Poštnina plačana pri pošti 2277 Središče ob Dravi Številka 3 Letn. XVII ISSN 1855-7511 Glasilo Občine Središče ob Dravi Intervju z Marijo Viher PGD Središče ob Dravi z novim GVC-3 Novosti za Ambulanto Središče ob Dravi OKTOBER 2024 Uredniški odbor Riba na drevesu Tale naslov naj bo tokrat namig, kaj sodobne elektronike za sveži zrak in ponuja ta številka. V tej številki boste nove veščine, samoiniciativno ali pa lahko brali prispevke o raznih v okviru taborov in aktivnosti, ki jih dosežkih, zmagah in pisanih organizirajo naša društva. pripetljajih, ki so našli pot do vas. Čeprav boste ob koncu meseca Čez poletje zagotovo niste pritisnili oktobra verjetno pomislili na na tipko »pavza«. Aktivni in kakšnega duhca, strašljivo bučo, ne ustvarjalni ste bili vsi po vrsti, zato pozabite, da je 31. oktober posvečen kar poglejmo, kaj se je nabralo v tem dnevu reformacije, ko praznujemo vročem poletju in kaj je že v čakalni dan slovenskega jezika, v tem vrsti za prihodnje mesece. obdobju pa smo bili tudi prvič Zdravstvena postaja v Središču je poimenovani kot prebivalci z bila deležna nekaterih nujno imenom Slovenci. potrebnih sprememb, ki vas bodo Na koncu se vrnimo na začetek o ribi nedvomno zanimale. Središki gasilci na drevesu. Motivacijski govorec in so v svojo garažo pripeljali novo vplivnež Jay Shetty večkrat na svojih sodobno avtocisterno. Z novim nastopih poudari, da je vsak genij, SREDICA je glasilo vozilom jim želimo vso srečo in ampak če sodimo ribo po tem, kako Občine Središče ob Dravi. varnost na poteh, ki jih bodo pleza na drevo, bo živela celo prevozili. Avanturisti iz DTV Partizan, življenje v prepričanju, da je neumna. ODGOVORNA UREDNICA skupina izjemnih fantov, tokrat niso Ne primerjajmo se z drugimi, temveč Jana Čavničar kolesarili, temveč so na krilih svojega poiščimo svoje lastne talente in izuma poleteli naravnost v nebo v potencial ter jih razvijajmo. Ni treba POMOČNIK UREDNICE Samo Žerjav Mariboru in zasijali v svojem polnem plezati na drevo, dovolj je, da sijaju. Tokratna intervjuvanka je naša plavamo po svojih prostranstvih, in UREDNIŠKI ODBOR dobro poznana občanka Marija uspeh pride sam po sebi. Špela Majcen Sok, Helena Viher, bivša učiteljica in ravnateljica Pajek, Stanko Zebec Hvala vsem, ki ste kljub na naši šoli, ki nam je vsem, ki nas je pomanjkanju časa z nami delili svoje JEZIKOVNI PREGLED učila, ostala v toplem in lepem prispevke, da je nastala še ena Jasmina Vajda Vrhunec, s. p. spominu. številka. Če potegnemo črto, smo FOTOGRAFIJA NA Aktivni in ustvarjalni ste bili otroci, prepričani, da se bosta za vsakega NASLOVNICI mladina, društva, naša šola z našli kakšna zanimiva tema in Marjan Radovic / Red Bull vrtcem, podjetniki. Bravo, otroci, ki novost. Lep pozdrav od uredniškega Content Pool ste čez poletje zamenjali luksuz odbora v »predzadnji etapi« letos! CELOSTNA GRAFIČNA PODOBA Jana Čavničar IZVEDBA, PRELOM IN TISK Kreativna PiKA, d. o. o. NAKLADA 800 izvodov NASLOV Uredniški odbor Sredica Občina Središče ob Dravi Trg talcev 4 OBVESTILA UREDNIŠKEGA ODBORA 2277 Središče ob Dravi Splošne informacije glede prispevkov Vabljeni, da svoje prispevke (članke in slikovno gradivo, rešitve križank in nagradnih ELEKTRONSKA POŠTA vprašanj) pošljete na naslov: Uredniški odbor Sredice, Občina Središče ob Dravi, Trg talcev urednistvo.sredica@gmail.com 4, 2277 Središče ob Dravi ali v elektronski obliki na: urednistvo.sredica@gmail.com, lahko pa jih oddate v sprejemni pisarni Občine Središče ob Dravi. Uredniški odbor si pridržuje ISSN 1855-7511 pravico do izbire prispevkov, ki bodo objavljeni v glasilu, ter do spremembe naslovov in krajšanja prispevkov, skladno s prostorskimi možnostmi in uredniško politiko. Prihodnja številka bo izšla predvidoma pred božično-novoletnimi prazniki. Rok za oddajo prispevkov za naslednjo številko glasila je 5. december 2024. Glasilo Sredica izhaja 4-krat letno in ga prejmejo brezplačno vsa gospodinjstva v OKTOBER 2024 občini Središče ob Dravi. Občinsko glasilo raznaša Pošta Slovenije. Glasilo je na voljo tudi v prostorih Občine Središče ob Dravi ter v elektronski obliki na internetni strani: http:// www.sredisce-ob-dravi.si. Izdajatelj glasila je Občina Središče ob Dravi. SREDiCA // 2 Foto: Freepik Občinska uprava Občine Središče ob Dravi Občinska uprava Občine Središče ob Dravi Slovenska bakla Sprejem uspešnih ponovno v Središču učencev OŠ Središče ob Dravi ob Dravi pri županu V soboto, 22. junija, je bakla s popotovanjem po Podravju začela pot v Središču ob Dravi. Projekt v organizaciji Olimpijskega komiteja Slovenije in slovenskih občin pod sloganom »Imamo olimpijske sanje« je letos spet povezal na tisoče ljudi, širil vrednote olimpizma in navdihoval naše najboljše športnike na V četrtek, 20. junija, je župan Toni Jelovica povabil na olimpijskih igrah v Parizu. slavnostni sprejem učence Osnovne šole (OŠ) Središče Slovensko baklo smo v Središču ob Dravi sprejeli v ob Dravi, ki so v vseh letih osnovne šole imeli odličen Športnem parku Trate. Ob nagovoru župana Tonija uspeh in ki so dosegli odlične rezultate in dosežke na Jelovice, ki je poudaril bistvo olimpijskega duha kot tekmovanju v šolskem letu 2023/24. tudi športa nasploh: »Pomembno je sodelovati in ne Sprejema so se udeležili Rene Cuk, Svit Cuk in Žana zmagati«, ter spodbudnih besed predsednika Kuharič, ki so v vseh letih šolanja imeli odličen učni Nogometnega kluba (NK) Središče ob Dravi Jureta uspeh, Sara Kojc iz 1. razreda, ki je dosegla 1. mesto Kolariča je osnovnošolka Lana Meznarič s pesmijo Ne in zlato priznanje na državnem tekmovanju iz čakaj na maj otvorila začetek teka z baklo. matematične logike »Logična pošast« ter Filip Habjanič Z baklo v roki so simbolni krog po igrišču z županom iz 2. razreda, ki je prav tako dosegel zlato priznanje na na čelu odtekli otroci iz vrtca Navihanček, ekipa U13 državnem tekmovanju iz matematične logike »Logična NK Središče ob Dravi in učenci iz Osnovne šole pošast«. Učence je spremljala ravnateljica Jasna Središče ob Dravi, ki so v iztekajočem se šolskem letu Munda. uspešno zastopali šolo na šolskih športnih tekmovanjih. Župan je nadarjenim učenkam in učencem čestital za Za konec in za popotnico bakli v naslednjo občino je uspeh ter jim zaželel vse najboljše pri njihovem Lana zapela še pesem Ena bolha za pomoč. nadaljnjem šolanju. Občinska uprava Občine Središče ob Dravi Župan je ob tej priložnosti povedal, da Zlati maturant na ima vsak zlati maturant sprejemu pri županu za občino Središče ob Dravi velik pomen, saj nas predstavlja ne samo V ponedeljek, 26. avgusta, je bil na sprejem k županu v naši okolici, ampak tudi Toniju Jelovici v prostore Občinske uprave Občine širše, in ob tem zlatemu Središče ob Dravi povabljen zlati maturant Martin Novak. maturantu čestital za Martin je maturiral na Gimnaziji Franca Miklošiča izvrsten uspeh na maturi Ljutomer, na študij pa se je vpisal na Fakulteto za ter mu zaželel dobre elektrotehniko v Ljubljani. Za prihodnost ima že uspehe tudi v prihodnje. začrtane cilje, saj si po koncu študija želi zaposlitve v V spomin mu je poleg perspektivnem podjetju na področju elektrotehnike, denarne nagrade izročil četudi v tujini. še pohvalo in knjigo. SREDiCA // 3 Vir foto: https://pariz2024.olympic.si/slovenska-bakla/galerija-pt Foto: Občinska uprava Foto: Občinska uprava Občinska uprava Občine Središče ob Dravi Prikazovalnika hitrosti v Središču ob Dravi Občina Središče ob Dravi je bila v letošnjem letu uspešna na dveh javnih razpisih za namestitev prikazovalnika hitrosti na mestih, kjer je problem zmanjšana varnost udeležencev v prometu zaradi prekoračene omejitve hitrosti vozil. V aprilu je bil prikazovalnik hitrosti, ki smo ga prejeli v polletno brezplačno uporabo od Agencije za varnost prometa, postavljen ob državni cesti, v neposredni bližini Osnovne šole (OŠ) Središče ob Dravi, in je meril hitrost voznikov v smeri iz Grab proti OŠ Središče ob Dravi. Na začetku julija pa smo v smeri vožnje Pošta – OŠ Središče ob Dravi, nasproti dvorane Orlana, namestili še en prikazovalnik hitrosti, sofinanciran s strani Zavarovalnice Triglav, ki je objavila razpis skupaj (V85) vozil vozilo do hitrosti največ 58 km/h, s podjetjem Sipronika, d. o. o. Prikazovalnik hitrosti 50 % vozil (V50) do hitrosti 50 km/h in 30 % vozil (V30) opozarja voznice in voznike na prehitro vožnjo, hkrati do hitrosti 46 km/h. Iz razdelitve po hitrostnih razredih pa shranjuje in obdeluje podatke o prometu. izhaja, da se več kot 50 % voznikov še vedno vozi Iz podatkov prikazovalnika, ki je bil nameščen pri OŠ hitreje od omejitve hitrosti 50 km/h. Središče ob Dravi, je razvidno, da je bilo v obdobju od Glede na podatke iz prikazovalnika hitrosti lahko 1. aprila do 31. avgusta zabeleženih 854.388 meritev sklenemo, da veliko voznikov še vedno ne upošteva oziroma približno 326.483 prevozov. Povprečna hitrost omejitev hitrosti v neposredni bližini OŠ Središče ob vozil je znašala 50 km/h, največja izmerjena hitrost pa Dravi in na ta način ogroža varnost vseh udeležencev v je bila 124 km/h. V celotnem obdobju meritev je 85 % prometu, predvsem osnovnošolskih otrok in ostarelih oseb. Občina Središče ob Dravi Povabilo občanom k izpolnitvi ankete v okviru priprave Občinske celostne prometne strategije Občina Središče ob Dravi pripravlja Občinsko celostno prometno strategijo (OCPS). S tem strateškim dokumentom načrtovanja prometa se načrtujejo celostne spremembe prometa za zagotavljanje boljše kakovosti bivanja na območju celotne občine za sedanje in prihodnje generacije. Anketa za prebivalce je eno izmed ključnih orodij vključevanja splošne javnosti v proces priprave OCPS in hkrati zagotavljanja izdelave kakovostnega dokumenta. Namen ankete je pridobiti vpogled v mnenje prebivalcev občine glede stanja in razvoja prometa v občini. Pomembna so mnenja vseh prebivalcev, zato vas vljudno prosimo, da k izpolnitvi ankete povabite tudi svoje bližnje, sosede in druge soobčane. Anketa je dostopna v spletni obliki. Do ankete v spletni obliki lahko dostopate prek QR-kode ali povezave: https://1ka.arnes.si/ocpssredisce1 Odgovore bomo zbirali do petka, 11. oktobra 2024. SREDiCA // 4 Foto: Občinska uprava Aljaž Čibej, v. d. direktorja Zdravstvenega doma Ormož Zdravstveni dom Ormož z novostmi za občane občine Središče ob Dravi Izgradnja dostopne klančine do prostorov Zdravstvene postaje Središče ob Dravi (zaključek izgradnje september 2024) Namen vzpostavitve takšne klančine je bil zagotavljanje varnega, predvsem pa olajšanega dostopa do naših ambulant. Zavedati se moramo, da je preteklo stanje močno otežilo dostopnost, predvsem gibalno oviranim občanom, kar pa bo z novo klančino postala preteklost. Pogovori o izgradnji klančine so se začeli že v letu 2023, ko smo skupaj z našimi zaposleni pripravljali načrte za izboljšave v letošnjem letu. Veseli smo, da je projekt zaključen in služi svojemu namenu. Celotna investicija je znašala dobrih 10.000,00 EUR. Poleg izgradnje betonske klančine je projekt zajemal tudi izdelavo in montažo zaščitne ograje, novih Stanje pred klančino Nova klančina vhodnih vrat ter preureditev notranjosti vhoda. V tem trenutku bi se rad zahvalil vsem občankam in v mesecu. Z mesecem oktobrom bo začela delovati občanom, prav tako pa tudi vsem stanovalcem objekta prvih 14 dni v mesecu po naslednjem urniku: za razumevanje v času gradnje. • ponedeljek od 7.30 do 14.30 (SA Središče ob Dravi) Delovanje splošne ambulante v Središču ob Dravi • torek od 7.30 do 14.30 (SA Središče ob Dravi) • sreda od 7.30 do 14.30 (SA Zdravstvenega doma Ormož) • četrtek od 12.30 do 19.30 (SA Središče ob Dravi) • petek od 7.30 do 14.30 (SA Središče ob Dravi) Za dodatne informacije o delovanju ambulante Oliverja Prvulovića, dr. med., spec. druž. med., se obrnite na SA Središče ob Dravi: 02/ 7410 972. V obdobju odsotnosti dr. Prvulovića bo urejeno nadomeščanje po razporedu v splošni ambulanti Središče ob Dravi in vsakodnevno v splošnih ambulantah v Zdravstvenem domu Ormož. Razpored o nadomeščanju v Središču ob Dravi lahko pridobite na naši spletni strani: www.zd-ormoz.si, prek telefona ali na naši Facebook strani. V. d. direktorja ZD Ormož Aljaž Čibej in strokovna vodja ZD Ormož Jasmina Dovnik, dr. med., spec. ped., Načrtovani program fizioterapije sta izrazila dobrodošlico novemu zdravniku Oliverju Dodatne storitve pa je zavod zagotovil tudi s Prvuloviću, dr. med., spec. druž. med., ki je prevzel pridobitvijo programa fizioterapije. V želji po delovanje ambulante v Središču ob Dravi. zagotovitvi enakopravne, hitre in dostopne obravnave za občanke in občane Središča ob Dravi je zavod V Zdravstvenem domu Ormož smo veseli tudi uspešno pridobil dodatni program fizioterapije, ki ga kadrovskih okrepitev v Zdravstveni postaji Središče ob bomo v bližnji prihodnosti umestili v občino. S tem Dravi. V preteklem obdobju smo se zaradi dolgotrajne namenom smo s 1. 9. 