Slovenski poslanci v državnem zbom. Slo^enci smo 14 poslance^ spra^ili 7 drža^ni zbor, da nas ondi zago^arjajo, branijo in sepotegujejo za naše duse^ne in gmotne koristi in potrebe. Da bi ondi ies kaj doaegli, združili se so z nemškimi konaer^ati^ci. Jednako storili so tudi dalmatinski in primorski HiTatje in južno-tirolski nekateri Italijani. Za voditelja so izbrali slovenskega poslanca, bi^sega ministra grofa Hohenwartha, ki je uže enkrat skuaal vse narode pomiriti in spiaviti med seboj. Ta skupina poslance7 steje 60 mož in odlocuje 7 Z7ezi s skoraj jednako močnima skupinama 8e«kib in poljskih poslance? (pr^ej je 7oditelj dr. Rieger, drugej dr. plem. Groholski), 7e8ino 7 drža^nem zboru in drži nemške liberalce 7 manjšini. Vsled tega je bil tudi grof Hohenwartho7 na8rt odgo^ora s^itlemu cesarju sprejet (adresa), za kateri so zraven českib in poljskib, potem nemško-konser^ati^nih poalance7, glaso^ali 78i — slo^enski. Zakaj ? To je 7 spretnem go^oru razlagal g. dr. Josip Vošnjak tako izvrstno in resni8no, da se zamorejo njego^i volilci ž njim ponašati in da mu 7si Slo^enci h^aležno pritrjujemo. Njego7 go^or se glaai po stenografičnem zapisniku tako-le: nGoap6da moja! Ker je uže mnogo tako iz7rstnih gO7orniko7 go^orilo o predatoječem predmetu, mi je 78ekako težko po^edati kaj no^ega; aamo ozir na volilce, ki so me sem poslali, in nadeja, da 7endar iz no7a nekoliko os^etlim obe adresi, sili me nekoliko besedij izprego^oriti. Ko se je leta 1873. pr^i neposredno 7oljeni državni zbor sešel 7 tej 7isokej biai, so tudi zastopniki južno-slovanskega naroda priali notri in se postavili na uata^na tla, nadejajo8i se, da se bodo dolo8be usta^ine 7 resnici tudi izvedle. Ali akopram Jagoslo7ani 7 goatej množioi stanujejo od Mure in Dra7e do Jadranskega morja in na njego^ih obalih, ipak se je na njiho^e narodnostne potrebe — priznati moram — žalibog malo ali celo ni8 oziralo. Niti 7 aoli, niti 7 uradu zado7oljilo se je njiho^ej zahte^i glede materinega jezika in z njimi se je tako ravnalo, kakor bi bili tu samo za to, da bi se vsi ponemčili. Zato pa posebno jeden odsta^ek 7 adresi 7ečine radoatno pozdravljajo ne aamo Jugoslovani, nego vsi nenemški narodje a^strijski. To je 6ni odsta^ek, ki zahte^a 7estnega iz^rae^anja ter iz^ajanja diža^nih osno7nih zakono7 7 narodnostnem oziru. ,,Vestno iz7rae7anje drža^nih 08no7nih zakono7 poleg ra^nopra^noati 7seh narodo^", kakor pra?om trdi adresa 7e8ine, nne bode samo jedno najgoto^ejaih sredste7, da se zagoto^i usta^i jednako radoatno priznanje 7seh narodo^", ono je po mojem pre^erjenji jedina podlaga, na katerej dospemo 7ai do spra^e in sporazumljenja, in na katerej se more A^strija uspešno razvijati. Nečem tukaj na^ajati pritožeb proti usta^o7ernej atranki, ker je 7 ob8e 7isoka zbornica 78led ostrih besedij iz obeb atranij uže itak razdražena, ampak potruditi se hočem, kolikor mogo8e objektivno željo in nazore tukaj naznaniti, kakor ae mej jugosla^anskim prebi7alat7oni izražajo. Uata^o7erna stranka bi se goto^o 7 7e8jem broji 7 to 7isoko zbornico po^rnila, ako ne bi bila ob 8a8u s^ojega gospod8t7a ra7no 6nega clena 19.,katerega je sama ustvarila, čisto pozabila. Clen 19 — to priznajem — je 7 resnici teoretično priznanje narodnostnib pravic, in dolžni smo zah^ale usta7o7ernej stranki, da ga je 7st7arila. Zalibog, da je ostal ta 81en zmirom samo mrtvo pismo. Ne8ein aoditi, da je ustavoverna stianka ta člen za to ustvarila, da ostane mitva crka; ampak jaz mialim, da je glede prakti8ne izpeljave izbajala iz napa8nega mnenja, da bode njeni odlični položaj 7 ceaarstvu 7 nevarnoati, ako bi se oni člen izvršil in bi se dala nenemakim narodom njiho^a narodna prava. V teui slučaji bi bil priatavek uatavoverne strauke popolnem neopra^ičen. Poudarjalo 8e je uže, da je nemška narodnost v tako odli8nem položaji 7 drža^i in da jej je tako nialo potreba za to položenje skrbeti, da bi jej 7 resnici nič ne stalo, ko bi dejansko uresni8ila 81en 19. Morebiti je to o^iral se jedeu odno.