Št. 190.
V Ljubljani, četrtek dne 22. avgusta 1918.
Leto II.
HflPREJ
Izhaja razen nedelj in praznikov vsak dan popoldne.
Uredniitro In upravnlStvo v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6, L nadstr.
Učiteljska tiskarna.
Naročnina: po pošti z dostavljanjem na dom za celo leto K 42’—, za pol leta K 21'—, za četrt leta K 10'50, za mesec K 3’50. Za Nemčijo celo leto K 46, za OBtalo tujino in Ameriko K 54.
ii
Inserati: EnoBtopna petit vrstica 30 v; pogojen prostor KI'—; razglasi in poslano vrstica po 60 v; večkratne objave po dogovoru primeren popust.
Reklamacije za list so poštnine proste.
Posamezna številka 20 vinarjev.
Trst.
Politični odbor italijanske socialistične stranke v I r-stu bo predlagal zborovanju svojih strankinih pristašev, ki se bo vršilo še v teku tega tedna, resolucijo, ki bo vabila izvrševalna odbora jugoslovanske in italijanske socialistične stranke, da uredita na skupnih sejah, ki se naj prično takoj, vprašanje stališča, ki naj s?a zavzameta obe bratski stranki glede na tržaško vprašanje. Ako so mi razmere v tržaški italijanski socialistični stranki znane, tedaj imam prepričanje, da bodo sprejeli italijanski sodrugi omenjeni predlog soglasno. In ne, da bi hotel prejudicirati eventuelno stališče našega izvrševalnega odbora, sem mnenja vendarle, da se bosta oba izvrševalna odbora sešla prav kmalu v Trstu in rešila pereče vprašanje na način, ki bo odgovarjal principom socializma in samoodločbe narodov in v splošno korist obeh prizadetih narodov. S tem bo ustvarjena prva reelna in resna podlaga za sporazum obeh v teh svetih pokrajinah živečih narodov in bi obe socialistični stranki dali tako delavstvu zgled toli potrebne edinosti tudi v narodnih problemih. Pri tem naj se mi dovoli malo ekskurzijo v drugo nič manj važno zadevo.
Mnogo znakov kaže, da so resni sodrugi na delu, ki naj pokliče na dan novo delavsko internacionalo. Gorje onemu, ki bi hotel ovirati to sveto delo. V tem resnem času je dolžnost vseh socialističnih strank, da podpirajo to delo srčno in z vso vnemo, z globokim prepričanjem, da zamore le delavska internacionala prinesti resnično odrešitev vsem zatiranim slojem in vsem zatiranim narodom. Mnenje, da mora ta ali ona socialistična stranka kreniti na krivo pot, če je kakšna druga bratska stranka zašla v stranpota je krivično in škodljivo. Kdor je na pravi poti, naj skrbi in dela na to, da mu bodo sledili še drugi. Dejstvo, da smo ostali mi na pravi poti, ni za nas sramota, marveč ponos. Besede, ki jih je izrekel sodrug A. Kristan ob ustanovitvi Narodnega Sveta v Ljubljani, naj bi opozarjale vedno vse naše sodruge na naše resnične dolžnosti napram sebi in napiam delavstvu drugih narodov:	Mi	kot	mednarodno	organizirani
socialni demokratje gojimo z vso vnemo stike z ostalo obstoječo delavsko internacionalo, ker smatramo, da je le-ta najboljša zaveznica malih zatiranih narodov. Lepim besedam in lepi misli naj slede lepa dejanja. Kolikor mogoče malo, ako le mogoče, nobenih stikov, nobenih vezi z nesocialističnimi strankami. Sicer pa mnogo dobrih in trdnih vezi z delavsko internacionalo in mnogo tlela, da se internacionalo izpopolni in utrdi vezi mednarodnega proletariata. Od našega dela v družbi s proletariatom celega sveta sme pričakovati naš zatirani narod le vseobče koristi. Nikdar nismo izdali delavstva in Sa nikdar ne bomo. Nikdar nismo bili narodni izdajalci m nikdar ne bomo. Koristi in sreča proletariata, ki jih zastopamo in branimo, so nam svete enako kakor pralce našega naroda, za katere se hočemo boriti kakor za svoje pravice. Saj so to naše pravice. — Interes proletariata zahteva, da je delavstvo velikih, gospodarsko in kulturno razvitih, narodov organizirano v vrstah mednarodne socialne demokracije. Ta interes se vjema s koristmi malih zatiranih narodov. Čim večja bo moč proletariata velikih narodov, tem manjše bo število in tem šib kejša bo sila nasprotnikov našega malega naroda, tem piej piidemo do svojih človeških in narodnih pravic. 1 oda mi zatirani v zatiranem narodu moramo vršiti doma isto delo, ki ga zahtevamo od sodrugov bogatih nn-r°dov. Naše delo se mora ujemati z njihovim in kakor ne bi radi, da bi se porodil kdaj pri nas dvom o nese-'nčnosti njihovega boja, moramo skrbeti, da se ne poro-
n‘ti pri njih dvom glede naše odkritosrčnosti v delu skuPni blagor. Dokler bomo hodili sigurno in z glo-
di za
^(klm PrePriČanjem po tej poti, se nam ni treba stra-' n°benih očitkov in nobenih napadov.
šeg *e	ki	sem	ptl Poda' mimogrede v svrho bolj-
^ a Umevanja našega stališča, bi morale biti, po mojem enju podlaga pri pogovorih z italijanskimi sodrugi gle-določitve skupnega stališča o tržaškem vprašanju, tem vprašanju se je govorilo Jes že veliko. Veliko in preveč se ie P°vedalo nepotrebnega in nekorist-m a; Venda;- se upam trditi, da ne bo prizadetima dve-a *zvrševalnima odboroma težko dobiti skupno podlago. naavno pri tem vprašanje, da se postavita obe stranki stališče narodne enakoprvnosti in narodne samood-
ločbe. Da ne morejo sprejeti socialistične stranke stališča meščanskih strank, je umevno samo po sebi. Koristi italijanskega prebivalstva v teh pokrajinah morajo biti za socialno demokracijo enakovredni s koristmi jugoslovanskega prebivalstva. Pravice in dolžnosti enih morajo biti deljene z drugimi na podlagi popolne narodne enakopravnosti. Obema naj bo zagotovljena podlaga za gospodarsko in kulturno tekmo, dočim se ne sme določiti naravnim razvojnim tendencam nobenih ovir, ki bi iz-gledale kakor kršenje pravic tega ali onega prizadetega naroda. Zato se pa morata postaviti obe stranki v bran zoper one nenaravne tendence nacionalističnih strank, ki bi rušile slogo in imele kot končni cilj raznarodovalne in imperialistične smotre. Obe stranki morata Skrbeti končno tudi za to, da se pride kolikor mogoče hitro do evropske delavske internacionale. V internacionali pa mo- ! rata zagovarjati svoje stališče, ki naj ga internacionala j brani v slučaju, da bi se pripadnost Trsta reševala pri bodočih mednarodnih mirovnih pogajanjih.
Zaenkrat torej strnimo domače moči. Pričnimo graditi pri nas poslopje mednarodnega bratstva in medna- ; rodnih vezi. Iz malega raste veliko. Težka je pot in tr- j ujeva. Toda naša dolžnost je, da se je ne plašimo in da i damo našemu delavstvu dokaz resne volje in mu vnamemo v srcu in duši plamen navdušenja in prepričanja v našo lepo človečansko idejo.	lo.	Sokol.
      --------------------------------------
Vojna in proletarski otroci.
