FcSfnfns plačana V gofovfrf. Leto XVI«, štev. 48 Ljubljana, sreda 27. februarja 193$ Cena 2 Din Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Instratni oddelek: Ljubljana Selen« burgova ul. 3. — Tel. 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica št, 11. — Telefon št. 2155. Podružnica Celje: Kocenova ulica 6L 2. — Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, \Vien št. 105.241. Naročnina znaša mesečno Din 25.—« Za inozemstvo Dio 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122. 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1. Telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifi. Notranji boji v Švici Minulo nedeljo je odločalo v Švici ljudsko glasovanje o usodi novega brambnega zakona, ki ga je bil že sprejel zvezni parlament, pa je marksistična levica s potrebnimi 30.000 podpisi izsilila še preizkušnjo po plebiscitu. Udeležba pri glasovanju je bila izredno številna, še bolj pa je pokazala agitacijska borba, kako globoko je razgibalo postavljeno vprašanje sicer mirno naravo švicarskega ljudstva. Zadnje tedne so bili vsi levičarski časopisi polni debat in polemik o :>milita-iizaciji Švice«. Stranke so mobilizirale vse svoje pristaše, v boj so posegle tudi oficielne osebnosti in sam zvezni predsednik je romal iz kraja v kraj, da brani že izglasovani zakon pred opasnostjo juriske odkionilve. Zunanji opazovalec bi moral po teh simptomih sklepati, da gre za velike stvari, morda res za p°-fašistenje demokratične Švice, kakor so to kričali marksisti. V resnici pa je vladni predlog odredil samo razmeroma neznatno podaljšanje vsakoletne aktivne službe za švicarsko milico. Po zakonu iz leta 1907 je trajalo vsakoletno vežbanje novincev 67 dni; to število se je z novim zakonom dišalo na devetdeset- To skromno podaljšanje je glavna vsebina predloga, ki e povzročil nervozno borbo zadnjih tednov. Marksistični odpor je stvarno tem *ežje razumljiv, ker je podaljšanje vo-.laškega vežbanja samo naravna posledica ojačenja in modernizacije mejne obrambe, ki je bila sklenjena že pred več kakor letom dni, ko je švicarski zvezni parlament v jeseni leta 1933 vo-riral 82 mili ionov frankov za uvedbo modernega obrambnega orožja. Naravno je, da .je za tehnično popolnejše in bolj komplicirane vrste orožja treba primerno izvežbanega moštva in da je v to svrho potrebno več časa. kakor je zadoščal za primitivne.jše razmere. Treba e ie velikih oči in dokaj partijske ozksorčnosti, da se iz takega vprašanja razvije afera«- takih dimenzij, kakor je bil nedeljski referendum S službene strani se je utemeljeval novi zakon z državnopolitičnimi razlogi. Gre 7,a vprašanje švicarske nevtralnosti, ki .je sicer mednarodno priznana in garantirana, de jansko zavarovan?1 pa bo samo, če bo švicarska vojaka v slanu odbiti vsak poskus katerekoli tuje države, spremeniti svobodno republiko v hoj-r>o polje. Leta 1914 ie domača vojska obvarovala Švico in njeno svobodo pred belgijsko u?odo. V zadnjih letih je vojna tehnika ogromno .vapredovala, vojna nevarnost je stalno večja, Švica pa. obkoljena z mogočnimi m do zob oboroženimi sosedi, ae ne more zanašati na nikogar kakor na lastno moc, Tem argumentom ni mnogo opotekati, ravno oči vidno gredo spričo skrom-R^p+i predlagane vojaške reforme daleč preko cilja. Težko si je misliti, da bi m a milica male države, če je še tako r":>olno opremljena, zadržati pohod ve-<%:h vojsk in kljubovati pridobitvnm m -derne vojne tehnike. Švicarska nev-• ralnost bo v bodoče brez dvoma še bolj kakor v preteklosti odvisna od spoštovanj;. mednarodnih pogodb in od poli-' ene morale njenih sosedov. Skoro ni mogoče, da bi se merodajni možje švicarske republike tega nc zavedali in je zato skoro nerazumljivo, da je vpraša-■ «e podaljšanja službenega roka v taki men vznemiiilo duhove. Mrzlična nervoznoet. ki se je zdela doslej pri Švicarjih tuja, pa postane >pa7XAalcu razumi ji v f., če jo presoja kot odmev mednarodne napetosti ki vedno bolj učinkuje tudi na Švico samo. Ne gre tu samo za latentno vojno nevarnost, ki visi nad Kvropo kot teman oblak. Na notranje politično razmerje Nvice vpliva prav posebno sosedstvo na reve ni m jugu, ki v svojem nacionalističnem imperializmu stega svoje prste po živem telesu helvetske republike. Germanski in romanski fašizem ne ogražata samo teritorialne integritete, šf bolj usodno posegata v švicarsko notranjost in podirata temelje zgodovinskih tradicij svobodne demokracije. Pod tujim vplivom so se razvile takozvane fronte, katerih glavni cilj je izpodkopa-vanje historične demokratske ustave in vseh temeljev narodnostnega sožitja. Iz tega ozračja se je porodila zahteva po totalni ustavni reviziji, ki bo v dogled-nem času dozorela do plebiscitarne odločitve. Avtoriteta starih zgodovinskih strank je omajana, v vseh taborih vre. v širokih masah — posebno med kmeti pa raste nezadovoljnost zaradi splošne krize in gospodarske depresije, ki vedno glasneje trka tudi na vrata bogate Švice. V tej splošni nesigurnosti se razvije vsaka politična diferenca v srdito borbo, vsak reformni poskus pa v afero, ki razburja duhove. V primeru brambne reforme pa je vplivalo še posebej vpra- j šanje razmerja sil med levico in desnico. Marksistična fronta, ki je drugod v zapadni Evropi v upadu, ima v ozračju švicarske svobodne demokracije še zelo močne postojanke. Izgleda, da je hotela Izrabiti baš to priliko za preizkušnjo svoje moči. ker si je obetala poseben uspeh od popularnosti protimilitaristič-nega in protifašističnega gesla. Brez dvoma je računala tudi na nezadovolj- Volilni proglas vlade Objavljen je bil sinoči preko vseh treh naših radijskih postaj - »Narodno in državno edinstvo sta nedotakljivi svetinji" - Na listi g. Jevtiča morejo kandidirati le »odločni nasprotniki vseh separatističnih, federalističnih in prevratnih teženj44 Beograd. 26. febniarja. p. Danes je bil objavljen volilni proglas vlade, ki so ga v vseh političnih krogih pričakovali z največjo napetostjo. Proglas je objavil nocoj ob 20. po radiu kmetijski minister g. Dragutin Jankovič ter so ga prenašale vse tri radio-postaje, beograjska, zagrebška in ljubljanska. Proglas bo v teku prihodnjih dni plakatiran po vsej državi. Glasi se: Jugosloveni! Po ustavnih predpisih sc morata letošnje leto obnoviti Narodno predstavništvo, senat in Narodna skupščina. Dopolnilne volitve v senat so že bile 3. februarja, volitve v Narodno skupščino pa bodo 5. maja. Jugoslovenski narod je potemtakem pozvan, da 5. maja jasno in odločno izreče svojo besedo, ki se tiče bodočnosti Jugoslavije in napredka vse nacije. Naš zedinjeni narod na vseh straneh naše prostrane domovine si mora biti do popolnosti svest svoje odgovornosti, ki leži na njem v teh urah jugoslovenske zgodovine. Treba je tudi pri tej priliki pokazati, da bo ves narod do zadnjega diha branil in čuval veliko delo tvorca Jugoslavije, za katero je on s svoje strani doprinesel največjo možno žrtev, svoje življenje. Smrt Viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja nam je pokazala, kaj je naša najsvetejša dolžnost tako do vzvišenega naslednika njegovega. ka narodnega zedi-n je nja kdorkoli ali kakorkoli ograža-ti aH oškodovati. Stoletja stoje ra. nami, stoletja so pred nami. Morje najboljše krvi je bilo prelito wt Jugoslavijo in morje krvi more biti se prelito, toda Jugoslavija bo oeiala enotna. nedeljiva in večna! Jugosloveni! Kra.jevina Jugoslavija predstavlja ustvaritev našega nacionalnega ideala v naši nacionalni državi. Narodno edinstvo in drnvna celina, zavarovani s sedanjim ustavnim redom, sta nedotakljivo načelo notranje državne ureditve, ki dviga jugoslovensko nacijo na višino solidarne j reline. To edinstvo in ta celina stojita iznad vsakega posameznika, iznad vsake politične stranke kot splošno narodno dobro, kot velika nacionalna pridobitev. Ustava kraljevine Jugoslavije proži vse možnosti za sodobno organizacijo in krepak razvoj vsega nacionalnega, socialnega, gospodarskega in kulturnega življenja našega naroda. Zaradi tega si moramo prizadevati, da se v duhu ustavnih načel popolnoma in čimprej trajno organizira celokupno državno in narodno življenje. Nacionalno zadovoljeni po svetovni vojni in živeči v razdobju dveh vekov, različnih po političnih in socialnih stremljenjih, moramo, čuvajoč svoje narodne pridobitve, imeti trezno glavo za sedanjost in bistro oko za bodočnost. V razboritem spoštovanju prošlosti in v duhu političnih izročil narodovih moramo odločno zavrniti vse zablode, ki so nas razedinjevale in ovirale napredek v našem javnem in nacionalnem življenju. Velika in nevarna je zabloda vseh onih, ki mislijo, da se naše državno življenje lahko vrne na začetno linijo našega narodnega In državnega zedi-njenia! Zmotno je verovati, da se mo- nost kmečkih glasovalcev, ki bi jih privedla v opozicijski tabor, in na desorga-nizacijo, ki so jo zanesle nacionalistične >fronte« v sistem historičnih strank. Tako v resnici pri ljudskem glasovanju ni šlo toliko za par tednov vojaške službe, nego za odločilno bitko med socialistično ofenzivo in obrambo meščanske demokracije. Patriotizem in demokratska zvestoba švicarskega kmeta in meščana sta preizkušnjo plebiscita odlično prestala. Vendar izgleda, da z nedeljskim glasovanjem notranja borba Švice ni končana, kajti po vsej priliki bo glavno preizkušnjo sil prineslo šele odločanje o ustavni reviziji re preskočiti na/.aj eelo pokolenje, ki je rojeno in odrasti« v zedinjeni domovini. Ali je mogoče brez nevarnosti za vso nacijo organizirati naše javno življenje po načelih iz prošlih stoletij, na plemenski, pokrajinski in verski razdelitvi? Ne! To ni več mogoče! Iskreno in globoko priznanje izrekamo bivšim političnim strankam za vse njihove koristne napore in vse njihove zgodov inske zasluge. Toda sodobno narod no življenje in bodočnost naroda zahtevata od nas širših po k re to v in večjega poleta. Razstrojene, pokrajinsko razedinjene naše nekdanje politične stranke niso mogle več zagotoviti zdravega in naprednega javnega življenja. To je danes prepričanje vsega naSega naroda. S tem prepričanjem, a za dobrobit in napredek domovine, pozivamo vse .Tugo-slovene v resnično službo kralju in narodu, brez ozira na kateri strani so bili v prejšnji politični razdvojenosti. Hočemo zbrati vse ustvarjajoče sile te države na eni liniii in v skupnem poletu za nacionalno državo! Jugosloveni! Nosilec državne kandidatne liste g. Bogoljub Jevtič, predsednik ministrskega sveta in zunanji minister, ter vsi kandidati na njegovi listi, so odločni nasprotniki vseh separatističnih, federalističnih m prevratnih teženj. Na lem polja bodo vztrajali do kraja, odločno in neodstopno. Kraljevska vlada, ki ji načeljuje nosilec naše državne kandidatne liste g. Bogoljub Jevtič, je sestavila svoj delovni program m pristopa k njegovi izvedbi odločno in brzo. Ta program obsega mnogoštevilna vprašanja, od katerih sta odvisna obstoj in bodočnost kmeta in obrtnika, industrijca in trgovca, delavca ki uradnika. Gospodarska in finančna vprašanja »o življenjska vprašanja sedanje dobe. Kraljevska vlada jim bo posvetila svojo največjo skrb. Prvi ukrepi v lem pogle-chi *o že izdani. Oni obsegajo: znižanje veimijarin* xa 20 odstotkov, /nižanje davkov, taks, železniških tarif; koncentracijo državnih in poldržav-irih velikih denarnih ustanov v cilju boljše razdelitve kreditov in pospešen ja obtoka kapitala: »nižanje obreotne ntere pri državnih in zasebnih denarnih zavodih; udgoditev plačil in znižanje obrestne mere za kmečke dolgove; eno milijardo dinarjev zagotovljenih kreditov za velika javna dela. gradnje cest in železnic. Poleg teh ukrepov bo vlada začela v celoti izvajati ves svoj gospodarski program. Giavni cilj tega programa je oživljen je gospodarstva in celokupne delavnosti našega naroda. Naš sedanji gospoda rak i sistem se mora bolje, raz-umneje, napredneje in pravičneje organizirati. Kmetijstvo je temelj našega narodnega bogastva. Od njega je odvisno življenje največjega dela našega prebivalstva in ono bo zaradi tega prva in glavna skrb naših naporov. Kriza kmetijstva jc vzrok splošne gospodarske krize pri nas. Odvisnost in medsebojna povezanost kmetijstva, gospodarstva, industrije, trgovine in obrti ustvarjajo neobhodnost. da se čimprej doseže ravnotežje v cenah in živahnejša prodaja proizvodov vseh teh »anog narodne delavnosti. Našo gospodarno in delavsko zakonodajo moramo korenito popraviti. Kmetu, delavcu in obrtniku se morata zagotoviti obstoj in napredek. Na njihovo povzdigo je vezan tudi napredek vseh ostalih gospodarskih panog, za katerih razvoj moramo prav tako skrbeti. Zadružništvo je najboljša oblika kmečkega organiziranega gospodarstva in življenja. Zagotoviti hočemo popoln razvoj kmečkega zadružništva, ki mora ostati politično, versko in plemensko nevtralno. Z ureditvijo banovin kot upravnih in samoupravnih edinic na osnovi široke narodne samouprave in dekoncent racije oblasti bo naš državni organizem izpopolnjen in ojačena njegova sila za naše skupne napore, vsem delom naroda pa bo omogočena neposredna skrb za njihov razvoj v skhdu z njegovimi prilikami in potrebami. Osnove dobre uprave zahtevajo vzoren red v državni in samoupravni upravi in strokovno usposobljenost ter nacionalno korektnost uradniškega kadra. Naši vztraini napori bodo šli tudi v tej smeri. Dobro pravosodje je temelj vsake dobro urejene države. Pravni red in zako- nitost morata biti v popolnosti zasigu-rana. Splošna iri težka kriza pa nc vlada samo v našem socialnem in gospodarskem življenju, marveč sc razstrojenost in zlo