Published and distributed under permit (No. 728) author, by the Act of October 6, 1917, on file at the Post Office of Cleveland, Ohio. By order of the PhaS®«*, A. & Barksoe, Postmaster Gen. THE ONLY SLOVENIAN DAILY BETWEEN NEW YORK AND CHICAGO THE BEST MEDIUM TO REACH 180.000 SLOVENIANS IN U. S. CANADA AND SOUTH AMERICA. volume iv.—le;to IV. ENAKOPRAVNOST EQUALITY : Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva. "WE PLEDGE ALLEGIANCE TO OUR FLAG AND TO THE REPUBLIC FOR WHICH IT STANDS: ONE NATION INDIVISIBLE WITH LIBERTY AND JUSTICE FOR ALL." CLEVELAND, OHIO. SREDA (WEDNESDAY) APRIL 6th Single Copy 3c. Št. 80 (No.) LESKI ŠTRAJKARJII POLICIJA Entered as Second Class Matter April 29th 1918, at the Post Office at Cleveland, O., under the Act of Congress of March 3rd, 1879. V KRVAVIH BOM VOJAKI SO NAPADLI ŠTRAJKARJE, NAKAR SO SLEDNJI DVIGNLI RDEČO ZASTAVO IN PRIČELI Z OBLEGANJEM POLICIJSKEGA STANA ' V COWDENBEATHU. NEMIRI SO OMEJENI NA ŠKOTSKO. TUDI V LONDONU JE VLADA ODREDILA KONCENTRIRANJE VOJAŠTVA V KANSINGTON PARKU. LONDON, 6. aprila. — NeKo poročilo, ki je dospelo semkaj iz Dunfermline ob 1:30 zjutraj, poroča, da se položaj v Cowdenbeath stalno slabša. Proti polnoči je pri-sl° v mestu do nepopisnih prizorov. Na pozorišce se v Naglici pošilja policijska ojačenja, in prišlo je do ponov-spopadov med štrajkarji in policijo. Poroča se o številnih izgubah. , Štrajkarji so ponovno predrli policijski kordon in bitka je še vedno v teku. Štrajkar ji so-poškodovali električno ožičevje in mesto je v popolni 'temi. LONDON, 5. aprila. — Glasom brzojavke Central' .ews poročevalnega urada, je nocoj v zvezi s premogov-^ štrajkom prišlo v'Cowdenbeathu na Škotskem do Jev med premogarji in poličijo. Policija je najprej papadla štrajkarje s krepelci, na-ar so štrajkarji dvignili rdečo zastavb in pričeli z oble-Sanjem policijskega stana. Brzojavka pravi, da polo-postaja 'nadvse kritičen. Nemir se je pričel, ko so premogarji dobili v roke u-Ravnika nekega rova, ki je odklonil odpoklic stavkoka-Zov<> ki so delali pri vodnih /srkalkah. Pozvana je bila Policij^ ki je prišla na pomoč zajetemu upravitelju. . Kmalu je bila tudi policija obkrožena od premogar- katerih se je do tistega časa zbralo že več tisoč, v Strajk premogarjev je popolnoma izveden, in vpi^a-&ai\l'e sedaj je le še, da-li se ne bo stavka razširila tudi lla v 1 ° " ' železnice, parnike in delavstvo v spletnem. Do spopadov je prišlo tudi pri premogorovih v Hart ^ okraju v bližini Edinburgha, kjer je 500 rudarjev, Roženih z koli in kamenjem, napadlo in" premagalo Policijo ter prostovoljne delavce; pri tem je bilo poško-°v_anih pet policistov in več civilistov.. Uničene so bile udi premogorovne naprave na površju in zažganih ie Ho več bližnjih poslopij. Do sličnih izbruhov je prišlo ui v "Wggt Berth ar na Škotskem. ' Na lice mesta je do-' a Policija, toda je bila poražena. , y Številnih drugih krajih so štrajkujoči premogarji jsilili prostovoljne delavce, da so morali prenehati " in v King Lassie v okraju Fifeshire ,je bilo poreko tudi telefonsko ožičje. ^ premogorovih v South Wales je uprava rudnikov ^.°nasla, da je obratovanje vodnih srkalk s prostovoljni-r 1 delavci zelo težavno, in izraža se bojazen, da bodo mo-1 s prizadevanjem, da ohranijo rovev pred poplavo, Nehati. „ Vlada koncentrira vojaške čete v Kensington mest-g parku Londona, kjer živijo imovitejši sloji. Te čete pripravljene za slučaj novih nemirov. Ta kraj je ^ časa železničarskega štrajka v letu 1919 kot sre-za zbiranje stavkolomcev, in najbrže se ga bo pora-! Žel° namen tudi sedaj, ako pride do tega, da bi se e^iČarji pridružili premogar jem. Danes so odhajale tjaKaj dve čete vojakov, ki so bili hijeni z orožjem, jeklenimi čeladami in polno vojno emo. Park je nudil sliko pravcatega, vojaškega tabo-ftioivi- ^seP0VS°d se j'e postavljalo šotore, tovorni avto-So k So Prihajali ter odlagali živež" za vojake, tu in tam So ,0rakali oddelki vojakov, ki so še obračali semintja v Pod S kričavimi povelji lastnikov. Medtem ko vlada te varnostne korake, pa se v splošnem ne ve-' da tukaj pride do kakih nemirov. v j)^ . .trajk premogarjev-je bil danes glavni predmet raz-se nj JanJa v obeh zbornicah parlamenta, toda podvzelo Wif definitivne akcije. Danes se je vršila tudi' ločiterenca transportnih delavcev, ne da bi prišlo do od-tf} naj se tudi oni pridružijo premogar jem. «Ju- e^j vršila skupna konferenca^ premogarjev, železni-ko^V ln transportnih delavcev, na kateri bo prišlo do W, ' odlo«tve, da-li naj se člani celokupne delavske deleže štrajka in prisilijo vlado, da še nadalje kontrolo nad premogorovi. št,ajk°yd George je pred parlamentom izjavil, da je Premogarjev jako resen s j? or, in da se ga more (Nadaljevanje na 2. strani.) Briand zopet grozi Nemčiji s silo. Pariz, 5. aprila. — Ministrski predsednik Briand je -nocoj imel govor pred. sena+om v katerem je odgovoril na eemški apel na Ameriko z ozirom na odškodnino. Briand je v svojem govoru odločno izjavil, da ako Nemci do 1. maja nepriznajo i izpolnijo svo jih obveznosti napram zaveznikom, tedaj'se bodo zavezniki po-slu'zili nadaljne «ile, in da .bodo sami skrbeli, da dobijo od Nemčije zahtevano odškodnino. "Jaz som človek, ki mpogo premišljuje, predno podvzarpe kako akc:rjo," je dejal Briand. ''Cesto ae me obtužuje, da vsako stvar preveč razmotrivam. 'Toda povem vam sedaj, da ako si bo Nemčija 1. maja prizadevala izogniti svojim obveznostim, tedaj jo bo za vrat pograbila zelo trdna roka. Naša dolžnost in naša pravica bo, da si viamemo, kar se nam dolguje, s sito." Kot znano, bo 1. maja reparacij ska komisija obvestila Nemčijo, koliko i, * •« " ' odškodninski račun. Briand je v svojem govoru posebno razmotrival noto nemškega zunanjega ministra Simonša na Združene države. Briand-pravi, da je Simons skušal prepričati Združene države, da Francija nalaščsne dopusti Nemčiji, da bi preosnovila od vojne opus tožene kra-je, rla bi na U Kačhi »sLdržala simpatijo drugih debela. "Toda poglejte na opustošene kraje, in prepričajte se, da je to laž. V teku zadnjih dveh let se je porabilo francoskega denarja, 35 bilijonov frankov, da se nanovo zgradi ono, kar so uničili Nem ci. Toda poglejte, koliko nemškega denarja se je porabilo tamkaj, ko se v noti na washingtonsko vlado toliko govori o nemškem diuhu pravičnosti! Netfilški denar ni napravil niti erfc- same strehe, ki je jo Uničil nemški top. Od e-nega, kar dolguje, je plačala sa-,mo toliko, kolikor je bila prisiljena plačati. To je moj odgovor na vse tozadevne nemške izjave. Toda ameriško ljudstvo, ki je prihajalo m se borilo v milijonih za ideal, se ne da zvoditj. Resnično poznanje položaja je najbilje označeno v noti, ki jo je poslala washingtonska vlada na dr. Si-monsov apel. V odgovoru je rečeno: "Vi ste odgovorni," in odgovornost je bivstvo in princip vsega odškodninskega vprašanja." —--o--- POROČENIH MOŠKIH JE NAJ-VEČ SAMOMORILCV. Chicago, 5. aprila. —Podatki, ki jih ^e pred kratkim podal či-kaški koroner, izkazujejo, da je v letu 1920 izvršilo v Chicagi samomor 245 oženjenih in 112 ne-oženjenih oseb. Med temi je več moških kot žensk. Za vzrok se navaja domače neprilike in finančne teškoče — boj za obstanek. --o--v 1 KRUTA MATI. •New York, 5: aprila. — Komaj eno uro staro dete je danes vrgla skozi okpo drugega nadstro-pja-Mrs. Ethel Jones Hertwing. Dete je padlo na streho spodaj se nahajajoče barake in j fe ostalo čisto nepoškodovano. Ženska, katero je policija aretirala, je jzr javila, da je že štiri mesece ločena od moža. Anglija zanikuje oljni monopol London, 5. aprila. — Angleška vlada je danes odgovorila na noto bivšega diržavnega tajnika Golbyja z ozirom na oljni spor. V odgovoru se opozarja ameriško vlado, da njeno zavzemanje za enakopravnost državljanov vseh narodnosti v Mesopotemiji in v drugih krajih, nad katerimi ima svojio kontrolo Anglija, nikakor ne soglaša s postopanjem Združenih držav v Mehiki. Angleška nota je podpisana od zunanjega (tajnika lord Curzona. Odposlana je bila 1. marca v odgovor na Colbyjewo noto, v kateri so Združene države izrazile svoje nasprotstvo proti'angleško francoskemu sporazumu, do katerega je prišlo na konferenci v Sam Remo, z ozirom na razpolaganje petrolejskih vrelcev v Me-sopotaimiji. ,Lord Curzon tudi pravi v 'odgovoru, da ameriška vlada tozade vnega sporazuma sploh ni prav tolmačila, in izjavlja, da namen istega nikakor ni monopolističen, Mesopotomski sporazum ,je glasom Curzonov^e razlage podrejen oljnim koncesijam 4 okrajih Bagdad in Mosul, katere koncesije je Anglija dobila že pred vojno in se torej celotnega vprašanja ne more presojati 7. abstraktnega stališča in brez, ozira na pred-vtf-na pogajanja. V roti se povdar-ja. da kpncesije, katere m je za-siguraMl v Mesopotamiji ameriška Standard Oil 'Co., niso nič močnejše ko:t koikesije, katere je dobila Anglija. iProšnja ameriške vlade, da se na tak način pridobljene koncesije ne smatra merodajnim, je torej po mnenju angleške vlade v ?elo slabem soglasji! s stališčem, ki zavzemajo Zdrdžene države z ozirom na sličn^ ameriške interese v oljnih vrelcih Mehike. Angleška nota pravi, davsd Anglija popolnoma strinja z ameriško izjavo, namreč da naj bi bili oljni vrelci sirom sveta ma razpolago za eksploatacijo državljanov vseh dežela, toda opozarja pa obenem, da so Združene države leta 1920 sprejele zakon, glasom