Lahko bi trdili, da vojna ni našla proletarskih otrok nepripravljenih. Vsaj so morali že od nekdaj, tudi ob mirnem času, preživeti težke vojne čase in trpeti zaradi neprimernih stanovanj, pomanjkanja živil, nadzorstva in vzgoje. Navajeni so že bili na »razmere«, vsekakor le na način, da so bili vsled teh razvad še bolj sprejemljivi za vse vojne škode. Med vojno so se te za proletariat itak neugodne razmere še poslabšale. Edini otroci, ki so le malo občutili te razmere, so dojenčki. Ravno v vojnih letih umrljivost dojenčkov ni narastla, pač pa še nekoliko ponehala. To očarujoče dejstvo je pripisovati največ večji pazljivosti dojenčkove preskrbe, kakor se je to vršilo dosedaj.
Kljub temu ne moremo in ne smemo žalibog' upati, da bo to ostalo tudi vbodočc. Matere morejo pač, kakor se vidi, ob stalnem zdravniškem nadzorstvu rediti svoje otroke, toda med vojno so se izdatno razpasla jetika, spolne bolezni in morda celo alkoholizem. Take bolezni staršev, kakor znano, podedujejo že vnaprej v največji meri potomci. Četrtina otrok takih staršev je že od narave manjvreden in more torej že v tako občutljivem prvem letu podleči prvi bolezni. K temu pride še okoliščina, da je večina proletarskih mater sedaj preveč zaposlenih in slabi hrani, ki radi tega pošiljajo na svet sla-botneje in manj utrjene otroke. Iz tega sledi, da moramo računati za prihodnja leta najbrže z večjo umrljivostjo dojenčkov.	<
Mnogo neugodnejše so razmere v predšolski starosti. Le dojenček se more sedaj bolj ali manj zadostno nakrmiti. Tak proletarski otrok je že ob normalnih časih zelo dostopen jetiki. Ti mali otroci plezajo mnogo po tleh in večkrat vtikajo umazane ročice v usta. V prenapolnjenem proletarskem stanovanju pa so tla pogostokrat opljuvana od jetičnih staršev ali podnajemnikov. Tako so ti mali otročiči vedno v veliki nevarnosti, zlasti ako so slabo hranjeni in njih telo ni v stanu, se upirati zadosti bacilom. Statistika pove, da je umrljivost jetičnih v šolski starosti za časa vojne občutno 'narasla. 2e pred vojno so našteli v Avstriji uradno 1121 šolo dolžnih otrok, ki so svojim roditeljem tja v noč pomagali pri domačem delu. Skoro gotovo se število teh otrok ni zmanjšalo.
Kako zelo so bili otroci v predšolski starosti med vojno oškodovani v svojem telesnem razvoju, je razvidno iz raznih zdravniških preiskav. Večina otrok prvega in tudi drugega razreda, tedaj otroci, ki so vstopili šele v šolo, ni ne le slabo hranjeno, temveč zaostalo tudi v razvitku, je slabotna in majhna.
Še večje pa je oškodovanje šolskega otroka, kajti pri njem se razvija telo hitrejše in živahnejše, kakor pa v predšolski starosti, njegova prehranjevalna potreba je sicer razmerna, toda otrok potrebuje mnogo več hrane. Vrhutega pride vpoštev poškodba, katere provzroči šola
sama. 2e prej so bile šole, zlasti v večjih mestih in industrijskih krajih, kjer je uakupičeno otrok, škodljive razvitku pljuč, bile naprave, ki so se pa malo brigale, ako so otroci prihajali s praznim želodcem v šolo. To so je tekom vojne še poslabšalo. Izločitev mnogih šol ni le pospešila prenapolnjenje, temveč otrokom — kar je največja nesreča — prinesla nerazdeljen pouk, ki sili' otroke, da štiri do pet ur nepretrgoma sede in tako škodujejo razvitku oprsja in pljuč.
Tudi otroško delo, ta uničevalka otroškega telesa, ta zavratna morilka njegovega zdravega razvoja, je naraslo med vojno. Vsak dan jih lahko opazujemo, kako ti komaj šoli odrasli otroci vlačijo težko obložene ročne vozičke itd. in se morajo najmanj ob dnevu in ponoči »nastavljati«. To je ena izmed prekletstva vrednih posledic te »velike dobe«, da so utihnili tudi oni majhni pomisleki proti otroškemu delu, in meščansko-kapitali-stična družba sc brezvestno izgovarja s pomanjkanjem delovnih moči.
Neizogibna posledica vseh teh učinkov je močno naraščanje jetike že v šolski starosti, ki je tudi v normalnem času zelo vsprejemljiva za jetiko. Zadnji čas pa se je mladine lotevalo še več drugih nalezljivih bolezni, kakor ošpice in oslovski kašelj. Rad tega moramo v bližnjem času računati ob teh razmerah le še z večjo umrljivostjo šolske mladine.
Tako se z vojno škoduje telesnemu zdravju otrok in jih zamori, umrljivost se zviša in razvojna zmožnost preostalih zmanjša. To na še ni pr j všci bojazni, tn utegnejo ootrditi tudi zdravniki, še dolgo ne naivečie zlo. Telesno ookvarien otrok se more oh ugodnih okoliščinah ozdraviti. Škoda otroške duše rvo, knt-nrp j mn tid vesti današnja vojna, se ne da tako Ivfro nooraviti. 2e otrok V predšolski starosti je vsled voine duševno trpel. Tudi v normalnih časih je proletarski otrok v prenapolnjenem stanovanju videl m sb‘*a1 stvari, ki niso nameniene za otroške oči in ušesa. Tako ie zgodni izgubil svoio naivno, skromno otroškost. To na. ic sedaj postalo mnogo hujše. Dandanes mnnika vsakršne vzgoje, vsakega dobrega vpliva, kajti oče je na bojišču, mati nndnevj na delu, otrok pohaja brez nadzorstva okolo in. tako otrok gleda nrepogostokrat »velike« v vsej svoii boniosti in nizkosti m zelo zgodaj izgubi vse svoje otroške iluzije. Ne smemo misliti, da so ti maihni otroci še »precej neumni« in ne razumejo ničesar. Kar se v tej starosti greši na otroku, sc ne more nikdar več popraviti. Tn tako se lahko dostopna duša predšolskega otroka sedaj v vojni neozdravljivo okužujc in zastruplja.
Še najbolj pa vpliva vojna na dušo šolskega otroka'. Izpostavljen je namreč večjemu številu vtiskov, čeprav, dasi more že kritizirati, je mani sprejemljiv. Ti otroci čitajo sedaj časopise — saj se jih ne morejo ubraniti — in srkajo danzadnem grozni strup tega posirovelega časopisja in teh »šaljivih listov«, spoznavajo najbolj pre-tresujoče stvari vojne, vso nemoralnost, slišijo in se naslajajo nad vsemi predrznimi splošnimi zasramovanji celih narodov, te izbruhe steklega krvoprelitja in brezvestnega maščevanja. V šoli pa jih katehet uči: »Ne ubijaj! Ne imej poželjenja po tujem blagu! Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe!« Ali otroci ne spoznajo predčasno, da ima ta meščansko-kapitalistični svet dvojno moralo, eno za majhne in tudi za velike otroke, drugo za druge? In potem se čudijo nad »posirovelost-jo« mladine. Odkod izvira ta »posirovelost«? Večno trajajoča, živa predpodoba odraslih, ta »velika doba« je, ki sirovo vpliva na mladino!
Narodni svet.
Ne da se tajiti, dia je ustanovitev Narodnega. sveta nedvomno veliki narodni dogodek. Jugoslovanska socialna demokratična stranka je sklonila, da ne vstopi v Narodni svet, pač pa ne odklanja sodelovanja ter se hoče neoihveiz-no boriti ze zedinjenje jugoslovanskega tro-imenskga narodia. S tem mandatom se je naša stranka udeležila ustanovitve Narodnega sveta ter bila priča vsem razpravam in sklepom — ter so nje zastopnika pri razpravah živahno lin ne brez uspeha sodelovati.
