6. številka. Ljubljana, v soboto 9. januvarja. XIX. leto, 1886, lshaja vsak dan ne«er, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prcjeman za a v str i j sko-ogerske dežele za vse leto 15 gld., Z!l poi leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 irld. 40 kr. — Za Ljub liano brez pošiljanja na dom za » se leto 13 gld., za četrt leta 8 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa s« po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Z* tuje deželo toliko več, kakor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkmt tiska, po 5 kr., če su dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvele frankirati. — Uokopisi so ne vračajo. Uredništvo in u pr a v ni št v o je v Rudolfa Kirbiša hiši, „GledaliŠka stolbs". Upravni št v u nuj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacijo, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Dunajski kabinet in Srbija. Najboljši prijatelj Srbije, ako hoče le odkritosrčen biti, mora reči, da srbska vlada ni imela nobenega pravega uzroka, pričeti vojno proti Bolgarom. Mari je bil pravi uzrok to, ker je mirni Plov-divski preobrat ranil Berolinski dogovor? Kdo pa je kralju Milanu dal pravico, potezati se za tujo stvar? Ako je bil Berolinski dogovor prelomljen, bil je to na kvaro turške oblasti, bil je to protest pToti nestvoru, ki so ga evropske velemoči bile pred par leti spleteničile v Berolinu. Turška vlada se ni spustila proti bolgarskim preobratnikom, ali pa so evropske velemoči dale Srbom nalog, naj mej bolgarsko kneževino in Vztočno Kamelijo napravijo sstatus quou? Morebiti pa bi faktično zjedinjeni bolgarski narod bil premogočen sosed srbski kraljevini in to nevarnost je bilo treba odkloniti. Tudi to bi bil jalov razlog, akoravno se je „urbi et orbi* razglašal kot tisti, ki srbstvu krati vsako uro spanja. Izdala se je parola, da je treba na Balkanu skrbeti za „ravnotežje". Ali ni se pomislilo, da „ravnotežje", ako je bilo po Berolinskem dogovoru, bilo je tudi istotako po Plovdivskem preobratu, ker zje-dinjenje bolgarskega naroda je stvar „Evrope", a „Evropa" niti sedaj, ko so razmere bistveno pre-drugačene, ni še potrdila, kar se je faktično zgodilo. Za Srbijo tedaj iz kraja ni bilo nobene nevarnosti, in če bi se hotelo skrbeti za bodočnost, storilo bi se to lahko brez krvoprolitja. Nikakor pa ni bilo opravičeno, da je kralj Milan u lomil v bolgarsko zemljo in to v kraje, kjer Srbov ni, kjer ni bilo osvobojevati svojega naroda. Že potem je bilo jasno, da Srbi neso mogli svojega napada obrazložiti z državno potrebo, s politično nujnostjo. Oni so napovedali vojno vsled nizkih, neblagih nagibov. Prav čudno je pa bilo, da jih je pri tem podpirala velemoč, da je to storila Avstrija po večjem delu svojega prebivalstva slovanska Avstrija. Čudno je bilo, da srbskih zahtev, srbskih priprav neso že iz prvega začetka pobijali in odvračali Dunajski in Peštanski listi, ki imajo, ali se vsaj z mirom delajo, da imajo zveze z vnanjim uradom na Dunaji. Avstrija tiči v trocarski mirovni zvezi: zakaj ni delala za mir v Belem gradu, za prijateljstvo mej balkanskimi državami, zakiij ni usodepolnega, bojevitega koraka zabranila Srbiji, v kateri ima s pomočjo deželske banke (Landerbank) tako merodajno veljavo ? Nerazumljivo je to, da je Dunajski kabinet priprave šovinistične srbske vlade eelo povzdgnil in pospešil, ker se je deželski banki dovolilo, da je Srbiji predplučala 12 ]/a milijona frankov, potem pa še posodila 25 milijonov frankov, Če prav se je vedeti moralo, da bode srbskemu kralju le tako mogoče zvršiti svoje namere, to je mir prelomiti, vojno napovedati. Tisti čas, ko je kralj ukazal, da se vojaka mobilizuje, ni bilo v državni blagajnici ni vinarja, in kolikor je prikapalo davkov, je bilo komaj, da so se pokrile vsakdanje potrebe. V takih stiskah obrnil se je srbski finančni minister, kakor je bil navajen, do „deželske banke" in v dveh dnevih se je dognalo 25 milijonov posojila, za katero se je v zastavo vzelo, kar koli je bilo. Ker pa to še ni bilo za-dosta, ukazala je banka postaviti srbski tabačni monopol, ki se je takoj paragrafoval in skupščini predložil, katera ga je tudi potrdila. Da se bo iz monopola vse izbilo, kar se koli da, ustanovila bode banka posebno društvo in tako dobivala 26 milijona za obresti in odplačilo posojila. Državna blagajnica se je tedaj za leta in leta obremenila, ob jednem pa se je znebila 'zadnjih pripomočkov, ki so jej bili na izvoljo iz carin ali iz monopolne politike; prišla je srbska kraljevina pod neomejeno tinanci-jalno gospodstvo naše „deželske banke". Čakajmo časa in kmalu bodemo videli, da bo Srbija v svojem srci začutila kamen tacega sosednega prijateljstva. Koliko je Srbom koristila vojna, ki so jo proti svojim bratom bili pričeli, to je Že sedaj jasno. Koliko pa jim je kvare donesla, to bode srbski narod skoro uvidel, in ne verjamemo, da bi nam bil za to hvaležen. Naša vnanja politika je srbski narod pahnila v veliko nesrečo, a kaj ima naša država od tega? Ima res v zavisnosti svoji srbsko kraljevino, toda kaj jej more koristiti zavisnost vnanje države brez udanosti, kaj more dobrega pričakovati od soseda, kateri je po njej prišel v nezgodo, a ima baš toliko moči, da se vam lahko maščuje? Kako se z zadnjimi čini Dunajskega kabineta vjemajo besede, ki so se izpregovorile v delegaciji 14. novembra 1885 glede ha balkansko razmerje, rekše: „Naše cesarstvo nema naloge, da bi v svojem področji dobilo stranke, ki imajo doli slučajno moč, nego pridobiti si mora rodove sume, da bodo v njem videli svoje zavetje. Mi moramo puščati, naj se oni narodi prosto razvijajo, ako to le ne nasprotuje našim koristim; mi ne smemo tako postopati kakor njega dni Avstrija nasproti Italiji, kjer se je protivila vsemu takemu teženju po zjedinenji, tako prisilila, da so se posamezne države zvezale, zjedinile proti nam sovraštvo in črt, ne da bi bili mi ohranili si kaj upliva?" Srbijo si je Avstrija z zadnjim postopanjem odtujila, a ne le kraljevino, temveč vse