Leio LXXn, St. 215 i*o»»nlp« plačana v golorUL me PottgeDObr bai bezaUL PreSs • Cena C 1 CradaUtT« • apravai Ljubljana, Koj»tUrJ»»a 1 Telefon »-U-H M. Uau&nm naročnini IS Ur, ia In«, lemstvs 40 Ul. - Cek. ra*. LJubljana 10.650 H naročnino Ul 10.S8« ' u tnaarate. UkUndn« laatopatv« u e laa« U I talij« In tnosematvai OPI B. A. 11 liano. B i i m o. SLOVENEC SEPTEMBER - 1944 20 SREDA Langsamer deutscher Bodengewinn in Mittel-HoUand Der Gegner verstarkte sich durch neue Luftlandungen — Abermals der Feinddurchbruch in Italien verhindert — Die Sowjets an der Nordwestgrenzc Rumaniens zuriickgeworfcn — 149 Sowjetpanzer in Lettland und Estlund vcrnichlet Aus dem Fiihrerhauptquartier, 19. September. Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt: In Mittel-Holland verstarkte der Gegner seine im riickvvartigen Frentgebiet abgesetzten Kriiftc durch neue Luftlandungen. Eigene Angriffe gegen die Absetzstellen gewinnen gegen lahen Feindwiderstand langsam Boden. Aus dem Brlirkenkopf von N e c r p o 11 griff der Feind mit starken Panzerkrlif-tcn naeh Norden an und drang in Ei ndhoven ein. In erbitterten Nah-kiimpfen wurden 43 Panzer vcrnichtet. Xnrdwcstlirh A a c h e n konnto der Gegner trotz starken Einsatzes von Artil-lerie und Panzern nur geringen Boden-gewinn erzielen. Westlich uud siidlich der Stadt wurdon alle Angriffe abge-wiesen. Im Raum von L u n e v i 1 1 o verlaufen die eigenen Gegenangriffe iveitorhin erfolgreich. Von den iibrigen Frontahschnitten nerden nur ortliche Kanipfhandlungen gcmeldet. Unter starkem Ein sat 7, von Artillerie und Fliegern griff der Feind auch gestern B o u I o k n e und Brest an. In Bnulogne konnte er nach schweren Kiimpfen in die Stadt eindringen, wur-rle aber aus mohroren Batteriestellungen wieder gewnrfen. Stadt und Hafen von Brest siud nur noch raurhendo Triiin-mer. Die iiherlehende Besatrung hat sich auf die Halbinsel L o Croion zu' riickgczogcn und kampft vveiter. Feindliche Vorstiisse gegen Lopi en t und S t. N a z a i r e scheiterten. Aus einein Sliitrpunkt an der G i r o n d o - M ii n -d u n g fiihrte ein Bataillon einen Aus-fall auf die Stadt S a u j o n und verni" rhter o dort grosse Kraftstoff- ne Muni tionslager des Feindes. In Italien halten die schweren Abvvehrschlachten im Raum niirdlicli Florenz und an der Adria in un-verminderter Stiirke an. Im Verlaufe der Kiimpfe konnte der Gegner Einbriiche in unsere Stellungen erzielen, die abgeriegelt vvurden. Der beabsich-tigte Durclibruch vvurde auch gestern verhindert. Die harten, beiderseits verlustreichcn Kiimpfe daucrn vveiter a 11. An der Nordwestgrenze Rum M' n i e 11 s vvarlen Gegenangriffe ungari-scher und deutscher Verbande den Feind bis in den Raum von T e m e s c h-burg, ostlich A rad und siidostlich Grossvvardein zuriick. Bei Thorenburg und im Nord-teil des Szekler-Zipfels scheiterten Angriffe mehrerer sovvjetisclier Schiitzendivisionen. Auch bei Sanok und K ros no vvurde der erneut angreifende Feind im Gegcnangriff abgf vviesen. An einer Stelle vvurden 24 durchgcbrochene sovvjetiscbe Panzer vernichtet. Nordostlich W a r s c h a u blicbcn soujetisehe Angriffe erfolglos. Siidvvestlich M i t n u schossen unsere Truppen bei der Abvvehr feindlicher Angriffe 29 Panzer ab. In Lettland und Estland ver-hinderten unsere ziih kiimofenden Divisionen auch gestern feindliche Durch-briiche und vernichteten in den beiden letzten Tagen 149 Panzer. Feindliche Bomber fiihrlen Terror-angriffe gegen W e s e r m ii n d e und Bndapest sovvie andere Orte im ungarisehen nnd s e r b i s c h o 11 Raum. Jiiger nnd Flakartillerie der Luftvvaffe schosscn 19 feindlichc Flugzeuge ab. Postopno nemško napredovanje v srednji Nizozemski Nasprotnik se ojačuje z novimi letalskimi izkrcanji — Sovražni prodor v Italiji znova preprečen — Sovjeti so bili ob severnozahodni meji Romunije vrženi nazaj — 149 sovjetskih oklepnikov uničenih v Latviji in v Estoniji Fiihrerjev glavni stan, 19. sept. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja: V srednji Nizozemski je ojačil nasprotnik svoje sile, ki jih je odvrgel v zaledju bojišča, t novimi letalskimi izkrcanji. Lastni napadi proti pristajališčem kljub žilavemu sovražnikovemu odporu polagoma napredujejo. Iz predniostja pri Neerpeltu je udaril sovražnik 1 močnimi oklepniškimi silami proti severu ter vdrl v Eindhoven. V ogorčenih bojih iz bližine smo uničili 43 oklepnikov. Severnozahodno od Aachenn je kljub močni uporabi topništva in oklepnikov le malenkostno napredoval. Zahodno in južno od mesta smo zavrnili vse napade. Na področju Lun^villa potekajo lastni napadi še nadalje uspešno. Z ostalih odsekov bojišča javljajo le o krajevnih spopadih. Z močno uporabo topništva in letalcev je sovražnik tudi včeraj napadel B o u -lngne in Brest. V Boulognn mu je po težkih bojih uspelo, da je vdrl v mesto. ve"dar s,no 8a vee baterijskih postojank vrgli zopet nazaj. Mesto in lu-ka Brest sta le še kup kadečih sc razvalin. Preživela posadka se jo umaknila na polotok Le Crozon, kjer se bori naprej. Sovražni sunki proti L o r i e n t u in S t. N a z a i r u so so izjalovili. Iz svojega oporišča oh izlivu G i r o n d o jo napravil nek bataljon izpad v mesto S a u -j o n, kjer je uničil velika sovražna pogonska in municijska skladišča. V Italiji se z nezmanjšano silovi- tostjo nadaljujejo težke obrambne bitke na področju severno od Florence in ob Jadranu. Med boji so se posrečili nasprotniku vdori v naše postojanke, ki smo jih zajeiili. Nameravani proboj smo tudi včeraj preprečili. Hudi boji, v katerih imata obe strani izgube, se nadaljujejo. Ob severozahodni romunski meji so vrgli protinapadi madžarskih in nemških oddelkov sovražnika nazaj do področij pri T c ni i š v a r n , vzhodno od A r a d a in jugovzhodno od Velikega A' a r a d i n a. Pri T u r d i in v severnem delu R z e -klcrskega r o g 1 j i č a so so izjalovili napadi več sovjetskih strelskih divizij. Tudi pri S a n o k u in K r o s n u smo s protinapadom odbili ponovno napada-jočega sovražnika. Na nekem mestu smo uničili 24 prodrlih oklepnikov. Severnovzhodno od Varšave sovjetski napadi niso imeli uspeha. Jugozahodno od J c Iga ve so uničilo naše čete pri obrambi sovražnikovih protinapadov 29 sovražnih oklepnikov. \ Latviji in Estonski so naše divizije, ki se žilavo bore, tudi včeraj preprečile sovražne probojo ter uničile v obeh zadnjih dneh 194 oklepnikov. Sovražni bombniki so strahovalno napadli Wesermiinde in Budimpešto ter druge krajo na madžarskem in srbske. 111 področju. Lovci in protiletalsko topništvo letalstva so sestrelili 19 sovražnih letal. Poziv bolgarskemu narodu Berlin, 18. septembra. Delavni minister in minister za delovno služibo v narodni bolgarski vladi polkovnik Ro-gosarov je naslovil preko radija poziv na bolgarski narod, v katerem ga poziva, naj ne izgubi hrabrosti in naj sc nvrsti v fronto borcev za izbris sramote, v katero so vrgli Bolgarijo neodgovorni plačanci. 1'isoč'etna bolgarska. zgodovina nima doslej roLene izdaje, ki bi bila slična sedanji, olgur-skim delavcem, kmetom in meščanom grozi vsled te izdaje grozovitejša suž-nost kot je bilo petstolrtno .lačanstvo. Nikogar, tako pravi v pozivu nadalje, naj ne uspavajo lažniva zagotovila. Ura največje preizkušnje je nastopila in bodočnost bo pokazala, kaj premore mlad bolgarski rodoljub. Ro-gosarov je narfalje ugotovil, da se nahaja vojaška in gospodarska moč Nemčije na veliki višini. Nemške zaloge so danes večje kot kda j koli. Duševna in moralna moč nemškega naroda pa bo edinstvena v zgodovini. Primerjal je nemško obnašanje z granitno skalo ter pozval Bolgare, naj prispevajo ob strani Nemčije k osvoboditvi svoje domovine. »V 1« nad Londonom Amsterdam. Radio London je poročal danes opoldne: »V noči na ponedeljek so pošiljali Nemci kmalu po pričetku mraka zopet leteče bombe nad južno Anglijo in nad londonsko področje. V Londonu so ravno včeraj zvečer ukinili zatemnitev in tako je imela policija mnogo dela s pozivanjem prebivalstva, naj se zopet drži Predpisov o zatemnitvi. Ker so mnogi Londončani že odstranili naprave za temni te v, so morali prebiti ta čas v temi.« Stockholm. 19. sept. Londonska poročevalska služba poroča, da so javili v noči na torek nadaljnje obstreljevanje južno Anglije in velepodročja Londona z »V l«. Nastale so škode in izgube. Oslo. Kmečki list »Nationen« javlja, da se nadaljuje beg civilnega prebivalstva iz severne Norveške. Več tisoč ljudi jo na potu proti jugu. Veliko število Jih je že prispelo v Droutheim. Kakor ugotavlja časopis, so videli ti Norvežani v boljševiških terorističnih dejanjih v poslednjem času, kaj jih čaka, če bi vrdli Sovjeti v deželo. Vojna poročila z zahoda, vzhoda in juga Invazijsko bojišče Berlin, 19. sept. O položaju na bojiščih poroča nemški poročevalski urad: Nemško vodstvo je izvedlo tri ukrepe za obrambo nizozemskega področja in s tem tudi spodnje Renske doline. V zaščito pred sovražnim izkrcevalnimi poskusi z morja je dalo preplaviti širok obalni pas. Napade s kopnega naj bi prestregle nemške čete na 6evernobel-gijskem področju, ki je prepreženo s številnimi prelivi. To nalogo so naše čete tako dobro izvršile, da sovražnik, ki je napadel ob Albertovem prelivu in prelivu Maas-Schelde, kljub strnitvi preko 12 divizij na ozkem področju doslej ni mogel prebiti zapornih črt. Za obrambo proti vdoru iz zraka pa so bili ustvarjeni razni obrambni pasovi. Ko so skušali Angloamerikanci v nedeljo z od-metom svojih padalskih oddelkov in dovozom letalsko pehote zopet oživiti svoje delovanje, ki je v severni Belgiji že nekaj dni v zastoju, so nemške čete bliskovito udarile po njih. Že pri preletu obale so sestrelile številna tovorna jadralna letala ali pa so jih prisilila, da so na preplavljpnem ozemlju zasilno pristala. Mornariški topničarji, ki so žo z oporišč o'b obali obstreljevali prva prevozna letala, so zajeli turi j prve ujetnike in sicer preostanke nekega zbilega letala. ol>stoječe iz enega Častnika in 11 mož. Nemški lovski in varovalni oddelki so takoj obkolili precej vsaksebi razmeščena pristajališča nasprotnih sil, da bi na la način preprečili ustvaritev strnjenih bojnih skupin. Nasprotne sile so se skušale polastiti dveh letališč in z uničenjem mostov zavleČI nemške protiukrepe. Da so izkrcevalni nastopi, kot je to sicer vedno