2024 v zavodu pozdravili dve odsotnosti zdravnice Željke Igrec Blagus, dr. med., novi fizioterapevtki, ki sta tudi domačinki iz občine spec. druž. med., soočali s težavo zagotavljanja stalne Središče ob Dravi. prisotnosti zdravnika v splošni ambulanti Središče ob S predstavniki občine Središče ob Dravi, predvsem pa Dravi. Z velikimi napori in angažiranostjo nam je z županom Občine Središče ob Dravi Tonijem Jelovico, uspelo pridobiti dodatni kader. V mesecu avgustu se je smo začeli iskati rešitve glede prostorske umestitve tako našemu zavodu pridružil Oliver Prvulović, dr. dejavnosti v občini. Priložnost se nam je pojavila v tako med., spec. druž. med., ki je prevzel delovanje splošne imenovani Pajekovi hiši, ki jo bo za potrebe dejavnosti ambulante v Središču ob Dravi. občina Središče ob Dravi uredila za uporabo. Želja je, Splošna ambulanta (SA) bo delovala v obsegu da bomo s skupnimi močmi pripravo prostorov polovičnega delovnega časa, in sicer strnjenih 14 dni uspešno zaključili do konca leta 2024. SREDiCA // 5 Člani PGD Središče ob Dravi Nabava novega gasilskega vozila s cisterno GVC-3, Scania P410 Prostovoljno gasilsko društvo (PGD) Središče ob Dravi deluje že več kot 135 let. To pomeni 135 let dela in razvoja našega društva, ki skrbi za vašo varnost in vedno priskoči na pomoč. Vsa leta se središki gasilci trudimo, da skrbno sledimo razvoju na vseh področjih našega dela – čeprav se je naše delo zadnja leta zelo spremenilo. Še vedno se soočamo s požari, velikimi ali majhnimi, ki pa vsak posebej zahteva hitro in odločno posredovanje. Že v preteklosti so večji požari prinesli zahtevo po nabavi gasilske avtocisterne z oznako AC 16/80, kar pomeni 8000 l vode s pretočnostjo črpalke 1600 l/min. Prav zaradi posebnosti tega vozila – prevoz večje količine vode – to vozilo ni povsem primerno za 30. 4. 2024. samostojno posredovanje, ampak služi predvsem za Pri izdelavi nadgradnje nam je bilo glavno vodilo to, da dovoz vode in oskrbo požarišča z vodo. Po 35 letih imamo cisterno z največjo možno količino vode. Na služenja je gasilska cisterna TAM 190 dotrajana. Več let žalost zaradi zakonskih zahtev ta ne more biti enaka smo se kljub rednim popravilom vozila ubadali z kot na stari avtocisterni. V vozilo smo še dodali opremo nedelovanjem zavor, pomanjkanjem rezervnih delov in po tipizaciji Gasilske zveze Slovenije (oprema je nestabilnostjo na cesti. Vse omenjeno pa je pomenilo določena z njene strani), dva izolirna dihalna aparata nevarnost za nas gasilce pri posredovanju in druge in manjši del opreme za posredovanje ob nesrečah z udeležence v prometu. nevarno snovjo. Tako smo pridobili sodobno vozilo, ki Središki gasilci smo že pred nekaj leti podali predlog za omogoča tričlansko posadko in vsebuje vso potrebno nabavo nove gasilske avtocisterne, ki je ključna za hitro opremo za samostojno posredovanje na požarih ter posredovanje pri požarih v celotni občini. Kljub izraženi nudi oskrbo z vodo. Vozilo ima tudi certifikat za prevoz potrebi po posodobitvi nekako ni bilo možnosti za pitne vode. pristop k nabavi vozila. Ker je bila cena novega vozila Poleg finančnih zahtev, ki smo jih v tem času morali okrog 300.000 EUR, smo gasilci pridno varčevali izpolniti središki gasilci, smo tudi z nestrpnostjo denar in iskali možnosti, kako nabaviti prepotrebno pričakovali prihod novega vozila. Prihod novega vozila novo gasilsko avtocisterno. Po približno šestih letih pa je, glede na podpisano pogodbo, oddaljen še eno truda nam je v septembru 2023 skupaj z Občino leto. Ker smo imeli v tem času veliko težav s starim TAM-om, smo na podjetje Webo naslovili prošnjo za Središče ob Dravi uspelo objaviti razpis za nakup dobavo vozila pred rokom. Prošnji so ugodili. gasilskega vozila GVC-3. Po končanem zbiranju Tako je po vseh usklajevanjih prišel ta veliki dan, 2. 8. ponudb smo 17. 11. 2023 podpisali pogodbo za 2024, ko smo v zgodnjih jutranjih urah krenili v Ilirsko nabavo vozilo GVC -3, na podvozju Scania, oznake Bistrico, v podjetje EURO GV, po našo novo P410 B, 4x4. Pogodba je bila podpisana s podjetjem avtocisterno z oznako GVC-3. Po pregledu vozila, Webo Maribor, z datumom dobave 30. 11. 2024. kratkem šolanju in prevzemu dokumentacije smo Vrednost podpisane pogodbe je znašala 259.413,00 okrog poldneva ponosni in veseli krenili iz Ilirske EUR. Dobava podvozja pa je bila določena za datum Bistrice proti Središču ob Dravi, kjer je domača ekipa pripravljala vse potrebno za prihod novega vozila in SREDiCA // 6 Foto: Špela Stajnko Foto: Špela Stajnko veselje ni trajalo dolgo, saj se je na poti proti Ljubljani operativci PGD Središče in PGD Obrež. Sledili so nekaj pojavila napaka na zavorah, kar je posledično pozdravnih besed, šampanjec, ogled vozila, vožnje zahtevalo obisk servisa Scania v Ljubljani, kjer so vseh, ki so se želeli peljati, in sproščeno druženje ob ugotovili, da nimajo rezervnega dela. Čisto dobrem golažu, ki so ga skuhali naše članice in člani. »poklapani« smo se v poznih večernih urah vrnili v Naše in vaše novo gasilsko vozilo GVC-3, na podvozju gasilski dom, kjer so nas pričakali naši zvesti člani v Scania P410, 4x4 in 6.800 l vode, je po sedmih letih precej turobnem vzdušju. Prihod našega novega vozila truda v garaži pripravljeno na morebitno posredovanje pa je bil prestavljen na nedoločen čas. v primeru požara ali katere druge nesreče. Naša Sledila je sobota, 3. 8. 2024, ko je okrog 11. ure prišel dolžnost je, da je vozilo vedno pripravljeno in da klic iz Ljubljane, da je GVC -3 že popravljen in da naj imamo usposobljeno posadko, ki upravlja vozilo. pridemo ponj. Kot vedno smo se hitro organizirali in se Člani PGD Središče ob Dravi se zahvaljujemo vsem z eno ekipo odpeljali v Ljubljano, ostali pa so pripravili dobrim ljudem, ki so prispevali za nakup gasilske vse potrebno za prihod gasilskega vozila in druženje s avtocisterne, saj drugače gasilci svojega deleža nikakor krajani. Tako nam je malo po 17. uri uspelo pripeljati ne bi mogli zagotoviti. Zahvaljujemo se tudi vsem avto v domači gasilski dom, kjer sta nas pričakala podjetjem v Središču ob Dravi in zunaj njega, ki se velika množica ljudi in curkomet, ki so ga pripravili zavedajo pomembnosti požarne varnosti v naši občini. Zahvaljujemo se Občini Središče ob Dravi, županu Toniju Jelovici, občinski upravi, Jelki Zidarič Trstenjak in finančniku Boštjanu Kranjčecu, ki so nam pomagali izpeljati projekt nabave in zagotovili potrebna sredstva za nabavo novega gasilskega vozila. Posebna zahvala velja še podjetju WEBO iz Maribora, gospodu Romanu Cafuti in direktorju podjetja Urošu Predikaki, ki sta bila p r i p r a v l j e n a prisluhniti vsem našim željam. Zahvala velja tudi serviserjem Scania Slovenija, d. o. o., za hitro odpravo napake. Hvala vsem! VABIMO VAS NA PREVZEM GASILSKE CISTERNE SCANIA P410, 4x4, ki bo v soboto, 12. 10. 2024, v dvorani Sokolana. V službi ljudstva: Na pomoč! SREDiCA // 7 Anja Raušl, mentorica mladine PGD Središče ob Dravi 12. tabor mladih gasilcev v Središču ob Dravi Tabor, ki ga pripravljamo središki gasilci, se je že Pleh pa je pripeljala svojo psičko Emo in nam dodobra zasidral v koledarje vseh udeležencev, saj predstavila delo reševalnih psov. Pri likovni delavnici vedno poteka proti koncu šolskega leta. Kot vsako leto smo si izdelali gasilske čelade, vsi pa smo se spoznali je ta tudi letos potekal pri središkem gasilskem domu, še z vajo v vedrovko. V času kosila so nas z avtolestvijo in sicer med 15. in 16. junijem 2024. Taborilo je kar 57 presenetili gasilci iz PGD Ptuj, s katero so udeležence otrok, predvsem iz domače gasilske zveze. Pri tabora popeljali visoko v zrak. V družbi staršev smo organizaciji in izvedbi je svoje moči združilo okrog 25 popoldne spustili taborno zastavo in zaključili še en več članov, ki vsako leto skrbijo za prehrano, izvedbo kot uspešen tabor, ki nam bo vsem ostal v lepem delavnic in varnost otrok. Veseli smo, da se vse več spominu. otrok odloči za sodelovanje na taboru in kasneje tudi Ob zaključku moramo izpostaviti in pohvaliti odlično za včlanitev v naše društvo. organizacijo prehrane, za katero skrbijo članice Tabor smo uradno otvorili z dvigom zastave. Nato smo našega društva, ki nas razvajajo s kar petimi sveže se najprej med sabo spoznavali, si pripravili šotore in pripravljenimi obroki na dan. Hvala tudi vsem se zaradi izvedbe krožnih delavnic razdelili v delovne zunanjim izvajalcem delavnic ter vsem sodelujočim skupine. Sledile so krožne delavnice operativne enote članom za ves trud in čas, da so se lahko otroci imeli Prostovoljnega gasilskega društva (PGD) Središče ob nepozabno. Zahvaliti se moramo tudi vsem Dravi, ki so se navezovale na gašenje požarov, delo na donatorjem in posameznikom, ki so nam pri višini in prometne nesreče. Popoldne je minilo v organizaciji letošnjega tabora priskočili na pomoč, naj znamenju gasilsko-vodnih iger in drsanja po vodni bo to materialno ali finančno. Mi se že veselimo drči. Dan seveda ni minil brez tradicionalnega naslednjega leta, do takrat pa vas pozdravljamo z orientacijskega teka, pri katerem vsako leto gasilskim pozdravom: »Na pomoč!« sodelujemo prav vsi. Prav tako pa tabora v Središču ni brez peke hrenovk ob tabornem ognju. Prvi dan taborjenja smo zaključili s kinom pod zvezdami, ob Simon Zorec, tajnik PGD Obrež katerem so otroci uživali v brezalkoholnih koktajlih in kokicah. Sledilo je spanje v šotorih, ki je posebno PGD Obrež v poletnih doživetje za vse otroke, pa tudi za mentorje. Nedeljo smo začeli z jutranjo telovadbo, sledil je obilen mesecih zajtrk, po njem pa je bilo na vrsti pet krožnih delavnic. Pridružila se nam je Slovenska vojska z njihovim Po praznovanju 100. obletnice Prostovoljnega vozilom in opremo, spoznali smo se s kačami in pajki, gasilskega društva (PGD) Obrež gasilci nismo počivali. ki nam jih je predstavil Gaj Železnik iz PGD Sela, Špela Člani komisije za delo z mladino smo se pripravljali za orientacijski tek. Na regijsko tekmovanje v orientacijskem teku se je uvrstilo pet ekip pionirjev in mladincev. Vaje smo izvajali dvakrat mesečno. Regijskega tekmovanja smo se udeležili 1. 9. 2024 in je potekalo v PGD Starošinci. Dosegli smo dobre rezultate. Udeležili smo se tudi krosa v organizaciji PGD Senešci, kjer smo dosegli dobre rezultate. Načrt dela mladinske komisije je izvesti tečaj za pionirja 1 in pionirja 2. Upam, da nam to uspe izvesti v jesenskih mesecih. Prav tako imamo v načrtu srečanje mladine PGD Obrež, če nam bo vreme dopuščalo, v obrški »jomi«. SREDiCA // 8 Foto: Kaja Kolarič Foto: Kaja Kolarič Mladina PGD Obrež Požar v Šalovcih Tudi operativa ni počivala. Zraven pripravljenosti smo traktorjem in cisterno zalil del njive ter s tem preprečil izvajali redne mesečne vaje po sklopih. Strojniki so ponovni vžig. Gasilci se mu zahvaljujemo za pomoč. pripravili vajo z motorno brizgalno v »jomi«. Namen Enkrat pa smo bili aktivirani pomotoma. V jesenskih vaje je bil spoznavanje in rokovanje z orodjem za mesecih nas na področju operative čaka ogromno dobavo vode na požariščih. Prvi posredovalci smo se dela, prihaja tudi oktober – mesec požarne varnosti. V dobili približno dvakrat mesečno v gasilskem domu, ta namen se bodo izvedli razne vaje s prijateljskimi kjer smo izvajali različne vaje na temo prve pomoči. gasilskimi društvi, dan odprtih vrat in izobraževanja po Prav tako skrbimo tudi za opremo. Z voziloma načrtu izobraževanj za leto 2024. izvajamo krajšo kondicijsko vožnjo po našem Tudi veterani niso počivali. Udeležili so se srečanja požarnem rajonu. Tudi nesreče v poletnih mesecih niso veteranov podravske regije, ki je potekalo v PGD počivale. Zabeležili smo naslednje intervencije: dvakrat Zamušani. V jesenskih mesecih pa nameravajo po smo posredovali v naselju Šalovci, kjer je šlo za načrtu dela sodelovati pri srečanju veteranov GZ pokrivanje streh po močnem neurju. Enkrat smo izvozili Središče ob Dravi. V ta namen se organizirata piknik in na požar strnišča, prav tako v Šalovcih. Pri tem je treba druženje veteranov na nivoju Gasilske zveze Središče povedati, da je šlo za dokaj obširen požar. Požar je ob Dravi. zajel njivo v velikosti 15.000 m2. Ker je na njivi Za konec bi se zahvalil vsej mladini, članicam, članom predhodno rasla pšenica, so zagoreli ostanki slame. in veteranom, ki delate oziroma delamo v dobrobit Požar smo omejili in pogasili v približno tri četrt ure. PGD Obrež. Pomagal nam je tudi domačin iz Šalovcev, ki je s Z gasilskim pozdravom: Na pomoč! Vaški odbor Grabe Dogajanje na Grabah Po uspešno izpeljanih zimskih aktivnostih, ki smo jih pripravili, smo se odločili, da nadaljujemo tudi letos. V pustnem času smo skupaj s Konjeniškim društvom Središče ob Dravi sodelovali na pustni povorki v Središču ob Dravi, kot skupina »Pri dobri priliki«, v kateri smo predstavili več predlogov za dobro lokalno ponudbo v gostilnah, ki jih je v našem kraju čedalje manj. Za predstavitev smo bili nagrajeni z drugim mestom. Kot tudi lansko leto smo v vaškem domu na Grabah organizirali dan žena za vse Grablenke. Letos smo si naročile pice in klepetale ob dobri kapljici. Za lepo presenečenje pa je poskrbelo podjetje Fagus, ki je vsaki ženski podarilo čudovito vrtnico. Zima je minila in bil je čas, da naše čudovite jaslice pred cerkvijo pospravimo in pripravimo novo dekoracijo za naše Grabe. Skupaj z »grablensko deco« smo si vzeli čas in pobarvali ter okrasili velika velikonočna jajca in narisali velikonočne zajce, ki smo jih potem postavili pred cerkvijo. Da nismo bili lačni, pa smo si spekli še kvašena gnezda in zraven skuhali jajca. SREDiCA // 9 Ker se pri nas vedno nekaj dogaja, smo se ob zaključku ne stane veliko, potrebna je le dobra volja ljudi. Tega šolskega leta odločili, da otroke nagradimo s pa nam na Grabah prav gotovo ne manjka. Lepo bi palačinkami in kinom. Pri Kočevarjevih smo dobili bilo, če bi našemu vzgledu sledila še kakšna vas v naši mleko, Vesna je dala moko, nabavili smo jajca in peka občini. več kot šeststo kosov palačink se je začela. V veliko Naše aktivnosti v tem letu vsekakor niso zaključene in veselje nam je bilo, da se je odzvalo veliko otrok iz naše bosta sledila še kakšen lep dogodek in druženje. občine in tudi od drugod. Vsekakor je to dogodek, ki Jana Čavničar Intervju z Marijo Viher »V šoli ni samo učenje, poudarek je tudi na medsebojnih odnosih in vzgoji.