katerega morejo edinole državljani Združenih držav izrabljata oljne vrelce na Filipinskih otokih. Curzonovajhota pravi z ozirom na to dejstvi, da se taki zakoni ne morejo gledati v drugačni luči, kot da se v nasprotju s splošnim principom, zii ^katerega se i zavzema ameriška vlada. Lord Curon se je v svojem dogovoru dotaknil tudi Colby-eve izjave, češ, da Združene države posedajo le eno dvanajseitinko 0-ljnih virov, feuaron pravi, da je to vprašanje sicer postranske važnosti, in da medtem ko so možnosti, ki jih prinese bodočnost, sicer problematične, pa je ^neizpodbitno dejstvo, da se danes na ameriški zemlji oroducira 70 pro centov vsega olja na sivetu, in da 'ameriški oljni interesi poleg tega kontrolirajo še 12 procentov oljne produkcije v inozemstvu. Washington, 4. marca. — A-meriška nota z ozirom, na oljno vprašanje je bila poslana še za ča sa Wilsonove adl'iiinistracije. Odgovor Curzona je bil sprejet danes, in kot se poroča, bo kmalu sestavljen odgovor. STRELA GA JE UBILifc Weston, iv. Va., 5. aprila. — Strela je ubila tukaj 20-letnega Frank J. Jar visa, ko je stal na pragu svojega hleva. Turška zmaga v Mali Aziji se veča. Carigrad, 5, anrila. — Tukaj prevladuje mnenje, da ako Grki ne bodo v stanu zadržati turških nacijonalistov, taci a j bo kmalu v nevarnosti celo Carigrad, ki je sedaj v posesti zaveznikov. Kot se .poroča, se zavezniki nameravajo poslužiti svojih mornaric, da zavarujejo Mundanio m Ismid Turški nacijonalisti so se sedaj navalili proti Ismidu, ki se sedaj nahaja še v grških rokah. Grki se umikajo iz Afium-Ka-rahisar, ki je važno križišče bag-dadske železnice, in ki je prišlo v grške roke še tekom nedavne o-fenzive. Kot se poroča se Grki na tem sektorju umikajo na stare postojanke. • Grške čete v severni Mali Aziji so v nevarnosti, da izgubijo Brusso, kajti v smeri tega mesta napreduje jako močna armada Turkov. Računa se, da so Grki izgubili tekom zadnjih desetih dni okrog 150 častnikov in -4000 mož. Poveljnik turških čet pri Eski-Sehr, Izmet paša, pravi v brezžični brzojavki, da je turška zrna ga enaka oni zaveznikov nad Nemci ob reki Marne. V svojeim poročilu dodaje tudi opazko, da je bil on učenec maršala Joffre. Sedaj so- Turki samo še par milj od Brusse. Prebivalstvo je silno prestrašeno v očigled bližajočega se grmenja turških topov, kajti boji se, da se bodo Tur ki ob zavzetju mesta maščevali nad prebivalstvom. Grki 'so zavrnili turško ponudbo za začasno premirji, da se pokoplje mrliče. Turki so tudi protestirali proti požiganju vasi od strani Grkov pri umikanju. Turški prestolonaslednik je Musitafi Kemal paši poslal svoje častitke in ves Stambul je v zastavah. Ljudje jako mnogo prispevajo za turški rdfeči križ. Turške zmage so presenetile vse tukajšnje vojaške opazovalce, ki »o "po večini prepričani, da bodo G/'ki kmali zopet udarili nazaj. -o-- NOVA AMERIŠKA NOTA GLEDE MANDATOV. Washington, 5. aprila. — Kot se je danes izvedelo, je državni tajnik Hughes poslal na zavezniške vlade novo noto, v kateri protestira proti stališču zaveznikov glede mandatov nad raznimi teritoriji, ki so bila izlročena v oskrbo Ligi narodov. Nota, ki je bila poslana Angliji, Franciji, Japonski in najbrže tudi Italiji, tvori prvo form|lno izjavo o poziciji Hardingove administracije z ozirom na mandatno vprašanje. Nota je bila pisana še s posebnim ozirom na razpolaganje otoka Jap in oljnih vrelcev Meso-potamije. -i~o- < ŠPANSKI SOCIJALISTI PROTI MOSKVI. Madrid, 5. aprila. — Španska socialistična stranka je danes na jako burnem zborovanju s 245 glasovi proti 140 glasovala proti pristopu k tretji ali moskovski in ternacijonali. Kot kažejo znamenja, bo v stranki prišlo do spora. —:-o- 11-LETEN SAMOMORILEC. Pontiac, Mfch, 5. aprila^— Ker mu mati ni dovolj hitro pripravila zajtrka, da bi se šel ven i^ grat žogo, je 11 let stari Kermit Brown vzel puško, šel v klet itjer se ustrelil. Cev puške je nastavil na glavo, in potegnil petelina s pomočjo niti. Boj cestna - železniških uslužbencev. Cleveland, 6. ap&la. — Predsednik cestno-železniSke družbe, J. J. Stanley, pravi, da ne mara ni-kakih nadaljnih direktnih pogajanj z zastopniki unije, ter da naj se vsa zadeva izroči v roke pogajevalnemu odboru. On pravi, da ako unija do pondeljka no imenuje svojega zastopnika za pogajanja, tedaj bo družba uvedla znižanje plače, odvzela ekstra plačo za Čezurno delo ter odrekla priznanje unije. Fred Teschov, ki je predsednik unije cestno-železniških uslužbencev, pa pravi da unija ne bo imenovala pogajevalnega zastopnika, in da se Stanley j evih groženj prav nič ne boji. Iz Detroita je bil pozvan, podpredsednik vrhovne zveze cestne železničarskih unij, William B. Fitzgerald, da se pogovori s tukajšnjimi unijskimi uradniki o obstoječerp položaju in da poda svoje nasvete. Pričakuje se, da bo unija po posvetovanju s Fitz-geraldom stavila kak nov predlog* ki naj bi dovedel do direktnega sporazuma, brez posebnega pogajanju. Fitzgerald dobro pozna položaj v Cleveland«,' jn .je bil tukaj lani, ko je med unijo in družbo nastal dokaj, sličen spor, Največja zavira do uspešnega pogajanja tiči v tem, ker hoče I družba na vsak način, da se po-' gaja tudi o prvi Uči sedanjega kontrakta, namreč o priznanju unije. Cestno železniška unija stoji na stališču,?da se o tej točki sploh ne more pogajati. SliČ-no zahtevo je stavila družba tudi preteklo-Wto, toda je bila končno prisiljena podati se. Pričakovati je, da bo boj letos bolj trdovraten,' kajti proti-delav ski boj je letos veliko ,bolj razširjen in vspričo industrij aime krize tudi bolj lahak, kot pa. je bil ob istep času pred enim letom. Posamezna številka 3c. Kari na noti v Švico. Berne, Švica, 5. aprila. — Švicarska vlada je danes popoldne dobila brzojavno poročilo, da bo bivši avstrijski cesar Kari dospel v Buchs, na čvicarsko-av-strijski meji, jutri zgodaj zjutraj. <• Švicarska vlada je odredila, da Karla sprejme polkovnik Kiss-;lmg, in da* ga obvesti o pogojih za njegov povratek v Švico. Bivšemu cesarju ie prepovedano, da bi v Buchsu podal časnikarskim poročevalcem kako izjavo. Najbrže bo začasno odšel v mesto Lu cerne. Budapest, 5. aprila. — Bivši 'avstrijski cesar Kari je odpotoval iz Steinamangerja, zapadno Madžarsko, danes ob 10:35 dopoldne. Tozadevne naznanilo je podal pred madžarsko državno zbornico danes popoldne ministrski predsednik Teleky. f Dunaj, 5. aprila. — 'Zunanje ministrstvo je nocoj naznanilo, da je "bivši cesar Kari dospel v Fchring, Iger je stopil na avstrij ski vlak, ki vdzi proti švicarski meji. Kari .je stopil v svoj vagon ob 2:45, kajti moral je precej časa čakati, da je dospel vlak, ki ga je odpeljal nazaj v Švico. Vlak je odšel iz Fehringa ob 4:30 danes popoldne, in kot se poroča, bo biv ši cesar dospel na švicarsko mejo v sredo zgodaj zjutraj. Avstrijska v ln da zopet lažje dihati, sed^j ko je Kari zopet izven dežele. Posledica njegovega obiska pa je, da sta dva ministra odstopila, in sicer vojni %ii-nister Mueller in notranji m mister Glaz. Oba sta hudo nasprotovala, da bi bivši cesar potoval skozi Avstrijo pod vojaško stražo. MATI OBTOŽENA UBOJA ' SVOJIH OTROK. Warren, O. 5. aprila. — Danes se je pričela obravnava proti Mrs. Alti Kohler, ki je stara 25 let, in ki je obtožena, da je povzročila smrt svoji^ dveh otrok, 5-letnega Warrena in 3-letnega Williama. Trupla otrok so bila najdena sežgana v hiši, ki je začela goreti na zagoneten način. Državna prosekucija dolži mater, da je ona zažgala hišo, nakar se je zastrel'ila in zbežala k sosedom ter jim pripovedovala, da je prišel na njen dom neki neznanec* ter jo napadel, nato pa zažgal hišo. Obtožena mati še vedno vztraja na svojem prvotnem pripovedovanju. -0- BARVARJI HOČEJO* $1.00 NA URO. Cincinnati, O., v|4. aprila. — Danes bodo tukajšnji barvarji glasovali, da-li gredo na štrajk, da vsilijo zahtevo na $1 plače na uro. Pogodba za 87^>c plače na uro je preminula danes. -o- PREBIVALSTVO FRANCIJE PADA. "Pariz, 5. aprila. — Posledica vojne je zele očitna pri delnih po ročilih o rezultatu' ljudskega štetja iz raznih delov republike. Iz okraja Ardennes se poroča prebivalstvo 275,165 ali 43,731 manj kot pri zadnjem štetju. Iz okraja Nord pa se poroča nazadek 181.-443 oseb. ČASNIKARSKA RACA. Pariz, 5. aprila. — Poročila, ki jih je prejelo iz Moskve francosko zunanje ministrstvo, pravi, da je sovjetska vlada sklenila, da od pravi državno lastovanje vseh to-varen, in da se je v moskovskem okraju že pričelo izvajati tozadevno odločitev. Ekonomska propast Rusije se navaja kot povod. Poročilo pravi, dalsetovarne zopet izročajo nekdanjim tujezem-skim lastnikom, da jih obratujejo kakor sami hočejo. (To je brez dvoma ena izmed ponovnih iznajdb kapitalističnih časnikarjev, ki hočejo "izpreobrniti" Rusijo, da ,bi bilo potem lažje ž njo trgovati. Op. ured.) -0--— — Nove vrste avtomobil* ki se bo prodajal po $1490 bo izdelovala novoustanovljena' avtomobilska družba "Adria Motor Car Co.", katere predsednik je rojak Louis F. Vremšak. Glavni urad in tovarna družbe se nahaja v Buffalo, ena delavnica pa se je ustanovila tudi v Clevelandu in sicer na 4701 Euclid ave. S prp-dukcijo^se bo pričelo meseca avgusta. — Članicam društva Napredne Slovenke št. 137 S. N. P. J. se naznanja, da se redna mesečna seja prične ob pol osmi uri —» ne pa ob 8. uri kot ponavadi, to pa zato, da se vse nujne zadeve gotovo rešijo. '•— Tajnica. — V pondeljek je umrla ena najstarejših žensk v severnem delu Ohio, Mrs. Flora Kennedy, na domu svojega sina William R. Kennedy, 1273 Matthews Ave. Stara je bila 100 let in 10 mese- STRAN 2. "Enakopravnost" IZHAJA VSAK DAN IZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV ISSUED EVERY DA?" EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS Owned and Published bv THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. Busainga Place of the Corporation.