( LETO XIII. ŠTEV. 12 ŽALEC, 10. XII. 1958 IZDAJA KMETIJSKA PROIZVAJALNA POSLOVNA ZVEZA V ŽALCU PRIPOMBE K NOVEMU VZORCU POGODBE O SODELOVANJU V PROIZVODNJI HMELJA ZA LETO 1959 V »Hmeljarju«, štev. 11/1958, smo objavili glavna načela sodelovanja »Zad ruga-kmet« v proizvodnji hmelja ma področju Kmetijske proizvajalne poslovne zveze Žalec, kakor je sklenil upravni odbor na svoji zadnji seji. Obljubili smo tudi, da borno objavili vzorec pogodbe, da bi jo mogli prizadeti hmeljarji im uslužbenci kmetijskih zadrug ma našem področju nadrobno proučiti, preden jo bodo podpisovali za vsak določen primer. V »Hmeljarju«, štev. lla/1958, ki je izšel deset 'dni pozneje, smo obljubljeni vzorec pogodbe za izmišljeni primer zares objavili. Vzorcu pogodbe simo priložili tudi nazorno tabelo »Pregled površin in planiranega pridelka hmelja v letu 1959«, prav tako za izmišljen primer (Zagoričnik Jože, proizvajalec iz Levca št. 15. KZ Petrovče, KPPZ Žalec). Po izidu obeh navedenih številk »Hmeljarja« se je razvila med hmeljarji in uslužbenci zadružnih organizacij prav živahna razprava. Domala prav vsi hmeljarji, člani kmetijskih zadrug, ki so vključene v KPPZ Žalec, so povsem soglašali z načeli poglobljene oblike sodelovanja »Zadruga-kmet« v proizvodnji hmelja za prihodnja proizvodna leta, vključno s proizvodnim letom 1958/59. Resnici na ljubo pa poročamo, da je bilo med razpravami tudi nekaj pripomb, pomislekov, protipredlogov in podobno za posamezne člene, oziroma točke v objavljenem vzorcu pogodbe. In prav je talko! Vsekakor je boljši nadroben pomenek in povsem jasen sporazum pred sklenitvijo pogodbe, nato pa obojestransko prizadevno sodelovanje, kakor pa takojšen neprizadet pristanek, ki pa bi mu znabiti sledilo neprizadeto ali celo malodušno sodelovanje. Toliko o vzrokih sprememb v vzorcu pogodbe, ki ga objavljamo v današnji številki »Hmeljarja«! I. Prva sprememba je v tretjem členu pogodbe. Točka b) 3. člena. Za primer, da bo pridelovalec hmelja zaradi premajhne razdalje med vrstami škropil del svojih hmeljišč sam, večji del njegovih hmeljišč pa kmetijska zadruga, smo zaradi lažjega obračuna uporabili sistem obračunavanja proizvajalčevih stroškov za škropljenje na celokupno proizvodnjo s stalnim zneskom povečane udeležbe pri odkupni ceni za 1 kg oddanega suhega hmelja. V tem primeru bo proizvajalec na parceli številka 2 (Na gmajni) škropil sam. V pogodbi o sodelovanju v proizvodnji hmelja za leto 1959 je predviden pridelek 120 kg suhega hmelja. (Glej objavljen Pregled površin in planiranega pridelka hmelja v letu 1959, zap. štev. 2!) Po določilu točk b) 3. člena prejme pridelovalec hmelja za omenjeno delo plačilo v znesku 1560 dinarjev (120 kg po 13 din). Pogodba predvideva, da bo hmeljar v letu 1959 pridelal na vseh svojih hmeljiščih 1205 kg suhega hmelja. Njegovi stroški škropljenja, če jih preračunamo na vso predvideno proizvodnjo, znašajo torej 1,30 dinarjev za 1 kilogram hmelja (1560 din : 1205kg). Če pa bo hmeljar pridelal več, kot predvideva pogodba, bo za svoje opravljeno delo prejel tudi večje plačilo! Prav tako bo v nasprotnem primeru! Če bo hmeljar pridelal manj hmelja, kot ga predvideva poigodba, bo prejel manjše plačilo. Če bi na primer neki pridelovalec pridelal in oddal 1520 kg suhega, hmelj a, bi oiu zanj kmetijska zadruga izpl ačala 1976 dinarjev (1520 kg po 1,30 din). Točka c) 3. člena. V kolikor proizvajalec ne bo imel primernih hmeljišč za obdelavo s traktorjem in v kolikor ne bo nikakor mogel povsem izkoristiti traktorskih ur, ki mu po podpisani pogodbi pripadajo, na drugih svojih njivah, kjer goji druge kulture, mu bo kmetijska zadruga lahko izplačala razliko med številom traktorskih ur, ki mu pripadajo po podpisani pogodbi in številom traktorskih ur, ki jih je porabil na svojem posestvu, in sicer 230 dinarjev za vsako neizrabljeno traktorsko uro. V izrazito gričevnatih predelih bo kmetijska zadruga lahko plačala neizkoriščene traktorske ure po 345 dinarjev. Letos, 1958, je kmetijska zadruga obremenjevala proizvajalca za traktorsko uro z zneskom 230 din. Razlika do polne cene, ki znaša 1100 dinarjev, pa je bila zaračunana v breme kmetijske zadruge (870 din). Cena 230 dinarjev za traktorsko' uro je enaka ceni konjske vprege pri enaki količini opravljenega dela. V 'izrazito gričevnatem predelu potrebuje hmeljar za enako opravljeno delo več vprežnih ur, zategadelj mu bo lahko kmetijska zadruga odobrila za vsako neizrabljeno traktorsko uro po 345 dinarjev. Točka d) 3. člena. Glede na različne dimenzije žice za vodila in kaveljčke smo pripravili .in temu primerno prilagodili normativ porabe v točki d) 3. člena. Točka i) 3. člena. V današnji številki »Hemljarja« objavljen vzorec pogodbe o sodelovanju v proizvodnji hmelja za leto 1959 je izpopolnjen s točko i), ki določa, da prevzame kmetijska zadruga plačilo za material, ki ga zahteva ozemljitev žičnice v smislu zadevnih veljavnih varnostnih predpis ov. Kmetijska zadruga je plačnik le za material pri ozemljitvi žičnice, medtem ko je dolžan opraviti vise potrebno delo pri ozemljitvi proizvajalec hmelja, oziroma tudi sam plačati zakonito potrebno strokovno moč. II. Že v uvodu teh vrstic smo dejali, da je bilo med razpr avli jan jem o posameznih členih vzorca pogodbe o sodelovanju v proizvodnji hmelja za leto 1959 tudi nekaj pripomb, oziroma predlogov za spremembo v nekaterih številkah in količinah. Poudarjamo, da so pridelovalci hmelja obravnavali- osnutek pogodbe zares prizadevno in kritično, vendar povsem konstruktivno. Le bedna peščica, ki pa zanjo lahko celo trdimo, da je ni šteti med fizične pridelovalce hmelja, je prekinjala trezino razpravljanje z neumestnimi, nesmiselnimi, abotnimi, tu pa tam pa celo z zlohotnimi gesli! Hmeljarji so is to peščico večidel že sami obračunali, v kolikor pa še temu ni tako, se bo morala najti pravočasna in primerna rešitev. Najčešće je bil vzrok nepotrebnemu, razburljivemu razpravljanju nepoznavanje vseh členov v pro-céisu proizvodnje hmelja -in v vseh mogočih inačicah (variantah), včasih ipa tudi trmasto vztrajanje na odmirajočem načinu kmetovanja. Zategadelj znova poudarjamo, da morajo vise zadružne organizacije na področju Poslovne zveze Žalec čimprej ustrezno usposobiti svoje delavce in uslužbence, da bodo kos odgovoriti na sleherno vprašanje, pa naj ga postavi kdorkoli, ki je kakor koli prizadet v proizvodnji hmelja. Med trmasto nevedne je šteti tiste, ki še govore, da je mehanizacija v kmetijstvu ina našem področju, tudi v proizvodnji hmelja, še halj pa v proizvodnji drugih poljščin nerentabilna, da se nikakor ne splača, da ne prenese meril gospodarskega računa itd. Tem narobe-,kritikom ponavljamo že tolikokrat poudarjeno dejstvo! , • ''c-Jgi'M! Pridelovalci hmelja na našem področju že nekaj let sèni sami na vso moč pripovedujejo in utemeljujejo svoje zatrjevanje, da je delovne sile v Savinjski dolini čedalje manj, predvsem zavoljo intenzivnega hmeljarstva. V isti sapi opravičujejo svoje neučakane zahteve pri zadružnih organizacijah, da je treba opravke v konicah hmeljne proizvodnje opraviti na mah, čimprej, v nepretrganem delovnem času itd., da bo vse te opravke zmogla le nova pošiljka traktorjev in drugih naprav, a takoj nato, da mehanizacija ni rentabilna!? Kaj je torej prav? Ne da bi pri tem kakorkoli pomišljevali, pribijmo, da zmore pač edino le mehanizacija opraviti vsa dela v proizvodnji hmelja tako, kot jih zahteva moderna, (sodobna kmetijska znanost, in v rokih, ki jih priporočata agrotehnika in kemotehnika itd. In, konec vseh koncev moramo poudariti tudi že splošno znano dejstvo, da stroj zares izpodriva košnja domala že povsod v kmetijstvu, zlasti pa v proizvodnji hmelja. Zakaj? Gospodarski račun neusmiljeno dokazuje, da bo stroj v proizvodnji hmelja izpodrinil konja že v bližnji prihodnosti. Za vzdrževanje enega konja