« Gospa Marija Viher je 35 let posvetila pedagoškemu poklicu, na Osnovni šoli (OŠ) Središče ob Dravi pa je opravljala delo učiteljice in ravnateljice. Mi smo bili njeni desetletni učenci in smo »tovaršico« Vihrovo naravnost Marija z možem Ivom in vnukinjama Evo in Barbaro (2010) oboževali, saj nas je imela zelo rada in je imela odličen čut, kako nas motivirati. Moj četrti razred mi bo za vedno smo bili ravnatelji tudi družbenopolitični delavci. Ker mi ostal v najlepšem spominu, prav zaradi naše učiteljice in je bilo bolj všeč konkretno delo z učenci, sem takratne razredničarke Marije Viher. Gospa Marija nam je ravnateljevanje kmalu opustila. v intervjuju predstavila svoje bogate šolske izkušnje in nam zaupala, kaj jo veseli, odkar se je upokojila. Kako se je spremenilo delo v razredu od začetka vašega poučevanja? Kje vidite bistvene razlike? Česa Ste že od malih nog želeli postati učiteljica? Kakšni so se neradi spominjate? vaši spomini na šolske klopi? Službovala sem 35 let. Začela sem v Ivanjkovcih (2 leti), Z veseljem sem začela hoditi v podružnično osnovno šolo nadaljevala pri Veliki Nedelji in pristala v Središču ob na Stari cesti. V prvem razredu nas je učila starejša resna Dravi. Na začetku službenih let je imel učitelj avtoriteto v učiteljica. Naslednja tri leta pa nas je učil sproščen učitelj, razredu. Tudi s starši smo dobro sodelovali. Podaljšano ki se je z nami znal tudi poigrati. Ena od učiteljic me je bivanje nam je vzelo mnogo časa, ker ni bilo dosti navdušila, da sem se vpisala v nižjo gimnazijo v strokovnega kadra. Najtežja je bila preobremenitev, saj Ljutomeru, da sem potem lahko nadaljevala šolanje na smo poleg rednega dela včasih nadomeščali tudi učiteljišču v Mariboru. To šolanje je trajalo pet let. Ker pa bolniške in porodniške dopuste. Poleg mojega razreda je takrat manjkalo učiteljev, smo v petem letniku šli učit. sem nadomeščala še učiteljico na porodniškem dopustu Izpite petega letnika in maturo pa smo opravili ob delu – (en razred dopoldne, drugega popoldne). V tistih časih so ob sobotah in nedeljah ter v počitnicah. Bilo je zelo imeli učenci in starši spoštljiv odnos do učitelja. Kakšne naporno. Takrat so začeli v Mariboru tudi z višjo manjše nesporazume pa smo sproti reševali, otrok, starši pedagoško šolo. in učitelj. Ker sem rada opravljala ta poklic in sem sproti reševala konflikte, nisem imela posebnih težav. Kje in kdaj ste začeli svojo poklicno pot? Zelo neprijetno pa je bilo odpravljanje uši učencev. Po končani šoli sem se zaposlila pri Veliki Nedelji. Učila Učencem smo potresali lase. Nekateri so celo mislili, da sem matematiko in fiziko. so zboleli in so ostali doma. Kaj se vam je v času vašega službovanja najbolj vtisnilo v spomin? Bili ste učiteljica in ravnateljica na OŠ Središče ob Dravi. Družinske razmere so me leta 1966 pripeljale v Središče ob Dravi. Na začetku smo učili vse po potrebi. Nato sem se zopet vrnila v razred. Najrajši sem delovala v četrtem razredu. Obojestransko smo se dobro razumeli in sodelovali. Če smo hitro opravili delo v razredu, smo včasih za nagrado pri telovadbi tekli do Drave, kjer smo brali knjige. Po potrebi sem bila tudi ravnateljica. Takrat SREDiCA // 10 skoraj ne govorimo. Priznati moramo, da so otroci preveč razvajeni doma in v šoli. Lepa beseda lepo mesto najde. Vzgojni trenutek je preveč izostal. V šoli ni samo učenje, ampak je tudi poudarek na medsebojnih odnosih in vzgoji. Kakšno je bilo za vas obdobje upokojitve? Ali ste se težko ločili od učiteljskega katedra? Ker se nam je življenjska doba podaljšala, bi se tudi delovna doba lahko podaljšala. Z veseljem bi še kakšno desetletje delala v razredu. Kot večina upokojenk nimam dosti prostega časa. Imamo dokaj velik vrt, kjer je vedno dovolj dela. Pridelam vse vrtnine za domačo rabo in občasne uporabnike: družini hčerke Irene in sina Matjaža. Kako preživljate svoj prosti čas in kaj vas veseli? Vemo, da ste zelo aktivna občanka. V prostem času rada berem. Aktivna sem pri turističnem društvu in društvu upokojencev. Z možem greva vsakodnevno na enourni sprehod. Gibanje je moja vsakodnevna potreba. Obletnica Še kakšno sporočilo za naše bralce? Vemo in tudi občutimo, da je tehnika zelo napredovala. Stalno brskanje po telefonu nam vzame preveč časa. Kaj je najtežje pri vašem poklicu? Vemo, da se dijaki Nekoristne in celo škodljive vesti nas po nepotrebnem čedalje manj odločajo za pedagoški poklic. Kaj menite, obremenjujejo. Seveda ni vse slabo, vendar včasih zakaj? zmanjka časa za kaj bolj koristnega. Preveč okupirani s Pri izbiri poklica mladi vidijo zahtevnost dela. Šolstvo bi temi napravami, tablicami ali telefoni so predvsem otroci. moralo biti bolj sodobno. Sprotno izobraževanje in Telefon je dovolj mobilen in tudi priročen, da ga lahko posodabljanje bi morala biti stalnica. Čas hiti naprej in skrivajo kjerkoli in kadarkoli – tudi pozno v noč. Zjutraj in učitelj ne more biti sodoben, če ni dovolj izobražen in v potem čez dan pa niso dovolj naspani in sposobni koraku s časom. konkretno delati v šoli ali doma. Tudi vseh vsebin si ne znajo pravilno razlagati. Sodelovanje staršev, šole in Kakšno je vaše mnenje o šolstvu in šolskem sistemu? otrok je nujno potrebno, in to čim bolj kontinuirano. Lep Pogoji dela so se z leti izboljševali. V današnjem času je pozdrav vsem bralcem. preveč poudarka na pridobivanju pravic. O dolžnostih pa Zdenka B. Slavič, Turistično društvo Središče ob Dravi Aktivni – kljub vročini! Minilo je letošnje dolgo, vroče poletje. Kljub vročini pa vztrajni člani Turističnega društva (TD) Središče ob Dravi nismo ležali v senci in počivali. Ob binkoštih, 19. maja, smo zopet organizirali prireditev »Hladetina in prezvuršt« pred cerkvijo Sv. Duha na Grabah. Pripravili smo nekaj slanih in sladkih prigrizkov ter povabili tudi domače in okoliške proizvajalce, ki so se predstavili s svojimi doma pridelanimi izdelki. Zapele so Ljudske pevke iz Kulturnega društva Obrež, prireditev pa je blagoslovil 20. julija smo se udeležili žetve 2000 zlatih zrn, kar je domači župnik g. Jože Urbanija. postala tradicionalna prireditev po različnih krajih 8. junija so praznovali 100-letnico svojega delovanja Slovenije že od leta 2000. Letošnja žetev je potekala v člani Gasilskega društva Obrež. Pripravili so razstavo deželi kozolcev, v Šentrupertu na Dolenjskem. Gostitelji delovanja društva, na kateri smo pomagali tudi člani so pripravili lep sprejem in bogat kulturni program za TD Središče ob Dravi, prav tako smo se z veseljem udeležence vseh društev iz Slovenije, ki so že sodelovali odzvali na pomoč pri prireditvi. v tem projektu. Bilo je zanimivo in prijetno. SREDiCA // 11 15. avgust – velika maša, Marijino vnebovzetje, pred Prijateljska srečanja prebivalcev Središča, Ormoža in središko Marijino kapelo. Maša je bila v kapeli, tako Osećine se dogajajo že vrsto let. Delegacija iz Središča kot vsako leto na ta praznik. Pri maši se je zbralo se odpravi v ta srbski kraj takrat, ko imajo tam praznik mnogo ljudi, ki so se potem družili še pred cerkvijo. sliv. Tako je bilo tudi letos, 29. avgusta, ko so se tja Tam so bili postavljeni klopotci domačega rokodelca odpravili člani TD Središče ob Dravi, v avtomobilu pa Matije Bratuša, ki jih je blagoslovil domači župnik. so bili tudi izdelki naših proizvajalcev vina, mesa, olja, Ljudske pevke so zapele nekaj pesmi, obiskovalci pa so prav tako so članice spekle bučno in drugo pecivo. slišali tudi poezijo in prozo Stanka Janežiča, Naši »bratje«, kot smo jih nekoč imenovali, so duhovnika, teologa, pesnika in pisatelja, rojenega v slovenske prijatelje prisrčno sprejeli. Sledili so štirje bližnjem Pavlovskem Vrhu. Članice in člani TD ob Dravi dnevi prijetnega druženja med domačini in ter pridne gospodinje so na stojnicah ponujali pecivo in predstavniki občin iz Mislinje, Nedelišča, Ormoža in dobro kapljico, obiskovalci pa so poklepetali s svojimi Središča ob Dravi. Na sejmu sliv so sodelovali tudi sokrajani. Hvala Občini Središče, ki je omogočila, da ponudniki iz Makedonije, Bosne in seveda domačini. smo tokrat posedeli pod senčniki z dodatnimi klopmi in V minulih mesecih se je precej dogajalo, prav tako bo stojnicami. tudi v prihajajoči jeseni, ki bo bogata! Silva Marčec, Folklorna skupina Obrež Prigode iz folklornega zaodrja Naslednja prigoda pa je daljša in »inozemska«. Na Madžarsko smo se letos odpravili drugič. Imela sem pripravljeno, da na avtobusu za uvod povem, da je prvič vedno boljše kot drugič, a še dobro, da tega nisem rekla, ker je bilo tudi drugič odlično. Je pa bilo to gostovanje tudi prvič za središko godbo na pihala, ki smo jo vzeli zraven. To, da so nekateri naši člani uživali na Balatonu s svojimi družinskimi člani, ki so člani godbe na pihala, pa je posebno doživetje. Bivali smo v kampu v kraju Siofok. Da se kamp imenuje Zlati kamp, smo izvedeli šele na poti domov. Seveda ni Tisto, kar se zgodi za odrom, si običajno zapomnimo naše prevajalke Klare nihče vprašal, kaj pomeni bolj kot tisto, kar se je dogajalo na odru. Za odrom Aranypart ... V kampu imajo lesene in zidane hiške. V deluje posebna sila, ki ji pravimo adrenalin in je kriva vsaki hiški sta dva apartmaja z dvema sobama, za vse dogajanje. dnevnim prostorom, kopalnico, straniščem, kuhinjo in Prva takšna prigoda se je dogajala na društveni teraso. Zakaj to pišem? Da si boste lažje predstavljali, petdesetletnici. Vse je bilo odlično, nato pa nekaj dni ko bom začela z opisom, zakaj se ne strinjam s tako po prireditvi izvem, da sem se obnašala malo čudno. podobo hišk. Apartmaja v hiški sta obrnjena vsak v Pred podeljevanjem Maroltovih in Linhartovih priznanj svojo stran. To pomeni, da ima na strani, kjer ima prvi sem ugotovila, da enemu članu nisem povedala, da apartma teraso, drugi apartma spalnico. Okno naj pride na oder, preden ga bodo poklicali. No, in spalnice drugega apartmaja je zraven terase prvega. In malo me je zaneslo ... Ta presneti adrenalin! A vsi kaj je s tem narobe? Na terasi prvega so bili tisti, ki vpleteni smo preživeli, kar je najpomembneje. Pa naj še ponoči ne morejo spati, v spalnici drugega pa je spal pohvalim nas, folklornike, ki smo odplesali dve odrski edini, ki je bil z nami službeno. Čeprav je službo postavitvi, in to ne kakšni »einfohni«. Vse tiste, ki nas zaključil ob osmih zvečer in jo nadaljeval naslednji dan niste videli ali pa nas želite spet videti, vabimo v soboto, popoldne ob šestih, je potreboval nočni počitek. Pa naj 26. oktobra, na naš FOLKLORNI VEČER. razume, kdor more. Ker njegove službe nisem nikoli SREDiCA // 12 opravljala, seveda ne morem soditi, kaj vse spada v pa je tako rešena vsaka nevšečnost. Zobobol ali bolj njegove delovne obveznosti. Ocenim pa lahko, da je konkreten »dlesnobol« rešiš z umivanjem zob s točno arhitekt teh hišk bolj malo razmišljal o tem, da bi terase določeno znamko paste. Pa še pasto si namažeš na dal na eno stran, spalnice pa drugo. Kako smo rešili? boleče mesto. Deluje. Vedno se učimo in morda se tudi S skupnimi močmi (godba in folklora) smo kupili novo kaj naučimo. hiško in ga preselili. Pa to ni bil edini primer. Tudi na Godbeniki, hvala za prijetno druženje. Seveda že terasi naše zadnje hiške smo bili (pre)glasni. Zraven so razmišljamo, kdaj bomo to ponovili. A ni to smisel spali Slovaki. Ker pa na srečo niso razumeli našega življenja? Zakaj smo na tem svetu? Zato, da ga narečja, so nas imeli za Ukrajince. Gospa Slovakinja si raziskujemo. Za raziskovanje pa potrebujemo dobro je dala duška s preklinjanjem Ukrajincev. Na našo družbo. srečo so naslednji dan odšli. Nato pa so naslednji dan Zahvaliti se moram še podjetju Fagus GIS za donacijo zgodaj zjutraj (pred šesto) prišle gospe, ki so si dale v obliki prevoza. Hvala od vseh potnikov. duška z jutranjim pogovarjanjem. Nauk: v življenju se vedno vse »pogliha«, izenači. Naši godbeniki pa so Za konec pa še enkrat povabilo: V SOBOTO, imeli srečo. Njihove hiške so imele terase obrnjene v 26. 10. 2024, OB 19.00 (najverjetneje) eno smer. Zakaj? Ker so bili v zadnji vrsti. PRIDITE V DOM KULTURE V OBREŽ NA Na takšnih »potovanjih« se vedno eden od drugega kaj FOLKLORNI VEČER. Povabili smo tri gostujoče naučimo. Starejše gospe so vedno polne zdravstvenih skupine in seveda folklornike iz naše osnovne nasvetov. Če pa še kdo doda kakšen nasvet iz stroke, šole. VABILO NA SREČANJE LJUDSKIH PEVCEV IN GODCEV Kje so časi, ko smo skozi celo leto imeli dvajset ali še kaj več nastopov? Počasi in vztrajno mineva čas ubranega ljudskega petja, Obreški pevci še vztrajamo. Letos smo pomaknili našo prireditev na zadnjo novembrsko soboto, zato vas, dragi bralci, VABIMO na prijeten večer z ljudskim petjem in glasbo. Prireditev bo v Domu kulture Obrež v soboto, 30. 