____6418 ST. CLAIR AVE. SUBSCRIPTION RATES: By Carrier .......................1 year $5.50, 6. mo. $3.00, 3 mo. $2.00 Cleveland, Collinwood, Newburgh by mail...... 1 year $6.00, 6 mo. $3.50 3 mo. $2.00. t, Uaited States .................,....1 year $4.50, 6 mo. $2.75, 3 mo. $2.00 Europe and Canada ...........................\l year $7.00, 6 mo. $4.00 POSAMEZNA ŠTEVILKA 3e SINGLE COPY 3c Lastuie in izdaia ga Ameriško-Jugoslovanska Tiskovna Družba. 6418 ST. CLAIR AVE. Princeton 651. 6418 ST. CLAIR AVE. Za vsebino oglasov nf odgovorno ne uredničtvo. ne upravničtvo. CLEVELAND, OHIO. SREDA (WEDNESDAY) APRIL 6th 'ENAKOPRAVNOST" APRIL 6th 1921 SKLEP ANGLEŠKEGA DELAVSTVA. Neodvisna angleška delavska stranka je na svoji 29. konvenciji s 521 glasovi proti 97 zavrnila 21 točk, katere stavi moskovska internacijonala kot pogoj za pristop. Sprejet pa je bil predlog, da se stranka ne pridruži umirajoči drugi internacijonali, temveč novi zvezi socialistični j organizacij,! ki je bila pred kratkim ustanovljena na Dunaju, katere namen je, pogajati se z moskovsko internacijonali in najti podlago, na kateri se morejo združiti vse prave, nekompromisne socijaiistične stranke, ter se istočasno izogniti napakam moskovske skupine. Ta dva glasovanja sta več kot začasnega pomena in važnosti, in to ne samo vsled velike vloge, ki jo igra angleška neodvisna delavska stranka v angleškem delav-tktem gibanju, temveč tudi vsled načina, po katerem se je o vprašanju agitiralo in glasovalo. Neodvisna delavska stranka je nekaka predstraža velike angleške delavske stranke. Lloyd George je imel prav, ko je pred kratkem v nekem svojem govoru alarmi-■stičnega značaja opozarjal, da delavska stranka, ki je glav. opozicijska stranka v parlamentu, in ki je stranka bodočnosti, postaja z vsakim dnem bolj socijalistična. Ustanovljena kot je bila od nepozabnega angleškega delavskega vodje, Keir Hardie-ja, in vodena od mož in žena kot J. Bruce Glasier, Margaret Bonfield, J. Ramsay MacDonald, in zavzemši stališče internacijonalizma ob pričetku vojne in navdihujoč v nemalo meri socialistično stranko v Združenih državah, je bila angleška neodvisna delavska stranka vedno v veliko inspiracijo delavskim strankam vsega sveta. Ta stranka je trpela manj na raznih razkolih izza časa vojne kot' katerakoli delavska organizacija, za katero dejstvo je v veliki meri odgovorna vzdržnost povprečnega Angleža za mnenja drugih. In temu lahko pripisujemo dejstvo, da so nasprotujoči elementi bili v stanu delovati skupno tako dolgo in s tolikšno uspešnostjo. Kot drugod, tako je tudi v Angliji moralo' priti na površje vprašanje moskovske ihternacijonale. Prišlo je že na lanski konferenci /Stranke, ki se je vršila v Glas-gov. Vsled zmernosti in iz'bornega agitacijskega sistema, je bila konferenca v stanu debatirati dva dni o vrlinah vprašanja, dvakratno glasovanje pa je vzelo le 10 minut čsa; sklenjeno je bilo, da se stranka odloči od druge internacijonale, da pa se obenem ne pridruži moskovski. Nato je sledilo leto, ko se je veliko debatiralo o brezpogojni priklopitvi k Moskvi. Ramsey MacDonald je sestavil resolucijo, v kateri pravi, da z ozirom na dejstvo, da "je neodvisna delavska stranka socijalistična organizacija .... druga stran pa je sestvila resolucijo, v kateri je,bilo rečeno, da z ozirom na »dejstvo, da "je neodvisna delavska stranka komunistična organizacija...", nakar je sledila razlaga, zakaj da stoji Moskva. Osem mesecev se je vprašanje debatiralo v strankinih organizacijah in časopisju. "Levo krilo" je bilo organizirano, in je vodilo obširno agitacijo. Imelo je tudi svoje časopisje. Več okrajnih konferenc je tudi debatiralo o vprašanju, in ko je prišlo končno do glasovanja, je vsak izmed 60.000 članov natančno vedel, za kaj da se gre. In potem po debati, ki je bila resna, inteligentna in briljantna, po debati, ki je pokrila vse polje, se je izvedlo glasovanje, ki je odločilo stališče stranke. Pri tem je treba pomniti, da kar je stališče angleške neodvisne stranke danes, je često državništvo Velike Britanije jutri. noima novi opremi razglasilo za ves katoliški svet in stopijo v bmkošltih 1918 kot Codex juris v veljavo. Stališče, ki ga more naša in ANGLEŠKI ŠTRAJKARJI IN POLICIJA V KRVAVIH BOJIH. (Dalje s 1. strani.) Univ. prof. dr. Rado ftušej: Država in cerkveno pravo. Vprašanje, v koliko je cerkveno pravo obvezno za državo, tudi za našo dobo nikakor ni brez pcimena. Na prvi hip se vsiljuje vsakemu odgovor, da cerkveno pravo kot verisko pravo za nikogar, tedaj tudi za državo ne more .biti obvezno, ker je vsled verske svobode odvisno od proste volje državljanov, se li hočejo pokoriti cerkvenim zakonom ali ns. To je sicer istana, in vendar s tem vprašanje za državo samo nikakor ni rešeno. Država lahko zavzame, napram cerkvenemu pravu različno stališče: 1. prizna ga ali v celoti ali pa deloma tudi za, se obveznim; 2. prepusti cerkva sami zakonodajo v lastnem delokrogu; 3. cerkvenega prava ne prizna in mu odreče izvedbo. V državah, kjer je uzakonjena gotova cerkev kot državne cerkev, bo tvorilo vsaj po vsefSTni" cerkveno pravo del državnega prava, Orkev je tukaj priznana kot državna institucija, njene u-redbe tvorijo del obče državne organizacije. Cerkveno in državno pravo se dostikrat izpopolnjujeta, državni zakon se sklicuje na cerkvenega in obratno. Ne moremo si misliti, da bi bilo državljan sko zakonsko pravo v Srbiji dn .carski Rusiji različno od pravoslavnega cerkvenega prava, že zaradi tega ne, ker so izvrševala in v Srbiji se izvršujejo sodstvo v zakonskih sporih cerkvena sodišča. Kdor krši cerkveni zakon, krši obenem državnega in odgo- varja za vse posledice take kršitve. Sodbe cerkvenih sodišč se morajo prisilno izvršiti po državni oblasti, ker so cerkvena ob-lastva v pravem smislu le posebna vrsta državnih organov: Kjer gre pa samo za delno priznanje cerkvenega prava po državi, tam veljajo dotični cerkveni zakoni formelno kot državna in uživaio s temi enako zaščito. Visak konkordat, ki je odobren po državni zakonodaji in pravilno razglašen, je smatrati kot državni zakon; na ta način dobi šele napram državljanom obvezno rov. Katoliški cerkvi je bil dosedaj priznan značaj javnopravne kor-poracije, ki upravlja in ureja svoje notrajne zadeve samostojno, to je, potom samouprave. Na Hrvatskem, kjer velja še sedaj konkordat iz leta 1855, je stališče katoliške cerkve še ugodnejše, a gotovo je, da ji bo o-sta!& samouprava v notranjih za- vrni. Skoraj izključne r.a notranje zadeve cerkve se pa nanaša novi poravnati le tako, da bo v soglasju z interesi celokupne-vsa'ka paritetna država napram J ga naroda. Dejal pa je, da je vladi absolutno nemogoče novemu cerkvenemu zakoniku za,prevzeti premogorove, ker bi jih morala denarno podpi-vzeti, je lahko določiti ako se dr- rati, da pa je to v očigled že itak visokih davkov nemogo- zimo pri tem vseh političnih ozi- v n • , . , . ° v , , s ce. Dejal je, da je vlada za časa kontrole premogorovov imela vsak teden en milijon funt šterlingov izgube. Podaljšanje vladne kontrole za en m'esec po njegovem^ mnenju ne bi prineslo vladi druzega kot nadaljne stroške, kajti nikake garancije ni, je dejal, da bi premo-garji v teku enega meseca odstopili od svoje zahteve za trajno nacionalizacijo, rudnikov. Lloyd George ni v govoru niti izjavil, da-li so sedanje plače premogarjev zadostne ali nezadostne, ker s tako izjavo bi po njegovem ___________________> mnenju v slučaju posredovanja vlada ne imela dosti u- devah tudi v bodeče v celi kralje- speha. Dejal pa je, da vlada ne more pričeti s pogajanjem na podlagi priznanja, da ji je mogoče š(e nadalje obdržati kontrolo rudnikov, ter garantirati profite in plače. Dejal je, da upa, da se bodo zastopniki obeh stra-cerkveni zakonik. Iz tega izhaja, | ni zbrali na konferenci skupno ali brez vladnih zastopni-' da nam nudi vsebino avtonomne-1 Vov nriSli rln fv.n ______ i • - t • ga prava katoliške cerkve ena PV d° traJne£a sporazuma, ki naj obvaruje ga piava Katolike cerkve, ena- dezelo pre(J pretečo nevarn0stj0> Na konferenci transportnih delavcev, ki se je vršila danes, se je sklenilo, da bodo transportni delavci, ako ne j zastavkali, odklonili prevažanje premoga. ko veljavno za. celi svet, veljavne tedaj tudi za, našo državo. V kolikor je avtonomija po zakonu zajamčena, mora biti mogoča tudi avtonomna zakonodaja, in zakoni, ki "se drže okvira samoupra ve, se morajo priznati tudi od države. Država mora tedaj ta avtonomni zakon! vpoštevati in ščiti ti, ker mora upoštevati in ščititi po njenih lastnih zakonih priznano samoupravo. Seveda bo morala država meje moč. Drugače sta vezana nanj sa'avtonomije šele začrtati, mo pogodnika, to je,, papež in vladar vsak za- svojo osebo. Povsod tam, kjer je izvedena stroka ločitev cerkve od države, cerkveno pravo za državo sploh ne obstaja. Država pozna samo i mnenje glede odstavljenih svoje lastne zakone, za vero ' |in versko pravo nima nikakega zanimanja. Cerkvena organizacija je zanjo društvena zadeva, kršitve cerkvenega zakona ima soditi cerkev sama, njenih sodb država ne priznava in jih tudi ne iavxauje. se hotelo uvel vi viti v naffirotju z državnim zakonom, tam bi država 2 vso silo )' natopila proti ru-šilcem javnega reda. Država pa kolčno lahko prepusti cerkvi zakonodajo v lastnem delokrogu ozir m a jo mora prepustiti tam, k.ier se uzakoni načelo verske sv '»code in paritete. To načelo smo imeli uzakonjeno v Sloveniji in )almaciji Že dosedaj, in bodoča «stava ga bo" uzakonila za celo našo kraljevino. To je dalekosežnega pomena tudi za glede tega, kaj spada med notranje zadeve cerkve, ne bodo mogoči tehtni dvomi. Danes hočem le v zaključek zadnjega članka o narodni cerkvi izraziti svoje "narodnih svečenikov", ki se navzlic obsodbi po pristojnih cerkvenih oblastvih ne umaknejo s svojih župnij. (Prisegli so na verski zakon, bili so nameščeni m umeščeni po njegovih predpisih, po njegovih lokrog, iz cerkvenega imetja so dobivali dohodke, Bili so organi |ivtonomne cerkve, pa so kršili njene zakone in pozabili na svojo prisego. Izneverili so se cerkvi, v koje službi so se nahajali, in ta je po svojih zakonih postopala proti njim ter jih odstavila. Šiloma jih pa ne more odstraniti, ker ji manjka izvršilnih sredstev. Ali ima država dolžnost, izvršiti cerkveno sodbo, ako je škof za to prosi ? •Na to vprašanje mora slediti katoliško cerkveno pravo, ki se odločen "da", ako je smatrati cer je Me v času svetovne vojne, J k veni zakon za avtonomno pra-namrec o binkoštih 1917 v popol-j vo, ki ga mora priznati tudi dr- žava, ker bi sicer avtonomija zgu bila vsak pomen. Tudi avtonomno pravo je del javnega reda, ki ga je drsava dolžna varovati napram vsakomur. 2e preprosti čut pravice in poštenosti veleva, da zapuste tisti, ki so kršili cerkveni zakon, svoja o,d cerkve jim po- toda ^eljena mesta- Saj jim je prosto, ustanoviti novo versko družbo in prevzeti v njej novo službo. Ni pa v skladu s prvnim redom, da sku'šajo to storiti na stroške cerkve, koje zakonom so se sami izneverili. Država, ki bi to tudi samo molče odobravala, bi grešila proti lastnemu pravu, proti pravicam priznanih verskih družb in proti onim državljanom v prizadetih župnijah, ki se niso pridru žili novemu pokretu. Zato je zavezana, dati škofom svoj bracchi um saeculare na razpolago, Če je ujin swltm "V -pterfptsth verskega; to je, avtonomnega cerkvenega prava utemeljena. Rcformistično gibanje v naši državi še ni zavzelo znatnega obsega. Gre več ali manj le za pojave nezadovoljnosti v vrstah dtt hovništva z obstoječim pravnim redom, ki mu pa manjka znotra-nje prepričevaln jsti in zunanje moči, da bi moglo v sedanjem versko - mlačnem času prodreti. U-speh na zunaj in notranja prepri-Čevalnost pa bi bila edina činite-,lja, ki bi zamogla novo gibanje povesti preko ovir obstoječega prava. Še bolj kak ar na Češkem, kjer se nahaja "Jednota narodtne cerkve" že na polpota do popol-le kapitulacije, se kaže jasno pri nas, da je pravo kot izraz volje sklenjene skupfiosti močnejše ka '.car želje poedincev. Izpred mariborske porote. — Vmičar ubil svojega gospodarja. Maribor. 10. marca. Danes je j iedel pred porotniki Jakob Le-?ej iz Jelovca pri Makolah, ki je j 10. januarja ubil s kolom svoje- j Ta gospodarja Lovrencija Mesa--iča. Tega dne so namreč dela- i v vinogradu, kamor je prinesla gospodarjeva žena večerjo, p" cateri je nastal prepir med gospodarjem in viniČarjem. Mesaric je vsled tega odpovedal viličarju kočo, nakar sta se oba -.prijela. Viniar je udaril gospodarja s kolom po glavi tako, . - ra- a-e goejxxkir zgrudil lia tla p prebito lobanjo. Viničar in hlapec Steinberg sta po umoru še sila v vinogradu. Mesaričeva :ena je komaj drugo jutro izve-lla za smrt svojega moža. Pred : poroto je izpovedala, da je bil j yen mož velik alkoholik in sel« I nasilen človek, ki jo je večkrat I oretepal. Obtožencev zagovornik dr. Koderman je plediral na I teško telesno poškodbo s smrtnim izidom. Porotniki so to vpra- I Šanje zavrnili, potrdili pa so 2 3 glasovi vprašanje na uboj, na- i kar je sodni dvor 'obsodil viničar j a Lepeja na 3 leta težke ječe. mmm AN ATOLE FRANCE: KUHINJA PRI KRALJICI GOSJI NOZICL Poslovenil OTON ZUPANClC iiiii Potem je gospod župnik z blagoslovljeno vodo poškropil bolnika in posteljo. Za hip se je zamislil v pobožne misli in je svečano rekel: , "Sin moj, nimateli dati nobene izjave?" Imam, gospod," je rekel abbe Coignard s čvrstim, glasom. "Svojemu morilcu odpustim." Nato svečenik, potegnivši hostijo iz ciborija: "Ecce agnus Dei, qui tollit pessata mundi." Moj dobri učitelj je odgovoril z vzdihom: "Ali bom govoril s svojim Gospodom, jaz, ki sem zgolj prah in pepel ? Kako se bom upfetl priti k Tebi, ko ne čutim v sebi dobrega , ki bi mi lahko dalo pogum? Kako Te naj uvedem k sebi, ko sem tolikokrat žalil Tvoje oči, polne dobrote?" In gospod abbe Coignard je prejel sveto popotnico v popolni tišini, katero je trgalo samo nase ihtenje in veliki hrup, ki ga je delala gospa Cokuebertova s svojim ueeka van jem. Ko je prejel še sveto poslednje o}je, mi je moj dobri učitelj namignil, naj stopim bližte k njegovi postelji in mi je rekel s slabotnim, a razločnim glasom: ''Jakop Vrtiraženj, sin moj, zavrzi z mojim vzgledom vred maksine,' ki sem ti jih utegnil navajati med svojo norostjo, ki je trajala, joj meni, tako dolgo kakor mojo življenje. .B.oj se žensk in knjig zavoljo mehkuž-nosti in napuha, ki izhajata iz njih, Bodi ponižen v srcu in v duhu. Bog dodeljuje malim jasnejši razum, nego ga morejo sporočiti učenjaki. On daje vso znanost. Sin moj, ne poslušaj ni dosti ni malo tistih, ki ti bodo, kakor jaz, bistroumili o dobrem in zlem. Ne daj se nič zajeti lepo- ti in zvitosti njihovih besed. Zakaj božje kraljevstvo ni v besedah nego v čednosti." Izmučen je umolknil. Prijel sem ga za roko, ki mu je počivala na Tjuhi, in sem jo pokril s poljubi in solzami. Rekel sem mu, da je naš učitelj, naš prijatelj, na3 oče, in da ne znam brez njega živeti. In dolge ure sem ostal pogreznjen v bolečine ob vznožju njegove postelje. Prebil je tako mirno noč, da sem črpal iz tega kakor obupno nado. V tem stanju se je vzdržal še na^f slednji dan. A proti večeru se je začel premikati in izgovarjati tako nerazločne besede, da ostanejo prav vse skrivnost med Bogom in med njim. Opolnoči je padel zopet v globoko pobitost in slišati ni bilo drugega nego lahni šum njegovih nohtov, ki, so grebli po rjuhah. Več nas ni spoznal. Proti drugi uri je začel hropstij raskava in nagla sapa, ki mu je vrela iz prs, je bila dovolj močna, da jo je bilo slišati daleč, na cesto v vasi, in meni so je bila učesa tako polna, da se mi je zdelo, kakor bi jo čul še nekaj dni po tem nesrečnem dnevu. Ob zori je naredi! z roko znamenje, ki ga nismo mogli razumeti in je globoko vzdihnil. To je bil njegov poslednji vzdih. Obrise mu je navzel v smrti veličja, vrednega genija, ki ga j%> oduševljal in katerega izguba ne bo nikdar popravljen;', , * * * V, Vallarski gospod župnik je napravil gospodu Jero-nimii Coignardu svečan pogreb. Pel je mašo-zadušhico in je dal splošno odvezo. Mojega dobrega učitelja so odnesli na pokopališč tik qerkve. In gospod d' Anquetil je dal pri Gaulardu večerjo vsem ljudem, ki so se udeležili obreda. Tam 301 pili novo vino in prepevali burgudske popevke. Drugi dan'sem šel z gospodom Anquetilom žahva-lit. gospoda župnika na njegovih pobožnih skrbeh. "Ah," je rekel sveti mož, "ta duhovnik nam je d;>i veliko tolažbo s svojim vzpodbudnim koncem. Malo kristjanov sem videl, da bi bili umirali s tako občudov.v nja vrednimi občutki, in bilo bi primerno, da bi se o-hranil spomin tega v lepem napisu na njegovem grobu. Vidva oba, gospoda, sta dovolj izobražena, da bi vama to uspelo, jaz pa se obvežem, da bom dal nagrobnik temu pokojniku usekati v velik bel kamen v načinu in redu, kakor ga vidva sestavita. A pomnita, ko bo moral kamen govoriti, da mu dasta glasiti samo slavo božjo." Prosil sem ga, naj bo prepričan, da bom položil v to delo-vso svojo gorečnost, in gospod d'Anquetil je obljubil zase, da bo stvar galantno in gracijozno zaokrožil. ''Poizkusiti "Be hočem," je dejal, "v ta namen v francoskih verzih oziraje se na stihe gospoda Chapellea." "Moška je tal" je r^kel gospod župnik. "Ampak, ali niste nič radovedni na mojo prešo? Vino bo letos dobro in natrgal sem ga dovoljno množino za svojo in svoje kuharice porabo . Ah, brez črvov bi ga imeli še vse več." Po večerji je gospod d' Anquetil zahteval tinto in papir in je začel skladati francoske verze. Potem pa, ko ga je potrpežljivost minila, je vrgel v zrak pero, tinto in papir. Vrtiraženj," mi je rekel, "naredil sem samo dva verza, in še nisem gotov, da sta dobra, evo jih, kakor sem jih skoval: Tukaj počiva gospod Coignard, Umreti je treba, bod* mlad al' star. Odgovoril sem mu, da imata to dobro, da ne zahtevata tretjega. In jaz sem prebil noč s sestavljanjem nagrobnika, ki se je glasil tako-le: Tukaj počiva pričakujoč 3rečne večnosti Gospod Jeronim Coignard duhovnik, nekoč zelo zgovoren profesor zgovornosti na beauvaiškem kolegiju, premarlji-v bibliotekar škofa seeškega Zosima Panopolitanca preduhovit prestavljalec, katero delo pa je moral pustiti nedovršeno,' ko ga je zalotila prerana smrt. Zadela ga je na lyonski cesti v 52tem letu njegove