v sodobni družbi zlasti težko občutita tudi v moralnem pogledu. Zato bo kulturna, moralna in fizična povzdi-ga našega naroda naša sveta dolžnost. Jugosloveni! Sedem let bo še poteklo, da bo naš ljubljeni mladi kralj, naslednik velike jugoslovenske dedščine, ki mu .jo je zapustil njegov veliki oče. dosegel kraljevsko polnoletnost in prevzel kraljevsko oblast v svoje roke. Ves ta čas morajo bolj kakor kdaj-koii vsa prizadevanja in sile vsega naroda stremeti k enemu in edinemu cilju, k popolni notranji nacionalni in politični konsolidaciji naše države, k splošnemu blagostanju in napredka vsega naroda in k izvršitvi velikih državnih in mednarodnih nalog kraljevine Jugoslavije. Svetinja te naloge in bremena njene izvedbe morajo biti vsemu jugoslovanskemu narodu ukaz vesti. Danes je bolj kakor kclajkoli v naši zgodovini potreba narodne sloge, osnovni in bistveni element za miren razvoj našega narodnega življenja in za zagotovitev naše narodne in državne bodočnosti. Zaobljubo, ki jo dolgujemo velikemu kralju mirjeniku, da bomo čuvali in oču-vali Jugoslavijo, bomo mogli izvršiti le tedaj, če bo ves jugoslovenski narod v svoji najgloblji zavesti prepričan, da je vsak kot posameznik in kot celota dol- žan sebi in svojemu življenju m svoji svobodi varovati veliko delo, začeto po Nemanjičih in Tomislavu in dovršeno po stoletnih žrtvah in borbah po največjem Karadjordjeviču. Potrebno je. da prekalimo srca vseh sinov te države v železno voljo in jekleno odločnost, v polnem prepričanju. da se Jugoslavija mora ohraniti v blagor, mir in svobodo našega naroda, pa tndi za splošni blagor in splošni mir. Nc kloniti, ne odnehati in ne ustavljati se, to je danes najvišji zakon našega narodnega obstoja, naše svobode, naše državne neodvisnosti in edinstva. Tu mora vsa Jugoslavija z očmi, oprii-mi v vrhove Oplenca, stati kakor en sam mož Samo tako bomo mogli v neomajni slogi in z velikim narodnim poletom ohraniti to dragoceno pridobitev naroda in njegovega velikega voditelja kralja - Viteza. Samo tako se nam bo posrečilo napraviti Jugoslavijo znotraj zdravo, urejeno in močno, zunaj pa .spoštovano, tako da si jo bodo vsi želeli za, prijatelja, Jugosloveni! Vabimo vas. da 5. maja vsi složno |r» odločno odidete na volišče in oddaste. svoj glas za državno listo r. nosilcem g. Bogoljubom Jevtičem, predsednikom kraljevske vlade. Beograd, 25. februarja 1935. Bogoljub Jevtič. predsednik ministrskega sveta in minister zunanjih zadev. Siede p< Kipi si vseh ministrov. »Program brezkompromisnega narodnega edinstva" Gospodarski krogi Vojvodine pozdravljajo vlado ia ji obljubljajo vso podporo — Notranji minister o političnih smernicah vlade Hr<»jtr|M>idne je predsednik ministrskega svela g. lioiio-liub Jevtič ep.ejel veliko od(Hjoka Djundjerski. Odposlanslvo se je zalnelilo g. Jevtiču za dosedanje delo k:uljevr»ke vlede in je bilo naio sprejelo tudi od notranjega ministra S- Velje Popov iča. V imenu odposlanstva je notranjega nrnistra poc/iravJI dr. Ore^ko-vič, ki je med drugim rekel: »Srečni smo, da lahko pozdravimo v Vasi osebi t stega predslavirka kraljevske vlade. ki mu zairpnni red. mir in varnost v dr/avi. Prepričani smo. ri« stoji kraljevska vlad* pri izvajanju (..oje politike ne- j <>main« Hi odl«rnn na dognanj liniji, in «e j *e*Him«. da hrani t« "»»je ^tališče ruvarja I ugleda državne upr.VTp moško in vjtrajno. Prosimo va>, da tolmačite kraljevski vladi našo vsestransko vdano«! in pripravljenost, da z we.mi svojimi silami sodelujemo pri ustvaritvi njenega programa.' Nolranji' niinifter g. Volj« Popovič je med drueim odgovoril: ■-Veseli me. da gospodarstveniki kot ena nafvažmcjših *rok ljudske delavnosti tako pravilno |K>j»rujeio namere kraftevske via-de. To me veseli tem bolj, ker prihajajo ti pozdravi i r. Vojvodine, naše najnaprednejšo gospod«neke pokrajine. Pozdravite 'vse svoje prijatelje in recite jim, da bon»o »udi nadalje izvajali i »so vnetno in z r*o odlor-nosljo svoj program popolnega in breskmn-proniiMieca narodne«* edin-sna. družabno prai ičnoMi in eospodar*ke.ga napredka. Z i/.v«ijanjeui svojega prepričanja ne hnmo klonili nikjer in pred nikomur, ker smo prepričani, da rtloje za nami zavedne vj>ie naših rodoljubov in da izpolnjujemo v:nsko dolžnost, ko «*• ravuanto po zadnjih heaedah velikega kralja Uedinitelja. Hočem •«nmo še naglasiti. da kaže kraljevska vlada, varujoč unilaristično linijo svoje politike, popolno razumevanje »a posebne razmere in infrese posameznih krajer in da bo vsestransko podpirala rs<\ ki bodo zahtevali v okrjrn f* politike pomoči za svoje krajevne potrebe, c Izjav« g. ministra je ualelel* n« nedelj"-no odobravanje wega odposlanstva, ki je odneslo od *pr«jema pri predsedniku vlade io pri notranjem rnini^ru najboljše Pred Simonovim odhodom v Berlin Posredovanje Velike Britanije med Francijo in Nemčijo — Simon poide v Berlin prihodnji teden London, 26. februarja d. Sa včerajšnji seji poslanske zbornice je zunanji minister sir J<»hn Simon potrdil, ria natmrava v kratkem odpotovati v Berlin. Minister je v odgovoru na.n«*ko tozadevno interpelacijo med drugim dejal: Ko je angleška vlada prejela nemšiki odgovor na angleško francoske predloge in vabilo k neposrednem« razgovoru o v«eh vprašanjih london skega komunikeja. Je po vsestranskem poudarku pristala na nemški predlog, že v kratkem bom odpotoval v Berlin, vendar datum še ni doUuVu Italijanska in francoska vlada sta pristali na moj poset v Berlinu. Odločitev, ali bom potom odpotoval tudi v Moskvo in druga evropska glavna mesta, sicer še ni padla. Snoči je bil zunanji minister Simon tudi v avdijenci pri kralj«, kateremu je priporočal o posredovalni vlogi Anglije v vprašanju franc-osko-nemškcRa zbližanja. kakor tudi vzhodnoevropskega pakta. London, 2«. februarja AA. Vlada je na današnji seji razpravljala o Simonovem obisku v Berlinu. Vse kaže, da pojde Si m<»n v Berlin konec priliodnjefra tedna Uradno povabilo iz Moskve I/ondon. 26. februarja A A. Sovjetski poslanik Zmajski je izročil angleški vladi uradno povahilo za zunanjega minislra Simona, naj obišče Moskvo. Končni skl^p o obisku v Moskvi bo storjen šeje na jutrišnji redni seja vlade. London, 36. februarja, v. »Times« pijejo. da jc sedaj žc skoraj gotovo, da bo ^i-mon v prvi polovici marca potoval v Moskvo in najbrže tudi v Varšavo, na po-vratku pa verjetno obiskal tudi Prago. Angleški vpliv jc v sedanjih razmerah zelo dalekosežen in bi mogel biti morda odločilen za sporazum med vsemi državami po načrtu, ki ga vsebuje angleško francoski komunike z dne 3 februarja. Poljska za črtanje vojaških klavzul iz vzhodnega pakta Varšava, 26. februarja. Poljski vladni tisk se živahno bavi s posredovalno misijo zunanjega ministra Simona v Berlinu, Varšavi in Moskvi in poudarja, da se bo nanašala pred vsem na vprašanje vzhodnega pakta Po angleški zasnovi naj bi obstoječe nenapadalne pogodbe med Nemčijo. Poljsko in Rusijo postale osnova vzhodnoevropskega varnostnega pakta, ki bi bil tako izpopolnjen z dvostranskimi ne-napadalnimi pogodbami med prizadetimi državami v kolikor te pogodbe še niso bile sklenjene. = s Volilno gibanje Okrožnica ljubljanskega Škofa g. dr. Rozmana proti poseganju duhovščine v volilno borbo — Skupščine sreskih organizacij JNS Voja Lazič kandidira na Je vtiče vi listi Današnja beograjska »Politika« poroča iz Ljubljane: Tudi ljubljanski škof g. dr. Rož^-.an je proti udeležbi duhovnikov pri predstoječih skupščinskih volitvah. Poslal je vsem duhovnikom svoje škofije okrožnico, v kateri gre celo dalje kakor g. dr. Bauer. V svoji okrožnici namreč priporoča vsem duhovnikom, da se absolutno ne eksponirajo v politični borHi o priliki majskih volitev. Iz tega je razvidno, da g. dr. Rozman ne nasprotuje samo kandidiranju duhovnikov, iicro tudi vsakemu njihovemu poseganju v volilno borbo. Sreske organizacije JNS nadaljujejo s pripravami za volitve. Skoro vse one organizacije, ki še niso imele volilnih konferenc, jih sklicujejo za konec tega tedna, da bodo sklepale o kandidaturah in drugih volilnih pripravah. Srez Ljubljana okolica S reška organizacija JNS za ljubljansko okolico sklicuje za soboto 2. marca ob 10. dopoldne v Ljubljani v restavraciji »Zvezdi« izredno sresko skupščino, na kateri^ sc bo razpravljalo o bodočih skupščinskih volitvah ter bosta poročala g. minister dr. Marušič in dosedanji poslanec g Albin Koman. • V smislu §§ 13 in 13 statuta stranke so člani sreske skupščine vsi sreski odborniki, predsedniki, podpredsedniki in tajniki občinskih organizacij ter delegati, izvoljeni na zadnjih občnih zborih občinskih organizacij. Obenem pa so vabljeni tudi vsi gg. župani, izvoljeni na listah JNS. Sresko tajništvo poziva vse edinice. da pravočasno obveste prizadete funkcionarje in s-krhe za polnoštcvilno udeležbo. Kakor nam od druge strani poročajo, jc imela eksekutiva sreskega odbora včeraj sejo. na kateri je sklepala o predlogih za sresko skupščino. Srez Ljubljana okolica voli po novem dva poslanca. Izven dvoma je, da bo vnovič proglašena kandidatura dosedanjega poslanca g. Romana. Kdo bo njegov sokandidat, o tem bo sklepala e le skupščina sreske organizacije. Srez Kranj V ponedeljek dopoldne jc bila v Narodnem domu v Kranju seja izvršnega odbora sreske organizacije JNS za kranjski srez. Sejo jc vodil predsednik sreske organizacije g. župan Ciril Pire. Po poročilu dosedanjega narodnega poslanca Ivana Lončarja o političnem položaju je bilo soglasno sklenjeno, da kandidira kandidat te sreske organizacije na državni listi g. predsednika Jevtiča, kateremu je bil odposlan tudi brzojavni pozdrav. Ker so bili na seji navzoči vsi predsedniki krajevnih organizacij JNS in vsi župani, izvoljeni na nacijonalnih listah, je bilo soglasno sklenjeno. da se takoj pretvori sreski odbor JNS v sreski volilni odbor, vse krajevne organizacije pa v volilne odbore s pravico koontacije vseh. ki so pripravljeni podpirati levtičevo listo. Ob zaključku je bilo sklenjeno, da sc skliče tekom tedna skupščina sreske organizacije JNS, na katero bodo povabljeni g", minister dr. Marušič. minister n. r. dr. Kramer in minister n. r. Ivan Pucelj. Dnevni red skupščine bo izvolitev kandidata za kranjski srez. Srez Laško lz Laškega nam poročajo, da je v smislu sklepa informativnega sestanka na Zidanem mostu 7. dne 23. t. m. sklicana konferenca delcaatov .INS in županov, izvoljenih na nacionalnih listah, m soboto 2. marca «»b 16. v Zidanem mostu. Konferenca bo razpravljala o kandidaturah za laški srez. Dosedanji po?lanec laškega sreza je bil katehet e. Alojzij Pavlič; ni še znano, ali se misli potegovati za mandat laškega sreza tudi pri sedaniih volitvah. Srez Gornji grad Sreski odbor JN^ v Gornjem gradu sklicuje izredno sresko skupščino za nedelji* 3. marca ob pol 15. r Radmirju z dnevnim redom: konstituiranje širšega sreskega volilnega odbora, razprava o kandidaturah in slučajnosti. Srez Slovenjgradec Priprave za volitve v slovenjegraškem srezu so se pričele s tem, da je sreski odbor JNS sklenil, da se pretvori začasno v sreski volilni odbor, ki bo vodil agita-cijsko delo za volitve v novo Narodno skupščino. V volilni odbor so bili poleg odbornikov zaenkrat pritegnjeni župani šestih občin slovenjegraškega sreza Nadaljnje kooptacije bodo 'zvršene prihodnje dni, nakar bo sklicana sreska skupščina, da izvoli definitivni sreski volilni odbor in da sklepa o kandidaturah ter o drugih pripravah za volitve. V kranjskem srezu bo na Jevtičevi listi kandidiral tudi g. Umnik? V kranjskem srezu jc zavladalo veliko zanimanje za bližajoče se skupščinske volitve. Na nje se intenzivno pripravljajo organizacije JNS. opažati pa je tudi živahno gibanje med ljudmi, ki stoje okoli »Gorenjca«, glasiiat g. župnika Škerbca. Tako je sklical eden voditeljev te skupine, odvetnik g dr Sabothy. sestanek prijateljev, na katerem so govorili o nastopu pri volitvah Sestanka so sc udeležili med drugimi tudi župani Umnik, Burger in Za-bret,. ki so zadnjič glasovali proti sena-turski kandidatni listi g. dr. Marušiča Sestanek je bil zaključen s sklepom, da se osnujejo posebni volilni odbori te skupine po vseh občinah kranjskega sreza. V zvezi s tem sestankom se napoveduje za kranjski srez tudi posebna kandidatura te skupine in se kot kandidati na\ajajo gg. dr Sabothv. dr Seriirov. župan Umnik in dru3i Odločitev pa oči vidno šc nf nadla. Razume se da je mišljena kandidatura na listi g. Jevtiča. Obrenovac, 26. februarja, p. Tukaj se jc vršil danes volilni sestanek za posavski srez. Razpravljali so o kandidaturah za skupščinske volitve. Z veliko večino je bil določen za kandidata bivši vodja srbske zcmljoradniške stranke g. Voja Lazič. ki bo kandidiral na listi g. Jevtiča. Kandidature v drugih banovinah V Novem £adu se je vršilo zborovanje gospodarskih krogov, ki mu je predsedoval dr. Miloš Petrovič. Na predlog znanega vojvodinskega gospodarstvenika Djokc Djund jerskega jc bil sprejet sklep, da se ponudi kandidatura za mestni mandat v Novem Sadu ministru prosvete Stevanu Ciriču, ki je bil doslej poslanec staropa-zovskega sreza in je bila v tem srezu že postavljena njegova kandidatura zopet za letošnje volitve. V Samoboru je sreska organizacija JNS postavila za kandidata na listi predsednika g. Jevtiča industrijalca Milana Švariča. V srezu bo kandidiral na isti listi tudi dosedanji poslanec dr. Elegovič. Živahno volilno gibanje se je pričelo tudi na Kosovem polju, kjer sta najavila svojo kandidaturo na Jevtičevi listi bivši narodni poslanec in novinar Ciligorije Bo-žovič in učitelj Todor Mihajlovič. Kot tretji kandidat se