th St., med Ave. A in B, New York, N. Y.
Prerokovanje za leto 1917.
Razni "preroki". katcrili po klie je, tla "iz zvezd" prerokujejo bodočnost, so prišli na dan s preroškimi besedami za leto 1917. —
Profesor Gust Meyer, dobro znani dini maja. koncem avgusat in ok-ameriški astrolog naznanja slede- tobra ter v začetku novembra, če:	Nemškim armadam bo tedaj
Leto 1917 bo žalostno, dramatič- pogin. V državah Texas, Ohio in no in usodepolno leto v našem ži- New \ ork bodo nastale siln»< po- Tužnim vije n j li. Tekom pivih treh mescev vodnji. Zla>ti ho na m»« razi- r« cinikom in tekom zadnjih treh mescev te- r,,k v tem letu. Sodnije ne hode- /a!o>tno ga leta bodejo imeli naši vojaki. Jo mogle zmagati vsega dela.
mornarica in diplomatic mnogo	_
neprilik in predsednika Wilsona bodejo morali čuvati proti ponovnim napadom fanatikov. Do julija meseca 1917 sploh govoriti ne more o miru. V tem času pa se bodejo Francija, Rusija in Angli-
ja odločno izjavile, da miru ne mo- ,;,>.,"-ad	" Jniir»l.
re biti do leta 1920. V Ameriki ka-	P«
kor v Evropi nastanejo velikanske povodnji in potresi, ki bodejo še povečali gorje, katero trpi prebivalstvo radi vojne. Koze, da-viea in druge nalezljive bolezni bodejo razsajale. Tekom spomladi in poletja se bo povrnila z večjo silo znana otročja bolezen "infan-
NAZNANILO IN ZAHVALA.
srcem naznanjam prijati ljeni in znaucciu, '>(, tla mi dne 15. dc-'iiadeina umrl inoj
eemoi a
Vreme 1917.
Nek
vreinen.iki j)i<'it>k prerokuje za letošhje h'o sle i« če vreme: V iiiuogiii krajih >e lx> pričel;,
20
vanreti-
1916 m
tiragi soprog
FRANK JERINA.
\/rok smrti raz str«lba v rovu. 1 ukaj zapuvča mene žalujočo se-progo in dve hčerki . starosti !> oziroma 11 let, štiri brate in Ive sestri, v stari th-uiovini pa starise. enega brata i:i eno sestro. St;«r je bil * let. V Ameriko je prišel pred nekako l.*i. l-ti i z Gorenj« ga Log.itea, Gorenja	na No-
tranjskem. Ranjkega - sm»» opremili dne 16. decembra na kat;r!i-sko pokoj)idisre na Scanunou, Kansas.
Tempolom se uajtopleji zaliva-'jujem njegovemu bratu Jerm-ju
>ila prv a
.-,, , .„	. , ... ■ 1'vmui. * icrn žalostnem času.
' pila splošna Jisen. \ vi-..- kr:i i, , •	,
-Nau .lje se zahvaljujem vsem ]>:•;-
jateljem i'.» prijateljicam. Ki so g.i
aprila ho vreme povsod no gorko in suho. T<» pov/roč.'. Saturn in Neptun, ki -liit:: zt ;nljo k solneu. kakor jo je >.j 1 i 1 Jupit« i preti klo jesen.
Okoli 2">. ali 26. aprila in 16. ali 17. maja bo morda mraz uničil ■nekatere zgodnje pridelke. Piv
,-,	,	znaki jeleni st^ bodo pokazali 21.	• , . , ®
tile paralysis . ki je lansko leto	; . .. + i ,	m ^"^ri Ivam, ki sta mi bil.-
,	.. ...	. (avgusta m 6. septembra bo na^t>>-
v treh mescih ubila v New ^ orku, Tii] i t.iiUiiii	. . , v pomo«: v tem
6000 otrok. To leto do skrajno slabo leto za otroke, toda število roj-
stev se bo v Ameriki jako pomnožilo. Yse življenjske potrebščine se bodo silovito podražile. Tekom januarja in februarja bodejo vladale silne snežne nevihte po Združenih državah, pa tudi bliska in groma ne bo manjkalo. Posebno velikih nesreč se bo pripetilo v rudnikih. Ogromne žrtve bodejo zahtevali vulkani v Evropi. Pro-hibicija se bo v Ameriki še bolj razširila. — Koncem meseca februarja ali pričetkom marca se bo vršila ogromna bitka na morju med nemškim in angleškim bro-
V ve
bo nastopil zgodnji mraz.
Od ;:pnla do 1. oktobra bt dovolj dežja in brdo polja izvan-redno dobro obrodila. Na južii) poluti naše zemlje im tudi dovolj i dežja od 1. septcmbia do 1. febru-j arja	tako d:i bodo tudi ta-
mošnji pridelki dobro obrodili.
Bomo videl'", jo rek>d sb- »ee.i
Ustnica uredništva,
Frank S., Dawson, N. Me:-:.
Kot bivšega vojaka in tembolj
dovjein. Angleški vrhovni povelj- kot. dezerterja vas avstrijska vla-nik mornarice, admiral Jellicoe, bo lf\} p(,\ratku v domovino ka/. našel smrt v valovih. Nemški kaj- nuje. četudi imat zer bo imei najbolj nesrečne čase žavljan.-ki drugi i tretji teden meseca januarja, v ' Dopisniki >e opozarjajo. <j;i naj drugem delu meseca marca v src- vedno pišejo s črnilom, kajii >tav-|
ci sovražijo pisavo s svinčnik
lomovnio • ameriški papir, opozarjajo, d
in naj pišejo vedno le na ni pole«.
■m str: -
ol. skali na mrtvaškem «mI'u in mi bili V tolažbo. Dalje se zahvaljujem tudi društvenim bratom, ki so vse tako lepo ukrenili, in sicer od društev sv. Jožefa št. si J. S. K. -iednote in društva sv. Barbaro postaja .^t. i:{. spadajoče v Forest City. Pa.: oba društva v East Mineral. Kansas.
Naj ostane vsem v dobrem spominu in naj mu bo lahka tuja žemljica!
Žalujoči ostali: Mary Jerina, soproga.
Mary in Fannie, hčerki.
Jernej Jerina, brat. Ivana Leskovic, sestra.
S;.nie City. Kansas.
(:J4—1
DARUJTE PAR CENTOV SLOVENSKIM TRPINOM V STARI DOMOVINI!
NAZNANILO IN ZAHVALA. a^vvvwmiM^m^MM^^
liLznun srcem naznanjam vsem
znancem in prijate-da nam j«.
"t
sorodnikom,
Ii'-'m žalostno vest, da nam je dne 11. decembra ob 10. uri 30 minut ponoči v Murdale bolnišnici po dolgotrajni in mučni bolezni /.;, vedno zaspal vsem mtpozabljivi brat
FRANK K0SS.
V Ameriko je prišel pred tiemi leti v nadi, tla si preskrbi boljšo bodočnost, a neprizanesljiva bole- \ zen jetika. za katero je bolehal nad dve leti. mu je pretrgala nit življenja v najlepši mladenisški dobi 22 let. Ranj-ki je bil doma iz. Spodnje Rečice, fara Rečica. Sa-' vinjska dolina. Spod. Štajersko, kjer zajvušča žalujočo sta riše. dva brata in eno sestro, tukaj pa ene-j ga biata in svakinjo.
Pogreb se jc vršil dne 16. tie popoldan iz tukajšnje slovenske cerkve na katoliško Caharv pokopališče ob obilni udeležbi dim-' št va '' Naprednost Slovencev'' št. j h kateremu je on spada*l, ka-j kor tudi.ob obilni prisotnosti njegovih zmaneev Ln prijateljev.
Najlepšo zahvalo izzrekam' vsem ki so ga obiskovali in tola-' žili za časa njegove bolezni, posebno pa društvu "Naprednost Slovencev'J št. :J J. S. P. Z. Slog:.-za krasni venec, ki mu ga je po-| darilo kot zvestemu članu v zadnji pozdrav, nadalje vsem njegovim prijateljem za podarjene krasne vence ter vsem skupaj za tako obilno udeložbo pri p.ogrebu.i ^'senl naj ostane v blagem spominu. a njemu naj pa bo lahka tuja žemljica.
Žalujoči ostali: Anton Kcss, brat in svakinje. V starem kraju: oče in mati. brata Slavko in Ivam Koss ter sestra Anica Koss. West Allrs, Wis.

Edini SLOVENSKI SALOON V ALLEGHENY, PA.
JOSEF SAVEC lastnik.
Toči najboij'c, vedno sveže piiu, domare in ini[H»rtiraiio it;aiije, pristno vino.
Gorki in mrzli prigrizek vedno na ra/polago. — 1'niun-Bara.
Posebno se priporočam Štajereein. Kranjcem ln Hrvatom.
H O X E Lr JOE
717—719 East St., Cor. Foreland (preje First St.)
PITTSBURGH, PA.

KUPUJETE OPOJNE PIJAČE?
ZAKAJ NE PRI ŠTEFANU CABALiKU?
Ali ne veste, da pri njem dobite pijače najboljše, čiste, ne ponarejene, da pri njem dobite za svoj denar prave najboljše pijače in dobro mero ter za
NAJNIŽJO CENO!
ONI,
ki kupujejo pri Štefanu Čaba-iiku, — vedo, da . kdor pri Čabaliku kupi, dobro kupi. Ali nočete tudi Vi dobro kupiti?
	\	AKO
1	M	je tako, potem
	M	pišite po cenik
		na naslov:
		Stef. Cabal ik,
		96« LIBERTY
		AVENUE,
	■ i	I PiTTSBUR6»PENNA.
	■ j	I Un P«MW*Waa*ke ,»rtij«-
iegis'oianski
■t=