Narodni svet je ustanovljen in naša stranka ima v njem tri mesta na. razpolago, prav ta*-
(ko iriia ‘na razpolago imesta' v vseh odsekih, da lahko sodeluje. S tem so meščanske stranke pripoznale, da je jugoislovensko socialistično delavstvo tudi deli jugoslovanskega naroda, kii ga rui mogoče več prezirati, kakor Je 'bilo doslej v navadi. Vprašanje nastaja sedaj, kakšne; stališče mati naša stranka zavzemi a vboidcoe 11 a-ipram Narodnemu svetu ? Ali naj formalno vstopi, ali naj le sodeluje od slučaja d/o slučaja, ali naj se popolnoma desinteresira? »Naprej« želi, da naj sodrugi javno pa vedo, k alko mislijo o stvari.
kleja je pametna. Javnoist naj izve, kakšno je razpoloženje v stranki naipram Narodnemu svetu. Mnenja bodo gotovo različna, ali to ne bo škodovalo, ne stvari, ne stranki. Govorimo ■odkrito, povejmio svioje mnenje!
Na)jprej manam izjaviti, da nisem med tistimi, ki se tresejo pred vsakim stikam z drugimi strankami, ker ise boje, da bo raizredni čut s tem oslabljen ta da nastane nevarnost, da se istranka poburžoazi. Ako bi ibllo teaniu tako, bi razredni boj stal zelo na šibkih nogah. Zaveden sociallnli demokrat, kamor pride, rnora vedno svojo taktiko uravnavati itiako, da odgo1-varja načelom razrednega boja iin ciljem socializma. Nisem tuidi med tistimi, ki vsako stvar razmotrivajo z vidika socialističnih strank ve-] liki h ter bolj ali manj svobodnih narodov.
Jugoslovanski narod je majhen narod, gospodarsko in politično nesvoboden. V našem narodu tvorijo mali.kmetje, trgovci, obrtniki in malomeščani velikansko večino, a industrijski prOletarijait le manjšino in zaraditega ne more doibiiti nalš proletarijat tistega velikega vpliva, ki ga ima proletarijat drugih^narodov. S tega stališča je treba presoje ti našo pozicijo v narodu, kaikor tudi pozicijo v internacionali.
Problemi majhnih narodov so na tapetu, iz katerega se jih ne spravi. Rešitev tega vprašanja je pereče, a izogniti se mu ni mogoče. Mora se rešiti, čimprej, tem bolje, to pa v interesu jugoslovanskega proletarijata.
NairOdni svet ima važno nalogo*, ima obširen program, s katerim se v celoti ne moremo strinjati. Njegova glavna naloga pa je: »Pospeševati ujedinjenje vseh Jugoslovanov v samo« stojno državo«. Ta princip je tuidi naš. 1 a je glavna ta najvažnejša točka, za katero se je treba boriti tudi mam. Narodni svet ima tudi druge manjše naloge, kaikor kulturne in apro-vizaoiiislke itd. Tudi 'tem probllemiom se ine moremo izogibati. Z enio besedo gre za aktualna vprašanja, gre obenem za bodočnost našega
naroda.	....
Razumem, da je težko sesti k mizi z meščanskimi strankami, s katerim smo si neizprosni načelni nasprotniki; ali na drugi strani je ravno tako težko stati ob strani in jim prepustiti, da same določajo o usodi našega na-__ roda in obenem o usodi proletarijata. Narodno vprašanje je na dnevnem redu. Mi (kot razred smo v narodu preslabi, da bi ga sami resilh. Tudi ostati proletarijat v monarhiji ni dovolj pripravljen za ta velikanski preobrat, ki je potreben. ker je sam med seboj še needlin. V interesu stvarli je, da iščemo flota in stike, da se
rešitev pospeši. -	XI	, .
Za sedaj sem sicer proti vstopu v Narodni svet, tker mi mogotce, cba 'bi -sedaj bila stra'n(ka odgovorna za sklepe, ki nasprotujejo našim načelom in iker bi nam to onemogočalo stik z ■ostalim socialističnim prOletarijatom, s katerim imamo kot razred mnogo več skupnosti.
" Sem pa odločno »a to, da naša stranka so-(Huie v Narodnem svetu ta da 'nosi tudi odgovornost za vse tiste itočke, ki so obenem tudi naše. Ne bojim se meščanskega okužen ja., ne smfcram, da bi s sodelovanjem konipromitii ah naše 'ideale. Obratno smatram tako sodelovanje v interesu jugoslovanskega proletarijata in celega naroda, ker s svojo navtzoonostjo lahko precej koristnega -izvedemo ta škodljivega preprečimo.	,	„ ,
Ce sodelujemo, v parlamentu, >v deželnih zborih, v občinah ta raznih aprovizacijah itd., ki so vse po veliki večini v boržuaznio - meščanskih rokah — sodelujemo zaraditega, ker hočemo tudi v kapitalistični družbi za prolleta-rtjat doseči praktične uspehe. Sodelujemo, ker hočemo te korporacije izrabiti kot sredstvo za dosego našega končnega cilja - socialistične
oružbe. da ne bi (Sodelioviali tudi v Narodnem sveto ta vbadoče v >>Narodnem odbo™«, ki bodi nekakšna naša narodna ko^ tl l' tp’ da tudi tukaj dosežemo nekaj praktičnih uspe hov sedaj ta da širimo na še ideje iza bodoče. Vpm'-' Jugoslovanska država, zamišljena
meščanskih strank, me bo naša socialistična republika, ali naša dolžnost je, da na to delamo, to idejo širimo in me da kar Ob strani gledamo*: samo zaraditega, ikef imajo stvar v rokah meščanske stranke. Aktivni moramo 'biti povsoid, kjer gre za uveljavljenje naših idealov, kjer grej za korist naroda.
Radi tega je po mojem mnenju dolžnost naše stranke:
1. Sodelovati v Narodnem Svetu v vseh točkah, s 'katerimi se strinjamo.
2. Delati nato, da se čimprej vrši jugoslo-vamslka socialistična konferenca, da se glede jugoslovanske države doseže sporazum ter da se napravi enotna jugoslovanska socialistična fronta, iki naj v vseh 'teh vprašanjih enotno nastopa.
3. Iskati Sporazuma z obmejnimi bratskimi strankami glede bodočih narodnih mej.
4. Delati z vsemi močmi za obnovitev delavske internacionale.
Sodrugi 'bcldite prepričani, da nam za to izvršeno delo ne bo žal, ker s tem bomo koristili stranki, koristili naši ideji in (koristila narodu, katerega del smo tudi mli jugoslovanski socialisti.	J. P*
Shod in poziv italijanskih sodrugov.
V torek, dne 20. t. m. ise 'je vršil v Trstu sijajen shod italijanske socialno demokratične stranlke. Na dnevnem redu, lepo in bogato izbranem, so 'bile točke, ki imajo zanimati danes ves socialističen svet v splošnem in točke, ki se tičejo posebej še italijanske ta naše jugoslovanske socialno 'demokratične stranke. Zborovalci so izrekli na shodu enodiušen protest proti brest4itovskemu miru in proti intervenciji Av-stro-Ognske na Finskem in v Ukrajini; obžalujejo spletke in oboroženo posredovanje entent-nih držav v Sibiriji ta Rusiji ter pošiljajo vladi slavne socialistične republike sovjetov topile in KOlidanične pozdrave.