imenuje dosedanji narodni poslanec Rade Brušija. Gligorije Bo-žovič je pripadal doslej pribičevičevskemu krilu izven parlamentarne opozicije. Istemu krogu pripada tudi zagrebški odvetnik dr. Baričcvič, ki je najavil kandidaturo v preloškem srezu. Na korčuli bo kandidiral dosedanji narodni poslanec Joakim Kunjašič. Dolgoletni poslanec musliman Šalih Baljič, ki ga pozna naša javnost iz zborov JNS v Sloveniji; bo kandidiral v Mostarju, kjer bo najbrž kandidiral tudi bivši minister Nikola Prcka. Mnogo zanimanja jc vzbudila v beograjskih političnih krogih vest, da kandidira kot kandidat sreske organizacije JNS v Velikem Gradištu Vojaii Djordjevič, ravnatelj Glavnega saveza srbskih zemljorad-ničkih zadrug, ki doslej ni pripadal organizaciji JNS ter bil proti njej celo r ostri opoziciji. Iz Varaždina javljajo, da jc tainošnja sreska organizacija JNS prijavila kandidaturo znanega nacionalnega delavca dr. Avgusta Kngclhardta, ker jc izjavil dosedanji poslanec dr. Djuro Šurmin, da se iz zdravstvenih razlogov odreka kandidaturi. Prav tako sc jc odpovedal kandidaturi dosedanji narodni poslanec v Čakovcu Matija Macekovič ter bo v tem srezu najbržc kandidiral bivši minister Pavle Matica. Dnevnice predsednikov volilnih odborov Predsedniki volilnih odborov, ki jih bo postavil Državni odbor, bodo imeli j>o 150 Din dnevnice za čas potovanja in dela na voliščih. Poleg tega imajo pravico do brezplačne vožnje v drugem razredu železnice in do kilometrine v višini 4 Din za pot od železnico do volišča. Kot legitimacija za brezplačno vožnjo bo služil dekret o postavitvi za predsednika volilne komisije. Novi sreski načelniki Beograd, 20. februarja, p. S kraljevim ukazom je ujnikojen breski načelnik v Novem mestu Ferdo Loger. — V višjo skupino t>o napredovali višji policijski komisar v Mariboru Stanko Ko«, sreski načelnik v Ljutomeru dr. Anton Farčnik, sreski načelnik za aMribor desni breg Milan Makar, srečki načelnik v L-lovenjgradeu i1 ran Hrašo-vec m načelnik oddelka splošne uprave pri banski upravi v Ljubljani dr. ViLko Plei-fer. Premeščeni ao srečki načelniki: Ciril Po-klukar iz Delnic v Brežice, dr. Alojzij Gregor in iz Logatca v Kranj, dr. Karel Tekav-oič iz Prevalja v Laško, dr. Fran Ogrin iz Kranja k baitekj upravi v Ljubljano, Dnago-tin Trutenjak iz Črnomlja k banski upravi v Ljubljano, Anton Kosi iz Laškega v Kamnik, AJbin Platzer z Kočevja v Delnice, Mirko Brezigar iz, Brežic v Kočevje, Fran Vovšek z Kamnika v Črnomelj in dr. Josip Tomšič iz Krškega v Ptuj. Za ereska načelnika sta imenovana dosedanja podnačelnika Ivan Milavec v Prevalju in Anton Krajšek v Novem meslu, sreski načelnik v Ptuju Fran Levičnik pa je poatavljčn za tsreskepa načelnika v Logatcu. Zasedanje bolgarsko-jugoslovenske komisije Atene. 26. februarja. A A. Bolgarska brzojavna agencija poroča: Bolgarsko-jugo-slovenska komisija je na današnji sklepni seji sprejela protokol, ki ugotavlja, da sta obe komisiji složno sprejeli sklepe o vprašanjih. ki so na dnevnem redu. Jutri ob 5. popoldne se komisija vnovič sestane na podpis protokola in formalne sklenitve zasedanja. Sobotni izletniški vlaki Beograd, 26. februarja, p. Prometni minister g. inž. Vujič je izdal odlok po katerem bodo v najkrajšem času uvedeni tako z vam »\veekend«-vlaki, za katere bodo veljale posebne ugodnosti in zelo znižane ccne. Vozne karte bodo veljale od sobote opoldne do ponedeljka opoldne. Na ta način se želi mestnemu prebivalstvu omogočiti, da preživi nedelje in praznike v bližnji in daljni okolici mest. Tekme za nogometno prvenstvo Beograd, 26. februarja, p Snoči je bila prva seja novo izvoljene uprave Jugoslo-venskega nogometnega saveza. Sklenjeno je bilo. dn prično prvenstvena tekmovanja 17. marca in da bodo v Beogradu in Zagrebu duplirana Za odigranje meddržavne tekme Poljska - Jugoslavija je uprava JNS predlagala 5. maj. Tekma bo v Varšav' Od 1. maja znižanje voznih cen za letovišča Beograd, februarja. A A. Kakor je bilo že objavljeno, stopi 1. inarea t. I. v veljavo novo znižanje cen za prevoz potnikov, prtljage in ek&prcsncga blaga na državnih žclcznicah. Pri tej priliki je bilo razglašeno, da se na podlagi sklepa prometnega ministra dosedanji popust za obiskovalce naših jadranskih letovišč in višinskih zdravilišč in jezerskih krajev " toliko izpremeni. da imajo potniki, ki sc pripeljejo v ugodnostni kraj s cclo vozovnico in ki so tam ostali najmanj 10 dni, pravico do brezplačne vrnitve, ne glede na letni čas. Da so to ne bo krivo tolmačilo, razglaša generalno ravnateljstvo državnih železnic, da bo spričo težkoč tehničnega značaja ta popust za obiskovalce jadranske obale, letovišč itd. na podlagi sklepa prometnega ministra, stopil v veljavo šele 1. maja. Iz prosvetne službe Beograd, 26. februarja, r. Profesor ljubljanskega učiteljišča g. Rado Prosenc, ki jc bil dodeljen oddelku za osnovno šolstvo nri ministrstvu prosvete. je z odlokom ministra dodeljen na službovanje na II. državno realno gimnazijo v Beogradu. Hripa v Zagrebu Zagreb, 26. februarja, n. Ker se jc v po-slediij.n dneh temperatura naglo dvignila, se jc v Zagrebu pojavila močna epidemija hripe. Obolelo jc več tisoč ljudi. Neurja in poplave Podgorica, 26. februarja Ko po večini Črne gore še vedno z največjim trudom odkopavajo visoksAsncžne plasti ter na glavnih cestah komaj urejujejo vožnjo avtobusov v eni smeri, jc kraje Dolnje Zete zajela nevarnost velikih poplav. Že v nedeljo popoldne je na nekaterih mestih reka Morača prestopila svoje bregove ter poplavila več vasi v Dolnji Zeti. Do izlivov Morače jc prišlo zaradi močnega deževja, ki jc trajalo več dni v podgoriški okolici, ter seveda tudi zaradi nagle topitve visokega snega po planinah. S poplavami ogražajo revne vasi od ene strani izlivi Skadarskcga jezera, od druge pa reke Morača, Cevna in Sitnica. Pod Plavnico jc pod vodo že šest vasi, ki štejejo okrog 280 hiš in blizu 100 gospodarskih poslopij. Nevarno naraščanje Vardarja Skoplje, 26. februarja Prebivalci novega dela Skoplja. zlasti pa njegove periferije Dcbar-Malc in Liva-di«ča so preživeli v ponedeljek velik strah. Reka Vardar jc ponoči tako močno narasla, da se je voda zlivala že na dvorišča obrežnih posestev ter zalila mnoga stavbi-šča. Voda je drla cclo v nasade občinskega parka. Katastrofa prav /a prav ni bila nepričakovana. Na področju Juž. Srbije in tudi samega Skoplja in okolice so padle letos, kakor se to le redko kdaj zgodi, ogromne količine scavala s češkoslovaškim in jimosloven-skim poslanikom v Parizu poroča Petit Pari s i en , da je Laval informiral oba zastopnika Male antante o avstrijsko-fmn-eoekih razgovorih, kakor tudi o raznih m<>-dalitetah, ki naj bi omogočile ustvaritev podunavskega pakta. Ususki in dr. Spalaj-kovič sta obrazložila stališče svojih vla*j napram vsem eventualnost;m, Ki jih je navedel Izaval. Danes je Laval sprejel tudi rumunskega in grškega poslanika in ju enako informiral o tem vprašanju. Vprašanje restavracije Habsburžanov fc v Parizu sploh ni načelo, ker je bilo že od vsega početka jasno, d« bi lahko nastale za radi njvsa hude komplikacije, pač pa seje govorilo tudi o avstrijski pripravljenosti na tesnejše sodelovanje z ostalimi srednje-evropskimi državami. Ureditev prometa na gorenjski progi Kranjska gora. 26. februarja V nekaj noticah je v »Jutru« izšla želja po boljši in hitrejši ureditvi železniškega prometa na gorenjski progi. Zlasti za prebivalce gornjesavske doline bi bila hitrejša zveza z Ljubljano nujno priporočljiva. Vlaki bi vozili hitrejše in zlasti s krajšimi postanki na postajah in naj bi se po možnosti zlasti jutranji vlak, ki odhaja zjutraj iz Rateč-Planice in iz Bohinjske Bistricc uredil tako, da bi vozil zlasti od Kranja dalje brez postanka na postajališčih in prišel v Ljubljano tako zgodaj, da bi imeli zvezo na vse vlake, ki vozijo zjutraj iz Ljubljane v provinco Danes je treba čakati v Ljubljani najmanj 3 do 4 ure, da sc dobi zveza na vlake proti Notranjski, Dolenjski in Štajerski Tudi zadnji večerni vlak iz Ljubljane proti Gorenjski naj bi vozil hitrete in bi bila tako prvi jutranji vlak v Ljubljano in zadnji vlak iz Ljubljane nekaka pospešena vlaka. Silno smo sc začudili prebivalci gornjc-savske doline dopisom, ki sicer tudi predlagajo hitrejšo vožnjo, obenem pa zahtevajo daljši postanek vlakov na Jesenicah. Želja nas vseh iz gornjesavske doline in bohinjskega kota je. da bi se postanek na Jesenicah čim bolj skrajšal, ker jc za menjavo lokomotive treba po izjavah strokovnjakov komaj 5 minut Daljši postanek bi bilo samo mučno podaljševanje žc itak predolge vožnje. V ogromnem interesu potujočega občinstva jc pač, da vsak čimprej pride domov in bi daljši postanek na Jesenicah gotovo ne služil v korist temu. Slednjič bi bilo treba vsaj na progi Jcsenicc-Planica za časa tujske sezone pozimi in poleti uvesti večje število udobnejših voz nego doztlaj. Zelo potrebna bi bila tudi zveza na večerni vlak, ki odhaja iz Ljubljane ob 1S.3S proti Jesenicam, prav tako pa vsaj ob sobotah šc zveza na nočni brzi vlak, ki prihaja na Jesenice ob pol 23. Uredi naj se tudi zveza od vlaka, ki odhaja iz Ratcč-Planice ob 9.20 uri tako, da ne bi bilo treba potnikom iz Kranjske gore proti Ljubljani čakati na Jcsc-nicah skoraj tričetrt ure. Tudi vlak, ki odhaja iz Ljubljane ob 15.40 ima na Jesenicah skoraj pol ure postanka na -kodo zveze proti Kranjski gori. \z rudarske službe Ber.grad, 26. februarja, p. Premeščen je k oddelku za rudarstvo v ministrstvu za Sume in rude dosedanji d'rektor državnega rudnika v Senju inž. Ivan Grebenšck. Polovična voznina za vinsko razstavo v Ljutomeru IJoograd, 26. februarja, p. Prometni minister je dovoli) polovično voznino za vinsko razstavo in vinski s°jom v Ljutomeru, ki bo otvorjen ]2. marca Zn-žana voznina velja za dobo od 10. do 14. marca. ^reroenska napoved Zagrebška vremenska napoved za dunc-: Obiačnejše, ponekod padavine, tudi temperature bodo padle. Dunajska vremenska napoved za sredo: Nagle vremenske spremembe, toda mora imenovan za šefa davčnega okrajnega oblativa v Celju, kjer je oetal štiri leta. Iz Celja je odšel v Maribor za šefa mariborskega davčmega okrajnega oblativa; 1. 1929 je postal šef novo ustanovljenega finančnega inšpektorata v Mariboru, (»roti koncu ). 1!>'U> pa je bil premeščen k drineki finančni direkciji v Sarajevo. Od tam se je I. 1932 vi u.I v Ljubljano k; >t pomočnik fi* nančn^ga direktorja. 1' nančni direktor Sedlar pozna iz dobe sviiicga službovanja širum Slovenije raz-11101!' po vseli krajih naše banovine. V funk-r [»Miior.ii \,i f.riančnega direktorja je imel dovolj pi !:ki', da <*» j«' š«' bolj seznanil z odarsk:iii< in socialnimi razmerami vseh slojev prebival?-! va in vseh delov dravske banovine. Kjerkoli je služboval, si je sa-radi svojega koncilijantnega in objektivnega poslovanja pridobil splošne simpatije. Prepričani smo, da bo g. direktor Sedlar tudi na svojem novem položaju z enako ob-'••kVvnostjo in 7. razumevanjem za izredne "Si>odars'še razmere, v katerih se nahaja ia s vse pridobitno življenje v naši bano-m, vodil drav.sko finančno direkcijo tako, da bodo zavarovani poleg državnih interesov tud življensVi interesi našega gospodarstva, ki more bit' dober davkoplačevalec lc. ako i'» samo m orno in solidno. Ker javnost no-vdirektorja t» zna kot odličnega, objek-' vnccn in uvidevnefra strokovnjaka, je nje-guvo imenovanje sprejela s simpatijami. Alojzij Zajec f Ljubljana, 26. februarja Ko so gorili Slovenci vprizorili proti italijanskemu življu leta 1895. neizprosen bojk »t italijanske trgovine in industrije.se ie pričel nagel razvoj goriških Slovenccv ■ i vseh poljih trgovine in industrije Kjer ni bilo domačinov, so poiskali v drugih slovenskih deželah pripravnih mož, ki bi ustanovili \ Gorici kako obrt ali trgovino. In tako so našli \ Ljubljani tudi trgovskega nastavijen-ca v železni stroki Alojzija 'ajca, ki je imel vse sposobnosti, da bi '^el ustvariti v Gorici samostojno veliko trgovino s žele/jem. ALor/.ij Zajec sc jc r,a to leta 1899. stalno naselil v Gorici, kjer je ustanovil v družbi s pokojnim Rudolfom Konjcdicem veliko trgovino z železnino pod imenom: Koniedic in Zajec. — Tudi sc je Zajec '/e naslednjega aprila poročil z Olgo Ko-njedičevo, sestro trgovskega tovariša in sestro soproge tolminskega župana, deželnega in državnega poslanca Oskarja Gabcr-ščika. — Trgovina je bila v hiši Goriške ljudske posojilnice in jc bila gotovo največja trgovina te stroke v deželi. Pokojni Zajcc je bil čista slovenska in tako dobra duša, da so ga radi imeli povsod. v vseh društvih in družbah. Bil je odbornik pri raznih narodnih in dobrodelnih družbah, kakor pri Narodnem skladu, pri kolesarskem društvu »Gorica«, pri Tr-^ovskoobrtnem društvu, pri Trgovsko-obrt-ni zadrugi, pri Sokolu itd. Njegova boljša polovica se je tudi povsod udejstvovala, tako da je ta zakonski par mnogo pripomogel k napredku goriških Slovcnccv. V tej trgovini so se i/učili razni mladi rojaki, ki so še zdaj v Sloveniji vrli delavci tia tem polju in ugledni trgovci ter narodni gospodarji. Trgovino je vojna uničila. Zajec jc rri mogel vspostaviti v Sloveniji nikjer. Zadnji čas je bil vodja enake trgovine v Kranju. dočim rodbina živi v Ljubljani. Sin Slavko je mestni inženjer, hči dr. Božena pa jc zdravnica v ljubljanski bolnišnici. — Prav pred kratkim je rodbino Konjediče vo doletela trojna velika izguba: v Plaveh je umrl gospodar na domu Edmund, v Tolminu je umrla sestra Leopolda Gabr ščekova, v Postojni pa se je ponesrečil Rudolf Konjedic, o kateri je »Jutro« svoj čas obširneje poročalo. Hudo