starosti nad vse zločinska židovska roka, in tako je umrl žrtev enega potomca krvnikov Jezusa Kristusa. Bil je prijaznega vedenja, učenega občevanja, vzvišenega duha, poln smešnih opazk in lepih maksiip in je hvalil Boga v svojih delih. Ohranil je^ vseh viharjih življenja neomajno vero. V svoji zares krščanski ponižnosti bolj skrben za svoje zveličanje nego za prazno in varljivo mnenje ljudi „ * j je živel brez časti na tem svetu, da se napotil proti večni slavi. * * * ' I 1 ri dni potem, ko*je moj dobri učitelj preminil. Je sklenil gospod d' Anquetil, da bo nadaljeval svojo p\ Voz je bil popravljen. Naročil je postilijonom, naj do pripravljeni za drugi dan zjutraj. Nj egova druščina mi ni bila nikdar prijetna, znosna mi je bila misel, da bi ga spremljal z Jahelo: U' krenil sem, da si poisčem službe v Tournusu ali Maco"1' in da bom živel tam skrivaj, dokler se nevihta ne sprC' leti in mi bo mogoče vrniti se v Pariz, kjer sem ved" da me sprejmo moji stariši z odprtimi rokami. Ta svoj sklep sem povedal gbspodu Anquetil" sem se oprostil, da ga ne bom več spremljal. NajPrfl se je trudil, da bi me pridržal z ljubeznivostjo, na koršno me s svojim dosedanjim vedenjem ni pose^ pripravil, potem me je rade volje odpustil. Jahel> ]C bilo to mučneje; ali ker je bilet po prirodi pametna, 1 sprijaznila z vzroki, katerei sem imel, da jo ostavim. (Dalje prih.) APRIL 6th 1921 "ENAKOPRAVNOST" — Tudi možje se začeli tožiti za al i m oni j. Včeraj je vložil tožbo za ločitev zakona in za alimo-niJ Louis Morgenstern, 2437 E. 63- St., proti svoji ženi Rebeki. On pravi, da sta bila poročena Pred 23 leti v Rusiji in da sta prišla v Ameriko pred 21 leti. Tukaj sta sicer oba delala, toda po- sestvo, ki je vredno $7500, je zapisano samo na njeno ime. Morgenstern pravi, da ga je pred par meseci žena pognala iz hiše, zato zahteva, da se mu za čas, ko mora drugje plačevati stanovanje, pa do dneva, ko se mu dovoli razporoko, izplvča alimonij, in tudi, da se mu prisodi polovico od $7500 vrednega posestca. VABILO NA KONFETI PLES * katerega priredi Jugoslovanski Ženski Klub V WEST PARK, OHIO. v soboto, dne 9. aprila V FRANK JURCATOVI DVORANI. Začetek veselice točno ob 7. uri zvečer. Prav vsak gre včasih rad v veselo družbo in zato je gori omenjeni klub sklenil prirediti plesno veselico s kon-feti, katera bo zelo zanimiva. Prijazno so torej vabljeni vsi rojaki iz West Parka in okolice, kakor tudi iz Cle-velanda da nas posetijo. Kdor je že bi^ na naših prireditvah mu je gotovo znano, da so naše zabave prve vrste. Preskrbljeno bo z vsem, zato ne ostanite v soboto zve cer doma, temveč glejte, da se gotovo vidimo. Igrala bo godba pod vodstvom g. Špehka. VSTOPNINA ZA OSEBO 50c. Za veliko vdeležbo se priporoča Direktna vožnja v NEW YORK—HAMBURG Minnekahda (nov) 31. marca. Manchuria 14. aprila Mongolia, 28. aprila. Samo 3.^ razred. Philadephia - Danzing - Libau GOTHLAND, 4. APRILA ____Via Hamburg_ Samo za potnike 3. razreda. Najbolj priporočljiva pot za potovanje v Čeho-Slovaško. Velik Promenadni prostor. Velika, svetla in dobra zračna jedilnica na pro-toenadnem deku. Udobne, zaprte kabine za 2, 4, 6 potnikov. Za nadaljna pojasnila se obrnite na 9 BROADWAY NEW YORK ali do lokalnega zastopnika. DENARNE NAKAZNICE DRAFTI IN KABELSKE POŠILJATVE Jugoslavijo in druge države, se prodajajo po nizkih tržnih cenah. Naprodaj je Jugoslovanski in razen tuje-zemski denar. Nalagamo vknjižbe na tujezemske banke. Oglasite se v kateremkoli podružnemu uradu ali agen-. cUi American Railway Express Company, ali v našem O lokalnem uradu: 2048 vzhodna deveta cesta, Cleveland, O. U Ali pišite .v vašem lastnem jeziku na Q > FOREIGN MONEY ORDER DEPARTMENT O AMERICAN EXPRESS COMPANY. "fl 65 BROADWAY, NEW YORK, N. Y. DR. L. E. SIEGELSTEIN zdravljenje krvnih in kroničnih bolezni je naša specijaliteta. 308 Permanent Bldg. 746 Euclid avc. vogal E. 9th St. Uradne ure v pisarni: od 9. zjutraj do 4. popol. od 7. ure 8. zvečer. Ob nedeljah od 10. do 12. opoldne. I V JUTRI dne 7. aprila bom otvoril na 6032 ST. CLAIR AVE. — moderno urejeno — Popravljalnico Čevljev Preselil sem se iz moje bivše delavnice na 5906 St. Clair Ave. da rojakom lahko postrežem v čimve-čjo zadovoljnost v novo opremljenih prostorih. Moje delo v preteklosti naj vas zagotavlja, da bom tiv di v bodoče dajal iz rok le dobro popravljene čevlje in sploh vso obutev. Se vam pripbročam JERNEJ KRAŠEVEC, 6032 St. Clair Ave. SLOVENSKI ČEVLJAR. m ^^KaialmillHpBBHHBHIlaflBHHHIHHI^ POLOM "jpjriin; iiiiMiiiitirn ............................................................umiLiirtu m iii^1 ed neki top, ko je slišal, da je narod vzel 12 tdpove na Wagramskem trgu, da jin narodni zbor ne bi mogel izričiti Prusom. Stoinsederndeset jih je bilo, in ker je manjkalv za-prege, jih je ljudstvo vleklo z vrvmi, rinilo jih s pestmi ter jih z divjim navdušenjem barbarske trume, ki rešuje sV'je bogove, spravilo na višino Moniruartra. Ko so se motali Prus1 dne 1, marca zadovoljiti s tem, da so v teku dneva 'zasedli oddelek — Champs-Efysees, natlačeni med pregradami kakor čedn plahih zmagovalcev, se mračni Pariz ni ganil. Ceste so bile puste in prazne, hiše zaprte, vse me.ito mrtvo kakor zagrnjeno z ogromnim žal-r.jm pajčolanom. Pretekla sta d,va nadaljna tedna. V pričakovanju tistega o-j romrega, temnegi nečesa, čigar bližanje je čikil, Maurice ni več /edel, kako mu mineva življenje. Mir je bil sklenjen in pedpisan. Narodni zbor se ie imel dne 20. marca nastaniti v Ve^sailles-u; ?ani pa še ni bila ni-I končanega, pričeti se je unela kakršnakoli strašna osve-a. Dne 18. marca, ko ie •."jutraj vstal, je prejel od Henrijete pismo, v katerem ga je še . nkrat prosila, naj pride v Renih y, ter .-mi ljubeče pretila, da .-e sama m1 pravi na pot, če se bo predolgo obotavljal, napraviti ji to veselje. Nato mu je poročala o leanu ter mu pripovedala, kaka j.j je koncem decembra zapustil,, da se pridruži severni armadi, a je nato v neki belgijski bolnici obolel za hudo mrzlico; šele ;red tednom dni ji je pisal, da je vzlic svoji slabosti odšel v Pariz, z namenom, da t imkaj zopet stopi v vojaško službo. Henrijeta je skle pa!a s prošnjo, naj ji Mat kar najpodrobneje poroča o Jeanu, kakor hitro ga kje vidi. Maurica j:? ob pogleda na to odprto pismo objela mehka sanjarij?.. Henrijeta, Jean, njegova tako silno ljubljena sestra, njegov brat po bedi in po usmiljenju, moj Bog, kako daleč sta ti dve dragi bitji cd njegovih navadnih misli, odkar prebiva v njegovih prsih vihar. Toda ker ga je sestra opozarjala, da Jeanu ni mogla dati naslova ceste Des Orties, ga je 3kleml poiskati še tisti dan in poizvedovati o njem pri vojaških uradih. Jedva pa je bil na ulici ter korakal po cesti Saint-Honore, sta ga srečala dva tovariša iz njegova bataljona in mu povedala, kaj se je godilo ponoči in zjutraj na Montmartre-u. In vsi trije so zdirjali v največji razburjenosti. Ah, s kakšnim usodnim zanosom je ta dan 18. marca razmajal Mauricevo dušo! Kasneje se pi mogel jasno spomniti, kaj je govoril in počenjal. Najprej, dokler je tekel, se je videl nad vojaškim napadom, ki so ga poteku sili še pred jutrom, da bi razorožili Pariz ter -vzeli montmartrske topove nazaj. Thiers, dospevši iz Bordeaux-a je očividno že dva dni kanil to nasilstvo, da bi mogel narodna zbor v Versailles-u .brez strahu proglasiti monarhijo. Nato se je znašel okrog devete ure na Montmartre-u samem, razvnet od bajk o zmagi, ki so nu jih pripovedovali. Pravili so, kako so se skrivaj približale čete in kako se je srečno zakasnila vprežna živina, kar je omogočilo narodnim gardam, da so vzele prožje; in kako si vojaki ni-<0 upali streljati na žene in o-troke, marveč so postavili puške na tla in se bratili z narodom. Na )o se je videl zopet, ikako je tekel no Parizu in izvedel opoldne, da je mesto v oblasti komune, ne da bi se bil vršil ka'k boj. Thiers in osltali ministri so bili pobegnili iz urada zunanjih zadev, kjer so bili zbrani, in vsa vlada' se je v brezglavem begu spustila v Versailles ter v naglici odvedla s seboj svojih trideset tisoč mož vojaštva, dočim jih je pustila nad pettisoč razkropljenih po ulicah. Nato se je okrog polšeste ure znašel na vogalu nekega zunanjega bulvarja sredi gruče zbesnelih ljudi, kjer je brez ogorčenja podu šal strašno povest o umoru ge neralov Lecomte-a in Clement Thomas-a. O, ti generaft! Spominjal se je generalov sedans-kih, nesposobnih dobroživcev. E-den njih več ali manj, kaj zato! In ostanek dneva mu je potekel V isti razburjeni prenapetosti, ki je jemala vsem rečem pravo lice. To je bil -upor, ki se!je zdelo, da ga hoče cestno kamenje samo, upor, ki je vzrastel vsled svojega nepričakovanega in usodnega zmagoslavja in je naposled ob desetih" zvečer izročil mestno hišo članom osrednjega odbora, ki se niso malo čudili, kako da so prišli vanjo. Nekaj pa je ostalo Mauricu jasno, v spominu: njegovo nepričakovano srečanje z Jeanom. Ta je bil že tri dni v Parizu, kamor je prišel brez groša, shujšan in o-slabljen od mrzlice, ki ga je dr- žala v neki bruseljski bolnici dva meseca dni. Ko je našel stotnika Ravaud-a, bivšega stotnika pri 106. polku, se je dal takoj zapisati v novosestavtjeno kompa-nijo 124. polka, ki ji je Ravaud poveljeval. (Dalje prihodnjič) -o- POZIV! Vsem onim, ki se zanimajo za Slovenski Narodni Dom. Povodom razprav o zidavi novega Slov. Nar. Doma je balo mnogokrat