srbstvo na Balkanu. Hotela je nasprotno, a okornost madjarske prepotence je obrodih ta sad. Bolgarski narod pa ni le spoznal, da od Avstrije nema prijaznosti, nego vrnil se je — kar je nameravala vekomaj ubraniti Avstrija — pod rusko pokroviteljstvo. Taka je balkanska politika brez slovanskega sodelovanja. Deželni zbor kranjski. (IX. sej a dne 22. decembra 1 88 5.) (Konec.) Poslanec RobiČ nasvetuje, naj se prošnja, kakor hitro mogoče, c. kr. vladi uroči. Ko je še poslanec dr. Papež za predlog govoril, se odobri. Poslanec prof. Šuklje poroča o izvestji deželnega odbora o okrajih za vojaški nabor. Poročilo slove: Vsled sklepa deželnega zbora dne 1884 so se prošnje občin sodnijskih okrajev Veliko-Laškega, Idrijskega in Ribniškega, da bi se navedeni sodnij-ski okraji imenovali samostalnimi okraji za vojaški nabor, izročilo visoki c. kr. deželni vladi, da bi se kar le mogoče na-nje ozirala. Na to je visoka c. kr. deželna vlada z dopisom štev. 9315, 16. sep. 1. 1885 naznanila deželnemu odboru, da je vprašanje glede naprave novih okrajev za vojaške na-bore na Kranjskem temeljito pretresovala ter je poizvedovala pri podrejenih oblastnijah, da bi, če tudi LISTEK. Charles Nodier. (Spisal Ivan Žoleznikar.) (Konec.) Kot urednik vladnega glasila „Telegraphe offi-eiel" bil je Nodier mnogokrat, zlasti po noči poklican k Fouche-ju. A prišedšega v palačo guverner nikdar ni nagovoril, ampak hodil je, roke na hrbtu sklenene, po sobi ter zdaj pa zdaj izustil kako besedo, kakor človek, ki misli, da je sam. Čez nekoliko časa ga je odslovil. A Nodier, dobro vedoč, da ni bil klican brez namena, sestavljal je iz posamičnih besed in pretrganih stavkov uvodne članke. Tako sta občevala dlje časa in samogovori Fouche-jevi bili so informacija za urednika Nodiera. Takratne razmere pa najbolj osvetljujeta dva dogodka. Naši hribovci nekje bili so se spuntali in zaprli so jih bili 78. Takrat bili so za upor v za-vojevani deželi jako strogi zakoni. Piavici se torej ni smelo poseči v vzdigneno roko, na drugi strani je bilo treba pomisliti, da bi obglavljenje 78 gospodarjev napravilo v deželi hudo kri. Slednjemu pa se je bilo zaradi tega težko izogniti, ker je plem- stvo zahtevalo zadoščenja. Guverner ni se takoj odločil, kaj bi storil. Mej tem pa mu je slučaj prišel na pomoč. Ječe bile so menda slabo zaprte in neko noč ušlo je vseh 78 puntarskih kmetov, ž njimi pa tudi vsi zaprti roparji. „Videlo se je, da se vojvoda Otrant-ski za justifikacijo teh revežev ni posebna zanimal" Ta dogodek ni imel drugega nasledka, kakor da je guverner ukazal, naj se sezida nova ječa z močnimi vratami in neprodornimi zidovi in dela so se takoj oddala. Nodier meni pri tem: „Upam, da moji ljubi Ilirci v dobri, miroljubivi in pobožni Kranjski te ječe še sedaj ne potrebujejo. Saj tudi nas ne potrebujejo." Jednako bilo je z glasovitim roparjem Jeanom Zbogarjem. Obsodili so ga bili na smrt. A po človekoljubnih francoskih zakonih moral bi biti obglavljen z giljotino. A giljotine ni bilo in kranjski tesarji in kovači, ki bi jo bili morali narediti, bili so tako počasni in nerodni, da so Francozi na naši civilizaciji obupali in da neso nobene giljotine zapustili. Ti poskusi pa so bili Zbogarju na prid. Kajti neko noč odprla so se vrata ječe in pobegnili so jetniki, ječarji in njih pomagači. Zjutraj bila je ječa na stežaj odprta in popolnem prazna. V No-dierovih spisih more se mej vrstami čitati, da ni slučaj pomagal zaprtim kmetom, niti Zbogarju, ampak da se je to zgodilo z vednostjo francoske vlade. O tem Jeanu Zbogarji spisal je Nodier slaven roman, kateri je celo Napoleonu I. na sv. Helene otoku tako ugajal, da ga je celo noč čital in na straneh napisal svoje opazke. Toda o tem ni da bi obširneje se razpravljalo, ker je Nodier sam temu romanu spisal obširen predgovor. Baviti pa se moramo nekoliko še z Nodierom. Zadnja številka njegovega lista „Tel. off." izšla je v 22. dan septembra 1813. Nodier ostavil je Ljubljano, šel v Trst, Gorico, potem pa na Francosko, odkoder ga ni bilo več v naše kraje. A naši kraji in naše ljudstvo zavzeli so tako močno njegovo rahlo srce, da se jih je vedno živo spominjal. Kajti, ko je kongres Ljubljanski zavzemal pozornost Evrope, spomnil se je tudi Nodier naše metre pole ter prijel za pero, da svojim vrstnikom opiše mesto Ljubljano in narod na Kranjskem. Kje je izšel njegov izvirni spis, tega ne vem, kajti, kar se tiče tega Nodierovega spisa, posnel sem vse date po nekem feljtonu v Ljubljanskem „Wochenblattu" z dne 13. septembra 1884, ki je najbrže prišel izpod g. Dimitzovega peresa. Neimenovani feljtonist pravi, da je Nodierov spis v nemškem prevodu bil natisnen v 115. št. „Stuttgurter Morgenblatt" 1. 1821. le deloma in po lokalnih razmerah in potrebah, ustregla opravičeni želji slavnega deželnega zbora. Vsled teh poizvedeb bilo je visoki c. kr. deželni vladi mogoče, staviti c. kr. 3. oddelnemu poveljni-štvu v Gradei, katero je v tej zadevi tudi prizadeto, celo vrsto pozitivnih nasvetov v zmislu de-želno-zborskih sklepov. Navedeno vojaško povelju -štvo pa se je izjavilo, da mu iz vojaških in dopol-nitvenih ozirov načeloma ni mogočo pritrditi stavljenim nasvetom in to tem manj, ker kranjska dežela v predpisanem številu, vojakov, ki jih mora vsako leto dati, vedno bolj zaostaja, akoravno se je že večkrat pozval tudi 4. razred k naboru; to zaostajanje pa bi se, kakor skušnja uči, pokazalo še v večji meri, ako bi se pomnožilo dozdanje število nabornih okrajev. Sicer pa je c. kr. državno vojno ministerstvo že razglasilo, da se bode vprašanje glede določitve oziroma pomnožitve okrajev za vojaške nabore sploh konečno rešilo z novim poukom o izvršitvi vojnih postav, ki se ima v kratkem izdati. Z ozirom na vse te navedene razloge in zlasti na zadnjo okolščino, prepričala se je visoka c kr. deželna vlada, da glede ustanovitve novih okrajev za vojaške nabore na Kranjskem za zdaj ne kaže dalje obravnavati ter da se izvršitev te zadeve odloži na pozneji primerni čas. Ta rešitev naznanila se je