Nato je 'billa sprejeta na shodu naslednja resolucija strankinega političnega odbora:
Strankin shod, iki se 11’e vršil 20. avgusta v Trstu, se pridružuje, brez pridržkov ta v popolnem soglasju načelom, oznanjenim ma mednarodnih konferencah v 2immerwaldu in Kiein-thalu. ki tvorijo podlago za splošen, enak in trajen mir, kakor jih je pozneje proklaniirala tudi ruska revolucija: mir brez aneksij in brez kontribucij ter samoodločba vseh narodov;
spoznava, da je v vzajemnem In odločnem boju svetovnega proletariata potrebna prava smer, dia se uresniči popolna, splošna in pravična samoodločba, toda ne z nadaljevanjem vojne ali z zmago ene bojujoče se skupine nad
zahteva ta razglaša tudi za italijansko ljudstvo v Avstriji polno svobodo sarooiodlločeva-nja o sebi, lastnih potrebah ta lastni bodočnosti; ta,
spoznavši posebne etnografične predpogoje mašili dežel, vključno Trsta, vzpodbuja krajevna izvrševalna odbora italijanskega in jugo* slovanskega odseka stranke, da razpravljata m sklepata nemudoma na skupnih konferencah o splošnih točkah adrijanskega narodnega problema v svrho njegove rešitve._____________________________
Vojna poročila.
Avstrijsko vojno poročilo.
Dunaj, 21. avgusta. Uradno se razglaša: Pri Ner-ves, so se italijanski poizvedovalni oddelki skušali ustaliti na vzhodnem bregu Piave. Bili so uničen, bicerv mnogih odsekih artiljerijski boji. V Albaniji nobenih posebnih dogodkov.
Francosko-angleška ofenziva.
Berlin, 21. avgusta. (Uradno). Armadna skupina kraljeviča Ruprechta: Pri Neut Bemuinu, pri Mernile in južno Lyse so zavrnili na prcdzemlju naših novih trt puščeni infanterijski oddelki ponovne angleške sunke in delno napade. Strojne puške in artiljenja so zadale pn tem sovražniku občutne izgube. Infanterijski bon na obeh straneh Scarpe in severno Ancre. — Armadna s upin generala von Boehna: Severozapadno Roye ie zavrnila neka divizija ponovne močne napade sovražnika. \ svojem sunku v sovražne črte je dobila ujetnikov .Med Avro in Aisno se je stopnjeval artiljerijski boj popoldne do ve-I ke moči Severno in južno Lassignyja in na višinah ju-
vili oklopnih vozov. Med Oiso in Aisno se je začel vce-
raj že nekaj dni pričakovani, 18. in 19. t. m. z močnimi napadi uvedeni ponovni predorni poskus sovražnika. Po najinočnejem ognju so beli in črni Francozi zgodaj zjutraj v gostili vrstah, podpirani s številnimi okidpflimi vozovi, napadli na 25 kilometrov široki fronti. Vdrli so mestoma v naše prednje črte. Proti poldnevu je bil zlomljen prvi naval v naših infanterijskih bojnih postojankah na črti Charlepont-Blerancourt-Veraponin-Poni-miers. Močan protinapad nemških lovskih polkov je vrgel sovražnika, ki je napadal proti slemenu Juvignyja, nazaj na Bieuxy. Do poznih večernih ur je nadaljeval Francoz svoje srdite napade. Zlomili so se ob celi fronti v ognju našega topništva, deloma pa v naših protisun-kih. Poskusi sovražnika, da bi prodrl, so sc izjalovili prvi dan bitke z najtežjimi izgubami. Bojni letalci imajo uspešen delež pri zavrnitvi sovražnika.
Berlin, 21. avgusta zvečer. V Flandriji delni boji zapadno Kemmela. Severno Ancre so se zrušili s hudimi izgubami močni v smeri Bapaume izvedeni napadi Angležev. Obnovljeni poizkusi Francozov, prodreti itied Oise in Aisne, so se izjalovili.
Uspehi v Franciji.
London, 21. avgusta. Reuterjev urad poroča: Deseta armada pod poveljstvom generala Mangina jc napadla sovražnika med Oiso in Aisno. Napredovala je prvi dan za dve milji. Doslej 500 vjetnikov. Če se nam posreči sovražnika odbiti, se bodo morali Nemci umakniti na hrbet Chemin des Dames.
Vesti iz Rusije.
Tuji državljani morajo zapustiti Rusijo. Iz
Moskve prihaja poročilo, da je komisar! j at za vnanje zedevie izdal ukaz, glasom katerega morajo vsi tuji državljani zapustiti Rusijo. Tuje državi jame v vojaški starosti in politično sumljive osebe bodo internirali.
Helfferich ne pojde nazaj v Moskvo. Prišla je tolažilna vest, da državni tajnik dr. Helfferich ne pojde več kot poslanik v Moskvo. S tem je za sedaj končana di-plomatična pot tega v vsem izurjenega moža. Bil je že v nešteto poklicih, kakor kak kalifornijski zlatokop ali posestnik kinematografa. Bil je vseučiliščni profesor, ravnatelj anatolskili železnic, ravnatelj nemške banke, državni tajnik za notranje zadeve, državni tajnik državnih financ, podkancler, poslanik. — Nemško poslaništvo ostane še v Moskvi.
Ententna akcija na Murinanskeiu. »Temps« poroča iz Arhangelska o ciljih nastopa entente na Murmanska 111 obrežju, kakor jih obsega objava vladnega člana Efre-inova. Za vpostavljenje železniških zvez jc časa še dva meseca, ako ostane železnica v sedanjem stanju, je preskrba pozimi nemogoča. Treba nujno zdravstvene službe, kajti sicer se ves ententni načrt že kar naprej izjalovi. »Fxpress« očita vladi, da se je spustila kar slepo v pustolovščine. Ne ve se za cilj podjetja, ne ve se, kilo je klical čete tja in za koga se bore. Tudi »La Bataille« sodi, da se je Francija spustila v nevarno podjetje, ne da bi vedela, zakaj.
.japonska intervencija. Japonska vlada je izdala tole izjavo: Pozornost japonske vlade se je morala obrniti na naraščajoče gibanje oboroženih nemških in avstro-ogr-skih vojnih vjetnikov v Sibiriji, ki so ob mandžursko-ki-tajski meji v smeri na mesto Mandžuli prodirali. Veliko število Japoncev in Kitajcev je moralo bežati. I o pomeni ogrožanje kitajskega ozemlja. Obstoja pa nevarnost tudi za Japonsko, ki je zvezana /. vezmi ozke solidarnosti s Kitajsko. Obe vladi sta se vsled tega sporazumeli, da pošljeta kot provizorično odpomoč del v južni Mandžuriji stoječih čet v Mandžuli. Pri tem bo japonska vlada kar najstrožje čuvala suverenost Kitajske.
Uspehi sovjetskih čet. S t o c k h o i m , 20. avgusta. Iz Moskve javljajo, da je sporočil ljudski komisar Kedrev predsedniku izvrševalnega odbora guveinnementa W'o*logde, naslednje: Položaj naših čet pri Arhangelsku je popolnoma zodovoijiiv. Angleži in beli gardisti razpolagaj« le z nezna tnimi silami. Poizkus naših sovražni -sov, da nas odrežejo 'od oneške železnice se je popolnoma ponesrečil. Naše čete so vrgle sovražnika tudi tam. Sedaj so storile sovjetske čete ukrepe, da potlačijo upor v Arhangelsku. Huda bitka med Cehi in boijševiki na usuriški fronti je končala z umikom čeških čet.
Vstaja levih socialnih revolucionarjev. Ua-ni neke proti revolucijske organizacije, ki so skušali v zvezi z zavzetjem mesta Kasarna zapeljati prebivalstvo k vstaji, so bili prijeti. Vstaja levih socialnih revolucionarjev v Orši je bila po sovjetskih četah udu šena.