slišati govore in izjave naših rojakov, da bodo vzeli in kupili za večje s vote delnic S. N. Doma, ko hitro se bode »pričelo aidatd. Kakor razvidite iz ipriobčene-ga računa je sedaj posestvo popolnoma plačano in je sedaj prišel čas, ko se hoče pričeti z zidavo. Da je nova stavba potrebna o tem je pač vsakdo prepričan in bi bilo škoda izgubljati nadaljnih :besed o tem, kajti na letni delničarski seji se niso samo zastopniki društev ampak tudi vsi ostali delničarji izjavili da žele, da se prične z stavbo ko hitro mogoče Predino pa se prične z zidanjem je pa .potrebno, da se zagotovi pri memo svoto, da se zamore načrt uresničiti in da ne bi bili pri-morani sredi stavbe prenehati. Z ozirom na to se direktorij S. N. Doma obrača do vseh iza S. N. Dom' vnetih rojakov ter jih naju-1 judneje poživlja, da se v mesecu aprilu prijavijo za koliko so pripravljeni kupiti delnice S.N.D. in sicer se naj javijo pri gl. tajniku Ludviku Medvešek v S. N. Do mu ali pa telefonično (Princeton 2993 R.) ali pismeno ob veste, da jih pride na njih dom obiskat v svrho tozadevnega dogovora. Na Vas cenjena rojaki je sedaj ležeče ali se začne zidati novo poslopje ali na Ce se bodemo po-voljno odvzald, potem bo dem o la: hko že v drugi polovici letošnjega leta pričeli z stavbo. Na zadnji delničarski seji, je bik> sklenjeno; da vsaka oseba lahko kupi za $5000.00 delnic. Opustimo že vendar enkrat naš medsebojni prepir in zavedajmo se naše Narodne dolžnosti. Zavedajmo se da je trebA delati ro- ka v roko in da so naši Slov. delavci odjemalci naših Slov. trgov-Icev kateri lažje Več dajo kot navaden delavec, ali trgovci naj e-nako vpoštevajo delavca kajti če greste na okrog vidite, da je delavec isti ki dela pri vseh veselicah in raznih prireditvah in žrtvuje ne samo svoj čas ampak poleg tega potroši precej denarja in je s tem v znatni meri 'sodeloval za Narodno podjetje in storil svojo narodno dolžnost. Ce bodete .vsi to vpolštevali bo-demo v kratkem dosegli to kar že limo, to je naš nov Slovenski Narodni Dom. Naj ne bode to klic vpijočega v puščavi. Za direktorij Slov. N. Doma Ludvik Medfvešek, gl. tajnik. --o—-- —" Kadaj kaj kupite pri trgovcu, ki ima oglas v našem 4i»tu, ne pozabite povedati, kje ste o-glas videli. Vas ne stane to iiič, koristi pa nam in trgovcu, ki potem ve, kje so oglasi najbolj u-spešni. OGLAŠAJTE V "ENAKOPRAVNOST^ I NARODNI DOM-"CLEVELAND,OHIO. RAČUN ža mesec, januar, febrimr in mare. DOHODKI: Januar Februar Mare Društva so vplačala na račun delnic Comm. Stock. $486^.30 $ 534.00 $ 531.00 Članstvo je vplačalo " " " " . 290.00 221.00 343.00 Članstvo je vplačalo na račun delnic Pref. " . 25.00 45.00 55,00 Najemnina.....................................................337.50 253.00 282.50 Obresti od bančnih vlog in Liberty-bondov............73.04 —.— 45.58 Razno . . /....................................4.00_____ Skupaj Skupaj .j. $5595.84 $1053.50 $1257.58 $ 7906.92 1 t Preostanek blagajne dne 31. decembra 1920..........................................$11703 86 DOHODKI SKUPAJ .....................................! ^ '. ! ! !! ! . . $19610^78 IZDATKI: Kurjava in razsvetljava ..................... Plača tajnika in oskrbnika .................. Tiskovine in oglasi......................... Mala popravila in gospodarske potrebščine...... Davki............................ Voda.................................................... Plača zapisnikarja letne konference............ Telefon za 3 mesece........................ Pisarniške potrebščine (Revenue Stamps)....... Pospravljanje po zabavnih večerih. . . Allan & Ella Diemer, obresti od dolga $17.000.00 od Jan. 1. 1,921 do marca 31. 1921.......... Allan & Ella Diemer plačilo ostalega dolga..... Zguba pri prodaji Liberty Bondov od $7200.00. ) ...... 200.00 10.99 125.00 9.40 32.38 808.39 13.80 15.00 6.00 15.66 125.00 34.00 29.85 14.05 5.60 5.00 13.99 125.00 46.42 5.80 212.50 17000.00 750.69 21.23 IZDATKI SKUPAJ $1020.96 $ 229.16 $18175.63 19425.75 Preostanek blagajne dne 31. marca 1921 Denar je naložen na 2 bančnih knjižicah po $1.00. na čekovnem prometu ...................... 1 Liberty bond................. 2.00 133.03 50.00 .$ 185.03 0 Skupaj ........... $185.03 LUDVIK MEDVEŠEK, tajnik, JOHN CENTA, blagajnik. Račune pregledali in našli v popolnem in najlepšem redu: ' " " ' JOHN LEVSTIK, predsednik nadzornega odbora, ROSIE ERSTE, IVANKA PAVLIN, JOHN ZUPANC, LOUIS ORA2EM, nadzorniki. Cenjenim Delničarjem in ostalim rojakom v prevdarek. Kakor razvidite iz gorajŠnega računa je sedaj posestvo, ki je bilo kupljeno za $45.000.00 popolnoma plačano in dolga prosto. Kakor Vam je znano iz že prej priobčenih računov se je izdalo za popravila in pohištvo na $10,400.00, tako, da se je vsega skupaj izplačalo nad $55,400.00. Posestvo pa je danes vredno več kot $80.000, kajti to posestvo je na takem kraju, kjer cena ne more nikoli pasti toliko kot na kakem oddaljenem samotnem prostoru. Dosedaj, to je do 31. marca 1921 je vplačano na delnice skupaj $44922.28 od katere svote pa odpade na rezervni sklad $569.75 in sicer so to vplačila na delnice, ki niso bile pravočasno izplačane in so toraj plačila zapadla v korist družbi. Dosedaj se je že izdalo 3964 delnic, torej za ssroto $39,640.00. Delničarji imajo sedaj vplačanega v podjetje S. N. Dom skupaj $44352.53, in je torej nad $11,000.000 prebitka ali % (ena četrtina) kar pomeni da pride na vsako delnico $2.50, kar znači vsekakor lep napredek in dokazuje da je bilo delovanje od začetka do danes vseh in sicer ne samo direktorija ampak tudi društev in zastopnikov ter drugih sodelavcev trudapolno m neumorno. A|co pa primerjate današnjo Vrednost imetja pa razvidite, da so delnice danes za polovico več vredne kot je njih nominalna vrednost. Ker je sedaj posestvo plačano pride na vrsto stavba Vas vse opozarjam na apel priobčen v današnjem listu v nadi, da ga ne boste samo čitali in potem pozabili nanj ampak, da bodete po Vasi najboljši moči prispevali k uresničenju nove stavbe. Iz gorajšnjega računa razvidite, da je znašala zguha pri prodaji Liberty Bondov $771.91 in si bo kedo na prvi hip mislili, da se slabo gospodari, ker se ni še nadalje držalo teh bondov. Ce pogledamo natančneje pa bodemo razvideli, da je bilo boljše plačati dolg in se znebiti plačevanja 5% obresti, kot pa držati denar v boncMh in na bankah in vleči manjše obresti. Od prodanih Liberty bondov se je dobivalo na leto obresti $31 1.60 a od svote $6628.08 za kolikor so se imenovani Liberty bondi prodali se je pa plačevalo Diemerju na leto $331.40, torej $20.00 več kot se je prejelo. Nadalje je bilo naloženo na North American Bank & Sav. Co. $6675.00 od katere svote se je dobivalo le 4"; obresti a plačevalo 5%. Na Slov. Stavb. 6c Posoj. Društvu pa je bilo naloženo $2980.00 od katere svote pa se je dobivalo obresti po 5%, kakor se jih je plačevalo. Od zadnje svote bi tedaj ne bilo nikake zgube če ne bi bilo treba plačevati osebji davek ki znaša nad 2.00 od sto. Da ni bilo na zadnje imenovani posojilnici vloženega več denarja je vzrok ta, ker se je že lansko leto določilo, da se izplača dolg kako hitro bode dovelj denarja na razpolago. Toliko v pojasnilo, da se ne bode gospodarstva glede S. N. Doma v napačni luči sodilo. Se enkrat apeliram na Vas vse, da se odzovete apelu in pripomorete k gradbi novega Doma. ................LUDVIK MEDVEŠEK, glavni tajnik. STRAN 4. "ENAKOPRAVNOST* APRIL ftth 1921 npvplnnrklrA nnvW Neki človek> kateresa ime Pa P° vieveidiiUMu; iiuvite.jiicija ne izdai jc bival v tej hiši --j do poletja 1918. V hiši je sta- — Ustreljen je bil sinoči v pro- j novila neka italijanska družina dajalm mehkih pijač na 3304 St. j ikuPn° 8 katero"ie bival "Black Clair ave., ki je last Charley Aril er j a, Spletni Robert Fischer, stanujoč na 5610 Woodland ave. Avtomobilski izvošček Edward ■ Foumanis pripoveduje, da so ga trije mladi, dobro oblečeni fanta Mni prisilili, da jih je peljal do Lakeside ave. in E. 26. St., tam pa so poakakjdi iz avtomobila ; dva sta šla v gostilno Archer^a. To je bilo okrog polosme ure sinoči. Ko sta" vstopila sta naročila steklenico neopojne pive. Gostilničarju se je njihovo nervozno obnašanje zdelo sumljivo, zato je vstopil v sobo v ozadju, kjer je skril $100, ter vtaknil svoj di-jamanten prsten za nogavico: Ko se j„e gostilničar vrnil za baro, sta"oba neznanca odšla, takoj nato pa so vstopili trije drugi. E-den je poklenil sredi gostilne, potegnil revolver in ukazal vsem navzočim, da dvignejo roke. V go stilni so bili štirje gostje, ki so istali pri bari. Nato se eden izmed treh približal registru in ukazal gostilničarju, da^se vleže ha tla. Tu je gostilničar opazil, da se roparju bliža eden iztoed gostov, namreč Robert Fischer. Gostilničar mu je zaSklical, da , naj ne riskira življenja in raje dvigne roke, toda Fischer se za opomin ni brigal. Lopov, ki je klečal sredi gostilne z revolverjem v roki, je bil očitno nervozen, in je par-krat vprašal tretjega izmed-napadalca, kaj naj napravi. — "E, kaj bi, daj mu jo!" je ta odvrrfil. V tistem trenotku je počil strel, in Fischer se je smrtnozadet —-zgrudil na tla. Tedaj se je moški pri registru tako postraišil, da je bliskoma skočil proti vratom'; s sabo je vzel samo $4 in za $15 čekov. Vsi trije so se odpeljali v avtomobilu, ki jih je čakal na Lakeside ave. Fiisher je bil ustreljen v trebuh itn je bil skoro