potrebujemo 1 ha obdelovalne zemlje. V deželah, kjer primanjkuje obdelovalne zemlje, pomeni poraba hektara obdelovalne zemlje za vzdrževanje enega konja skoraj že zločin inapram prebivalstvu, ki upravičeno zahteva prehranbene kmetijske pridelke. Ta 'trditev velja vsekakor tudi za področje Poslovne zveze Žalec. Po izpopolnitvi ustreznega števila strojev in naprav za obdelovanje plodine zemlje, po odtujitvi odvečnih konj in po sprostitvi doslej negospodarsko obdelovanih površin bo na našem področju dovolj obdelovalne zemlje za ljudsko prehrano, oziroma za rentabilnejšo vzrejo goveje živine. Prav zdaj bo prav, da si sleherni kmetovalec napravi gospodarski račun za uporabo konjske vprege in za uporabo strojev na svojem posestvu. Da, gospodarski račun mu bo pokazal pravo pot! Tako bo tudi besedno prepričevanje odveč. Brez mehanizacije ne bi doslej mogli zasaditi s hmeljem na našem področju toliko površin, kolikor smo jih zasadili prav z mehanizacijo! Prav tako pa ne bi tudi mogli doslej obdelovati zemljišč z drugimi kulturami tako intenzivno, kakor smo jih le uspeli. Opravek, ki ga ni moč zaključiti pravočasno, vsekakor zmanjšuje hektarske pridelke, z zmanjševanjem hektarskega pridelka pa je seveda gmotno prizadet proizvajalec sam, obenem s proizvajalcem pa vsa družba. Zaključek? Takole! Mehanizacija je nedvomno v prid delovnemu in razumnemu kmetovalcu! Teh nekaj pripomb bo nemara dovolj za razmislek tistim redkim posameznikom, ki še niso uspeli spoznati, da je mehanizacija v kmetijstvu nasploh, zlasti pa v našem hmeljarstvu zgovorno rentabilna! Miran Cvenk Urednikov količek Neusmiljeno neprizanesljivi so naravni zakoni, zakoni prostora in časa! Vsepovsod, torej tudi v publicistiki! Zakaj in čemu ta trditev? To pot moram namesto običajnega letnega epiloga, zaključka, prav s kratkimi stavki razložiti izrabo edinega preostalega prostorčka v poslednji številki »Hmeljarja« L 1958. Da! Kadar koli zaključujemo neko obdobje, moramo samokritično pregledati isvoje opravljeno delo v zadevnem obdobju. Če sem zapisal samokritično, pomeni, neusmiljeno napram sebi vzeti v poštev vsa merila, ki jih javnost uporablja, kadar ocenjuje katerokoli publikacijo. Zlasti velja to za »Hmeljarja«, ki je poljudno strokovno glasilo Kmetijske proizvajalne poslovne zveze Žalec. Ko pa trdim, da je »Hmeljar« glasilo KPPZ Žalec, pomeni, da je »Hmeljar« glasilo vseh tistih kmetijskih zadrug, ki so vanjo vključene. Pa še naprej! »Hmeljar« je glasilo vseh tistih pridelovalcev hmelja, ki so včlanjeni v kmetijske zadruge — članice KPPZ Žalec. Hkrati pa je »Hmeljar« glasilo vseh članov naše nove družbe, ki so tako ali drugače povezani s proizvodnjo hmelja. Ali je »Hmeljar« v minulem letu zares bil glasilo vseh pravkar naštetih delovnih celic v proizvodnji hmelja? To je tisto glavno vprašanje, ki bi nanj moral odgovoriti ob zaključevanju letnika 1958 podpisani, ki sem v tem obdobju opravljal težavno in odgovorno funkcijo urednika. Da, odgovor na to vprašanje ostajam za tokrat dolžan. Zakaj? Prav zavoljo neusmiljeno neprizanesljivih zakonov prostora in časa. Odgovor zahteva prostora, ki pa so ga v tej številki zavzele prelomne novosti v proizvodnji hmelja. In, čas? Začetek novega proizvodnega leta, 1958/59, je tu. Še več! Čas nas vse že kar nekako prehiteva! Že, že, vendar hmeljarji so aktivni sodelavci pri izgradnji novega, boljšega družbenega reda. Premagali bodo tudi čas in v njem sami sebe! Na kaj opiram to -svojo trditev? Hmelj uspeva tam, kjer se podnebnim in talnim pogojem pridružuje stoletna tradicija, rojena iz strasti do hme-ljarjenja. Hmeljarjenje zahteva človeka z inteligenco, s praktičnim znanjem, z darom za opazovanje, predvsem pa z nezlomljivo marljivostjo in s pravšno mero fanatizma. In, taki so naši hmeljarji! Za pomenek o letu 1958 in o načrtih za leto 1959 pa bomo v novoletni številki »Hmeljarja« prav gotovo našli primeren prostor in čas nam bo to omogočil. »Hmeljar« št. 1/1959 bo v rokah svojih rednih bralk in bralcev še pred Novim letom! Urednik Primer pogodbe o sodelovanju med kmetijsko zadrugo in proizvajalcem v proizvodnji hmelja Pogodba O SODELOVANJU V PROIZVODNJI HMELJA ZA LETO 1959 Včtcovcak ki sta jo -sklenila Kmetijska zadruga z o. j. v.... 'v nadaljnjem besedilu »kmetijska zadruga«) in . . Zao-oc-tciA-ilv 7ose proizvajalec ......:............?..° (v nadaljnjem besedilu »proizvajalec«), kakor sledi: iz Jteuca Itev. 15 Cl. i Kmetijska zadruga in proizvajalec se sporazumeta, da bosta skupno, kot je v tej pogodbi navedeno, pridelovala hmelj na viseh tistih površinah, ki so že ‘zasajene s hmeljem (stari in 2. letni nasadi), in na novih površinah (novi nasadi), ki so last proizvajalca, z namenom doseči večji hektarski in kvalitetnejši pridelek hmelja. Cl. 2 V smislu čl. 1. se bo skupno prideloval hmelj na naslednjih površinah: stari nasadi skupaj ... -.50 ... ha 2.4etni nasadi skupaj ... -.40 .. ha novi nasadi -.30 .. ha Vse skupaj ... 1.20 ha Ob normalnih letnih pogojih se bo na zgoraj navedenih površinah pridelalo predvidoma v letu 1959 1205 1 j. i i • ............-...... kg suhega hmelja. Podobna razčlenitev površin, zasajenih s hmeljem (po vrstah nasadov) s planiranimi donosi in proizvodnjo, je prikazana na posebnem priloženem obrazcu »Pregled površin in planiranega pridelka hmelja v letu 1959«, ki je sestavni del te pogodbe. Cl. 3 Kmetijska zadruga se obvezuje: a) Da bo preskrbela in dodelila, proizvajalec pa da bo po navodilih kmetijske -zadruge in Inštituta uporabil — na 1 kg pridelanega suhega hmelja spodaj navedene količine umetnih gnojil: 60 dkg apneno amo ri j jskega solitra 40 ali 50 dkg Thomasove žlindre in 40 ali 30 dkg kalijeve soli. Glede na planirani pridelek hmelja zahtevajo proizvajalčeva hmeljišča skupaj naslednje količine umetnih gnojil: 723 482 482 kg apneno amoinijiskega solitra, kg Thomasove žlindre in kg kalijeve soli. V kolikor bi proizvajalec pridelal manjšo količino hmelja od planirane, se obvezuje plačati kmetijski zadrugi po njeni prodajni ceni razliko med količinami pripadajočih in količinami stvarno dodeljenih mu umetnih gnojil. Kmetijska zadruga pa se obvezuje, da bo v primeru večjega pridelka hmelja, kot je predviden v pogodbi, dodelila proizvajalcu razliko med količinami pripadajočih in količinami stvarno dodeljenih mu umetnih gnojil. b) Da bo v o , . ..... na : ............ ha hmeljišč proizvajalca vršila zaščitno službo, to se pravi, da bo s svojimi zaščitnimi sredstvi in traktorji ter s svojo delovno silo opravila škropljenje nasadov. Proizvajalec pa se obveže, da bo pri zaščiti svojih hmeljskih nasadov sodeloval kot dober gospodar, kar pomeni, da bo kmetijsko zadrugo pravočasno obveščal o vseh napadih škodljivcev in bolezni na hmelj, kakor tudi, da bo sodeloval in nadzoroval škropljenje hmelja s strani kmetijske zadruge. Za primer, kjer hmeljišča proizvajalca niso iprimenna za traktorsko škropljenje (n. pr. zaradi premajhnih razdalj med vrstami), pa se proizvajalec zaveže, da bo po naročilu kmetijske zadruge izvršil na............. ha hmeljišč škropljenje z zadružno motorino škropilnico in z lastno vprego ter s svojo delovno silo. Za to opravljeno delo poveča kmetijska zadruga proizvajalcu udeležbo pri odkupni ceni hmelja za vsak kg oddanega suhega hmelja s teh površin za din 13.—, kar znaša skupaj din ........ ali gllede ina celokupno proizvodnjo za vsak kilogram oddanega suhega hmelja 130 dim ........... Kmetijska zadruga se obvezuje v tem primeru dostaviti proizvajalcu pravočasno na razpolago zaščitna sredstva in motorno škropilnico (brez strojnika) ter si pridržuje pravico z Inštitutom nadzorovati škropljenje hmelja po proizvajalcu. V kolikor zahteva proizvajalec poleg škropilnice še strojnika, ga je dolžan plačati in sicer po tarifni postavki z visemi pripadajočimi prispevki, na osnovi strojnikove delovne pogodbe s kmetijsko zadrugo. V primeru, da kmetijska zadruga ne more zaupati proizvajalcu motorne škropilnice, obvezno upravlja z zadružno škropilnico strojnik kmetijske zadruge za račun proizvajalca. V obeh primerih izstavi kmetijska zadruga proizvajalcu račun. c) Da bo izvršila strojna dela v hmeljiščih (razo ravanje, dovoz in zaoravan j e hlevskega gnoja, 4-krat kultiviranje, 3-krat branainje in 1-lkrat osipavanje), oziroma na ostalih kulturah proizvajalca, v kolikor hmeljišča niso primerna za strojno obdelavo, s tem, da kmetijska zadruga sodeluje pri proizvodnji hmelja na vsakih 100 kg oddanega suhega hmelja s 6,50 traktorskimi urami ali skupno glede na predvideni pridelek hmelja v letu 1959 s ...traktorskimi urami. V kolikor hi proizvajalec pridelal manjšo količino hmelja od planirane, se obvezuje plačati kmetijski zadrugi po ekonomski ceni preveč porabljene traktorske ure; v primeru, da bi proizvajalec pridelal več hmelja, kot je predvideno v pogodbi, pa se kmetijska zadruga obvezuje, da 'bo proizvajalcu dodelila še razliko med številom porabljenih in številom pripadajočih traktorskih ur. aa) Ker me onore proizvajalec iz objektivnih razlogov izkoristiti traktorskih ur, kii mu pripadajo po pogodbi, se kmetijska zadruga obvezuje, da mu bo nadoknadila iste v vrednosti vprežnega dela, to jedrn 230 za eno neizkoriščeno traktorsko uro. Proizvajalec predvidoma ne bo izkoristil ........... traktorskih ur. Za vrednost neizkoriščenih traktorskih ur ho kmetijska zadruga povečala proizvajalcu udeležbo pri odkupni ceni hmelja. bb) V izjemnih primerih, kjer hmeljišča in ostale površine proizvajalca niso primerna za strojno obdelavo zaradi izrazito hribovite lege teh površin, se proizvajalec obvezuje, da bo izvršil vsa vprežna dela v hmeljiščih (navedenih pod točko c) 1. odstavek) z lastno vprego in s svojo delovno silo. Za to opravljeno delo se kmetijska zadruga obvezuje plačati proizvajalcu neizkoriščene traktorske ure, ki mu glede na celokupno proizvodnjo pripadajo, po ceni din 345 za eno neizkoriščeno traktorsko uro. Proizvajalec predvidoma ne bo izkoristil ........... traktorskih ur. Za vrednost neizkoriščenih traktorskih ur bo kmetijska zadruga povečala proizvajalcu udeležbo pri odkupni ceni hmelja. d) Da bo kot dober gospodar dodelila proizvajalcu — lastniku hmeljišča, ki je še opremljeno s hme-ljevkami, za vzdrževanje nasada potrebno število hmeljevk v mejah svojih razpoložljivih zalog. Kmetijska zadruga bo dodelila hmeljevke proizvajalcu v kolikor bo zamena starih in obrabljenih hmeljevk z novimi neogibna. Za nasade, ki so opremljeni z žičnicami, preskrbi in dodeli kmetijska zadruga žico za vadila in kaveljčke in sicer za vsakih 100 sadik 7.50kg (1.2 mm) ali 9.00 kg (1.4 mm) žice za vodila in 0.60 kg (2.0 mm) ali 0.80 kg (2.8 mm) žice za kaveljčke, kar znaša skuipaj za opremo proizvajalčevih žičnih nasadov ne 12 kg (....’.. mm) žice za vodila in 10 2.0 kg (........ mm) žice za kaveljčke. e) Da bo proizvajalcu posušila na zadružni sušilnici, v kolikor sam proizvajalec tega ne zmore- 9oo škafov svežega hmelja ali 5oo kg hmelja v suhem stanju po ceni din 50 za 1 kg posušenega hmelja, oziroma po ceni din 44 v kolikor ga proizvajalec pri sebi vskla-dišči in sam zavaruje proti požaru. f) Da bo zavarovala pri DOZ ves pridelek hmelja po toči za povprečno odkupno ceno din 670, ki je enaka udeležbi proizvajalca v povprečni odkupni ceni v znesku 380 din in udeležbi kmetijske zadruge v povprečni odkupni ceni v znesku 290 din. Kmetijska zadruga in proizvajalec se sporazumeta, da si bosta povračilo za nastalo škodo po toči razdelila v sorazmerju z udeležbo v povprečni odkupni ceni posameznega pogodbenika. g) Da bo uničevala divji hmelj na zemljiščih splošnega ljudskega premoženja na svojem območju, razen zemljišč družbenih kmetijskih posestev. h) Da bo sodelovala s proizvajalcem, po predhodnem sporazumu in za račun poslovne zveze pri napravi novih nasadov z naslednjimi sredstvi: 1.000 kg Thomasove žlindre v vrednosti......................r, 17.000 din traktorska dela v vrednosti........................... 45.000 din torej v materialu in uslugah z.................................. 62.000 din in pri zgraditvi žičnic z naslednjimi sredstvi: 2.100 kg žice v vrednosti..................................... 273.000 din traktorska dela v vrednosti........................... 25.000 din torej v materialu in uslugah z................................ 298.000 din ter pri nabavi drogov in postavljanju žičnice z............... 140.000 din torej z....................................................... 438.000 din ali v skupnem znesku z........................................ 500.000 din za 1 ha novega nasada z žičnico. Ker pa namerava proizvajalec zasaditi s hmeljem in opremiti z žičnicami -,3o -tio ha novega nasada ha drugodetnih nasadov in ........... ha starih nasadov, se obvezuje kmetijska zadruga, da bo v skladu z določilom čl. 3, točke b) vložila v nove nasade: 3oo kg Thomasove žlindre v vrednosti . . . din in traktorskih del v vrednosti .... din 5.I0O 13.500 Skuipaj din I8.60O m v napravo zicnic ^3 kg žice v vrednosti................. traktorskih del v vrednosti . in za nabavo drogov in postavljanje žičnic din din din 1o9.2oo 10.000 56.000 Skupaj din 175.200 i) V kolikor je potrebna ozemljitev žičnic se obvezuje kmetijska zadruga vložiti v žičnico za to potrebna materialna sredstva, proizvajalec pa se obvezuje plačati iz svojih sredstev potrebno strokovno delovno silo in izvršiti vsa še ostala dela pri ozemljitvi žičnice. Po zgraditvi se žičnice oz. novi nasadi v sporazumu s poslovno zvezo prenesejo med osnovna sredstva kmetijske zadruge v vrednosti tistega dela, ki ga je v te žičnice oz. nasade investirala zadružna organi- zacija. Glede na nove nasade hmelja in zgraditev žičnic velja ta del pogodbe toliko, kolikor je tej pogodbi priložena pritrditev občinske komisije. Vse doslej sklenjene pogodbe se morajo vs kladi ti s to pogodbo. CL 4 Proizvajalec se obvezuje: a) Da se bo pri proizvodnji hmelja v celoti ravnal po navodilih in smernicah kmetijske zadruge in Inštituta oz. njenih strokovnih in pospeševalnih služb. b) Da bo preskrbel in dodelil za proizvodnjo hmelja potrebno količino hlevskega gnoja, toda najmanj vsako drugo leto po 30.000 kg gnoja za 1 ha hmelja. c) Da bo izvršil z lastno vprego vsa tista vprežna dela v hmeljiščih, ki se s stroji ne morejo opravljati, oziroma da bo s svojo vprego izvršil vsa druga dela, v kolikor se zaradi neprimernih nasadov (zaradi premajhne razdalje med vrstami in hribovitega terena) ne morejo izvršiti z zadružno mehanizacijo. d) Da bo izvršil vsa ročna dela v svojih hmeljiščih vestno in strokovno. e) Da bo ves pridelek hmelja pravočasno obral in posušil ter ga pravilno vskladiščil in zavaroval proti požaru. f) Da bo v skladu z veljavnimi predpisi uničeval divji hmelj na svojem posestvu. Nasploh se proizvajalec obvezuje, da bo vsa opravila, ki jih zahteva proizvodnja hmelja, opravljal kot doiber gospodar, kar pomeni, da bo uporabil vse svoje moči in sposobnosti za dvig hektarskega pridelka in izboljšanje kvalitete hmelja. Ö1. 5 Kmetijska zadruga se obvezuje, da bo, po svobodnem preudarku upravnega odbora, izplačala proizvajalcu za vloženo delo v hmeljiščih akontacijo do 50% vrednosti vloženega dela, računajoč opravljeno delovno uro po din 78. Kmetijska zadruga se obvezuje, da bo izplačala proizvajalcu vsa denarna sredstva, ki jih potrebuje za izplačilo obiralcem hmelja. Kmetijska zadruga se obvezuje, da bo izplačala proizvajalcu za nabavo premoga za sušenje hmelja akontacijo v znesku din 8 za kg suhega hmelja, kolikor ga bo predvidoma proizvajalec posušil na lastni sušilnici. Cl. 6 Kmetijska zadruga se obvezuje, da bo prevzela, proizvajalec pa da bo predal ves pridelek hmelja kmetijski zadrugi po naslednjih odkupnih cenah: 1. razred......................... 