Zarota proti sovjetski vladi. Moskovsko časopisje poroča: izredna komisija je odkrite v Nižjem Novgorodu zaroto proti vladi sovjetov.
Sibirska ekspedicija. Sibirski intervenciji entente prorokuje pariški »Peti,t Parisien« žalosten konec. Iz 'r cane ententne čete so nezadostne. Ker v šest h 1,1 nastopi huda zima, morajo operacije dotlej biti končane.
Boijševiki v Angliji interniranj. Glasom 'londonskih poročil so bili internirani ruski dr/*
Ijanii na Angleškem, v kolikor so »nami pripadniki bolljševiiikov. Z imteirmiframtieiin se je pričelo p>re tečemo soboto.
Operacijo v vzhodni Aziji. Iz Vladivostoka sc brzojavno poroča: Japonski general Otani, ki prevzame vrhovno poveljstvo, je dospel semkaj. Večji del japonskih 1 čet je odšel na fronto. Angleška artiljerija je že posegla j v boj.
Politični pregled.
— Alpski nemški socialni demokrati so imeli v Zel! am See na Solnograškem svojo konferenco, na kateri so sprejeli narodnostno resolucijo, ki smo o njej poročali že včeraj. Tudi ljubljanski »Slovenski Narod« poroča o tej konferenci in dostavlja prav jezuitično opazko, da so se izjavili zborovalci za narodno svobodo le v tej državni polovici. Resolucija se res glasi v tem zmslu. Toda vsak abecedar ve, da socialni demokrati zametujejo vako nenaravno mejo. Nihče ni že tolikokrat grajal dualizma, nihče tolikrat ožigosal zatiranje narodov pri nas iu na Ogrskem, kakor socialni demokratje, nihče pa tudi tolikokrat naglasa! oviranje razvoja avstro-ogrskih narodov. Vsak abecedar ve dalje, da nemški sodrugi ne morejo diktirati v svojili resolucijah tujim narodom, kako naj si urede svoje odnošaje do države ali sami med seboj: to so še nerešeni problemi, ki jih morajo v prvi vrsti rešiti in spraviti v soglasje prizadeti narodi sami. Nezaslišan je torej ta očitek nemškim sodrugom, ki so edina stranka med Nemci in tudi med drugimi narodi, ki pošteno in z velikm uspehom sodeluje, ne pozvana, am- | pak iz svoje iniciative za pravično rešitev perečega na- i rodnostnega vprašanja.
Rekonstrukcija Hussarekovega ministrstva. parlamentarnih krogih se zatrjuje, da je še pred sestankom državnega zbora pričakovati delne rekonstrukcije kabineta. Odstopil bo najpreje finančni minister baron \Vimmer, ki ima naslednika že določenega. Nadaljnje iz-premembe v kabinetu se izvrše, ko bo imenovan definitivni skupni finančni minister, katerega posle bo vedno še vodil grof Burian.
— Vojaška straža na čeških železnicah. Iz Prage prihaja čudna vest, da se na vseh progah državnih železnic praškega in plzenjskega ravnateljstva vpeljejo vojaške stražne patrulje z dalekosežnimi pravicami. Patrulje bodo nadzirale tudi uradnike in uslužbence, ki se bodo morali na poziv vselej legitimirati.
—= Zahteve državnih železničarjev. Z Dunaja se brzojavno poroča, da je vlada sprejela vse zahteve državnih železničarjev. Tozadevno uradno obvestilo se v kratkem obvesti.
— Grof Burian o poljskem vprašanju. Urednik dunajske »Neue Freie Presse« je imel razgovor z vnanjim ministrom grofom Burianom v zadevi posvetovanj v nemškem glavnem stanu. Grof Burian je z uspehom posvetovanj v vsakem oziru zadovoljen ter je izjavil, da je bil tudi v poljskem vprašanju dosežen zadovoljiv sporazum. Podrobnosti še niso določene, po katerem bodo izvedena nadaljnja pogajanja v čim hitrejšem tempu. Na vprašanje po bazi teh pogajanj je izjavil minister: Naš program ostane neizpremenjen. Stojimo na principu, da ugodimo vsem poljskim željam glede njihove bodoče usode, v kolikor je to združljivo z življenjskimi interesi centralnih držav. Poljaki imajo pravico, da si svobodno Izvolijo svojega kralja. Pritegnili jih bomo tudi k vsem drugim lazpravam, ki bodo obravannvnle politično vprašanje. Na vprašanje, ali so razpravljali tudi o mirovnih možnostih, je pripomnil minister, da more le ponovno izjaviti: razpravljalo sc je o vseh važnih vprašanjih vojne in miru.
— Vilez Seidler ravnatelj kabinetne pisarne. Cesar jo predvčerajšnjim dopoldne sprejel in zaprisegel novega ravnatelja sviflP kabinetne pisarne bivšega ministrskega predsednika dr. viteza Scidlerja.
- Za ljudsko prehrano na Češkem. Te dni se je ustanovil v Pragi češki deželni gospodarski svet, v katerem so zastopane vse češke stranke. Svet bo nadziral državno preskrbo z živili in bo skrbel za to, da bodo Cehi določene množine tudi v resnici prejeli. Sploh bo gospodarski svet skušal izboljšati prehrano ljudstva.
— Dogovori v nemškem glavnem stanii. Iz Berlina se dne 20. avgusta brzojavno poroča: Kakor poročata »Vonviirts« in »Berliner Tagblatt«, bo državni kancler grof Hertling sprejel jutri načelnike strank, da jih obvesti o sklepih v nemškem glavnem stanu. Pri tej priliki se bodo razmotrivala vsa vzhodno-politična vprašanja. KonferenCa bo sklepala tudi o tem, da-li naj se snide “glavni odbor državnega zbora, ali ne. Verjetno je, da bo slf|lcan glavni odbor.
- Odstop poslanca Maštalka. Načelnik Češkega sva-*a JO poslal poslancu Maštalki pismo, v katerem ga pro-Sl* naj prekliče svojo resignacijo na državnozborski "tandut in nadaljuje še vnaprej v čeških .vrstah svoje zaslužno delovanje.
Nemška vojaška cenzura proti sporazumu. Nemško generalno poveljstvo je prepovedalo širiti spise pro-,usorja dr. Metzgerja o miru. Cela vrsta knjig, ki so se StT|ele doslej nemoteno širiti, je naenkrat zapadla strogi
'°faški cenzuri. Zlasti se prepovedujejo spisi o potrebi
miru. Časopis »Die neue Zeit«, ki se je izjavil za sporazumen mir, je ustavljen.
— Lord Northclifio o sporazumnem miru. Lord Northcliffe, ki ima kot lastnik najuglednejšega angleškega lista, londonskih »Times«, v angleških političnih krogih vplivno besedo, je priredil te dni zajutrek na čast prek-morskim časnikarjem. Pri tej priliki je v svojem govoru med drugim izjavil: Mnogo se govori o sporazumnem miru. Preiskujmo storjene mirovne sklepe, oglejmo si mir v Brestu Litovskem ali še bolje versailleski mir iz leta 1871. Kaj sc je takrat zgodilo? Pred vrati Pariza je Bismarck barantal s Thicrsom in je dovolil premirje, katerega je izrabila nemška armada v izboljšuje svojih pozicij. Končno se je dosegel sporazumen mir, ki je stal Francijo večji del dveh njenih najbogatejših dežel. Nemci so nam pokazali, kje se mora skleniti mir. Ne rečem, kako naj se sklepa, marveč kje. Po mojem nazoru bo kraj, kjer se bo sklenil mir, Berlin ali Potsdam.
— Omejitev koalicijske pravice v Ameriki. Senatska komisija je razburila javnost z novo odredbo. Pred vsem je določila, da se morajo stavkujoči, ki so kot odpuščeni od vojaškega službovanja zaposleni v vojnih obratih, avtomatično prideliti armadi, kakor hitro so iz kateregakoli vzroka opustili delo.