občinam, katere so uložile dotičue prošnje. Poročevalec nasvetuje, da se poročilo vzame na znanje. Poslanec Pak'ž naglasa velike troške, katere imajo ljudje pri vojaških naborih in nasvetuje resolucijo, da se e. kr. vlada naprosi, naj bi bila i Ribnica in Velike Lašče naborna okraja. Deželni predsednik baron VVinkler opomni, da je došel mej tem izvrševalni ukaz vojaške postave, v njej pa imenovaua kraja nesta zaznamovana za vojaški nabor. On sicer nema nič proti nasvetu, a zagotoviti ne more ničesar. Poslanec Lavreučič'naglasa, da se je Vipavi in Ilirski Bistrici ista prošnja dovolila, pred kratkim pa tudi Brdskemu okraju. Pri glasovanji se V8 prej me nasvet poslanca Pak i ž a. Prodaja nad-učitelja Jeršeta v Trebnjem izroči se deželnemu odboru z naročilom, da naj jo s toplim priporočilom izroči deželnemu šolskemu svetu. Prošnja učiteljske sirote Alojzije Malenškove za miloščino se ne usliši, učiteljski udovi Ani Juh podeii se za tri leta miloščina po 50 gld. Gospodu Šum iju dovoli se za izdajo domoznanstva 100 gld. podpore. Poslanec Kersnik poroča v imenu finančnega odseka o proračunu za leto 1886 in o računskem sklepu za 1. 1884 gledališkega zaklada. Skupna potrebščina iznaša za 1886 1. 2914 gld., pokritje pa 2917 gld., tedaj 3 gld. prebitka. Čisto premoženje tega zaklada iznaša 46.762 gld. 83 kr. (Se odobri.) Poslanec Luckman nasvetuje v imenu finančnega odseka, da se gotovine deželne blagajnice nalagajo pri kranjski hranilnici. Ko bi jih pa kranjska hranilnica ne hotela vsprejemati, ima deželni odbor skleniti, pri katerih jednako varnih denarnih zavodih se smejo nalagati. (Obvelja.) Koncem seje stavi dr. Poki u kar sledeči samostalni predlog. 1. Deželnemu odboru daje se nalog, v wp9n zumljenji s c. kr. vlado osnovati brez zamude vodno komisijo za našo deželo, v kateri naj bo tehniški, gospodarski in po potrebi tudi gozdarski zastopnik in kateri naj bo nalog: preiskati vse kraje naše dežele, ki trpe pomenljivo škodo po vodnih nezgodah, dalje preskrbeti vse tehniške, konkurenčne in postavodajske priprave za urejevanje škodljivih vod;i (razen glavnega teka Savel in pa za osuševanje močvirskega in sicer pogostem preplavljenega ozemlja, in to v prvi vrsti za ona dela, za katera je pričakovati državne podpore. 2. Za pokritje v ta namen potrebnih stroškov stavi se primerna svota v deželni proračun 1. 1886, ob jednem pa se tudi c. kr. vlada naprosi za primerno soudeležbo, oziroma za gmotno podporo. Predlog so podpisali vsi narodni poslanci. V prihodnji seji bode utemeljen. Politični razgled. Notranje dežele. V L j u b 1 j a n i 9. januvarja. \aii«*ni iHiiiitttcr potoval je bil te dni v Inomost in ogledal tamošnja učilišča in anatomijski zavod vseučilišča. Sredi tega meseca potuje dr. pl. Gautsch v Prago, da si ogleda šole češke stolice. Iz Prage pojde v Brno. Kakor se vidi, se novi minister mnogo bolj briga *za šole, kakor pa njegov prednik, baron Conrad. Vseučiliški profesor v L<3-vovu dr. Rittner bode nekda poklican kot dvorni sovetnik v naučno ministerstvo. Kakor se kaže, so za Scliulvcrciii že mi-j nuli zlati časi. Vlada je spoznala, da to društvo le i vzbuja nasprotstva mej narodnostmi. Na Štirskem ' in Moravskem, morda tudi v druzih deželah, se je i okrajnim glavarstvom naročilo, da morajo strogo j paziti na agitacije tega društvu in o vsem poročati j namestništvu. Govori se, če se bode to društvo še j dalje mešalo v politiko, da se bode razpustilo. V n a nJe države. Marsikomu se čudno zdi postopanje Knaije nasproti sedanjim konfliktom v orijentu. Vsemu Bvetu se je čudno zdelo, da se je Rusija tako od-, ločno izrekla za status quo ante, še bolj pa, da je car ukazal izbrisati kneza Aleksandra iz ruske vojske. Pripisovalo se je to osobnemu nasprotstvu ruskega carja proti Aleksandru. Daljši dogodki so pa stvar pojasnili. Garja so vender v prvi vrsti vodili politični motivi Rusi namreč nič ne zaupajo i Angležem. Zategadelj se ruska politika na vso moč ! prizadeva, da bi Črno morje ostalo zaprto za vojne j ladije drugih držav. Ko je bil navstal angleško-j ruski konflikt zaradi Afganistana, sta Rusija in An-| glija na vso moč v Carigradu delovali. Prva je ! prigovarjala Turke, da naj strogo zabranijo uhod i angleškim ladijam skozi Dardanele, druga pa, da i naj puste prost uhod. Turčija sama pa je spoznala, \ da bi vojna mej Rusijo in Anglijo njej škodovala, I ako bi se vršila kje blizu njenega obrežja. V Ca-i rigradu so tedaj slušali nasvete Rusije in to je bilo j povod, da so Angleži piijenljivejši postali in se je j ta spor vsaj za sedaj mirno poravnal. To je uzrok, : da Rusi žele, da se Turčija še ohrani močna, da I bode stražila morske ožine, dokler se razmere ne j premene. Proti zjedinenju Vzhodne Rumelije z Bol* : garijo bi Rusija sama na sebi ne bila nič imela ko bi se dalo mirno izvesti. A ruski diplomati so hitro spoznali, da bi zjedinenje Bolgarov utegnilo biti začetek novih zmešnjav v orijentu, katere bi oslabile Turčijo, stražiteljico Bospora. Grki, Srbi in Črnogorci bodo zopet hoteli dobiti kaj turškega ozemlji Makedonija bi se skušala odtrgati od Turčije. Turčija bi tedaj popolnem onemogla, predno bi Rusija dobila novega zanesljivega stražnika Bospora Ko bi se Bolgarija tudi raztegnila do Bospora, kar bi se še tako hitro ne moglo zgoditi, bi bila še preslaba. Ko bi se pa razširila s pomočjo Angležev, bi tudi že iz hvaležnosti do svojdi podpornikov ne mogla braniti njih ladijam uhoda v Či no morje. Pa še druge pomislike je imela Itusija. Trocarska zveza se je bila sklenila baš za ohia-nenje miru. KonHikt na Balkanu bi pa utegnili baš to zvezo razdreti in prouzročiti nevarne vojne mej vlastmi. Rusija pa, kakor vsa Evropa potrebuje miru Rusija je osvobodila Srbe in Bolgare, tedaj tudi želi, da se ta dva naroda mirno razvijata. Rada bi bila torej zabranila bratoinorsko vojno. To je mislila doseči s tem, da je zahtevala odločno obnovljenje status quo ante. Ker je knez ni slušal, ga je car izbrisal iz ruske vojske. Zato je pa car imel še drug