običajno, v tesni zvezi z dogodki na dejanskem bojišču, nam dokazuje skoraj istočasno pričeli pehotni in oklepniški napad druge britanske armade ob prelivu Maas-Schelde. Izkrcanje za hrbtom nemških severnobelgij-skih obrambnih črt in istočasni čelni napadi naj bi prebili predvsem nemške zapornice ob prelivu Maas-Schelde. Tudi proli nasprotniku, ki jc pri Neelpeltu vdrl v nemške postojanke, so sc takoj pričeli protinapadi. V zvezi z ncviin navalom Brilancev oh prelivu Maas-Schelde so ojačili Amerikanci svoj pritisk ob obeh 6traneh Aa-chena. Pri Maastrichtu so hoteli vdreti v nemško črle ob rečici Geul. Z visokimi izgubami 60 jim je j>osrečilo, da so napravili dvo majhni preclmostji, katerih razširitev pa so nemške čete s protisunki preprečile. Napadi na nemške postojanke ob južnem robu Aachena so so izjalovili, pač pa so so na področju Stolborga nadaljevali sem in tja valujoči lioji. Z uspešnimi protinapadi so iztrgali nemški oklepniki med Aa-chenoin in Slolbergom sovražniku ozemlje, ki ga je zasedel v zadnjih dneh ter privedli ujetnike. Južno od Stolberga se nadaljujejo boji z nasprotnikom, ki je ponekod nekoliko prodrl. Zapadno od Eifla in v trikotniku med Sauerjem in Prtimom so nemške čete v spremenljivih bojih napredovale in sovražniku z odvzemom oporišč in višinskih postojank zavrle napredovanje. Tudi na lotarinškem obmejnem ozemlju so se vršili hudi boji. Ob severnem robu vdornega področja pri Nanc.yju so skušali Amerikanci znova izgraditi svoje severno krilo, katerega so jim bili Nemci prejšnje dni s protinapadi raztrgali. Uporabili so svoje pri Chateau-Sa-linsu zbrane čete, da bi z njimi zamašili vdorne vrzeli in vzpostavili zvezo z oddelki severno od Pont-a-Moussona. I rotisunki so izvedbo teh sovražnih namer preprečili. Drugi vzhodno od Nan-cyja prestreženi klin je zavil z delom svojih sil proti Lunevillu. Sovražnik je vdrl v mesto, pa je naletel na nemški protisunek na široki črti, ki ga je pognal zopet iz Lunevilla in istočasno iztrgal degaullistični oklepni diviziji žilavo hranjeno mestece Chatel ob 'Moseli. S tem so nemški protinapadi severno od «ancyja zavrli sovražno prodiranje proli Lotaringiji. Bitka med Nancyjem in Epi-nalom pa očividno še ni dosegla viška. Obe stranki skušata še nadalje dobiti izhodiščne točke za nove nastope, pri čemer so dosegle nemške čete nekaj prednosti s tem, da so postopoma razbile sovražne postojanke ob Moseli Ob Burgundskih vratih so se omejili boji na spopade naskakovalnih edinic pred nemško zaporno črto med Epina-lom m švicarsko mejo. številni sovražni na •topi sevrnovzhodno in vzhodno od Vesoula so se izjalovili. Tudi ti uspešni obrambni boji dokazujejo, kako močna je obrambna črla nemških čet na tem področju, kateremu se bližajo Amerikanci le s previdnostjo. Vzhodno bojišče Četrti dan bitke v Kurlandiji je prinesel poleg nadaljevanja težkih borb na področjih severno od Bauska, severo-zapadno od Modohna in ob obeh straneh Valka razširitev boljševiškega navala na področje pri Dorpetu. Na dosedanjih težiščih je napadel sovražnik še nadalje z močnimi pehotnimi in oklepniškimi silami, da bi dobil v zameno za težke izgube, ki jih je utrpel v zadnjih treh dneh, vsaj nekaj ozemlja. Nemške čete so trdo odbijale napade, s protisunki izravnale vdorna tnesta, ali pa dosegle to z manjšimi odmaknitvami, s čimer so na vsej črti obdržale svoje obrambne postojanke. Ko so Sovjeti spoznali, da ne morejo na žariščih zadnjih dni doseči nikakih probojev, so razširili nanade proti severu. Zbrali so vse razpoložljive sile in navalili ob obeh stra- neh Dorpata proti črti ob Embachu. Nemške čete so prestregle tudi ta prebijalni i^oskus in ga deloma < protinapadom vrgle nazaj. Da bi podprli napad, so boljševiki že dan prej brezuspešno skušali s Pejpuškega jezera obstreljevati nemške postojanke s svojimi topniškimi čolni. Nemške edinice so jim v nedeljo odgovorile ter jx>topile eti sovjetski topniški čoln, nekega drugega pa težko poškodovale. Za bitko na severnem bojišču je nadalje zelo značilno močno sovražno letalsko delovanje. 75 sestreljenih sovjetskih letal priča o uspešnosti nemške letalske obrambe. Poleg tega so nemški borbeni oddelki podpirali obrambne boje in uničili z bombardiranjem sovražnih oklepniških konic ter oskrbovalnih kolon številne bojne vozove, topove in vozila. Z največjimi silami začeli boljševiški prodor se je znova izjalovil v sodelovanju vseh delov vojske in z udeležbo latvijskih prostovoljcev. Da pa se nemške čete na severu vzhodnega bojišča nikakor niso omejile zgolj na obrambo, dokazuje napadalni nastop jugozapadno od Jelgave. Tu so prodrli napadajoči nemški oklepniki globoko razporejen sistem obrambnih postojank pri Sagarnu in Dobeinu. Vkljub močnemu odporu oporišč in bunkerjev so navalili Nemci na neko obvladajočo višino in napravili več predmostij preko nekega potoka. Čeprav so Sovjeti z največjo naglico privedli ojačenja, niso mogli zadržati napredovanje nemških oklepnikov. Iz novih postojank pritiskajo nemške čete še naprej. Zaradi strnitve vseh razpoložljivih napadalnih sil v Latviji in Estonski, pa tudi pod vtisom svojih visokih izgub, so mirovali boljševiki na mnogih dosedanjih težiščih srednjega vzhodnega bojišča. Dočim moramo smatrati mir ob Narevu kot mir pred viharjem, pa bo izviral odmor pri Varšavi iz te/kili izgub, ki so jih Nemci skupno z madžarskimi oddelki zadali ruskim napadalcem. Le pri Sa-noku in Krosnu so bili sovražni napadi še nadalje živahni, čeprav so se žc kazale izgube, ki jih je dobil prejšnje dni. Prišlo je zopet do hudih bojev, pri katerih so skušali boljševiki doseči svoje cilje z močno uporabo letalstva. Proti krajevnim vdorom so se takoj pričeli uspešni protinapadi nemških čet. Jugozapadno od Krosna so se razvile za neko strateško višino ogorčene borbe, dokler je ni neka nemška oklepniška skupina dokončno zopet ponovno osvojila. Ob tej priliki so izgubili boljševiki 13 oklepnikov. Na južnem odseku vzhodnega bojišča je prišlo le na južnem Sedmograškem področju do večjih bojev. Tu so boljševiki iu Romuni zaman napadali pri Turli in ob Murešu. Na enem samem mestu so pustili odbiti napadalci 300 mrtvih in 120 ujetnikov. Na meji med Srbijo in Bolgarijo jc prišlo do prvih spopadov nemških čet 1. izdajalskimi Bolgari. Da bi dokazali moskovskim oblastnikom svojo podlost v polnem obsegu, so skušali deli bolgarskih čet s podjioro kakih 00 oklepnikov odpreti obmejne prehode v Srbijo, da bi na ta način odprle pot boljševtškim Četam. Bolgari so doživeli krvave poraze. Izgubili so 10 oklepnikov ter so se morali umakniti. Italija Bitka za vrata v zgornjo italijansko nižino severno od Pistoie in Florcnce ob jadranski obali postaja vsak dan silovi-lejša. Iz svojih zbirališč udarja sovražnik z vso silo proli nemškim obrambnim črtam med cestami, ki vodijo čez prelaze Apcninov. Ob odločni obrambi nemških padalccv in grenadirjev so se izjalovili vsi napadi z visokimi žrtvami za sovražnika. Ob cestah preko prelazov, zlasti pri Monte Frassionu in Monte Altuz* zu je prišlo vedno /nova do ogorčenih bojev iz bližine z angloamcriškiini oddelki in pa z indijskimi in braziljanskimi edinicami. Z močnimi silami izvršen sunek proti prelazu Giosio je vodil sicer prvotno do krajevnega vdora, vendar so vrgle nemške čete v žilavih borbah sovražne oddelke zopet s pobočij Monte Altuzza nazaj na njihove izhodiščne postojanke. Vztrajnost, ki jo kažejo tu nemški borci v Italiji, ki so podnevi in ponoči pod skoraj nepopisnim valjarjem sovražnih bomb in granat in ki vkljub temu odbijajo vse nasprotnikove napade, se z besedami neda proslaviti. Žc tri tedne bijejo nemški grenadirji, oklepniški grenadirji in padalci ob Jadranu enako junaški boj proti množični premoči britanske armade, ki napada poleg nekaterih redkih elitnih oddelkov z vsemi mogočimi pomožnimi četami iz Kanade, Indije, Nove Zelandije, Poljske, Grške, Maroka in Francije. Glavno težišče sovražne ofenzive je ležalo še vedno ob obali južno od Ri-minija, kjer prehajajo Apenini v prijetne gričke, ki sc spuščajo do Jadrana. Ker je tu odpadla naravna ovira gorskih bojev, je prisiljeno nemško vodstvo na tem odseku k obrambnim ukrepom; ki zahtevajo izredno taktično znanje in ki so tudi v nedeljo znova pripomogli k velikemu obrambnemu uspehu, ki so ga ponovno izvojevali nemški vojaki. Nemški vojak in finski narod Objava nemškega vrhovnega poveljstva v severni Finski 18. sept. Vrhovno poveljstvo nemških čet v severni Finski sj>oroča: Nemške in finske čete so ob pričetku vojne s Sovjetsko zvezo zopet zavojevale staro finsko sveto zemljo, ki jo jo odtrgal finskemu narodu moskovski mir.. Dol ga lela je potekala Iiojna črla globoko v gozdovih Karelije in j>o goli tundri. Pogoji premirja, ki so jih vsilili Sovjeti Fincem, so prisilil nemške silo zapustiti deželo, ki so jo tri leta dolgo branile kot svojo lastno domovino. Temu so priče nemški vojaki, ki jiočivajo v finski zemlji poleg svojih mrtvih finskih tovarišev. Odmikom nemško vojske sledi zn petami boljševizem. S tem prihajajo finske vasi in naselbine v bojno cono. Nemško vrhovno poveljstvo je storilo vse, da bi obvarovalo finsko prebivalstvo pred grozovitostmi vojne, tako z obnašanjem svojih čet kakor tudi s pomočjo pri evakuaciji prizadetih ozemelj. Kjer je bilo le možno, so dali Nemci nn razpolago svoja tovorna vozila, da bi rešili s tem premoženje prizadetega prebivalstva. To so ugotovili z velikim priznanjem tudi finski zvezni častniki, ki se nahajajo na območju nemšikih čet in ki so r. lastnimi očmi videli prijateljsko obnašanje nemških čet napram finskemu narodu. Pri tem je obžalovanja vredno, da razširjajo gotovi krogi vesti, češ da je bila j>o-žgana cela vrsta finskih vasi na onih področjih, kjer se vršijo nemški od-mikalni premiki. Nemško vrhovno poveljstvo je poda lo o tem finskim uradnim krogom jasno in tojno jx>ročilo. Povsem absurdno jc smatrati, da bi nemški vojaki, ki so tri leta s svojimi življenji branili finsko zemljo in finsko premoženje in za kar šo plačali tudi visok krvni davek, sedaj iz same samovoljnosti uničevali to, za kar so se doslej borili. Finska je postala Nemcem v teli letih draga in ljuba. V teh letih so nastala med Finci in Nemci številna prijateljstva. Celo po nesrečnem 2. septembru l')44 ni prestalo prisrčno lojalno sodelovanje med finsko in nemško vojsko na Laponskem. Finski narod se je naučil spoštovati nemškega vojaka ne samo kot borca, marveč tudi kot človeka, številno finske rodbine so sprejemale nemške vojake v svojih domovih kot drage goste. One vedo za nemško obnašanje (fo Finske in oni naj vedo tudi danes, du se to obnašanje nemAkegu vojaka do finskega naroda ni spremenilo. Kjer koli i>o 6toji nemški vojak danes na finski zemlji, tom varujo finsko življenje in finsko imetje. Kaj pa se bo zgodilo, če bo pridrl v deželo boljševiški val? Finski kmetje so v teh dneh v svojem obupi zažgali svoje imetje, da ne bi prišlo v roko boljševikom. 