Kitii. Jedmta
s )
p
ipr« Ol
24. januarja i 901 v aržavi
^dci t ELY MINNESOTA
GLAVNI URADNIKI:
c MHIAEL KOVANSKK. K. F. J>. Ne. 1, Coueiuaugli,
• laik: LOlllS BALANT, Liox 10G. l'earl Ave., Lorain,
m ti ui b
J>
.lOlI ANTIlo:
jnik: JOSEPH PISHLER, Ely. Minn, sgajnik: CiEO. L. BKOZICH, Ely, Minn.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
JOSEPH V. CKAHEK. East Ohio Sin-et, Pittsburgh, Pa.
NADZORNIKI:
JOHN VAROliA. -"»12»; Natrona Alley, Pittsburgh, Pa. N tiOI'ZK. Itox 1U5, Ely. Minn
MOTZ, !Mi41 A\.mi.*"M", So. Chicago, 111.
POROTNIKI:
OEO. J. I*ORl-:\TA, ]U>x 17*», Bla. k Diamond. Wash. LEONARD SLA HODNIK. ii«.x 4>0, Ely, Minu. JOHN Rl'PNIK. Box 24. S. K. Belmont. Pa.
GOSPODARSKI ODBOR:
JOSEPH P1..M TZ. Jr., 4;t'J — Ttli St.. Caluimt, Mich.
JOHN MOVEKN*. 4HJ Mesaba Ave., Duiuth. Minn.
MATT. PO<;ORElA*. 7 W- Madison St.. Room 005, Chicago, 111.
ZDRUZEVALNI ODBOR:
KMmHJ PLRDAN, tUH'4 St. flair Ave.. N. E. Cleveland, Ohio. I RANK SKKABEC. Stk. Yds. Station RED. Box 17, Denver.
C
NK
St
KO( I1EVAR. Box 1186. Gilbert. Minn.
dopisi, tikajoči m- uradnih zadev, kakor tudi denarne • naj pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pri-rta predsednika porotm-ga odbora.
om-Ihu ali neuradna pisma od .strani članov se ne bode Hrust vil«, glasilo : "O L A S NARODA".
■tU
/j
I
Iz urada J. S. K, J.
-o-
oilpivm* na več vprašanj glede (ilasila Jednote, I m »de |M>si«>j»aio. u-iii |K)tom naznanjam, da do da-lulu zadostne p«»dpnre za ovreei, kar je konveneija i.i. zatoraj lxnle j>o novem letu prejemal vsak elan t.- pn en iztis (ilasila 11a teden, to je: številko, v ka-►dejo j»riobeeiie Je<lnotine stvari. 1 t.. ImmIo inmali člani plaeati vsako leto 50c, in šilu » asesalo po 25e \ mescu januarju in juliju, t |»i n i asesnient se l>ode razpisal takoj po novem
sv«» m i
lno pa zaniorejo elani <lnl>iti glasilo, je ]>otreba.
•	i mM veni tajniki takoj pošljejo imena 111 naslove njih o v, ker dru^aee ne ImmIo iuoj;li dobivati lista, plaeati
vseeno mora vsak. To raj naj \>ak skrhi, da pošlje svoje ime in naslov Iništ veneta tajnika in ta obratno na tajnika Jednote. eri 1m«le skrbel, <la se uredi pri Glasilu.
< lani, ki žele dobivati "tilas Naroda" vsak dan, to ko store, samo da doplaeajo za naročnino, kar je več
•	r \ si taki pa morajo poslati na Glasilo potrdilo j<ua društva, da so v resnici elani društva in da plača-><><- za glasilo pri Jednoti.
Za vse tiste, ki -o sedaj naročeni na "Glas Naroda" inajo za naprej plačan list. pa l»ode gotovo upravništvo Podaljšalo nariK iiino za svoto. katero se bode plačalo pri Jednoti.
Krajevni tajniki naj to pojasnijo vsem članom in naj « zavzemajo za glasilo, ki je skrajno potrebno vsaki or-gaoizaeijj. kajti če večkrat vidijo in čitajo člani, kaj se dela pri .jednoti, postajajo bolj navdušeni in bolj agiti-rajo za Jednoto.
Vsak dobro ve, da agitacijo potrebujemo za napredek Jednote.
Pošljite toni j adresarje kakorliitro j«' mogoče.
Od novega leta naprej se naj pošiljajo vse Jednoiine stvari na novega tajnika g. Jose}»b Pisliler, Elv, Minu.. Box AB
Z bratskim j>ozdravoui uda ni
Geo L. Brozich, glavni tajnik. -o——
Glasilo J. S. IC. J.
Današnja številka "Glas Naroda" je obenem tudi glasilo J. S. K. J
Glasilo bo izšlo vsako sredo in sta mu odmerjeni dve
st rani.
\ Glasilo se sprejema vsa naznanila, dopise in razpra ve, resolucije in proteste v korist Jednote in podrejenih društev.
Vse to se natisne brezplačno.
Dopise, naznanila itd., tikajoče se Jednote. naj rojaki tako odpošljejo, da bomo dobili najpozneje v torek dopoldne.
Vse, kar prid«* pozneje, bo priobeeno sredo kasneje.
Jednotino Glasilo stane 50 centov. t
Da ne bo nikakih pomot in sitnosti, bo razpisal glavni urad dvakrat na leto petindvajset centov asesmenta.
Tajniki društva morajo skrbeti, da bo asesnient pravočasno vplačan in poslati imenik vseh članov (z opazko, koliko so plačali za Glasilo) glavnemu odboru.
Glavni odbor bo imenik odobril in ga poslal upravni-štvu našega lista.
Tudi oni člani in članice, ki žele dobivati "Glas Naroda" vsak dan, naj to urede potom društva, oziroma Jednote.
■P»g*S|
Mi sprejemamo namreč le uradnim potom za naročnino >£2.50.
Onim, ki so že plačali naročnino vnaprej, se pristojbina za Glasilo odračuna, oziroma bodo dobivali naš list toliko dalj časa.
Ideja, katera se je z današnjim dnem uresničila, je zaeijeza-j .. bila skrajno potrebna.
Zakaj le ona organizacija napreduje, katere članstvo se zanima za napredek in splošno korist organizacije kakor tudi posameznih društev.
Člani slavne J. S. K. J. bodo imeli zdaj najlepšo priliko razmotrivati o vsem, kar je organizaciji v korist in kaj ji je v škodo.
Glasilo na bo kot nekaka javna tribuna, raz katero bo čulo mnenje pojedinea vse članstvo J S. K. J. široni Amerike.
V prepričanju, da bo zanimanje za Jednoto. za Glasilo in splošen napredek naraslo, iskreno pozdravljamo članstvo J. S. K, J.
Uredništvo.
-o-
Glede asesmentov J. S. K. J.
-o-
Mnogokrat je čuti pritožbe glede asesmentov.
Nekaterim članom se dozdevajo prispevki previsoki in "kikajo" zato. Vedno je potreba vpoštevati, da. ako bi bili asesmenti za smitninski sklad majhni, ne bi naraščal rezervni sklad. Rezervni sklad je pa živi jonska potreba za tako važno "organizacijo.
Ako ne bi plačevali več nego potrebujemo vsako leto sproti, potem je propad take organizacije gotov prcjali-slej. Ako se ne nabira rezervnega sklada, bi čez več ali manj let morali prenehati s poslovanjem, ker blagajna bi bila prazna, smrtni slučaji pa se vedno bolj množili.
Ali ne bi bolelo marsikoga, ako bi plačeval po dvajset in več let nizke asesmeiite. rezervnega sklada ne bi bilo, smrtni slučaji bi se pa množili tako. da bi morali kakega dne reči: Ne gre več!
Vobče pa tudi zakoilodajstva raznih držav zahtevajo, da morajo asesmenti za tak sklad odgovarjati sigurnosti.
Piv j, ko se zakonodaja ni nie brigala za take organizacije, so bile marsikatere ustanovljene, obetale za male asesmente velike podpore, ali prišel je usodepolni čas, ko se je vse nehalo.
Marši kak član je plačeval pa dvajset in več let, a hkrati ni imel ničesar pričakovati, da kaj dobi njegova družina po njegovi smrti.
To so bile posledice lah komisij enega računanja., mnogokrat so pa tudi kaki glavni uradniki dobivali lepe letne plače, slikali vse razmere z najlepšimi barvami, samo da so se obdržali na površju, osiveli člani pa so bili naposled zelo, zelo razočarani.
Nobeden previden človek, ki zna misliti in računati, ne bode stopil v kako organizacijo, katere cilj je enak J-S. K. J., ako se ne bo prej prepričal, koliko je rezervnega sklada in ako asesmenti vsaj deloma odgovarjajo obečani smrt ni lis k i podpori. Kdor pa gleda 11a nizke prispevke in misli, da je tem potoni na boljšem, pa zelo vara samega sebe in svojce
Pogledati je treba samo naše velike in zelo bogate zavarovalne družbe.
Te zahtevajo precej visoke premije. Ako se lSletni mladenič zavaruje za $500. mora plačati na leto nad $20 premije: res je, da je po dvajsetletnem plačevanju opravičen do cele svoto in nekaj obresti, toda vpoštevati moramo t tuli, da zavarovalne družbe ne sprejnio ljudi, ki so v nevarnih poklicih, kakor na pr. rudarje, promogarje. delavce v železnih tovarnah, topilnicah itd.
Te so jako zbirčne in računajo s gotovost jo.
»J. S. K. J. pa sprejme vsakega delavca od 18. do 45. ieta, ako se izkaže, da je pri vstopu zdrav- Ne vpraša se ga, kako nevarno delo opravlja, četudi ima posel z nevarnimi razstreljivi.
Umrljivost je gotovo večja med delavci, ki se sleherni dan z velikim trudom ukvarjajo pod zemljo ali nad njo. dihajo slab zrak. požirajo raznovrsten prah in pline itd., nego med onim. ki sode po pisarnah.
Vse te okoliščino je potreba vpoštevati in preračunati: potom gotovo ne bode "kikanja" glede asesmentov za smrtninski sklad.
Enako je z drugimi asesmenti, bodisi za bolniški ali poškodninski sklad. Stroški naraščajo in potreba je gledati, da se dobi zato potrebni denar.
Zato pač niso na mestu nepremišljena kikanja.
Pri nas umrljivili ljudeh je pa že kakor prirojeno, da se kaj radi obregnemo, kadar je treba plačevati, vse drugače je pa, ako kaj dobimo.
Razsoden mož in oče mora skrbeti, da je pri taki organizaciji. ki mu osigura določeno svoto, da jo dobe po njegovi zgodnji ali pozni smrti njegovi zaostali.
Pa ne bo "kikal", ako ves položaj prevdari. Enako pa naj store tudi samci, saj ne vedo, če bodo vedno samci ostali, in ako tudi, smrtninska podpora pride tudi prav njegovem očetu, materi, bratom ali sestram; še večjega pomena pa je, ako je zavarovan, da ne bode potreba prosjačiti za njegov pogreb.
CENJENIM ČLANOM IN ČLA NICAM, SO-U&ADNUEOM IN U RADNIKOM KRAJEVNIH*DRU- krompirja ŠTEV J. S. K. J.
L- J toliko L ječmen
porabiti za nadomestil
pivo. bo tudi pomanjkanje
S tem ko sprejemam tajniški u-rad naše dične Jednote. sprejemam , tudi težko in važno nalojjo: tejra se v polni meri zavedam. Da mi pa bode mogoče točno in vestno izvr-i sevati dolžnosti tega urada, je v
ZA REVEŽE!
Milwaukee. Wi>.. 1. jau. 1M17. Prosimo blagovolite priobčiti iz naše naselbine sledeče:
Zveza vseli slovenskih društev v Milwaukee. piHI imenom "Zjedi-
biti |w>kvarili »»troji. Pnla i/, st nihil pred nemškimi podmorskimi čolni ne more jk» br« zžienem brzojavu kiieuti na pomoč. V velikih skrbeh >0 tudi zavarovalne družin. pri katerih je bil pamkk za-vurovufi za miljou dolarjev.
prvi vrsti odvisno od Vaše naklo- j njelli Slevenei" priredi 7.januaija njenosti. člani 111 članice! Za na- semenj in veselico v South si,«,, kloujenosf se tem potom vsem u- Turn dvorani. 471 National Ave Ijudno priporočam, osobito pa u- , Začetek ob 10/uri dopoldne Oh radnikoin krajevnih društev 111 u-i-j. popoldne ho "Svatba
prava
! sturokrajska "oheet" v :{ prizorih in zvečer veseloigra ' * Prav h-a se je izkazala*". Po i«rri bo ples. Semenj bo trajal do (i. ure zvečei. \ es dan koncert in zanimivi prizori. Vstopnina do to prosta. Po to je treba upoštevati in vsled t«^-1 šrsti uri 50e: kdor
rad 11 i kom Jednote. Gotovo je. da' mi bode vzelo preeej časa. predno se spravim v pravi tir. tembolj pa še radi tetra. ker so nastale v jrlav-uem uradu vsled zaključka zadnje konvencije razne izpremembe. Vse
111 •	....	,,a Pnm'J*e ta
-H	sk"™J sotovo nastala ka-, izrezek seboj, bo plačal on. nje-o-
ka mala zamuda v -lavnem ura- Va družina in prijatelji samo lOe
du. I pam. da bodo krajevna dru-j ("isti prebitek je namenjen bed-
štva nekoliko potrpela; polapromaj nim rojakom v starem kraju s«1 bo vse spravila v pravi tir. — V. veseljem se oziram na uspehe na-1 še Je.dnote zadnjih let. med tem pa zrem v bodočnost z da se bomo še v nadalje trudili za napredek naše vrle organizacij* ter ji n tem zagotovili trajen obstoj.
Da se pa vse to vresniči. je potrebno vsestranske agitacije za j Slovenca ne Jednoto. Med nami je še veliko ro-' v dvorani jakov(inj). ki še niso pri nobeni; organizaciji in naša dolžnost je
po
vojni.
Z v eza "Zjediiijeni Slovenei'* že j ima za ta namen skoraj ^^."»O na-upanjem. branega denarja, ki je varno naložen na banki.
Spominjajino s,« zapuščenih o-trok in reveže v. ki trpe vsled vojne v stari domovini. - Pričakujemo veliko udeležbo^ nobenega sme manjkati ta dan
Belgijski in poljski vojni begitnei v Ameriki.
\ eeraj je priplul iz Rotiordama nizozemski parnik "-N'ieuw Amsterdam'' in je plipeJ jul s seboj 744 vojnik beguncev iz liusije in ——1 iz liclgije. VeeintMiia žeJie in otioci. ki so nrimeaijeni k svojim sorodnikom in ki budo sedaj tukaj napravili svoj dom. To je prvi oddelek vojnih beguncev, ki so |h> posredovanju raznih paro-brotliiih čil prišli v Združene <lr-žave. Ameriški IMe-i ki-i/ v New \ orku je prejel brezžičiM* brzojavko. v kateri se naznanja, da -•"►U otrok potrebuje gorkejših oblaeil. Pri (irtliodu paniika je bila že pripravljena potrebna oble-ka. ki se j * takoj razdelila meil potrebne otroke.
Ko <e je •'Nieuw A u.s!e.i lam" bližal 21. decembra angleškemu prisianLšeu Falmouth. g;i jv 1 spremljal parnik za iskanje in po-
I	hiranje min. pri te;u jia je s:».mi
II	re i 1 e, h mino in j>o1<»j>i!. 1'toni-■ io je 7 UIOŽ posiulke.
Na veselo svidenje
Odbor.
BOJAZEN ZA PARNIK "GEORGIC".
pridobivati jih v našo sredino. Ko| J. Krainc, predsed., 408 Park St.
pridobite dobrega elana(ico) Jed-	"_'_
nr>ti. koristite sami sebi. To je nekaj. kar bi se imelo uvaževati med članstvom v večji meri. kakor sej danadanes uvažuje.
"Mladinski oddelek J. S. K. J." je tudi velikega agitaeijskega pomena za bodočnost naše .Jednote. Ako jih bomo pridno pridobivali, bo prišel čas, ko bodo naši potomci
Parcbrodne družbe se boje, da je parnik ' Georgic" izgubljen.
POPRAVEK.
\ /.atbijem dopisu i/ .Minerala. Kansas, je bilo nepravilno poročimo, da je bil pokojni Frank Je-tiiia star 42 let in da je bil doma od Škofje Loke. liojak Frank L«*-skovee iiiwn je s[M>ročil. da je bil pokojnik doma i/, (iorenjega \a>-irat« a. tJt>renja vas. in daje bil >'u* :{!• let. - Toliko v pojasnilo.
Fivdništ vo.
C
»et>i'gie
je največji tovorni poprijel i za nami. t'e pa ne bomoi parnik na svetu, kajti naložiti skrbno delovali 11a to, se bo pa 11a- j more 14.«HA) ton tovora. Odpeljal ša mladina utopila v tujini, in po-Is«' J'' decembra iz Philadelphi-sleilice tcera bomo uii močno ob- > J1'- Pa., z veliko množino munici-
čutili.
Cilitle glasila prihaja v glavni urad več protestov, adresarje smo pa prejeli komaj od ene tretjine društev. Vsled tega mi je nemogoče vkreniti. da bi članstvo pričelo takoj dobivati tedensko glasilo. kot je sklenjeno na konvenciji. Sklep konvencije ostane v veljavi. dokler ga ne spremeni članstvo s splošnim glasovanjem. V mesecu januarju, se ima razpisati poseben asesnient za glasilo in sicer po 2">c od člana(iee).
Okoli lf>. t. m. se sestanejo v glavnem uradu, glavni uradniki in nadzorniki Jednote. Zadeva gla-; sila jim bo predložena v razmotri-vanja. Društva so pa prošena, da čim prej mogoče pošljejo adresarje v glavni urad.
Koneeno si štejem v dolžnost, zahvaliti se mojemu predniku g.j Geo. L. Hrozieh-u. za naklonjenost, j katero mi izkazuje pri upeljcvanjuj v urad gl. tajnika.
Fpajoč. «la bomo skupno delovali za napredek naše Jednote, roko v roki po prelepem geslu : '"Vsi za enega, eden za vse!"
V tem znamenju želim vsem članom in članicam srečno in uspešno novo leto!	j
Z bratskim pozdravom. Vam u-dani
Joseph Pishler, glavni tajnik J. S. K. J.
je v jev.
vrednosti 12 miljoiiov dolar-1!». decembra bi bil mora! priti v Liverpool, pa se nič ne ve o nj« m. Posadka šteje 1 <M» mož: vsi so Angleži.
Zastopništvo White Star Line. j katere last je omenjeni parnik. si 'eer še malo upa. da so se more-
NAZNANILO
Hoja kom v Broughtonu. lJruee-tonu. llorningu. Pa., in v okolici naznanjamo, da smo pooblastili rojaka
ANTONA IPAVEC,
da sme prejemati naročnino za lilas Naroda in izda vat i polrdila. Ker je r jak brez noge in uesjn>-soben za kako težko delo. zato ga priporočamo rojakom, da mu gredo na roko. da si bo mognl nekaj centov na ta način prislužiti.
Fpravništvo (ilas Naroda.
Md^-^«— «*	«5	-
« Sg^r-ao g, 3 s =•	ss	5 % <
S * « B o ^	c	rs I
- > rs c. 2T r5 =• =	=	5. o
► J .	-i — —	*"	- -v - — ->
£ R — cr «= H^-. 2 y = ji s
®s c-cZ»TZc	=	s * %
C N -ST-	=	- """B =
= f g = 1 l i* 2 §- s ^ £ --
laiaiiMBlillBIBlilliM^^
CENIK KNJIG
FOUCNE KNJIGE:
Ahnov nemakoangleiki tolmač, vezan Cerkvena zgodovina Poljedelstvo Popolni nauk o čebelarstvu, vecan Postrežba bolnikom
NAZNANILO.
Iz urada društva sv. Janeza Krstnika št. 75 J. S. K. J. v Ca nonsburgu. Pa., se jiazuauja vsem članom, posebno oddaljenim. d:< se v bodoče poslužujejo glede društven ill zadev naslova novoizvoljenega tajnika Johna Kopriv
šek. Box 214. Meadow Lands. Pa. Sadjereja V pogovorik
Oni oddaljeni člani, ki se naha- Slov.-angleiki in angL-jajo v bližini dingega društva naše Jednote. naj pa vzamejo prestopni list. ker s tem se izognejo morebitnim neprilikam.
Obenem se pa zahvaljujem v imenu starih uradnikov vv.in čla- Umni kmetovalec nom za njih zaupnost in naklonje- Veliu «lovensko-snffleikl
katere ima ? zalogi
SLOVENIC PUBLISHING CO."
82 CORTLANDT ST. NEW YORK, N. Y. MBBiafafafBfi!^^
-.50 j
r—.70 ; r-.w 1
Protest.
Društvo sv. Barbare št. 5 J. S.
sočaJcov nepotrebnih strošku v. In ako bi ravno Jednota imela sauia svoje glasilo in bi izdajala sama svoj list. potem bi noben član to-
K. J. v Ely, Minn., je na redni l^ko ne bil .proti temu. kajti to bi mesečni seji dn£ 24. decembra' ^ila njegova lastnina in njegovo sklenilo, da odločno protestu je' podjetje. Toraj društvo sv. Barji oti sedanjemu Jednotnemu gla-| bare št. 5 je čisto odločno piloti s:,lu in s tem podpira vsa dosedaj temn ter opozarja še. enkrat
flloT. slovar Slov.-angL in ▼ar
Trtna ni in trtoreja Umna iivinoreja
angl.-ilov.
$1.00 >—.20 r—.25
-.M «lo-
Sinrt cesarjeviea Rudolfa (Tragedija v Meyerlingu)
KAZOLEDNIOB:
Newyorike ■ •▼etlleami, h umoriš ti ene, božične, novoletna in .velikonočne, komad po duemt po Album mesta New Torka • krasnimi ■libmmt mall
ZEMLJEVIDI:
—.79
nost ter želim novemu odboru obilo uspeha na društvenem polju. Novi urad bo preobložen z društvenimi posli, toda naj m? ne strašijo, ker z roko v ro!ki bomo pomagali drug drugemu v težko-čah in nevolji. To je naše gesio.
Za bivše uradnike gori imenovanega društva -.
Geoige Sl^ultz.
Nemška letina.
tolmai
ZABAVNE IN BAZNE DRUGE KNJIGE:
Doli s orožjem 1	i--.0t
Hubad, pripovedke, 1. in S.
cvecek po	<—.tQ
Leban, 100 beril
Na raaličnih po tik	*—J2Q
Trojka, povest	—.00
Vojna na Balkana, 13. sres. $1.85 Zgodovina e. in k. peipolka it 17 ■ slikami	.M
Amsterdam, Nizozemsko, 3. ja- Zgodovina slov. naroda K.
vsa' nuarja. — Iz Berlina poročajo, da!
protestujoča krajevna društva.) »stala društva na to uepremišlje- je letošnji pridelek rži za pol drug i fcvljenja trnjeva pot Obenem pa tudi poživljamo vsa no točko.	! mil ion ton več i i od Ianske<ra. Ko- i	A*
pa
c stala d iništ va.
da kaj ukrenejo1 s to st varjo, kajti ^posledica temu I ne bo nič dragega, kakor oar ti-'
Predsednik Josepdi Oblak. Tajnik John Dragovan. Blagajnik Anton Gornik.
J miljon ton večji od lanskega. Ko- ■ Življenje na avstr. dvora ali
I likor manjši je pridelek krompir ja. je pa pridelek repe toliko večji. Ker se tudi ječmena ne sme več
1-50 Združenih držav ^.40! veliki -.50 j Astrijsko-Italijanska vojna maps Balkanskih drtat Err o p« Evrope, vesaa Vojna stenska mapa Vojni atlas
Zemljevidi: New York, Oo-lorado, Illinois, Montana, Ohio, Pennsylvania, Minnesota, Wisconsin, Wyoming in West Virginia in vseh dragih držav po Avstro-Ogrske jaaH
veliki vesaa Celi svet —.41 Velika stenska mapa fj. B. r—M aa dragi strani p« seli vrst
—.SI —Ji
-Ji
—Ji
—.80 $1.59 »—.31
—M
—Jt
QP0KBA: Nsro«lom j« pri]« OH denarno vrednost, fcedfcfl T go-