*= Obsodba ameriških sindikalistov. Veliki proces proti voditeljem Industrial NVorkers of the World, ki so bili obdolženi sabotaže, je sedaj končan. Proces je vzbu-I jal tekom štirih mesecev velikansko pozornost v ameriških listih in je poln senzacije. Obdolžence so spoznali za krive. Javni tožitelj je izjavil, da je bila zadruga teroristična, da je kršila zakone in da je ogrožala vojne načrte države.
— Izgredi na Japonskem. Kakor se londonskim »Times« iz Tokia poroča, so bili izgredi zaradi draginje riža v Osaki še mnogo resnejši kakor so bili v Kobe. Ljudstvo je naskočilo in oplenilo skladišča ter razdrlo cestno železnico. Vlada je odredila, da se zniža cena rižu.
Dopisi.
Iz Rajhenburga nam poročajo: Tukaj suro imeli hudo točo v -Okolici, P/nestoddlu, Doki, j Koprivnici, Vidmu im Dal. Koprivnici /napravila j ogromno škodo. — Dne 16. 't. m. se je priklatili od Sevimi-ce v Raiihembuirg stekel pes, kjer je opoldan ogrizel osem doraslih taseib. Popačene osebe so takoj poslali na Dunaj v Pasteurjev I zavod. V okolici Rajhenburga je popadel ta pes j tudi nekega vojaka, ki je šd nekam v KopFiv-nioo na dopust.
Delavsko gibanje.
Nemške strokovne organizacije v letu 1917. Poročilo generailne komisije nemških strokovnih organizacij o delovanju centralnih zvez v letu 1917. leži pred nami. Predvsem lahko zaznamujemo dejstvo, da se je število članov zvišalo. 47 centralnih zvez, ki so /imele pred vojno 2l/2 milijona članov, je nazadovalo do konca leta 1916. na 934.834 članov. Leta 1917. se je njih število zopet povišalo, tako da je bilo koncem leta 1,264.714 članov. Število ženskih članov je znašalo 330.146, tako da je preskočilo število ženskih članov p/red viomo. Tudi dohodki so ise povečali od 34 da 39 milij/c-uov. dočirn so se zmanjšali stroški od 30 na 28% milijona.
Delavsko gibanje v Avstraliji. Dopisnik »Timesa« v Sidneyu poroča, da je izbruhnilo v letu 1917 v Avstraliji 444 stavk, kojih se je u-ddežilo Skupno 174.000 delavcev. S tem je bilo izgubljenih 4,600.000 delavnih dni. Izguba, ki so jo utrpeli delavci pri plačah, znaša 2,600.000 pfumtcv šteinliugov.
Dnevne vesti.
. Naknadna begunska podpora. »Osrednji odbor« na Dunaju poroča: C. kr. ministrstvo za notranje zadeve je izdiailo nov odlok z 'dne 7. t. m., st. 45.790, ki spreminja znani odlok z dne 5. junija, st. 1/.010 v tem zrni slu, da je prisoditi begunsko podporo vsem tistim, beguncem, ki so morali vsled hipno nastopajočih vojnih’dogodkov zapustiti svoje redno bivališče. Begunske oblasti, k; iso doslej že zavrnile prošnje za naknadno podporo, na zahtevo beguncev same spremene svoj prvotni sklep iiin naj dovolijo naknadno begunsko podporo. Zato naj se vsak. iki je dobi! prošnjo zavrnjeno, zopet oglasi pri domačem okrajnem glavarstvu, oziroma naj nanj vloži prošnjo. Ako torej begunci dokažejo, da so morali bežati -vsled hipno nastopivših vojnih dogodkov (na pr. bombardi tanje Skednja pri Trstu po laških letalcih), imajo pravico do podpore. Prošnja se mora sklicevati na odlok c. kr. ministrstva za notranje zadeve z dne 7. avgusta 1918, št. -15.790.
— Braginjske doklado za industrijske uradnike. Pritožna ikoimlisiijia na Dunaju je naznanila Zvezi Imdus/tnitjskih uradnikov, da smatra kot pri. merne naslednje draginjsike doklade: za uradnike z mesečno /plačo do 200 K 110% temeljne plače, do 300 K 90%, do 450 K 80%, do 600 K 70%, do 750 K 65%. Oženjenim vrhiu tega za njihove žene po 20 ozir. 15 .in 10% doklade in za vsdkega otroka po 25%. Tvrdke iso pod prisilno izvršitvijo /dolžne, te doklade izplačevati.
— Neveljavna poroka potom pooblaščenca ; prej umrlega ženina. Naznanja /se /ralzsodlba naj-
viišjega sodnega /dvora (stoječa v nasprotju z razsodbo nekega sodišča druge instance), po kateri ise proglaša zia meiveiljavno pomoka, /izvršena potom »emirnov/ega pooblaščenca, alko ženin v času poroke nli bil več živ.
— Osebna vest. Fiiinalnlčnem/u ravnatelju, dvomnemu siveitniilku Ailoj/ziiju Kil/men tu v Ljubljani je cesar podelil plemiški stan s predikatom »von Karstland«.
— - Na progi Rudelfovo-Straža-Toplice se
uvede z dne 25. avgusta tretji par .-osebnih vlakov z vozovi 2. in 3. razredu, in sicer v sledečem redu : Vlak št. 2415 Rudolfovo /odhod /ob 10. u/ri 15 miim. ponoči, dohod Straža 10. uri 28 min.; vlak št. 2410 /odhod Slbraža ob 5. uri 27 min. zjutraj, dohod Rudolfovo 5. uri 45 min. zjutraj; vlak št. 2410 ima v Rudolfo/vem zvezo z vlakom št. 2212, kli -dospe /v Ljubljano ob 8. uri 59 min. diapoil/dme; vlak št. 2415 pa v Rudolfovem z vlakom št. 2217, ki zapusti Ljubljano ob 7. uni 4 min. zvečer. To pomeni znatno 'izboljšanje prometne »veze Straža - Toplice -Ljubljana.
— Pri Otočah na Gorenjskem trčila dva vlaka. Včeraj /dopoldne sta med postajama Oto-če /in Podnart trčila -dva tovorna vlaka. Zelo poškodovanih je pet voz. V Ljubljano so pripeljali dva poškodovana železničarja Vincenca Schreiibe/rjia in Henrika B/renerja. Prvi je bi! le opraskan, drugega sio včeraj operirali. Ljudje goivore, da je sedem mrtvih.
Laški letalci zopet nad Ljubljano. Danes dopoldne so prileteli nad Ljubljano -zopet laški leitailcli, ki -so /jih sprejeli naši obrambni topovi. Po kratkem /obstreljevanju so zopet odleteli. U-i parno, da niso dali povod nobenemu razburja-! n ju, n/iti prebivalcem mesta Ljubljane, uiti organom političnih -oblasti.
,	— Tiskarna Bamberg okradena. V B/am-
bergovi tiskarni v Ljubljani je nekdo pokrade! sko/ro vsa transmiisiijska jermena, tako da bi bi-. la imiorala tiskarna skorio ustaviti -obralt. Škode j :ie napravil tat za 10.000 kron. Spočetka ni bilo j sledu za tatom; pozneje pa se je posrečilo nekemu prebrisanemu policijskemu stražniku, da je izsledili tatu v osebi nekega Kocjana, uslužbenca 'družbe za straženje lin zaklepanje. Pri hišni preiskavi so našllii pri /njem ukradene jermene in še več drugih pokradenih predmetov. Kocjan se je izgovarjal, da je vzel jermene zanj, da bi jih kdo /drugi ne.