'lam, kjer napada sednj smrtni sovražnik Evropo branike zapadne kulture, kjer prinašajo Sovjeti sedaj vojno na finsko zemljo, vlada zakon vojne. Kar lahko služi sovražniku v njegovem liojii proti nemški gorski armadi, mora biti uničeno. To je bilo tako v vseh vojnah in temu se ne da izognili tudi v tem boju na finski zemlji. Kjer so bila podvzeta uničenja, niso bila usmerjena proti finskemu narodu, marveč proti smrtnemu sovražniku finskega naroda boljševizmu. Samo odmor v Quebecu? Stockholm, 18. septembra. Kakor poroča Reuterjev dopisnik Ilobert Vi-viam iz Quebeca, da so tam vsled la-jinstvenosti nadaljnjega Cliurch i Novega potovanja 'mnenja, da je biln to doslej le prva faza »izredno važne« konferenco med Churchillom in Itoose-veltorn. Možno je, da l>o Churchill nadaljeval s svojim »ribarjenjem*. Splošno smatrajo, da jo sedaj le odmor med konferenco v Quobecu. Z uradne strani ne dajo o tem nobenega poročila. Dopisniki, ki so se udeležili tiskovne konference, na kateri sta Churchill in Roosevelt podala v velikih obrisih snov svojih dogovorov, so bili razočarani nad praznimi, četudi gostobesednimi poročili, ki so jih prejeli. Nek dolgoletni dopisnik je izjavil s tem v zvezi: »Očividno sta govorila le, ker je svet čakal na kakršno koli poročilo. Povedano je bilo mnogo, toda nič stvarnega in niso niti na-značili, kaj so je dejansko vršilo v Que>becu. 'I udi niso razjasnili, kakšen jiomen ima nenaden prihod Edena. Stockholm, 19. sept. TT javlja iz Helsinkov, da so v torek ob petih zjutraj I>ozvali vso jioslance finskega parlamenta, naj se zbero ob 6.15 zjutraj na izredno sejo. Ta seja je trajala poldrugo uro ter ji jo prisostvovala tudi vsa finska vlada. Tisk finske prestolnice je dobil navodilo, naj bo pripravljen, da izda posebno izdajo, čim bo izšla uradna izjava o tajni seji. Amsterdam. Kakor javlja britanska poročevalska služba, je Churchill ■/. vlakom zapustil Qtiebec. Cilj njegovega potovanja ni bil sporočen. Berlin. Vrhovno poveljstvo vojske de-mantira vest, ki jo je razširila agencija Reuter, da so metali Nemci nad Varšavo zastrupljena živila. K temu je izvede! DNB, da jc namen takšnih lažnji-vih poročil povsem jasen. Poročilo o vojaškem položaju Berlin, 19. sept. DNB. Veliko letalsko izkrcevalno podjetje Angloameri-kancev v srednji Nizozemski, razširitev sovjetskega velenapada na severni odsek vzhodnega bojišča iu dogodki okrog finskega otoka Hoglanda so najznačilnejši vojaški dogodki ob pričetku novega tedna, ugotavlja vojaški dopisnik DNB-ja. Domneva, da bodo Amerikanci izvedli proboj na severu zapadnega bojišča med Antverpnom in Aachenom kot uspešno potezo pri končnih odločitvah, ki jo je napovedovalo že nakopičenje čet skupno z neprestanimi napon na tem odseku, jc postala z včerajšnjimi in predvčerajšnjimi številnimi letalskimi pristanki iu izkrcanji na srednjem nizozemskem področju dejstvo. Obkolitev zapad-111H utrjenih postojanK, izključitev za britanske otoke še vedno nevarnih obalnih predelov ob južnem robu Severnega morja z vsemi tozadevnimi strateškimi po-sledki, razvoj vseh motoriziranih bojnih sredstev na ugodnem ozemlju skoraj popolnoma ravne nizozemske ravnine ter s tcin vred izključitev velikega dela nemškega oboroževalnega potenciala zaradi vdora v Porurjc — vse to je narekovalo sedanje angloameriške velike nastope na kopnem in v zraku. Področje ob spodnjem Renu, ki jc bilo zaveznikom doslej zaprto z žilavim in uspešnim nemškim odporom ob prelivu Maas-Schelde, naj bi odprl sunek za angloameriške napadalne armade preveč zahtevnim nemškim obrambnim postojankam v hrbet. Glede na razvoj bojev prav na področju od Antverpna do južno od Aachena, bi bili morali Nemci s takim zavezniškim poskusom računati. Očividno so to tudi storili. Hitro in popolno uničenje kar sedmih angloameriskih skupin nam priča o skrbno pripravljeni obrambi, kritičnemu presojevalcu položaja pa govori o razdelitvi nemških sil in o dejstvu, da so dali Nemci svojemu severnemu krilu izredno močne sile. Gotovo imajo nemške divizije, ki drže desno krilo, zaenkrat še defenzivne naloge. Toda zbiranje sil. ki ga je opažati že več dni ne izključuje možnosti, da pripravljajo Nemci ob na-slovnitvi na obalo Severnega morja nekaj lastnih nastopov. Morda bo ta razvoj z obsežnimi zavezniškimi izkrcevalnimi nastopi le še bolj pospešen. Zaenkrat moramo »m še počakati, in bomo šele kasueje lahko po- vedal kaj bolj določnega. Medtem so stopili tudi boji na vzhodu vedno bolj v stadij velikih podjetij, ki streme po odločitvi. Tak značaj ima sedaj predvsem bitka na trikotu Valk— Modohn—Bauske, koder so Sovjeti že predvčerajšnjim ustvarili ob naslonitvi na jezero Vire pri Dorpatu novo napadalno težišče. S tem so vrgli v boj približno 63 velikih oddelkov, namreč kakih 42 strelskih in S oklepniških divizij ua starem bojišču Valk—Modohn—Bauske, ter 9 strelskih in 4 oklepniškein divizije na novem bojišču pri Dorpatu. Boj pri Dorpatu daje veliki bitki novo lice. Brez dvoma ima namen, da poleg odstranitve nevarnega hrbtnega ogrožanja pri generalnem napadu na vzhodno Prusijo izloči obenem tudi bočno ogrožanje za zasedbo Finske, ki obstoja v tem, da drže Nemci še vedno obalo baltskega področja od Revala preko Perna-ve, Rige, Liepaje do Meniia, vključno z otokoma Dago in Osel, s čimer spada Vzhodno morje še v nemoteno operacijsko področje nemške vojne mornarice, ki postane lahko Sovjetom pri sledečem razvoju še zelo nevarna. Podjetje pri Dorpatu ni moglo z ničemer spremeniti pred-odločitve, ki jo je v nemško korist prinesel dosedanji rezultat bitke pri Valko— Modohnu in Bausku. Obratno: popolni obrambni uspeh, ki so ga Nemci izvo-jevali že v prvem obdobju bojev, je položaj le še nadalje razjasnil. Zato je verjetno, da bo moralo sovjetsko poveljstvo v kratkem odrediti napad tudi na bojišču pri Narvi, ker bi sicer vsa stvar ostala na pol pota. Strateško spadajo v ta okvir tudi dogodki, ki so se sedaj odigrali na otoku Hoglandu pred Finskim zalivom. Otok leži nekako na črti Narva—Kotka, iz česar vidimo kak pomen ima za Sovjete gleda na bitko v Baltiku že samo za odprtje pomorske poti na to bojišče. Finci so Nemcem dostop na ta otok zabranili. V smislu sovjetskega mirovnega diktata bo postal torej kmalu sovjetsko oporišče, od koder bodo streljali njegovi topovi proti Fincem sorodni Estonski. Ta zasedba Nemcev pri njihovi pomorski svobodi gibanja pač ne bo bistveno ovirala. Vsekakor pa bo zaostrila pričakovani boj za finsko-estonske ožine, ki pa zopet ne more bistveno vplivati na potek bitke za Baltik. Izvršilne določbe k naredbi Vrhovnega komisarja v zagotovitev tekstilne preskrbe Govcrnik japonske vlade o konferenci v Quebecu Tokio, 18. sept. Zastopnik japonske vlade je označil Rooseveltovo in Chur-chillovo izjavo o Japonski, ki sta jo podala ob zaključku konference v Quehe-cu. kot značilen agitacijski primer. Zastopnik je opozoril na pred kratkim podane izjave japonskega ministrskega predsednika in mornariškega ministra pred parlamentom, pred katerim sta ta dva najvišja zastopnika vlade potrdila, da so pomorske in celinske sile nedotaknjene in da čakajo na sovražno vele-ofenzivo, v kateri bodo zadali nasprotniku odločujoč udarec. Sovjeti in Dardanele Stockholm. »Svenska Dagbladet« prinaša neko poročilo agencije »Associated Press« iz Londona, ki pravi, da izjavljajo londonski diplomatski krogi, da namerava Sovjetska zveza zahtevati od Turčije demilitarizacijo Dardanel ter otvoritev te vodne poti za vse zavezniške ladje. V Londonu so mnenja, tako izjavlja »Associated Press* končno, da bodo Angloamerikanci podprli io sovjetsko akcijo. Poljske izgube Ženeva. Z dobro poučene strani so .-poročili sedaj zanesljive podatke o izgubah poljskih oddelkov, ki so jih poslali Angloamerikanci na različne bojne odseke. Na italijanskem bojišču je izgubila takozvana poljska elitna brigada samo pri Cassinu polovico svojega moštva. Ostali dve tam ujx>rabljeni poljski diviziji sta imeli doslej 12.000 padlih, ranjenih in ujetih. Dve poljski diviziji na francoskem bojišču pa sta izgubili samo v mesecu avgustu 3500 padlih. Moskovski pritisk na .Švico Bern, 18. sept. List. »Ostschweiz« izjavlja v zvezi z znanim člankom lista -Pravda«, v katerem so hoteli Sovjeti izvajati politični pritisk na Švico, da se Švicarji no bodo ujeli na te limanice. Kar Izjavljajo v Moskvi, ne odgovarja resnici. Samo po sebi razumljivo je, da bo ftvica tudi v tem času vojne obdržala svojo nevtralnost. Val preganjanja tudi v Romuniji Ženeva, 18. sept. Kakor poroča »Associated Press« iz Bukarešte, pripravljajo tudi v Romuniji veliko preganjanje proti vsem narodnim silam. V kratkem bo izdan zakon, ki bo dal vladi polno-močje, podvzeti v vseh upravnih mejah očiščevalno akcijo. Kratka poročila Stockholm. Nasprotno poročilom sovjetskega časopisja, da je velika ljudska množica pozdravljala sovjetsko čete pri vkorakanju v Bukarešto, in da so celo obmetavali sovjetske vojake s cveticami, javlja »Times«: Joseph Morton, dopisnik agencije »Associated Press«, ki je bil prisoten, ko so v Bukarešto vkorakali zaprašeni in prepoteni sovjetski vojaki, ni imel tega vtisa, marveč poroča: Komuni, ki so prisostvovali vkorakanju, so se vzdržali vsakega pozdrava. Večina ljudi je strmela molče na rdeče vojake. Pri vseh je bilo opaziti strah zaradi neposredne bližine sovjetskih čet. Stockholm. Kakor javlja posebni dopisnik lista »Morgon Tidningen«, je prekoračilo doslej finsko-švedsko mejo med Karesuandom in Haparaodom 5360 finskih beguncev s 3000 domačimi živalmi. Tokio, 17. septembra dopoldne so prispele sovražnikove mornariške eilo na otoku Angaur, jugozapadno od otoka Palag Pililiu. Tamkajšnje japonske sile so stopile v