420 din 2. razred ........................ 400 din 3. razred......................... 280 din 4. razred .........................160 din Mimo tega se zadruga obvezuje, da bo, v primeru dosežene višje cene pri realizaciji prodaje hmelja, izplačala proizvajalcu del ustvarjenega dohodka po naslednji lestvici: Realizirana prodajna cena za 1 kg 1. razred 2. razred 1.400—1.600 din 30 din 20 din 1.601—1.800 din 40 din 30 din nad 1.801 din 50 din 40 din Cl. 7 Kmetijska zadruga se obvezuje izplačati proizvajalcu prevzeti hmelj po odbitku njemu izplačanih akontacij, navedenih v čl. 5 te pogodbe, v roku 30 dni po prevzemu hmelja. Cl. 8 Kadar bi donos hmelja zaradi višje sile bil bistveno izpod povprečja zadnjih treh let, se stvar lahko predloži zaradi ureditve medsebojnih obveznosti posebni tri-članski občinski strokovni komisiji v reševanje. Cl. 9 Ta pogodba velja tudi za pravne naslednike proizvajalca. Cl. 10 Ta pogodba stopi v veljavo z dnem podpisa pogodbe po obeh pogodbenih strankah. Za vsako poslovno leto se sestavlja nova pogodba. Cl. 11 Morebitni spori, ki bi nastali zaradi neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti ene ali druge pogodbene stranke, se najprej predlože v rešitev upravnemu odboru poslovne zveze. V kolikor se pogodbeni stranki ne strinjata z odločitvijo upravnega odbora poslovne zveze, imata na razpolago redno sodno pot. Cl. 12 Pogodba je napisana v 3. izvodih. Po eden izvod prejmejo: proizvajalec, kmetijska zadruga in poslovna zveza. V^tmvcak dne 16. XII. 1956 Proizvajalec: Jože L e. v % Kmetijska zadruga z o. j.: / Uopuik Rudi L c. V-etcmće v Žalec. fovee 16 Prealed n n vrši n in nlnnimneaa uridelkti hmelia v letu 1959 Zap. šte- vilka Naziv in štev. parcele Opis nasada Starost nasada let Stanje Krčenje Saditev Novo stanje Proizvodnja Škroplje- nje opravi Strojno delo opravi Ime K. 0. Vrsta opore H-Ž* Širina cm Površina ha Sadik kom. Površina ha Sadik kom. Površina ha Sadik kom. Površina ha Sadik kom. • Na ha kg Skupaj kg štev. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 >0 n 12 13 14 15 16 17 18 1 Ob cesti Levec H 160X140 5 0.40 1800 0.40 1800 1250 500 KZ KZ 4Ò2 2 Na gmajni Petrovče H 150X140 8 0.20 950 0.10 475 0.10 475 1200 120 PR PR 130 3 Na križišču Petrovče Z 170X140 2 0.40 1680 0.40 1680 1200 480 KZ KZ 121 4 Pri vrtu Levec ž 200 X100 1 0.30 1500 0.30 1500 350 105 KZ KZ 306 L ‘ ' ' ? • -!■ ** 4 Skupaj 1.00 4430 0.10 475 0.30 1500 1.20 5455 1004 1205 ß Proizvajalec razpolaga s: sušilno ploskvijo ........ ..... m2 IfO skladišči T .......... m2 * H = hmeljevke Z == žičnica Za točnost podatkov jamči proizvajalec : Zag.ocix.vi.ik Jaze L c. Letnik XIII. « »HMELJAR« Stran 7 OBČINSKI LJUDSKI ODBOR Žalec Datum: 16\deCm^c1968...... Komisija za odobravanje zasaditve novib površin s hmeljem se (ne) strinja, da proizvajalec fyna+Mc Tmnc iz frotouelj štey 115 zasadi na novo s hmeljem naslednje površine: Katastrska občina Naziv parcele Površina ha Število sadik številka ime Sv. Jedert 301/1 Ob cesti 0.40 1680 Gotovlje 455/10 Na križišču 0.10 500 in da (ne) zgradi žičnico(e) po tipskem načrtu Inštituta za hmeljarstvo na naslednjih parcelah, zasajenih s hmeljem: Katastrska občina Naziv parcele Površina ha Število sadik Starost nasada številka Ime Sv. Jedert 302/2 Ob cesti 0.50 2100 2 Dostavljeno: 1. Proizvajalcu .... 2. Kmetijski zadrugi 3. Poslovni zvezi .. 4. Arhiv............ Predsednik komisije: Žig Vzorec pritrditve ObLO je izpolnjen z izmišljenimi podatki, le v ponazoritev za določen primer! Hmeljar izhaja mesečno — Urejuje uredniški odbor — Odgovorni urednik Jaka Slokan — Tiska Celjska tiskarna — Številka 10 din — Za hmeljarje brezplačno — Poštnina plačana v gotovini ŽALEC, 1. FEBRUARJA 1958 IHŠTITUTA ZA HMELJARSTVO 1 ŠTEV. ß( Izdaja Inštitut za hmeljarstvo Žalec — Odgovorni urednik: ing. Veljko Križnik — Tehnični urednik: Jaka Slokan — Tiska Celjska tiskarna Celje VSEBINA Program dela Inštituta za hmeljarstvo za leto 1958 — Ing. M. Kač: Preizkušanje akaricidov v hmeljiščih v letu 1957 — Izsledki hmeljarskega raziskovalnega zavoda v Zatcu (ČSR) PROGRAM DELA Inštituta za hmeljarstvo za leto 1958 Številka naloge Naslov naloge Trajanje Nosilec naloge I. ODDELEK ZA AGROEKOLOGIJO IN POLJEDELSTVO AP—1 Raziskovanje ekološko-klimatskih razmer v okraju stalno Ing. Fani Jugovič AP—2 Ekološko-fenaloška opazovanja rastlinstva stalno Ing. Fani Jugovič AP—3 Hidrološka opazovanja podtalnice na melioriranem ozemlju stalno Ing. Fani Jugovič AP—1 Ugotavljanje rastnih stadijev pri hmelju z ozirom na agrotehnične ukrepe večletno Ing. Fani Jugovič Ing. Irena An.tloga AP—5 Vpliv zemeljskih činiteljev na razvoj in produktivnost hmeljske rastline stalno Ing. Blažena Pugelj AP—6 Ugotavljanje količine po padavinah izpranih vrat hranilnih snovi iz zemlje večletno Ing. Blažena Pugelj Ing. Irena Antloga AP—7 Ugotavljanje števila mikroorganizmov na različno obdelani zemlji stalno Ing. Blažena Pugelj AP—8 Agropedološko mapiranje obdelovalnega sloja zemlje v okraju večletno Ing. Blažena Pugelj AP—9 Proučevanje globoke obdelave zemlje večletno Ing. Danica Honzak AP—10 Ugotavljanje rodnosti zemlje stalno Ing. Blažena Pugelj AP—11 Proučevanje ugoden ja meliorirane negodne Eili sicer pokvarjene obdelovalne zemlje večletno Ing. Danica Honzak AP—12 Raziskovanje sort poljščin v varietetnem vrtu in poljski test »talno Ing. Fani Jugovič v sodelovanju s FAGV AP—13 Ekološki poskusi pri poljščinah (lan, krompir, koruza, žita, deteljine stalno Ing. Fani Jugovič Ing. Blažena Pugelj v sodelovanju s KIS AP—14 Vzdrževalna selekcija krompirjevih sort 7 leit Ing. Fani Jugovič v sodelovanju s KIS ' AP—15 Strokovno vodstvo semenarstva stalno Ing Fani Jugovič II. ODDELEK ZA HMELJARSTVO H—1 Poljski faktorialni poskus gnojenja hmelja z umetnimi gnojili in zelenim gnojem 4 1. Ing. Tone Wagner H—2 Zboljšanje konstrukcije žičnih opor v hmeljiščih večletno Ing. Tone Wagner Ing. Lojze Kač H—3 Sortiment evropskih sort hmelja (primerjalni poskus) stalno Ing. Lojze Kač H—4 Zastiranje hmeljišča (orijent. poskus) — Ing. Lojze Kač H—5 Demonstracijski poskus gnojenja hmelja z različnimi gnojili — Ing. Lojze Kač H—6 Žlahtnenje goldinga stalno Ing. Lojze Kač H—7 H—8 Masovna selekcija goldinga in pridelovanje selekcioniranih sadik Raziskovanje pogojev za uspevanje hmelja v Sloveniji stalno stalno Ing. Lojze Kač Ing. Lojze Kač Ing. Tone Wagner H—9 Ugotavljanje donosnosti namakanja hmeljišč večletno Ing Tone Wagner H—10 Poskus zatravljenja hmeljišč z različnimi vrstami trav večletno Ing. Lojze Kač H—11 Proučevanje vpliva gnojenja na kvaliteto in pridelek hmelja večletno Ing. Tone Wagner III. ODDELEK ZA ZAŠČITO RASTLIN Z—1 Proučevanje biologije peronospore na hmelju in preizkušanje sredstev stalno Ing Miljeva Kač Z—2 Proučevanje biologije rdečega pajka na hmelju in preizkušanje sredstev stalno Ing. Miljeva Kač Z—3 Proučevanje C1 adosporiuma več let Ing. Miljeva Kač Z—4 Proučevanje hmeljevih viroz stalno Ing. Miljeva Kač Z—5 Pregled hmeljišč sumljivih na ovenekast stalno Ing. Miljeva Kač .