povod. Pred vojno se je sploh mislilo, da bode Bolgarija tepena. Rusija je vso Evropo zmatrala za pokroviteljico Bolgarov. Ko bi bili Bolgari tepeni, bila bi Rusija prisiljena se z vojno silo potegu ti zanje, ali bi pa bili povsod bolgarski poraz zapisali na ruski račun, kar bi bilo pomanjšalo veljavo Rusije. Vojne začenjati v Rusiji neso marali, kajti dobro so vedeli, če se potegnejo za Bolgare, se bode Avstrija za Srbe, in trocarske zveze bi bilo konec. Carju ni drnzega kazalo, kakor pretrgati vse zveze z Bolgari in to je tudi storil. Od tačns se je položaj popolnem preinenil. Srbi so tepeni, Turčija je pa sklicala toliko vojakov, da se jej ni več treba bati niti Grkov, niti ustanka v Makedoniji. Strah za njen obstanek je minul, če tudi še neso poravnane zmešnjave v orijentu. Sedaj se lahko prizna zjedinenje Bolgarov, in Turška b tem ne bode nič oslabljena. V Peterburgu tudi sedaj o tem popolnem drugače mislijo, kakor so pred srbsko-bolgarsko vojno. Sedaj je skoro gotovo, da bode Rusija privolila zjedinenje, ako se le druge vlasti o tem sporazumejo. Nadejamo se, da bode pismo kneza Aleksandra, katero je ruski vojni attache na Dunaji, Kaulbars, že izročil carju, doseglo svoj namen, to je pridobilo zopet rusko naklonjenost bolgarskemu narodu in njegovemu vladarju. Hrbulti poslanik v Londonu, Mijatovič, se je izjavil pred svojim odpotovanjem v Beligrad, kamor je poklican, proti dopisniku, „Kolnische Zeitung**, da je on le tedaj pripravljen skupno z Rističem sestaviti koalicijsko ministerstvo in ud-ležiti se mirovnih pogajanj, ako kralj in narod res želita mir. Turski vojaki, ki so zbrani okrog Drino-polja, zlasti oni, ki so prišli iz gorkih krajev, močno bolehajo in mrjd. Vojaki so slabo oblečeni in zaradi pomanjkanja stanovanj mnogi morajo prebivati kar pod milim nebom. Vojno ministerstvo je sedaj zaukazalo, da se jeden del turških čet umakne v Dedeagač, kjer je milejše podnebje. Vojnemu mini-sterstvu se je ponudilo mnogo tujih zdravnikov zlasti avstrijskih, pa jih ni moglo vsprejeti, ker neso znali turškega jezika. Stanje grške vojske je tako slabo, da se bodemo res čudili, ako Grki začno vojno. Kakor so „Mosk Vjed." izvedele na podlagi nekega tajnega izkaza grškega vojnega ministerstva, broji grška vojska z revervo vred samo 73,779 mož uštevši 1846 častnikov, 6436 podčastnikov in 1249 bob-nerjev in trobcev. Od teh jih je 6032 bolnih v bolnicah, 18.700 begunov in takih rezervistov, ki še neso prišli, ko so jih klicali. Po tem takem ima Grška Dalje v prilogi. Nodier sega v tem spisu v prazgodovino, omenja Emone, opisuje mesto, Ljubljanico, mostove in meni, da ima Ljubljana k večjemu 20.000 duš. Potem pa piše: .Deželni je'ik je ilirsko vindeliški, ki je malo različen od hrvatskega ali prav za prav isterskega; a malo ljudij je, ki bi ne znali nemški in italijanski ali pa novogrški, včasih celo vseh teh jezikov. Dolgo bivanje Francozov je slednjih jezik tudi zelo razširilo, tako, da je navadna vzgoja sploh poliglotna in da ima najnavadniši meščan znanje, kakeršnega bi v marsikateri akademiji zaman iskali itd. Potem hvali ceste, javna poslopja, omenja lice-alne knjižnice, prebivalce pa označuje tako: Kranjci so veliki, krepki, malo upognjeni, imajo mila, blaga, izraza polna obličja, njih ženske so znamenite zaradi izredno line kože, sveže barve, a kakor se prebivalci pod planinami sploh pritožujejo, zobe imajo slabe. Strastno ljubijo lišp, ples in gledališke igre, njih narodna noša je prekrasna. Glede nravnih lastnostij tega naroda ni možno videti kje popolnejšega. Trezni, pobožni, gostoljubni, zmerni v vseh zadevali, so Kranjci v očeh vzhoduo-ilirskih narodov lokavi, ker so vrhu tega tudi v civilizaciji naprej. V zgodovini tega naroda ni sledu kake revolucije, kakega politiškega viharja, niti začasnega nereda; da, še več, ljudje, ki so več let v Ljubljani živeli, se ne spominajo, da bi bili kdaj čuli o kakem zločinu. Deželni jezik nema niti izraza za zločine, katere mi najčešče vidimo. L. 1812 preteklo je bilo 51 let, da v Ljubljani ni bil nibče usmrten. Stroji, ki rabijo po Evropi za obglavljenje, bili so ondi nepoznati. Spominja se potem Postojine, Cerkniškega jezer«, Idrije, Kranja, Trsta, naših naravnih krasot, obile divjačine, rib, naših slavnih rakov, šetališč okolu Ljubljane in slavnih naših učenjakov (Scopoli, Vodnik, Jeunikar, Kalister, baron Cojz itd.). — Naposled hvali Nodier prijazne razmere mej Francozi in Ljubljančani in spoštovanje, s katerim se slednji prvih spominajo, ter poudarja, da so Kranjci obžalovali Francozov odhod, akoravno so dobro uva-ževali srečo svojega osvobojenja. S tem je v kratkem vse povedano, kar je bilo potrebno, da se čitatelji seznanijo z duhovito in simpatično osobo Nodiera, čegar znameniti roman „Ivan Zbogar" se bode v prihodnji številki priob-čevati začel. Janez Šubic. Nedavno so poročale slovenske novine, da je slavni naš rojak, slikar Janez Šubic imenovan profesorjem na umetnem obrtnem muzeji v Kaisers- lauternu v Renski Palaciji. Ko bi še Preširen bival mej nami, menda bi pri tej vesti, mutatis mu-tandis, zopet vzkliknil, kakor svoje dni o Stanko Vrazovem prestopu k Ilirstvu: „Lakota slave, blaga žene slikarja drugam." No, mi zmernejši Slovenci dandanes, ki gledamo, kako se nam podirajo drug za drugim raalodane vsi zlati gradovi visokoletečih nadej o kulturnem veličji našem, ne obsojamo več toli nemilo vsakega rojaka, kateri se napoti v tuje dežele, da si ondu pridobi svojim zmožnostim primernega področja in priznanja. Temveč, kadar ta ali oni naših nadarjencev ostavlja pretesno mu domovino, zremo nekako otožni za njim ter vzdihujemo : Škoda za tak božji talent, da bode pomagal poveličevati slavo drugim, bogatejšim narodom, do-čim brižna Slovenija doma pogreša veščih rok, katere bi jej opletale glavo z Iavorjevim vencem! Jednak obžalovalni vzdih privrel mi je iz prsij na novega leta dan pri ustopu v novi Ljubljanski muzej, kamer sem se bil napotil ogledovat Janeza Šubica sliko na vestibulskera plafondu. Utis te slike je namreč toli očarljiv, da človek nehote vsklikne : To je završeno mojstersko delo, pristen umotvor izvoljenega umetnika! ... Ker sem v sestavku o .Iliriji Šubici obljubil spregovoriti o tej, Janeza Šubica sliki posebej, iz- P ril oca „S1©\ enakemu Narodu" St. 6. 