nemudoma mrtev. — Za tekočo kampanjo za gradbo S. N. Doma je podpisalo društvo Naprej št. 5 S. N. P. J. za $2,000 in Vodnikov Venec St. .147 S. N.JP. J. pa za $700 delnic. Posestvo je s«daj plača no in kampanja za novo stavbo otvorjena. Sedaj jpa vsi na delo, posamezniki šn društva, da bo Dom čimpreje dokončan. — Ko je bila mati Mattie Je-hovca, 1413 Penhurst Rd. na smrtni postelji, je želela, naj bo novorojene dete izročeno njeni materi Mrs. John Skrem i* Beck Ave. v Nottinghamu. Oče seveda v to nikakor ni hotel privoliti in prišlo je do tožbe m«d otrokovim očetom in njegovo staro materjo. Včeraj pa je sodnija odločila, da se mora "Upoštevati željo pokojne matere. Oče se o-troka silni brani oddati in pravi, da je otrok njegov, in da lahko sam skrbi zanj. Mrs. Skerm pa pravi, da je svoji hčeri obljubila skrbeti za malega M&tejčka, kot zar svojega in da bi jo silno bolelo, ako bi te hčerine želje ne mogla spolniti. — Uslužbenec The General Chemical Co., Sulphare Whit-mer, je pred kratkim vzel v najem prazrrt) hišo, v South Parku, katero si je šel zadnjo ne del j o nekoliko ogledati. Šel je tudi v klet, kjer pa je našel na veliko grozo zakopan v zemljo človeški okostnjak. Njegovo/ pozornost je obrnila nase sveže razkopana prst, ki je.bila razmetana po kleti. Ozrši se nekoliko okrog sebe, zagleda iz zemlje štrleti1 kost nakar je našel celo človeško okostje. Grob je bil le kakih 18 palcev globok in je bil izkopan v nekem kotu. Klet je" drugače po tleh cementirana' le na omenjenem kraju je bil tlak razkopetn. Okostje je bilo ha sveže polito z apnom in vse kaže, da je bil šele pred kratkim nekdo v kleti, najbrže morilec sam, ki je hotel izbrisati zadnjo sled svojega zločina, Policija se ima vope taaviti z nadvse skrivnostnim ui votom in ako ga razvozlja bo morda razkrito izginjenje n Jter-h. zi aria. ki ie pred tremi j ■■?.' tno Patsy," pod katerim imenom je bil omenjeni zidar poznan. Kot pripovedujejo sosedje, 30 ga videli neki večer iti od dela v hišo kot navadno in odtedaj ga ni videl nihče več. Mnenje policije pa šd posebno potrjuje pripovedovanje nočnega čuvaja v izde-lovalnici opeke, ki se nahaja v bližini. On pripoveduje, da je večkrat videl, kako se je zgodaj ptoti jutru pripeljal pred omenjeno hišo voz. Nekoč je sledil za vozom prav na dvorišče in proti njemu so pričele frčati ' kroglje. Tudi on je pričel streljati, nakar je padlo kakih dvajset strelov. Ko se je vrnil k hiši v d|užbi z čuvajem South Park vasi, sta naletela na pet oboroženih moških, ki so bili pripravljeni na tepež. Po njegovem mnenju je bila to banda "črne roke", ki se je bala, da bi jih on on ovadil. Nadalje ie čuvaj tudi povedal, da so se v hiši obdržavali tajni sestanki za časa, ko je bival tam "Black Patsy" in ~da so bila ob takih prili- špranje se je videlo v prostorih luč do ranega jutra. V zvezi z umorom Pascquale Mago ali "Black Patsy-ja" je prijetih že več osumljencev. Ne ve se, ali je bilo navzočih pri umoru več oseb .ali je storila zločin ena sama oseba. Niti se ni moglo Še iz najdenega okostja dognati, na kakšen način je bila žrtev umorjena. 1 — Policija išče nekega moškega, katerega je "bolel zob" in njegovega tovariša, ki sta včeraj popoldne skupno oropala zobozdravnika dr. George L. Gordo-na, v njegovem uradu>na 5421 Superior Ave. za $80 in uro. Prvi izmed dveh roparjev je prišel v zobozdravnikov urad, stokajoč, da ga boli zob. Ko je dr. Gordon preiskoval prvemu zobovje, je vstopil drugi moški in nagovoril prvega: "Kaj ti praviš? Ali ga bi?" Zdravniku se je njegovo govorjenje zdelo nekoliko čudno in ga je vprašal kaj misli s tem reči. "To vas nič ne briga; kar lepo dvignite roke gospod dcvktor," je bil odgovor in proti njemu sta bila obrnjena dva revolverja. In kg sta zdravniku vzela denar in uro, sta šla v zo-bozdravnikovo delavnico, poiska- z la vrv in ga privezala k stoju kah okna zgornjih sob zaprta močnimi železnimi ploščami, v ' čakalnici. Dr. Gordon pravi, da katerih so bile vrezane ljuknje, j bi onega roparja, katerega je bo-skozi katere so lahko videli na Iel zob takoj spoznal, da bi ga le prosto. Take sestanke so imeli po večkrat na teden, in skozi pogledal v zobe. Ampak najbr* že mu jih ne pride več pokazat. ČETRTA KONVENCIJAJUGOSLOVAN-SKEGA REPUBLIC. ZDRUŽENJA. Za A. J. C. B. L. i. d. Vložen kapital, katerega akcije Jastuje J. R. Z. $10,000.00 Kapital v blagajni marca 1, 1921 $9,728.72 Več izdatkov kot dohodkov — $271.28 Posojilo od J. R. Z. $100."00 Skupaj več izdatkov kot dohodkov za časa obstanka $371.28 Kap'tal to korporacije obstoji večina iz vladnih zadolžnic, ki so zdaj nad deset odstotkov manj vredne kct jih imamo zanesene v račune. Ob kefekti so bili vsi bon-di vknjiženi po nominalni ceni, in tako jih štejemo še vedno v naših računih. Izvrševali!i odbor JRZ, je imel od zadnje konvencije 28. sej, poleg tega pc* 6 glavnih in 4 seje ožnj-ega odbora AJCBLtd. Oba odbora sta delala složno in vzajemno ter storila vse, da izvedeta nalogo JRZ. Ker se to ni še udej/-sfcvilo, ker cilj naših aspiracij še ni dosežen, je treba da začrtamo krepko pot za nadaljno delo na tej konvenciji, da postane ideja Jugoslovanske Federativne Repu tolike golo dejstvo — država vseh Jugoslovanov, od Soče pa do Črnega morja! ' / Na predlog br. Vogriča se poročilo vzams ra znanje. Poročilo blagajnika. Nato poda svoje poročilo, br. Godina, ki omenja le v toliko, da se njegovo finančno poročilo vje-ma z poročilom br. tajnika. V o-stalem omenja, da je bil br. Tau-čar obenem tudi finančni tajnik, tarej je na njega odpadalo le delo, vlaganja in nakazanja čekov za s vote, katere je seveda ekse-kutiiva preje odobrila. Ceke sta podpisala vedno oba: tajnik in blr.gajnik. ' poročilo br. 'blagajnika se vzame na znanje. Br. Todorovič omenja, da je bil pri reviziji izmed na zadnji konvenciji voljenih nadzornikov on edini navzoč, vsled osotnosti ostalih članov, kakor pojasnjeno že preje. Na mesto odsotnih je eksekutiva volila br. Jeranta iz Zornika, s katerimi so v glavnem uradu pregledali knjige. (Ker včeraj ni čas dopuščal, da bi se pregledalo tudi imovino na banki, hoče br. nadzornik podati svoje poročilo pozneje, ko z odborniki pregledajo imovino. Br. Cainkar pregleda, da pregledajo gl. odborniki in nadzorni odbor imovino na banki in poročajo pozneje. Zbor predlog podi pira in odobri. Za centralni odbor, oz, ožji odsek tega odobra poda poročilo s. Udovič tajnica tega odseka. Poročilo se glasi: Poročilo tajnice ožjega odseka centralnega odbora J. R. Z. za IV. Redni Občni Zbor J. R. Z. Cenjeni zborujoči: — Moje poročilo bo precej kratko in smotreno in to radi tega, ker je le kratka doba odmerjena za ogromno delo ki nas čaka. Poročam naj, da smo se vsi tri člani ožjego odseka centralnega odbora vdeleževali vseh sej izvr-ševalnega odbora JRZ., katerih je bilo okoli 25 od zadnje konvencije. Našo nalogo smo vršili po svojih najboljših močeh, iše vdeleževali raznih diskuzij, podajali na šejah svoje pomisleke in kakor je znano ostalim članom centralnega odbora in širši javnosti, je vladala med izvrševalnim odbo rom in nami popolna harmonija. S tem pa ni rečeno, da nisrtio vršili svojih dolžnosti, ali da smo pristali na vsak sklep eksekuti-ve, temveč harmpnija je vladala v tem, da smo na sejah diskuzd-rali in v harmoniji prišli do sklepov. Delo, previdnost in dober namen izvrševalnega odbora, ravno tako varčevanje ,ji denarnimi sredstvi, s katerimi je razpolagal izvrševalni odbor zasluži vsestransko pohvalo in menim, da ne bi mogla nobena druga skupina boljše in previdnejše ukrepati, kakor je ravno izvrševalni odbor. ' Pritožb ni bilo nikakovih in ker je vodil vso publicistiko glavni urad v naših glasilih, kjer so bili objavljeni vsi važnješi sklepi, ni treba, da bi se podajala v podrobnosti našega dela od zadnje konvencije pa do danes. Glavni odborniki" so podali svoje poročila, ki so točna, kaj pa je bodoča naloga, kako naj ibo naše delo v bodočnosti, kaka taktika in kak program, to je pa sedaj delo nas vseh. V imenu celotnega centralnega odbora J, R. Z. dajem tu pred Vami''popolno zaupnico izvrše-valnemu odboru, katerega delovanje je bila naše dolžnost opazovati in nadzorovati, kajti ta odbor je vršil svoje dolžnosti v popplni meri in storil vse, kar je bilo v človeških močeh storiti mo goče, da izvede nalogo, katere mu je naložil tretji redni občni zbor v Olevelandu. Mary Udovič, tajnica ož. ods. Cent. Odb. Zatem poda svoje poročilo br. Zalaznik: POROČILO br. F. ZALAZNIKA Pošiljatev; America^ Jugoslav Commercial Boards, Ltd. Cenjeni zbor: — Še v zadnjih mesecih leta 1919 je dobilo Jugoslovansko Republikansko Združenje od strani svojih članov nebroj pisem, da zapo-čne pomočno akcijo za njih sorodnike v domovini. Kajti ob i-stem času je cvetelo pošiljanje za bojev v domovino; naši. pristaši pa niso hoteli pošiljati preko rok naših političnih nasprotnikov, temveč so hoteli, da J. R. Z. povzame tako akcijo. J. R. Z. se je spočetka upiralo takemu podjetju, kajti imelo je dovolj vzgledov iz neposredne preteklosti o slabih izidih takih akcij in o previsokih stroških s pošiljanjem zabojev, kar se je do tedanjega časa smatralo za najbolj praktičen način pomočne akcije. Pritisk od strani naše javnosti pa je bil tako močan, da se J. R. Z. nikakor ni moglo ceč upirati, temveč je moralo započeti z razpravljanjem kak način akcije bi bil najbolj pripraven. Ker