Številka naloge Naslov naloge Trajanje Nosilec naloge Z—6 Pregled hmeljišč sumljivih na nematode stalno Ing. Miljeva Kač Z—7 Determinacija povzročitelja rjavenja hmelj, storžkov in proučevanje njegove biologije več let Ing. Miljeva Kač Z—8 Preizkušanje sredstev proti bolhačem in ušem stalno Ing. Miljeva Kač Z—9 Preizkušanje sredstev za zatiranje divjega hmelja in herbicidov v hmeljišču stalno Ing. Miljeva Kač Z—10 Zatiranje voluharja stalno Satler Franc Z—11 Organizacija napovedovalne službe stalno Ing. Miljeva Kač Z—12 Poizkusi za določitev rokov za škropljenje proti fitoftori na krompirju več let Ing. Miljeva Kač v sodelovanju s KIS Z—13 Razvoj .prašne krastavosti na krompirju v toplejših dolinskih predelih več let Ing. Miljeva Kač v sodelovanju s KIS Z—14 Preizkušanje zaščitnih sredstev in ukrepov v poljedelstvu — Ing. Miljeva Kač Z—15 Preizkušanje zaščitnih sredstev in ukrepov v sadjarstvu in vinogradništvu — Ing. Miljeva Kač IV. ODDELEK ZA AGROKEMIJO A—1 Nastanek in razvoj humulona in lupulona v h meljskem storžku tekom dozorevanja pet let Ing. Janko Petriček A—2 Proučevanje tehnološkega procesa sušenj a hmelj a tri leta Ing. Janko Petriček A—3 Kontrolne analize zraka, plinske mešanice in hmelja med žveplanjem eno leto Ing. Janko Petriček A—4 Proučevanje mikroelementov, zlasti Mn z Aspergilus (niger) dve leti Ing. Janko Petriček Ing. Irena Antloga A—5 Določevanje tanina in bakra v hmeljskem storžku dve leti Ing. Janko Petriček A—6 Poizkusi impregnacije lesa v hmeljiščih stalno Ing. Janko Petriček V. ODSEK ZA ŽIVINOREJO 2—1 Kontrola proizvodnosti domačih živali stalno Ing. Anatolij Goričan 2—2 Vrednotenje bikov semenjakov po potomcih stalno Ing. Anatolij Goričan VI. ODSEK ZA KMETIJSKO PROJEKTIRANJE P—1 Rajonizacija sadjarskih in vinogradniških zemljišč v okraju večletno Ing. Dragan Honzaik P—2 Kompleksni načrti za vinogradniška področja večletno Ing. Dragan Honzaik P—3 Izdelava načrtov in elaboratov za sadovnjake in vinograde, hmeljišča, pašnike in melioracije večletno Ing. Dragan Honzaik P—4 Izdelava ureditvenih načrtov za kmetijiska gospodarstva večletno Ing. Peter Petkovški Ing. M. Kač T\ » 1 v • f •»■f Preizkušanje akartcidov v hmeljiščih v letu 1957 Zatiranje rdečega .pajka (Tetranychus althaeae v. Hanst) je v naših razmerah eden glavnih problemov varstva hmeljišč. Med škodljivci je prav rdeči pajek najnevarnejši. Utegne nam popolnoma uničiti rastlino ali pa vsaj pokvariti in zmanjšati količino pridelka. Proti rdečemu pajku uporabljamo zanesljiva sredstva, ki so si utrla pot v široko prakso. Ta, že uveljavljena sredstva, pa še vedno preizkušamo in jih primerjamo z novimi sredstvi proti rdečemu pajku. Na ta način se hočemo prepričati,- če so sredstva, ki j ih uporabljamo v široki praksi še vedno dovolj učinkovita in če jih ne kaže zamenjati, z mogoče manj strupenimi ali bolj učinkovitimi ali eventualno cenejšimi novimi sredstvi. Izkušnje zadnjih let nas uče, da je za škodo, ki jo povzroča rdeči pajek v hmeljiščih izredno važen čas, v katerem nastopa gradacija. Ge nastopi gradacija zgodaj, potem nam utegne pajek uničiti ves pridelek. Ce pa nastopi gradacija kasno, proti koncu avgusta, potem na pridelku skoraj ne opazimo škode. Jasno je, da je za obseg škode zaradi napada rdečega pajka razen časa, v katerem gradacija nastopa, važna tudi njena jakost. Z opazovanjem pojava rdečega pajka v zadnjih letih smo ugotovili, da na jakost, zla- sti p>a na čas nastopa gradacije močno vplivajo temperature v mesecih ob prehodu zime v pomlad (februar — marec). Temperatura v februarju in marcu v letu 1957 je bila izredno mila. Povprečne dnevne temperature v februarju so bile za 4,5° C, v marcu pa za 0,5° C višje od .povprečja. Že spomladi smo sklepali, da bo v tem letu rdeči pajek nastopil v velikih množinah in zgodaj. Tako je tudi bilo. Da se ni rdeči pajek v hmeljiščih povsod v veliki meri razširil, je preprečila splošna uporaba sistemičnih sredstev pri zatiranju uši v juniju. Prilike za preizkušanje akarioidov so bile torej v letu 1957 zelo . ugodne. METODIKA POIZKUSA Poizkuse o katerih, bomo poročali, smo izvedli na njivi v okolici Žalca. Vsako kombinacijo smo ponovili v treh refietici j ah. V vsaki repeticiji smo poškropili po 25 rastlin, med parcelicami pa smo pustili po eno vrsto ne-tretirano za. mejo. Za škropljenje smo uporabljali samoprevozno škropilnico Holder, s približno 30 atmosferami pritiska. Na hmeljevko smo porabili povprečno po pol litra škropiva. Delovanje akanicidov smo ugotavljali tako, da smo iz vsake kombinacije vzeli po 100 li- stov, iz vseh strani posameznih hmeljevk in iz. štirih različnih višin (pol metra, 1 in pol metra, in 2 metra). Ko se je pajek razširil po celi hmeljevki, pa smo jemali listne vzorce tudi z vrha. Prvo štetje rdečega pajka, to je štetje pred škropljenjem, smo opravili od 24. do 28. junija. Škropili smo 2. in 3. julija, in sicer oba dni od 6. ure zjutraj do 11. ure dopoldne in od 16. ure popoldne do 20. ure zvečer. Vreme je bilo sončno in toplo in tudi naslednje dni ni padal dež. Prvo štetje po škropljenju smo izvršili od 8. do 14. julija, drugo pa od 27. do 31. julija. Pri štetju smo upoštevali vse razvojne stadije .rdečega pajka. Vremenske prilike v času, ko so se poizkusi vršili, so razvidne iz priloženega diagrama temperatur in padavin v mesecih junij, julij in avgust 1957. Letos smo preizkušali razne vrste kontaktnih akarioidov, ovicidov in sistemičnih sredstev. Po diagramu št. 2 lahko primerjamo delovanje posameznih akarioidov med seboj. Izbrali smo najbolj karakteristične predstavnike iz grupe sistemičnih sredstev, ovi-cidov, kombiniranih sredstev (ovicidov + ma-lation) in diazinon. Kot standardno sredstvo smo vzeli paration 20. Sredstva primerjamo med seboj v tistih koncentracijah, v katerih VREMENSKE PRILIKE V MESECIH JUNIJ — AVGUST 1951 Padavine v mesecih junij - august 1957 v mm ŠteW!o pajkov 1200 1100 1000 1 Diagram st. 2 S3, m. Delovanje raznih akanicidov so pokazala najboljše delovanje. Pri. mnogih sredstvih je koncentracija višja, kot jo je priporočila tvornica, ker se je pokazalo, da je priporočena koncentracija premalo učinkovita. Tudi v letu 1957 so se dobro izkazala si-stemična sredstva, bodisi po jakosti delovanja, kakor tudi po trajnosti. Izredno dobro delovanje je letos pokazal tedion, zlasti v kombinaciji z malationom (tedion MB). Oba, predvsem pa drugi, se odlikujeta po precej močnem in dolgotrajnem delovanju. Chlorocide je bil med ovicidi šibkejšega delovanja od tediona. Paration, kot standardno sredstvo je sicer pokazal precej dober učinek, ki pa je zelo kratkotrajen. Močnejši od njega je bil diazinon, kakor po učinkovitosti, tako tudi po dolgotrajnosti. Oglejmo si najvažnejše grupe akaricidov posamezno: Prvo se ustavimo pri delovanju sistemičnih sredstev. (Glej diagram št. 3). Najboljši je bil vsekakor terra-sytam, sredstvo na bazi bisdimetilaminofluorfosfinoksida. S tem sredstvom hmelj zalivamo in ne škropimo, in sicer tako, da porabimo na rastlino Idei 1%-ne raztopine. Prav tako dobro samo kratkotrajnoj še delovanje je pokazal systox, sredstvo na bazi thioglykolfosfomega estra, : v 0,05%-ni koncentraciji. Njemu zelo podoben, samo še nekoliko kratkotrajne j šega delovanja je metasystox, sredstvo na bazi thioglykol dimetti fosfornega estra v 0,1%-ni koncentraciji. Ekatin preparat na bazi thiometona, je bil v letu 1957 v svojem delovanju nekoliko slabši od poprej omenjenih sredstev. Prav tako se je kot manj učinkovit pokazal S-14, sredstvo, s katerim hmelj zalivamo. Kot vidimo so sistemična sredstva, zlasti terra-sytam, systox in metasystox najzanesljivejša pri zatiranju rdečega pajka. Njihova slaba stran je, le, zlasti pri prvih dveh, velika strupenost in pa, posebno pri terra-sytamu, visoka cena. Ker pa se je terra-sytam pokazal I izredno zanesljiv, smo preizkušali več načinov njegove uporabe, da bi se sredstvo pocenilo. Prvo smo preizkušali možnost manjše porabe sredstva na hektar in s tem zmanjšanja stroškov. Drugo pa smo skušali rešiti vprašanje ali terra-sytam zadosti zavaruje rastlino tudi tedaj, če ga uporabljamo zgodaj, pred 15. junijem, tudi proti ušem, ko je hmelj dosegel šele 1,5 do 2 metra višine, tako, da z enkratnim tretiranjem s terra-sytamom rešimo vprašanje uši in rdečega pajka. Pri zalivanju z 1%-nim terra-sytamom potrebujemo na 1 ha 4 do 4,5 litra sredstva. Pri lanski ceni 2645 din znašajo stroški, neupošte-vajoč dela in dovoza vode od 10.500 do skoraj 12.000 dinarjev na hektar, medtem, ko porabimo za škropljenje doraslega hmelja le 1 liter systoxa (2.700 din) ali 2 litra