— Za domače kumare je določila 'deželna vlada maksimalne cene.
— Razprava proti petdesetim obtoženim mornarjem v Kotoru se je pričela dne 20. avgusta. Branitelj /obtoženih mornarjev je češki soc.-dem. poslan/ec dr. Souku/p.
— Vaje z ročnim! granatami. V Krasicinu blizu Przemi/sla so se vadili vojaki v /metanju ostrih ročnih granat. Pri tem so eksplodirale nekatere granate predčasno, talko da je biilio težko ranjenih /pri teh vajah dvajset vojakov, od katerih je eden umrl.
— Ženski knjigoveški mojstri v Berlinu so ustanovili lastno organizacijo pod ime/n/om »Društvo ženiških knjjgoveiških mojstrov v Velikem Berlinu«.
— Ženski študij v Nemčiji. Letošnje poletje se je šte/vilio žena, /kli štu/dli-najo v Nemčiji, dvignila na 7124. Največ žen študira medicino. Zanimajo -se tudi za narodno gospodarstvo lin za naravoslovje. Na tehnikah je študiralo to poletje 183 žen; /pred tremi leti jih /je študiralo 106 In pred voiisko 65.
— Prefekt in župan sta kradla. Kako se je pod bivšo rumunisko vlado /med -vojno tihotapilo in sleparilo, nam razjasnjuje slučaj mesta Gala-ca. V Galaš-kem distrlktu je poneverila re-kviizicijska komisija mič manj kot štiri milijone levov (krom). Omenjena vsota, ki so jo prisle-parlli galaški župan 'in prefekt ter še nekaj /drugih visokih uradnikov, je prišla v roke teh gospodov -vsled prodaje žita, oropanja mlinov in gozdov, in /potom samolaistnih rekvizicij, kar se ie vršilo vse brez vkmjiževanja.
— Sestradana Anglija. VseneimSki kričači 'in njih vaistmiki v Nemčiji in Avstriji so isikioiro matematično natančno izračunali, kidaj in kako bodo Anglijo izstradali. lin iold čaisa do časa se pojavljajo brzojavke in vesti, ki trobijo po časopisih o gladu in pomanjkanju na Angleškem. S tem hočejo delati ipri n-a.s vojno »štimumgo«. Zanimivo lin v interesu je zatlo, da spcimiinjaimo na to, kaj ipiše o angleških apnoiviizačniih raizrne-rah nevtralni holandski »Algerneen Hiamddis-blad«; »Pirehranjevalni položaj v Angliji je vedno boljši. Kruha je v obilici in vedino boiliiše kakovosti. Zaloge gnjati in slanine so 'Ogromne, mesa je v bogati množini. Prehranjevalno vprašanje ne diellia Angležem nobenih skrbi. Toda mnoge družine so zaradi novih, racij 'premoga, plina in električne luči imailo v skrbeh, ker se boje, da bi pozimi nedostajalo teh stvari. Vendar upajo, da se bo 'posrečilo vllaldli zvišati te racije«. — S sestradanjem Anglije ne bo torej nič, ravnotako tudi ni mogoče Anglije vojaško premagati, kar uvidi vsak pameten človek. Preostaja torej le še sporazuimljenje. Tem odgovornejši. bo vsak politični korak, najsi bo že storjen od naše ali od enitentne strani, ki bi mn stavil zapreke.
— Stavka izprevoduic v Londonu. Minulo nedeljo je bilo mesto London dioimalega brez voznega prometa, ker so stopile sprevodnice cestnic železnic, omnibusov automobilov )itd. v stavlko. Sprevodmice zahtevalo povišanje plač za 5 šilingov na teden, da bo tako njih plača enaka plači sprevodnikov. Na nekem shodu v Londonu so stavkajoče pozvale vse člane zveze v celi državi stopiti v stavko.
Shodi."
Jesenice. V nedeljo 25. t. m. se bo vršil pri Jelenu na Savi ob 10. dopoldne društven shod kovinarjev z dnevnim redom: Organizacija in njeno delovanje.
Trbovlje. V četrtek, dne 22. t. m. ob pol 7. zvečer sc bo vršil v »Delavskem domu« društven rudarski shod. Gre zaradi plačilnega gibanja. Na shodu poroča tudi so-drug Petejan iz Ljubljane.
Nabrežina. Dne 25. t. m. ob 3. popoldne sc bo vršil v gostilni pri Pertotu v Nabrežini društven shod z dnevnim redom: 1. Poročilo o državni konferenci na Dunaju dne 17. in 18. avgusta. 2. Razno.
Zadnje vesti.
Ogrski ministrski predsednik pri cesarju.
Bud m peš ta, 21. avgusta. Jutri popoldne se vrši seja ministrskega sveta, kateri se pripisuje velika važnost. Po seji ministrskega sveta odpotuje dr. Wekerle na Dunaj, kjer bo sprejet od cesarja v posebni avdienci.
Rešitev poljskega vprašanja.
Dunaj, 21. avgusta. Zastopnik poljske vlade princ Radzivvill je dospel danes na Dunaj. Na kolodvoru so ga pozdravili zastopniki tukajšnjih Poljakov. Jutri bo princ Eadzivill konferiral z vnanjim ministrom grofom Buri-r.nom; v četrtek ga sprejme cesar v avdijenci. Iz Bcr-I na je dospel semkaj poljski" poslanik grof Ronikier. /
Berlin, 21. avgusta. Nekemu žurnalistu je grof Ronikier izjavil, da bodo dunajske konference najbrže odločilne za poljsko vprašanje.
Zahteve preinogarjev in fužinskih delavcev na Češkem.
Dunaj, 21. avgusta. Delavci v čeških premogovnikih ter delavci v velikih tovarnah za železo in jeklo so predložili ravnateljstvom dalekosežne zahteve glede mezde in delovnih razmer. Delavci zahtevajo 100 odstotno zvišanje mezde, osemurni delavni dan v železni industriji, 25 odstotno zvišanje mezde za nočno delo. Delo ob praznikih se mora bolje plačevati. Ob nedeljah naj delo popolnoma počiva. Tudi fužinski delavci zahtevajo osemurni delavni dan. Pogajanja se v' kratkem prično.
Kaj se godi v Rumuniji?
Buka rešt, 21. avgusta. Vladni list »Steagul« je priobčil z ozirom na vest o izprtju železniških delavcev v Moldaviji in o tamošnjih razmerah'naslednjo izjavo in svarilo (!):	»Čudne vesti, obžalovanja vredne in skriv-
nostne obenem, prihajajo od časa do časa iz Moldavije. Zdaj gre za ustajo nekaterih uradnikov, ki se ne zavedajo svojih dolžnosti, zdaj zopet za stavko in ščuvanje na kršenje javnega službovanja ter za anarhistično gibanje, ki ga povzročajo gotovi, od hudiča zasedeni ljudje našega javnega življenja. V železniški upravi smo kon-štatirali zadnje čase slučaje nezakonitosti in upornosti. Odrejena komisija bo kaznovala krivce. Delavci naj vedo, da jih bo vlada vedno podpirala, in naj se nikar ne dajo zapeljati od ščuvajočih oseb, ki hočejo delavstvu le slabo.« Vsa čast tem očetovskim svarilom in opominom — toda mnogo bolj važno bi bilo zvedeti, kakšni so ti dogodki v Moldaviji, ki jim veljajo ti opomini. Kaj se dogaja v Rumuniji?
Razpoloženje v Franciji.
Ženeva, 21. avgusta. Francosko časopisje soglaša v naziranju, da mora Francija in njeni zavezniki nadaljevati vojno, ker ni še nobenih znamenj za to, da je Nemčija pripravljena vrniti Franciji Alzacijo-Loreno. Nemški militarizem mora biti uničen; poprej se o miru z Nemčijo ne more govoriti.