borbo. Stockholm. Agencija >Tass« poroča, da je zdravstveno stanje finskega ministrskega predsednika Hackzella »nadalje nevarno«. Budimpešta. V Budimpešti so imeli v nedeljo štiri in pol ure letalski alarm. Močni strahovalni oddelki so napadli mesto v štirih valovih. Nastala je obširna stvarna škoda in izgube med civilnim prebivalstvom. Tudi iz nekaterih provin-cijskih mest poročajo o strahovalnih napadih. Izvriilne določbe št. 2 po členih 1 in 4. naredbe Vrhovnega komisarja v zagotovitev tekstilne oskrbe delovnega ljudstva na operacij, ozemlju »Jadransko primorje« z dne 24. jun. 1944 člen 1. Racionirani tekstilni izdelki se smejo od 1, julija 1944 dalje oddajati potrošnikom (posameznikom kakor tudi pravnim osebam zasebnega in javnega prava) bodisi na posebne nakaznice, bodisi na oblačilne izkaznice po teh določbah in kolikor jim ne nasprotujejo po določbah naredbe Vrhovnega komisarja z navodili za racionirano prodajo tekstilnih izdelkov, oblačilnih predmetov in obutve z dne 8. nov. 1941 in moje naredbe o dopolnitvi predpisov za poraz-deljevanje tekstilnih izdelkov in oblačilnih predmetov z dne 8. nov. 1943, Spričo vojnih razmer se smejo posebne nakaznice izdajati načelno po najstrožjem merilu samo za zagotovitev najnujnejše potrebe delovnega ljudstvi in v preprečitev neposredne škode za zdravje. Člen 2. določa, kateri tekstilni izdelki se smejo oddajati potrošnikom bodisi konfekciopirani ali kot metrsko blago samo proti posebni nakaznici in brez oblačilne izkaznice. Seznam teh predmetov objavimo prihodnjič. Člen 3. določa, kateri tekstilni izdelki se smejo oddajati potrošnikom samo na odrezke oblačilnih izkaznic vseh vrst. Ti predmeti so: Moška oblačila in perilo. Kratke hlače: a) izdelane iz blaga, težkega nad 300 g na m (17 točk); b) izdelane iz blaga, težkega .do 300 g na m (10). — Ovratniki (1). — Manšete (1 par) (1). Kravate (2). Pižame: a) nočne (22); b) dnevne (46). Kopalni plašči (30). Žepni robci v izmeri ne pod 25X25 do 50X50 cm (1). Ostali robci in šerpe (ne iz pletenin: a) do pol m® (3); b) nad pol m' do 1 m» (6); c) nad 1 m3 (12). — Predpasniki in prašne halje (15) Šali (17). Kožuhi (120). — Rokavice iz tkanin ali usnja (3). Klobuki iz klobučevine (5). — Čepice (3). Ženska oblačila in perilo. Bluze (9 točk). Spodnja krila: a) izdelana iz blaga, težkega nad 20 g na m (18); b) izdelana iz blaga, težkega do 2G0 g na m (10). — Domače in prašne halje (15). Kopalni plašči (30). Pižame (22). Kostumi za sonCenje (ne iz pletenin) (12). Žepni robci v izmeri ne pod 25X25 do 50X50 cm (1). Ostali robci in šerpe (ne iz pletenin): a) do pol m» (3); b) nad pol ma do 1 m' (6); c) nad 1 m' (12). — Rokavice iz tkanin ali usnja (3). Klobuki: a) iz klobučevine, baržuna, pletenin ali druge tkanine, opremljeni ali neopremljeni (4); b) iz slame, lubja, palmovih vlaken, oblanic ali drugih podobnih snovi, opremljeni s tkaninami, ki so vezane na nakaznico (3). Šali (17). Kožuhi. A. jagnječji, kozji, zajčji, mačji ali krtji: a) kazaki, dolgi do 50 cm (25); b) jopiči in plašči od 51 do 90 cm (30); c) plašči nad 90 cm (40). B. ostali: a) jopiči (70); b) plašči (100). Konfekclonirano hišno perilo in predmeti za opremo. Podloge za likanje iz mehkega blaga (do največ 120X150 cm) (20 točk). Posteljna pregrinjala: a) za otroške postelje (do 110X130 cm) (12) b) za eno osebo (do 190X230 cm) (27); c) za več ko eno osebo (44). Prti: a) za čaj (do 115X115) (30); b) za 6 oseb (do 150X150 cm) (45); c) za 12 oseb (do 150X250 cm) (77); d) nad 150X250 cm do 200 X 300 cm (90). Prtiči (serviete) in namizni prtički: a) v izmeri do 30X30 cm ali v premeru do 30 cm (3); b) v izmeri nad 30X30 cm do 60X60 aH v premeru nad 30 do 60 cm (7). Zagrinjala, zavese in blazine: število točk po zadevnih tkaninah in po metrih, uporabljenih za izdelavo. Preproge in vezene (stenske) preproge. Preproge in tekači na 1 m5 (6 točk); Namizne preproge in vezene preproge na 1 .m5 (10). Prejice. Prejice za šivanje in vezenje vsakih 100 m (1 točka). Prejice za krpanje in spenjanje vsakih 5 g (1). Trgovska pre-jica za nadrobno prodajo (za pletenje in kvačkanje) vsakih 100 g (4). Nogavice. Nogavice in kratke nogavice: a) za odrasle nad 16 let 1 par (2 točki); b) za dečke in deklice od 5. do 15. leta: za dečke (dolžina stopala nad t8'/t cm do -lj.S Oh, ta psiha! Prispevek k obnovi kmetskeoa gospodarstva. Začelo se je zasliševanje prič: Tomaž za ženina, Pepa, Liza pa za nevesto. Vse je napeto pričakovalo razsodbe. l'o dolgih treh urah razprave razglasi sodnik sodbo: »Ker je ženin pustil priprave do konca in je imel priliko, da bi se vsak dan prepričal, kaj bo nevesta jirinesla, se obsodi na povrnitev vseh stroškov za ženitovanje in, če ne vzame neveste Nežike, mora plačati balo, ki jo seveda vzame k sebi kot svojo last. Pravdni stroški padejo v njegovo breme in sicer bala v vrednosti 12.000 lir, sodni slroški 3.000 lir.« Zmagoslavno gleda dr. Hvale in čestita Nacetu, še bolj pa Liza in Pepa. Nace pa zamrmra: »Saj sem malo zaračunal za balo,« Nežika si pa otrne solzo. Dr. Saje tolaži Franceta: >To ne bo obveljalo, se bomo pritožili, sodba mora biti drugačna.« To je završalo po trgu, ker veliko je bilo zanimanje za izredno pravdo. Tomaž in France sla jo urezala naravnost domov po zavrteli, Nace in družina pa po trgu, kjer je počil splošen glas: »Zmagala je psiha in ne telical« Srenjci so milovali Franceta, da je ob toliko stroškov in se čudiii, da je mogla sodba zavreči njegovo pametno ravnanje, ko je vendar vsakemu jasno, da v kmčeko hišo ne spada taka spaka, kot je psiha. Podpečanke pa so privoščile Reparju, češ, ošabnost je uganjala prešerna Liza, Nace se je pa vdajal njenim zahtevam, zato so prišli v sramoto, da se je poroka razdrla I Nežko so pa dekleta milovala, češ, kako se_ je dala trem faram v zobe zavoljo te prismojene psihel Takoj v nedeljo je dobil France sporočilo, naj pride v Slemena. Vabi ga prijatelj, da mu pove za drugo nevesto. Tudi mati je bila te misli. Li hitro po drugo, da se prva čimprej pozabil No, in zmenili so se kar lahko. Tomaž je razložil Slemenčevim, kako je bilo in, da je bale že precej pri hiši. Samo skrbelo je Franceta, ali bi vzel psiho ali ne z drugo balo vred? Nace pa se ni hotel več meniti o tem. »Plačaj in hitro odpelji!« je bila njegova zadnja beseda. In določila je šuštarjeva mati tako, bala je šla v hišo in štibeljc, psiha pa pod streho. France ni hotel videti te spako, ker mu je toliko skrbi in stroškov napravila, mati pa še manj. Tudi Nežka je dobila drugega ženina, a ko so napravljali balo, je Liza nekaj tiho omenila psiho, pa vsa hiša, posebno Nace in Nežka, sta tako zavpila, »da o tem niti besedice ne več,< da psi-he nikdo ni omenjal v Nacetovi hiši. Leta so minevala in Francetova družina je rasla. Francek in Anica sta že vreščala po hiši in gospodarila po njej. Zašla sta tudi in z njima tudi sosedova fantka pod streho in z velikim začude- njem so odkrili v kotu med staro šaro, kjer so imele mlade mucke svoje gnezdo, tudi nekaj svetlega. Bila je psiha. Seveda jim je nudila nova iznajdba veliko veselja. Vedno več otrok 6e je nabiralo pred čudom, kakršnega otroci še, niso videli. Spakovali so se, delali razne skupine, in vse to je psiba lepo pokazala. Postavljali so se na glavo in cel Francek se je videl od glave do nog. Stavili pa so med seboj, če bosta stala dva kar naenkrat na glavi in če se bosta oba videla v velikem zrcalu tako, da se bodo videle štiri noge. Veselje je bilo na višku, ko sta se dečka videla v zrcalu in so kar štiri noge krilile po zraku pred psiho. Zaradi vrvenja otrok se je pa zaletela mala punčka v dečka, na glavi stoječega, in vse skupaj je padlo v psiho, so razbila od vrha do tal. Otroci so se v vrišču hitro razpršili in vsa prestrašena priteče stara mati pod streho, kaj vendar je, in vidi nesrečno psiho in pa krvavega Francka, ki so ga drobci obrezali. Trenutno ji stopi pred oči vsa nesreča, ki jo je že prinesla psiha v hišo, pobere drobce in podstavek ter s hudim godrnanjem trešči steklo v jamo, podstavek pa v peč — in konec je bilo nesrečne psihe. Ko berem več sestavkov o načrtih, kako dvigniti zrušene kmečke domove, sem se spomnil na zgodbo o nesrečni psihi in jo objavil, da ne bi kdo od kulturnih in idejnih narodnjakov spravljal v načrt kmečke obnove nemara še psihel (Konec.) 26 cm) 1 par (l)j za deklice (dolžina stopala nad 18»/, cm do 23VS cm) i par (1); c) za otroke od i. do 5. leta (dolžina stopala do 18»/, cm) 2 para (1). — športne nogavice: a) za odrasle nad 16 let t par (7); b) za dečke in deklice od 5. do 15- leta (dolžina kakor zgoraj) 1 par (5); c) za otroke od 1. do 5. leta (dolžina kakor zgoraj) ! par (2). Oblačila in perilo za dečke od 5. do 15. leta starosti. Jopiči (izvzemši delovne), dolžina od 48 do 65 cm: a) izdelani iz blaga, težkega nad 300 g na m (24 iočk); b) izdelani iz blaga, težkega nad 300 g na m (4); Telovniki, dolžina do 50 cm: a) izdelani iz blaga, težkega nad 300 Og na m (1); b) izdelani iz blaga, težkega do 300 g na m (3). Hlače (izvzemši delovne), dolžina do 95 cm: a) izdelane iz blaga, težkega nad 300 g na ni (14) ;b) izdelane iz blaga, težkega do 300 g na m (1C). Kratke hlače, dolžina od 35 do 45 cm: a) izdelane iz blaga, težkega nad 300 g na m (8); b) izdelane iz blaga, težkega do 300 g na m (5). Zimske suknje, plašči in površniki, dolžina od 66cm do 05cm: a) izdelani iz blaga, težkega nad 500 g na m (51); b) izdelani iz blaga, težkega do 500 g na meler (40). Dežni plašči in dežne pelerine, dolžina od 66 cm do 100 cm: a) iz gumira-nega platna, celofana ali drugih sintetičnih snovi (12); b) ostali (27). Srajce katere koli oblike in za katero koli rabo, dolžina od 61 cm do 65 cm: a) z dolgimi rokavi, s prišitim in prostim ovratnikom, vštevši 1 dodatni ovratnik in 1 par manšet (8); b) s kratkimi rokavi (6). Ovratniki (1). Manšete (1 par) (1). Spodnje hlače (ne iz pletenin) dolžina od 27 cm do 35 cm: kratke (3). Pižame (jopič, dolžina do 65 cm, hlače, dolžina do 95cm): a) nočne (16); b) dnevne (35). Halje, dolž. do 100 cm: a) izdelane iz blaga, težkega nad 200 g na m (35); b) izdelane iz blaga, težkega do 200 g na m (23). Kopalni plašči, dolžina do 100 cm (18). Žepni robci v izmeri ne pod 25X25 cm do 50X50 cm (1). Ostali robci in šerpe (ne iz pletenin): a) do Vi m' (3): b) nad % m' do 1 m3 (6); c) nad t m- (12). Predpasniki in prašne halje, dolžina od 66 cm do 00 cm (10). Sali (17). Rokavice iz tkanin ali iz usnja (3). Klobuki iz klobučevine (5). Čepice (3). Oblačila in perilo za deklice od 5. do 15. leta starosti. Obleka-v enem samem kosu, dolžina od 61 cm do 90 cm: a) izdelana iz blaga, težkega nad 200 g na m (33); b) izdelana iz blaga, težkega do 200 g na m (17). Posamezne jopice, dolžina od 48 cm do 65 cm: a) izdelane iz blaga, težkega nad 200 g na m (25); b) izdelane iz blaga, težkega do 200 g na m (14). Bluze, dolžina do 40 cm (6). Spodnja krila, dolžina od 35 cm do 60 cm: a) izdelana iz blaga, težkega nad 200 g na m (13); b) izdelana iz blaga, težkega do 200 g na m (7). Zimske suknjo, plašči in površniki, dolžina od 66cm do 95c.m: a) izdelani iz blaga, težkega nad 200 g na m (45); b) izdelani iz blaga, težkega do 200 g na m (23). Dežni plašči in dežne pelerine, dolžina od 66cm do 100cm: a) iz gumira-nega platna, celofana ali drugih sintetičnih snovi (12); b) ostali (27). Srajce, dolžina od 61 cm do 75 om: a) katere koli oblike in za katero koli rabo (izvzemši spalne srajce) (4); b) spalne, dolžina do 120 cm (9). Spodnje hlače (ne iz pletenin), dolžina od 27 cm do 35 cm (3). Spodnjo obleke in kombineže (ne iz pletenin), dolžina do 80 cm (6). Domače in prašne halje, dolžina do 90cm (10). Predpasniki: a) delovni (6); b) za sobarice (3). Kopalni plašči, dolžina do 100cm (17). Pižame: jopič, dolžina do 60 cm, hlače, dolžina do 90cm (16). Halje, dolžina do 100cm: a) izdelane iz hlaga, težkega nad 150 g na m (28); b) izdelane iz blaga, težkega do 150 g na m (9). Kostumi za sončenje (ne iz pletenin), dolžina hlačk od 31 cm do 40 cm (10). Žepni robci v izmeri ne pod 25 X 25 cm do 50 X 50 cm (1). Ostali robci in šerpe (ne iz pletenin): a) do K m» (3); b) nad do 5«? g (3); b) od 51 do 100 g; (6); c) c-d 101 do 1J0 g (jh (itd. t* večje ieie iri točhe na vsak,h 50 g ali manj). Ciev i. določa, katero tftlrmiino i>lage ee Sme oddajali potro&ii*oni Vključno m odrezke oblačilne nakiznico vi dojenike. Seznam objavimo pri.hoiluiič. Člen B. Oblačilne izkaznice so tele: a) oblačilna izkaznica za moške in ženske, ki ima 40 odmikov, označenih i arabskimi številkami, »a nakup tekstil, nih izdelkov i t člena .'!. t oh določb. 20 odrezkov, označenih s malimi črkam!, ta nakup prejice (čl. R.E), 4 nakupno jz. kaze označene t, rimskimi «t»vilkinti, za nakup nogavic in kratkih noga vi,; Da predpisane točko !n 11 poaeonib kov, označenih >. velikimi šrfcaim od A do K, za nakup tokstiinin izdelkov pn posebni odredbi: b) oblačilna ,'zkaznica za mladoletne od dopolnjenega 1. do dopolnjenega 15. ieU starosti, ki ima 80 od-drozkov, označenih » arabskimi Številka-mi, za nakup tekstilnih izdelkov iz čl. 3, teh določb, 20 odrezkov, ozoačaaiii z malimi črkami, za nakup prejice (fi. 3 E), 6 nakupnih izkazov, označenih rimskimi številkami, za nakup otroških aogavi« na predpisane točke in 9 posehaih odrez-kov, označenih s velikimi črkami cd A do I, za nakup tekstilnih izdelkov po posebni odredbi; e) oblačilna Izkaznica za dojenčke, ki trna 120 odrezkov, označenih z arabskimi številkami, za nakup tekstil-nih izdelkov it fi. 4. teh določb iu 4 od-drezke. označeno z malimi abecednimi črkami, za. nakup prejice (Čl. 3. E); d) dodatna oblačilna Izkaznica za no&eče žene, ki ima 30 odrezkov, omatenih i arabskimi številkami, ra nakup vseh vrst tekstilnih izdnlkov :z prednjih sezivmov, porabnih za gornje ali spodnje oblačilo, razen nogavic. Člen 6. Šef pokrajinske uprave določi dan, bo se bodo smeli pričeti uporabljati nakupni izkazi oz. odrezki oz. posebni odruzki oblačilnih izkaznic iz čl. 5., lit. a) in b). Oblačilne izkaznico iz prednjega odstavka bodo veljavne do nadaljnje odredbe. Oblačilna izkaznica za dojenčke (čl. 5., lit. c) preneha veljali po preteku enega leta od dneva izdaje; izkaznica, ki jc bila izdana pred 1. julijem 1944, pa izgubi veljavo najkasneje 31. decembra 1944, kolikor ne bi njena veljava glede na datum izdaje že prej potekla. Oblačilna izkaznica za noseče žene se izda v četrtem mesecu nosečnosti in preneha veljali po preteku treh mesecev od dneva izdaje. Člen ?. Za izdajanje nakaznic so pristojna tale oblastva: a) še! pokrajine uprave po odseku za oskrbo pri oddelku Vj^J. gleda javnih potrošnikov, državnih službenih mest in dobrodelnih ustanov; b) okrajna glavarstva in župan mesta Ljubljane po svojih preskrbovalnib oddelkih za posebne nakaznice posameznikom, ki imajo svoje stalno domovališče v njih upravnem območju; c) župan mesta Ljubljane po svojem preskrbovalnem oddelku za posebne nakaznice beguncem z območij pokrajine, ki so ogrožena po partizanih, ako imajo v pokrajini svoje stalno domovališče; d) Pokrajinski gospodarski svet za nameščenstvo vojno važnih obratov z omejitvijo na delovne obleke. Člen 8. Prvostopna upravna oblastva in Pokrajinski gospodarski svet vodijo o izdanih nakaznicah kartotečne liste s te-mile podatki: ime in priimek potrošnika, rojstni dan, poklic, redno domovališče m trenutno bivališče, številka in datum izdaje osebne izkaznice, ali druge enakovredne listine z navedbo oblastva, ki jo je izdalo, številka delavske knjižice z navedbo poklicne skupine, ki ji potrošnik pripada. Izdana posebna nakaznica se vpiše v kartotečni list z navedbo vrednosti točk blaga. Člen 9. Trgovci na drobno in obrtniki morajo do 5. dne v vsakem mesecu izročiti Pokrajinskemu gospodarskemu svetu posebne nakaznice in odrezke oz. posebne odrezke oz. nakupne izkaze oblačilnih izkaznic, ki eo jih prejeli v prejšnjem mesecu. Na osnovi tega in gledo na obstoječe tekstilne zaloge prejmejo za to posebne pooblastilnice, s katerimi, morejo nabaviti tekstilne izdelke preko tekstilnega konzorcija v Ljubljani. Ta razdeljuje vsakovrstne dodeljene teksti ln". kontingente po navodilih Pokrajinskega gospodarskega sveta. Člen 10. Tekstilni konzorcij v Ljubljani Ookrl.u-je nakup tekstilnih izdelkov v tekstilnem kontingentu, ki je za pokrajino določen, pri tekstilnem konzorciju v Trstu ali pa pri proizvajalnih ali drugih trgovskih tvrdkah. Industrijska in obrtna podjetja s sedežem v Ljubljanski pokrajini so dolžna prodajati svoje izdelke izključno tekstilnemu konzorciju v Ljubljani, razen ako so zavezana oddati izdelano blago naročniku, ki je hkrati dobavil surovine. Člen 11. Kršitve prednjih določb se kaznujejo po veljajočih zakonskih predpisih. Iz Sežane Dne 6. septembra t. 1. so ob številni udeležbi pokopali gospo Josipino Strniša, poseslnico iz Trbovelj. Pokojnica je zlasti zadnja leta preživela pri svoji dobri hčeri gospej Heleni in skrbnemu zetu gospodu Milanu SenČariu. Vse od prezgodnje smrti njenega moža Antona, kateri jo je zapustil pred 35 leti, se jo docela posvetila svojim vnukom in pra-vnukom. Kljub težki bolezni, ki jo 1« posebno zadnje mesece za stalno priklenila na bolniško posteljo, le ohranila duševno čilost skoro prav do 4. t. m-, ko se je v 81. letu svoje starosti prav lako tiho kot ie živela, za vedno poslovila od nas. Dobra duša, počivaj v mirul Letalski teroristični Ljubljana, 19. septembra. Včeraj, v ponedeljek, dne 18. septembra, je Ljubljana prvič bila napadena od sovražnih letal. Napad, ki jo bil terorističen, so izvedla angleška lovska letala vrste »Spitfirec. Napad je bil izvršen kmalu po 12. uri v sončnem jasnem vremenu. Nad mesto je priletela skupina angleških lovskih letal in kmalu nato so se čuli prvi ostri str«'' iz letalskih strojnir. Ta napad in v taki obliki je mogel veljati predvsem civilnemu prebivalstvu, kajti vojaških ciljev, katerih v Ljubljani ni, ni možno zadeti s streli iz strojnic. Tako so angleška letala obstreljevala med drugim tudi osebni vlak, ki je ravno vozil v postajo in je bilo pri tem nekaj potnikov ranjenih. Zadetih je bilo tudi nekaj stanovanj meščanov in je bilo tako prebitih nekaj sten in poslopij. napad na Ljubljano Tako se je nad Ljubljano včeraj prvič znesel bes sovražnega terorizma, tistega terorizma, ki se je tako žalostno in kruto uveljavil nad tistimi mesti, ki jih angloameriški morilci izbrali za svoj cilj. Z grozo in obsojanjem je do sedaj naše mesto lahko spremljalo poročila o takem načinu letalskega terorizma, sedaj pa je Ljubljana prvič morala občutiti bes angleških letalcev. Pri tem moramo vnovič najnujneje opozoriti meščane, da naj z vso natančnostjo in skrbnostjo izvajajo določbe o zaščiti pred letalskimi napadi. Po vseh hišah naj še enkrat pregledajo, če je v vseh zakloniščih vse na svojem mestu, če so z nevarnih mest po hišah ali dvoriščih odstranjene lahko vnetljive stvari , in če Je za prvo pomoč vse poskrbljeno. | Sleherna malomarnost lahko stane življenje neštetih nedolžnih žrtev. Kjer koli je kakšno srečno ognjišče, tam Je mati, ki pozablja nase. , (Bazin.) Koledar Sreda, !0. klmovca: III. kvatre: Agaplt I., papež; Favata, devica la mučonica; Filipa. mučenioa. Četrtek, It. klmovca: Matej, apostol in evangelist; Ifigenija. devica; Aleksander, Skof in mučenec; Jona, prerok. Kino Matica »Proces Častila« ob IS ln IS. Kino Union »V senci gora« ob 16 ln 19.15. Kino Sloga »Slučaj Deruga« ob IS in 19. Lekarniška 6lužba Nočno s 1 n t b o Imajo lekarne: dr. Kmet, Ciril - Metodova ceeta 48; mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4, ln mr. Ustar, Soiepburgova ulica 7. Omejitve potrošnje električnega toka Šef Pokrajinske uprave je izdal naslednjo uredbo: 1. Industrijski obrati morajo v času od 10 do 13 električne motorje izklopiti in z delom z njimi prenehati 2. Tiskarne ne smejo obratovati z električnimi motorji v času od —HM. 3. Rokodelski obrati, ki obratujejo z električnimi motorji do skupne jekosti nad 2 KS, morajo motorje izklopiti v času od 10 do 13 in delo z njimi ustaviti. Oni obrati iz točk 1, 2 in 3, ki ne morejo prekiniti obratovanja e električnimi motorji od 10 do 13 odn. od 10.30—13.30, naj vložijo pismeno obrazloženo prošnjo na Pokrajinsko upravo, oddelek za trgovino, obrt ln industrijo, za komisijsko provero in odločitev glede event. obratovanja tudi v tem času. Prednje določbe stopijo takoj v veljavo. Mestna elektrarna bo kontrolirala izvršitev te odredbt in proti kršiteljem nastopila v smislu določb zadnjega odstavka odloka z dne 7. avg. 1944, VIII. št. 4549-4. strovinama — saj Krajčev portret smemo ceniti za višek slovenske