metasystoxa (3200 din). Seveda je treba pri sredstvih, s katerimi škropimo upoštevati tudi stroške škropljenja, vendar v večini primerov kombiniramo škropljenje proti rdečemu pajku s škropljenjem proti peronospori in tako stroški škropljenja odpadejo. Terra-sytam preizkušajo -predvsem v Angliji (Murphy je angleška tovarna). V angleških hmeljiščih -pa sadijo hmelj v večjih razdaljah kot pri nas in tako je tudi poraba sredstva na hektar -manjša. Zato smo že v letu 1956 preizkušali terra-sytam v naših prilikah tako, da smo zalivali z 0,5 %-no koncentracijo, torej s polovico nižjo kot je predpisana. Opu-gumljeni z uspehom, smo v letu 1957 te poizkuse ponovili in se prepričali, da s terra- sy--tamom tu-di v 0,5 %-ni koncentraciji pri porabi ldl na rastl-ino lahko hmelj -popolnoma zaščitimo za 50 do 60 dni. Poizkuse smo vršili na njivi v bližini Žalca. Vsako koncentracijo smo preizkušali na 12 parcelicah. H-melj je bil zaradi slabih vremenskih prilik v maju slabo razvit in je dosegel 11. junija, ko smo ga zalivali, šele 1,5 metra višine. V času, ko smo hmelj zalivali, je bilo na njem vse polno hmeljnih uši, ki pa so bile drugi da-n po zalivanju s terra-sytamom -popolnoma uničene. Na novo se uši niso več pojavile. Pri zatiranju rdečega pajka smo dobili naslednje rezultate: (Glej tabelo). Vidimo -torej, da nam je poizkus pozitivno odgovoril na obe vprašanji. Tudi polovična koncentracija terra-sytama zadostuje pri našem -načinu sajenja, da popolnoma obvarujemo hmelj proti sesajočim žuželkam za 50 do 60 dni. Razen tega traja delovanje terra-syta- ma predvideno 2 meseca tudi tedaj, če ob zalivanju hmelj še ni dosegel vrha hmeljevk in ga torej lahko uporabimo za istočasno zatiranje uši in rdečega pajka. Zato bomo, če pričakujemo zgodnjo in močno gradacijo rdečega pajka zalivali s terra-sytamom pred 15. junijem in z njim uničili tudi uši, kar bo občutno pocenilo stroške za varstvo hmeljišč. Kadar pa upamo, da gradacija rdečega pajka ne bo zgodnja, pa bomo uporabljali za zatiranje uši metasystox, ker -bosta d-ve treti-ranji zadostovali za popolno uničenje uši in rdečega pajka. Čehi poročajo, da pri poznem zalivanju (po 1. juliju) terra-sytam ni učinkoval, in sicer smatrajo, da zaradi tega -ne, ker je bil hmelj previsoko obsut In zemlja -presuha. Ne samo v 1. 1957, temveč tudi že prej smo preizkušali delovanje terra-sytama ob časovno različnem, tudi poznem zalivanju in reči moramo, da nismo naleteli na primer, kjer terra-sytam zaradi osipavanja ali presuhe zemlje ne bi deloval. Seveda moramo upoštevati, da so poletja od 1953. leta naprej vlažnejša kot običajno in da v času našega preizkušanja nismo imeli izrazito suhih dob. Zato nameravamo poizkuse z zalivanjem v izredno sušnih dneh, zlasti na zemljah z veliko zmožnostjo absorbcije še ponoviti. S pomočjo diagrama št. 4 primerjamo med seboj delovanje raznih ovicidov. Tudi v letu 1957 se je kot najboljši -izkazal tedion V18 v 0,15%-ni koncentraciji. Preizkušali smo tedion v obliki suspenzije in v obliki emulzije in reči moramo, da se je emulzija pokazala celo nekoliko boljša. Tedion V18 je škropljen, na parcelah, kjer okužba rdečega pajka ni -bila -preveč močna in na kateri so bila zastopana najbolj jajčeca in ličinke v mlajših stadijih, medtem ko smo kombinirana sredstva uporabljali na .parcelicah z večjo okužbo. Da bi -se izognili uporabi sistematičnih sredstev, smo že v letu 1956 preizkušali kombinacije malathionskih sredstev in tediona računajoč, da -bomo s temi sredstvi uničili vse razvojne stadije rdečega pajka in ga uporabili lahko tudi proti ušem. Pri tem smo dosegli s temi kombiniranimi sredstvi prav lepe uspehe v letu 1956, kakor tudi v 1957. Iz priloženega diagrama štev. 5. je razvidno delovanje raznih kombinacij tediona z malatbioni v primerjavi s tedionom V 18 — emulzijo. Tedion V 18 je škropljen, kjer okužba -rdečega pajka ni bila preveč močna in na kateri so bila zastopana najbolj jajčeca in ličinke v mlajših stadijih, medtem ko smo kombinirana sredstva uporabljali na parcelicah z večjo okužbo. Tedion V18-MA vsebuje 20% tediona in 15% mala-thiona. 0,1%-na koncentracija, kakor jo je svetovala tovarna, je bila nekoliko prenizka in smo jo morali zvišati. Dovolj učinkovita je bila šele koncentracija 0,2%. To sredstvo je imelo -boljše delovanje -kot nekatera sistematična sredstva. Pri porabi 200 litrov škropiva na hektar smo s tem načinom škropljenja porabili 0,8 kg tediona in 0,6 kg čistega malathiona z 1 hektar. . Še boljše delovanje od tediona MA je pokazalo sredstvo tedion V18-MB, ki vsebuje 10% tediona in 20% -malathiona. Tudi tu smo zvišali predpisano koncentracijo na 0,3%, ki se je -izkazala za zelo učinkovito. Tako -smo porabili 0,6 kg tediona in 1,2 kg malathiona na hektar. Njegovo delovanje je -bilo izredno učinkovito in dolgotrajno. Prav tako se je kot zelo dober izkazal tedion V 18-MD, ki vsebuje 4% -tediona in 20% malathiona. Tudi tu smo zvišali predpisano koncentracijo na 0,75% in tako porabili na hektar 0,6 kg tediona in 3 kg malathiona. Po vseh poizkusih, ki smo jih v letu 1957 ali pa v preteklem letu imeli s kombiniranimi sredstvi na bazi tediona in malathiona smatramo, da je za dobro delovanje v naših podnebnih prilikah najboljše razmerje med tedionom in mala-thionom kot 1:1,2 pri čemer mora znašati poraba na hektar 0,6 -kg čistega tediona in 0,72 kg čistega malathiona. Sredstvo naj bi torej imelo 0,15% aktivnega tediona in 0,18% aktivnega malathiona. 0,72 kg aktivnega malathiona se je pokazalo zadostno tudi za istočasno zatiranje hmeljnih uši. V našem primem, kjer na njivi napad hmeljnih uši ni bil izredno močan, je enkratno tretiranje s kombiniranimi sredstvi zadostovalo. Pri močnem napadu predvide- DOLGOTRAJNOST DELOVANJA TERR AS Y TAMA V RAZNIH KONCENTRACIJAH Sredstvo Konc. % Štev. parcel. 1. štetje .8.-11. VI. Štev. pajkov na 100 listih Zalito dne 2. štetje .18.-20. VI. Štev. pajkov na 100 listih 3. štetje 27.-29. VII. Štev. pajkov na 100 listih 4. štetje 16.-19. Vlil. Štev. pajkov na 100 listih terra- sytam 0,5 12 161 11. VI. 1957 0,8 — 34 tera- sytam 1 12 146 11. VI. 1957 0,25 1,4 21 terra- sytam 2 12 158 11. VI. 1957j 0,25 — 28 kontrola — 6 137 — 162 203 1331 2. Pri preizkušanju terra-sytarna smo ugotovili, da učinkovito deluje in ohrani delovanje 50 dni tudi pri znižani koncentraciji, in sicer 0,5%-ni pni porabi 1 del na rastlino, s čimer bo možno precej poceniti zatiranje rdečega pajka. 3. Izkazalo se je, da delovanje terra-syta-ma traja normalno dolgo tudi tedaj, če ga uporabljamo pred 15. junijem, ko je rastlina dosegla šele 1,5 metra višine. To nam omogoča, da uporabljamo terra-isytam za istočasno zatiranje uši in rdečega pajka, kar znižuje stroške varstva hmeljišč. 4. Med ovicidi se je posebno izkazal tediom V 18 v 0,15%-mi koncentraciji, zlasti v obliki emulzije. Značilno za vse tedione je, da je v naših prilikah potrebno zvišati koncentracijo, ki jo priporoča tovarna, če hočemo doseči z njimi dobre uspehe. 5. Od kombiniranih sredstev na bazi malathiona in tediona so dovolj učinkovita tista sredstva, pri katerih je razmerje med tedio-nom in malathio-nom 1:1,2 pri porabi 0,6 kg čistega tediona in 0,72 'kg čistega malathiona na hektar. Pri drugačnem razmerju na primer 2:1,5 je poraba tediona previsoka, medtem ko je malathiona premalo, da bi uničil vse uši in vse odrasle oblilke pajka. Piri razmerju 1:5 pa trošimo prevelike količine mlathiona. 