udarjeni rodbini Zajcev i v ujub ljani naše iskreno sožalje. Mir in pokoj vrlemu narodnemu delavcu Alo j/i ju Zajcu! A. G k. Osemdesetletnica naiučitelja Josipa Sabatija V tihi Zg. Polska-vi praznuje danes NO-letnico življenja zaslužni slovenski šolnik, upokojeni šolski upravitelj gospod Josip Subati. Jubilant je sin Slov. goric. Dolga desetletja jc deloval kot učitelj odn. nadueitelj v Hočah in v Zgornji Polskavi. Bil jc vesten in temeljit vzgojitelj in učitelj. Mladini je posvečal svoje najboljše moči, zato sc ga ljudstvo v kraju njegovega službovanja še danes spominja z globoko hvaležnostjo. Kot pravi narodni učitelj jc v izvenšol-skeni času vneto deloval /a gospodarsko in prosvetno povzdigo kraja. Tako si je /lasti za Zgornjo Polskavo pridobil trajnih zaslug. G. Sabati ie bil dolga leta predsednik slovenjcbistriškega učiteljskega društva. Za svoje šolsko in izvenšolsko delo je bil ponovno deležen posebnega priznanja oblasti in korporaeij. Večer svojega, s poštenim delom ter s skrbmi za šolo in rodbino izpolnjenega življenja preživlja jubilant v Zg. Polskavi. Zvestemu naročniku »Jutra« želimo tudi mi, da bi ostal še dolga leta čvrst in zdrav ter v miru užival sadove svojega dela! Tudi ob zlatnini in draguljih minevajo leta Ljubljana, 2(k februarja Ves čil, prožen, telesno in duševno ter vedno podjeten praznuje svojo bOletnico uvaževanii ljubljanski trgovec z zlatnino in dragulji g. Josip Ebcrle, ki vodi svoje podjetje žc dolga leta na Mestnem trgu. Lirarske obrti se je bil izučil pri nekdanji renomirani ljubljanski tvrdki Rudhol-zer. Ko sc je v stroki izpopolnil še v svetu, se je z izredno pridnostjo kmalu osamosvojil, po prevratu pa trgovino še razširil, da velja zdaj za eno najobsežnejših v državi. Kot strokovnjak je g. jubilant znan ne samo v ožji domovini, marveč tudi drugod. Zaradi njegovega prisrčnega nastopa in blagega značaja jc g. Eberle priljubljen v vseh krogih, posebno dober pa jc na- sproti svojim nameščencem, ki jim jc kakor oče. Jubilant razpolaga s preimenitno '/birko starinskih ur, ki so prave umetnine, in posveča tej zbirki veliko truda in ljubezni. Njegova /birka je v/budila občudovanje vseh, ki so si jo imeli priliko ogledati. — Jubilant je odbornik urarske zadruge in predsednik izpraševalne komisije >za mojstrske in vajenske izpite. K jubileju tudi nase iskrene čestitke! Tragična smrt dveh zaljubljencev Celje, 2f>. februarji« Davi se je po Žalcu in ostali Savinjski dolini bliskovito raznesla vest, da so našli pri griškein mostu ustreljena v sence 20let-nega Slavka Pikla. sina hotelirja, posestnika in banovinskega svemika g. Franja Pikla i/. Žalca, ter 2<»lttno Slavico Cepuše-\'o iz Laškega, natakarico v gostilni župana g. Lorberja v Žalcu. Oba nes.ečneža so našli rudarji, ki so sc zgodaj zjutraj vračali z dela v zabukovškem i-udniku. Ce-•puševa, izredno zalo dekle, je bila že mrtva. Pikla, ki jc še kaza'. znake življenja, so takoj prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer pa jc že ob 0.45 podlegel poškodbam. Vzrok obupnega dejanja jt nesrečna ljubezen. Slavko Piki in njegova izvoljenka sta sc v ponedeljek zvečer peljala v Celje. Tu sta najela avtomobil in se peljala proti Št. Petru. Ker Pikla ni bilo domov in jc bil prej izjavil, da si bo končal življenje, so ga šli v Celje iskat, a ga niso našli. Tragedija sc jc odigrala najbrž med 2. in 3. uro zjutraj. 1'iklovo truplo so včeraj prepeljali iz Celja v Žalec. Pokojni Piki jc bil simpatičen mladenič in jc bil določen, da bi nekoč prevzel lepo domačijo. Tragična smrt obeh jc izzvala med prebivalstvom veliko potrtost in vsi sočustvujejo s težko prizadetimi svojci. Tragedija se je odigrala skoro na istem mestu, kjer sta si pred letom dni Sketa in njegova izvoljenka prostovoljno končala življenje. Nekaj mesecev poprej so našli pri kasaškem mostu mrtvega tudi pekovskega pomočnika Škafarja iz Celja in njegovo ljubico Milko Grilovo iz Žalca. Rdeči križ zgradi svoj dom v Ljubljani Ljubljana, 26. februarja V dvorani OUZD je bil snoči občni /bor ljubljanskega pododbora RK, na katerem so funkcionarji polagali račune o enem letu dela te naše osrednje humanitarne organizacije. Številna udeležba je pričala o živahnem zanimanju članstva za delo društva. Zlasti častno so bili zastopani naši zdravniki, učitelji in profesorji, ki se prav marljivo udejstvujejo v edinicah društva z delom in propagando, ter narodno ženstvo, med njim soproga ministra ga. Amči Kramcrjeva in soproga bana ga. Olga Pucova. Predsednik dr. Fettich je v nagovoru 'začrtal tudi naloge, ki čakajo RK v novem letu. Predvsem je v načrtu gradba reprezentativnega doma RK, ki naj bi bil v bodoče središče vsega humanitarnega, zasebno socialnega in samarilanskega dela. Širok opotezno akcijo za nabiranje obleke in obutve, ki jo jc lani pododbor opustil, bo treba letos obnoviti v povečanem in po-fcivljenem obsegu. Prav tako bo RK letos organiziral tudi več počitniških kolonij za siromašne otroke. Pred prehodom na dnevni red je predsednik nato izročil zaslužnemu delavcu za človekoljubje g. višjemu šolskemu nadzorniku Lužarju visoko križarsko odlikovanje, z-lato medaljo. Podrobno delovno poročilo je podal tajnik Malnerič. Ljubljanski pododbor šteje Noseče matere morajo skušati vsako zagatenje odpraviti z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčiee. Predstojniki univerzitetnih ženskih klinik soglasno hvalijo pristno »Franz Josefnvo« vodo, ker se lahko použije in se milo odpirajoči učinek zanesljivo pokaže v kratkem času brez neprijetnih strunskih pojavov. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. KULTURNI PREGLED Beograjski popotnik v naših krajih v letih 1847 (Jovan Gavrilovič, dr. Janez Bleivveis.) Poleti 1. 1847 je Jovan Gavrilovič, poznejši minister in član Državnega Saveta, iz Beograda preko Zagreba in Ljubljane potoval v Gornjo Italijo in se potem preko istih rnest vrnil domov. Svoje potovanje nam je opisal v beograjskem knjižcvno-kulturncm časopisu »Podunavka«, ki ji je bil urednik Miloš Popovič, in siccr od št. 2 dalje (9. jan.) I. 1848. Odšel jc iz Beograda pod konec meseca junija 1847. Pripoveduje nam1: »Do Siska putovao sam parobrodom savskim. Došav-ši u rečeno mesto istom četvrti dan po-slepodne. produžnn put prema Zagrebu, n kojoj varoši samo se nekoliko sati po-zabavim, preko Novoga Mesta k Ljubljani u kraljevini Iliriji. Kako se prodje Hrvatska i stupi na kranisku zemlju. od-mah »e putuiečem i na polja motrečem promene ukažu; polja su u Kranjskoj bo- 1 Izpremenil sem ortografijo, jezik pa pustil. lje uradjena, putevi zgodnije popravljeni, po selima se vide kuče tvrdje i temeljnije pogradjene; a osobito: što Kranjci seljaci ne nose opanke i surdume2; nego svi su odeveni kao što se varošani s razlikom (!) nose; a zemlja, koju obradjuju, mnogo je neplodovitija nego kod nas, u Slavoniji i Hrvatskoj; jer je Kranjska brdovita zemlja, pa i što dolina ima, sve je šljunak. povrh kojeg zemlje malo i tanko navučene ima; bez gnojenja tam slabo bi šta urodilo. U Ljuhljanu došavši hteo sam odmah da prvim brzovozom k Trstu odputujem, ali mi pasoš na policiji zadrže; i tako pri-moran budem čekati brzovoz3 drugi, koji u 11 sati noči dolazi. Ostavši daklc u po-menutoj glavni varoši sadašnje kraljevine Ilirije od 9 sati u jutro pa do 11 noči, upravim se i potražim mesto kde se učre-djuju novine kranjske za zemljodelce, ko-je pod imenom: »Kmetiske i rukodelskf) novice« u Ljubljani izlaze Došavši u pt-sarnicu novina istih nadiem tu g. Dra. Bla jvaiza, glavnog urednika toga kranj-skog lista, koji čuvši da sam iz Beograda vrlo me učtivo primi, pokaže mi odmah 2 kmetska obleka dalje na jugu. 3 kurirski voz (kola). sobe gde Kranjsko ekonomično društvo4 svoja zasedanja drži, i gde se čuvaju ur-neci5i sprave različite za zemljodelje potrebne. Ovo je bilo dopodne; a poslepo-dne imao je hvaljeni gospodin dobrotu odvesti me u biblijoteku Liceuma ljub-ljanskog, u kojoj sam se nekoliko sati po-zabavio, a pred noč odvede me g. Blajvajz u baštu, ekonomionom društvu prinalcže-ču. gde sam video više njih odabranifi Kranjaca i slušatelja bogoslovja; oni sve nevesti«. Predsednik tamkajšnjega slovenskega dru štva g. Bašnik je pozdravil z i-zbranimi besedami vse navzočne, med njimi tudi tamburaški zbor in slovenske fante, ki so kljub slabi cesti dospeli iz Radiš. Igralci društva »gorjancev«, so to pot pokazali, da v resnici nekaj znajo. Yc>e vloge so bile dobro podane. Igra je vzbudila mnogo zadovoljstva in smeha. Posebno pa moram podčrtati izredno posrečeni nastop »Mini-ce« in »Neže«. Najbolj prijetno je bilo poslušati petje »gorjancev«, udarjanje tamburašev in glasove iz grl čvrstih radiških fantov. Mladi in stari so trdili, da ne pomnijo tako lepe zabave v Kotmari vasi. in to celo pod streho gostilničarja lina. Mož se je zavedel, da je tudi on rojen od slovenske matere in je tako svojim nudil gostoljubje. Imamo na Koroškem kraje, kjer so slovenska društva, pa ne najdejo prostora ra svoje prireditve. Nezavedni gostilničarji jih ne sprejmejo pod streho. Smo pač reveži. V Kotmari vasi so peli in svirali sa mi kmetski ljudje žuljavih rok. Kdor jc videl, s kaksmo vestnostjo izvajajo svoje vloge in kako so vdani slovenskim melo dijam, jih mora biti od srca vesel. Želel bi samo, da se tudi drugod v taki družabnosti zberejo in v isti meri proslavijo bc sedo, mater in rod, saj smo vsi bratje in sestre iz ene slovenske družine na Koroškem. Da nočemo umreti, priča naše bra toljubje in prisrčnost prireditve, ki je potekala pozno v noč. J. —r. Močno širokalno vreme Ljubljana, 3t>. februarja Po vzhodnem vremenu, ko smo dobili suh sneg. je polagoma nastopilo južno širokalno vreme. Že 15. t. m. so južni vetrovi pri tleh občutno segreli ozračje in 16 cm debela snežna odeja se je od tega dne dalje kar vidno tanšala. Južni vetrovi so tako vse naslednje dni močno segreli ozračje in 21. t. m. jc žc izginil sneg tudi v osojnih legah. Po izredno naglem padcu barometra 22. t. m. so južne zračne strujc močno pritisnile v središče depresije, ki je le/^a nad Britanskim otočjem. Barometer je padal dalje, hitrost vetra se jc stopnjevala in dosegla maksimum 16 metrov na sekundo 23. t. m. popoldne. Tedaj je dosegel tudi zračni tlak svoje najnižje stanje 711 mm, kakršnega nismo beležili že od 8. novembra 1. 1025. Kakor običajno je tudi ta dan nastala nad severno Italijo sekundama barome-trska depresija in začela srkati vase zrak iz naših krajev. Tako je isti dan ob 18.V) vpadel vzhodnik (11 m na sekundo) in zvezan z močnim nalivom znižal temperaturo ozračja na 3° G V višjih hribih jc padlo ob tej priliki nad pol metra snegi. ki pa zaradi malenkostno previsoke temperature ni dosegel dolin. Navzlic močnemu dviganju barometra, ki je nastopilo po tem vzhodnem vpadu, pa je naslednji dan v oblakih še vedno pihal jug in se je 25. t. m. znova pojavil pri tleh. Barometer je spet padal in se približuje izredno nizkemu stanju, kakor smo ga imeli 23. t. m. popoldne. faredno nizko stanje barometra je sprožilo močne vetrove, ki so povzročili po raznih krajih zaradi svoje silne jakosti ali toplote mnogo škode. Dež in naglo taljenje snega povzročata poplave. Vremensko stanje je bilo danes naslednje: Nad vso Evropo je tiščal zračni tlak. nad severno Italijo in Jadranom močan sekundarni ciklon, ki povzroča viharno vreme in dež na Sredozemskem morju, sneg v območju Alp. Glavni ciklon tiči nad južno .Skandinavijo, povsod v Evropi je bilo oblačno in deževno. Močni vetrovi so zajeli skoraj vso Jugoslavijo, posebno Primorje, kjer je tudi deževalo. Temperatura je nekoliko padla. Minimum Kalinovik — 3, maksimum Hercegnovi -f 18. Oblačno in deževno vreme z močnimi vetrovi, bo še trajalo. Temperatura bo padla v se-verozapadnih krajih, kjer bo mogoče zapadel sneg. potnik bil dvakrat v Ljubljani, obakrat v Licejski biblijoteki. O Licealki je res pisal že v »Podunavki« prejšnjega leta (1847), in sicer v št. 37 (19. sept.), 38 (26. sept.) in 39 (3. okt.) — ne v št. 38, 39 in 40, kakor on trdi v svojem potopisu — pod naslovom: »Biblioteka c. kr. Liceuma u Ljubljani u kraljevini Iliriji«. Začetkoma nam pripoveduje o zgodovini Kopitarjeve biblijoteke, kako so jo mnogi hoteli kupiti, med njimi tudi srbska vlada, a da je biblijoteka končno vendarle pripadla »Kranjcem«, kar je prav, »jer je pokojni Kopitar Kranjac bio«; potem govori o tem, v katerih jezikih so knjige Kopitarjeve biblijoteke pisane; posebno ga jc interesi-rala knjiga, ki je za njo sicer že vedel, ki pa je dotle še ni imel prilike videti, namreč »Novi Zavet«, »na južnoslavenski jezik preveden in s cirilskimi črkami tiskan« 1563 u Tiibingenu; iz te knjige je izpisal neke oddelke iz predgovorov in i r. teksta samega. Poročilo o biblijoteki se konča tako-le: »U biblijoteku Liceuma u Ljubljani, koja se u istoj zgradi, gde su sve škole. nalazi i u kojoj mnogo hiljada knjiga i u više soba složenih ima. svakom je ijuhiteliu čitanja doči slobodno, ona fe od 9 do 12 pre- i od 3—6 sati poslepodne otvorena. G g. Čuvari biblijoteke rado pokazuju retke knjige i rukopisc u njoj nalazeče »e; šteta samo, što biblijoteka ta spisak knjiga svojih jo*t nema: ali mislim da gospoda o njoj brigu vodeča do- Ty> r\ '. A ; Sreda 27. IL 1D3C. ELITNI KINO MATICA DANES PREMIERA!! LAŽNE USTNE SVET P F. E D NOG AM I LEPE ŽENE! f Vabimo Vas Ples zabava baie: veselje ir žalost Kritika piše: »Filtr prinaša modne novitete Katerih ne moremc videt- \ giava. vlog: Maureen O' sullivar i man?. 12 veiefiima »Tarzan«) Franchot Tone k. dc očara vse niti v Parizu To je film k. Oc aru-iaDn doživlja;---- aa brezobvezno poskušajo z Aupuštinovim, esencam pripravljenih likerjev. Ce s: sam. pripravite liker je počen, pa še bolj Varr. tekne Prepričajte se pr. nas Maio Silce Vair. n? do škodovale Drogerija Gregori«" Ljubljana Prešernova f> PRIDE! PRIDE! pride: JOHANN STRAUSSOV UMOTVOR ROŽ E Z J IU €. A flHHHIHHHI^HIHlil^BHB^HHHHHHHHli Predstave ot 4. 