Volitev poljskega kralja.
B e rliin , 21. avgusta. »Vossische Zeitung« je baje iz zanesljivega vira izvedela, da se bo iz vršiti a valitev 'poljskega kralja v Varšavi dne
2.	septembra letos.
Konference glede vojnih ujetnikov.
Bern, 21. avgusta. Danes se je otvorila v poslopju parlamenta v navzočnosti zveznega predsednika Calon-derja in zveznega podpredsednika Miillerja med zastopniki avstro-ogrske in italijanske vlade konferenca glede vprašanja vojnih ujetnikov.
Francoski socialisti za mir.
Ženeva, 21. avgusta. Francoski socialisti pripravljajo povodom sestanka parlamenta dne 8. septembra velike manifestacije za mir.
Bojišče svetovno revolucije.
Berlin, 20. avgusta. Moskovska »Pravda« je pred nekaj dnevi poročala, da se nahaja Rusija v vojnem stanju z Anglijo in Francijo; temu poročilu pa dodaja pripombo, da ne bo Rusija nikdar iskala pomoči pri uradni Nemčiji; kljub temu se bo bojevala proti novemu sovražniku, toda sama, ne da bi sklepala kako tajno pogodbo z imperialisti. V tej vojni tvorijo sovjeti lastno fronto svetovne revolucije.
kavino primes v petek, dne 23. t. m. dopoldne pri Miihl-eisnti na Dunajski cesti. Določen je tale red: od 8. do 9. štev. 1 do 200, do 9. do 10. štev. 201 do 400, od 10. do 11. štev. 401 do konca. Stranka dobi za vsako osebo četrt kilograma kavine primesi in pol litra kristalnega sladkorja, kar stane skupaj 2 kroni. — Prinesite s seboj dovolj velike lonce za sladkor in pripravite drobiž.
Stranke VI. okraja, ki pri razdelitvi dne 12. t. ni. niso dobile krompir, ga dobe v petek, dne 23 t. m. pri Miihleisnu na Dunajski cesti.
Krompir za VII. okraj. Stranke VII. okraja prejmejo krompir na zelena nakazila za krompir v petek, dne 23. t. m. pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red: od 10. do 11. dopoldne štev. 1 do 170, popoldne od pol 2. do pol 3. štev. 171 do 340, od pol 3. do pol 4. štev. 341 do 510, od pol 4. do pol 5. štev. 511 do 680, od pol 5. do pol 6. štev. 681 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 3 kg krompirja, kilogram stane 70 vin. Stranke naj pripravijo drobiž.
Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Petejan.
Tisk »Učiteljske tiskarne« v Llubljanl.
- GORICA - p	Ra ti e!
Stolna ulica ZA I •
Trgovina in mehanična desavnica.
-LJUfiLJAl-
Stari trg št. 28.
Aprovizacija.
Gg. hišni gospodarji so opozarjajo vsled naročila c. kr. deželne vlade, da ne smejo v petek, dne 23. t. m. naznaniti tistih strank - beguncev, katerih hišni glavarji (očetje, oziroma možje) so že odšli na svoja službena mesta v Trst, Reko, Dalmacijo in Istro (izvzeinši Pulj), ker tukaj ostale rodbine teh uslužbencev, ki so že odšli iz Ljubljane, ne bodo dobile več izkaznic za živila.
Prodaja praških klobas po znižani ceni. Mestna aprovizacija bo prodajala klobase v vojni prodajalni v Gosposki ulici v petek, dne 23. t. m. dopoldne strankam z zeleno izkaznico »B« od štev. 1300 do 1400. Vsaka oseba dobi četrt kilograma; kilogram stane 6 kron.
Sladkor in kavina primes za I. in II. uradniško skupino. Stranke I. in II. uradniške skupine prejmejo sladkor in kavino primes v petek, dne 23. t. m. popoldne pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red: I. uradniška skupina: od 1. do 2. štev. 1 do 245, od 2 do 3. štev. 246 do konca; II. uradniška skupina: od 3. do 4. Stranka dobi za vsako osebo pol litra kristalnega sladkorja in četrt kilograma kavine primesi, kar stane skupno 2 kroni. Prinesite s seboj dovolj velike lonce za sladkor.
Sladkor in kavina primes za UL in IV .uradniško skupino. Stranke III. in IV. uradniške skupine prejmejo sladkor in kavino primes v petek, dne 23. t. m. popoldne pri Miihleisnu na Dunajski pesti. Določen je tale red: III. uradniška skupina od 4. do 3/«5. in IV. uradniška skupina od a/»5. do pol 6. Stranka dobi za vsako osebo pol litra kristalnega sladkorja in četrt kilogrartia kavine primesi, kar stane skupaj 2 K 50 vin. Prinesite s seboj dovolj velike lonce za sladkor in pripravite drobiž.
Sladkor In kavina primes na rumene izkaznice D. Stranke z rumenimi izkaznicami D prejmejo slakor in
;:n»7 TV)
Moška in ženska dvokolesa
Se s staro
prevmatiko
šivalni in pisalni stroji, gramofoni, električne žepne sve-■ tilke. Najboljše baterije. ■
Posebno nizka cena za preprodajalce.
m Najzanesljiveje sredstvo proti temo je
PARATOL
domače mazilo,
Ne maže, je brez duha, torej tudi tez dan uporabno. Velik lonfok K 5; rodbinski lonček K 9. PflRATOL-PRflŠEK varuje občutljvo kožo. Škatlja stane K 3.
Oboje se dobi proti predplačilu ali povzetju pri Paratol delavnice lekarnarja uimer, BUDAPEŠTA VII—11., ROZSA UTCA 21.
■ Iv •
Lišaj
Hraste
CIGORIN
W zatre čudo- CTCtll^C naglo EN IVE
Vzorčna steklenica 4 K, velika steklenica 16 K, brizgalnica 2 K. Dobiva se v lekarnah in drogerijah. Glavna zaloga za Avstro - Ogrsko : Lekarna ,pri upanju* (Apotheke zur Hoflnung): P6cs 46, Ogrsko.
i
Okrajna bolniška blagajna
===== v Ljubljani.	■
Pisarna S Turjaški trg 4/1. — Uradne ure od 8. zjutraj do 2. popoldne. — Ob nedeljah in praznikih blagajna ne uraduje.
Zdravniki gg.:
Dr. Košenina Peter, splošno zdravljenje, ordinira v blagajni od pol 11. do pol 1. opoldne.
Dr. Kraigher Alojzij, splošno zdravljenje, ordinira od 1. do 3. popoldne, Poljanska cesta 18.
Dr. Zajec Ivan, splošno zdravljenje, ordinira od pol 10. do pol 11. dopoldne v blagajni, od 2. do 3. popoldne v Frančiškanski ulici 2.
Člani, ki potrebujejo zdravniško pomoč, in njih svojci vkolikor so opravičeni do zdravniške pomoči, se morajo v vsakem primeru zglasiti v pisarni bolniške blagajne, da dobe nakaznico za zdravnika; brez nakaznice ordinirajo zdravniki le v nujnih primerih. Bolniški list, ki ga izpolni zdravnik, mora bolnik takoj oddati v blagajniški pisarni. Ob nedeljah in praznikih ordinirajo zdravniki le v nujnih primerih. Zdravila se dobivajo v vseh ljubljanskih lekarnah. Bolniščina se izplačuje ob sobotah od 8. do 1. ure popoldne, če je ta dan praznik, dan prej. Bolnike, ki se zaradi bolezni ne morojo zglasiti sami, mora priglasiti kdo drugi. Potrebna specialna zdravljenja dovoljuje blagajna po nasvetu zdravnikov.	NaČGlstVO.