9. jannvarja 1886. srečilo se je pridobiti v gospodu Vaclavu Tučku, kapelniku Novomeške mestne glasbe, bivšemu vojaš kemu kapelniku Jelačičevega pešpolka, izvrstno moč za vodstvo petja. Njegovemu požrtvovalnemu trudu ima se društvo zahvaliti, do se je v kratkem času tako izvežbalo. da je pri svo jih nastopih častno reševalo svojo nalogo. V petji ve^bajo se gospodičine in gospodje po dve uri na teden. Čitalnica Novomeška podpira društveno svrho s tem, da mu rado volj no prepušča svoje prostore za vaje in pevske večere. To podporo jej povrača pevsko društvo tud« tako, da s svojim petjem pomaga čitalnici dosezati njene društvene svrhe. Društvo je član „Slov. pevskega društva" v Ptuji, in »Glasbene matice' v Ljubljani, katero prekoristno društvo svojim društvenikom prav^toplo priporoča. V prvič je društvo javno nastopilo dne 28. novembra 1884 in je po jedva trimesečnem obstanku pelo v popolno priznanje občinstva. Sodelovalo je dalje pri običajnej Vodnikovej slavnosti dne 1. februarja 1885 in priredilo pevski večer dne 11. aprila, — dalje pevski izlet dne 14. junija v Št. Jarnej, kjer se je sešlo z odličnim Krikim pevskim zborom — Po nekolikem prestanku se je začelo pripravljati na Preširnovo slavnost, do/daj tukaj nenavadno, pri kateri je dne 6. decembra pokazalo vse hvale vreden napredek. — Razven tega izka-z ilo je zadnjo čast prerano umrlemu požrtovalnemu rodoljubu g. Karlu Rudežu, in s serenado počastilo g. knezoškofa dra. Misijo o njegovem prvem prihodu na Dolenjsko. V zmislu pravil bi se morale glaske vseh pes-nij, ki se vadijo pri pevskem zboru v Rudolfovem, dopošiljati zvunanjim izvršujočim članom. To se je iz početka tudi godilo, a nastale so težave s po-množevanjem glasek, ker v Rudolfovem ni nikake privatne litografije. Vkljub temu se pa vender prirejajo dve pole Kocjančičevih najlepših narodnih pesnij, katere se bodo zborom v večjih dolenjskih krajih doposlale. Odbor misli zvunanjim pevcem s tem ustreči, ker je osvedočen, da se te za vesele družbe tako prikladne pesni, le zato tako malo pe-vajo, ker je prepisavanje glasek težavno. Če prav dozdaj zvunanji pevci niso pri javnih nastopih v večem Številu sodelovali, nadeja se ipak društvo takega sodelovanja — kadar se bode zato prilika ponudila, — in hoče tedaj skrbeti za dopo-šiljanje glasek in skupne vaje. Glasovir je pri petji neobhodno potreben toliko pri vajah, kakor pri nastopih, posebno, ako je treba kako večjo skladbo ali pa kak samospev spremljati s glasovirjem, ali pa izvesti kak glasbeni komad. Sedanji glasovir čitalnice je obrabljen, dober le za godbo k plesu in društvo neguje vročo željo, da si omisli nov glasovir. Društvo je tedaj naumilo, omisliti si kar najhitreje glasovir in poštovano občinstvo, ki bode kaj žrtvovalo v ta namen, ne bode podpiralo samo pevskega društva, ampak tudi Čitalnico, ker imetek društva je za slučaj — sicer ne pričakovanega in ne prorokovanoga razida last čitalnice. Odbor se tedaj obrača do društvenikov in sploh rodoljubov s prošnjo, da blagovolijo v ta namen kaj žrtvovati. Zvunanji društveniki, kateri 6o z doneski na dolgu, bodo se za uresničenje te želje posebno zaslužne storili, ako bodo zaostale doneske uplačali. Ker število društev in naprav, katere morajo rodoljubi podpirati, vedno raste, tako da jim je težko za pojedine zvrhe mnogo žrtvovati, sklenil je občni zbor 21. dec. 1885, da se vnanjim društvenikom letni donesek zniža na 1 gl — Tu|e|, 8. januvarja. Pri Slr.nnt Dr. pl. WalIhoim z Dunaja. — Kohn iz Hrvatskega. — vVanaorman iz Pulja. Pri MallAls Oberlaader z Dunaja. — Jonke is Kočevja. — Fiirst z Dunaja. — Bauer iz Gradca. — Schick z Dunaja. Meteorologično poročilo. 1 Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokri na v mm. i 00 7. zjutraj 2. pop, 9. zvečer 731-49 bi. 728 04aa. 72570 m. —0-6« C 0-4° C 0 8° C al. bvz. al. zah. aL zah. megla det. dež. 28 80m. snega in dežja. Srednja temperatura 0*2°, za 9*8* nad normalom. SvLiiajslsa "borza, dne 9. januvarja 1.1. (Izvirno telegrafično poročilo.) Papirna renta..........83 gld. Srebrna renta..........84 „ Zlata renta........... 111 „ 5°/0 marčna renta......... 101 „ Akcije narodne banke....... 874 „ Kreditne akcije........ 295 „ London............ 126 „ Srebro.............— . Napol............10 C. kr. cekini.......... 5 Nemške marke.........62 4°/, državne srečke iz I. 1854 250 gld. 129 Državne srečke iz 1 1864 100 gld. 170 Ogrska zlata renta 4%...... 100 „ papirna renta 5°/0 ...... 92 5*/0 štajersko zemljišč, odvez, oblig. . . 104 Dunava rog srečke 5°/0 . . 100 gld. 117 Zemlj obč avstr. 4,/1°/0 zlati zast listi . 126 Prior, oblig Elizabetine zapad, železnice 115 Prior, oblig Ferdinandove sev. železnice 105 Kreditne arečke.....100 gld. 178 Rud o lt'o vi; srečke.....10 „ 19 85 05 60 25 20 90 04 95 20 25 95 45 50 25 70 80 25 40 čestito obličje. Njen obraz je naslikan en profil tO r obrisau z mehkimi potezami. Lica so jej podolgasto-polna in okrog usten jej igra blažen smehljaj. Oblečena je v belo, brezrokavno haljo, katero jej pod prsmi objema temnorudeč životnik. Dolenji život jej odeva gladko rujavo krilo, ob sklonjenih kolenih neprisiljeno-naravno nagubano. Preko desne nune ima pogrnjen zelenkast plašč, s katerega dolenjim koncem pokriva životek pri jej stoječega amoreta. Za umetnostjo je nagromadeno razno umet-nijsko orodje: kiparski model, slikarska paleta s čopiči in risarska mapa, ter oljčna vejica, v znak miroljubivega delovanja umetnosti. V koti gori nad umetnostjo plava ljubeznjiv genij z belimi perutmi, prinašajoč iz mračnega ozadja bujno cvetočo vejico, s katero nam oznanja razcvit mlade umetnosti slovenske. Ta genij je kaj inično naslikan! Ljubki kodri mu vejejo okrog plastično modelovane glavice in — toda dovolj bodi že