11. 2024, ob 17. uri. Ne zamudite prijetnega večera, mi že pridno vadimo. Sekcija Ljudski pevci Kulturnega društva Obrež Ana Munda, Godba na pihala Središče ob Dravi Še malo pa bo Tradicionalni Martinov koncert Pa smo nazaj. September je tu, počitnice in dopusti so (pre)hitro minili in spet smo sedli pred stojala, polna notnega materiala za naš Tradicionalni Martinov koncert. Sicer je za nas bil deloven že zadnji vikend v avgustu. V družbi Folklorne skupine Obrež smo se odpravili raziskovat našo sosednjo državo Madžarsko. Peljali smo se do Blatnega jezera, natančneje v mesto Siofok. Obisk pa ni bil turistične narave, saj smo se udeležili IV. Balaton International Folk Festival at the »Hungarian Sea«. Zraven nas, Slovencev, središke godbe in obreških folkloristov so na festivalu nastopili tudi sodelujoči prejeli priznanja za udeležbo na festivalu in simfonični orkester iz Litve, mešani pevski zbor iz bili povabljeni na ples. Člana folklorne skupine iz Bolgarije, folklorna skupina iz Poljske ter folklorna Slovaške sta se trudila vse udeležence naučiti nekaj skupina iz Slovaške. Vsaka skupina se je predstavila s korakov njihovih plesov. Bilo je zabavno, ampak kmalu 15-minutnim samostojnim programom. In kako naj zatem smo njihove violine zamenjali za frajtonarico in godba boljše predstavi Slovenijo na mednarodnem med čakanjem na avtobus se je zabava nadaljevala festivalu kot z Avsenikom? Po glavnem trgu Siofoka so kar na ulici. zadonele polke, obrški folkloristi pa so na eno izmed Domov smo se vrnili polni dobrih vtisov, novih zgodb in njih celo zaplesali. Po končanih nastopih smo vsi utrujenih nog, saj smo ugotovili, da se v Blatnem jezeru SREDiCA // 13 UTRIP V VRTCU IN ŠOLI bolj nahodiš kot naplavaš. Še enkrat bi se radi zahvalili Tradicionalni Martinov koncert, ki bo letos v Folklorni skupini Obrež za dobro družbo in podjetju nedeljo, 10. novembra 2024. Zabeležite si ga v Fagus GIS za udobno vožnjo. koledar, da ne bo kdo rekel, da ni vedel. Gostovanje je za nami in sedaj se že s polno paro pripravljamo na naš naslednji dogodek. To je Polona Rotar Marčec Zaključna prireditev vrtca “Plesni vlak” Šolsko leto 2023–2024 smo v vrtcu sklenili z zaključno prireditvijo, na kateri se je veliko plesalo. Prireditev, ki se je odvijala v telovadnici osnovne šole v torek, 11. junija 2024, smo nosilke prireditve poimenovale Plesni vlak, saj smo se skozi različne države popeljali s plesom. V vrtcu izvajamo projekt Erasmus+, v okviru katerega razvijamo jezikovne, strokovne in metodične kompetence za vzgojno delo. V okviru projekta, ki ga sofinancira Evropska unija, smo sodelovali z državami Hrvaško, Slovaško in Španijo ter v ta namen zaplesali na njihovo glasbo. Prireditev smo letos začeli z nastopom in slovesom mini Slovenijo in zaplesala na pesem Skupaj se imamo maturantov ter s kratkim nastopom folklornih uric. dobro. Sledila sta nagovora ravnateljice in župana, ki sta nam Pred zadnjim skupnim plesom sta nas nagovorila še namenila nekaj spodbudnih besed ob koncu šolskega Teja in Lovro ter nas prepričala, da smo spet nazaj v leta. V nadaljevanju pa so se vsi otroci, od najmlajših Sloveniji, v Središču, v šoli, vrtcu, doma … kjer nam je do najstarejših, predstavili s plesom izbrane države. najlepše. Za konec smo skupaj zaplesali na pesem Modra skupina je v modrih majicah in z značilnimi Nore so počitnice in se res odpravili počitnicam predmeti Španije zaplesala na pesem Hola hola como naproti. es tas, zelena skupina v zelenih majicah na Hrvaško Sledila sta pogostitev za vse prisotne in srečelov, ki pesem Dobar dan, rumena skupina v rumenih majicah smo ga pripravili člani Sklada vrtca Navihanček. in izdelanih zastavah Slovaške na pesem Ahoj ahoj, Vsem hvala za prispevke in darovane dobitke za naš rdeča skupina pa je v rdečih majicah predstavljala srečelov. Kolektiv Vrtca Navihanček pri OŠ Središče ob Dravi Mirjam Simonič – vzgojiteljica s srcem Naša dolgoletna sodelavka Mirjam, ki je svoje življenje posvetila delu z otroki, se po štirih desetletjih neprecenljivega dela poslavlja in odhaja v zaslužen pokoj. Njeni srčno predanost in ljubezen do dela z najmlajšimi je navdihnila že njena mama, kar jo je usmerilo v poklic vzgojiteljice. Vsako poletje je že v mladih letih pomagala v vrtcu, kar je postavilo temelje za njeno poklicno pot. Svojo kariero je začela v vrtcu v Ormožu, nadaljevala v Miklavžu in na koncu v Središču. Na vseh delovnih mestih je bila pomembna oseba v življenju otrok, njihovih staršev in sodelavcev. Vsi, ki smo imeli priložnost sodelovati z njo, jo opisujemo kot izjemno delo. Njena prizadevanja so prispevala k toplo, sočutno in predano osebo, ki je znala ustvariti prepoznavnosti in uspešnosti vrtca. okolje, v katerem so se otroci počutili varno in sprejeto. Mirjam si bomo zapomnili kot vzgojiteljico, ki je Poleg vsakodnevnega dela z otroki je Mirjam s skrbjo vedno znala prisluhniti, svetovati in pomagati. S za cvetlično gredico prispevala k lepšemu izgledu vrtca. svojim delom je v štiridesetih letih močno vplivala na Svoj čas je namenjala tudi izobraževanju, saj se je številne generacije. Sedaj pa je čas novih izzivov, čas, zavedala pomembnosti nenehnega nadgrajevanja ki naj bo zaznamovan z zdravjem, mirnostjo in znanja, sledenja novostim v vzgoji in vnosa teh v svoje pozitivnimi trenutki. SREDiCA // 14 UTRIP V VRTCU IN ŠOLI UTRIP V VRTCU IN ŠOLI Lidija Palčič, razredničarka 5. razreda Šola v naravi – Trilobit 2024 V skladu z letnim delovnim načrtom za šolsko leto • spoznavali gospodarske panoge in življenje ljudi v 2023/24 smo v času 3.–7. 6. 2024 za učence 5. našem alpskem svetu ter to primerjali z domačo razreda izvedli šolo v naravi v Javorniškem Rovtu, v pokrajino; CŠOD TRILOBIT. Šole v naravi se je udeležilo vseh 15 • poglabljali samostojno delo in upoštevanje navodil; učencev, z njimi pa sva bili Lidija Palčič, razredničarka • se spopadli z različnimi športnimi dejavnostmi 5. razreda in vodja programa, ter Violeta Petek, (pohodništvo, veslanje, plezanje, lokostrelstvo) in učiteljica spremljevalka. ugotavljali, kako se da aktivno in na zanimiv način Vsebine dela so sledile učno-vzgojnim ciljem na preživeti prosti čas (tudi brez ekrana). področjih športa, naravoslovja, družboslovja. Učenci so spoznavali omenjene vsebine predvsem na Učenci so med bivanjem v novem okolju: terenu, skozi izkustveno učenje in sodelovalno delo. • pokazali in dopolnili znanje o našem alpskem svetu; Navajali so se na življenje v skupini, na samostojnost in • spoznali nekaj rastlin in živali sveta, kjer so bivali; sodelovanje ter tako razvijali čut pripadnosti in • poglabljali znanje o reliefu in kameninski strukturi odgovornosti. alpskega sveta; Naš vsakdanjik smo si popestrili s petjem in plesom, • pridobivali geološka znanja o naših Alpah; družabnimi igrami, klepetom. Učenci so skrbno • raziskovali čistost vod in življenje v njih; pripravili program za zaključni večer »Pokaži kaj znaš« • si ogledali hidroelektrarno na Javorniškem potoku; in predstavitev učencev ene sobe smo uporabili kot del • ob primerih spoznavali različne kamenine, rude, programa na zaključni prireditvi šole. fosile; Bivanje je bilo prijetno, učenci so se veliko naučili, • ugotavljali podobnosti in razlike z domačo veliko pridobili. Glede na zapisana sporočila lahko pokrajino; trdim, da so bili z izvedbo šole v naravi zadovoljni. Andreja Špacapan, Mihael Kraner in Suzana Cimerman Zaključna prireditev Zaključna prireditev učencev OŠ Središče ob Dravi z naslovom »Sreče se ne lovi, biti srečen se uči« je potekala v petek, 21. 6. 2024, v Sokolani. V uvodnem delu smo obeležili državni praznik in v kratkih videoposnetkih predstavili najodmevnejše projekte šole. Ti so: UNESCO šola, Ekošola, Kulturna šola, SIMBIOZA in Zdrava šola. Na delovanje Zdrave šole, v okviru katere se trudimo za zadostno gibanje učencev in privajanje na zdrav način življenja in zdrave najuspešnejše učence šole in najuspešnejše učence navade, smo še posebej ponosni, saj smo letos športnike. obeležili že 25-letnico njenega delovanja. Skozi predstavitve smo se lahko prepričali, da so tako učenci Sledil je sproščeni del prireditve, kjer so se predstavile kot mentorji aktivni skozi celotno šolsko leto na številnih razredne skupnosti od 1. do 8. razreda. Učenci so v področjih. V tem duhu je ravnateljica mag. Jasna svojih točkah najprej predstavili vsebinske kartice na Munda nagovorila vse zbrane in s svetovalno delavko temo hvaležnosti, ki je ena od pomembnih dimenzij Nino Kostric predstavila najvidnejše dosežke učencev občutka sreče. V okviru projekta Varno in vzpodbudno na številnih tekmovanjih v znanju in delovanje šole v učno okolje smo zbirali lepe misli in se naučili, da biti celotnem šolskem letu 2023/24. Razglasili smo tudi SREDiCA // 15 UTRIP V VRTCU IN ŠOLI Janja Rudolf, učiteljica likovne umetnosti Likovni natečaj »Moj odsev, moja zgodba« in obisk Narodne galerije v Ljubljani srečen ne pomeni samo biti izžreban na kolesu sreče, ampak tudi biti hvaležen za drobne stvari v vsakdanjem življenju in prijazne ljudi okrog sebe. Razredničarka Valerija Horvat Postali smo šolarji Narodna galerija Ljubljana je letos razpisala likovni natečaj »Moj odsev, moja zgodba« na temo avtoportretov. Natečaja so se udeležili tudi naši učenci, ki so s svojimi umetniškimi deli prispevali k izjemnemu uspehu šole. Na natečaju je sodelovalo kar 1200 izdelkov, med katerimi sta se naša učenca Gal Puklavec, učenec 8. razreda, in Špela Rubin, učenka 7. razreda, uvrstila med najboljših 70. Njuna izjemna avtoportreta sta bila izbrana za razstavo v prostorih Narodne galerije, kar je za nas velik uspeh. Ponedeljek, 2. 9. 2024, je bil za 15 prvošolčkov naše Ob tej priložnosti smo se z učenci izbirnih predmetov šole prav poseben dan. Ta dan si bodo zagotovo likovno snovanje 1 in likovno snovanje 2 odpravili na zapomnili tudi njihovi starši. Ob 9.30 smo se zbrali v ogled Narodne šolski jedilnici, kjer smo jim pripravili lep in prijeten galerije v Ljubljani. sprejem. Uvodoma jih je pozdravila ravnateljica mag. Pod strokovnim Jasna Munda. Uspešno pot k znanju jim je zaželel tudi vodstvom galerijskih župan Toni Jelovica. Sledil je program četrtošolcev, ki kustosov smo si so se tega dne veselili skoraj tako zelo kot prvošolci. Že ogledali stalno zbirko pred počitnicami smo pripravili program in pridno umetnin in razstavo vadili. Zaplesali so, zapeli in zaigrali igrico Lili in Bine izbranih izdelkov z gresta v šolo. Sledil je sprejem prvošolčkov. natečaja. Ogled je bil Radovednih oči, nasmejanih obrazov ter drobnih in zelo poučen in odločnih korakov so otroci opravili »nalogo« za navdihujoč, saj smo sprejem v šolsko skupnost. S tem so si prislužili rumeno lahko občudovali rutico in knjigo, s katero jih je obdaril župan. Nato smo raznolikost in se odpravili v učilnico, v kateri so se nam kasneje ustvarjalnost mladih pridružili tudi starši. Presenečenjem še ni bilo konca. V ustvarjalcev. razredu jih je čakalo še nekaj darilc, stavnica, lutka Lili Obisk Narodne ali Bine in pletena lutka, darilo naše občanke Beti. galerije je bil za naše Starše smo presenetili s kratko deklamacijo o šoli. učence neprecenljiva izkušnja, saj so imeli priložnost Praznični dan smo zaključili s čokoladno tortico. videti svoja dela, razstavljena med vrhunskimi dosežki sovrstnikov, ter pridobiti nova znanja in navdihe za prihodnje ustvarjanje. Gal in Špela, iskrene čestitke za vajin uspeh! Veselimo se prihodnjih likovnih podvigov naših mladih umetnikov. SREDiCA // 16 ”Lahko noč,” je rekla jesen poletju … da bo dobro jutro sama šepetala, vse dokler zima ne bo svoje zvezde prižgala. Neznani avtor V Narodni galeriji Ponosni starši Hišica GANG Poletne počitnice so po navadi čas, ko otroci radi dlje spijo, poležavajo in počivajo. Vendar to letos ni veljalo za naše otroke. Oni so se odločili, da bodo letošnje počitnice zanje drugačne. Prostega časa niso želeli preživljati pred zasloni, ampak aktivno in v naravi. Že pozimi so strnili glave in se odločili, da si bodo naredili gozdno hiško, kjer se bodo družili. Ko so postavili temelje za prvo hiško, so jim nepridipravi kmalu vse porušili, vendar fantom to ni vzelo motivacije in želje. Kmalu so našli novo lokacijo v gozdu na Grabah. Lastnik jim je dal dovoljenje in tako so Rok, Jan, Anže, so nam leseno hiško z okni in vrati. V notranjosti dnevni Tai, Aljaž in Neo začeli graditi svojo »kučico«. Vsak dan prostor, zunaj terasa. Hladilnik vkopan v zemljo. po šoli so se dobili v gozdu in podirali drevesa, žagali, Drvarnica, polna nažaganih drv iz neuporabljenih zabijali, sekali, konstruirali. Ni jih pregnalo slabo dreves. Stranišče na starinski način. Kurišče, okoli vreme, ne vročina. Sami so nabavljali material – žeblje, katerega je v krog postavljenih osem »štorov«. Tukaj si folije, žage, kladiva in ostali gradbeni