GLAS NARODA, 4. JAN. 1917.
ZA ZED IN JENE DRŽAVE SEVERNE AWKKHK.
Sedež: FOREST CITY, PA.
Iakorporino« dne 2L januarja 1902 v državi Pennsylvania.
GLAVNI URADNIKI: Pradaednik: JOŽEr PETERNEU Box 95 Willock, Pa. L podpredsednik: KAROL ZALAR, Box M7. Forest City, Pa. IL podpredsednik: LOUIS TAUCHAR, Box 835, Bock Spring«, WJO, Taj oik: JOHN TELBAN, Box 707, Forest City, Pa. n. tajnik: JOHN 080LIN, Box 492, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN IffUHlC, Box 537, Forest City, Pa. PonblaSCenec: JOSIP ZAT.Aft, 1004 North Chicago SU Jollet, 111,
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Or. MARTIN IVEC, 900 Chicago St., Jollet, 111.
NADZORNI ODBOB:
Predsednik: IGNAC PODVASNIK, 6325 Station St. E. E., Pittsburgh, Pa. L nadzornik: JOHN TORNIČ. Box 622, Forest City, Pa. II. nadsomik: FRANK PAVLOVClC, Box 703, Conemaagb, Pa. HL cadsornlk: ANDREJ SLAK, 7713 Issler Ave., Cleveland, Ohio«
POROTNI ODBOR:
Predsednik: MARTIN OBREŽAN, Box 72, East Mineral, Kana. I. porotnik: MARTIN 6TEFANČIČ, Box 78, Franklin, Kana. IL porotnik: MIHAEL KLOPČIČ, 528 Davson Ase., R. F. D. L G field, Detroit, Mich.
UPRAVNI ODBOB:
Predsednik: ANTON HOČEVAR, R. F. D. Na 2 Box 11%, Bridgeport, O, I upravnik: ANTON DEMŠAR, Box 135, B rough ton. Pa. IL upravnik: PAVEL OBREQAR, Box 402, Witt, HL
Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku Ivan Telban, P. O. Box 707, Forest Oty, Pen na.	•
Društveno glasilo: MG L A S NARODA",