itak preveč naštetih posamičnostij! Celotni utis te slike je, kakor sem že omenil na začetku sestavka, jako očarljiv. Vsa na jej predstavljena skupina je genijalno izumljena ter proizvedena s čudovito spretnostjo. Umetnik se je pokazal pristnega mojstra kolikor v koncepciji posamičnih podob, toliko tudi v sestavi skupne celote. Uredil in grupoval je vse dejanje z virtuozno teh- niko ter ubral raznovrstne v njem sodelujoče fak- j torje v skladno harmonijo. Obrisi vseh podob so j jako nežni in mehki, z dostojnimi ter valovito te- j kočimi potezami izraženi in mili takoimenovani topli kolorit s svojimi sočnimi, intenzivnimi tintami pro-uzročuje na gledalca blagodejen, simpatičen utis. Iz vse slike se razodeva upliv stare benečanske šole, zlasti Tizijanovega slikarstva, katero je Janez Subic za časa svojega bivanja v Italiji proučeval s pozornim pogledom. Slika je izdelana v vseh njenih podrobnostih z neutrujeno marljivostjo in vestnostjo. Vsaka najmanjša niansa, vsaka posamična poteza, bodi si na važnem poglavitnem mestu slike ali na postranskih njenih delih, izvršena je z občudovanja vredno natančnostjo. In kakor so mnogovrstne posamične boje na sliki ukusno razdeljene, in v blaženo soglasje združene, razlit je nad vso njeno skupino nek nadzemeljski čar dostojanstvene resnobe in vedrega ravnodušja — vreden izraz slovesnega čina, ki ga predočuje slika . . . Sam ob sebi se nam tu pač vzbuja nagib k opazovanju razlike mej obema bratoma, Janezom in Jurijem Subictm, t. j. razlike mej slikanjem tega in onega, k čemur se nam ba$ v Ljubljanskem muzeji ponuja najugodniša prilika. Na podlagi njijnih ondotnin slik nastaja nam naslednja paralela. Jurij Šubic ustvaril nam je v nedavno opisanih alego- rijah prirodopisja, umetnosti, zgodovine in starin -stva genijalno spočete, posamične podobe, v smelih in svobodnih telesnih situvacijah, starejši njegov brat Janez pa v gorej opisani sliki skladno sestavljeno skupino. Iz Jurijevih slik veje bujni realizem moderne francoske šole, Janezova slika pa se odlikuje z olimpsko mirnostjo po vzgledu slikarskih klasikov italijanskih. In dočim nam je mlajši umetnik, Jurij, naslikal dotične podobe dasi na platno, v načinu slikanja al fresco z lahkimi, prozornimi barvami, podal nam je Janez pristno sliko s čvrstim, kompaktnim koloritom ali kakor bi rekli slikarji: „eine fieissig ausgefUhrte Staffelei-Arbeit." Povod tej razliki v slikanji dala je različna visočina mest, na katerih se nahajajo dotične slike . . . Toda pri vsej mejsebojni različnosti svojega slikanja, jedina sta naša slikarska Dioskura ipak v jedni točki in sicer: v neomajljivi ljubezni do lepe domovine svoje, katera se živo razodeva iz vseh njijnih slik v muzeji Ljubljanskem. Daj Rože, da se izpolni želja, izražena v njijni apoteozi naloge deželnega muzeja: da bi čestita Karnijolija res postala prava zaščitnica in pospeševalka vede in umetnosti slovenske ! V Ljubljani, 6. januvarja 1886. V. H—z. Slovo. Vračajoi" se iz Kranjske na Štajersko, zapuščam ne le v Metliki in na Doleni skem, nego rudi na Gorenjskem in Notranjskem toliko dragih mi prijateljev in znancev, da mi ni moč od vsakega se posebej posloviti. Vsem tem kličem tem potom: Z Bogom! Nre*'iio! Metlika, 7. januvarja 1886. Anton Hrumeli. 1171 c. kr. pristav. V NARODNI TISKARNI v UUBUANI dobi se knjižica ica. cliil»ov«*i 1Jul>ljanwke »*lt«»lii«'. Cena lO Zfcr. Cisti dobiček te knjižice namenjen Je v podporo slovenskega iolstva osnovani „Družbi sv. Cirila in Metoda". (518—17) Na prodaj je majhen, mlad, 12 pesti visok ki fC zove .poni" in je izvrsten kolesar. Proda se tudi po nizki ceni koleselj in komat. Kje? pove iz prijazno- sti upravništvo „Slovenskog« Nit roda" (18-1) Podpisani priporoča p. n. občinstvu za predpustno veselice godbo na lok in piskala (SlreU-li- uti«l Bln*4mualk) ter na klavir. Leopold .TuH|>or, (7—3) Kolodvorske ulioe itev. 21. Mitziflas. Davkoplačevalci se opozorujejo, da so obroki za vplačevanje cesarskih davkov za leto 1886 sledeči : 1. Za zemljiški (gruntni) davek: vsak mesec do zadnjegft dne meseca; 2. za hišni davek: vsako četrtletje, in sicer 1. februvarja, 1. maju, 1. julija in 1. oktobra; 3. za pridobninski davek (za patente): l. januvarja in 1. julija; 4. za dohodninski davek: koncem vsacega četrtletja in sicer do zadnjega dne marca, junija, septembra in decembra. Ako se ne vplačajo davki najdalje v 14 dneh po preteku teb obrokov, se računajo od dotičnih zneskov obresti, 4 tedne pozneje se pa izterjajo davki z eksekutivnini opominom, oziroma po ekse-kutivni rubežni. To se naznanja, da ve vsak ob pravem času vpbvčati svoj davek ter se izogibati eksekutivnemu izterjanju. Mestni magistrat Ljubljanski, v 1. dan januvarja 1886. (ii—3) večja zaloga i strojev. JAN. JAX Ijjlllll jami, HOTEL EVROPA. Ma mesečne obrok«? p<» Z'nih st'W-ŠiVa1' I * do S gld. (513-19) ^jf^^jj Šestletno jamstvo. Pouk brezplačno. Krasno sadno drevje, požlahtneno z najfinejšimi vrstami prodaja vodstvo deželne kranjske vinarske in sadjarske šole na Slapu pri Vipavi po sledečih cenah: Jnbelka : Visoka debla..........40 kr. Poldebla............30 „ HT.ru Site: Visoka debla..........bO kr. Poldebla............ 40 , Češnje: Visoka debla.......... 40 kr. Poldebla............30 „ Breskve: Dveletne požlabtnitve na manclel .... 