material. radi zakurijo, spečejo hrenovke, penice, se družijo in pogovarjajo. Ostali smo odprtih ust. Ta dan se je v Med počitnicami so bile budilke nastavljene na 6.30. gozdu ob njihovi hišici razvilo veselo druženje staršev in Prava redkost za najstnike, kajne? Hitro oblačenje, otrok. Del prostovoljnih prispevkov, ki so jih ta dan umivanje zob, zbor ob 6.50. S kolesi so šli v trgovino zbrali, so izkoristili za celodnevno kopanje v toplicah, po sendviče in pijačo, sledila sta zajtrk v gozdu in saj si vsak pravi delavec zasluži tudi oddih. akcija. Ob zajtrku so naredili načrt dela za vsak dan Vse poletje so namenili gradnji te hišice in prijateljstva, sproti. In rezultat? Izpod pridnih rok naših fantov sta ki so se tukaj stkala, bodo ostala večno. Naučili so se, tako v nekaj mesecih nastali lepa lesena hiška in da čeprav so si med seboj zelo različni, imajo skupen drvarnica, pa tudi na stranišče so pomislili in ga cilj. Le s timskim delom, dosti usklajevanja, skonstruirali. V ta projekt so veliko vložili truda, znoja, poslušanjem drug drugega, upoštevanjem, znanja, iznajdljivosti, potrpežljivosti, volje … Tudi pripravljenostjo sprejeti mnenje drug drugega, razvitim skregali so se včasih, a vedno tudi pobotali. Samo odnosom do dela, reševanjem konfliktov, timsko delo vodi do velikih rezultatov, kakršen je bil tudi ta. premagovanjem ovir in zaupanjem drug drugemu Proti koncu julija nas je starše v nabiralnikih pričakalo lahko delujejo kot uspešen tim. Naučili so se strpnosti, vabilo na svečano otvoritev hišice, ki je bila v soboto, sklepanja kompromisov, odnosa do dela, narave, 10. avgusta. Otvoritev so organizirali sami. Poiskali so živali, naučili so se praktičnosti, zanesljivosti, spretnosti. sponzorja, ki jim je natisnil majice, starše so zaprosili Lahko rečemo, da so pokazali visoko stopnjo zrelosti za pomoč pri pogostitvi, poskrbeli so za kažipote do skupinskih odnosov. lokacije hišice in napisali govor ob otvoritvi. Pripravili Kot starši smo zelo veseli in ponosni, da so se naši so celo PowerPoint predstavitev, svečani prerez traku in otroci podali na to pot doživetij. Z gotovostjo lahko vodeni ogled hišice. Ni besed, ki bi jih uporabili, ko trdimo, da so izredno delavni, marljivi, odgovorni. smo videli, kaj so naredili naši otroci. Kakšni mojstri so, In tako sredi gozda danes stoji lesena hišica, ki sobiva če jim le damo priložnost in proste roke. Sposobni so z življenjem v gozdu. »Gang« v najstniškem narečju dosti več, kot jim starši včasih damo veljati. Razkazali pomeni klapa, banda, skupina prijateljev. Ta klapa so SREDiCA // 17 naši »šumski dečki«: Anže, Jan, Aljaž, Rok, Tai in Neo. Če se kdaj sprehajate po »grablenskih šumah«, nabirate gobe in slišite vrvež in smeh sredi gozda, se ne ustrašite – to so oni. Pridite jih pogledat, z veseljem vam bodo razkazali svojo mojstrovino. Kot starši pa vam lahko rečemo le: »Ponosni smo na vas.« Konjeniško društvo Središče ob Dravi Aktivni konjeniki Letos je pri nas zelo pestro. Ko se peljete mimo naše maneže, ste verjetno lahko opazili, kako aktivni smo. Jahanja se izvajajo tedensko, zelo pogosto organiziramo tudi praznovanja otroških rojstnih dni v družbi konj in se družimo. Postali smo tudi partner v projektu LAS skupaj s Konjeniškim in mladinskim centrom Škatlica, ki se nahaja pri Svetem Tomažu. V okviru tega projekta smo pri nas 29. 4. 2024 gostili učence iz Osnovne šole Ormož in učence iz Osnovne volilno leto, smo opravili še volitve. Našo tradicionalno šole Stanka Vraza, ki so bili pri nas 24. 5. 2024. prireditev bi morali izpeljati 2. 6. 2024, vendar smo bili Otrokom smo predstavili konje, njihovo življenje in zaradi vremena primorani prireditev prestaviti. potrebe. Vsak pa je imel tudi možnost konja česati, Poletje je šlo proti koncu in prišel je čas za naš sprehajati in seveda tudi jahati. V mesecu maju je bil tradicionalni konjeniški tabor. Izvedli smo ga 24. in pri nas tudi vrtec Navihanček, ki je obeleževal dan 25. 8. 2024. Udeležilo se ga je 24 otrok. Dva dni smo družine. Mi smo poskrbeli za jahanje, vzgojiteljice pa preživeli v družbi konj, zanje skrbeli, jih jahali in se s za igre. Dan je bil odličen, zato upamo, da take kočijo zapeljali v Dravo. Da nam ni bilo prevroče, pa aktivnosti kdaj ponovimo. smo se ohladili v bazenu. Kot vidite, je pri nas vedno Izvedli smo tudi vsakoletni občni zbor. Ker je bilo letos pestro. Simon Zorec, tajnik Kluba traktoristov Steyr Središče ob Dravi Žetev in mlatev na stari način Člani Kluba traktoristov Steyr Središče ob Dravi smo se lokacijo, kjer smo jih posušili. Po žetvi je sledila klasična tudi letos zbrali na kratkem sestanku, na katerem smo kmečka malica, ki jo je pripravila naša članica Valerija naredili načrt za izvedbo žetve in mlatve na stari način. Kočevar. Za malico so bili sir, zaseka (»zobel«), čebula Kmalu po sestanku smo se zbrali na njivi Marka (»luk«) in kruh, spečen v domači peči. Po malici se je Kočevarja, ki nam je omogočil, da požanjemo ječmen, prilegla kapljica iz domače kleti. Marku in Valeriji ki ga bomo potem zmlatili z našo klubsko mlatilno. Kočevar se zahvaljujemo za organizacijo in izvedbo Sledila je žetev. Ječmen smo najprej pokosili s kosami žetve. in naredili plaste. Nato smo naredili povresla in ječmen Ko so se snopi posušili, je sledila mlatev. Mlatev smo spravili v snope. Snope smo naložili na za to primeren izvedli 22. junija z našo klubsko mlatilno v obrški voz in jih s traktorjem starodobnikom odpeljali na »jomi«. Mlatilno smo poganjali s klubskim starodobnim SREDiCA // 18 motorjem Aran. Na prireditev so bili vabljeni vsi občani vsaki dve uri. Obiskovalci so lahko videli, kako iz snopa in občanke ter člani prijateljskih društev. Za mlatilno in pridobimo zrnje. Ne gre tako hitro kot danes s delo z mlatilno sta bila zadolžena naša člana Jože Šef sodobnimi kombajni, ampak tudi v dobi mlatilne se je in Branko Rakuša. pridobivalo zrnje za moko. Zraven mlatilne so se Dan pred prireditvijo so sledili priprave in tradicionalni uporabljala tudi stara kmečka orodja, kot so lesene zagon Arana. Gre za posebno tehniko zagona na grablje (»zobače«) in lesene vile (»rasohe«). Delavci ob klasičen način z ročko. Sam zagon vodita Branko mlatilni so bili oblečeni v stara kmečka oblačila, med Rakuša in Jože Šef, ostali člani pa poskušamo, kolikor katere spadata predpasnik (»šurc«) in slamnati klobuk. smo seveda spretni, zagnati Arana. Nekaterim uspe Na prireditvi smo poskrbeli za hrano in pijačo ter za zavrteti ročko in Aran vžge v prvo, nekaterim pa to uspe prijetno glasbo našega klubskega ansambla. v drugem ali tretjem poskusu. Po zagonu Arana sledi Prireditev nameravamo izvesti tudi v prihodnjem letu. postavitev mlatilne. Za mlatilno je zadolženih pet do Zraven mlatve bi še radi prikazali kaka druga stara šest članov, ki potem tudi sodelujejo oziroma opravljajo kmečka opravila. Eno od teh opravil je oranje na stari samo mlatev. način. Sledila je sobota, 22. junija. Prelep sončen dan je Za konec bi se zahvalil vsem članom Kluba traktoristov privabil veliko obiskovalcev na našo prireditev, Steyr Središče ob Dravi, ki so pomagali pri izvedbi poimenovano Prikaz stare kmetijske mehanizacije in omenjene prireditve. mlatev 2024. Samo mlatev smo razdelili na pet Se vidimo prihodnje leto na MLATVI 2025. ponovitev, to pomeni, da smo izvedli prikaz mlatve na Domen Borko, DTV Partizan Središče ob Dravi Polet središkega Sokola na dogodku Red Bull Flugtag 2024 1. september – datum, za katerega je ekipa petih fantov iz našega društva delala v bistvu celo leto, in datum, ki si ga je v svoj koledar zabeležilo ogromno število ljudi. Govora je o 50.000-glavi množici, ki je na ta dan v Mariboru navijala za doma izdelane letalne naprave, ki so »razprle« svoja krila nad reko Dravo. Za začetek se bomo vrnili osem mesecev nazaj, ker je v bistvu januar tisti mesec, v katerem se je vse skupaj začelo. Odločili smo se napisati prispevek, v katerem hočemo opisati, kaj se je dogajalo v teh mesecih in kaj je potrebno, da navdušiš Lent, Maribor, Slovenijo, navsezadnje tudi svet, saj gre za dogodek, ki se je odvil že v petdesetih državah po celotnem svetu in ne dvomimo, da bo naš izdelek krasil še marsikatero naslovnico tudi v tujih medijih, ko bo govora o dogodku Red Bull Flugtag. nanj posesti pilota in vse skupaj zagnati po 30 metrov Januarja je Red Bull naznanil, da se v Slovenijo po dolgi rampi na 6 metrih višine nad vodo. Sliši se noro, dvanajstih letih vrača tekmovanje doma izdelanih kot nalašč za nas. Pokličem Matjaža, Miho, Denisa in letalnih naprav, natančneje Red Bull Flugtag. Gre za Nejca in vsi se strinjamo, da se dobimo pri »Anici« takoj tekmovanje, kjer mora ekipa petih članov izdelati letalo, v soboto. Cilj sestanka je bil izbira pilota in idejo, kaj bomo sploh delali. Izbira pilota je bila dokaj enostavna. SREDiCA // 19 Foto: Stanko Zebec in Simon Zorec Foto: Stanko Zebec in Simon Zorec Po zelo hitro prebranih navodilih smo vedeli, da smo značilno rjavo-belo barvo. Zraven smo izdelali tudi omejeni s skupnimi kilogrami pilota in letalne naprave, voziček, s pomočjo katerega smo našo letalno napravo katerih teža ne sme presegati 200 kg. Lažji pilot torej zapeljali po rampi. Največji izziv nam je predstavljalo pomeni nekoliko manevrskega prostora pri kilogramih prav iskanje težišča letalne naprave na vozičku, ki je ob letalne naprave. Miha je bil v varni coni, jaz takoj za koncu zaletne rampe padel v vodo. Naš končni izdelek njim, Denis poškodovan, Matjaža pa nismo želeli dati na je v dolžino meril 7 metrov (omejitev je znašala 8 letalo, tako da je ostal le še Nejc. Vsi smo se strinjali, da metrov), razpon kril je znašal 8 metrov (omejitev je je pilot dokaj zrel nalogi, pri čemer Nejc ni imel pravice znašala 9 m), medtem ko je višina skupaj z vozičkom do glasovanja. Kot člani DTV Partizan smo se odločili, da znašala 3 metre. Sokol je imel 120 kg oziroma 200 kg bomo nastopali pod okriljem našega društva. Pobrskali skupaj s pilotom. smo po zgodovini društva in beseda je spotoma naletela Izdelavo smo zaključili teden dni pred 1. septembrom, na središke Sokole, zato smo se odločili, da bomo tako da smo v miru pričakali 1. september in se pripravili izdelali letalno napravo v obliki sokola. Prvi sestanek je na dan D. Sokola smo zaradi njegove velikosti v Maribor bil tako uspešen. prepeljali po delih in ga nato sestavili na Lentu. Prizorišče Sledilo je risanje skice, ki je bila zraven opisa ekipe oziroma hangar letalnih naprav se je odprl že ob 10. uri, glavni pogoj, na podlagi katerega so se organizatorji tako da so si obiskovalci lahko že pred poleti pogledali odločali za izbiro ekip. Risanje skice je ekipa zaupala letalne naprave in izbrali svojega favorita. Mi smo sicer meni, tako da je po dveh neprespanih nočeh nastala takrat še izpopolnjevali zadnje podrobnosti, ampak po skica, ki je bila med 140 prijavami izbrana med videnem in mnenju mnogih na prizorišču je največ najboljših 37. Dovoljenje za vzlet je tako dobilo 37 ekip, navdušenja požel prav naš Sokol, in to je bil za nas tisti dejansko pa jih je 1. septembra vzletelo le 32, saj 5 trenutek, ko smo spoznali, da ves vloženi trud ni bil zaman. ekipam ni uspelo dokončati letalne naprave. Poleti so se začeli ob 13. uri, mi pa smo na vrsto prišli Na začetku aprila smo začeli načrtovati našega Sokola. komaj okrog 17.00, kot 21. ekipa zapovrstjo. Utrujeni Prvega sestanka se ne spomnimo. Vemo le, da je nastalo od čakanja na 36 stopinjah Celzija smo zbrali še zadnje nekaj načrtov, iz katerih naslednji dan nismo kaj dosti atome moči in zagnali našo letalno napravo skupaj z razbrali. Na naslednjih sestankih, ki so trajali slab Nejcem po pisti. Kaj je med tistim tekom na 30 metrih mesec, smo se nekako uspeli dogovoriti o procesu doživljal vsak izmed nas, ve le on sam, še posebej izdelave, materialih in merah letalne naprave, določili zanimivo pa bi bilo slišati Nejčevo različico. Moje besede pa smo tudi vloge v ekipi, ki smo se jih potem držali vse v tistih 30 metrih so bile: »Delali smo te pol leta, leti do konca izdelave. Načrt dela je bil začrtan že konec jeb…!