šaj; ne aamo etranka, nego uradniat^o, ki se je redlo kot del U8ta7o- verne atranke, ki pa ima koncem samo ohranite7 87oje uraduiške 7semogo8no sti pred o8mi, to se je najbolj branilo 81en 19. izvršiti. Velika napaka ustavoverne stranke je bila tedaj, ker je bila proti slo^anskim narodom A^atrije tako protivna, včasi celo so^ražna. Nje ne manjša napaka je bila, ker je skušala z vsemi sredstvi na podlagi njej ugodnega 7olilnega reda pridobiti 8i 7 78eh deželnih zborih nemško-liberalne ve8ine. Oaobito 7 krono^ini Kranjskej, kjer vendarpoleg 440.000 Slo7ence7 bi7a samo 20.000 Ko8e7arje7 in samo majbeno šte7i 1 o naseljenih nemških rodbin, osobito tam je bilo popolnem neopravdano po8etje, tudi tam narodno večino deželnega zbora potisniti 7 manjšino, kakor se je zgodilo to leta 1877. z znanimi čini pri 7olit7ah, o katerih se je uže go^orili 7 tej 7isokej biši. Adresa manjaine je nejaana ra7no 7 to8ki, ki go^ori o narodnostnej ra7nopra7nosti, da, odsta^ek o narodnej ra7nopia7nosti ima toliko pristavko^, da se mora iz njega raz^ideti, ka 6nim možem, ki stoje za to adreso manjšine, nikakor ni resno z iz^ajanjem narodnoatne ra^nopra^nosti. Ta odata^ek se glasi (8ita): nZbornica poslance^ se niti nij obračala pro8 od neizogibnih terjate? drža^ne potrebe, niti od opra7i8enih želja raznib narodnostij" itd. Ali gospoda moja! roko na 8rce, usta^overna Btranka nij 7 minolib letih hotela slišati teh opra7i8enih želja. Da bi bila 6na druga8e ra^nala in 87ojo lastno usta^o iz7edla, doisegla bi bila ob 7olit7ah druga8en izid in možno, da bi njeni kandidatje ne bili tako mnogoterno propali. Mi goto^o ne8emo boja, ker Jugoslovani nemamo nikake soviažnosti zoper druge narodnosti, osobito pa ne zoper nemško narodnost. Ali čutiti se ho8emo kot ra^nopravue drža^ljane cesarst^a; mi hofemo dobiti Bredste^, da se bodemo iaz7ijali tako, kakor druge narodnosti in sodelo^ali 7 skopno blagost drža^i. (D o b r o! D o b r o ! na desnej.) Žalibog, te možnosti nam doale nijso dali. Uradnijezikjepo 7seh pokrajinah, kjer p r e b i 7 a j o Slo^enci, uemak, tedaj prebi^alcein na kmetih neunilji7. Celo 7 naših ljudskib šolab o v i r a j o iznarodovanjske sile doaeženje prsvega smotra ljudske šole. Naši učitelji za 1 j uda k e aole odgoj uj ejo se na popolnem nemakib ačiteljskih izobraževališčih (Čujte! Čujte! na desnej), kjei- «i ne pridobe niti potrebnegaznanja S7ojega materinega jezika, 7 katerem morajo potem detcovljudakibvšolah pou8e7ati. (Klici na desnej: Čujte! čujte!) Gospoda! Vi eami priznate, da ni pre^eč zabtevano, ako tirjamo, da naj se 7saj narodna šola pri tem pusti, 7 kar je pra7 za pra7 ust7arjena, da daje namreS narodu 7iajo omiko in odgojeva šolsko mladino 7 inoralnem in 7 erakem oziru. Priznali boste, da nij neopra^iSeno, ako zabte^amo, da se našemu jeziku da tudi v srednjih solah potrebnega prostora. Kajti, ako naši u6enci, ki izstopijo iz ljudske aole z nezadostnim znanjemali popolnim neznanjem nemškega jezika, ob 78topu 7 pr7i razred srednjib šol na mab stoje čistonemakemu pouku nasproti, tedaj goto^o ne morejo primerno napiedo^ati in srednja aola je kmeatkemu stanu deloma ali popolnem zaprta. Mi nikakor ne zabtevamo, da bi ae nemaki jezik iz takih alo7enskih arednjih šol izkljuGil. Nasprotno! Ker ži7imo 7 7ednej dotiki in 7ednem obSenji z Nemci, želimo, da se učenci na sredojib šolah popolnem priuče nemškega jezika. Ta naj bode poSetkoin učni predmet, 7 višjih razredih u8ni jezik, tako, da bi bili u8enci ob izstopu iz arednje šole popolnem zmožni nemškega jezika. Se ve, da tudi želimo, da bi se nazaj poseglo po gimnazijskej uredbi od leta 1851., da bi u8enci srednjih šol imeli priliko, prilaatiti ai arbsko-hr7at8kega jezika, ker se bode 7endar na pouk živih jeziko^ moralo polagati 7e8jo 7ažnost, nego se je dosle zgodilo. Po zasedeuji Bosne in Hercego^ine imamo za našo mladino široko polje in največje koriati bilo bi zanjo, ako si srbsko-brvatskega jezika tolikanj prilasti, da bi se je moglo kot uradnike ali učitelje porabiti 7 teb od A78trije zasedenih pokrajinab". (Dobro! na deanej.) Konec prih.)