30 kr. Visokost visokih debel, od koreninega vratu do krone računjeno, 160 cm., poldebel 115 cm., srednja debelost debel pa 9 cm. obvoda. (2—3) WV Kranjci (lobodo drevje 10% cenejši. — Zaznamek vrst na zalit« vanje brezplačno. ^| Spreten mizar dobi takoj delu; prednost ima tisti, ki je pri orgljarstvu že delal. (14—3) Natančneje se poizve pri npravniStvu „Slov. Naroda". Prave, garantirane voščene sveče in voščene zavitke priporoča vlsokočastiti duhovSčini in gospodom trgov- j ceua po uajnižjej c strani j. Stane 60 kr., po poŠti 70 kr. Roman. Spisal grof A. K. Tolstoj, poslovenil J. P. — Ml. 8°, fj09 strani j. Cena 70 kr., po poŠti 80 kr. •Imiak iiai&f&ii čnNa. Romun. Spiral M. Lermontov, poslovenil ./. P. — Ml. 8°, 2H4 stranij. Cena 40 kr., po pošti 45 kr. M o v. Roman. Spisal Turgenjev, poslovenil M. Muiavrh. — Ml. 8°, 83 pol. Cena 70 kr., po pošti 80 kr. BDiflhrovNki. Povest. Spisal A. S. Puškin, poslovenil J. P. Ml. S", 122 stranij. Cena 25 kr., po posti 30 kr. Časnikarstvo in naši časniki. Spisal * * * Stat uouiinh iimhrn. Ml. S", 19 pol. Cena 70 kr., po pošti 75 kr. Za rzn.i2SL33.o ceno se morejo Ae dobiti sle lećo slovenske lepoznanske knjige: I. zvezek, ki obsega: Stenografija, spisal dr. Uiblt, — Životopisje, spisal Jiajč liož. — Prešern, Prešerin ali Prešlron, spisal Fr. Levstik. — Telečja pečenka, novela, spisal J. Jurčič. — N. Maehiavelli, spisal dr. Ribič. — Pisma iz Rusije, spisal dr. Celestin. — Trštvo z grozdjem na Ruskem, spisal dr. J. Vošnjak. — Čegavn bode, novelieit, spisal ./. Ogrinec. Velja .... 15 kr. II. zvezek, ki oblega) Erazem Totenbali, izvirna povest, spis 1 i J.Jurčič. Velja........25 kr. V. zvezek, ki obsega Meta Holdenis, roman, francoski spisal Viktor CJierbuliez, poslnveiiil Davorin Jfostnik. Velja ................25 kr. VI. zvezek, ki obsega: Kazen, novela, francoski spisal H. lierih-e, poslovenil Davorin Ilostnik, — Cerkev in država v Ameriki, francoski spisal E. Laboufat/e, poslovenil Davorin llosUiik. Velja.........15 kr. Za vbo 4 svezkti naj s« priloži še 15 kr. poštnine, za posamezne zvezku pa 5 kr. Konkurenca slepariji s konjskimi Mrakarai! Ž5e S1/" let ot)stoječa, C. kr. deželno pririlegovana tovarna za žebrake in koce poprej (729—5) Lichtenauer-ja udove in sinov razpošilja po svoji Dunajski zalogi KONJSKIH ŽEBRAK 190 ctui. dolgih in 130 cm. širokih, ne- pokoneljivo baze, temne barve, z živejšimi krajci, po Oli 1.60 ■ zavijanjem vred Kdor jiu vzame IO, dobi jedno po vrlin, uli se mu pa ceua ca 10% Samo zaradi velikansko izdeljave in razprodaje smo v stanu žebrake tak« nenavadne veliko«!! In odlleue baze tuko ceno prodajati. Na stotine pohvalnih pisem je vsakemu na ogled. Razpošilja se po poštnem povzetji. Neugajajoče blago se brez ugovora nazaj vzame. fl^F* Dobro nuj so pazi 11 it i»ii*-ilo v : Pferfle-Decten-Fabriks-Hanpt-Nieflerlage, Wien, 1., Rothenthurmstrasse 14. Svarilo: ~2S*e Vsacega svarimo pred kupovanjem od tacih lli-m, ki se boje javno podpisati svoje ime in neopravičeno posnemajo našo anouco. !!l*revi gld. 50 kr. Naročnina za I. do X. nevezani zvezek stoji it Kld. Za vpeh prvih deset lepo vezanih zvezkov pa 11 «Id. — Naročnina se pošilja najprikladnije s poštnimi nakaznicami pod nisiovoni: gospod J o s. Stare v Ljubljani, Marije Teresije oests 5. Naročniki prejemajo knjige franco. (22—42) Dijaki dobivajo Jurčičeve ,,Zbrano spise" po 0(1 kr. izvod, ako hi naroče skupno po 10 izvodov ter zanje po-šijejo gosp. dni. Jos. Starctn v Ljubljano naročilno svoto 6 ffo111' Odbor za Jurčičev spomenik. Služba se išče. Mladenič, ki je knpčijsko šolo z dobrim uspehom dovrSil in BdsJ zA knjigovodjo služi, rad bi izpremeni svojo dozibinjo slUŽDO ter stopil v kako drugo, njemu bolj primerno. Po-ebno rad bi Sel k fip'dieiji v kako tovarno, ali pa h kakemu drugemu podjetja IS pisarja Ako treba, zmožen jc tudi kavcijo polotiti. , Več o njeni se iz prijaznosti poizve pri g. F. O. ▼ Studentoviklh ulioah it. 13 v Ljubljani. (817—11) Vsak dan sveže pustne krofe se dobiva v razkošni (tekanji (Luxusbakerei) v IA n^oviii iillciili. (6—3) i J. RADICHER-jeia n zaloga čevljarskega blaga, i 9 i Ži«lovNke ulice si. O, priporoča častitemu f»l)činstvu svoje lastnoročne iz-t.elko čevlja.skega b Hga za uo*)»odc, Konpe in otrok«« v najlepših izdelkih in po najnižjil) ceuab. — Dalje opozarja imenovanji firma na svojo bogato zalogo (60.'1—25) čevljev za dečke in deklice, •ni raz.prnd»ijejO. Kl ki se izjemoma po Jako auižaueg c iccoli-eva esencami Uidč^ (o IS " ->aterq pripravlja ." > G. PICCOLI.Ickar v Ljubljani. (3/tlravlja kakor je razvidno iz zahvalnih pisem in zdravniških spričeval bolezni v želodcu in trebuhu, hodenje, krč, želodečno In premen-javno mrzlico, zabasanje, hemerojide, zlatenico, migreno itd. in je najboljši pripomoček zoper gliste pri otrocih. Pošilja iztielf »vatelj po pošti v škatljicah po 12 steklenic za 1 gld. 36 nove. Pri večem številu dobi se primeren odpust. Cena steklenici lO novo. iffner'1 COMEM-SME nc smel bi manjkati v nobenej bolni-ftke| In otrocjej sobi; on je desin-fekcijsko sredstvo veličastnega pristnega duha po gozdu in prinaša v Bobo ozoni-:',i»vni! kislec in je posebno priporočati pri otročjih boleznih, za v sobah otročnic in pri epidemijah. — Ker ima liittnerjev co-niferni sprit v sebi kot zdravilno znane balzamično-smolnate in ctorično-olinato snovi, priporoča se pri plučnib in vratnih I boleznih, kakor tudi pri boleznih živčne sisteme. Bittner-Jev eoniferni sprit se dobiva samo pri Jul. Bitlner-ji, lekarn v Reicbenili, 8|». Av. in v spodaj navedenej zalogi. (Jena st.klenici 80 kr., 6 steklenic velja 4 gld. Patentovani razpršilui aparat l gld. 80 kr. (535—4) Zaloga za Kranjsko pri 17. pl. Trnkoozy-Jl, lekarji. Sar Pristen samo tentovani razpršil ni ape- iJOOUSBlTTRER |f«ihutri0. — Sodna pipa B gld. 5.50. — Sodna pipa C gld. 6.50. — Sodna pipa D gld. 8.50. — Ilustrovani ceniki zastonj in franko. (719—<*-) ZE3I. HTJTTB DUNAJ, IX., Maximilianplatz 3, poleg Votivne cerkve. Prodajalcem na drobno daje se rabat. — Agentom za tukajšnji trg dober zaslužek. S t ♦ ♦ 5 Resolvirno milo, katero je izumil in lastnoročno naredil Fran Pichler, O. kr. živinski nadzdravnik; v avstro-ogerskej vojski, ozdravi vsak vnauji nedostatek in spuščaj pri vsakej domači živini, ozdravi vsak pogrešek, ki se tiče rabe ali lepote konj, ozdravi vsako pokveČein;e, naj bode novo ali staro, zlasti je radikalno sredstvo pri šleznih in bolečinah na nogah, [»osebno vnetji kit, odrgnenji komata ali sedla. Resolvirno milo je radi izvrstnih kakovosti in naglega zdravljenju že večkrat s častilniml spričali in priznalniml zahvalnimi pismi odlikovano <»d kmetijskih društev, živinozdravnikov in mnogobrojnih posestnikov! 