portretne umetnosti — pa so vrste portreti soproge zdravnika dr. Rakovca, živahno razgibana slika soproge industrijalca Ker-žeta, obenem pa tudi oba portreta njegove hčerke in sinčka, že skoraj končana slika gospodične Rožičeve, svakinje glavnega urednika Jurčeca, impozantna jioja-va industrijalke ge. Bemotove — sama dela, ki so zares portreti, obenem pa tudi odlične slike. Za Sternenovo pot je pa posebno značilen portret nečakinje upravnika Narodne galerije Zormana, ker je mojster tu krenil iz živahnih toplih barv v vso hladno plemenitost citro-nasto rumene do temnomodre barve. Posebno nobleso je mojster izrazil na podobi industrijalca Vladimirja Premrova, kmalu bo dokončan žen. portret, a najbolj uren ie mojster pri portretiranju samega sebe v družbi svojih najožjih prijateljev prof. dr. Franceta Steleta in Ante Gabra, medtem mu pa tudi že 60-dita dr. Pogačnik in gospa Kolarjeva. Vseh portretov menda še nismo našteli, zato pa moramo vrsto Sternenovih slik dopolniti še z dvema žen. skicama, naravne velikosti in z več študijami in skicami, samimi preddeli še večjih mojstrovin. Ze pri tej obilici del, ki jih Je mojster ustvaril po svoji razstavi, smo prisiljeni, da mu na pragu 75. leta voščimo in od njega zahtevamo, naj se vsaj malo odpočije. Toda mojster je neubogljiv, saj je med tem časom osvežil in skoraj že zaključil restavriranje prekrasnih stenskih slik nesmrtnega Kremser-Schmidta v kapelici Gruberjeve palače, kjer je sodaj poštna direkcija. S tem svojim delom nas opozarja na svoje zasluge za odkritje in ohranitev spomenikov naše umetnosti, ki se jim z obnovo te kapele pridružuje najbolj blesteči in najdragocenejši biser. Ob častitljivem prazniku neprestanega dela, uspehov in zmag nam mojstru ni treba peti slave, ker si jo ustvarja sam z vedno višjim poletom v nesmrtnost. Samo skromno tn tem bolj prisrčno vo-ščilce mu prinašamo, naj bi se vedno bolj zavedal dolžnosti svojega vrhniškega častnega občanstva ter tako tam čim večkrat iskal oddiha in okrepitve za ustvarjanje mojstrovin večne mladosti. Obvestila Prevoda Delitev dodatnega obroka maščob za bolnike in delavce Od 33. do 30. septembra prejmojo bolniki in delavci pri spodaj naSletlk trgovoih dodatni obrok maščob, iu aloor: a) bolniki na bolniška nakazila v količini, ki je na nakazilu vpisana, in sicer: oljo pri svojem stulnom trgovcu, zaseko pri onem spodaj naštetih trgov-oev: b) osebe, ki so v posesti dodatnih živilskih nakaznlo za delavce pri toiklh in najtežjih delih, izdanih od mestnega preskrbovalnega urada v Ljubljani (s protiskaninii rjavimi in rumenimi črtami): tU gr zaseko na odrezek TI) 7, 2M gr zaseko na odrezek NTD IS; c) osebe, ki so v posesti dodatnih živilskih nakaznlo za delavce pri težkih ln najtežjih delih, izdanih od mestnega preskrbovalnega urada (za delavce izven bloka) in proskrbovalnih uradov na Ježlci, Itudnl-ku, Dobrunjah ln Polju (s pretlskaniml rjavimi ln rumenimi črtami ter črko >B« rdeče barve): 22» gr saseke, ln sioer 100 gr na odrozok TD 7 in 120 gr na odroiek TD 9. 321 gr zaseke, in sicer 200 gr na odrozok NTD 13 in 120 gr na odrozok NTD 18; d) osebe v ostalih občinah, ki so v posesti dodatnih živilskih nakaznlo za delav. co pri težkih ln najtežjih delih (s pretlskaniml zeionimi črtami) so upravičene nabaviti pri svojih stalnih trgovcih, zamudniki pa tudi pri'spodaj naStetlh trgovcih v Ljubljani, zasoko v količini in na odrezke, ki so navedeni pod b), kakor v mostu Ljubljana. Zaseko bodo delili slodoči trgovci: Kačar, Vodnikov trg 87: Avsee, Bežigrad 13; Lunder, Kožna dolina, C. II-2: Svetina, Kongresni trg 3; Knčar, Sv, Petra cesta 67; Sarabon, Zaloška cesta 1; Pon-gov, Karlovška cesta 19, in Nabavijnlnn zadruga nslužbeneov državnih želoznio za člane. Urejeno odrezke in nakazila bodo trgovci oddali mestnemu preskrbovalnemu uradu v zanjo določenem roku skupaj z vsemi ostalimi odrezki živilskih nakaznic. Šolske vesti Združenje trgovcev v Ljubljani naznn-nja, da bo vpisovanjo v Trgovsko strokovno nadaljevalno šolo za vso ruzrode v dncli od 26.-29. septembra v pisarni Združenja (Trgovski dom), vsakokrat od 9—11. Poznejšo-ga vpisovanja no bo. Novinci morajo biti stari 14 let In morajo predložiti pri vpisu zadnja Šolsko spričevalo, učno pogodbo ln zdravniško potrdilo. Za sprojom v Solo mora Imeti vsak novinoe nsjmanj tri razredo srednjo ali meščansko šolo oziroma o«em razredov osnovno Sole. Učenci z dovršeno nižjo srednjo nli meščansko šolo z izpitom imajo prednost. Učenci z manjšo prodlzo-brazbo bodo sprejeti le v prtnioru zadostnega prostora v Soli. Vsak učenec plača pri vpisu 500 lir šolnine, novinci pa polog te Se 100 lir vpisnino. Učoncl III. razrodov pa plačajo poleg šolnino Se 100 lir oproslnlno. Bivši nčoncl so vpISejo s predložitvijo lanskega šolskega spričevala. Popravni in razredni izpiti bodo v ponedeljok, 35. septembra, oh 14. Pismeni zaključni izpiti bodo v torok, 26. septembra ob 14, ustni pa v islem času v sredo, 27. septembra. Bedni pouk se bo pričel 3. oktobra 1944 ob 14. Podrobnosti bodo raividne na Šolski doski prod vhodom v šolo. Dramsko gledališče Sobota. 2S. septembra: ob 18: »Kozarec vode«. Izven. Nedelja, 24. septembra, ob 17: »Matnra«. Izv. KUPITE-BERI IE! Narod naš umreti nočs: 5 L Ha] torej? 4 L Na svoji zemlji svoj gospo d 4 L TU RJA 7 lir K 2)>u>ilnz novice Možje in fantjel V petek, due 22. septembra, bo v stolnici ob 19 zopet molitven u ura za blugor naroda in domovine. Iskreno ste povabljeni vni! Namesto venca ua grob pok g. Leopolda BulUngerJa je durovalu družina Kiiotz Ivun za Vincenoljovo konferenco Sv. Cirilu in Motoda — Bežigrad 200 lir, za kar so konferenca darovalcu Iskreno zahvaljuje, llog plačaj I Spored slnfonlčnega koncerta, ki ga bo priredil pomnožoiii radijski orkester pod vodstvom dirigonta D. M. Sijanca v ponedeljek, 25. soptombra« ob 19 v veliki unlonskt dvorani. Jo naslodnjl: Lud\vig van floolho-von: »Corlolnn«, uvodna glasba; Aleksander Borodin: II. slnfonija v h.molu: Allcgro, Scliorzo Prestissimo, Andante, Finalo; Ri-ohard Wagnor: flaknnnl iz opero »Tann-hiiusor«; Anlonln Dvorak: V prirodi, uvodno glasba: Anton Lajovlc: Pesem Jeseni, lirična slnfonlčna pesnitev; Edward Grieg: V josenl, koneortna uvertura. Kdor spoštuje protlkomuntsttčnc borce, bo brni o žrtvah ln borbah, ki so jih za narod in za lopšo bodočnost Blovoncov doprinesli turjaški junaki, zato vzemi v roko knjigo »Turjak«, ki jo te dni izSlu, Opozorilo In vaMlo. V nedoljo, 24. t. m., ob 82 letnici SlomSkove smrti, pohtlimo k Mariji Pomagaj, kjor bo ob 8 »v. maša zanj, ki Je Uvel in delal za Oerkov, Solo in dom. Clm daljo gremo časovno od njegovo suirl!. tem žlvoje nam stopnjo prod oči njegova pedngoška načel«. Doba, k| jo protlvljamo. nam kliče: Nazaj v Solo in vzgojo Slomška! Ce bi bila šola in vzgoja ostala tnku, kakršno Jo hotel Imeti Slomšek, t zadnjem Grcgorinovem gorskem spisu iz koledarja Mohorjeve družbe za leto 1942, del te zgodbe je še povečan z odstavki njegovega uvoda v knjigo O borbi z goro, del pa je vzet iz Slovenskega doma 1937. Tako je razen nekaj prevodov in nekaj po drugih virih posnetih člankov časnikarskega značaja in še nekaterih drobcev v pričujoči knjigi vsa Gregorinova pesniška in pisateljska žetev. Knjiga prinaša tudi seznam Gregorinovih plezalnih tur ali prvenstvenih vzponov, kakor pravi Režek, v času od 1927 do 1938. Urednik Režek in založnik Slovensko |>laninfko društvo sta na ta način opravila delo, ki so ga slovenski planinci prav gotovo dolžni svojemu tovarišu in vzorniku. Obenem pa se je s to izdajo Gregorino-vega Zbranega dela lepo oddolžilo svojemu tovarišu slovensko časnikarstvo, slovenski kulturni, posebno književni svet pa svojemu pionirju moderne planinske črtice in novele. F. J. rri včerajšnji oceni Balantičevega Venca in ftalijevega Speva rodni zemlji je po pomoti Izostal oodoi« kritika F. J. Plačevanje prispevkov pri Pokrajinskem vojaškem uradu Vojaški urad pokrajinsko upravo (Po. ljanska cesta 2) lio izplačeval dosedanjim upravičencem pripadajoč« pristojbine po naslednjem re.lu: 1. podporo za mesec september 1914 svojcem civilnih iniernirancev in konfiniran-cev, in sicer, ol 25.-27. septembra za upravičence iz Ljubljane, od 28,—30. septembra za oue izveu Ljubljane; 2. začasno pokojnino za mesec oktober "H aktivnim čustnlkoin, vojaškim uradnikom in podčastnikom bivšo jugoslovanske vojske: od 2.-5. oktobra; 3. preživnino za mesec oktober 1941 svojcem vojnih ujetnikov aktivne in rezervne Jugoslovanske vojske, in sicer: oi! 2.-5. oktobra za upravičence iz Ljubljane, od 0.—111. oktobra za one izven Ljubljane. Podpora se Izplačuje gornje dneve od 8-12 in od 15-17, razen sobote popoldue in nedelje. Izplačevanje 1. oktobra odpade, zaključi se pa IU. oktobra. Za času izplačevanja se nove prošuje ne bodo reševale, niti so ue bodo dujala pojasnila strankam, temveč šele po 11. oktobru v uradnih urah, t. j. od 9-11. Upravičenci so dolžui predložiti tele listine: u) osebno Izkaznico; b) pošlo svojega člana iz vojnega ujetništva, internacije oz. konlinnei je, pisano vsaj junija 1944 ali pozneje iu naslovljeno na upravičenca, ki podporo sprejema (na očefa ali mater od Bina; na ženo od moža; Pa otroke od očeta), ne pa na druge osebo izven Ljubljanske pokrajine. — Taka pošla mora imeti naslov obeh strank in uradni poštni žig ter so smatra kot uradni dokument. Ako take pošle upravičeneo nima, potem mora predložiti potrdilo rajonske policijske stražnice (za Ljubljano) oz. potrdilo pristojne občine (za okolico), da so omenjeni član družine še ni vrnil domov. Tako potrdilo zamenjuje edino lahko nradno potrdilo Rdečega križa, ako navaja, k.i» se dotičnik nahaja in ako je izdano vsaj meseca junija t. I. Kdor iztned upravičencev ne more priti osebno, lahko pooblasti pismeno drugo zanesljivo osebo (oni izven Ljubljane n. pr. gg. župane, tajnike, uradnike prehrane), katerim uaj se izroči tudi vse, kur je pod a), b) in c) označeno. Ako občinski organ želi dvigniti pripadajočo prejemke za vse, ali ve« upravičencev iz občine, uaj so zu vse take člane, nahajajoče ee v vojnem ujetništvu, internaciji ali konfinaciji, ki se ie niso javili s pošto, napravi skupen seznam, potrjen od župana in tajnika, s pripombo, tla se do-tifcniki še niso vrnili domov. Seznam naj obsega sledečo podatke: tek. štev., imo in