« In je letel, polnih 16 metrov, le 3 metre za aprila. Vse skupaj se je začelo z izdelavo načrtov, sledili prvouvrščenim. Nejc živ, vse dobro. Sledile so točke, ki so so izdelava kril, trupa, sestavljanje in »oblačenje« Sokola. jih podelili sodniki. Šlo je za znane Slovence, med Za vse, kar je omenjeno v prejšnjem stavku, smo katerimi je bila tudi Janja Garnbret. Sodniki so svoje potrebovali štiri mesece. Vse potrebne komponente smo točke podelili na podlagi izgleda letalne naprave, izdelali v delavnici v »Suzni dolini«, kasneje pa smo dolžine leta in samega nastopa oziroma koreografske Sokola dokončno sestavili v »Jacini«. Delali smo čez točke. Za izgled letalne naprave smo prejeli največ točk vikende, in če smo povsem iskreni, mislimo, da ni bilo izmed vseh ekip, na žalost pa nas je stopničk stal vikenda, da se ne bi srečali s kakšnim problemom. Ko nekoliko slabši ples pred samim poletom, ki so mu izdeluješ nekaj prvič, je vedno težko, saj nimaš izkušenj, organizatorji podelili isto »težo« kot letalni napravi in zato lahko rečemo, da so bili pri izdelavi razdalji poleta. Skupno smo tako dosegli 7. mesto, najpomembnejši komunikacija in improvizacija ter tisti ampak verjamemo, da smo bili v očeh marsikaterega dober »filing«, da bo to letelo. Konstrukcija letalne navijača zmagovalci nepozabnega dogodka Red Bull naprave je bila izdelana iz vezane plošče in smreke, ki Flugtag v Mariboru. smo jo nato »oblekli« z elastično folijo in kasneje še s Na tem mestu bi se radi zahvalili društvu DTV Partizan in perjem, izdelanim iz filca. Za »oblačenje« Sokola smo Občini Središče ob Dravi za vso izkazano podporo, porabili 100 m² tega filca in kasneje še 2500 sponk, da hkrati pa bi se radi zahvalili tudi Tehnološkemu centru smo perje pritrdili na konstrukcijo. Porabili smo tudi Jakl za pomoč pri izdelavi in prevozu. Na naslednje približno 10 litrov barve, da smo Sokola pobarvali v projekte! SREDiCA // 20 Ekipa Pivovarne Skoliber Kaj je novega v Pivovarni Skoliber po šestih mesecih od otvoritve? Po šestih mesecih obratovanja, odkar je Pivovarna Skoliber odprla svoja vrata v posodobljeni in modernizirani različici, lahko z veseljem in ponosom povemo, da smo zadovoljni – tako s proizvodnjo kot s prodajo in odzivi naših kupcev. Za nami je več kot uspešna prva poletna sezona – letni cilj glede zvarjenega piva smo že presegli, z ustekleničenim pivom smo uspeli prodreti na kar nekaj novih trgov, predvsem v podravski in pomurski regiji, v našem »taproomu« smo izpeljali nekaj manjših dogodkov v sodelovanju z lokalnimi ponudniki hrane ali pijače, pivovarno pa si je ogledalo več kot 1000 gostov z različnih delov Slovenije, sosednje Hrvaške, Avstrije. Še posebej pomembno se nam zdi, da dobro sodelujemo z lokalno skupnostjo, občino in vsemi organizacijami, ki delujejo v krajevni skupnosti. Zato smo tudi zmeraj veseli znanih obrazov v naši pivnici, saj so to ljudje, domačini, ki nas spremljajo že dlje časa, nas bolje poznajo in se iskreno veselijo novih uspehov napovedane skupine gostov (najmanj 5, največ 40 skupaj z nami. oseb), ki želijo spoznati našo zgodbo in proces Kljub dobrim odzivom in pozitivnim številkam na proizvodnje piva. začetku našega poslovanja pa ostajamo skromni, realni in na trdih tleh. Začetni »boom«, ki je sovpadel z VODENI OGLEDI PIVOVARNE IN DESTILARNE otvoritvijo poletne sezone, smo pričakovali. Poletno- SKOLIBER Z DEGUSTACIJO PIV ALI DESTILATOV jesensko sezono bomo zaključili z Oktoberfestom, 5. Med vodenim ogledom in predstavitvijo pivovarne in oktobra, kot se v tej panogi tudi spodobi. Potem sledijo destilarne boste izvedeli vse o proizvodnji lager piva, mirnejši in hladnejši meseci, ki se jih prav tako veselimo po čem se posamezne vrste piva med seboj razlikujejo, – končno bomo imeli več časa za premislek o naših kakšno vlogo imajo posamezne sestavine piva, na kaj nadaljnjih poslovnih idejah in odločitvah, mogoče si moramo biti pozorni pri proizvodnji piva ipd. Ogledali bomo celo malenkost spočili in nabrali moči za nove si boste našo povsem unikatno varilnico, polnilnico in korake. Lahko pa vam izdamo že sedaj, da so v pripravi destilarno, kjer nastajajo naši izdelki, za zdaj dve vrsti darilna pakiranja naših proizvodov, tako da bo možno piva stil lager, to sta svetli (Skolibeer) in temni lager kupiti pivo in destilate v malce lepši, praznični preobleki. (Black Bull), ter destilati iz linije Bull Spirit (Juniper in Mint). Del ogleda je seveda tudi degustacija naših proizvodov. V prijetno urejenem »taproomu« lahko uživate ob naših pivih neposredno iz pipe in se sprostite na naši krasni sončni terasi ob pogledu na dolino reke Drave. Lahko pa Za zdaj naš odpiralni čas ostaja enak: proizvode tudi • petek: 16.00–22.00 kupite in odnesete • sobota: 14.00–22.00 s seboj. Na voljo so različna Za oglede pivovarne z degustacijo smo odprti tudi čez pakiranja (6-pack, teden, po predhodnem dogovoru. Če se bo obisk ob 24-pack). Kupite koncih tedna drastično zmanjšal, bomo delovnik v pa lahko tudi zimski sezoni temu primerno prilagodili. Vsekakor pa domače bučno Metino žganje iz linije destilatov vrata Pivovarne Skoliber ostajajo zmeraj odprta za olje. Bull Spirit, krajše Meta SREDiCA // 21 Jana Čavničar Nova poslovna priložnost za umiritev duše in telesa Lucijo Pocrnja poznamo kot vsestransko osebo z neverjetno energijo, glasbenim talentom in izjemnim čutom do sočloveka. Po poklicu je učiteljica glasbe, ki že več kot 10 let poučuje na podružnični osnovni šoli na Spodnji Polskavi. Lucija prav tako vodi odlično domačo vokalno zasedbo JUA, je zborovodkinja ženskega gasilskega pevskega zbora Gasilske zveze Ormož in mešanega pevskega zbora pri Društvu upokojencev Središče ob Dravi ter sodeluje pri Turističnem društvu Središče ob Dravi. Z letošnjim letom pa se je Lucija začela ukvarjati z novimi profesionalnimi izzivi, ki so jo sicer navduševali že od malih nog, in sicer z različnimi metodami in tehnikami masaž, za katere je uspešno opravila tečaje in si pridobila potrebne certifikate. Poleg tradicionalnih tehnik masaž je Lucija osvojila še tehnike, ki postajajo vse bolj priljubljene tudi pri nas, in nam jih je prijazno razložila. Lucija tako v okviru svoje dejavnosti izvaja raznovrsten wellness program, ki vključuje klasične masaže, Masaža z vročimi kamni ali »hot stone« masaža je športne masaže, maderoterapijo, Access Bars terapijo, tretma, pri katerem se uporabljajo vroči kamni lifting in masažo obraza ter masažo z vročimi kamni. vulkanskega izvora. Toplo olje in vroči kamni Masaže trajajo od 30 do 90 minut. pripomorejo k boljši cirkulaciji in hitrejšemu izločanju Klasična ali švedska masaža ugodno in sprostilno škodljivih snovi. vpliva na vse tkivo telesa, lahko se lokalno osredotoča Lucija trenutno priporoča masažo z vročimi kamni, ker na bolj obremenjene dele telesa ali pa se izvede je izjemno sproščujoča, ogreje telo in je idealna za masaža, ki zajema celotno telo. hladnejše dni, obenem pa požene in razstruplja limfo. Pri športni masaži Lucija poskrbi za terapijo, ki se K Luciji vabljeni vsi, ki si želite spoznati in izkusiti kakšno uporablja predvsem za športnike in aktivne osebe, s izmed sprostitvenih terapij ter narediti nekaj dobrega poudarkom na sprostitvi mišic, gibljivosti sklepov, zase ali pa podariti katero izmed masaž kot darilo. okrevanju po vadbi ter izboljšanju pretoka krvi in limfe. Access Bars je nežna tehnika, ki zajema 32 točk na ZvEN, masažne, glasbene in glavi, s pomočjo katerih nežna terapija aktivira druge storitve, Lucija Pocrnja, s. p. samozdravljenje telesa, sproža globoko sproščanje ter Obrež 16, 2277 Središče ob Dravi izboljšuje fizično in psihično počutje prek odprave raznih blokad (strahov, stresa, omejitev itd.). Naročila sprejemamo po Maderoterapija je starodavna oblika anticelulitne predhodnem dogovoru na: masaže, ki se izvaja s posebnimi lesenimi pripomočki, 041 811 696 kot so valjčki in lopatice. Valentina Janžekovič Tega dne, ko je bilo znano, kdo je bil izžreban za nakup vstopnic in kdo pri žrebu ni imel sreče, je telefon zvonil V München na EURO! v eno. Vsi, ki smo se prijavili za žreb, smo med seboj preverjali, kdo ima možnost kupiti vstopnice in za Zgodba o obisku evropskega prvenstva v nogometu, ki katero tekmo naše reprezentance. Največ zanimanja je je potekalo junija letos v Nemčiji, se začne že skoraj bilo za tekmo naše reprezentance z reprezentanco leto dni nazaj. Takrat se ja namreč začel lov za močno Srbije. zaželenimi vstopnicami. Za možnost nakupa vstopnic Po dolgem čakanju je končno napočil čas, da se za ogled tekem naše reprezentance smo se morali odpravimo na težko pričakovano pustolovščino. Na pot naprej registrirati prek spleta. Šele nato smo izžrebanci smo se podali v zgodnjih jutranjih urah iz Maribora, s strani evropske nogometne organizacije lahko kupili kjer se nas je s tega dela Slovenije nabralo za kar nekaj tako zelo želene vstopnice. avtobusov. Pot smo prek Avstrije nadaljevali proti Nemčiji, kjer nas je na meji najprej pričakalo policijsko SREDiCA // 22 spremstvo. Po pregledu dokumentov nas je čakal še katero se je Slovenija uvrstila po dolgih letih zadnji del poti do bavarske prestolnice. Zaradi gneče »premora«. Tekma je minila, kot bi mignil, in že smo bili in zastojev na cesti se je naša pot nekoliko podaljšala, na poti proti centru mesta, kjer smo popoldan preživeli vendar pa se je pričakovanje kljub temu samo še v navijaški coni. Tam smo si lahko ogledali še druge stopnjevalo. In okrog enih popoldne smo končno tekme tega dne na prvenstvu, se okrepčali in seveda prispeli na cilj. Na prizorišče, ki še tako družili z navijači z vseh koncev in krajev Evrope. Pozno nezainteresiranega obiskovalca nikakor ne pusti zvečer nas je čakala še dolga vožnja nazaj proti ravnodušnega. Stadion Allianz arena, ki je eden izmed Sloveniji, kamor smo prispeli v zgodnjih jutranjih urah. največjih in zagotovo tudi eden izmed najlepših v Za vse športne navdušence je bila že uvrstitev Slovenije Evropi, res ne razočara. Že vzdušje pred tekmo je na tako veliko tekmovanje veliko zadovoljstvo. Za vse odtehtalo vse dolge ure »udobne« vožnje na avtobusu. tiste, ki smo imeli možnost naše fante v živo spodbujati Eden izmed trenutkov, ki bodo meni osebno za vedno s tribun, biti del tako velikega tekmovanja in v en glas ostali v najlepšem spominu, je bil ta, ko je navijati skupaj z večtisočglavo množico, pa bo ta večtisočglava množica Slovencev v en glas pela dogodek za vedno ostal v najlepšem spominu. Zdravljico na tako velikem stadionu, na tekmovanju, na Samo Žerjav »Ritni jo vun!« Tokratni članek smo naslovili z znano nogometno frazo, ki jo na vsaki domači tekmi lahko slišite velikokrat, še posebno v trenutkih, ko se komu z Brega ali Sektorja C zazdi, da bi lahko s tem narečno obarvanim folklornim vzklikom zelenim na igrišču pomagal – včasih pomaga, večkrat pa na žalost ne. Veteranska ekipa, katerih fotografijo prilagamo k članku (da, ravno ta gre v koledar za 2025), je odlično začela jesenski del sezone 2024/25. Če bo šlo vse po načrtih, se lahko nadejamo borbe za vrh lestvice. Člani so v razširjeno Superligo (12 moštev) vstopili s pomlajeno zasedbo, ki jo sestavljajo večinoma domači razvoj mladih nogometašev in nogometašic, za kar gre dečki. To smo čakali! Dobro, za kakšen vidnejši pomik zahvala različnim akterjem. Saj se boste prepoznali, na lestvici bo verjetno treba še kakšno sezono počakati, hvala vam iz srca. ampak kot kaže, je sredina lestvice z malo sreče Tu so zdaj že vrsto let naši najmlajši iz ekip U11 in U9. dosegljiva že v tej sezoni. Čas bo pokazal pravo Želja, zavzetost, igrivost, talent, veselje, radost, žalost – vrednost mlade ekipe, za katero si seveda želimo, da v veliko čustev se sprosti tudi na njihovih tekmah. Vse to zadnji jesenski tekmi 2. novembra na Tratah premaga je nogomet. Ormož. Vabljeni! Podprimo naše nogometaše s prihodom na tekme – to Moštvi U15 in U13 sta naša upa za mirno in uspešno je največ, kar lahko storimo zanje. Se vidimo pod lipo, prihodnost našega malega kluba. Veliko se vlaga v jesen bo še dolga. SREDiCA // 23 Pia Habjanič, DTV Partizan Središče ob Dravi Škocjanske jame Zadnjo aprilsko soboto smo se z DTV Partizan odpravili na izlet v Škocjanske jame. Tam smo se sprehodili po jami ob reki Reki. Na pot se je tudi tokrat z nami podal Ciril Ambrož, ki nam je pot krajšal z zgodovinskimi, geografskimi in kulturnimi značilnostmi kraja. Med zgodbami pa se je znašla tudi kakšna šaljiva, ki je popestrila pot. Stanka Horvat, DTV Partizan Središče ob Dravi Kolesarsko obarvano poletje Letos smo se v društvu odločili, da bomo kolesarili v sosednjo medžimursko županijo, v Čakovec, na njihov največji poletni dogodek Porcijunkulovo. Tako se nas je v nedeljo, 4. 8. 2024, zbralo kar 30 kolesarjev. Pot ni bila zahtevna, zato je bilo z nami kar nekaj otrok. Ogledali smo si pestro dogajanje v mestu, nato pa se srečno vrnili domov. 25. avgusta 2024 pa smo že enajstič zapovrstjo kolesarili v Varaždin na Špancirfest. Kljub letošnji vročini se nas je zbralo 15 kolesarjev. Seveda smo morali imeti več postankov za osvežitev, vendar smo brez težav prevozili skupno razdaljo 40 km. Zdenka B. Slavič Postavljanje mej (vzgoja) Pred kratkim sem slišala na račun vzgoje otrok nekoč popustljivostjo (nekoč pa s preveliko strogostjo), bom in danes naslednjo šalo: »V mojem otroštvu nas starši zapisala samo zanimiv dogodek iz svoje pedagoške niso vodili k psihologu. Z eno klofuto so nam odprli prakse. čakro, stabilizirali karmo in očistili avro.