7.1: ir 9.15 uri Predproaaja vstopnic oc 11—la Domače vesti 2-alosten humor pod vislicami Da imate ooeseniak res sve humer «mc mera r\i zaoE" sooznat tuc oc str' kacij _akne-je ir Pancu-js _akne-s* it as teot -ZDOvedat DCterr de je oo-Kr;xos-;nc c-iDoveaova. kskc i« nam«--ava d- dodoj; oazniks »ete-ins mile ai rsmnc oobtt 3C.00. D°r ir DODeanit v Ane-iKO. csncu- ie osta laKfKfiier i r t tuc odxion -azDeie ke je nameni zadnje ko-ake D-ot vesaion-. Zoa D£ De r-mc v »Slovencu« : — "aKt sie koncais sve življenje* tek o v? r-, taoa nacebuana !£>odč*"tč m oc. u- človeka k ste zc-esnE prave d ct -ao 6 ao^ vzaoi» - c-užot _axne- je te sa«- s3-:znava kc i« rvece- Drec usmrtit-v ic izrav oa as ie DO*va>-iia same cui ce km: ir ct vc, »ce C E oce moj otroc p. - sme v Kine ir sa; C Ka pode oc e v -oke za čitanie.« lim-is sta sDOKOr-jena ir sKesana. . . ~akc »Sio^enec« Ne a-eoe nj tc oe -akne- ks taKeas sdio- n izjav! — ke-r» 11 o' nit -"ancu- niste nič citata tr tuc nt nod ; k ne — lahke scviamemt 'Siovencfvi mc-air r.aut- takCle — KaorKO se Doiii aa do; ooese- či-ta S ;ovenca< a vsa kDcmcI iub«< ir osta:- take ist» te* za-.ata same v ck-coz- ► K:oe 'evc »eten- oo£ naoesu-ot- os-s r; vs ■ »ct ceca- te sice- n r:c p-iaa. . - Svetovnt tekm» naši-- letalcev Doslej c r-. cve"'>vn« i^taisE« i:m- omejene ros«: \:t: ,;ol« • loir mecna-odne letalske 1 - k ra - k-"- s^ lanKf služila za start m | -ar • -.-k-trn • e mesta F tem oe--na- -taic ;; domovine ne t moc. narrav-it ;ptč okros: sveta in EPtoh r - ••- r- ■ ■.- •01' ietaisk- temne Pr zkzz mecna-oene zraEoplovne fede- -a « p prediosr. :t že i; Juco- s.a* esi-tos '•"a.-Kt }'->:jske Rumuni.it ~ :- b■ « -jr-. ije it Madžarska U • ttkiujem b bod<- odšle* priznan' ffi-cnanocr err taisken svetu tad! vt - f. c. p' ftartt r ietalii. vsas' »vrop6K« a~ZaT- St :a na •jd^s '■: ■ - meana"odnen. oz:rt pekiovažiM ^tai^K^ tekme tud. ? startom j - i*-r t. zemunsk-jm ietaiiščt: ž« pre v - ..k* " va"T- •♦-ta o!>:.nibi.ia!t evo- 110» na.-.r jeta <•«!. da b priredil Ka- v. m^-ona-oorK t*-kid b pa let :-- tr; omen.^n- doioč Uc a?'- " •"r>-.:- -"ai-ra* zveze :TvedtK taKeea ■ -tj ra E seoa. ta ovir1-. t a i«. cr>f v- ct t~to naš <->zi ve r- z. p»»J*et;& napram .1 le* CKror ?veta - \acionamE u-t rao.a zsocovinsk Jogosiovestačesa narode bo danes r>-- :--■<- ar Vas:: Pop^v. profesor- bec- • o-eaavanjE >oEol£E: društvr !N- me?* ?r:-*■:. ot - preoavji- t- S :: :mpvr:a.iz€n. I*re-aava pre- - •• ZKI = n- Vereor — Ljudsu:. r " --rz. * '..*• rrrre *— *. n. o' PETJI ir OOVORJEKJI ožim. cestc povzroča hnnavost Zate en: nevci predavate! i: ir. sovomiki MR BAHOVCEVE r,Smr»e£a" bctibcrte smrekovega eK?trai:ta rr mentola k esmficirar usta tr rrlo. obvarujeic rec Kai.ier tr hripavostio. preganjajo :=t nadomeščaj' sa" ir oživlja jc raz-Doio žen-je Ori; za\*ltei: do Dir. 3 — ir 5 — * iekamar. ir. droreniai. Apoteka ?4r. L. Bahovec L.inbl iana Kongresa, trg štev. 12 L" predavanje' c Amerik ia neno; čnikrb Preoava preaavate!; ZKD ? dr Breini^ Cena je meroaaina za KaKO>ost Ziast: vidimo to rr. testeninar. Jaimne na Dn-mer sr najdražje zate pa je njih kaKo-vosr izredn: odlična Tc vede naše gc-spodm.it a tu± vs: om t. jir uživajo. * Pepnsti ns ariavnih zeieznirah Cianon. udruženu ijeonietrov :r geoaelo^. k se udeleže ietn' 5Eui>ščine v Za^reDu o marca ir, su-e- olanom-uradniKon je do^o iena rrtTtinsirs voznina. druu.nr pa polovična Za •>;an—uraa- .ht zaloščr uraj: š,.; e.* t-ms-" k. aru£ mora-H i>a i ustKon na žeiez: D:a^air kur-:t ^ železniške ie_- um.-f kj. Popurs: veaja o' 3t- februarja oo C. niarra — Clanon cariilskiL 6et. k s- uae-i--je proslav 6(».»tn:ce ot»«oja prostovohr:-rasiisKf čet- i Cak>rcu 1-. julija, be ds-voljena po"»vičn{ vozninr oc 1- d' It ; -. k-. _ Udeleienrem kongresa vinorraar-kov -r vinarjev v Vršen od 1* do 17. ma"-ca br ve ia! popust o 12 dc 2< marca. — Udeieženceia razstave tr. sejma k st b zai-e 1- marca v Ljutrmer- D polovčr; voznin veiiaia ot. U do l'_ marca v. o: no-: r od 1- do 14 marca za vrnitev. ♦ Ze vdis v Doietn semeste- ne bodi- potrebna zaraci ocmere šc:c-ae nova navčna pot.-diia za one siu&atelje.k sobi! 2! v zimsken: semestri vp:san. temveč zadofftnjejr ona k se jih gg siUoateij. predložil ol vpis t v zim.sk. semester Fra-. take nifrc potreone na oseonii :zKaz:i. znova fcto?raf.je oc:l slusateijev, k s< z-, bil v z:msEen semestru msKribiraa ir. s< {otopraf.je: že ou %*pisi v z:msK s*-ruefste- na oseDr. izEaz najepil. • Veljava Doiovicne veznine na crza^-n.t zejezaieai. za čiane Narocnt stroKo^-ne zveze k f se notel: uaeiežr*. soiurr* sa v Cel.n II ia 11 marca je za-aa oo-c-oditvt Kongresa t>ooausana aa dolK ot l ao 10 aprila • Kutturn i r r"osvetn eruitv »Cankar, ir »Edmostr v Beoo-aai. pr:-ed"t« L meres v vset iokaiifc »Gradskesa podru-ma palača izvozne banke. Terazije ve! ■ k mašEarano f [iestr:xr sporeeton: Za?'-tek ot r: Vabimo v^e prijatelje društev. ♦ Nov p-ooov. V .jub!jaas'K bolnišnic. j*, umna pospa Natalija Gr i carjeva soprog* mestnega oelavca K večneini p č:tEr j< bode sr^eniil: danes ob 16 — Ulic sv Florjana Z1 * umria pospa Frančišna čnč-ei. voova pe sodneta pr • sta v u Lkjseeia je lepe starost 7S let Pe-pret ix jutr. ob po. 15 — V šišk: je um' ia cospa El:zai>e.'ta V e 1 k a v r n o v a. po-sestaica soproga mesarskega mojstra Pogreb tk jutr. oi poi la z Dolinske stez-. š: (. — "> Spoanjii Gorčai. je uinr ugle- r trgovec g Konrad P. c j a i k Prepeljat, b: v domač. Kra. Braslovče, kje- be pe-grvr jutr ot 10. — Pokojnin biag spomir zaiujočm naš- iskren^ scžaii«-' * Društvc za zascite inte-esov vlagateljev i :vs* avstr-.is-K-. poštne fcraniiniee % Ljab .saa uazaai.ja všeč. cianora in in-tereser,ton. aa je aucrja zt izplačik vlog ne^KoI.E«- zas-taia, ke- jf treba počakat proračansKt oe-bate t pariamejata k se b vršiia v junija t 1., K( se bc novo iz-vo jena aaroene skupščina see-taia • " 1C let je ucakaia. V Stolci. je vfera. umria ga Sima Ružičeva t »voieir. 110. leta Pokojn.ca j* pnpadaia en najstarr;-š ^ rodbin iz Stol ca Zapušča sinove, vnti-Kt ia pravauke ♦ Ureditev prometa na Dunavi. Ke- n: Dunavu n več leniu. «• začele z^ v poDr-deljei ladje :a vs osta'. p-k>va objekt' zapuščat svoja prezimovališča Tovora: premet i- že urejea ia tud: prtnišk promet na nvKate-rib lokalnih progah ie posluje te- Docic vse loKaine progt aa našem pe-dročj' obratovale ž«1 v ne^kaj dne*b Mer aa-tHia potnišk promet pa se bo za če' Kašo- običajno v drug polovic- arrila • Regulacija primc-skit- mest. Pr o* dedki: za t"gov'.ao in industrije^ banske uprave v Splitu se je vrš: \ torek sesta nek de-legatov vset kopaliških mest v pr; morsk banovin: Na ten: sestanka Fe je razpravljalo o potreb preureditve let/'•»-,- ških in Kopaliških Kraje*, k > b"če :zv» st. baasKa uprava v prospen turizma Za nekatera regulacijska aeia sc že -ziivia:. aačrt.. za druga pa boi. po^Kraijta v pr boanjia anti. Tatc^. e ckmk oootuca u« črt. vkxit, razpisana ta- potrepnt c-. ;a : oodc taK; razna Kopa..j-ca že preurejena ne za če t K; sez<;ne ivočni kino Ideal samt danes ot 4-. 7. in 8.15 ur origmaln rusk muiiKaln. velefiln PESEM NA VOLGI Hitite aa ne zamudite: Vstopnina Dir 4.5i 6.5U ir 10 — » O ootoDa DarniKE »Vite« p: -azpra- ijaic t* nie-aiiareKiiK pomorsko sodišči cetuc so preiskave: c>: naše- ia ita. jansk* straa ugotoviit. da a pr. Katastrof n> t»ent Krivat ue- oc poveljstva ponesrečene »Vile-* ia tud ne od pc>veljstva ;tal:janskf mou "be ia .it Rešen - aa posadKt sc >• kakor znano, ž- vrnil na Susaa napeta: potopljene »Vii^- Jos:; Kaiafatovič pa je št osta. v Trsta Na kraja katastrofe se vedne stražije remorke-tj.. da n- b Kaka ladja nasedja nt ponesrečea pa"aik e. katerega štrlita nad pc **rš:nt š-. dimnik i: vrh jambora Potop-jen ladj bode. Kakor že omenjeno. razs*-e-li; z ramam, ča-Kajc pa se ne zaključei preiskav« • Tovarna JO& REIC»- sprejema mehkr ir š^ropljene D?riic v najlepše tzoeiave Zvočni kinr Dvor Te. 27 -3( Sam' š' dane« ob 4. 7 ir S ur natveči vojn ir nomorsK fi:n C A L I P 0 L I Boji meč Turčije ir Anglije za DARDANELE Vstopnina: Dir 4.5C 6.5C ia 10 — Iz Ljubljane »ocastitev češkoslovaškega p-ez-oents T G MasaryKE b- \ pete«, i mar ca ot' 20. v unionsk dvoran na veliKem koncerta Giasr>eii«» Matice ltubiiansKc.-Predprodata vstopnic v Kaj sam Glasb* ne Mat oe u— ZaDrisegE novegE župana Za *ntr 2$ t m ob 1" u- je Bklicana >svna seja iriBv.Det;, sveta ljubljsn6«erfc Na dnevnem redu Si naznaaik predsedstva ta ra u zapriseg, pred^eeinika me-stne otiine cr Vladimrrjt Ravainarja u— Poprer DiaaoDokotneaE univ. Dro-ini. Dimitrija e-osta be dane'f ot lf iz Ear>eiK* pakopališča pr Sv Križa ia ne 17 mrtvašnice p- S*. Krištofu. Kakor je n-e; objavijenr »juotKa umverza Dr-v. ot 19.1; b predava, t vprašanjih :z '..Tiof.je c pro! dr Rot ' Mas' n. dr: trg akadem ;.. o— Zeieznica-j« s»cznavaje Koroške Dre v. ol 2 . b< v giaspe-a dvoraa Sloge, v Pražakov ulic. pre-dava: dr Jul . Fola-ber c Korošk ia koroškem plebiscita Nh f lil—lil Wl lltflljl fc 6e odiočiii, da tx>-c posie. razea sv jir. strokovnih predavan. prire-jai tud. predavanja, k bode obravnavala nacionalno življenje v Jugosia v ; Kako- *r.d vzbujala zan:manje za tiv ljeaje prat"- zt m^tam. Nocojšnje p-ena-vanje bc- izpopolnjeno s celo vrste skiop-tičnifc siiE Vabljen je vsakd . e ca zaa-ma usoda zibelke slovenstva l,— ViO"nsk virtucz Ziatke Balokovif t> izvaja v petek dn* I marca v rf-iilc-union^k dvoran v I den tr velika de*la za violin. s spremljevanjem klavirja Na p-vo zaigra Vivaldijevc sonate v d-daru nat< njemi posvečen: S tolče rje v c . venske sonate« tretja točka I deia pa je-Cesar Franckova v a-oura Tr vel:Ka rit-linsK' dela. k že sama zaslužijo velik pozornost s stran ljubiteljev glasbe ne ried* na tc. da je Ziatke Ba) okovi č aanes e-^cr na j ve ii s»v nnii vioimt^to* sv* t^vaesa slovesa Spremlja ga ajegr- Fta-a spremljevalec Bae-waič O II dela sr"*-reda jut" Za koncert rlaoa »eliKc zai>' manjt p-edprodajE vstopnic v Ka.iganr Glasbene' Matice i,— £ iekt-omonte-' st e-gar.;ziraje Pret mesečen se j« v L^iubljaa ustanovila kultura, it prosvetna orgaa:zacija eiek tromoate-.fv cravsEi banovine Okroc 20" j* p- nas e "Ktromonterje- toča šu-v.lo raste Nov organizacij' sf odpira t rok<- področ.^ Sirrbeia b< za stanevsk: ir, inteligenca napreKies eiektromoaterjev Z> letošaj- pomia: prired: nova orgaaiza cijt teča. za kvaiaiiKaKjske :zi it* leča; be- traja C mesee-e in gi bodt obiFEova. tud nioaierj.. usiužucn izven Ljubljane Pričetek strokovni!. pomeaKov jt bi it preteklo soboto, f vodno ueseno je ;zj?"e-govora urednik ^Eietkrotehn.šKega vest niKa g A Kuha- oi števun navzočnost monttrjei Te-ča; zasluž. aa ga podpr obrtna obiastva u— Kiuc t-povskir. aKaaemiKO t m *>fi aa trg vse ar.aaemi* 3i<- ZAHVALA Mnogim, čestilcerr rad: naun' ziate pc>-roke se naiiskrene.v zahvaljujeva V LESCAH 21 februarja 193a Ažman Josip in Anica. Pr. mom,jah prebave, želodčnih, bolečinah zgag. slabost:, glavobolu, miglja-nju oči, razdraženih živcih, nespanju oslabelost, nevoij: do dela po^*zroč. naravna »Fram Jo»efova? grenčica odprto Lfeio in oiajša krvm od tok. bar snisar. napravit nameravam sma -raju: na njihova revnost i okretnost u r mc pobi- o: cc srnsak ta skoro izdati J G-. KaKor vidimo, ic naš potni« 'me kui-turno ali literarnozpodovinsko zanimanic; to zanimanje je poKaza tud s poročilom c slovanskih rokopisih ^ \enecii: in v .Milanu k sc nahaja v št 31 (17 okt.) >Podunavke< 1S44- Ist naš potnik pa se te zanima tuc z_ po!jcdcistvo, kakor vi-d:rrK i/ potopis^ s^r.t-c^a. Kdo jc b ta potnik0 Na to ^7)rašat^ic r ie odgovor g Uro< Džoni. upravnik bcocradskt ur'vcr/:tctskc bibliiotekc b; jc to Jovar Gavrilovič, r 3 nov 17% v Vukovaru, umr 2° junija 1^77. bi' ie dobro tvo* Učiteljskega udružetrja ime' ie zveze z Vukom. sodelova jt pr Srbskem Učenem društvu Iz potopisa se vidi. da it njegov autor takrat živel v Beograda ali tudi to, da ie dobro poznai Srem, tn Slavonijo To se mema z življemem Jovana Gavriloviča G D/onič m' še iavlja. da se je Gavr, lovič na poti iz haliie v Zacrebu mudi osen dni ir da ie takrat bi' z Gaiem (v potopisa samem Ga%*nlovič Gaja osebno ne ome-ua) V »Novicah« Bieiveis nič ne poroča o " >stu 12 Beocrada. tud- v bivši Liceisk; 'ni! Državni biblijoteki. o njem ni "edu Žc zato sem smatral za primerno. Moročam o Gavrilovičevem posetu, po- sebno v Liubljani v Licejk in pri Ble -wcisu v kmetnsk družb. Prof Fr llešič. Iz iužiihe kulture >Lazi»ki pesnikiv. \ l'ra;ii ie izšla ait-toiocija »Lužici: basniciv Kater; ie- t>esnik .iosef Pelišek na 19t straneh podal izbor iz lužiških pesniko\ V uvoda {X)daja Vladimir Zmeskal, izdajatelj knjige, kra tek piegled lužiške poezije, prevodov iz nje in literatur«- o njej. Zbirka j«» razdeljena v dva deia 1. Od preporoda do svetovne vojne in 2 Od svetovnega požara do namoveiše dobe V prvi oddelek sc sprejeti le trite pesniki: 17 Gomi® Lužice Handrii Zeiler z desetimi pesmimi in Jakub Cisinski s petin-dvajsetimi. iz Dolnje Lužice pa Mato Kosvk z desetimi pesmim; Manikaio pesnica Her ta Wic'azec. .lan C^la in Miciiai Bjedricb-V\ tekmer V orucem delu je zastopanih »esi pesni kov: .iosef Nowak (deset pesmi). Jan Ska ta (15). Jan Leinert (10). Mina VVitkot' 19) ie verrifikatona Havel Krtečmar in Pavel Wie az kazen enega so bili vsi na šteti pesniki še prevaiani v češemo Pod izooroni je oonan kratek uvod z literature o vsakem izmed pesnikov, opremljen e por tretom in avtoirralom iz prve skupine stoji na svetovni višini •lakub Cišinski. iz druge pa ima po mne nju poznavalcev intimni lirik Jan Lajnert Poceni bivanje in oddih v Crikvenici Bivanje 14 dn 99(,— Dir pavSalnc. Soba m prehrana trikrat na daa postrežba ia vae pristojbme V sob: r ene posteljo al: z balkonom, na morje dnevne 10— Dir. ve i Cena pensijonu Dir 60—. 