priimek voj. ujetnika, intemiranen ali kon-finiranča; ime In priimek upravičenca ln štev. njegove osebne izkaznice. Za one ose-hc. ki so se javile s pošto, naj se Ista predloži. Pripominja se, da se ho denar izdajal edino proti predložitvi navedenih doku- .11 i.u ii, mentov. c) Ako upravičenec sprejema podpore za več oseb v družini, je iake dokumente predložiti za vso člane iz družine. Družinam interniranih, konfiniranih ali priprtih razvrščenih in nerazvrščenili uslužbencev države, pokrajine ali drngih javnih in pomožnih ustanov ne pripada niti preživnina niti sploh kakšna podpora pri tukajšnjem uradu. Pokrajinski vojaški urad. Prijetni dnevi za sončenje Prav prijetni dnevi za sončenje ob bregovih Ljubljanice 1 Na Špici in ludi v mestnem kopališču ob Ljubljanici je še vsak tlan popoldne zelo živahno. Kopalni »tigri« in »gadje«, knkor pravijo šaljivi Ljubljančani zelo treniranim kopalcem, se še vsak dan lepo sončijo in kopljejo. Med njimi vlada še prijetno veselje. Kopalna sezona je drugače končana. Letos je bila pač v avguslu zelo ugodna in prijetna. K£DI40 K.UIHMGNI01 ?te&l .'A L PA tJUBLdANA Pisarna skladišče-VIDOVDANSK.A CESVA Kaj je novega pri naših sosedih? Z Gorenjskega O oddaji posnetega mleka inozemskim delavcem je izšel poseben odlok prehranjevalnega urada za Koroško in Kranjsko, po katerem bodo vse te osebe deležne iste količine mleka kot domačini na podlagi svojih tedenskih izkaznic za mleko. Odlok je izšel 12. sept. t. 1. Umrla sta poseslnica Marija Mertlič roj. Ogerčnik in Simon Ogris, 44 letni delovodja v Celovcu. .S Spodnje Štajerskega Spodnješlajerska dekleta so si pridobila zaslužno zaponko. — Poleti je 250 spodnještajerskih deklet bivalo v kopališču Thurnersce na Koroškem in v Rogaški Slatini in obiskalo več športnih taborišč. Pri tem so si dekleta pridobila 81 državnoplavalnih priznanj in 150 zaslužnih zaponk. Slavnost v Veliki Nedelji pri Ptuju. V nedeljo 17. t. m. je velikonedeljska krajevna skupina prejela zastavo kot znak zaslug, ki si jih je ta skupina pridobila v treh letih svojega delovanja. Velikone-deljčani so v treh letih prezidali občinsko hišo, zgradili lope za poljedelske stroje, dalje stavbe za otroške vrtce, gasilske domove in priredili krasna športna igrišča. Vse prebivalstvo je s tem pokazalo vse razumevanje za blagor svoje domovine. Znana Mariborčanka umrla. V sana-toriju v Pragi je po dolgem trpljenju umrla mariborska hotelirka Marija Žem-ljič, stara 55 let. Rajnica je od leta 1921 vodila znani hotel »Orel- v Mariboru. Nesreče. Šestletna Marija Levanič iz Dobovca pri Rogatcu se je polila z vrelo vodo in si prizadejala hude opekline po levem delu telesa. Štiridesetletni Franc Žemljic s Tezna pri Mariboru je padel z voza in si poškodoval glavo in roko. Oba so prepeljali v mariborsko bolnišnico. Iz Hrvaške Poglavnikov govor po zadnji preosno- vi hrvaške vlade. Po zadnji preosnovi hrvaške vlade, pri kateri sta bila iz vlade odstranjena predvsem vojni minister Anto Vokič in notranji minister dr. Lor-kovič, je imel Poglavnik dr. Pavelič govor pred zbranimi ustašklmi funkcionarji v dvorani zagrebške Delavske zlior-nice. V svojem govoru je med drugim poudarjal, da danes na Hrvaškem ni nikogar, da bi sploh kdaj, najmanj pa danes, hotel zavreči hrvaško državo in si namesto njo zaželeli kake druge. Sedanjo generacijo je doletela čast, da je to državo ustanovila, ta generacija ima pa sedaj tudi dolžnost svojo državo braniti. Tudi v preteklosti, kadar se je hrvaški narod res hotel borili, je vedno dosegal svoje cilje in zmagoval, če so se pa Hrvati v preteklosti notranje razdvajali, so v takih primerih doživljali poraze. V teh časih pa, ko se odloča o političnih interesih posameznih narodov, o biti ali ne biti, se mora ludi hrvaški narod zavedati, da mora biti odločen in složen. Poglavnik v nadaljnjih izvajanjih poudarja, da mora vsak vršili svojo nalogo in dolžnost ter delati za svojo domovino in zanjo skrbeti, ker za ostalo skrbe že drugi čiuitelji. Nato je pa Poglavnik navzočim ustaškim funkcionarjem pojasnil potrebo zadnje preosnove hrvaške vlade ter je dobesedno izjavil: >K meni je prišel moj bivši minister za domobranstvo in mi predlagal, naj razpustim ustaše. Kakor sem na to reagiral prav tako bi reagiral, če bi mi bil predlagal, naj n. pr. razpustim hrvaško domobranstvo. Hrvaški domobranci in ustaši so enolna vojska in to hrvaška. Eni in drugi žrtvujejo svoja mlada življenja za obrambo hrvaškega naroda in države. Jaz sem organiziral ustaše, da pobijajo notranje rovarje, redna vojska pa, da gradi državo. Hotel sem namreč doseči, da bi bili ustaši okrelnejši in lx>Ij pripravljeni za borbo z odmetniki in da laže nastopajo v tolovajskih borbah. Razpust ustašev bi pomenilo oma-deževanje krvi tisočerih in tisočerih hrvaških borcev, ki so darovali svoja življenja za Hrvaško. To bi pomenilo odpreti desno krilo naših oboroženih sil ter odvesti najboljšo podporo hrvaškim oboroženim silam, t. j. hrvaškemu domo-branstvu. Vprašal sem ga zakaj. On mi je odgovoril, da se Angleži, če bodo prišli sem, ne bodo hoteli pogajali s slran- GUNNAR GUNNARSSON: NA BREGU ŽIVLJENJA Roman 13 Thordsen je natančno položil toliko prijaznosti v običajne besede, kolikor se mu je dozdevalo pravilno; pritisk roke je bil še nekoliko bolj tuj. kot bi (bi bil želel. Senca negotovosti na župniku ga je opozarjala, naj bo ti a preži. Očividno ni prišel zaradi kupčije. Saj je bil župnikov obračun s trgovsko družbo tudi zmeraj v najlepšem redu. »Motim, kaj ne,« se je župnik opravičil. »Prav nič ne. Sera Sturla. Prosim, izvolite sesti!« In je pokazal na stol, ki je bil najpriiklndnejši. Sera Sturla sc je usedel. Faktor Thordsen je vzel i-katlo s smotkami z blagajne, ponudil jo je župniku, prižgal je vžigalico in se usedel nasproti svojega gosta — in je čakal. Bila sta sama v pisarni. Sera Sturla je nekajkrat počasi potegnil iz smotke. »Nekaj je. o čemer bi rad z vami govoril, gospod Thordsen, nekaj malega.« Sera Sturla je še zmeraj okleval. To botavljanje, ki se ga je povsem zavedal, nni je bilo tako nenavadno, da se mu je ta trenutek zares zazdelo, da je prevzel jako neprijetno zadevo. Nato pa se je zbral. »Poslušajte, gospod Thordsen,« je spregovoril na svoj prijazno-resni način, »prejle je bila neka ženska pri meni. — Ne smete biti hudi, čeprav se vam bo dozdevalo, da se vmešavam v stvari, ki me nič ne brigajo. — Torej prejle je bila pri meni neka stara ženska ...« »Že vem: Lau.ga.« je odvrnil faktor malce v zaifregi, hkrati pa razdražen, da je po tihem sam pri ecibi preklin jal. Še bolj se je utaboril zadaj za hladnim, ljubeznivim smehljajem. »Res je. Gudlatiga z Bergi ja je bila. Povedulii mi je, da ji vaš skladiščnik Metnzalero noče dati nobenega dela več, ker je včeraj — in sicer iz jaiko žalostnega vzroku, ki vam je nemara že zuan« — faktor je prikimal — »zbežala od dela, ne du bi prej prosila njegovega dovoljenja. Povedala ini je dalje, da je bila tudi pri vas. In ker se mi zdi mogoče, da obstoja iz vaše stra- karsko vojsko.« Poglavnik tu poudarja, da ima prav enako zaupanje v ustaše, kakor v domobrance ter pravi za oboje, da bodo vsi skupaj v bratskem objemu ali zmagali ali pa umrli. Za svojega prejšnjega notranjega ministra dr. Lorkoviča pa pravi Poglavnik, tla mu |e izjavil: Uredilo se bo in 6e že pripravlja, da se na Hrvaškem ne bo nikomur nič zalega storilo. Tudi z Vami, Poglavnik, bodo postopali kulturno. Temu ministru je Poglavnik odgovoril, da ne potrebuje kulturnega postopanja. Tu Poglavnik omenja svoje življenje v emigraciji ter poudarja, da tudi sedaj lahko umre, če bi bilo potrebno, samo, da bi živel hrvaški narod. Nadalje poudarja, da je hrvaška pot jasna in da te poti Hrvati niso izbrali šele pred tremi leti, temveč že pred 30. leti. Končno izjavlja, da bodo Hrvati ostali brezpogojno zvesti svojemu zavezniku. Knkor smo že poročali, sta bila oba prejšnja hrvaška ministra Vokič in dr. Lorkovič na podlagi obsodbe velikega sodišča, pristojnega za pripadnike Po-glavnikove telesne straže, takoj odstranjena iz vrst Poglavnikove telesne stra- žo ter sta izgubila tudi oficirske čine. Istočasno so ju zaprli in zastražena prepeljali v internacijo. Hrvati v Vatikanu. HrvaŠki metropo-lit prevzv. dr. Stepinac je te dni prejel brzojavko i i. Vatikanskega mesta, s katero ga rektor zavoda sv. Hieronima Mgsr. dr. Jurij Magjerac obvešča, da so vsi člani hrvaške kolonije, ki žive v 't t v,v i-, Vatikanu, tivri /\> .m.i/iIji'. M-ivu m #»/\v.l \ryfcvw.M(KJkvA» živi 'j, ■ l/i.i. Rektor Zavoda sv. Hieronima s tem obvešča vse njihove družine, sorodnike in prijatelje, da ne bi bili zanje v skrbeh. Spremembe v Akademiji likovnih umetnosti na Hrvaškem. Poglavnik je imenoval Frana Kršiniča za rektorja Akademije likovnih umetnosti, profesorja Ljubo Babica pa za prorektorja. Do te spremembe v Akademiji likovnih umetnosti je prišlo zaradi nove odredbe o Akademiji likovnih umetnosti in ker je dosedanjemu rektorju kiparju Ivanu Meštroviču in prorektorju Joži KkljakoviČu potekla dveletna službena doba in sta razun tega tudi še na dopustu. Vsakdanja Ljubljana po kronistovih zapiskih V četrtek bo sodba dr. Hafnerja Razprava proti zdravniku dr. Janku Hafnerju je trajala v ponedeljek dopoldne in popoldne do večera s primernimi presledki. Po zaslišanju nekaterih, za proces ne toliko važnih prič, je senatni predsednik s. o. s. dr. Julij Felaher zaključil dokazno postopanje, nakar so se ob 11. dopoldne začeli govori državnega tožilca in obrambe. Državni tožilec g. Branko Goslar je po splošnih uvodnih besedah, s katerimi je očrtal okolje in ozračje sedanjega viharnega časa, ko je človeško življenje padlo na najnižjo vrednostno stopinjo, v vseh podrobnostih in vsestransko analiziral podatke in uspehe dolgotrajne razprave. Njegova s krepkimi argumenti pouprta izvajanja je prekinil alarm. Državni tožilec je nato nadaljeval svoj obložilni govor ob 15. na popoldanski razpravi ter je predlagal obtoženče-vo obsodbo v smislu obtožnice. Njegov govor je trajal nad dve uri. Zastopnik zasebnega udeleženca dr. Ivan Tavčar se je pridružil izvajanjem državnega tožilca, poudaril še nekatere okolnosti ter navedel odškodninske zahtevke zasebnega udeleženca. Branilec dr. Aleš Per-sin je v svojem nad dve uri trajajočem govoru skušal obtoženčevo krivdo omiliti