6. Diazion v 0,5% koncentraciji je pokazal močnejše in dalj časa trajajoče delovanje kot parathiion 20 v 0,1% koncentraciji. Priporoča^ mo ga zlasti za škropljenje hmeljišč tik pred obiranjem. LITERATURA Zattler F.: Versuche mit Systox und anderen imnertherapeutischan Mitteln gegen Blattläuse bei Hopfen. Hoefohen — Briefe, Heft 4 1951. vamo, da bi verjetno bilo potrebno škropljenje ponoviti. Na vsak način pa je priporočljivo uporabljati kombinirana sredstva na bazi tediona in malathiona, ko imamo slabši napad uši in istočasno že tudi rdečega pajka. Sredstva zaslužijo našo pozornost zlasti zato, ker so veliko manj strupena od raznih siste-mdčnih sredstev in spadajo po jakosti in dolgotrajnosti učinka med najbolj učinkovita -sredstva. Nazadnje .primerjamo med seboj še diazi-non in parathion. Diagram št. 6 Razen sistemičnih sredstev in ovicidov potrebujemo za zatiranje rdečega pajka v hmeljiščih še neko sredstvo, s katerim bi lahko hitro in učinkovito uničili pajka tik pred obiranjem. Vedeti moramo namreč, da parathl-onskih in sistemičnih sredstev zaradi strupenosti po 15. juliju ne smemo v hmeljiščih več uporabljati. Prav tako je nesmiselno pred obiranjem uporabliati ovicide, če imamo na hmelju močno okužbo ličink, odraslih pršic in jajčec. Ovicidi bodo sicer jajčeca in najmlajše ličinke uničili, vendar nam odrasle pršice in večje ličinke utegnejo pokvariti kvaliteto do -obiranja. Za škropljenje tik pred obiranjem pri visokih okužbah se je posebno izkazal diazinon 5, ki vsebuje 5% aktivne snovi in ki je .pokazal pri 0,5% koncentraciji močnejše in tudi dalj časa trajajoče delovanje kot parathion 20 v 0,1% koncentraciji. ZAKLJUČKI 1. Pri preizkušanju sredstev v letu 1957 so se .posebno izkazali nekateri sistemitoi: terra-sytam 1 deciliter 1% raztopine na rastlino, systox v 0,50%-ni koncentraciji pri porabi 2000 litrov škropiva na hektar ih metasystox v 0,1%-ni koncentraciji in isti porabi škropiva na hektar; -kombinirana sredstva: tedion + + malathion : tedion MB v 0,3% koncentraciji pri porabi 2000 litrov na hektar in diazinon v 0,j>% koncentraciji poraba 2000 litrov škropiva na hektar kot sredstvo, ki kontaktno deluje na odrasle pršice in ličinke. Diagram št. 5 Linke W.: Untersuchungen über Biologie und Epidemiologie dea- gemeinen Spinnihälbe, Tetranychus, Altheae v. Haust unter besonderer Berücksichtigung des Hopfens als Wirtspflanze. Hoefchen — Briefe Heft 4 1953. Rossler R.: Rote Spinnmilbe und Witterung. Zeitschrift ang. Ent. 35 1953. Sorauer: Handbuch der Pflanzenkrank- heiten IV. — 5 Auflage, i. Liefeung Berlin. Linke W.: Rebi A.: Der Hopfenbau 1950 Nürnberg. Bouron H. : Bessard A., Penrot A., Minaiund J.: Essai de traitement en 1954 sur Tetrany-ques des Arbres fruitiers. Phytoma No 67 — Avril 1955. Kač M.: Pojava crvenog pauka u hmeljainici-ma Savinjske doline godine 1955 i borba protiv njega. »Biljna proizvodnja« br. 2. 1956 Zagreb. Unterstehenhoefer G.: Beitrag zur Tech-nick der Durchführung von Versuchen zur Bekämpfung der Obstbaumspin nmil be Parate-tranychus Pilosisus Hoefchen — Briefe Heft 5. 1955. POPRAVEK V Biltenu št. 4 je v članku osnutek rajoni-zacije kmetijske blagovne proizvodnje v okraju Celje izostal naslednji odstavek podnaslovom »V. konjiško-šentjurski sadjarski rajon«: A) POLJEDELSTVO: 1. Pridelovanje žit in pridelovanje semenskega žita (na družbenih kmetijskih gospodarstvih). 2. Proizvodnja semena detelj in trav. 3. Proizvodnja hmelja in lanu v nižinskih predelih. 4. Proizvodnja krme na prirodnih traviščih in njivah. B) ŽIVINOREJA Ing. L. Vent, ing. J. Križ (prevedel Anton Šepec) V- v Izsledki hmeljarskega raziskovalnega zavoda v Žalca (CSR) IV MEHANIZACIJA Hmeljarski raziskovalni zavod mora že po svoji prevzeti nalogi proučevati tudi mehanizacijo v hmeljarstvu, to je pripravljati predloge za izdelavo strojev, ki bi jih uporabljali v hmeljarstvu. Ugotavlja pa tudi zahteve, ki jih agrotehnika predpisuje za posamezne stroje in druge naprave. Naloga zavoda ni proučevanje konstrukcije strojev dn orodij, kljub temu, da se v nekaterih primerih trudi, da bi uresničila in .pospešila to razvoj. Zaradi tega izdeluje zavod tudi (funkcij,ske) modele. Pri ustanovitvi mehanizacijskega odseka naloga ni bila popolnoma določena. Zato so se v prejšnjih letih močno trudili, da bi konstruirali stroje in strojne naprave. Ta težnja se je pokazala posebno zato, ker se nobeno podjetje za izdelavo kme-1 tijskih strojev ni ukvarjalo z vprašnjem mehanizacije hmeljarstva. Kljub temu, da je bil oddelek za mehanizacijo pri Hmeljarskem inštitutu pri delu precej neuspešen, predvsem zaradi pomanjkljivosti, so vendarle priznali tudi njegove uspehe. Strokovnjaki oddelka so si pri tem delu pridobili dragocene izkušnje, ki jih zdaj posredujejo konstruktorjem zadevnih podjetij. Enako velja tudi za hmeljske sušilnice in žičnice. Oddelek za mehanizacijo preizkuša in vrednoti tudi prototipe in uvožene stroje. Svoj delovni program je oddelek za mehanizacijo, ustanovljen leta 1950, že v prvih letih ■delovanja močno razširil. Proizvodnja in pristojni organi so namreč zahtevali pospešeno izdelavo tistih strojev, ki jih zahteva rastoča veleproizvodnja. Zavoljo tega se je Hmeljarski inštitut moral ukvarjati s preizkušanjem strojev za obiranje hmelja, strojev za nategovanje žice, za mehanizacijo rezi hmelja in še za druge naloge, ki pa jih zaradi zmogljivosti Inštituta ni bilo moč uspešno rešiti. Ko se je stanje razjasnilo in ko so si pridobili izkušnje, so te naloge predali Raziskovalnemu inštitutu za kmetijske stroje v Pragi in Centru kmetijskih strojnih zavodov. Hmeljarskemu inštitutu so pustili samo naloge za kultiviranje hmelja, gradnjo žičnic in sušenje hmelja. Oddelek je izdelal že vrsto modelov dn proučil agrotehnične zahteve za hmeljske pluge in okopalnike. Nekaj teh orodij so že z uspehom uvedli v prakso — n. pr. vprežne pluge za hmeljišča in pluge za od-oravanje vrst, kjer so stebri. Strokovnjaki Inštituta so rešili tudi vprašanje vprežnega pluga za odkopavanje hmelja (odkopalnlka). Pomanjkljivosti prve serije so povzročila podjetja. Enako velja za okopalnike. Proučevali so tudi pluge in okopalnike za male traktorje. Za traktor PT 10, ki so ga prej uvajali v hmeljišča, so izdelali pluge za odorvanje, odkopavanje, osipanje hmelja ter okopalnik in kultivator. Modeli tega orodja bodo podlaga za izdelavo priključkov za nov traktor Zeter 18. Prototip tega traktorja so na zahtevo Hmeljarskega inštituta izdelali v zavodih Jana Šveme v Lišni. Sedaj preizkušajo prototip tega traktorja — goseničarja z Diesel-motorjem. Po izkušnjah sovjetskih hmeljarjev in hmeljarjev nekaterih zapadnih držav so tudi na Češkem začeli uvajati mehanizacijo v hmeljarstvu v večjem obsegu. Doslej so se češki strokovnjaki ukvarjali z mehaniziranjem jesenskih in pomladanskih del. Da bi to dosegli so izdelali model priključnega pluga za enovrstno odoravanje z istočasnim očiščenjem štorov, obenem za jesensko osipanje ali odoravanje hmelja. Pri zadnjih poizkusih je bila zmogljivost tega pluga, ki ga je vlekel traktor s 25 KS, 300 kop (1 kopa = 60 sadik) v 8 urah, torej 18.000 sadik na dan. Letos lastnosti tega pluga znova preizkušajo. Uspeh teh preizkusov bo odločil o njegovi proizvodnji v 1. 