75— Zahteva.-te prospekte Hotel »Dom dr SeldU. Cr»-kvemca Odprt vse leto 90 prednost prvih sodobnih slovanskih pesnikov Prifuiočn kniisa predstavlja rn'' največji izbor iz lužiskosroske poezije V rie.; odražate miseln, tokovi svetovne literatu re. ki so naSli svoj odmev tud: v na imam ši siovansk literaturi, dahe ljubezer do zapušfene domovine in vera v narodovo življenje lz zbirke v»ie dih lužiSke zent lie-. prirodni čari. živltenje ljudstva in osebna doživetja pesnikov Prevod ie zelo posrečen in v giavnen enakovreden izvir-niKom Lužiški koledarji Za leto Iff^o so izšl vsi trite običajni lužiskosrbsk koledarji Katoliški >K r a j s n ■ ir nastopil letnik Urednik župnik Jo? Novak ir pisatelj .1 Lorenz - Zalesk; po«večuietB članke hiži-škemn publicistu Mik. Andrirkemti (1*571 —1908i. Priobčeni so tudi nekateri pri- del. pomr.ožen: -acrio-orkester nam zaiera paru or-ertn: vale-k: Be i^jubljan zater zap r zb- - m.a enk I. ž-nsk- re;. ne gimnazije pori vodstvom dr Ostimu Volaričev valčtk Slovenskim mladenkam Djnbijansk: Zvon naste»p: pod vodatvro»i svoje ca zbore-vod.r« Dor* Mataia ia zaorte Z me-šan« zt>ort Sklepne točko pa je pr^ vzelo Narodn. železn carsko it g.ast^r-društvo Slrga. k posta* v Elužb oobr'-delnost ves aparat: me.-ar. z1k»- ir o--kester po vodstv ->m kapelnika H Svetla zapoje znan. ir. :zredi efektn Sch^abo-vo skladbo: Dobre jstro, konce-tn: valiet za mešan zbor ii orkester Zat-:-a pa b pr pogrnjenih miza; p- ster zabaven v«--čer Ponovn valim v» ljrii.. k šeliic primernega razve arila a^ pastam sobot-it k hov-j brez vsattesrt oitran.ia r—.sp*-vat: k dobrooe-la akc mestnega s^ia. nega uraoa, aa prid--; ta vc< - * - nnioo ske dvoran SVILENIH NOGAVICAH ir— A z« vet K3 te SK-ivnoE' zi^ t? p; srca' '-■-: t I - " - M se sirokou^t. v »o ro». č-eiicna ijetc-ica Rano ve o c- it B"" posia ^ malt ?voy nioc* sos in >asa m m.a " vf jateijuca atenske gospe it ta je rema. c tx t,at srce grvorisu veste t-a- zare-covor::" na ot-oš-Ke-m —.aca-„ . r na* m nede!- v "Uniont T' tn — m' it jr--' o pove^da; r>or ve e; Zadovoljil, stt č uporabljal- ailll!!!!i!lilllllltlllllll!lllll!IM § = Revije = ŽHTJENJL — = IN SVET Povamezna ttevilka 2 Din SegaJtr po dr> = brere iti tu : = • J ^iiiiuiiiuuiiuuiiuuiuuuiuuimiuuuiuuiiuiuiiiumimij vreisovi cesta predava g lersegiav. Vrednote modernega nacioaaiiznu. Vstopnine a. u— jac-anasice V čet~el Z t m se bo vršil ob 14 člansk sestanek, k je strog, o: vezen za vse tova-išice Ciri -Wetoaarj u■ pozat .t-: a; jt t ponedeljek 11 marca Va.- dan Ta večer bo prazaiE aaše narodne f»esm., k se ia vaja v proslavo Spletnega obstoja Cirit-Metodove družbe u— ZveZE post>ocm_ epezarja c; v-: danes o: 16 predavanje o električt Eaa PosKusnjt jedi. Vstop svoboaea o_ viorr v postune »ie -inna""tov cest KaKor sm' ze te an zaDeiežii:. prež:vijfc Ljubljan^ neKSK^nc sezono vlomov v cc-stiiniške lokaie V ea zaenjih noč je drzet neznanec vor v costum ViaKa Pa,-ka v Lmnartov- uiic it oanesre gostila Carju it natakaric; celo kopo predme t "t s Katerim b skorajda začel nov Krčma* se obrat Tako je tzcitiia t njim cela sa seta različnit gramofonskih pioš. vrena:: okros: 10(K Din. ntKa. steklenic žgaa.ra neaa. jajc ia kiouae tn dva Kups ;gra:a kart iz predala Kreoence v gostilnišk s b j- nataKaric' uKrade se kup ciga* ia cigaret it za neka. kovačev drobiža Za viom.icen a sleda i,— Tatvine na biciklir ir avtomor Skoraj n' mine dat aa ne t policija i -e jeia prijave, da je kakšea prefricaa :: spretei- pasaat mimogrede suni z bicitija pnslonjeneea k zida. svetilke ai Ka. p cobnega Te- se majnne tatv.aicc da mnog kolesar.: nit ne prijavljajo a či veka k se specializira na ta pose. lahi. priaabajc ka- lepe redne aofaodKe Neka. tn.ljšegs med tatov t»t se speciaiiet. k lzmiEaje razne dragocenejše predmete avtomobilov Tako je te dn- neznar tat ukrade trenvskemi zastopnika Hinkt F ma iz Zacreba z avtomobila k je b-ez va"stvt sta ponoč- pre« n«KO hiš v Vos njak^v ulic . svetlo pokromane- zapiram«; kapico znamke "VVanoeitr, vrtdn: 450«'' Din- i>— C Krištofov zavoc Domc-Dranska cesta 15 etvor marca stenopratsk' kui ze oeoatnc Disme Honora- iz-edte tizei. Vpisovanje vsal- aat a< petka u— Nac 350 oser sooeiuie na pastnn sr^ boto 2 marca od 20 aalje na velik dotirv dele pr-reditv mestne občine i.iubijausKi v UmonsE dvoran Prv de! prireditve neea sporeda b lanso imenoval vaiCktiv sr>evki Andnckeua. Od domačih pisateltev sodeluie še Homuald Domašku — Evanc-ski »P r e d ze n a k ie že v 81 letu in ca urejuje iiterarn zgodovinar Oto Vi r aa. Na žalost je v koledarja močna »led hitier-lanskeca duha Omeniti je treba čianel k j šestdesetletnici Ota \Vic'aza. Urednik san ■ ie napolnil koledar s številnimi kulturnimi in literarnim." prispevki — Dolnjelu- : žiška iTratv-ja v uredništva B ^vvele je v glavnem posnetek eornjelužiškega | evanpeljsbepa koledaria Prinaša tud nekatere izvirne prispevke tako šaljivo ženi tovanjsko skladih pesnice Mine Wit-koir. \si tr«ie Koledarji so skrbno urejeni in opretnlteni. vsakega kras na ovitku slika Martina NovvaKa »Naši stiki » Luiicot. Pod tem naslovom je izšel zbornik, ki prikazuje deio. katerega so prijatelji lužiškosrbskeca narode v Češkoslovaški izvršili v zadmem četrtsto let tu za enoznavanie naimanišega slovaii-«keea naroda. Ln^iški himni Lužiški Srbi obhaiajo le-to* devetdesetletnice« kar so na koncertu v Budvšinu prvič peli prireditev AndfeiH Zeilefn .Hišče Serhutvo nierbubltenoc (>Ae ni Srbctvo unič-no«-) po poltski himni it, >molerov »Hrlre «tatok čeAk« -Kde domov mu?«i Ol»e pesmi sta *e vdo mačili med Lužičani in «c iu peli pri vsa ki priliki Tud' dan« odmeva med niimi Srbi bodo vstali m zmagali! V. 1). k / N/* — K 1 Wil:niil ». iiitiii Lr— rantje se z t "a h ie ... Uka.i- ia propeva." oc- Pa harmon.r.- ima; Pridite na pustu neoe « oe-c-r v En ion :i b m: da Vam ne bc za SKt oez» \ Z _ f ~ KRAV 9 DIN 1 A 1 X r, 97 I^KUK:: . L TO IZREDNO UGODNO DP;^IK H/ICI ' 'VIL L- D. : . t VRšrv« CE~ta u— Ot-o; p* let star Brzja vara:»Ke oelav.-. j« včera. zjaitra. štec r. i Ka K orna cah. de De m ln:šK neg. TrupU' jK>Ko.inf-~a nni- pr« mi. Frosta b< prepeljane i; Zagreba v Ljubljane i sv Krizi ne s*. Kr« štotn Kot je bi»< v osmrtnic pomotoma javijene odkode- w rn vrši pogret v srede dn» le- bruarja ob 10 uri popoian: iz Celja e— £*oset pt V'nke Goveka-ievt " trtek 2S t m Diispe \ Celje ga Mrnk-Govekarjeva. predsednica nanovmsKe žen-s-ke zveze Ob 14 bc- v noteii j Evropi e*-staneK. na kate-rcn b: ga '■ r^vekarjeve aaja:a zc.jeae Uilcriuai jt Oi» pa i> v ftitainišt ~ot v Nar -nem domi red« vala o svetovti organizacij, ženstv«, < borbah, sredstvih in uspehu. uornač.: zeiira.a nruatev ter c- a i.a na;izraziieja: r zastopnicah Celjan ziast žene. udeiežr*-se predavanja v velikem številu: t— O Doooc vojn,, strupenih p.init- tr opramb pr0t njtrr b rovr- ac^' e 20. inž Kome v prost -rit ce!jt-i:e soct AKtualno vprašanje t>: gotovo pr-vabiu mnogo poslušalcev e— Podružnica Naroanc strokovne zvf-ze z? Celje in okoiteo r.- p-i-e^ua v neti« Ije Z marca ob , ooj> ciaasi- s- stane pr 2 Skala kletlc v Zave«on. s-estaakt s«, bc udeiež: tud to*- Kravos iz Ljubljane e— V okviru ocrtnt razstave v Celju k: bo od 4 do IS avgusta, bode tud razn« kulturne in športne prireditve Kulturno prireditve be. organiziral ravnate!: Gia-tK*ne Matice p K Sancm, športne pa pose oer sporUi odsek e— Ove tatvini Delavca Francu Kovača ie v soboto pek brezposelni ukradel tz njecoveea stanovanja v Kersnikov ulic 200 Din vredno suknje it nato brez sleda pobecnil Te dn je hote 39ietn: delavec Joeia L tz šmarskeaa sreza k) k oeoav-ao prišel iz zapora uK-ast delavcu Viljema Kuetanišku iz njecoveea stanovants v Koeenov ulic suknjo Domač- pa »e- tata zalotili, ca prijel: tn ca izročil' policiji e— Kino Union Dane* ob 16 30 4n 20.30 zvočni velefilm »Hči polka« m zvočni te- PRI MIGRENI, nevralgiji, menstrualnih težko-čah in vseh vrstah bolečin deluje zanesljivo in naglo ALGOCRATINE Izdeluje E. LANCOSME, Pariz. Dobiva se v vseh lekarnah. Ogl. reg. p. 2573 11. XII. 1933 Iz Maribora a— Mestni predsednik dr. Lipold odpotoval v Beograd. Z včerajšnjim popoldanskim brzoviakom sta odpotovala v Beograd mestni predsednik g. dr. Lipold in finančni referent mestne občine mariborske g. Sabotv. invervenirala bosta na mero-dajnih mestih v zadevi proračuna mestne občine mariborske. Mestnega predsednika dr. Lipolda bo za časa njegove odsotnosti nadomeščal podtpredsednik g Golouh a— Redek primer spoštovanja Maistrovega veterana do svojega generala. Bla-gopokojni general R. iiaister je poklonil svojemu soborcu Jožetu Hometerju tik pred smrtjo krasno izrezljano pipo — svojo ljubljenko. Pipa, za Katero se zanima tudi tukajšnji muzej, je izredno dragocei -> mojstrsko delo. na katero pa je lastnik tako ponosen, da je ni pripravljen odstopiti niti za ceno. ki bi odtehtala vrednost enonadstropne hiše. Ta dar rajnkega generala čuva kakor svetinjo. Redek pnmer spoštovanja in pietete do velikega generala! a_ Obvezno predavanje za rezervne častnike. V Mariboru stanujoči rezervn. častniki se opozarjajo na obvezno udelet ho pri predavanju v dvorani bivšega kiua »Apolo«, ki bo drevi ob 19. (7. uri) in ne kakor je bilo prvotno javljeno ob 18.30 V primeru zadržanosti morajo rezervn častniki svoja opravičila poslati neposredno komandantu mesta' v Mariboru. a— Mariborski pododbor Udruženja rezervnih oficirjev in bojevnikov ima svojo redno letno skupščino v nedeljo 10. marca ob 9. dopoldne v dvorani restavracije Zamorec-. Maribor, Gosposka ulica. Vabimo naše člane da se tega občnega zbora udeležijo. a— Mariborski književniki v prekmursko prestolnico, člani mariborskega kluba književnikov priredijo v soboto dne 16. marca v zvezi r, istočasno tamošnjo ra«-stavo mariborskih likovnih umetnikov literarni večer v Murski Soboti. Med dru-pim nastopijo z recitacijo svojih del dr. Ivo Sorti, Rudolf Golouh, Janko Glaser, Radivoj Rehar in Miško Kranjec. Uvodno besedo bo imel prof. dr. Dornik. a— Rasna analiza Slovencev. O tej te mi je predaval v ponedeljek zvečer v tukajšnji Ljudski univerzi privatni doceni dr B. škerlj iz Ljubljane. a— JNS IV! Krajevna organizacija JNS za IV. okraj ima svoj redni občni zbor v sredo dne 27. t. m. ob 20. v prostorih gostilne Kosič na Koroščevi ulici (vogel Vr-banove ceste). a— Kulturna prizadevanja v Studencih. Danes v sredo dne 27. t. m. se zaključuje t s-tudenški Ljudski univerzi pravni tečaj f pričetkom ob 19. in z diskusijskim razgovorom o zemljiškoknjižnih zadevah in službenih pogodbah. V četrtek pa predava prof. škof o Egiptu. Skioptične slike! a— Narobe naslov, narobe dejanje. V soboto dne 2. marca ho v prostorih Pohorskega doma krstna predstava enodejanske satirične veseloigre -.Od mraka do zore«, ki jo je po Golo«hov: odrski basni » Od zore do mraka« priredil naš pohorski poet i-rfid*- Zr>rzut. Narobe naslovu primerno je tudi dejanje svojevrstno obrnjeno. a— Na Oobrežkl cesti v Studencih se ho ot>rtž e preuredilo in popravilo. Zadevni stroški so že predvideni v novem studen-škem občinskem proračunu. a— Nesreča ne počiva. V Košakih se le pri delu hudo po»es«rečil 251etni delavec Ivan I/ajh. Vrezal se je z nožem v zapestja leve roke. Na Meljskem hribu je padel iti si zlomil levo noeo pod kolenom 32 letni delavec Franc Kristl. Desno nogo pod kile.TK>m si *p zlomil v Studencih 5 letni sinček kuharice Erik Vinčer. V Skokah je padel delavec Ivan Vodopivec tako nerod-no, da si je zlomil levo roko V delavnicah državnih železnic zaposlenemu 32 letnemu mizarskemu pomočniku je padel pri delu v desno oko drobec razbeljenega železa Med jedjo pa je na Jelovcu obtičala v erln ostra kost 121etni rejenki Marici Hauptmanovi. a— Pregled motornih vozli. Predstojni-štvo mestne policije objavlja, da se redni letni preeledl motornih vozil dne 7 marca v Slovenjgradcu, Prevaljah in Marenbergu ne vrše, pač pa se isti vrše dne 1. marca in sicer po tem-le vrstnem redu: Ob pol 10. uri za vozila, ki so registrirana pri zreškem načejstvu Slovenjgradec, v Slovenjgradcu pred poslopjem sreskega na-< e.lstva, ob pol 14. v prevaljah za vozila, ki so registrirana v srezu Prevalje. in ob 17. uri v Marenbergu za oni del prevalj-skega »reza, ki ima bližje v Marenberg. a— v Hcčah je gorelo V ponedeljek ponoči je okrog 11. izbruhnil ogenj v gospodarskem poslopju posestnika in gostilničarja Franca Pristernika pri kolodvoru v Hočah. Openj se je bliskovito naglico širil in je bil viden daleč naokrog, železniški uslužbenci so o nevarnosti telefonlčno obvestiti mariborske gasilce, ki so pohiteli tja pod poveljstvom g. Uenedičlča in prvi stopili v akcijo. Na pomoč so prispele gasilske čete tudi iz Bohove, Hoč, Raz-vanja in Pobrežja. Posrečilo se jim je ogenj lokaliziratl in obvarovati stanovanjsko hišo. Požar je uničil do tal gospodarsko poslopje in sušilnico za hmelj ter povzročil okrojt 100.000 Din škode, ki pa je krita z zavarovalnino. Sumijo, da je b'l ogenj podtaknjen. a— Razkrinkan tihotapec živine. Po Kozjaku je hodil mož F. T. iz arnovžkega okraja in kupoval pri kozjaških posestnikih živino po prav nizkih cenah. Ker je govoril slovenski, so kmetje mislili, da bo imenovani potreboval živino za prodajo na mariborskem sejmišču. Polagoma pa se je dognalo, da je F T. speljaval živino po skrivnih potih na avstrijsko stran, kjer so cene goveji živini štirikratne! Za zadevo, pri kateri so oškodovani Številni obmejni posestniki se zanima oblast, ki skuša priti imenovanemu razkrinkanemu tihotapcu živine na sled. a— Krvava razračunavanja. V delavn' cah državnih železnic na koroškem kolo dvoru je neki delavec napadel z nožem preddelavca t(|irauu in ga zabodel v gla- vo. Po napadu je zbežal lz delavnice ln ga iščejo orožniki. Posledica napada so staro sovraštvo. V šikolah pa sta neka kmečka fanta navalila na mizarja Franca Medveda in ga potolkla g kamenjem. Z železno palico pa je udaril neznanec po glavi posestniškega sina Antona Klanjška v Dežnem pri Makolah. Napadene! so morali iskati zdravniške pomoči v mariborski bolnišnici. a— Roparski morilec Viktor Juhant, ki je obtožen zverlns-kega umora krošnjarla Stanka Hauina v Gradiški se bo moral zagovarjati preti velikim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča 15. marca t. 1. Iz Zagorja 7.