ter je plediral za njega oprostitev. Po končanih govorih je senatni predsednik objavil, da bo sodba v dr. Hafnerjevem procesu objavljena v četrtek, 21. t. m., ob li. dopoldne v porotni dvorani. Čigavo je kolo? Policijska stražnica v Grosuplju je 3. avgusta zaplenila moško kolo znamke »Presto«, svetlozeleno pleskano s tov. številko 685.221. Kolo je bilo najbrž ukradeno. Lastnik naj se zglasi na omenjeni stražnici ali pa na ljubljanski glavni policiji, soba št. 13, III. nadstr. šuitiuaiuii NOGOMETNI TURNIR ZA NAGRADO 23 USNJKNIH ZOG (dar tovarnarja Mcrgenthalerja) V nodeljo popoldne eo seniorska moštva odigrala prvo kolo turnirja. Sodelovalo jo fi moštev. Tekme so bile na igrišču SK Ljub. ljane, glodalcev Je bilo okrog 300. IZTOK : ZABJAK 11:1 (3:1) Že po začetnem udarcu se je videlo, da Zabjak no predstavlja za Iztoka pravega nasprotnika. Sicer je izenačujoči gol padel že v 10. minuti prvega polčasa, toda to je bil tudi zadnji resnejši napad na Iztokova vrata. Ves »stali del igre je potekel v pre-moči zmagovalca. — Rezultat bi bil brez dvoma večji, če bi v prvem polčasu igrali polnih 45 minut. Moštvo Iztoka je lepo zaigralo. Moštvo je sicer vezano, vendar žoge še popolnoma no obvlada, kar se sevoda pozna pri tempu igro. Napad je svojo nalogo dobro izpeljal, zlasti, ker ga je desno krilo zalagalo z lepo podanimi žogami. Zabjakova igra je bila zelo raztrgana. Napad ni imel z ostalimi igralci skoraj nobene zveze. Večkrat, sploh nI kazal volje za stnrt in je tnko marsikatero lepo priliko pustil vnemar. Moštvu je treba predvsem volje do resnega starta in več točnega podajanja. Sodil je g. Pušenjak. LJUBLJANA : VIČ 13:0 (t:0) Kot drugi par sta nastopili moštvi Ljubljane in Viča. Tgra je potekala v izraziti premoči Ljubljane. Kljub temu je bila bolj razgibona kot prejšnja. Borba so jo vršila vočlnoma pred golom Viča. Igralci Viča so v začetku krepko pritisnili, toda obramba Ljubljane je vse te na-pado prestrigla. Kasneje, v drugem polčasu, so sicer še prešli v napad, toda brez liaska. Tgracli so pokazali resno voljo doseči kak uspeh in so se zato tudi potrudili. Napad je imel sicer več prilik, da bi se izkazal, pa je mornl kloniti prod hitrimi nogami igralcev SK Ljubljano. Ljubljana je zaigrala svojo povprečno igro. Nasprotnik .ie bil prešibek, da bi šteli veliko lepih kombinacij kot poseben uspeh. Spori AAAAAAAAAAA^j^ Vse moštvo Je uigrano. Podajanje Je zelo precizno. Proti koncu igre se je vsaka res prava kombinacija končala z golom. IIERMES : MLADIKA 4:1 (2:1) Zadnja partnerja sta najbolj zanimivo igrala. Njuna igra je bila večinoma odprta, ie v drugem polčasu je Mladika bila v lahni premoči. Iz tega tudi sledi, da rezultat dejansko ne odgovarja poteku igre. Tekma je bila mestoma zelo napeta ln je gledalcem vsaj v neki meri nudila nekaj šport, nega užitka. V začetku je bila igra odprta, napad je rodil protinapad. Mladika je sredi prvega polčasa dala prvi gol, kmalu za tem je Hcrmes izenačil 1 nše pred polčasom prešel v vodstvo. Drugi polčas Je potekal v delni premoči Mladike. Igralci eo večkrat obse-dali Hermesova vrata, kar pričajo tudi številni koti. Izenačenja ni bilo. Nasprotno. Hermežanom se je posrečilo v času odprte igre z dvema neubranljivima streloma zagotoviti si zmago. Moštvo Hermesa se Je izkazalo, da jo v dobri kondieljl. V tekmi sta se zlasti izkazala napad in obramba. Vendar pogrešamo trdne povezanosti napada in krilskih vrst ter hitrega oddajanja žoge. Mladika je s svojo igro presenetila. Ugajala je neka lahkota v igranju, točnost podajanja in tehnika. Napad in njega desno krilo je večkrat presenetilo nasprotnike. Po. dajanje je bilo 6icer točno, manjkalo je le hitre odločitve pred golom. Odločilno sta posegla v Igro branilca. Rešila sta mnogo kritičnih situacij in žogo točno podajala preko srede igrišča. Moštvo Mladike bo pri večji vigranosti in kondiciji lepo napredovalo. Obe tekmi je sodil g. Dolinar. Pri drugi je spregledal nekaj napak v nemalo nezadovoljstvo igralcev Mladike in njenih navijačev. Isto nedeljo dopoldne so juniorji odigrali prvi dve tekmi po 2x30 minut, in sicer: Ljubljana : Vič 0:0, Mladika : Zabjak 7:0. SD Iztok. Strogo obvezen trening v sredo in potek za mladinsko moštvo. Načelnik. MALI OGLASI [Službe I 8~Prodamo | dobe_I 1 DEKLE pridno iu pošteno — iščem. Plača in hrana dobra. Krosnik, Cesta na Rožnik lb. (b SLUŽKINJO (poleg perice), pridno, starejšo, išče družina treh oseb v staloo zaposlitev. Hrana in pla* ča dobra. Slomškova št. 31, zgornji zv. (b POSTREŽNICO pridno, iščem od 8 do 12 in od 14 do 19. — Plača dobra. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 8324. (b | Poizvedbe B OTROŠKA DOKOLENKA je bila zgubljena v nedeljo od Dolenjske ceste čez Golovec proti Rakovniku. Najdi-telj nai jo odda na naslov: Vchovec, Dolenjska 13, proli nagradi. OTROŠKI PLAšCEK siv. jc bil izgubljen v parku pod otroškim igriščem. Pošten najditelj naj pa odda v upravi »Slovenca«. I Soba I ISgeio J ČISTO SOBO zračno, s posebnim vhodom, išče miren in soliden pospod. Ponudbe z navedbo cene nn upravo >Slovencn« pod »Točen plačnike 8194. 1 Glasba_| KLAVIRSKO HARMONIKO belo, z enim registrom, 80 basi, znamke (Pigini Mariko), dam-ski model, dobro ohranjena — bi zamenjal po možnosti za isto tako moški model. — Pirnal Viktor, Ižanska ccsla 30. (g BLAGO temnosiv za plašč ali kostum in suknjo ,, »huberttts« blaga j|e nenurejeuo prodam. Naslov v upravi »Sl0. venca« pod št. 8329. || 2 EI.EKTRO-MOTOR J \ ■s in 7 KS zelo ngo, Ljubljana_u 1 Kolesa j DAMSKO IN MOŠKO KOLO ter eno športno za iz. redno nizko ceno naprodaj. šušteršič, meh. delavnica Tyrševa 13 (Figovec, levo dvorišče). 2 NOVA TRICIKLIA zelo ngodno naprodaj, šušteršič, mehanična delavnica, Tvrševa 13 (Figovec, levo dvorišče). KUHINJSKE OPRAVE kompletne, kakor tod! posamezne stole la itokerle, knpite najugodneje pri mizarstvu KRŽE — VRHNIKA. Ogleda se v skladišču Ljubljana — Ciril Metodova 47 b — poleg kavarue Majcen. ,EL KINO »SLOGA« "" »Slučaj Deruga« V glavni vlogi: Wil!y Blrgrel. Geraldine Katt. PREDSTAVE ob 1« I« 1JI tel kino »mat1c& h41 □elnrlch George v moderno režiranem filmu »Proces Casilia« Dagny Servaes. Juta Freybe, Albert Hebn PREDSTAVE ob 16 in 191 iel kino »union« "" Prekrasen alpinistični film »V senci gora« Attila Horblger, Hansi Knoteck. PREDSTAVE ob K ln 11.15! Po težki bolezni je dne 4. sept. 1944. poklical Vsemogočni k sebi našo dobro mamo, staro mamo in prababico, gospo Josipino Strniša posestnico v St. letu starosti. Pokopali smo jo 6. septembra v Sežani. Sežana, Trbovlje, Ljubljana, Slov. Bistrica. Žalujoča rodbina SENčAR. ni kako nesporazumljenje — ali slučajna nejevolja — njeno neprijetno ponašanje ji je zares v kva-r — sem uslišal njeno prošnjo, da poj dem v tej zadevi k vam. Soj veste, gospod faktor, kakšen udarec je to za tako žensko, če nenadoma izgubi delo in vse upanje na kako zaposlitev — vsaj tako sem jo razumel — tu pri trgovski družbi! Saj je skoraj nemogoče, da bi tu v mestu dobila sicer kako delo?« »Pa naj gre kam drugam, dela je na zvrhane kupe za žensko, ki delati hoče. Na primer zunaj na deželi!« »Vendar pa veste, gospod Thordsen,« Sera Sturla je v svojo jezo opazil, da je zardel, »tla je že toliko let živela skupaj z enim vaših delavcev...« Faktor so je malce zbadljivo nasmehnil: »To pa skoraj ni takšno razmerje, ki bi bilo vam, Sera Sturla, pri srcu, da bi se ohranilo?« Sera Sturla se jc vzravnal in prijazni nasmeh je izginil i njegovega obličja. Faktorju je bilo žal, da se je tako ostro kratzil in je hotel to zabrisati, reikoč: »Oprostite, Sera Sturla, da prav tako ravnam kot vi — da se v nekaj vmešavam, ko me prav zu prav nič ne briga,« in se je zasmejal, a smeh je bil precej suhoten. »Ilcs — k temu ni kaj reči.« je odvrnil Sera Sturla trdo in brez smeh- ljaja. »Vendar bi pa dejal, da se zavedam, da sem na vse plati deloval po e voj i vesti in kolikor sem le mogel.« Faktorju je pogledal naravnost v oči, ki mu je pod tem pogledom ugasnilo smehljanje. Oba sta vstala. »O tem ne dvomim,« je odgovoril hreščeče suho faktor Thordsen, medtem ko se je za hip ozrl proč in je z ravnodušnim obrazom otrnil pepel s smotke. ilsto je pri meni,« je dejal, pa ni bil povsem gospodar svojega glasu. »Prav,« je odvrnil Sera Sturla mirno in vzel svoj klobuk, ki ga je bil položil na pisalnik. »Potem imate pa brez dvoma druge in vaižnejiše razloge od teh, ki jih poznam, da morete spoditi staro, ubogo žensko, ki je mnogo let služila pri trgovski družbi.« »Mogoče,« je odvrnil faktor, ki se je imel že povsem v oblasti. »Sicer mi pa zadošča, če zaupnik trgovske družbe Metuzalem, ki ima te stvari v rokah, misli, da je ne more sprejeti v delo.« »Metuzalem je brez dvoma zvest in zanesljiv možakar, da pa je časih precej zagoveden in trmat, pa gotovo tudi vi veste, gospod Thordsen.« »Svoje delo opravlja v popolno zadovoljstvo trgovsike družibe. Zato pa zahteva v nekaterih zadevuh, ki so le podrejenega pomena, prosto roko. To pa je razumljivo. In na to sem pristal enkrat za vselej.« Sera Sturla je krenil k vratom. Nič ni skušal dati roke v slovo in tako je faktor za hip obstal pri pisalniku. Nato se je vendarle odločil, da je župnika spremil do vrat. Sera Sturla se je z roko na kljuki na pol okrenil od njega. »Jako mi je žal, gospod Thordsen. da sem — kar lahko povem — prišel več ko zaman k vam — in to prvikrat — ko sem se v lastni zadevi obrnil do vas. Oprostite, prosim, da sem vam tratil čas!« V slovo se je nalahno priklonil. »Pozdravljeni!« »Pozdravljeni, jako- mi je žal...« K preden je mogel faktor še kaj reči, je bil Sera Stnrla že zunaj. Faktor Tkordsen je zaprl vrata precej trdo, ves nezadovoljen sam s seboj in nezadovoljen s Soro Sturlo, posebno še s Scro Sturlo. Nato je zalučal smotko proč in j® začel spet seštevati, vendar ni prišel nikamor. Potreben je bil človeka, ki bi se lahko znesel nad njim. Pomislil je na svojo ženo, a nato 6e je spomnil skladiščnika Salija, ki mil majhna pridiga ne bi nič škodila. Sunkovito je odprl vrata za v trgovino. »Pesi, teci in privedi mi...« Dalje ni mogel govoriti, ker se je pojavil pred njim smehljajoči se, pretkani obraz njegovega prijatelja zdravnika. fiii »Ljudska tiskarna« — Za Ljudsko tiskarno» jože Krama«« — Herausgeber. udajateij; inž. jože Sodja — SchrUUeitei, arednikt Janko Hafner.