Preslepljeni in oteti.
(Nadalj vanje). 'liosiMul župnik ', je rekla.
in njene oci s-vanj. V klel >
o se Ji
dri
j" I
lze
proseče obrnile žena k silo za-
de-
kako, kako kaj •fospa?" je i
"opravkov veliko, seve. še preveč", je odvrnilao na. Pa druiina!
Z«lravi smo v »i, le jaz sem ne-ii bolj šibka T* Utrujeni ste, vidite!" Oh, da!"' je zaKep<'lala. 4'Težje, tr»M"*l župnik!" Med teui mpravil Zoreč jajcu in maslo, ro so mu bili dali. a on?" vzdihnila.
ti je treba. Hudo je!" i« ženici v reko. Stisnila krčevito. Poslovil se je. sc mu je smilila u-lel je, da ji je hu-
ko
jr |
katero m» "Kaj i Žena j« " Potrp Se-Je I j mu jo je Globoko v botra /ena, do. —
Pri Stolen ni bilo nikogar do m a.
"Zaprli so se, je godrnjal Zoreč, zaprli, prav nalašč."
"Kaj bi to. Miha. Ce jih ni, gremo pa dalje.
Pri Klancu so našli družino doma. Klanec je sedel za mizo in či-tal nek list.
"To jc lepo. -»in bo študiral in oče tudi bere. Kaj pa imate?" "Kh, saj vidite, 'Naprednost'.'" "Nič kaj ne hvalijo lega lista. Stare bajke pogreva o papcžinji Ivani iu še drugo iuko.*'
".Meni ju- zdi prav dober. Pošte pove, k r po Ve. In zakaj bi ne
Človek vendarle rad kaj iz
odvrnil župnik. "Zadnjič, saj veste jc bilo že oddano za tri leta."
Lahko bi bil rekel: Saj ste za ono staro leto ostali dolžni, a ni rekel tega. Odšel je nevesel.
Ko pa se je župnik vrnil zvečer, je bi! utrujen, ko še nikoli. In žalosten. Vtisi, kakoršne je bil dobil ta dan, so se bolestno zajedli v njegovo srce. Ko pa je stopil k svoji mizi. je našel na nji list iz iue-ta, katerega je poznal komaj po imenu. Raztrgel je ovitek. Z »■tlečim svinčnikom je bil pošilja* tel j — gotovo kak prijatelj — podčrtal dopis: "Z Visokega". — Župniku je drhtela roka, ko je či-tal o velikem napredku na Visokem. o veselici s plesom, katero priredi domače društvo kljub raz nim ovirani, ki jih dela neka oseba pri kateri se hoče dopisnik o priliki pomuditi še kaj.
Ogorčenost je pograbila tega mirnega moža. Pozabiši svojo trud-nost jc planil kvišku, vzel klobuk in stopal hitrih korakov proti šoli.
Učitelja je dobil doma.
*To .k' grdo od vas, gospod uči telj!" je rekel jezno in odločno, "in jaz si ne bom dovoljeval takih ocen o sebi. Zapomnite si to!"
Odšel jc.
Ko pa je prišel domov, se je prijel za glavo:
"Prenaglil sem se!"
neke vrste nemoč, otresti sc tega kroga, ga je vabila in vlekla vanjo. Sam je čutil, da ima brat prav, da jc bilo prej doma gotovo lepše, kot tu, kjer se je več zabavljalo Kot govorilo resnr.. Jezilo pa ga je, da ga ima brat za mladega, nerazsodnega. Ali jc otrok? — Ce sme brat kamor hoče, čemu bi on ne smel, če ravno hoče.
V teh mislih je prišel v vas. — Preko ceste se je opotekala človeška lHwstava.
"No. ta se ga je dodobra nabral". je pomislil Peter, in se hotel izogniti pijanca. A ta jc jadral naravnost proti njemu.
-''Kaj, ali me ne poznaš? Ser-vus!" je vpil pijanec.
"Spat pojdi. Luka. spat. lvlaj si se pa vrnil T"
"To te nič ne briga, ne tebe ne koga drugega."
Grdo je zaklel in omaliovaje stal pred Petrom. Gnusil se mu je. ali nekak strali ca je bilo pred njim. zato je dejal mirno:
"Saj sem le tako vprašal, kaj bi Luka."
In pijance je postal vljinlneji.
"Ti si Peter, da! Vidiš, poznam te. Revež sem. Dober človek. Pa se j me-bojijo. Kaj je umrl oni?"
"Uiurl!" je odvrnil Peter in ho-; tel iti.
j "Kam hočeš, čakaj, greva sku-: pa j. Povem ti. pretrpel, sem kot črna živina hudega!" j "Škoda, da nisi vzel konca", si ; je mislil Peter. J "Kaj pa zdaj?" i "Kaj bom! Vidiš Peter, hudič 'je v meni. Tisti Mihec, oslepariti me je hotel. Na mojem svetu je zidal tisto društvo, ali kako že pravi."
"Salon, da!"
"Salon. Prav imaš, štiri metre mojega sveta. Ali je to pravica, te vprašam! Pa me ne bo in me ne bo. Kam greš* Le pojdi le, boš že videl! Le reci mu".
Vesel, da sc je znebil neljubega tova ' sa, pe krenil Peter k Mih -u. Prizidal je bil Mihec konec hiše obširno sobano, ki naj bi služila prireditvam ob gotovih prilikah. Ob enein mu je v hiši nedostajalo c-b nedeljah prostora.
Sumeči avtomat je bil postavil sem. To je bilo postalo zadnje čase svetišče splošne omike na Visokem.
Ko je Peter vstopil v salon, je bil tam že zbran ves pevski zbor.
"Zadnji, toda točen!" je pozdra vil učitelj Petra. "No le posedimo še en čas. potem pa poskusimo. Jaz mislim, da smo od zadnjič zelo napredovali."
"Posebno i<*ra bo imenitna", je
n eltal
ve."
"To je že res. Klanec. Pošljite fanta k meni, dajal vam bom svoj dnevnik."
"Ce »te tako prijazni, zakaj
ne
Ija
Kaj pa fant? Se li kaj priprav-
" Priden fant. samo težko bo malo z v/d r/a v an jem."
"Potrudil se bom, da ga sprej mejo v uvod."
"Take liste bero", si je dejal župnik odhaja je. In srce mu je za-krvavelo.
"Kaj i>a ste rekli tisto o papeži-nji lavni", je vprašal Zoreč.
"Moj ljubi Miha. to so grde re či. Sovražniki sv. Petra so bili izmislili grdo šalo. in naši listi jo izrabljajo sedaj in prodajajo za golo resnico."
"Ali morejo biti taki ljudje med namif Kdo jim bo pa verjel te čenče 1' * i
"O Miha", jc vzkliknil župnik. ' ljudstvo le prerado veruje in ob t uciii so otroei te zemlje zviti kot kače!"
"Kako Vi vse to lepo poveste". Hti je začudil Zoreč. Obožaval je svojega, predstojnika.
V teh ialoatnih misli sta prišla k Žircu. Bil je vkleti uljudm. Ko sta »e poplavljala, je rekla žena:
"O gospod, vsaj nekaj senoleti hi odstopili nam. kaj bi imel vse
ki*««.- .JT
g Jernejem , je
II.
"Že zopet trrcš. Kaj vaiu je treba petja sedaj v adventjiem času? Peter, po pravici ti rečem, otročji se mi zdiš."
"Pa bodi ti zato bolj možat", je odvrnil Peter bratu Ivanu.
"Pamet, pamet in ne petja in tistemu nemarnega pohajkanja!"
"Sam sem dovolj star, ni mi potreba naukov."
Včasih jih je vendar treba", je odvrnil Ivan in pogledal strogo na brata. "Ali je to lepo. da ne ostajaš doma, vsaj zdaj, ko so mati bolni!"
"Ali jim jaz morem kaj poma •rati?"
"Jeziš jih, saj veš kako so rahločutni."
"E!" je odvrnil malomarno mlajši iu vstal, "llruštvo je društvo, ali naj jaz sam izostajam?"
"Da. tebi je oni učitelj in tistih par pobalinov več kot mati", je odvrnil starejši. "Toda zapomn si, Peter, žal ti bo; kdor matere ne uboga____"
"Saj pravim, da mi ne pridi gaj!"
"Ti bodejo pa drugi. Zakrknjen si! Vem, tista nemarnost Stolčeva le ;roa v mreži. Mene nočei slu-šiiti, ki sem tvoj brat iu ti dobro želim, boš pa čutil."
"Kaj se vtikaš v stvari, ki ti m. so nič mari", se je razsrdil Peter in vstal.
"Aha! Stopil sem mački na rep. Res. Peter, mislil sem, da si bolj resen.* Le pojdi, saj si sam svoj gospodar. a videl bos!"
Mlajii jc šel.
Nevoljen je stopal po stezi pro ti vaai. ftaj mu ni bilo radi druž
ro sosedov Lojzek pod noge.
'Peter", je viknil, "domov pojdi. hitro!"
"Kaj"pa je?" je vprašal fant.
"Povsod smo"te že iskali, mater so prevideli, umirajo!"
ni mogoče?" je zajecal. In zazdelo se mu je. da je storil velik, velik greh....
"Kako ji je?"
Ali starejši brat, ki je sedel nem za mizo. naslanjaje glavo na roke. je samo mignil z roko in mu pokazal v materino sobo.
Petra je stresla srroza in nemir.
"Mati!" je rekel v stopi vsi.
V sobi jc bilo dremotno, komaj da jc oljnat zubelj obstveljeval o-bri.se postelje, na kateri je ležalo neko nepremično bitje.
"Mati!" je ponovil Peter.
"Ali ne vidiš, da so mrtvi?" je bolestno vzkliknil Ivan, ki se je
OZDRAVLJEN OD VSAKDANJEGA GLAVOBOLA.
H. II. von Sehlick. slavnoznani naravni zdravnik in tovarnar Bolgarskega Krvnega Čaja, kateri je s stoinstotisoč bolnimi v stalni zvezi in dobiva od onih, katerim je Bolgarski Krvni Čaj vrnil zdravje, cele kupe zahvalnih pisem, je naš rojak Anton Jovanovič. R. F. D. 27, Ottawa, III., pisal sledeče pismo:
"Vaš Bolgarski Krvni Čaj mi je mnogo dobrega učinil, ker me je osvobodil vsakdanjega glavobola iu sploh se je v vsakem pogledu prav dobro pokazal, ter ga vsake-
bil dvignil in stopil za Petrom. — mu k'ot najbolje in najvspešnejše
zdravilo priporočam."	j
Eno veliko škatljo Bolgarskega | Krvnega Čaja, ki traja pet mesecev, pošlje za $1.00 kamorkoli, v Canado za $1.12.
Marvel Products Co,
pohvalil fante učitelj, "sprva sem dvomil, bal sem se."
Me j tem je vstopil krčniar in pozdravil Petra:
"Kaj si pa imel z Luko? To živino so morali res izpustiti, da zo pet ne bo miru."
"Srdi se na vas!" je dejal Pe ter.
"O, tega se ne bojim, boš že vi-lel, v pol uri bo tu in ves mehek bo za kozarček žjranja. Ta človek ne bo umrl v postelji. Sploh ne razumem, čemu spustijo take tiče, kadar jih enkrat imajo. Jaz —"
Peter jc gledal pred se. Spomnil se je tistega večera. Mihec je bil sunil Luko. da je padel in se je vse smejalo. Oni pa jc vzrojil in skočil na Mihca, ti si me! Niacin te, ta te je. Luka je plauil na fanta, ta ga jc sunil v stran. Priletel jc v rob mize. A kakor da sc ni zgodilo nič. je sedel za mizo. Pil je hlastno. Nenadoma pa se Je dvignil, stopil k fantu in mu porinil nož v hrbet: "Zato ,da me boš vedel drugič suvati!'
Ta prizor je stopil pred Petrovo dušo in ostro se je ozrl na Mihca. Zato je ta umolknil in odšel iz sobe.
Peter je čutil, da je nevoljen vsebolj.
Razvedril se je bil šele pri vaji. kjer je igral z Minko glavno ulo-go. Igra bi imela po učiteljevi sodbi uspeti krasno, "divno", kakor se je izrazil. Petru se je vrnila vsa mladostna razposajenost. Ko so se razšli, je spremil Minko domov. — Pri Stolcu so ga zadržali precej časa.
"Ali je ura bila?" jc vprašal
Sfcolee.
"Zdi se mi, da je poklenkalo "za Bogom", je odvrnila Minka. "^stari Zonnan je slab."
4' ZormAn ,bo!" je prikimal Stolec.
Petra je prešinila nekaka slutnja. A le za hip Minka je bila &a-ues vsa radostna, zgovorna. Oei-vidno jo je bila zaljubljena uloga v igri razvnela. Bila jc aečimerna Proti polnoči, ko je bil začel Stolec žei zdehati, se je poslovil Pe be. Poznal jo je in vedel, da. ni nej ter od Minke. Komaj je stopil pod zabavna ne dobra. Ali navada in milo nebo, ko se mu je zaletel &ko-
"Pred pol ure."
"Pred pol ure —je šepetal Peter.
'In rekel sem ti. ostani doma!" mu je očital brat.	• ^Sl
V Petru se je zgodilo nekaj Čudnega. In z glasom, s kakoršnim govorijo liepokorni otroci, je zaje-čal:
"Mati, ljuba mati!"
IV.
Božičen večer je bil.
Lepa zimska noč se je svetila nad zasneženo zemljo. Niti dih ni ganil, ozračje je bilo milo, kakor-šno so redko pomnili na Visokem. Ljudje, ki so prihajali k poluoč-nici, so si šepetali čudne reči.
"Ti le rečem, eno samo tako noč pomnim, in to je bilo pred tridesetimi leti", je dejal Jernej svojemu sosedu, "tisto pomlad potem so bili plazovi."
"Bo res", jc odvrnil Jurij, "huda je bila. Pa kar krivršalo jc in se vlilo. Meni je zadavilo tele s kravo. Ko smo ju odkopali. sta sc bili živinčeti že zadušili."
In moža sta stopala previdno po gazi.
"Za dva metra ga leži", je zopet pripomnil Jernej, "boš že videl, še več ga bo. In potem pritisne mraz in —"
"Bog nas varuj, jaz ne bi bil zidal tam doli. Ta Mihec je tuj, pa bo že še videl."
"Kaj deš Jurij", je nadaljeval Jernej spraševati, "mu ne gre slabo temu Mihcu".
"Z vragom je v zvezi, ti rečem". je odvrnil skrivnostno Jurij, "tisti Luka pravi, da zna za zaklade."
"Luka je šema. ti rečem, kaj bo vedel za zaklad. Mi smo dalj tu. pa <*a še nismo našli. To se reče, zna pa. Saj vidiš, vse dere k njemu. Prej je bil še kak božjak v hiši. zdaj so pa vsi goli. Kaj deš?"
"Pri Žircu niso imeli še za malo blagoslova", de Juri.
"Svetčevka je včeraj pri jokala k nam", je odvrnil Jernej, "joka la je, da dedec vse zapije. Tako je vidiš. Tega ni bile prej!"
'Žalostne praznike imamo, res' je modroval Juri. "Sicer jc bil pri vsaki hiši ta večer domač preaič v shrambi, letos še kozličev ni!"
"A kdo sc redi? Mihce, ti rečem, Mihec!"
Moža sta umolknila iu postala pred cerkvijo. Pozvouilo je. Kakor neka žalost je bilo povsod. Temni in tožni obrazi so nekako boječe stopali v cerkev. Boječe so bile u-prte oči v oltar, kjer je z drhte činii rokami daroval stari župnik. In mnogo sre jc zadrlitelo v tej noči sprave in miru; tako star je bil oni gori. Kako žalosten, truden ie njegov glas! Zakaj je truden in žalostein. zakaj ni vedro njegovo lice danes v noči veselja?
Ivan in Peter sta ostala v ozadju. Peter se jc ozrl na Ivana, in kakor zavist se je dvignilo v njegovem srcu. Moj Bog, moj Bog si je dejal, njegovo obličje je jasno. a druga so temna in žalostna.
To je sad, to je kazen, si je dejal in se ozrl na oltar. Starček se je obrnil. Zdaj se razjoče, je pomislil Peter. Ali oni se ni razjokal, samo glas mu je drhtel čudnomeh-ko, in čudnomehke so bile njegove kratke besede. Žalostne so bile žalostne, kakor da govori oče neposlušnemu sinu. In velika ljube zen je drhtelai znjih. "Mir vam želim, mir nebeški, otrociči. Vselej sem vas ljubil, ali nikoli tako ko sedaj, to noč. Niste se pripra vili na prihod Novorojenega, mno go, mnogo vas je izostalo. Otrociči, ali se ne ljubimo več? Spomni te se. vi možje, tistih dni pred tridesetimi leti. Hudi časi so bili. Oč tedaj ste* mi prirasli k srcu.... A zdaj ? Pozabili ate da vas ljubim, da vam želim dobro. Pozabili ste Bosa. V adventnem času ste rajali sc veselili. — Otrociči, niste se pri-
9 Marvel Bldg. PITTSBURGH,
P A.
Pripomba: Ako hočete pošilja-tev osigurati, pošljite lOe. več.
pravljali na lep sprejem. Otrociči moji! In vendar vam oznanjam mir, mir nebeški. Naj v vas >-nikne luč, naj vam omehča srce... Niste na pravi poti. čreda moja. in če mi niste sovražni, vsaj ne ljubite me več, ne ljubite in ne zaupate več Bogu, katerega vam o-znanjam —".
Glas mu je drhtel, solze so mu zalile oko.
"Otrociči", je nadaljeval, "v tej noči miru in sprave vas prosim, spravite se z Bogom. Grešili ste. obžalujte! Svet čas ste kršili!
Slovenska Društva
po vseh Zjedinjenih državah imajo zk geslo, da kadar treba naročiti
DOBRE IN POCENI
društvene^tiskovine, se vselej obrneio na slovensko unijsko tiskamo
"'Clevelandska Amerika'
MI izdelujemo vsa društvene, trgovske in priratnt tiskovine. Naia tiskarna je najbolj moderno opremljena izmed vseh slovenskih tiskaren t Ameriki. Pilite za cene vsake tiskovin« nam, predno se obrneta kam drugam. Pri nas dobite lepše, cenejše in boljše tiskovine
CLEVELANDSKA AMERIKA
PRVA SLOVENSXA UNIJ SKA TISKARNA
*U9 ST. CLAIR AVI? CLEVELAND. O
2fc
veseljačenjem. zaplesali ste pri-j hod Novorojenega! Ali naj vas j spomnim devic nespametnih in ne-, strpnih? Glejte, betlehemsko dete, vas kliče: "Pridite, mir, vam, mir nebeški!" Umolknil je.
Ivan sc je ozrl na Petra. In videl je, da ima solzne oči.... (Pride še.)
BEŠIM0
SLOVENSKI LAKOTE!
NAROD
Zaupaj, pa vedi komu!
Garantiram. da so moja vina naravna, ker ne prodajam drugih k<»t iz najboljšega ohijskega grt>z>lja doiua prešaua vina, vsake vr-te in <-■!!«> na debelo so sletleCe :
Delaware in Catawba, zlate barve........i«> Sl.oo salona
Concord, niece barve......................|h> 70e. salona
za 10 fralon posodo računam £1.00. za -."» pilou pa $1.50, i»ri večjih nar<>-čilah jo pa i>osoda zastonj.
TROPINJEVKC in »ROŽNIK. Garantiran, čist. doma žgan. najboljši, ki ste i:.. " • ktlaj pili velja ga Iona -S-';.O0. £.';.r»o in	Na delicto od lo salon naprej po .<1MJ3 galuna.
Naročilu priložite denar ali pa money order.
Louis Knaus
VELETRGOVINA DOMAČEGA VINA IN DOMA KUHANEGA ŽGANJA T	3908—3916 SI. C lair Ave.. Cleveland. O.
^ Phone: Central 4G44 K.
♦♦♦♦♦++♦♦♦»»♦
Kadar gre za obstoj naroda, ni nobena žrtev preve-
VPOŠTEVAJTE.
Airn želite izvedeti za naslov svojih sorodnikov, prijateljev, zuau-cev, itd.
Ako Ako Ako Ako
želite prodati posestvo, liišo, trgovino itd. želite objaviti krst, žeuitev, žalostinko itd. želite dobiti delavce ali delo za sebe. želite objaviti društvene naznanila
RABITE VSELEJ najstarejši slovenski list
"GLASNARODA"
"Glas Naroda" dobite v vsaki slovenski naselbini; v vsakem mestu, v vsakem trgu in v vsaki mali vasici v Zedinienih državah, kakor tudi v Canadi itd.
"Glas Naroda" je najpriljubljcnejši in naiboli razširjeni slovenski list na svetu.
"Glas Naroda" je razposlan na leto v štiri in pol miljone (4,500.-000) iztisih in je torej najboljše sredstvo za oglaševanje.
Cene oglasom so sledeče:
Trikratno iskanje sorodnika ali prijatelja stane____$1.00
Enkratna objava prodaje posestva, hiše, lota itd.
stane......................................$1.00
Enkratno iskanje delavcev stane...............$1.00
Enkratno iskanje dela stane.....................$0.30
Enkratna objava ženitne ponudbe, žalostinke ali kaj
enakega stane.............................$1.00
Enkratno društveno naznanilo stane.............$0.50
Slovenskim trgovcem naredimo posebno ugodne cene pri stalnih oglasih.
Z naročilom je potrebno poslati vsaj tudi denar. Naslovite na:
"GLAS NARODA"
82 Cortlandt Street,	New x e'k, N. Y.
Opomba: Rojaki, vpoštevajte naše geslo, da ne sprejmemo oglasov, ako jih spoznamo za dvomljive in s tem varujemo naše naročnike pred raznimi sleparji, katerih je vsepovsod dovolj. Zaeno pa svetujemo vsem rojakom kadar kaj kupujejo ali pa naročajo, da se prepričajo če je oglas v našem listu in ako ga ne opazijo, naj vprašajo prodajalca, zakaj ni. Posebno velike važnosti je za vsakega uri naročilih po poeti.
^fgmmm^