1 kos rosolvirnega mila. 50 gramov čiste teže, za 10 bolnih konj. gld. 1.20 1 » h 120 „ „ „ „ 25 „ „ „ 2.40*. Vsakemu kosu reaolvirnega mila pridejan je v deželnem jeziku navod, kako je rabiti. Crlaviiti razprouajalnica za vse dele sveta pri %Yasilewftkeiu (720—6) Pilaalteni v Varšavi« Glavna naloga za Kranjsko pri Viljemu Muver-ji, le-karji v Ljubljani, na Marijinem trgu. Nadalje se dobiva v Ljubljani pri Mihi Kastner-ji, prodajalnici z materijalnim blagom, in v skoro vseh lekarnah in droguerijah Kranjske. DSjt" Da se ponarejanju izogne, ima vsaka škat-Ijica resolvirnega mila zraven stoječo, zakonito deponirano varstveno znamko z našim imenskim počrkom. Wusile\vski & Pilaski v Varšavi. Direktno prek morja dobivano, jako ceno najnovejšega pridelka izvrstno kolonijalno blago, delikatese, ribe, po^ poŠti poštnine prosto na vsako poštno postajo pri znane j najreelnejšej postrežbi M karijar } (661—3) j A. v. gld. v čednih vrečicah po 4s/4 ko. netto. JioroT luprai, Moren, jako fin, žlahten, goreč . .[5.15J6 25 Menado, rujav, jako fin, debel. . »p.96 6.M C1eylon-PerI, najfinejši, močan . . .;5.15J6.20 Plantaž.-Cejion, brilanten, lep . J4.75J5.80 Dunajska mešanim. prav izvrstna;4.75.n.80 Kuba, IT., modrozelen, močan, lep425|5.20 Zlati Javn, jasno rujav, fin, močan 4.805.80 Java rumen, debel, mil, močan . .;4.4O!5.40 Perlmocca, izdaten, fin, močan . .14.00 5.00 Java zelen, jako lep...... . .;3.6O;4.50 Santos, ff., zelen, močan, lep . . .;3,40!4.20 Santos, f., i/.daten, močan.....8.008.76 Campinos, jako fin, močan, čist. .3.20 4.00 Namizni riŽ, najfinejši 1.60, ff. 1.40, f. 1.15 Perl-Tapioca-Sngo, prist. vzhod. Indij., 1.60 Sultanove rozine, iT., brez pesek . . . 2.15 Figova kava in Karlsbndska dišeča kava lastnega izdelka, kartou '/* ko. samo 15 kr. Kdor već vkup vzame in prodajalcem se cena zniža. Popolni cenik zastonj in franko. E. H. Schulz v Altoni pri Hamburgu. Ustanovljeno 1864. fltd ponarejanjem m svari, asssssa Altona-Hamburška parna pražnioa za kavo in tovarna figove kave. ssssssi A. v. gld. Slb-, pr. ko. . . . 2.00 Ural-, „ „ ... 3.00 Polni slaniki. novohol., vel. pošt. sod 1.60 Tolsti slaniki, novi, veliki, 30 t sodu 1.60 Tolsti slaniki, novi, majh., 90 , . 1.25 Brab sardele \ SfM)e' 1iaJfineJ«e' ko- I-80 oran. Miunt, j 2*/, ko. i.75 in D ko. 5.00 Pov. kambale, f„ okajene, pošt. zab. 1 90 pustem poiut. i2 Zftb 2Q0 4 Zfth g60 Losos-slaniki, del., se obdrže, prek., zab. 200 KiR-i dot Paniki \ 45 velikih v P°fi zab- 2.00 luski pov. sinniKi j 2 mb 3 GOi 4 zab 6 5o Družinski čaj, najfinejši, ko. 4.00, nT. ko. 3.50 Jamajka-Rum, pristen, star, 4 litre stkl. 5.00 Mandelni, sladki, veliki, ff., 5 ko.-vrefiica 4.60 Vanilija, ff., 3 veliki štg. 36 kr., 12 štg. 1.15 Uničujoči smrti odtrgal se je plen in zopet dal življenja, ker se je podala roka naravnej zdravilnej sistemi. Kmalu bode štirideset let, odkar je izumil gospod Ivan HoJT sladim zdravilna živila in je uvel ter ta način zdravljenja osvojil si je svet. Zdravniki vsprejeli so način zdravljenja, da notranje bolezni ne zdravijo več s puščanjem, ampak z uživanjem, ne z mineralnimi zdravili, ampak z Ivana Hoda sluduimi zdravilnimi živili, kolikor je le mogoče. Ni zastonj dobil izumitelj Ivan Hod' mnogobrojnih odlikovanj, 63 po številu, od cesarjev, kraljev, knezov, akademij, liigieničnih svetovnih razstav; ne zastonj odobravanj zdravnikov, ko bi ne bili zdravilno pivo iz sladnega izvlečka, sladun čokolada in sladiti bonboni za prsi pokazali take zdravilne moči. Mnenja odličnih stranij. Kralj, dvornemu zalugatelju skoro vseh evropskih vladarjev, gospodu Ivanu II o fin, kralj, komisijskemu svetniku in imejitelju c. kr. avstr. zlatega križca za zasluge a krono, viteza visocih redov, Dunaj, Graben, BranuerNtraMo M. S tem izjavljamo, da so se Ivana Hofta sladui izdelki, ko je njih zdravilno moč priznalo in javno objavilo več tisoč zdravnikov — vse zdravniške izjave so zapisane in registrovune — rabili v vojnih Inzitretih leta 1864, 1866 in 1871 ter v vzhodnji vojni leta 1877 in 1878. Devet imenovanj dvornim znlagateljem od veHČaatev in velikih vojvod je je nagradilo in poslednji čas je je ponavljalno obdajala milost cesarja avstrijskega. Prvi svetni velikaši je čislajo. Knez Blttmarck pravi: Ivana llofla sladui izvleček je slasten in okrepčaveu. Geiieral-feldmaršitl grof* Wrau-gel je izjavil, da je izvrsten. Geiieral-teldmaršal groi' Moltke pravi, da je sladu«, nkropčujoča, zdravilna pijača in pije ga vsak dan za za jut rek. Pa tudi umetnost petja in predavanja ga rabi proti kašlju in hripavosti, mi tu omenimo svetovne kapacitete: gospa laicc-n, Nžlsaon, gospoda Vieinuiiii. lWachtel. Uradno zdravstveno poročilo iz Vratislave. Vaše zdravilno pivo iz sladnega izvlečka mora se kot sokove zbolj-šujoČe in živilno sredstvo jako visoko ceniti ter je pri skorbutnem sta nji. profusiieiii gnojenji, zgubi sokov boljše, kakor k a toro koli drugo sredstvo, in bolniki je lahko uživajo. Bolniki zahtevajo nekako instinktivno okrep-čnjočo, ne razgrevajočo, jako živilno, predavanje pospešujoče pijačo. Dr. Meinecke, štabni nadzdravnik. Opomba. Sladni izvlečki se ponarejajo, na kar mora paziti zdravnik in bolnik. — Pristni sladni izdelki Ivana Hofta morajo imeti varstveno znamko (podobo izumitelja Ivana IIorTa in podpis Ivana Hofta). Cene na Dona ji: Zdravilno pivo iz sladnega izvlečka (z zabojem in steklenicami): 13 steklenic gld. 7.26, 28 steklenic gld. 14.60, 58 steklenic gld. 29.10. — KoDcentrovani sladni izvleček: 1 flacon gld. 1.12, flucoua 70 kr. — Sladna čokolada: «/i kilo I. gld. 2.40, II. gld. 1.60, III. gld. 1. — Sladni bonboni v zavitkih a 60 kr., 30 kr. in 15 kr. — Manj kol »a 3 gld. se ne posije. — Prvi, pristni, slez raztaplajoči Ivan Hofta sladni bonboni za prsi so v modrem papirji. Kdor hoče na deželi iz sladnib zdravilnih živil prirediti domačo lekarno, omisli si jih po ceniku za 20 gld. že precejšnjo izber. Vse prodajalnice so za prodajo na drobno pooblaščene z litografovanim barvastim plakatom. (694—4) Glavna zaloga v JLjuhljaiii: Peter l