« Nekoč, pred približno 30 leti ali več, je naneslo, da sem Kakšen sodoben privrženec permisivne vzgoje bi se spremljala učence petega razreda v šolo v naravi na prav gotovo križal zaradi takšne zastarele miselnosti Debeli rtič. Na naši šoli smo imeli po pet paralelk in v glede klofute. Tudi sama nisem bila nikoli pristaš eni od njih sem takrat postala razredničarka. Sami pretirano strogih vzgojnih ukrepov, ker jih tudi sama luštni otroci, »petičarje« sem imela vedno najrajši, ker nisem bila deležna. (Ups, včasih sem pa le dobila tudi so bili še najbolj »otroci«, igrivi, ubogljivi (po večini) in kakšno »po riti«!) še ne »hudi pubertetniki«, kot na primer v sedmem ali Ob razmišljanju o nekoč in danes se mi zdi, da smo osmem razredu (takrat še ni bilo devetletke.) Med temi prišli iz ene skrajnosti v drugo. Če se samo spomnim »mojimi« otroki je bila tudi simpatična, okroglolična, svoje osnovne šole in tiste tanke palice ali pa malo boječa deklica Silva. Mamo sem že poznala, ker gumijastega »pomočnika« na katedru! V današnjem sem učila tudi starejšega sina in mu tudi bila času pa so vsi nestrokovnjaki (starši) bolj pametni kot razredničarka. Z njim ni bilo nikoli nobenih problemov, učitelj, ki je le prehodil neko pot pedagoške izobrazbe. ne vzgojnih ne učnih. Da ne bom na dolgo in široko razpredala o tem, koliko Najprej vožnja, še nekoliko zaspana, ker smo že škode lahko danes naredijo starši svojemu otroku s zgodaj krenili od doma. In potem v Črnem Kalu: SREDiCA // 24 »Morje, morje …« Navdušenje, veselje! Sprejem, ogled nepotrebnih skrbi. Vedeli so, da bomo skrbeli za kraja bivanja, kjer bomo preživeli en veseli teden. njihove otroke in jim bo lepo. Zvečer pa so otroci, že utrujeni od celodnevnih Tretji dan, ko še ni bilo konec joka in stoka, smo Silvi dogodkov, mirno zaspali v svojih posteljah. Le od dovolili, da je iz upravničine pisarne poklicala domov. nekod sta se slišala jok in ihtenje. Ker smo ob takih Mama pa (za moje pojme pametna mama!): »Kaj si pa dogodkih učiteljice tudi druge mame, sem v tisti veliki ti misliš, da bo kdo hodil tako daleč pote?! Z atijem sva sobi preverila, od kod prihaja ta žalost. Silva! »Ne bom oba v službi, in če bodo vsi drugi tvoji sošolci zdržali, tu spala, hočem iti domov!« Prišla je še dežurna boš tudi ti. Nikar ne delaj cirkusa! Adijo in lepo se učiteljica in obe sva jo poskušali potolažiti. Jok se je imej!« To ali pa nekaj podobnega mi je pozneje nadaljeval, dokler ni deklica od utrujenosti le zaspala. povedala mama, ko smo se zopet vrnili v šolske klopi. Naslednji dan podobno: »Ne bom jedla, ne grem se Silvi sem bila štiri leta razredničarka in zelo dobro sva kopat, hočem domov, hočem telefonirati, mama bo se razumeli. Končala je srednjo ekonomsko šolo in prišla pome!« Takrat otroci niso imeli telefonov, kot jih verjamem, da je odrasla v odgovorno odraslo osebo. imajo sedaj. Edino obvestilo za starše je bilo prek Tudi po zaslugi staršev, ki so znali postavljati prave Murskega vala, da smo srečno prispeli in se dobro meje. imamo. Starši so bili s tem potolaženi in si niso delali Simona Sakelšek, Krajevna knjižnica Središče ob Dravi Še več priporočil za jesensko branje najdete na naši spletni strani ali pa prisluhnite radijski oddaji Med knjižne platnice Knjižarjenje, ki je na sporedu vsak prvi ponedeljek v mesecu ob 18. uri na radiu Prlek. Spremljajte nas tudi Ali ste že zamenjali svoj poletni nabor knjig za jesensko prek družbenih omrežij Facebook in Instagram. branje? Se morda sprašujete, kaj je lahko v dolgih jesenskih večerih bolj prijetnega in udobnega kot ležati Priporočamo v branje na kavču z dobro knjigo v roki? Ali pa obiskati, Za odrasle: katerega izmed dogodkov, ki jih pripravljamo v 1. Mihelič, T.: 33: to ni še ena knjiga o Caminu knjižnici? (spomini, dnevniki) Ne gre pozabiti, da v spomin na obletnice rojstva in 2. Castillo, J.: Steklena kukavica (kriminalni roman) smrti našega literarnega velikana Franca Ksaverja 3. Towles, A.: Lincolnova cesta (zgodovinski roman) Meška še vedno obeležujemo Meškovo leto. V 4. Force, M.: Svetloba v temi (ljubezenski roman) sodelovanju s številnimi ustanovami pripravljamo 5. Cvetko, J.: Padam na besede (ljubezenski roman) simpozij Življenjske in literarne poti Franca Ksaverja 6. Moyes, J.: V tvoji koži (roman) Meška. S simpozijem želimo spodbuditi k razmisleku o 7. Yagi, E.: Briljantna domislica gospodične Šibata (roman) njegovi književnosti, osvetliti zgodovinski kontekst 8. Läckberg, C.: Iluzija (kriminalni roman, 3. del) nemirnega časa, v katerem je živel in ustvarjal, ter 9. Delakorda, M.: Nedeljske sladice: za vse generacije narodno problematiko njegovega časa, ki je vplivala (knjiga receptov) na njegova dela ter vlogo in pomen njegove teologije. V soboto, 19. oktobra, bomo znanstveni simpozij izvedli v Ormožu, v ponedeljek, 28. oktobra, na dan Za otroke, mladino: njegovega rojstva, pa v Slovenj Gradcu. Po izvedenem 1. Kaurin, M.: Na jugu (mladinski roman) simpoziju načrtujemo izdajo samostojnega zbornika, ki 2. Ciumac, C., Lami-Dozo van der Kar, G., De Brito, T.: bo izšel predvidoma na začetku leta 2025. 50 dejavnosti na prostem Najmlajše obiskovalce knjižnice vabimo, da se nam 3. Mühle, J.: Dve zate, ena zame (slikanica) pridružijo na pravljičnih uricah v mesecu oktobru, in 4. Verdú, I.: Džungla v knjižnici (slikanica) sicer 9. oktobra ob 17. uri. Naj še spomnimo, da je 5. Campello, G.: Poletje je, sinička (slikanica) treba do konca septembra oddati Pikine bralne 6. Enciklopedija za otroke z okenci: odpiraj okenca in beležke, kajti Pika Nogavička nas bo obiskala v mesecu odkrivaj svet oktobru v knjižnici v Ormožu, kjer bo zaključna 7. Möderndorfer, V.: Jaz sem Gaj: o tem, kdo sem, prireditev s predstavo ter podelitvijo priznanj in nagrad kakšen sem. In podobno. (mladinski roman) vsem sodelujočim pri Pikini bralni znački. Vse otroke, stare od 9 do 13 let, vabimo k reševanju spletnega kviza Mladim srcem, ki je dostopen na naši spletni strani – rešujete ga lahko do konca decembra in se KRAJEVNA KNJIŽNICA SREDIŠČE OB DRAVI tako potegujete za praktično nagrado. Dragi bralci, drage bralke, prijazno vabljeni v svet DELOVNI ČAS branja. Na naših policah vas že čakajo knjižne novosti, Ponedeljek, sreda, četrtek: 13.00–18.00 zgodbe, ki vas zagotovo ne bodo pustile ravnodušnih. Tel. št.: 02 741 52 73 Odkrijte tudi bogato zbirko revij, ki si jih lahko prav tako izposodite na dom. SREDiCA // 25 Zdenka B. Slavič Knjižni klub Dravulica Že pred več kot desetimi leti smo se začeli zbirati tisti, ki radi beremo in se o tem tudi pogovarjamo. Število bralcev je bilo različno, včasih več, drugič manj, sedaj nas je šest. Na naših srečanjih se dobivamo ob sredah ali četrtkih (po dogovoru) v večnamenskem prostoru na Občini Središče ob Dravi. Lotevamo se različnih tem: od klasikov do manj znanih piscev, potopisov, pravljic, člankov iz časopisov in revij. Raznoliko. Zanimivo. Že na začetku smo si nadeli ime Dravulica, ki je sestavljeno iz Drave, naše priljubljene reke, ki teče tod mimo in prinaša s seboj zgodbe krajev, skozi katere teče. Drugi del imena predstavljajo ulice in ceste širnega nosi tudi ime, smo branje in literarni večer posvetilu sveta, po katerih se sprehajamo s knjigami in srečujemo njemu. Središki bralci smo izbrali njegove pesmi, ki so tamkajšnje ljudi, njihove navade, bolečino in veselje. odraz njegovega življenja. Zadali pa smo si tudi Na začetku našega delovanja smo prirejali literarne poseben izziv – naučiti se pesmi na pamet! To za nas, ki večere v Akciji (že dolgo je več ni!) in tudi v ormoškem smo že kar »malo« v letih, naši možgani pa so tudi bolj gradu, ko je bila knjižnica še tam. Ko so se po Sloveniji počasni, nikakor ni preprosta naloga. A večini nam je začeli ustanavljati bralni klubi, smo se pridružili uspelo. Posebnega odobravanja je bila deležna Biba, ki ormoškemu klubu, kjer zdaj delujemo trije klubi: je zapela pesem o materi. Z veseljem pa smo medse Ormož, Sv. Tomaž in Središče ob Dravi. V knjižnici smo vzeli mlado Pio, ki je nadomeščala svojo babico. Veseli redni gostje – bralci. Udeležujemo se prireditev, hodimo bi bili, če bi se nam pridružilo več mlajših bralcev. na zanimive izlete, kjer spoznavamo kraje, v katerih so Večer sta popestrila trobilni kvartet s pevko Tino Pečnik se nekoč rodili ali bivali naši pisatelji, pesniki, glasbeniki Laznik, profesorico Glasbene šole Ormož, in pevski zbor itd. Pripravljamo literarne večere, kot je bil 6. junija na Društva upokojencev Sv. Tomaž. Nastopajoči in gledalci dvorišču ormoške knjižnice. Ker letos mineva 150 let od oziroma poslušalci smo bili zelo zadovoljni z videnim in rojstva Franca Ksaverja Meška, po katerem knjižnica slišanim. Društvo za zaščito živali Pomurja Bodite njihova zadnja postaja Veliko skrbnikov se obrne na nas z namenom, da jim pa lahko naredite tudi nekaj velikega. Živali ne kupujemo pomagamo poiskati nov dom za njihove živali. Razlogov je (absolutno ne kupujemo čistokrvnih brez rodovnika!), saj mnogo. Pogoste so alergije (najpogosteje otrok), zaradi niso predmeti, niso igrače. Živali posvajamo in jim na tak česar živali ne morejo ostati. Sorodniki ali sosedi nas kličejo, način rešimo življenje – omogočimo novo življenje. Polno jih ker je lastnik živali zbolel, bil hospitaliziran, nameščen v dom je v zavetiščih, polno jih je zanemarjenih na terenu, polno za ostarele ali pa preminil, žival pa nihče od njih ne morem zapuščenih in spregledanih. Rešena žival ne bo nikoli vzeti v oskrbo. Včasih pridejo življenjske okoliščine, ki pozabila, kaj ste naredili zanjo. Rešena žival vam bo za onemogočajo skrb za živali (ločitve, selitve, službene zmeraj hvaležna. premestitve, pomanjkanje časa) ali pa predstavljajo prevelik finančni zalogaj. Zgodi pa se tudi, da skrbniki enostavno ne AKCIJA STERILIZACIJ IN KASTRACIJ v mesecih obvladajo več živali (pobegne, laja) ali pa jim sosedje toliko SEPTEMBRU in OKTOBRU 20 % POPUSTA NA CENO nagajajo (tudi to se dogaja: prepiranje, draženje ipd.), da STORITVE na veterinarskih postajah: obupajo in ji iščejo nov dom. Razlogi so različni, a vse živali med tem doživljajo stres. Novi – Veterinarska ambulanta Vernik, Moškanjci, 02 743 03 00 ljudje, novo okolje, nova rutina, nova pravila. Vse je – Veterinarska postaja Ormož, 02 740 43 00 neznano in vse se dogaja brez njihovega nadzora. Zaupanje – Veterina Škarica, Murska Sobota, 02 521 15 73 in navezanost sta pod vprašajem. Potrebujejo čas, da se – Veterinarska postaja Lendava, 031 343 658 navadijo na vse spremembe, da vzamejo posvojitelja za – Veterinarska ambulanta Ljutomer, 02 584 85 55 svojega človeka. Nekatere prej, nekatere pozneje. Zato – Veterinaria, Murska Sobota, 02 521 38 57 dobro premislite, preden sprejmete živali v svoj dom. – Šantl, Veterinarska ambulanta, Bolehnečici, 051 311 310 Posvajajte z zavedanjem, da bo vaš dom njihova zadnja – Nabergoj, Veterinarski inženiring, Moravske Toplice, 041 postaja. 649 896 Če ste pripravljeni prevzeti odgovornost in skrb za živali, – Veterinarska postaja Radgona, Gornja Radgona, 02 564 boste poplačani z neizmerno hvaležnostjo in veseljem. Hkrati 85 90 SREDiCA // 26 SREDiCA // 27 Nevenka Korpič Protestantizem v Središču in okolici Prebivalstvo v slovenskem prostoru je do sredine 16. Januarja 1556 se je baron Lukež (tudi Luka, Lukas) Sekelj stoletja izoblikovalo jezik, ki se je ohranjal, prenašal in kot zastopnik deželnih stanov iz Štajerske udeležil razvijal le v ustni obliki. Izum tiskarskega stroja v 15. deželnega zbora na Dunaju, ki ga je sklical cesar. Zvest stoletju ni imel vpliva na tukajšnje prebivalstvo, šele »veri svojega blagega očeta« se je Lukež z vso odločnostjo objava Lutrovih 95 tez leta 1517 je vplivala na tiskanje potegoval za njene pravice, brez ozira na to, ali se s tem knjig v slovenskem jeziku. Protestantizem se je kot nova večinoma luteranskim deželnim stanovom zameri ali ne. oblika krščanske veroizpovedi rodil v Luthrovih zahtevah Zelo ga je žalostilo, da sta njegova sinova prišla na po reformi v Katoliški cerkvi in se razširil med pristaši Ogrskem pod vpliv kalvinizma ter ga nato na slovenskem nemškega plemstva, posledično pa tudi med slovensko Štajerskem »sejala« med prosto ljudstvo. Lukež Sekelj je govoreče prebivalce. Tudi velik del prebivalstva na imel s prvo ženo Katarino Meinburško tri otroke: središkem in ormoškem območju je prišlo pod vpliv Katarino, Heleno in Jakoba, z drugo ženo Katarino pl. protestantizma. Težnja protestantskega gibanja po Inmbresi pa sina Mihaela. Leta 1578 so si dediči razdelili cerkvenih reformah je obsegala boj proti prodaji njegovo zapuščino. Leta 1574 je baron Lukež Sekelj umrl. odpustkov, napad na cerkveno hierarhijo, dostopnost Veljal je za uglednega, premožnega in do smrti verskih besedil preprostim ljudem v njihovem jeziku ipd. zapriseženega katoličana. Po njegovi smrti so v večini vsi Z izumom tiskarskega stroja so se protestantski duhovniki njegovi otroci in vnuki postali kalvinci in luterani. Najprej lotili prevodov in tiskanja krščanskih del v domačem sta se sinova Jakob in Mihael na Ogrskem seznanila z jeziku. Primož Trubar je leta 1550 napisal Katekizem in novo vero in postala strastna privrženca kalvinizma in Abecednik ter s tem ohranil slovenski jezik, ga ubesedil in protestantizma. Lukežev starejši sin Jakob, rojen leta povzdignil v knjižni jezik. 