X

T
GLAS NARODA, 4. JAK. 1917.
V smrtni senci,
B&Itiika p overt.
Spisal Bogdan Vened.
lesna -mati me je jvreJdela pred anrtjo. Poželela jo, da pride v mene bes, da pride Pennrova strela v mene, da me zatme noč. mrak i in vsakršno čmo zlo. Po smrti pa ni: je zaželela — naj bodem
vestniško pot. ravnajoč se koliko rt oliko po teh besedah Kristusovih. Za ti me vidiš, mati Filome-na, v opravi, v kakršni so nikdar ni bila Plu/cwiova heerka-edinka. In sedaj jrrem. Vse. vse sem zapu-
(Nadaljevanje).
In mati Zorana je pričela hčerko Slavic o pikati in jo je pikala, kadarkoli je imela vsaj navidezno priliko, pikala s pikom razljuče-ne kače, pikala kot igla in zba-dala kot jflogolov trn.
Pa glej čudo, čudo čez vsa čudu ! Ona Slaviea, ki je bila prej tako wborita, tako san vohava, samosvoja, trmasta, trda. neupogljiva kot dren. ona Slaviea, ki se j«» bila kot raznežena, ljubljena hčerka - edinka veljaka - prvaka
nihče kljubovati, da J»i ni dala od
nikogar ukazovati, še svetovati j nova hčerka ona mladenka, ki je ne, da je morala vedno in povsod j klečala v obleki borni, siromašni,
kot izdaj i ea svojega rodu in svoje stila samo staiieo (oslis'avo sem domovine zavržena v pekel, v vzela s s<>boj. Mali Filonieiia, ti 'črno noč*, da bi tam v večni temi1 moja dobra duhovna mati, izprosi živela večno žalostne dneve. Mati mi pri vsemogočnem Bogu visnje-Filomena. ti moja duhovna mati,jra blagoslova." ti >ti mi pa \>e kaj drugega z«že- In še enkrat je Pluzonova hčer-lela : NY črne noči. zaželela si mi ka Slavita- poljubila hladno j>rs«t solučui dan in solučno razsvetlje- hladnega groba matere Filomene. no plan. ?u tukaj na grobu tvo- -Se en pogled ji je splaval na spe-jem li obetam, da bodem poizku-, če staroslavno mesto Vel togost, še šala zazreti ta solnčni dan, to čna solza. svetla kot zvezdica na solučno razsvetljeno plan. Kako? daljnem nebu. se ji je utrnila v Ti, ki zatrdilo -r-taaiuješ v rajskih očesu, utrnila se ji je hipno, a ona \ išavah, ozri se malce malo iz teh si jo je tudi 'hipno otrla. se 01)r-visjiv jih ubogo zemljanko, ]>a bo- nila, poklicala starieo Gotlwlavo. deš v klela, kako je Pliizonova, ki je stala ne daleč, od nje pod ko-
>o kot stražnica pred more-zasledovalei - opazovalci, In Slavica — res je bila Pluzo-jl>» bdsli — po cesti prati Tešili u.
Marsikomu se morda čudno zdi.
Pluzona znala povspeti v rojstni ll^0,ka poizkuša-la s pomočjo I>u- «ato lip, hiši že tako visoko, da ji ni smel l,a l>ožJe£?a zazreti ta svoj dan."' bitnimi
SLO VENSKOAMERIKANSKI
KOLEDAR
• za leto 1917
se dobi pri sledečih zastopnikih:

Aii vam še ni zdaj znano?
1 *<•» -pit- n p! ju-'o t.tn. kjer dobite naj bol i o in najceneje. Tako mesto je samo eno v
"'ki .n je trg'»v:i;a i a debelo Bremau &. t.Hgood v Pittsburgh u Pa	-' ''-"=*••'
njena obveljati, ta Slavica je bila »a grobu matere Filomene — je kako je to. da gre Oodislava. prej sedaj pohlevna in krotka kot jag- I »olj ubila hladno pr»t hladnega ti,ko g"ivča. zagrizena privrženka lijiea ter vitka in upogljiva kot J^robii. pa kleče nadaljevala:	starih *ioveoiskrh bogov, s SLavi-
mužovna mladika v rani pomladi. ' Mati me je razdedinila rn ves co' sedaj °(iklit<> kristjanu, kot Vse zbadanje, vse pikanjc je i svoj imetek zapustila nadknezu 1>cfkoniu ^"^kinja. v siromašni, prt-našala mirno vdano, da, celo Krutu. ljubljencu svojemu. Kmt "»»lokaj heraški obleki, iz prijaz-z nekakim veseljem.	je bil sicer tudi ljubljenec moj. 1K'fa :ue,sta ^elegosta v pozni uri
To njeno videnje je pa Zorano Ljubila sem ga z vsem žarom mla- v ^riiog^le<lo noč in v neznano bo->e bolj jezilo, jezilo tembolj, ker de, gorele ljubezni. Lu on je me- točnost.
ni mogla nadknezu Krutu poro-jue tudi ljubil in -me *>e ljubi. To ^lo^oče.
Pa to nič ni čudnega, verjetno, da je tudi v
čati nič ves.-lega, nič povoljnega,!svojo ljubav je očitno pokazal že njeno dušo priletelo nekaj onih kakor mu je bila obljubila pred večkrat prej. zlasti pa zadnjič, ob'^^-'fk l>uha božjega, ki so v odhodom iz Velegosta.	mirti moje matere. S častjo, ka- zruJn.iem '"asu v tako goltih in pol-
Tudi Krutu je (u Kiavičina ne- kršna »pristoja soprogi Pluzona, n'h ko-"iičUi sule nad hišo Pluzo-poboljšljrvost jv«zila. iu žalrla. A ljudskega voditelja, so jo poko- novo- v,dllšo ^»vieino. Sicer se j«-j>ozabiti je le ni mogel. Njen od- pal i. In sam nadkuez jo je spremil 1>a starien Ukazovala v zadnjem P°r j«' le povečava! in podžigal 7. veličastnim, nuiogobrojnim ' *asu sl:,v*u'i brezpogojno v vseli
irovorila Zorana.
ta ?
**Slavica!" je "Čutim, da se ura. Sntrtniea je
na vrata. In zvezda, ki se je pojavila na nebu ob lojem rojstvu, nad mojo zib« Iko, in ki
spremljala skozi zemeljsko življe-,zove lniiosti .ije, ta zvezda se je danes zjutraj jtj Ua {)f>t _
Phizonovega bogatega doma p-re-: pusti meni. Jaz sem mu ponovila
na in dejala, da gre z njo rada / največjim veseljem tudi v »genij ali v smrt.
(Dalje prihodnjič).
VABILO
na veliko letno zabavo,
ljubezenski plamen, ki je gorel za spremstvom k večnemu počitku, stvareh, pri vseh njenih zahtevah.; njo v sreu njegovem. In silnejše Tako smo mater slovesno zakopali j Pri vso!l "ieilih Poveljih, pri vseh in silnejsi je vrela na dan iz nje- v hladno žemljico, pa je nadkuez niemh	zvesto, pokorno ir.
govega siva želja, da bi skoraj takoj potem prejel obvestilo, da	služkinjo. Spoštovala, lju-
zopet videl dražestno Pluzonovo j,, saksodiski vo j vodič Magnus b,la Je že v prejšnjilt časil>. ž; hčerko. ..	s silnimi praporci približal reki takrat. ko je kot- mala deklica lio-
In ta želja se mu je izpolnila l,abi proti Labinbregu. pač z oči- dlla z Viljeirieo v na<lknežji dvo-krnalu. se pred pomLadjo. In izpol- vkkiim namenom, da vdere v slo- rCc IJ^heški. Sc z večjo ljubeznijo liila mu jo je — Slavica sama. vensko (MEeBklje, da maščuje i/.ad- ** & U'ljubihi. ko jo je le-ta po I-j. iz Veleg< rs t a je priletel neki Mji jK>raz svojega očeta Ordulfa sn,,t.i	Viljenice _ odhaja jc
dopoldan s..1-jadniik, poslan od m svojega pobratima knezoviča JZ -Uiljh,'k;i vzela s seboj v Vele-Slaviee s sporočilom, da je mati Iludivoja. pa je zato moral odlii-	Z "ajvečjo. uprav materin-
Zorana na smrtni postelji — pre- teti iz Vehgosta na branik domo- sko ljubeznijo pa se je je o klen i-hladila se j,-, pa je je lotila vine — kaj je stori! nadkuez? Po- Ia> k(> > v zadnji tednih dan n:. vroenicH in ga želi še enkrat kleknil je pred menoj, me zopet dau oP^ovčda. kalko jo gospoda-\ideti, -e enkrat govoriti z njim zaprosil, naj bodem njegova, tel-	korana pika. naravnost kač-
iii ga zeli kot pričo svoje oporoke, slovesno izjavil, da Spremeni,	ziobo sika v stn,P stnil>e-
In Krut j- takoj zdirjal v Vek vrže oporoko moje matere — kar )llh }yes^1 zaradl "jenega ki-ščan-gost. In je bil re* priča Zaman pač kot dedič, kot defekti knez	prepričanja. Ko jo je Sla-
zadnje volje. Pa kakšna je bila lallka stnri _ Lu da Vcs iinotok vica prosila, naj jo v sHromašn:.
obleki spremlja v tujino, kamor se je namenila, j«' bila takoj volj
.1...... ........	..iu |'"""J- •
mi bliža smrtna ^tabii pogoj. i>od katerim sem prize trikrat trkala pravi j ena biti njegova, lu zopet se je razsrdil in ogorčen odpotoval. Kaj sem hotela storiti jaz? me je sklenila sem ne v sprejet i nadkne-Pa sein se odločila krščanske blagovest-
— videla sem jo sk.e.i okno — „iee_ Jn kot ta,ka sem se UkU <k1. utrnila. I t rn it i moram sedaj se- 1^L1U iti v obleki, v kakt^ii je po-veda tudi jaz. In predno utrnem, ^]jal Kristus svoje učence oziia-bi v.udar še rada videla izpolnje- [lovat blagovest. Veš, ti mati Fino svojo zadnjo željo. Slavica ianM.na kmalu po tvoji smrti sem r«-i, da zametaš Kristovo vero. /at-.ela r-itati knjigo lažjih beM-d.
da s; /.-pet. '..stil k a naših starih Za ?(hJ mi -() jt. bil prjnesel rajni Ave., (blizu 42. ceste. New York lovenskih bogov in daj Krutu ro- Iia,jkll,.z <;0tšal-k: a v tis-tein času. City.
v mladem, vihravem, ko m: je bi-	VSPORED:
la glava vsa polna, svinčenotežko Ameriška himna, polna drugih liii^li, daljnotLdjno Pozxlrav gostom (govori staro oddaljenih od misli kiščaiKskih. .se sta Nevvvorškega Hrvaškega So-j nisem zanjo zmenila. Po tvoji kola, brat Aleksander Zanov). " " 1 ' ,rlvl" 1!l;1 >nrJi, ko so me zoi>et obiskovale' Lepa naša domovina. (Godba). , misli krščanske. s<nn pa po tej Proste vaje. ("Izvajajo sosestrei uj i.i'uo oporoko: knjigi jistillH hl -o priduo čitala. (Sokoliee).
pa s-..u naletela na te-le besede: Nastop naraščaja Newyorskega
sai.io pr<»- getov je sicer velika, a delavcev in Ilobokenskega Sokola."
je malo. prosite tedaj Gospoda Skupne proste vaje vseh Soko-
žetve, da pošlje delavcev v svojo lov.
žet.-v. Pojdite, jaz vas jKršiljam
kakor jagnjeta med volkove. Xe
nosite mošnje, ne torbe, ne čev-ma, mrak in sleherni črni iu stras- |jev ia uikogar na potll lie uo.
ni oblak! Po smrti pa bodi zavr- zdravljate. In v katerokoli hišo /en« kot izdajica svojega rodu m pridete, recite najprej: Mir bodi svoje domovine v pekel, v *čmojtej hl ako je ta,in atlX)k ]llin,
lioe da tam v večni temi m ognju bo j,m"ival nad njim vai mir; ako /ivi. v, no zal.Hstue dneve! Kodi j)U ^ bo k vam vniH y tisti-
i rokleta. prekleta, prekleta 1	hiši pa ostanite ter jejte in pijte,I
kar je pri njih; delavec namreč je vreden svojega plačila. Xe ho-j •e. te majčkene. dnxbčka- dite od hiši' do hiše. bi v katei*o-
azsvetljevaLke črnih koli mesto pridete in vas vsprej j pa nocoj tako zbadljivo mejo. jejte. kar se pred vas po-' ejo tekmecu velikanu, stavi. In ozdravljajte bolnike, ka-je belemu dnevu, ki ho- t tri so ondi. in recite jim: Pribli-seviden in vseveden. Po- zalo se vam je božje kraljestvo, j u se solncu nelnškemu. V katerokoli mesto pa pridete in;
>j tako vas ne vsprej mejo, pojdite ven!
ni bil na njegove ceste in recite: Tudi belemu prah. kateri se je nas od vašega;
mesta prijel, otresemo na vas,
Anton Hren, Steelton, Pa.
Anton Osolnik, Luzerne, Pa. Jos. Peternel, AVillock, Pa.
Frank Jakše, 112 Mareliant St., Ambridge, Pa.
Frank Novak, Greensburg, Pa.
Val. Babick, New Alexandria, Pa.
L. Hribar, Bessemer, Pa.
Jerry Koprivšek, 411 Church, So. Bethlehem. Pa.
John Demshar, Burdine, Pa.
John Pajk, Conemaugh, Pa.
Frank Demšar, Manor, Pa.
J. Polanc, 409 Ohio St-, Johnstown, Pa.
Anton Valentinčič Farrell, Pa. Frank Gabrenja, Johnstown, Pa. N. R. Jakopich, 1037 Peralta St., N. S. Pittsburgh, Pa.
Zvonko Jaksho, 814 Tripoli St., Pittsburgh, Pa.
Ignac Magister, Pittsburgh, Pa.
Matt. Klarieh, 832 E. Ohio St., Pittsburgh, Pa.
J. Jovan, West Newton, Pa.
Jos. Skerlj, Turtle Creek, Pa.
Anton Jerina, Claridge, Pa.
Mat. Kamin, Forest City, Pa.
Frank Trebetz, Export, Pa.
Vide Rovanšek, Conemaugh, Pa.
Podružnica Frank Sakser, Cleveland, O.
J. Resnik, Cleveland, O. Chas. Karlinger, Cleveland. 0.
L. Balant, 1777 E. 29th St., Lo i rain, O.
J. Kumse, 1735 E. 33rd St-, Lorain, O.
Matt. Slapnik, Collinwood, 0.
Ant. Kikel, 1116 Franklin Ave., Youngstown, O.
Frank Hočevar, Bridgeport, O
H. Svetlin, 1016 St. Clair Ave., Sheboygan, Wis.
John Stampfel, 827 Indiana Ave. Sheboygan, Wis.
Aug. Kollander, 575 Reed St., Milwaukee, Wis.
Frank Skok, West Allis, Wis.
John Obercli. Do Pue, 111.
Mat. Ogrin, 1436 Sheridan Rd., Waukegan, 111.
Fr. Petkovšek, Waukegan, 111.
Frank Bambich, 1107y2 N. Hi ckory Ave., Joliet, 111.
Math. Komp, La Salle, 111.
F. Cherne, So. Chicago, 111.
Fran kJurjovec, Chicago, 111.
J. B. Verbie, Aurora, 111.
Frank Skrabee, Stockyard St., Denver, Colo.
Peter Chulig, Pueblo, Colo.
Frank Janeš, Pueblo, Cloo.
John Germ, Pueblo, Colo.
Mike Pencil, Ringo, Kans-
Frank Režišnik, Cherokee, Kans.
Rok Firm, Frontenae, Kans.
Peter Schneler, 613 X. 4th St..
a !i nl.iV U i i
ali nl»-.V H. & i all r-j. r.	i
rž. rn> žganje sal. $1 T" r/.'-un žtrion.- ja! <'_mmi
Niijflniji Kimmd ali firusevec tralon ...... ,. .;
■r XXX tt & it rž.rio , sjiije sal finl Torkoly sal.-n ........
in'K'ui, «iivi-vka salon ..........
/■•in- xj.- sal	.<i_mmi	• (šalon ...... t... z..	.<."i.0o lu ">0
'>" Žganje sa!	?-.5*) .1 V-ifliac. galen	.	ftJMi'$5lift
ž. n<> -/.sanjt' sal	m | t'in" l>el0 ali r«l»-.V namiz.ii.. vl»w» .	»alon ali. vi-.r
[lje	50 s?adki tokHj^e, salon ..........do f-i/tft
' ''_...........'_ ' ' Km i zelo temni rum. bil oil ......-.'....	^Mf do $t."fNr
— <!<l ,H> j Pruva' t.-r..viCka sal. $?:.(*»'. .$3.ho.; l^t.Qi'V ib ,$.l'<Hl' ..............•!(» m i ' Vinsko žsanje. palon ............................|:i,(*iin $4
Mi P a earn o pr.-voaie stroške pri naročilu od ^5.00 ali več med New Yorkom in"" Čh'! Vagoni	,	. '	- • ' .' i j ;■ ' ' "
Pošljite dennr v priporočenem pisma ali eksprešnim Money Orderom Prihranili boste, ako kupite pri nas, ker mi nimamo agentov.
N'am labkn pišete v slov- n^k^m jezika	•" -
BREMAN & OSGOOD
112 Fullerton St.	rjITTSBURGH^ PA.
JOSIP P. P A A L, slovanski upravitelj. - • • i NAŠA TRGOVINA JE TJS TANOVLJENA LETA 1893.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Cenjenim rojakom v Illinois] naznanjamo, da jih bo v kratkem! obiskal naš zastopnik
Mr. Janko Pleško,
ki je pooblaščen sprejemati naročnino za 4'Glas Naroda" in izdajati tozadevna potrdila. — Upati je, da mu bodo šli rojaki v vseh ozi-rih na roko-
Uredništvo.
REŠIMO SLOVENSKI NAROD LAKOTE!
Veliki vojni atlas
vojskujočih se evropskih držav in pa ko-lonijskih posestev vseh velesil.
Obsega 11 raznih zemljevidov. STENSKO MAPO CELE EVROPE $1.50 VELIKO STENSKO MAPO, NA ENI STRANI Z JE DIN JENE DRŽAVE IN NA DRUGI PA CELI SVET, CENA $1.50.
ZEMLJEVID PRIMORSKE, KRANJSKE IN DALMACIJE Z MEJO AVSTRO-OGRSKE Z ITALIJO. —, CENA JE 15 CENTOV.
CENA SAMO 25 CENTOV.
NaroČila in denar pošljite na:
Slovenic Publishing Company
62 Cortlandt St.
R«w York, If. T.