J. R. Z. k6t politična organizacija ni bila kompetentna vršiti takih poslov, je temu sledila ustanovitev American Jugoslav Commercial Boarda, Ltd. Korporacija |je inkorporirana pod zakonih države Illinois za 50 tisoč dolarjev, to je $10.000 "common stock", katerega je kupilo J. R. Z. in $40.000 "prefered stock," ki je še nerazprodan v rokah A. J. C. Ltd. Da omeji prevozne stroške, si je A. J. C. B. Ltd. omislil povsem bolj praktično pot pomočne akcije, kakor so bile stem dosedanje. Mesto da pošiljajo posamezniki zaboje in stem plačujejo velike svote za prevoz mrtve teže zabojev in poleg tega plačujejo še visoke cene za blago in gotovo o-bleko, ki v največjih slučajih naslovi jencem niti ni prav, si je odbor odmislil akcijo, pri kateri bo vse to omejeno. Načrt je bil ta: American Jugoslav Commercial Board, Ltd. naj nakupi v Ameriki blaga različnih vrst, ga pošlje v Jugoslavijo in kdor v Ameriki žeji, da njegovi v domovini prejmejo pomoč, naroči po predloženih vzorcih, blaga v Chicagi, sorodnikom v domovini sfe pa odmeri v Ljubljani toliko blaga kolikor kaže naročilo. Pri teh naročilih si A. C. B. Ltd. pridrži pravico, da, sme v slučaju potrebe, to je Če zmanjka v tovarnah blaga enake barve ali uja v slučaju tatvine, da nadomesti to z drugim blagom enake kvalitete. S takim načinom pošiljanja blaga se omeji vse nepotrebne stroške s pošiljanjem individualnih zabojev in plačevanje blaga po malih zakotnih trgovinah. Le za tiste, ki se-na noben način ne stri-kam izginil brez vsakega sledu, njajo s takim pošiljanjem pomoči, naj da organizacija na razpolago tudi pošiljanje zabojev. Poleg tega naj se sprejemajo za pre voz tudi mali paketi pod deset funtov, katere glavni urad umesti v zaboje ter odpošlje z ostalo pošiljaltvijo. Ta način pošiljatv^ je našel splošno odobravanje, a ne toliko odziva. Da ni bilo odziva je krivo našemu delu nasprotno časopisje, ki je M strahu pred konkurenco odpovedalo sodelovanje, da celo vodilo nesramno obstrukci-jo. v Kljub vsemu temu pa je znašala prva pošiljatev preko deset tisoč funtov v teži, v vrednosti pa preko dvajset tisoč dolarjev. S prvim aprilom je bila pošiljatev zaključena, to je ravno, ob času ko je izbruhnila stavka železničarjev. To je paraliziralo vso pošiljatev. Nekaj zabojev je stalo v New Yorku, drugi pa raztreseni po vsej Ameriki, kjer pač promet obstal. ' Glavni urad je delal, kar je bilo v njegovi moči, da bi spravil pošiljatev v red kakor hitro mogoče, a vse te nadnaravne sile so delale ravno v nasprotno smer. Komaj meseca Junija se nam je posrečilo spraviti vsaj nekaj zabojev v New York, da so odpluli v domovino 8. junija na parniku "Italija". Drugi oddelek pošilja-tve je odšel 19. junija s "Pan-nonijo", zadnji pa s parnikom ''River Orpntes" 19. julija. Vse te zapreke že v Ameriki so stavile odbor A. J. C. Boarda, Ltd. pred problem na kake zapreke bo imela pošiljatev naleteti ko dospe v domovino, kjer so razmere še toliko slabše in manj urejene. (Dalje prih.) NAPRODAJ JE dobra trgovina z modnim blagom m čevlji. Zelo ugodna prilika za' Slovenca. Cena nizka. Vprašajte na 15232 Waterloo Rd., Collinwood. (80 V NAJEM SE bDDA mala trgovina, pripravna za slovenskega čevljarja. Vprašajte na 15232 Waterloo Rd., Collinwood. (80 Posestvo naprodaj. Veliko posestvo z dobroidočo grocerijsko trgovino, gostilno, polji in gozdovi se proda v Kočevju v sredini premogokopov. Zglasite se ali pišite takoj na 587 The Old Superior Arcade. Lahko tudi telefonirate, Central 5417 ali Ontario 2775. Vprašajte za Mr. Kresse. To je zelo dober kup in zato ne pozabite vprašati za podrobnosti. (85 IŠČE SE dekle ali priletna ženska, da bi opravljala hišna dela in pazila na dva otroka. Plača po dogovoru. Zglasite se po šesti uri zvečer na 1378 E. 5 2nd. St. zgoraj. (81 DEKLE ALI ŽENSKA dobi službo za hišna dela. Zglasiti se je na 1 153 E. 60th St. zgoraj. (81 Posebna razprodaja moških, žensfkih in otročjih čevljev, šolnev in tennis čevljev. Tudi vsa moška in žfcnška oprava napol zastonj. SAMO TRI DNI, OD 7. DO 9. APRILA, .1921. pri JOS. KOS, 15232 WATERLOO RD.,' Collinwood, O. Iz urada dr. Carniola Tent 1288 THE MACCABEES, Tem potom naznanjam vsem članom gori imenovanega društva, da se gotovo vdeležite redne mesečne seje aprila 10. t. I. Na dnevnem redu bodejo zelo važne točke ki se morajo rešiti in bodejo v korist članstva samega. Torej prosi se Vas vpoštevajte to vabilo. Sobratski Vas pozdravlja John Tavčar, tajnik. PRQDA SE HIŠA za dve družini. Spodaj ima 5 sob, zgoraj 4 sobe. Električna razsvetljava. Cena $6.500. Oglasite se na 2211 W. 60th Street med Clark in Lorain Ave. (81 SPREDNJA SOBA SE ODDA za enega ali dva fanta z hrano ali brez. Zglasiti se je na 5209 Luther Ave. (80 GOSTILNA IN RESTAVRACIJA NAPRODAJ. Nizka cena, ker gre lastnik iz mesta. Zglasite se na 4502 St. Clair Ave'.. (82 PRIPOROČILO. Rojaki, kadar imate za prebarvati avtomobil, se obrnite do mene. Delo vam izvrširh dobro in to po zmerni ceni. Se griporočam vsem Slovencem in bratom Hrvatom. i " JOHN GODINA Auto Painting & Trimming Vse delo jemčeno. 361 EAST 161. ST. Cleveland, Ohio. ■ POHIŠTVO v zelo dobrem stanju, se proda po jako nizki ceni. Več se po-izve v uradu Enakopravnosti. , . . . - (81 MALI OGLASI Radost in veselje se naseli po kočah v starem kraju, kadar prejmejo kako sporočilo od domačih iz Amerike. Veselje pa je čim večje kadar prejmejo denarno pomoč od svojcev v Ameriki. 'AMERICAN UNION BANKA pošilja denar v domovino najhitreje, najsigurnejs in pošteno. Ako želite poslati denar v domovino BRZOJAVNO, in tudi Se samo EN DOLAR_ pišite nam takoj za podrobnosti. NALOŽKI vam nosijo po 4% obresti in vaš denar je siguren. Na zahtevo vam takoj izplača-' mo denar BREZ da bi nas preje obvestili. Prodajalna šifkart. — Javno notarstvo. — Dobivamo potna dovoljenja. Za pojasnila pišite na AMERICAN UNION BANK John Nemeth, predsednik 10 East 22nd St. New York, N. Y. KOFFEE KAMDEN KAVA je najboljša kava, najboljše kvalitete: Prodaja se v kartonskih zavojih po en funt, po vseh najboljših grocerijah., ' THE KAMDEN CO. PEČEMO IN POKAMO V CLEVELANDU, O. mrsiiiammiiiiji llllllIIIIIIBIllllUBgilll SLOVENSKO LOVSKO PODPORNO DRUŠTVO ANCHOR LINE LADJA ITALIA odplove 12. aprila , proti Dubrovniku in Trstu. Cena kabinam .......$200.00 Cene tretjemu razredu: Dubrovnik..........$125.00 Trst............... $115.00 Do Trsta preko Napelj in železnice ...........$96.50 V vaši bližini je naš lokalen zastopnik. Pojdite k njemu. IIIIBHHBWIHBIflllllllllH Vas bolijo zobje? Slabi zobje povzročijo glavobol, želodčne nerede, bolečine o-krog oči"in tudi revmatizem. Torej ako hočete biti pri dobrem zdravju, jih ne zanemarite. Prav lahko se jih popravi brez vsakih bolečin. Popravite jih sedaj in si prihranite čas in denar. Točna in dobra postrežba. Vsakemu spopolnim delo v parih tednih. Govori se slovensko. Dr. E. S. SNYDER ZOBOZDRAVNIK vogal E. 64. St. in St. Clair Ave. Uradne ure od 9 do 12; od 1 do 5; zvečer od 6 do 8. BBBBBM»BBMnH«BBIBBBBBBBI» R. M. S. P. EVROPO Vsake 14 dnj z "O" parniki NEW YORK—HAMBURG Spotoma se oglase v Cherbourg in Southampton ORBITA ......21. MAJA OROPESA ....4. JUNIJA ORDUNA, ....18. JUNIJA 1. 2 in 3 razred Za podnike 3 razreda je nadvse dobro preskrbljeno. TIJE ROYAL MAIL ^TEAM PACKET CO. 26 Broadway New York Sanderson & Son zastopniki Ali vsak zastopnik paro-brodnih linij. ■■■■■■■■ataBiinan DR. J. V. ŽUPNIK ZOBOZDRAVNIK^ 6131 St. Clair Ave. Uhod iz 62. vzhodne ceste. Opravlja zobozdravniški delo v tej okolici že 7 let. MLADE KOZE NAPRODAJ Naprodaj so mlade molzne koze. Proda se jih,nekaj zato ker jih ima lastnik preveč. Zglasite se na 691 3 Grand Ave. Newburgh. (81 i jc sklenilo na svoji redni meseč-j ni seji dovoliti prosto vstopnino vsem značajnim rojakom. Posebno priporočljivo je rojakom pro-stopiti v to društvo, ker daje članom velike ugodnosti: v slučaju smrti plača društvo $100 usmrt-nine, v slučaju bolezni $7.00 tedenske podpore brez vsake do-klade. Rojaki, ki še niste v nobenem društvu, poslužite se te iz-. redne prilike, kajti prosta vstopnina velja le za mesece februar, marc, in april in tudi rojaki, ki želijo stopiti še v eno društvo imajo sedaj zelo ugodno priložnost. Razna pojasnila dobite lahko pri društvenih članih ali pa se obrnite na sledeče člane za natančenjše informacije: Frank Novak, 1179 E. 60 Str., John Grdina 1207 E.' 60 Str., Henrik Kranc, 8220 Kor-man Ave. ali pa na društvenega zdravnika F. J. Kerna, 6202 St. Clair Ave. Društvene seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne v Grdinovi dvorani. Rojaki pristopite, v društvo, ki je na popolnoma svobodni podlagi, kjer je dovoljeno vsakemu njegovo lastno prepričanje. ODBOR. UIHBlEaBBICIBBUBBIDESBBBnHBBaa fH i® fc—* m IrH pi I# 10 PRIPOROČILO! Pojdi- na 6202 St. Clair ave. k Ar«ton Anžlovarju, tam dobiš naj lepše obleke za poroko, in kako krasno te napravijo na dan poroke, Tu je prostor, kamor naj pridejo vse neveste, »ki žalijo dobiti dobro blago in poceni. Tu kupite dobro in pošteno. Neveste, upoštevajte ta nasvet in ne pozabite tega naslova, ker to je resnica, da dobite pri nas lepo kra"-'sno obleko, delano po najnovejši modi, izberete sami, kakorkoli poželite. Vam pomerimo in naredimo obleko po vaši volji ako želite. Tudi vse druge potrebščine se dobijo pri nas. Tudi ženina pomagamo dobiti, če je treba, ker moramo pač eden drugemu .pomagati. Imam