1958. Po predlogu strokovnjakov Hmeljarskega Inštituta je oblast omogočila uvoz nekaterih strojev, zlasti malega traktorja Holder, ki so ga uvozili samo s škropilno napravo brez drugih priključkov. Po izkušnjah Hmeljarskega inštututa je podjeje KODRUKO v Prikazech v kratkem času izdelalo prototipe plugov za odobravanje ter osipanje, okopavanje in kultiviranje. Dosedanje izkušnje tako z originalnima priključki kot s prototipa so pokazale, da ustrezajo zahtevam kultiviranja hmelja med vegetacijo, vendar v težjih pogojih ne zagotavljajo kakovostnega jesenskega kultiviranja dn odomvanja pred rezjo. Zaradi pomanjkanja priključkov za male traktorje bodo te izdelali in dostavili že v letu 1957. Za jesensko in pomladansko kultiviranje bodo uporabili sedanje traktorje s pripetimi plugi. V letu 1955 so uspešno preizkusili obiralni stroj angleške tvrdke BRUFF. Na tej osnovi so predlagali, da bi uvozili še več strojev. Te-stroje nameravajo še nadalje uvažati. V letu 1956 so uvozili dva različna stroja Rotobank-Baby in Weeks Simplex. Zaradi ugodnosti, dvofaznega obiranja, za kar je sitroj konstruiran, so stroj Simplex preizkusili na poizkusnem posestvu v Stekniku. Prevozni del stroja za ohiranje v hmeljišču bi ustrezal češkemu načinu obiranja, ker ni treba rezati trt. Zaradi nepopolne konstrukcije prebiralnega (delovnega) dela stroja, ki je stabilen pa je zmogljivost stroja nizka — 160 do 200 škafov v 8 urah. Originalno izboljšanje »obiralnih prstov« v prevoznem delu stroja in poenostavljenje stabilne čistilne naprave je gotovo dober napotek za domačo proizvodnjo teh strojev. Stroj Rotobank, ki so ga preizkusili v Loun-kach pri Roudnicah, zaradi morfoloških razlik njihovih vrst hmelja ni zadovoljil. Pomanjkljivosti obeh strojev bodo po možnosti odstranili z izboljševalnimi predlogi strokovnjakov Inštituta, tako da bodo te stroje lahko uporabili na poizkusnem posestvu v Stekniku. Inštitut za hmeljarstvo je sodeloval tudi pri preizkušanju čeških strojev za obiranje, konstrukcije: Lipus-Pergl. Za izboljšavo sedanjih sušilnic je hmeljarski inštitut predlagal posebno napravo za ventilacijo, ki je z njo moč dvigniti kakovost sušenja. (Konec) ŽALEC, 1. MAJA 1958 INSTITUTA ZA HMELJARSTVO Štev. 2 Izdaja Inštotut za hmeljarstvo Žalec — Odgovorni -urednik: ing. Veljko Križnik — Tehnični urednik: Jaka Slokan — Tiska Celjska tiskarna Celje VSEBINA: Inž. Blažena Pugelj: Prikaz glavnih karakteristik tal na področju Kmetijske proizvajalne poslovne Zveze Žalec Ing. Blažena Pugelj: Prikaz glavnih karakteristik tal na področju Kmetijske proizvajalne 'V poslovne zveze Žalec Tla Savinjske doline so naplavina Savinje in številnih potokov. Savinja in njeni pritoki prinašajo obilne, različno apnene, prodne, peščene, glinaste ali ilovnate naplavine. Ta prodna peščena glinasta naplavina je apnena ali silikatna. Značaj tal je lahko kisel, nevtralen ali alkaličen, je odvisen pač od sestavin kamenin, ki so tla iz njih nastala in od področij, tki je po njih v oda tekla in odnašala. Tla so nastajala s postopnim preperevanjem nanesenih kamenin, deloma pa je že voda nanesla tudi glinaste in ilovnate delce tal in jih odlagala na raznih mestih različno debelo. S pre-perevanjem in razpadanjem kamenine in z mešanjem razpadle kamenine z rastlinskimi koreninami in o-sia-limii rastlinskimi ostanki, so pod vplivom toplote, padavin pa tudi človeka nastala obdelovalna tla Savinjske doline. Prej močno rudninska so postala bolj hu-mozna, v njih so se naselila živa bitja, bakterije, glivice in plesni. Presnavljanje pa je pospeševal še človek z razno obdelavo in gnojenjem. Tla Savinjske doline na področju KPPZ Žalec se po svojem postanku ne razlikujejo od tal na ostalih področjih. Vsa najrodovitnejša tla na tem predelu KPPZ Žalec imajo različno teksturo, vendar rodovitnost vseh tipov tal po lastnostih ni enaka, zaradi različne globine profila, plodnega sloja in raznovrstne podlage. Peščena ilovica in peščena glina, ki so njih plasti globoke nad 1 m in ki ležijo na peščeni glini, pesku ali produ, imajo najboljše lastnosti, to pomeni, da se najhitreje segrevajo, imajo največjo kapaciteto za vodo in največjo kapaciteto za zrak. Plitvejša tla. ki so se razvila na prodnati podlagi ali pesku, imajo slabšo kapaciteto za vodo, prod je pomešan s prstjo, tako da je kapilamosit kljub temu več ali manj vzpostavljena; veliko vlogo pa odigra na takih tleh tudi visoka podtalna voda. Plitva tla lin peski na prodnati podlagi ali pesku so zelo sušna in zelo malo rodna posebno v sušnih letih. Med najslabša tla lahko uvrstimo težke glinaste ilovice, gline na globokem in vlažnem aliviju katera označujemo kot močvirna ali zaglejena tla. Označujejo jih čezmerna vlažnost, slaba zračnost in propustnost. V njih prevladujejo drobiti talni delci (prah, glina). V poletnem času se osuši ile zgornji del profila, ki pa je ob izdatnejšem dežju kaj hitro premoker. Taka tla so tudi kisla. Ce na splošno ocenimo tla, ki smo o njih zbrali glavne podatke, lahko trdimo, da so globoke, srednje globoke peščene ilovice in gline ina produ, pesku ali glini od islabo kisle do nevtralne, za kolobariske posevke so srednje dobre, za hmeljsko rastlino pa slabo oskrbljene s humusom, ki je pretežno blag. Zaloga, rastlinam lahko dostopnih hranil, je srednja. nezadostna je ponekod zaloga kalija. Potreba po apnenju je predvsem hranilna do koilabarska. God-nost zemlje, ocenjena po obstojnosti grudic pa je od srednje do slaba. Na plitvih peščenih ilovicah in glinah na pesku in produ prevladujeta slabo kisla in kisla reakcija nad nevtralno, le v redkejših primerih se obe karakteristiki izenačita. Oskrba s humusom je pomanjkljiva za vse posevke; značaj humusa je pretežno blag. Zaloge hranil so pičle. V kolikor jih rastline ne uporabijo, se izperejo. Apnenje je delno koilobarsko. isicer prevladuje hranilno apnenje. Cofi n ost zemlje, ocenjena po obstojnosti strukturnih agregatov, je slaba in se le delno približuje srednje dobri. Na globokih ilovnatih in glinastih tleh, ki so že pretežno diluvijalnega značaja, in so ponekod že deloma zamočvirjena opažamo tele karakteristike: v vseh primerih prevladuje slabo kisla reakcija zemlje, oskrba s humusom pomanjkljiva do siromašna, značaj humusa je kisel, le delno je blag. Prevladuje nezadostna zaloga rastlinam lahko dostopnih hranil, le v nekaterih primerih je ta srednje dobra. Priporočamo pre- KZ Reakcija zemlje pH Zaloga humusa v tleh % Značaj humusa nevtralna 6. 2.-7. 1. slabo kiisla 5. 5.-6. 2. kisla i. 5.-5. 4. siromašen (pomanj- kljiv normalen kisel blag Petrovče 52,3 41,9 5,8 6.9 88,3 4,6 18,3 81,3 Žalec 61,5 36,9 1,5 14,6 77,6 7,6 13,7 86,2 Griže 50,0 38,8 11,1 28.3 55,5 16,6 66,6 33,3 Šempeter 37.1 45,7 17,1 2,77 90,7 6,4 15,7 84,2 Prebold 46,4 53,5 — 3.5 92,8 3,5 14,2 85,7 Gomilsko 25,5 55,3 19,1 27,6 63,8 8,5 31,9 68,0 Polzela 60,7 32,1 7,0 . 25,0 60,7 14,3 46,4 53,5 Braslovče 41,6 41.6 16,6 9,1 77,5 13,3 40,0 60,0 « Tabor 31,9 59,7 8,3 19,4 80.5 — 45,9 54,1 Letuš 70,0 26,0 4,0 4,0 76,0 20,0 20,0 80,0 Velenje 14,4 45,4 42,1 6,5 93,4 9,2 90,7 Hmeljarjev škropilni program 1. V prvii polovici maja, ko so poganjki ozeleneli in olistali, prašimo proti BOLHAČEM z bentoxom ali (10 do 15 kg na gamadinom ali dilidenom hektar ali 2—3 kg na 1000 sadežev) 1. način 2. način zatiranja rdečega pajka 3. način 2. V zadnjih dneh maja ali v prvi polovici junija, ko se napeljane mladice že vzpenjajo po opori, škropimo proti PERONOSPORI in HMELJNIM USEM ter RDEČEMU PAJKU z ditanom (0,3%) in z metasystoxom (0,1%) z ditanom (0,3%) in zalivamo s terra-sytamom (I dei 1% raztopine na rastlino) z ditanom (0,3%) in s tedionom (0,15%) in diazinonom (0,75%) 3. V prvi dekadi julija, ko se razvijejo stranske panoge, škropimo proti PERONOSPORI in RDEČEMU PAJKU z ditanom (0,3%) in z metasystoxom (0,1%) z ditanom (0,3%) z ditanom (0,3%) in s tedionom (0,15%) 4. a) V drugi polovici julija, ko cveto spodnje panoge, škropimo proti PERONOSPORI z bakrenim apnom (1%) z bakrenim apnom (1%) z bakrenim apnom (1%) b) V zadnjih dneh julija, ko cveto zgornje panoge škropimo proti PERONOSPORI z bakrenim apnom (1%) z bakrenim apnom (1%) z bakrenim apnom (1%) 5. V prvi polovici avgusta, ko se oblikujejo storžki, škropimo proti PERONOSPORI in če je potrebno proti RDEČEMU PAJKU z ditanom (0,3%) in (z diazinonom [0,5%]) z ditanom (0,3%) z ditanom (0,3%) in (z diazinonom [0,5%]) Opomba: Če se v hmeljiščih pojavijo stenice, strigalice ali gosenice, škropimo z lindan oljem (0,2%) i ■ Izdal Inštitut za hmeljarstvo v Žalcu ' ijsSÄ analiziranih 'vzorcev' (v odstotlciH) Zaloga rastlinam dostopne fosforne kisline v mg . na 100 gr Zaloga rastlinam dostopnega kalija v mg na 100 gr Vrsta apnen ja z na nasičenost z ozirom bazami Godnost zemlje ocenjena po obstojnosti grudic vilo analiz 5 5 18 18 hranilno kolob. zdrav. trajna dobra srednja slaba