^mmirnmmmm^m^ mm
SLOVENSKO-AMERIKANSKl KOLEDAR
za navadno leto 1917
obsega razen koledarskega dela tudi sledeče:
v trajno zvezo zakonsko!-' 'Kristove vere ne morem zalimi« ni zavrgla nik
\ reel m je dar." 44 Nikdar "Nikdar Slaviea. *" Taiko 4 »n-oje zapuše txtvo * idc v l v tetbe t rovi. ,šk<i in potresi
ne
pa
imet je je Kirutirvo. Tebi iin ničesar k oje. l>aj bože Svetovit. i-be Imis! Perunova stre-Xuj pridejo nad te ve-dljive burje in nevihte ! Naj te zatme noč, te-

"hu
Z
nti
huj«
aj?
nrL
liki
to videle nt) tnkonšncga n, svet dec
katero bo priredil NEWYORSKI HRVAŠKI SOKOL
v korist hrvaškim sirotam v stari domovini.
Slavnost se bo vršila v soboto,' Kansas City. Kans. 6, januarja v Bryant Hall, 725 6.| Frank Gregorka, Little Falls,
N. Y.
Karl Strniša. Gowanda. N. Y. Math. Kobe, Calumet, Mich. Fr. Križman, Chisholm, Minn. Jakob Petrieli, Chisholm, Minn. Louis Perushek, Ely, Minn. Geo. Kotze, Eveleth, Minn. Louis Vesel, Gilbert, Minn. Joe Adamich, Ilibbing, Minn. M. Grabrijan, St. Louis, Mo. A. Rudmau, Indianapolis, Iud. L. Bolskar, Clinton, Ind. Fr. Vodopivec, Kitzmiller, Md-Gregor Zobce, Klein, Mont. "Oj Slovani". (Godba).	Anton Justin, Rock Springs,
Pies.	iWyo.
Slovene!, udeležite so te priredi- Jakob Laushin, 706 Kansas St.. tve v koliko mogoče velikem šte-|San Franeiseo, Cal. vilu!	i Gregor Porenta, Black Diamond,
Odbor. ' Wash.
Najstirijša slovenske-hnratska trgovina z likery v Ameriki
Mi vam nudimo našo zalogo najboljših likerjev po sledečih cenah:
Brinjevec, zaboj (6 steklenic)................................ $ 7.00
Brilijevec, zaboj (12 steklenic)................................ 13.00
Tropinjevec, galona........................$2 25, $250, $2.75 in 3.00
Tropinjevec, zaboj (6 steklenic).............................. 5.50
Tropi 11 jevec. zaboj (12 steklenic).............................. 10.00
Slivovka, galon........................$2.75 in.............. 3.00
Brinevec, (posamezna steklenica) ............................ 1.35
Naš slavni "6G" Pure Rye Whiskey, 7 let star
zaboj (6 steklenic).................................... g.oo
zaboj (12 steklenic).................................. u.qo
Pesmi:
Padlim.
Vojakov grob.
n pred južnimi vrat 111 i staro- vendar pa to vedite, da se je bož--ga mesta Velegosta, na gro- je kraljestvo približalo. — Te be-atere Filomene, je klečala sede mi niso in niso nvogle iti iz •iifka zornega in izpokornega spomina. I11 ko sem sc odločila, da; a. V revni, siromašni obleki hočem biti krščaai^ka blagovestni-11 klet-ala, molil& in pris<- ea med Bodriči, da hočem g\ oje-!
mu rotlu načelo vati ne kot njega« ati Kdonn-na! Mati «mo tijkneginja, milostno govoreča s! v holi in imeli smo te radij knežjega •prestola in pozemske mi-i e led ušn o di«hovno mater. Za i ost i deleča, ampak govoriti mu si ' *em te klicala tudi jaz po-j prestola ponižnosti, da se je tudi r&niiL. Ali danes te še 2 več-jnjenin približalo nebeško kralje-avieo in 1 večjim za d o- j *tvo sem s«1 o/benem tudi odločila, vom kličem t ko. Moja tc-'^a bodvrn nastopila svojo blago-
Conconl vino, rdeče, berel.................................... $32.00
Concord vmo, rdeče, pol berela................................ 16.00
Pri odjemu 5 in 10 galon, stane galona.............................
Pri odjemu ene same galeae pa...............................* j qq
Belo vino, berel.............................................. 38 00
Belo vino, pol berela................................................19.00
Pri odjemu 5 ali 10 galon, stane galona.......................* 1.00
Pri odjemu ene same galone pa...........................".*.*.*.*. 1.25
Za posodo računamo sledeče cene: za 3, 4 in 4% galone sodčke 50 centov, za 5, 6 in 10 galon sodčke $1.00 in za 25 galon (pol berela) $1 50 Berete pa damo zastonj.
Z naročilom pošljite vedno tudi Money Order ali pa bančni ček. Za vse blago jamči
THE OHIO BRANDY IDISTILL1NG COMPANY
«1*2—4 ST. CLAIR AVE,
CLEVELAND, OHO.
. ... .
Članki in povesti:
Evropska vojna. — Samo pes. — Mir. — K zadnji irski vstaji. — Sopa-rica. — Umirajoči. — Značilna listina. — Kaj se izve v železniškem vlaku o razmerah v Mehiki. — Kitajska sol. — Bodoča vojna. — Hvaležnost. — Vojna tehnika v starem veku. — Usmrčenje. — Japonske ženske. — Mož za pečjo. -— Kdo je predsednik republike Švice l — Iz dna. Osvojitev Gorice po štiri-najstmesečnih bojih. Zopet izvoljeni predsednik. — Ko bo vojna končana. — Balkanska železnica. — V ljubljanski bolnišnici. — Ganljiva povest. — Zakaj ? — Zrakoplovec in njegov stroj. — Grožnja. — Hotel. — Med cowboyi. — Z brzovlakom. — Bitka ob Sommi. — Težak slučaj. — Psi v nemški armadi. — Kap. — Lov na leve. — Nekaj o ameriškem kapitalu v Mehiki. — Časa kave. -— Mrtva luna. — Potovanje po Mezopotamiji. Podražanje živil v Franciji. — Francoska legija tujcev. — Temna in zapletena zgodba. — Iz zgodovine umetnih udov. — Nekaj o kinematografu. — S patruljo. — Dve leti. — Izgube v svetovni vojni. — Umrli cesar Franc Jožef. — Rekord svetovne vojne.
Slike.'
Avstrijski vojaki grade pot ob strmem obrežju. — Avstrijska gorska baterija na pohodu. — Prizor iz razstreljene Gorice. — Avstrijski alpinei v predoru. — Solkanski most. — Prizor iz razstreljene Gorice. — Avstrijski rezervisti. — Prihod Italjanov v Gorico. — Mestna hiša v Gorici. — Prizor iz osvojene Gorice. — Državni kolodvor v Gorici po obstreljevanju. — Slovenska bolniška strežnica. — Operacija 11a nogi. — Prizor iz ljubljanske bolnišnice. — Strelni jarki pri Gorici. — Sv. Višarje. — Pogled na goriško okolico. — Prizor iz Kobarida. — Kanal, katerega so Lahi razstrelili. — Prizori iz bitke pri Podgori. — Avstrijska kavalerija na južni fronti. — Italijanska gorska artilerija. — Avstrijci razdirajo žičnato ograjo. — Kormin. — Razvaline cerkve v Kostanjevici na Krasu. — Bosenski kmeti, ki prevažajo municijo na laški fronti. — Skupina delegatov X. glavnega zborovanja J. S. K. J. — Desetletni srbski vojak v avstrijskem vjetništvu. — Zakop. — Avstrijska baterija na
soški fronti. — Aparat za metanje min. — Vojna procesija 11a Jesenicah. _
Avstrijski municijski transport. — Avstrijski vojaki plezajo v gorsko postojanko. — Roveret.
Šala. — Zanimivosti. — Oglasi.
Koledar stane 35 centov.
Naročajte ga pri:	* ^ '
Slovenic Publishing: Co.,
82 CORTLANDT STREET,	NEW YORK CITY, N. Y.

• •
C? Tj A S NARODA, 4r JAN. 1017.
RENE MAUPERIN.
ROMAN.
Spisal J. GONCOURT. Za G. N. pridedil J. T.
NAZNANILO.
Tl-jh pot cm iiazjianjij 111 vseui članom ilmštva sv. I>arbare j>os-t. št 82 v Farrcilu, Pa., da se vršil prihodnja seja dne 7. januarja v navadnih prostorih. Pričete k je ob dveli popoldan. Na dnevnem r«*du imamo več važnih tiK-k. Tudi je želja novega odbora. da se knjige pravilno urede. Obenem pa naznanjam, da se bo le na seji pobiralo mesečne prispevke in ne pa osem alt devet dni po seji. Vsakdo naj to ujMiešteva. Vsi oddaljeni "lani. ki nimajo potnih listov, naj | takoj plačajo svoje prispevke, ker ; mače se jim bo prijr<Hlilo. da bodo j po nepotrebnem suspendirani. j tem prihranijo sebi lieprilike, Kaj pa je to? — je v/kliknil Henrik, ko je prišla njegova se-j društvu pa nepotrebne stroške in >tra Hene /večer v njegovo sobo. — Ali še nisi šla spat?	: tajniku delo.
Bil je v nočni halji in opankah ter je slonel pri kaminu.	t	Frank Kramar,
Premišljeval je o v*em. kar se je zgodilo zadnje mesce. — Sa- J 7->,	FarrHl, Pa.