1530, je spremljal očeta kot vojaški častnik po Slavoniji in Ogrskem, kjer se je navzel kalvinizma in postal Ormoško območje v obdobju reformacije »strasten krivoverec«. Leta 1560 se je oženil z luteransko Ormoško območje, to je ozemlje ormoškega deželnega baronico Zofijo Herberstein ter od očeta dobil gradove sodišča, je ostalo vse do leta 1489 salzburško, v fevdnem Borl, Zavrč, Viltuš nad Mariborom in gospoščino pri Sv. smislu celo do leta 1803. V njem so imeli glavno besedo Vidu nižje Ptuja. Ker je imel patronsko pravico nad ptujski gospodje in nemški viteški red. Ormož je veljal za župnijo, je od leta 1565 nastavljal za vikarje samo ogrske štajerski, Središče pa celo nekaj časa za madžarski fevd. kalvince, ki so za silo govorili hrvaško in so s katoliškim V nasprotju s fevdalno je bila cerkvena organizacija prebivalstvom ravnali kruto. Zato se je bilo »ves čas bati enotnejša. Na tem ozemlju je gospodarila krvave vstaje«. velikonedeljska pražupnija, iz katere so se do konca 15. Mlajši sin Mihael iz drugega zakona Luke Seklja se je stoletja izločili vikariati v Ormožu, Miklavžu in Središču ter rodil leta 1540. Po očetovi smrti je podedoval gradove do sredine 16. stoletja postali vikariatne župnije. Tri Krapino, Ormož in Središče. V povezavi s svojim urbane naselbine na tem območju, Velika Nedelja, sosedom Jurijem Zrinjskim, gospodarjem Medžimurja, je Ormož in Središče, so nastale vzdolž prometne osi ter v Ormožu in Središču širil ter podpiral novo vero med opravljale različne naloge. Velika Nedelja je ostala podložniki na svojih posestvih. Tako kot brat Jakob je bil cerkveno središče kot sedež pražupnije in komenda tudi Mihael strasten privrženec kalvinizma. Ob ogrski nemškega viteškega reda, Ormož je postal mestna meji so se močno razširili kalvinci, ki na Štajerskem niso naselbina, sedež velikega gospostva in prevzel vlogo bili priznani. V Središču je bilo leta 1621 samo 150 gospodarskega centra, Središče pa je bilo vedno katoličanov. nasprotje Nedelišća kot pomembna obmejna in tržna Jurij Zrinjski je bil sin slavnega sigetskega junaka postojanka. Središka cerkev je spadala pod Nikolaja Zrinjskega, ki je imel v drugem zakonu za ženo velikonedeljsko, zato je tudi patronat nad njo prešel na protestantko Evo Rosenberg iz Češke in je bil tudi sam križnike. Kaže se sicer težnja graščakov, da bi središko naklonjen novi veri. Vendar se Nikolaj ni odpovedal cerkev odtegnili oblasti križnikov in patronat prevzeli katoliški veri, medtem ko je sin Jurij Zrinjski leta 1570 nase, vendar njihova težnja ni uspela. Leta 1549 so bile pristal na protestantizem in začel kruto preganjati vse zahteve graščakov zavrnjene in križnikom so bile katoličane. Tega leta je tudi v Nedelišću ustanovil potrjene vse pravice. 4. julija 1528 je nadvojvoda tiskarno, kjer so tiskali protestantske knjige v hrvaškem Ferdinand poklical duhovnike in druge zastopnike iz jeziku (širile so se po Medžimurju, na območje Središča, Velike Nedelje, Ormoža, Sv. Miklavža in Središča pred Ormoža in Ljutomera). Med središkimi luterani in kalvinci komisijo v Radgono, da bi ugotovil razširjenost so verjetno delovali tudi medžimurski duhovniki. Posebej protestantizma. Iz Središča se je srečanja udeležilo šest ob sejmih in cerkvenih shodih so posamezni agitatorji oseb: takratni kaplan Gašpar Ameiser (Mravljak), župan širili luteranske knjige. Pogosto so ti brali odlomke iz Krištof, cerkvena ključarja Miklavž in Filip ter še dva knjig, saj je prebivalstvo znalo zelo slabo brati. Eno od župljana. Komisija je ugotovila, da so vsi rimskokatoliške bistvenih načel vsake protestantske »narodne« cerkvene vere, pripombe je imela le proti velikonedeljskemu skupnosti je bilo, da vernike Bog nagovarja v njihovem duhovniku. Ob koncu 16. stoletja so se začele razmere jeziku (prevod celega Svetega pisma je bil zato najvišji cilj na tem območju spreminjati, saj se je protestantizem protestantskega delovanja). Leta 1595 se je Mihael Sekelj razširil tudi v Središču. Njegova pristaša sta bila Mihael mudil v Krapini in 20. marca potrdil Središčanom vse Sekelj iz Ormoža in Jurij Zrinjski iz Medžimurja. svoboščine, ki jim jih je podelil 14. marca 1494 že njegov SREDiCA // 28 ded Jakob. Mihael Sekelj je umrl leta 1603. Zadnji Sekelj posredno podpirala iz sovraštva do katoliške vere. Tako na slovenskem Štajerskem je bil Franc Žiga Sekelj (umrl je središko župnijo in trg popolnoma prevzel kalvinizem. leta 1645). Z njim je družina Sekljev tam izumrla. Ohranjen je podatek, da je bilo ob koncu 16. stoletja v Medtem ko je imelo novo versko gibanje ob ogrsko- Središču 50 katoličanov, vsi drugi so bili kalvinci. Zaradi štajerski meji zaščitnika v Mihaelu Seklju in Juriju množice kalvincev se zaročencem posledično ni bilo Zrinjskem, pa je bilo katolištvo v rokah nemškega mogoče oklicati v cerkvi. Duhovniki, ki jih je po tukajšnjih viteškega reda. Ta je bil v tem času precej v razsulu, saj cerkvah nastavil nemški viteški red, se niso držali je bil v materialnem stanju zelo zadolžen, ker so se katoliških načel (škof je bil privrženec protestantizma). S nemški vitezi prepustili razkošnemu in razuzdanemu postopnim urejanjem zadev znotraj viteškega reda je življenju. Zelo slab vzgled jim je dajal veliki mojster začela tudi nova vera usihati med tukajšnjimi prebivalci. Albreht, mejni grof brandenburški iz hiše Hohenzollern, V svojih deželah je postopoma ponovno uveljavil ki ga je Luter leta 1525 povabil v novo gibanje. Mojster izključno katoliško vero in s tem dobil v svoje roke tudi vso se je odpovedal redovnim obljubam in se poročil. politično oblast. Z nastavitvijo katoliških duhovnikov je Protestantizmu se je pod njegovim vplivom pridružilo več prišlo do izrinjenja protestantizma, najprej na podeželju, vitezov. Na našem območju vitezi sicer niso opustili kasneje pa tudi v mestih. katoliške vere, so pa bili njegovi pristaši in so prispevali k Mihael Sekelj je v času svojega gospodarjenja zabredel širjenju protestantizma v okolici velikonedeljske komende v ogromne dolgove. Ormož in Središče je leta 1598 (zato sta se razširila luteranstvo in kalvinizem). Leta 1572 prodal Juriju Rupertu Herbersteinu, ta pa že leta 1604 so deželni stanovi razdelili deželo v večja okrožja ali baronu Petteju, ki je bil katoličan. S tem sta kalvinizem in četrnije (viertle) in za vsako okrožje določili pastorja. protestantizem izgubila močno oporo v oblasteh. V Nadvojvoda Ferdinand in škof Martin Brenner sta s Središču sta sredi 17. stoletja prenehala pritisk ormoške svojimi posegi naredila konec delovanju luteranskih graščine in nagovarjanje iz medžimurske strani glede predikantov in tudi oblastnosti graščakov, ki so svoje protestantizma, zato je prišlo do obnovitve katoliške vere podložnike silili v protestantizem. Na osnovi mirovne med Središčani. V omenjenem obdobju je prišlo pri Sv. pogodbe, sklenjene v Bruku na Muri leta 1578, so Miklavžu in v Središču do oblikovanja samostojnih župnij, štajerski deželni stanovi sprva dobili pravico do združenih z nemškim redom. Rezultat reformacije luteranske augsburške veroizpovedi, druge verske smeri Katoliške cerkve je bil leta 1649 ustanovitev jezuitskega na Štajerskem niso bile dovoljene. Zato je tudi ormoški zavoda oziroma kasneje gimnazije v Varaždinu. Tukaj se graščak Mihael Sekelj moral biti luteran in ne kalvinist. To je v kasnejših letih šolalo veliko dijakov iz ormoškega in je bilo zelo razširjeno posebej na Ogrskem, zato je središkega območja. Z obnovitvijo razmer v Katoliški razumljivo, da se je razširilo tudi čez meje, zlasti v cerkvi so se tudi verske razmere na širšem ormoškem Središče. Mihael Sekelj in Jurij Zrinjski sta kalvinizem vsaj območju umirile. Zmanjšajmo količino »Stati inu obstati« odpadnih sveč* Te zgodovinske besede so vzete iz Trubarjevega Ob dnevu spomina na mrtve se Katekizma iz leta 1550, poklonimo našim bližnjim, ki jih ni več med nami. Prižiganju sveč in prve slovenske tiskane nastajanju tega odpadka se ne knjige. Temu delu je Primož moremo izogniti, lahko pa ga Trubar dodal še Abecednik, zmanjšamo in se vsaj občasno priročnik za branje: »Ane odločimo za alternativne možnosti, s bukvice, iz tih se ti mladi katerimi prav tako obeležimo spomin na inu preprosti Slovenci pokojne, ki jih pogrešamo in jih imamo radi, na okolju mogo lahko v kratkim času brati navučiti.« prijaznejše načine: • s prižigom virtualne sveče, ki ne povzroča odpadka, Katekizem in Abecednik sta napisana v prižgemo pa jo lahko kadarkoli, ne samo ob 1. slovenščini, v času 16. stoletja, ko je bil novembru (npr. na svecamanj.si); slovenski jezik zgolj utopija … • s spominčkom, izdelanim iz naravnih materialov V času reformacije in s slovenskimi protestanti (kamenčki s posvetilom, poslikavo, storži, venčki iz vejic sta se oblikovali narodna zavest Slovencev in itd.); lastna kultura, dobili smo prve tiskane knjige, • s keramičnimi ali steklenimi svečami, ki jih lahko znova slovnico, predvsem pa smo z reformacijo napolnimo, lesenimi svečami, svečami s čebeljim postali narod – Slovenci. voskom. Odpadne nagrobne sveče je treba tudi odvreči v pravilen »Jezik je dom … Z njim smo in brez zabojnik na pokopališču, ki je namenjen odpadnim svečam njega nas ni …« (Tone Pavček) (vanj se odlagajo vse vrste sveč in baterijski vložki – baterije se obenem štejejo za nevaren odpadek, zato jih nikakor ne ISKRENE ČESTITKE OB 31. OKTOBRU, odlagamo izven zabojnikov), pri čemer se kovinski pokrovčki DNEVU REFORMACIJE, odlagajo ločeno v poseben zabojnik za pokrove. * Ena tona odpadnih nagrobnih sveč, ki je ne recikliramo, vam želi Uredniški odbor Sredice. obremeni okolje s 330 kg plastike, 10 kg baterij (nevaren odpadek!) in 160 kg nečistoč in ostalih nerazgradljivih materialov. SREDiCA // 29 SREDiCA // 30 SREDiCA // 31 Jesen prihaja, moja ljubljena draga, v vsako rožo je lep spomin ujet, jesen prihaja, na srečo pa nama ostaja v duši shranjen najine ljubezni cvet. Jesen prihaja, moja ljubljena draga, vse manj razdaja z barvami se po bregeh jesen prihaja, naju pa strah obdaja, kdaj po doleh bo zapadel prvi sneg. Prifarski muzikanti SREDiCA // 32 SREDiCA // 33 SREDiCA // 34 Razvedrilni kotiček NAGRADNA IGRA SUDOKU Nadenite si svoj klobuk za razmišljanje si z njim samo krajšate čas ali in se poglobite v tokratno možgansko skrbite za aktivni um, je igranje igro sudoku! Vztrajate do konca, saj je sudokujev, ki so pred vami, zelo občutek ob tem, ko sami pridete do dobra izbira. rešitev, vreden tega. Ne glede na to, ali Pravila igre Pred vami sta dve mreži sudoku. Prvi (levi) sudoku je lažji, drugi (desni) pa težji. Nerešen sudoku ima v različnih poljih vpisane številke, ki so nespremenljive in so ključ za nadaljnje reševanje. Prazna polja v danem kvadratu izpolnite s številkami od 1 do 9 tako, da bo v vsaki vrstici, vsakem stolpcu in vsakem manjšem kvadratu 3 x 3, omejenem z debelejšimi črtami (torej poudarjeno področje, velikosti 3 x 3), vsaka izmed številk od 1 do 9 nastopala natanko enkrat. To pomeni, da mora vsaka vrstica, stolpec in vsako izmed področij, velikosti 3 × 3, vsebovati števila 1 ̶ 9 (1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9). Nagradno žrebanje Tokratni nagradi je prispeval • za lažji sudoku (Sudoku 1) Pravilno rešena sudokuja prineseta SLAVKO PERC, KMETIJA PERC prejme 0,5 l bučnega olja in izžrebancema naslednji nagradi: nosilec dopolnilne dejavnosti na paket bučnic: Toni Meznarič, • za lažji sudoku (Sudoku 1): kmetiji. • za težji sudoku (Sudoku 2) narezek za dve osebi, Izmed vseh pošiljateljev bomo prejme 1 l bučnega olja in • za težji sudoku (Sudoku 2): izžrebali dobitnika nagrad in ju paket bučnic: Alojzija Krpič. darilni paket čurk (1,5 kg črnih objavili v prihodnji številki glasila, in sivih) in domačih klobas (1 ko bomo dodali tudi rešitve Rešitev sudokujev iz julijske kg pečenic). tokratnih sudokujev. številke: Prislužite si ju tako, da pravilno izpolnjen nagradni sudoku izrežete Pošljete lahko tudi rešitev za samo ali prepišete in posredujete na en sudoku, pogoj za sodelovanje v naslov Občina Središče ob Dravi, nagradnem žrebanju nista oba Trg talcev 4, pripis Glasilo – pravilno izpolnjena sudokuja, sudoku, 2277 Središče ob Dravi zadostuje že ena pravilna rešitev ali pošljete v elektronski obliki na enega ali drugega sudokuja. naslov: urednistvo.sredica@gmail. com, in sicer do 30. novembra Dobitniki nagrad iz julijske Želimo vam veliko sreče in zabave 2024. številke: pri reševanju tokratnih sudokujev. Če pošiljate rešitve po e-pošti, Izžrebani nagrajenci pravilno obvezno dopišite svoje podatke rešenih sudokujev iz prejšnje (ime, priimek in naslov pošiljatelja). številke Sredice: Avtor sudokuja je Robert Tekavčič. SREDiCA // 35 Sudoku 1 Sudoku 2 NAGRADNA KRIŽANKA Rešitev križanke (geslo iz osenčenih polj) pošljite do 30. 11. 2024 napisano na dopisnici na naslov: Uredniški odbor Sredice, Občina Središče ob Dravi, Trg talcev 4, 2277 Središče ob Dravi ali pošljite geslo po elektronski pošti na: urednistvo.sredica@gmail.com. Opozorilo: Tiste, ki nam pošiljate rešitve križank preko e-pošte, prosimo, da rešitvam pripišete tudi svoje podatke (ime, priimek in naslov), sicer jih ne moremo upoštevati. Prvi trije srečni izžrebanci prejmejo darilne pakete Čebelarstva Borko. DOBITNIKI NAGRAD ZA KRIŽANKO IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE: Vsem reševalcem križanke, ki so poslali pravilno geslo (Droga – Čas je za piknik) iz julijske številke Sredice, se lepo zahvaljujemo za sodelovanje. Izžrebani nagrajenci nagrad so: 1. mesto: Silva Horvat, 2. mesto: Breda Borko in 3. mesto: Branko Godec. Čestitke vsem! Vsi nagrajenci prejmejo darilne pakete podjetja Ahac. Nagrajenci boste o prevzemu svojih nagrad obveščeni najkasneje v roku enega tedna po izdaji tekoče številke Sredice.