12
(Nadaljevanje). '
JFT f /
n. r r '
'čo iu skušal pozabiti vse, kar je neljubega do-;	j
i ŠT V.
m emu sebi je Želel srt živel.
—	l>a. jaz sem. »laz ne morem spati — je odvrnila Urne.
Naslonjač jc prislonila h kaminu in sedla.
—	.laz bi rada malo govorila s teboj. — Saj veš, tako kot sva se i včasih pogovarjala. — Ali še veš, kake neumnosti sva uganjala in-kako s\a -»e pogovarjala. — To<la. zdaj si postal resen človek.
Da. re>en človek sem — se jc zasmejal llenrik. — ln še več , kol resen. — Ženin sem.... Oženil se bom....
—	Nisi se še oženil in zato t«1 prosim....
Padla je pred njim na kolena, prijela njegove roke in jih začela poljubljati:
—	Poglej me, poglej svojo sestro K-ne.... Nikdar se ne po-i oči /astran denarja. — Poglej, pred teboj klečim in te prosim. — Ne onečasti našegn imena.... To je naša kri.... to je naše ime
Henrik.... Pomisli na našega dobrega očeta!.... Ne poroči se----
prosim te. Henrik.. . Ne poroči se, če ljubiš mene in če ljubiš vst moje in tvoje. .. Pro>im te Henrik, prosim t«'....
—	Ali zblaznelo, dekle? — Kaj pa to pomeni.... Dovolj! — Vatani!
Hone j«* vstala, pogledala ga je v oči in rekla:
—	Noemi ni i je povedala.... vse mi je pojedala, vse....
Rene jc zardela. Henrik je pa smrtno prebledel.
—	Saj se vendar ne moreš poročiti z njeno hčerjo?
Draga moja. — je odvrnil Henrik z mrzlim tresočim glasom, i
Meni sc zdi, da se mešaš v stvari, katere te čisto nič ne brigajo... j Dovoli, da ti nekaj povem: — Tako mlado dekle kot si ti....
—	.... bi ne smelo izvedeti takih svinjarij, kaj ne? — je odvrnila Rene zasmehljivo.
—	Draga moja sestra!
Henrik jc šel proti njej. toda ona se mu je umikala.
Prijel jo je za roko in ji oblastno zapovtnlal:
—	Prosim te. spoberi se!
<iledal .i'- /a njo. ko se je opotekala po stopnjicali in po veži.
(tospod Manpcrin se je vračal s svojim sinom z sodišča.
Torej. Henrik je rekel oče — in kri mu je zalila lica —J zdaj Ni dosegel, kar je hotela tvoja mati in ti. — Ime in naslov.... : boš dobil.
—	Oče! — je odvrnil Henrik.
—	Ze d«>bro. že dobro. — Nikar ne govoriva več o tem.
—	— 0«"-e. dovoli, da s.* poslovim od tebe. — Danes imam še zelo' veliko dela. - d litri bom prišel k obedu.
—	Torej, dobro. — Jutri. — Le pridi. — Tvoja sestra je še vedno nekoliko bolehua.
Ko >c jc poslovil od očeta, jc zavil Henrik v Rue de la l'aix.
Re ne jc bila precej zbolela. — Hodila jc krog hiše. toda le za par minut, potem je pa morala takoj leči zojjet v posteljo. — Sled njič so sklenili, da bo šla za nekaj časa v Pariz, da se bo nekoliko razvedrila. Ker nista imela ne mati in ne oče časa, se je ponudil! Henrik, da jo bo spremil tja.	j
Ko st,» dospela do knjižnice, ii je rekel Henrik:
—	Počakaj malo, če hočeš. — Jaz imam še nekaj opravka. — | Sicer bi pa lahko šla z menoj. — Vse polno knjig je tam.
Brez ugovora mu je sledila. — Rene je vzela v roko veliko knji-j go in sc zamislila.
Služabnik je prinesel Henriku šop listin. — Začel se je posvetovati z nekim drugim gospodom glede starih rodbin v severnem delu Francije. — Po kratkem pogovarjanju sta prišla do zaključka.
Denoisel je pustil Rene uri klavirju in odšel na izprehod. — Ko se je vračal proti domu .se .je zelo začudil, ko je slišal, da je igrala j neko skladbo, katero jo je bil komaj začel učiti.
Narjkrat jc s vi ran je utihnilo.
Denoiscl je šel v salon in opazil Rene, ki je jokala pri klavirju.
-- Hene, za božjo voljo, kaj vam je?
Rene je samo zastokala iti ni odgovorila.
Ker je neprestano silil vanjo, mu je odvrnila:
—	Oh. jaz ne morem tega svirati.... to je preveč žalostno.... Sama ne veiu. zakaj sem se tegalotila. Sama sem bila doma. pa mi je bilo nekako težko pri srcu. — Tako čudna sem.... Vedno žalostna iu otožna.
—	Ali >te boJni, Renc? — Nekaj Vam mora biti. — Človek ue joka za prazen nič.
—	-Ia< Vam pa rečem, »la mi nič. — Močna sem in zdrava. — Nič n»e ne boli.... čisto nič.... 1" ver jeni bodite. — In po.ocbno dale's. ko bova šla z očetom v opero. — In nadalje mi je oče tudi ob \ ljubil, da bova pozneje večerjala v restavraciji. — To me bo zo pet poživilo — Zopet bom tako v*->ela. kot sem bila prej.
—	No. bomo videli.
Zaigrala je neko rt-ljansko ih-sciu in nenadoma vprašala:
—	Ali s»te žc bili v Benetkah, Denoiscl?
—	Ila. dvakrat ur
—	Nhiite. i i ni čudno, da jr fia širui zciulji kraj. katefsa n»-srin i* nik«u \ b U in p*, kat -rem hrepenim. — Jaz neprestano že- 6708 lian. da bi bila v Benetkah.	-
o moj prijatelj ANTON STKBLAd: Doma je i/. Male vasi. občina Iška vas. Pred dvema letoma je bil nekje v Miline-soti in -/daj ne veiu, kje se nahaja. Imam mu poročati več važnih stvari o smrti njegovega brata Jamv<a Šteblaja, ki je u-mrlV (Jirardu. Ohio. Kdor ve za njegov naslov, prosim, naj g;, mi naznani, alt naj sc pa sam oglasi. — Frank Kramar, Box Ti, Farreli. Pa.	(——J.)
Rad bi izvedel za moja dva bratranca JOSIPA in JANEZA I K VS. Do na sta i/. Vologa, občina Bočn:>. na Štajerskem. Z Janezom sva bila skupaj orvd tremi leti v Milwaukee, Wis., in od tam se je baje nodal v Seattle. "\V*sli. Prosim cenjene rojake. du mi javijo njim naslosv. ali naj se mi pa sama oglasita, ker imam jima poročat' ve" važnih stvari. — Anton Pufcto-i slemšek, Box 180. Sheboygan,
^is-__'il^T1)
Iščem svojega brata ANTONA IHAN. Pred enim letom in pol se je nahajal v Pullman. Wash., in zdaj ne vem. kje se nahaja. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi javi, ali naj se pa sam oglasi.— John Ihan. Furke\ River, Iowa.
C :i-5—1)
Kad bi izvedel za naslov svojega j prijatelja 1 AH* ISA KORDIŠ. Doma jc iz Srednje vasi pri Loškem potoku. Prosim ga, da sej mi oglasi, ali pa ako kdo drugi ve. da mi naznani. — Joint Vesel. Bex o4. Carpenter Creek, Mont.	(:i-5—1)
Or. LORENZ,
Jaz seiu eilini hrvaško govoreči šjtecialist moških bolezni v Pittshurghu, Pa.
Brezplačen nasvet io pout
priseljencem.
_______ .
"THE BUREAU OF INDU& TRIES AND IMMIGRATION' u državo New York varuje pri ■eljence ter jim pomaga, če to bili osleparjeni, oropani ali če ao ■ nji mi slabo ravnali
Brezplačna navodila in pouk v aaturalizacijjkih zadevah — kak« postati državljan Združenih dr žav, kjer se oglasiti sa državljan tke listine.
Sorodniki naj bi čakali dovc doile priseljence na Ellis Island sli pri Barge Office.
Oglasite se ali pišite: STATE DEPARTEMENT
OF LABOR, BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION.
Newyoriki urad: 230, 5th Ave., Room 2013.
Odprto vsak dan od devetih d« poldne do petih popoldne in ol »redah od osme do devete urr ivečer.
Urad ▼ Buffalo: 704, D. S. Mor gan Building. Odprto vsak dai od devetih dopoldne do petih po poldne in ob sredah od sedme d<
nre sveče*
~ HIŠE NA PRODAJ
nove na lahka odplačila, talnr tu4> prazne lote in farme.
Zavarovanje proti ognja.
JOHN ZULICH,
116 Norwood Rd., Cleveland. Jht*
Pozor čitatelji! Naročite še danes!
V zalogi imamo: . Slovenske novele in povesti	30c Pegam in Lambergar 35c
Sherlock Holmes: V rakvi kraj bombe 15c Zaklad kupčevalca s sužnji	15c Lepa bolničarka 15c Ena sama kaplja črnila 15c. Grob v svetilniku 15c Gospa s kanarskim bri-
ljantom	15c
Londonski ponarejalci de- ..
narja	15c
Kako so vjeli Jacka raz
parača	15c.
Skrivnost mlade vdove 15c. Plemič	15c.
SLOVENIC PUBLISHING CO.,
82 Cortlandt St. New York.	N. Y
Rad bi izvedel za enega dojbrega krajcarja, ki ilobi pri meni do-! bro in stalno d ' . Ako nima za . stroške, mu po. jem jaz. — Jacob šercer, AVarren, .Vi'k. : f3-4—1)
HARMONIKE
hwlLsi kakršnekoli vrste izdelujem in jK)pravljaui po najnižjih cenah, a delo trx»c2iio iu zanesljivo. V popravo zanesljivo vsakdo pošlje, ker sem že nad 18 let tukaj v tem poslu in sedaj v svojem lastnem domu. V popravek j vzamem kranjske kakor vse druge harmonike ter računam po delu ka-koršno kdo zahteva, brez nadaljnih vprašanj.	■
JOHN WENZEL.	|
1017 East G2nd St.. Cleveland. Ohio.
ROPOTIN1KI.
Vsem onim, ki ste namenjeni potovati v Cleveland, posebno ako Imate družino, bo i>otrebno nabaviti pohištvo in kuhinjsko opravo ako se hotete nastaniti v naši naselbini. Zato ob tej priliki priporočam svoje velike prodajalne, kjer dobite vse kar le potrebujete. Pri meni Imate vedno pošteno in zanesljivo blago.
Ako dospete v Cleveland na postajo ln se ne veste kam obrniti, pokličite na telefon Princeton 13S1 ali pa Rosedale 1S81 in jaz bom poslal en avtomobil po vas. Ako pa vzamete poecstno karo se peljite s St. Clair karo do G2. ceste ln na vogalu St. Clair Ave. ie naslov:
A. GRDINA,
6127 St. Clair Ave.,	Cleveland, O.
Pri meni se vedno dobi letni koledar za 20c. poštnih znamk.
g Pri meni se vedno dobi letni koledar za 20c. poštnih znamk.	!
[
ŽGANJA
jK>šilj:uii na kraje naravno iz tovarne i»o sledečih cenah: ltdcčsi žpmja j*o *::.oo salon, lo galonov za $19.00. Rdeča žganja i>o £l.<»o galun. 30 galonov za $'J7.M. Tropinjcvcc iu Slivovica i>o ravno istih cenah. Kdor želi vino ali piva naj piše jk» cenik. Express ali freight plačam jaz na vseh pijačah, razen pive.
Oi»ozorjam i*tsebno pn-bivalce v Coloradi. da si naročijo pijaf* za naprej. Deželni tnibor s.- pripravlja, da primli postave proti j»oši!jat-vam jiijač v Colorado, ("'asji jc malo.
JOHN L A N I C H,
BOX 108, GATEWAY STATION,	KANSAS CITY, MO.


Uradne ure: dnevno od 9. dopoldne do 8. ure zvečer. V petkih od 9. dopoldne do 'J. popoldne. Nedeljo od 10. dop. do 2. ]>opol. šperialist moških bolezni. DK. LORENZ. 644 Penn Ave. II. nadst. na uliro.
flfBfiaSfigBifiratfffiigfiBStfi^
Hotel Gilbreath
694 East 152. St.
COLLINWOOD — CLEVELAND, O.
Anton Sershen
vabi vse vrle Slovence in Slovenke ua obisk.
Vince je sladko, teče prav gladko.
Pivo in kranjske klobase delajo kratke nam čase.
Sobe za prenočišča. —
Godba ca ples.
Se priporoča
ANTON SE&SHEN.
694 E. 152. St., Collinwood pri Clevelandu. O.

t«to 1»17
JAKOB WAH&C,
Ava, Ckvdud, Ohn.

čudno — sc jc unuUiil iVnotsH.
v kat- rem bi uioraii biti
- Hk. čudi
—	M cm jut zdi. da m Benetke mesto puk«*t*ani v>»i *.«|ri in i>i umetniki.
S tipk m ji jmdlc roke ua kolena, in prič*-!* j*- «ov«riti z ž« iu>tnrm srUsum:
—	\ a okolica jc polna same žalosti. — Včasih je kritju dan. miIimt i»ijc iu ji vrscio. %*mo jaz sem žalostna, »traano žalostna, do smrti. — V takih dneh bi s*- iu»jrajšc zakopala v blazino in jokala brez konca---- Jok me okrepi, če jnkam. se iznebim težkih
miftli.
ST. CLAIB AVE. JEWELRY CO
arinoč, lastnik.
SlvwfB in bratom Hrvatom priporučan nakup vsakovrstnih ur. verižic, priveskov, prsta na*, tudi takih a društvenimi m jeduotiniml znaki. V zaU«i
▼ae kar spada v trpnri-
...	no zlatnine, diamante, stenske ore •
— Dovolj je tcfpa. — jo je prekinil IVnotscI — Zdaj bom aci kukavico, budilke, <'olambia
Obcdlai konja, da bova malo jahala. — Da, to je dobra mis«4.
(Dalje prihodnjič,

slovenske ?n druse pioSfr. Spre-▼ popravo ure vsakega isdelka in fl>twhw in n vsako Priporočam se ra obilo ; Ju bom vsakemu točno in po-
GLAS VAX O D A"	Ne pomWIo B»U:
_ ______a.	troji k svojim.
1 EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR
(Notary Puhlic) ▼ GREATER HEW TORKU
ANTONfeURGAR g
g 92 CORTLAND STREET, HEW YORK, H. T. B
IZDELUJE IN PRESKRBUJE
vsakovrstna pooblastila, vojaške prošnje in daje nasvete ▼ vseh vojaških zadevah. Rojakom, ki dobiti ameriški državljanski papir, dajo potrebne informacijo glade Hitnini izkrcanja ali imena panika. Obrnite ae sanpno na njega, kjer boste točno in irtftfmr
WBiagMaiaiBgigiiaBMa
MODERNO UREJENA
TISKARNA GLiS MODA
VSAKOVRSTNE TISKOVINE IZVRŠUJE PO NIZKIH
CENAH. • • #
DELO OKUSNO. • • •
IZVRŠUJE PREVODE V
DRUGE JEZIKE. • * •
UNIJSKO ORGANIZIRANA. • • •
POSEBNOST SO:
DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETE, CENIKI L T. D.
VSA NAROČILA POŠLJITE NA:
82 Cortlandt St., New York, N. Y.
Importirane Franz Lubasove harmonike
■o razprodane. Imel bom zalogo zopet po končani vojni, ter se za pozneje rojakom priporočam.
Kupujem, prodajam in popravljam stare rabljene harmonike po dogovoru; izdelujem nove KOVČKE po $6.00 ter nove mehove od $6.00 do $10.00. Delo trpežno ui zanesljivo.
Alois Skulj,
323 EpsiJon Place,	Brooklyn, N. Y.

Frank Petkovšek
Javni notar (Notary Public) 718-720 MARKET STREET
WAVKIG4N. ILL.
PBODAJA fina vina, izvrstne smotke,
patentirana sdravila. PBODAJA vožne listke vseh prekomor-skih črt.
POŠILJA denar v stari kraj zanesljivo ln pošteno.
82 Cortlandt Street. UPBAVLJA vie t notarski poael spada-New York. N. T.	joča dela.
'GLAS NARODA'
Kaj je vojna?
Rojakom v Ameriki je znana vojna le iz časni-skih poročil, iz raznih opisov in pripovedovanj, v resnici je pa ne poznajo in niti ne slutijo, kakšne so njene grozote.
Največja zločinstva
kar jih pomni človeštvo, se izvršujejo zdaj v Evropi. Ljudje stradajo, trpe in umirajo ter zastonj čakajo rešitve.
"Boj proti boju"
to bi morala biti deviza vsakega človeka dvajsetega stoletja. Žal, da imajo še vedno največjo be sdo vladarji in diplomati, ki po svoji volji delajo in ukrepejo, kar je
slabo za narod
Med ameriškimi Slovenci bi ne smelo biti niti enega, ki bi ne bral knjige slavne pisateljice Berte Suttnerjeve
'Doli z orožjem!"
Knjig imamo le še malo v zalogi in zato naj jo vsak, ki jo hoče imeti, čimprej naroči. — Stane 60 centov.	^
Slovenk Publishing Company
82 Cortlandt Street,
Hew York, 9. Y.