— Slovo od priljubljenega uradnika. Načelnik postaje g. France Čekal je premeščen v Ljubljano in so se številni prijatelji in 'tovariši lepo poslovili od njega na poslovilnem večeru v rudniški restavraciji. t— Občni zbor podružnice NSZ se j>-vršil v nedeljo v mali dvorani Sokolskega doma. Po poročilih odbornikov je centralni predsednik g. Juvan iz Ljubljane izčrpno poročal o najvažnejših zahtevah narodnega delavstva in o delu NSZ. V aprilu se bo vršil kongres NSZ v Celju, za bin-koštne praznike pa bo prirejeno romanje članov na Oplcnac na kraljev grob. Po poročilih in govoru se jc vršila debata, ki jc izzvenela v zahtevi, naj dobi narodno delavstvo svoje zastopstvo v Narodni skupščini. z— Prilika zaposlitve brezposelnih rudarjev. Bratovska skladnica jc dobila obvestilo, da sprejme rudnik Majevica pri Tuzli 50 rudarjev. Zaslužek jc tam sicer skromen, preživljanje pa jc cenejše kakor pri nas. Z zaposlitvijo v rudnikih na jugu je imelo že mnogo naših rudarjev slabe izkušnje in bo treba tudi v tem primeru izvršiti še razne poizvedbe, preden se bodo naši rudarji odločili za to ponudbo dela Gospodarstvo Naš tekstilni uvoz Znaten razvoj tekstilne industrije v naši državi v zadnjih 10 letih je imel za posledico, da se je prav občutno zmanjšal uvoz tkanin in sploh tekstlnega blaga, dočim se je povečal uwz tekstilnih sirovin. V letih 1931 in 1932 se je vrhu tega skrčil uvoz tudi zaradi manjše potrebe v zvezi e poslabšanjem kupne moči prebivalstva. Ze v letu 1932. pa se je pričela pri nas boljšati prodajna konjunktura v tekstiln stroki, ki se je v lanskem letu še bolj dvignila. Kakor je podoba je ta konjunktura v tekstiln stroki lani sredi leta dosegla svoj vrhunec in je proti koncu leta nastopilo poslabšanje. Povpraševanje po tekstilnem blagu se je predlanskem in lani dvignilo predvsem zaradi tega, ker je bil konsum v Jugoslaviji v prvih letih krize zelo omejen in je vsakdo pri skrčenih dohodkih sledil predvsem pri izdatkih za oblačila, dokler ni pri prebivalstvu nastopila nujna potreba novega nakupa. Ta najnujnejša potreba je sedaj očivld-nio zaenkrat krita in je v dviganju konjunkture na tekstilnem trgu nastopil že proti koncu lanskega leta zastoj, ki se kaže tudi v produkciji. Zanimivo je zasledovati, kako je razvoj tekstilne industrije v naši državi vplival na tekstilni uvoz. Navzlic narasli produkciji tekstilnih tvornic v naši državi se je še povečal uvoz tkanin, ki pa je seveda v letu 1983 padel že na izredno majhen obseg. Uvoz bombažnih tkanin, ki je znašal leta 1925. še 1568 vagonov in je v konjunktur-nem letu 1929. tik pred krizo znašal še 1118 vagonov, je v pred lanskem letu padel na 302 vagona, lani pa se je povečal na 347 vagonov. Uvoz volnenih tkanin je padel od 305 vaeonov v letu 1925. odnosno 224 vagonov v letu 1929. na komaj 80 vagto-nov v predlanskem letu, lani pa je znašal 94 vagonov. Sličen padec opažamo tudi pri uvozu raznega tekstilnega blaga. Uvoz bombažnih nosjavic in rokavic, ki je leta 1925. znašal še 346 ton v vrednosli 70 nrlijonov dinarjev, je lani padel na 1 tono v vrednosti 0 3 milijona Din. tako da v tem pogledu že skoro krije potrebo domača produkcija. še značilnejše je nazadovanje uvoza tkanin in tekstilnega blacra po vrednosti. Uvoz bombažnih in volnenih tkanin ter bombažnih in volnenih tekstilnih izdelkov je po vrednosli od leta 1925. padel na enm sedmino. kakor je to razvidno iz naslednje primerjave: (v milijonih D'n): 1925 1929 1933 1934 bomb. tkanine 1377.2 707.8 185.4 201.0 voln. tkanine 616.5 359.9 124.8 149.3 bomb. izdelki 161 3 62.8 10.3 1 3.4 voln. izdelki 123.8 46.9 11.0 11.0 2278.8 1177.4 331.5 374.7 Samo za uvoz bombažnih ter volnenih tkan in smo leta 1925. plačali inozemstvu še Dviganje podlage pri Narodni banki Poslednji izkaz Narodne banke od 22. t. m. zaznamuje ponovni dotok zlata in deviz, in sicer za 9.9 milijona Din (v drugi četrtini februarja je znašal dotok 14.4, v prvi četrtini pa 16.9 milijona Din). Od tega doloka je šlo za povečanje podlage 6.1 milijona Din in je podlaga narasla na 1316.1 miiijona Din. Novi izkaz zaznamuje zmanjšanje zlata v inozemstvu za 4.3 na 137.9 milijona Din in povečanje zlata v tresorih Narodne banke za 5.9 na 1120.6 milijona Din. Kakor je podoba, bo Narodna banka le postopno prenesla v Parizu deponirano prosto zlato za našo državo. Devize, ki se ne vštejejo v podlago, so narasle za 3.8 na 135.1 milijona Din. Od 15. januarja, ko so bile pri Narodni banki v zvezi z odplačilom revolving-kre-ditov izvršene znatne spremembe, so se zlale in devizne rezerve v podlagi povečale za 29.7 milijona Din. devize, ki se ne vštejejo v podiago. pa za 27.0 milijona Din. tako da znaša skupni dotok zlata in deviz v tem času po starih paritetnih tečajih računano 56.7 milijona Din (kar znaša s premijo preko 73 milijonov Din). Od ostalih postavk med aktivami ie omeniti običajno povečanje zalog kovanega denarja v niklju in srebru za 27.6 na 283.1 milijona Din. Zanimivo je tudi gibanje meničnih in lombardnih posojil. Kakor znano, so se od 15. januarja do 8. februarja posojila povečala za 71.4 milijona Din, nakar so v drugi četrtini februarja nepričakovano nazadovala za 11.3 milijona Din. V najnovejšem izkazu pa beležimo zopet občutno povečanje za 20.5 milijona Din, tako da imamo sedaj od 15. januarja do 22. februarja povečanje posojila za 80.6 milijona Din. V tretji četrtini februarja so narasla menična posojila za 20.1 na 1564.7 milijona Din, lombardna pa za 0.4 na 258.6 milijona Din. Obtok bankovcev se je zmanjšal za 39.7 na 4273.4 milijona Din. Istočasno pa so obveznosti na pokaz narasle za 77.0 na 1894.9 milijona Din. Med obveznostmi na pokaz so se privatne vloge na ii revne račune znova povečale za 59.5 na 613.2 milijona Din. obveznosti na pokaz po raznih računih pa za 16.6 na 707.3 milijona Din S tem so obveznosti na pokaz dosegle novo rekordno višino (l'<94.9 milijona Din), saj so znašal* lani ob istem č<»<»ii le 1048 milijonov, predlanskim pa 930 milijonov Obveznosti z rokom (blaeajniški boni) so se v tretji četrtini februarja zmanjšale za 8.2 na 263.8 milijona Din Vrednost /late in devizne podlage s premijo 28.5°/» znaša po najnovejšem izkazu 2279 milijonov Din, predlanskem je ta uvoz padei na 332 n lijonov Um. lani pa se je |>ovečai na 375 mili jonov, tak j da smo lam navzlic povečanju uvoza imeli nasproti letu 1925 5e prihranek 1930 milijonov Lansko povečanje uvoza |»a je b Io očividno le prehodnega značaja, kar nam potrjuje tudi statistika, kajti v lanskem zadnjem četrt let ju je bil uvoz kanin in izdelkov že zopet manjši n^o v steni četrtletj-i prejšnjega leta Omenit' je trebi uvoz svMenib 'kanin, ki je lam znašal 64.6 m lijonov Din nasproti 417 milijonov Din v prejšnjem letu. Povečanje uvoza tekstilnih sirovin. Naravno je, da je zahtevala povečana domača produkcija večji uvoz tekstilnih sirovin. predvsem bombaža in volne. Seveda pa nam za uvožene sirovine ni treba plačati inozemstvu tako velikih zneskov, kakor za tkanine in tekstilne izdelke. Uvoz bombaža in ostalih rastlinskih vlaken, ki je znašal leta 1925. komaj 575 vagonov, se je vsa zadnja leta navzlic krizi stalno dvigal: leta 1932 je znašal že 956 vagonov, predlanskem 1328 vagonov, lani pa 1527 vagonov. Trav tako se je povečal uvoz prediva iz bombaža in ostalih rastlinskih vlaken od 575 vagonov v letu 1925: odnosno 1164 vagonov v letu 1932, na 1615 vagonov v predlanskem letu in 2121 vagonov v lanskem letu. Uvoz volne se je povečal od 139 vagonov v letu 1932. na 215 vagonov v predlanskem letu in 304 vagone v lanskem letu, uvoz volnenega prediva pa od 65 vagonov na 112 in 125 vagonov. Izredno naglo se dviga zlasti uvoz svilenega prediva (iz umetne svile). Ta je znašal ieta 1925 komaj 31 vagonov, leta 1932 že 112 vagonov, predlanskem 127 vagonov in lani 187 vagonov. Za tekstilne sirovine, t. j. bombaž in ostala rastlinska vlakna, volno in svilo ter za ustrezajoča prediva smo lani plačali inozemstvu 909 milijonov, za tkanine in tekstilno blago pa v celoti 452 milijonov dinarjev. Slika skupnega našega tekstilnega uvoza je bila v zadnjih treh letih naslednja: (v milijonih Din): 1132 1933 1934 sirovine WJ» 723.5 908.6 tkanine in izdelki 431.8 W0 451.6 skupaj 926.3 1113 j 1.360.2 Po vrednosti je lani predstavlja! naš tekstilni uvoz skoro 40 odst. vsega našega uvoza in se je nasproti prejšnjima letoma precej dvignil. To povečanje pa <>rc po veliki večini na večji uvoz tekstilnih sirovin, ki je bil lani po vrednosti že za 100 odst. večji nego uvoz tkanin in izdelkov, dočim jc bil uvoz sirovin v letu 1932 le za 15 odst. večji nego uvoz tktni--« in iz:'elk'>v. 1091.3 milijona Din in kritje obtoka bankovcev ter obveznosti na pokaz 30.21 »/• (po zadnjem izkazu 30.270«); vrednost samega zlata skupaj s premijo pa znaša 1439.9 milijona Din in kritje v samem zlatu 25.72 '/» (25.75). Gospodarske vesti = Lombardna posojila Poštne hranilnice. Poštna hranilnica daje sedaj lombardna posojila na podlagi državnih vrednostnih papirjev, in sicer po 250 Din na eno obveznico vojne škode, po 30 Din na eno 4 odst. agrarno obveznico, po 40 Din na eno 6 odst. begluško obveznico in po 50 dinarjev na eno obveznico 7 odst. investicijskega posojila. Obrestna mera znaša neto 7 odst. letno. Obračun sc vrši tro-mesečno. Prošnje za lombardna posojila je treba *>oslati Poštni hranilnici v Beogradu ali njenim podružnicam. Manjše količine vrednostnih papirjev se zaradi lombardi-ranja lahko izroče poštnim uradom. — Nova velika tekstilna tvoriiica v Sa-tnoboru. Kakor [»oročajo iz Zagreba, bodo v Sanioboru pri Zagrebu v kratkem pričeli graditi veliko tvomiško podjetje tekstilne stroke. Z gradnjo objektov bodo pričeli v sredi marca. V tvornici bodo izdelovali volnene tkanine, in sicer po izjavah ustanoviteljev po večini iz domačih sirovin. Kakor zatrjujejo, bo v novem podjetju 70" » domaČega in 30°'« francoskega kapitala, ki ga zastopa Henrv Kobinson. Za gradnjo tvornic je že kupljen kompleks v obsegu 30.(X;O m2. = Avstrija bo kupila pšenico v Češkoslovaški. Kako so se zaradi slabe pšenič-ne letine v kratkem času razmere na srednjeevropskem žitnem trgu spremenile, iiam kažejo zadnja pogajanja Avstrije za uvoz pšenice. NI še dolgo t-ga, ko se je naša država prizadevala, da bi izvozila večje količine pšenice v Avstrijo, kar ji pa ni uspelo, ker je Avstrija kupila vso potrebno količino v Madžarski s preferenčni-mi ugodnostmi. Zaradi slabe letine je letos Madžarska izčrpala svoje zaloge in se je Avstrija obrnil« na Jugoslavijo za nakup pšenice. Ta pogajanja se žc dolgo vlečejo tn ne pride do zaključka, ker zahteva Avstrija kompenzacijski izvoz avstrijskih industrijskih proizvodov v Jugoslavijo Ker ' pa naša država v sedanjem položaju svoje ne več znatne presežke v pšenici lahko j drugam proda ni mogla pristati na avstrijsko zahtevo glede kompenzacij. Kakor sedaj poročajo z Dunaja, so pogajanja ostala brez uspeha in so postala, aktualna pogaianiF za uvoz imroslovanske pšen'ep iz ^eftkoslovaške Kakor znano le lani Češkoslovaška zaradi slabe letine kupila v i Jugoslaviji 10.000 vagonov pšenice. V teku leta pa se je izkazalo, da je bil pšenič-ni pridelek sicer manjši, toda ne tako majhen, kakor se je prvotno cenilo. Zato bo imela češkoslovaška žitna monopolska družba ob prehodu v novo žitno leto izve-sten presežek zalog. Avstrija namerava sedaj kupiti v Češkoslovaški ta presežek, bodisi pšenico, ki jo je Češkoslovaška kupila od nas, ali pa slovaško pšenico. A vi ca napoveduje zaporo Italijanskega uvoza. Ker se italijanske uvozne omejitve v celoti nanašajo tudi na švicarski izvoz, je švicarska zvezna vlada, kakor je »Jutro« že poročalo, ukinila nadaljnje izdajanje uvoznih dovoljenj za kontingenti-ran uvoz italijanskega blaga. Blago izven kontingentov se zaenkrat še lahko uvaža iz Italije v Švico. Kakor pa se sedaj poroča iz Curiha, si je švicarska zvezna vlada pridržala pravico popolne zapore uvoza blaga iz Italije, če ne bi uspela pogajanja, ki so se že pričela, švicarska zvezna vlada zlasti poudarja, da Italija za zaščito svoje devizne bilance nima nikakega povoda omejevati uvoz blaga iz Švice, ki je lani uvozila za 160 milijonov frankov italijanskega blaga, t. j. za 40 milijonov več, nego je sama izvozila v Italijo. = Nemčija dolguje r Miringib raznim državam 200 milijonov mark. Kakor poročajo nemški listi, je nemški dolg nasproti državam, s katerim' se vrši klirinški plačilni promet. na rast el preko 200 milijonov mark, to je okro:; 3 in pol milijarde Din Od lesa odpade kakor znano 250 milijonov Din na dolg Jugoslaviji. Znatno povečanje pasivnosti trgovinske bilance, ki je samo v januarju znašala 105 milijonov mark. bo po nemških vesteh dalo povod za nove ukrepe zlasti v po-glfdu omejitve u^oza in za spremembo klirinških pogodb. -- V zadružni register sta se vpisali naslednji zadrugi: Dom jugoslovanskih obrtnikov r. z. z o. z. v Ljubljani (zadruga ho ustanavljala in vzdrževala počitniške in izletniške domove, zavetišča, kopališke naprave in počitniške kolonije za svoje člane, načelstvo: Muc Martin. Pičnian Lovro. Martine Ivan. Mihelčič Ivan, Sinole Josip, Lancoš Dimitrije, Vidmar Ivanka, Jankovi;'-Matija. Breskvar Anton. Kralj Ivan, Per-cinlič Franjo. vsi v Ljubljani); Log (ljudska, obrtna in gospodarska) registrirana zadruga z o. z. v Celju (zadruga bo nakupovala in prodajala za svoje člane kmetijske in gozdne proizvode in preskrbovala člane z vsemi potrebščinami). — Poprava mostu čez Savo pri Zagrebu. Na podlagi sklepa gradbenega ministra jc razpisana prva ofertna licitacija za poja-eanje železnega cestnega mostu čez Savo pri Zagrebu. Licitacija bo 14. marca v tehničnem oddelku kr. banske uprave v Zagrebu. Potrjena predračunska vsota znaša 2.6 milijona Din. = Dobave. Direkcija državnega rudnika Ugljevik sprejema do 7. marca ponudbe glede dobave 300 kg žičnikov in 50 M kompozicij za ležaje. Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 15. marca ponudbe glede dobave 15O0 kg žebljev. = Dobava cementa. Dne 8 marca se bo vršila pri inženjerskem oddelku komande dravske divizijske oblasti v Ljubljani ofer-talna licitacija glede dobave 220.000 kg portlandskega cementa. = Dobave. Komanda pomorskega arze-nala sprejema do 6. marca ponudbe siiede dobave 1850 kilogramov železa, 5 parovod-nih železnih cevi, 210 komadov podlog za matico, 465 kilogramov bakrenih cevi, raznega električnega materiala in 1150 kg firneža. Pri ekonomskem oddelku generalne direkcije državnih železnic v Beogradu se bodo vršile naslednje ofertne licitacije: 1. marca glede dobave škarij in strojev za hladno rezanje pločevine; 2. marca glede dobave 26.466 kg bakrene pločevine i:i 120 kom. bakrenih plošč za krpanje lokomot. peči, 4. marca glede dobave 1 stroja za ravnanje pločevine; 5. marca glede dobave 4705 kom. lopat in 2620 kom. ročajev za lopate; 6. marca pa glede dobave raznih kavčukastih cevi. Borze 26. februarja. Na ljubljanski borzi sta danes devizi Ne\vyork iu Trst nekoliko |>opustili. V privatnem kliringu ni bilo tečajev. V zagrebškem privatnem kliringu so bili zaključki v angleških funtih po 223, v grških bonih I K) 30 i» v avstrijskih šilingih po 8.25. Španske pezete pa so se nudile po 5.45. Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda okrepila za nekaj točk in se je za kaso trgovala po 382 in 383 (v Beogradu 384 denar brez blaga), za maj pa je bil promet po 380. Nadalje so bili zaključki v 4''/» agrarnih obveznicah po 44 in 45 (v Beogradu po 47.50). v » hegluških obveznicah |ki 67, v T*« Blairovem posojilu po 67.50 hi 68. v 8"/•■ Blairovem |>osojilu I K) 77.50 in 78 ter končno v delnicah Trl>o-veljske po 122. Devize. Ljubljana. (Z všteto premijo 28.5 odstot.) Amsterdam 296572 — 2980.32, Berlin 1756.08 — 1769.95, Bruselj 1024.56—1029.63, Curih 1421.01 — 1428.08. London 212.07 — 214.13, Newyork 4334.06 — 4370.37, Pariz 289.52 — 290.9«, Praga 183.13 — 184.24. Trst 370.82 — 373.9«. Avstrijski šiling T privatnem kliringu 8 20—8.30 Turih. Beograd 7.02, Pariz 20.3750, London 14.96, Nevvvork 307.50, Bruselj 72.10, Milan 26.13, Madrid 42.2250. Amsterdam •208.7250, Berlin 123.90 Dunaj 56.75, Stoek-ho!m 77.10. Oslo 75.15, Kobenhavn 66.80, Praga 12.8950. Varšava 58.3250, Atene 2.90, Bukarešta 3.05. 4 Dunaj (lečaji v priv klirincu.) Beoerad —, London 26.05. Milan 45.37, Newvork 533.67, Pariz 35.45. Praga 22.18, Curili 173 74, 1C0 S v zlatu 128 S pap. Efekti. Ljubljana. Vojna škoda 379 — 381. 7"o investicijsko 73.50 — 76. 7"-V Blair 67 — 68, 8"/» Blair 77 _ 79. 4"/» agrarne 44 — 45, 0® .1 begluške 66 den. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 381 50 _ 382.50. za marc 380 - 383. za april - maj 38n _ 382. za junij 380—381, 7« « inesticijsko 73 — 76. 4"'» agrarne 44 do 45. Blair 67.50 — 68. 8«> Blair 77.25 do 78, 7*/» Drž. hifiolekarna banka 71 den., 6"'o begluške 66 — 66.50; delnice: Naiod-nn banka 5"50 — 5400 Priv agrarna banka 256 - 200. Trboveljska 122. _ 124 Reograd Vojna Skoda 3^4 den.. za april 384.50 - 3F5.n0 (385 50 381.50). 7°'. investicijsko 75.50 — 76. 4""« agrarne 47—47.50 (47.50). «•'« begluške 07 _ 07 50 (67.25) za marc 67 25 _ 67 50 (67 50). 7". Blair 67.25 - 68 (67 50). 7"'.> Drž. hipotekama banka 71 _ 72 (72). Narodna banka 5300 Io 5»/Y> Priv aurnrnn banka 257 — 25S : ?">8 'S"* Pimnj. Dunnv-Sava-.ladran 1315 Državne železnice 23.75, Alpine-Montan. 10.70. Blagovna triiita ŽITO + Chicago, 26. februarja. Začetni tečaji: Pšenira: za maj 97.25, za julij 91.875, za september 90.0*250; koruza: za inaj 84.6250, za julij 80.50. + Winnipeg. 26. februarja. Začetni tečaji: Pšenica: za maj 83.1250, za julij 82.75. Ljubljai^ka borza (26. t. m.) Tendenca za žito stalna. — Nudi se (vse franko nakladalna postaja): pšenica: baška, 79 k<;, po 127.50 — i:i0; banatska, 87 kg težka po 125 — 127.50; oves: bosanski 105 — 110; koruza: baška po 75 — 76; banatska po 68 — 70; moka: baška in banatska >0« po 210 _ 230; baška >2« po 195 — 215; baška »5i pa j>o 175 — 195; otrobi: baški debeli 105 _ 110. + Novosadska blagovna borza (26. t. m.) Tendenca je bila mirna. Promet slab Pšenica: baška potiska in slavonska L'8 do 130; baška in sremska 122 50 — 124: banatska 119 _ 124. Oves: baški. sremski. sl.i-vonski 87.50 _ 9(1. — Rž: baška 122.50 do 125. — Ječmen: baški in sremski. 65 66 k^ 125 — 130; jari. 67/68 ks 135 _ 14u. _ Koruza: baška in sremska 67 —68; banatska 64 — 65. Moka: baška in banatska »Og« in vOggt 192.50—215, ,2t 172.50—195; >5t 152.50 _ 175; »6i 135 - 147.50; j7: 110 _ 115; iSt 80 - 85. - Otrobi: naški in sremski 82 - 84; banatski 61—83. — Fižol: baški in sremski beli 132.50 do 137 50 + Budiinpeštan«ka terininska borza (20. t. m.) Tendenca neenotna. Pšenica: za marc 16.83 — 16.84, za inaj 17.10 _ 17.11; koruza: za maj 11.87 — 11.88. BOMBAŽ. + Liverpool, 25. februarja. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za marc 6.87 (6.90), za julij 6.77 (6.80). f Newyork. 25. februarja. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za marc 12 28 (12.29). za julij 12.50 (12.44). R a 'd i o Sreda. 27. februarja. LJUBLJANA 12: Plošče. — 12.50: Poročila. — 13: Cas, plošče. — 18: Plošče ;k> zeliah. — 18.30: Pogovor s poslušalci. - — 19: Sokolsko smučanje (Dušan Podgor-nik). — 19.20: Cas, jedilni list, program za četrtek. „ 19.30: Nacionalna ura: Zgodovina sloga našega naroda (prof. Popovič — iz Beograda). — 20: Koncert >Ljubljanskega Zvona-. _ 21: Klavirski koncert prol. Viktorja Urbančiča iz Gradca. — 22: Čas, poročila, plošče. Četrtek. 28. februarji. LJUBLJANA 12: Plošče. — 12.50: Poro-ročila. — 13: Cas, plošče. — IS: Polka ie ukazana (plošče). — 18.20: Smuška ura. — 18.50: Srbohrvaščina. — 19.J0: Cas, jedilni list, program za petek. — 19.30: Nacionalna ura: Politični pregled (g. Dcnič _ iz Beograda). — 2o: Prenos iz Beograda. — 22: Cas, poročila. liadio - orkester. BCPER70AC: DRAMA. Začetek ob 20. Sreda. 28.: Blodni ognji. B. Četrtek, 28.: Postržek. Sreda. Petek. 1. niarca ob 15.: Vihar v kozarcu. Dijaška predstava po znižanih conah od 5 do 14 Din. OPERA. Začetek ob 20. Sreda, 27.: Dorica pleše. Sreda. Četrtek, 28.: Mignon. Četrtek. Petek, 1. marca: Zaprto. ★ Dr. šorlijeva drama »Blodni ognji« bo drevi za red B namesto napovedan.-komedije »Vihar v kozarcu«. Izprememb.i repertoarja je bila potrebna vsled nenadne obolelosti g. Jana Dr. Sorlijeva drama je našla pri krstni predstavi pri občinstvu najlepši odziv. Aboncnte reda Sreda opozarjamo., da imajo ta teden dve predstavi, in sicer danes opero >l)orica pl<»še«, jutri pa kome-di jo »Postržek« v drami Ta razdelitev repertoarja je bila neobhodno potrebna, da nadoknadi uprava gledališča v oktobru zamujene predstave. Thomasova opera »Mignon« se poj'3 v četrtek 28. t. m za red Četrtek. Delo se odlikuje po učinkovitih arijah. Uvertura pripravi poslušalcem dobro razpoloženje, prav tako skrbijo spretno izdelani zaključki dejan« za orpanično zaokrožena dajanja. Glasba učinkuje neposredno, dejan ie pa je pestro, zato bo to delo še dolgo priljubljeno pri občinstvu. Naslovno partijo poje ga. Gjuneienac. Dirigent A. Neffat. Opereta »Zdaj vain eno zaigram...« po muzikalnih motivih Johanna in Joseia Straussa je muzikalno jako vredno delo in ima kot libreto predelano Nestroyevo burko »Danes bomo tiči«. Vsi prijatelji lenih Straussovih valčkov in polk bodo našli v tem delu velik užitek. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20.15. Nedelja, 3. marca: Vzroki in učinki (Kozarec vode). Premiera. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Začetek ob 20. Sreda, 27.: Veseli kmetič. B. Četrtek, 28.: Od zore do mraka. C. Znižane cene Zadnjič. Zadnja uprizoritev >0d zore do mraka«. originalne satire mariborskega podžupana in književnika Rudolfa Golouha bo jutri za red C. Veljajo znižane cene. Naslednja dramska premiera bo drama mariborskega književnika in notarja dr. I. šoilija »Blodni ognji«. Delo je ob nedavni krstni predstavi v Ljubljani doseirlo odličen uspeh in je bil avtor burno aklamiran. Mariborsko uprizoritev pripravlja VL ?kr-binšek. Zlatko Balokovič. znamenili virtuoz na gosli, umetnik svetovnega slovesa, ki je prejel najbolj laskave kritike na vseh svojih turnejah širom sveta, koncerti ra tudi v Mariboru, in sicer v petek 8. marca, spremlja ga na klavirju odlični pianist Baerwald. CELJSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20 Petek. 1 marca: Trije vaški «vetniki Upri zoritev celjskih igralcev Abonma Torek 5 marca Trije vaški svetniki. Ljudska predstava. Izven. Kosti učenjakove roke so odprle znanosti novo področje — Ob štiridesetletni« Rontgeno- vih žarkov — Slučajno odkritje ZA ODGRNJENO ZAVESO POGLED V KIRURGOVO DELAVNICO pilot K 1 r t o n, ki Je pred kratkim izgubil na poti iz Londona v Pariz pošiljatev zlatih palic za francosko Narodno bank« Porod v kinematografu V Clevelandu je nedavno neka ženska porodila v kinu. Deset minut po porodu je izginila iz dvorane ter pustila novorojenčka na hodniku, kjer so ga našli po končani predstavi. Materi se je posrečilo, da je pobegnila brez sledu. Se tisti večer, ko so otroka našli, so se zbrali vsi lastniki kinematografov v Clevelandu in so adaptirali otroka za svoiega. Krstili so ga na ime Keith Varietv Robson, po kinu, kjer so ga našli. Dali so ga v najboljšo nego. toda kljub temu jc otrok štiri dni po najdbi a mrl. Prebivalstvo ga je »prejelo m tradicionalnim veseljem in je ujemu na čast slavnostno razsvetlilo trg Mossena »Ali že veš, da je teta kupila otročička. ti pa si dobila ljubko sestrico!« »Kako pa ves. da je otročiček sestrična, mi še z» bila. pri kratu.&« 40 let je minilo te dni, odkar je genij skromnega učenjaka v zvezi z nepreračunljivim slučajem odkril in razjasnil eno največjih naravnih skrivnosti, ki jo danes človeški duh izkorišča kot eno svojih najlepših in najbolj blagoslovljenih pridobitev. Nekega večera pred 40 leti je stal 48-lrtni Konrad VVilhelm Rontgen sredi zmešnjave aparatov in instrumentov v svojem malem, zatemnjenem laboratoriju na vseučilišču v VVurzburg". Pravkar je bil končal svoje eksperimente r katodno cevko, s cevko, v katere brez-jračnem prostoru se je električni tok spreminjal v žarke, ki so v notranjosti povzročali zelenkast svit Baš na tem mestu je bil vdelal v steklo aluminijasto ploščico, skozi katero so žarki lahko stopili na pro-to. Cev je spravil v debelo kartonasto škatlo, ki je ne bi mogli prebiti nobeni katodni Žarki. Hotel je izključiti tok. ko so mu oči presenečene obstale na papirnem zaslonu pol m?tra od cevi. Zaslon je bil zavoljo nekih drugih eksperimentov prevlečen s barijevim platinocianurjem, zdaj pa se je bil zasvetil, kakor da so pa zadeli skrivnostni, nevidni žarki. Rontgen ni hotel verjeti svojim očo.m. T7:kl jnčil jo tok. zaslon je potomnol, vključil je tok. zaslon je zafosforesciral. Previdno je učenjak postavil svojo roko Fizik Rontgen med zaslon n katodno cev — morda pa se je le zmotil? Njegovo presenečenje se je tedaj spremenilo v pravo osuplost: na zaslonu so se pojavili, kakor po nekem peklenskem čaru, temni obrisi kosti njegove roke . .. Takšno je bilo odkritje danes po Ront-gonu imenovanih nevidnih žarkov, ki jih je sam imenoval žarke X. Danes je znanost te žarke v bistvu že proučila in vsi vemo, kakšno velikansko vlogo imajo v medicinskem področju Svetijo skozi najtemnejše globine človeškega telesa in nam odkrivajo njegove skrite bolezni in okvare. Sami učinkujejo tudi zdravilno, a to še daleč ni vse, kar zmorejo ti žarki. Tehnik jih uporablja prav tako. da odkriva nevidne in morebiti usodne napake v notranjosti strojev in materiala, s katerim gradi vsakovrstne stvari, draguljar jih uporablja, da se prepriča o pristnosti ali nepristnosti kakšnega dragulja, umetnostni zgodovinar se 7, njimi prepriča, da-li je kakšna slika res dragocena starina ali pa malovreden posnetek, fizik odkriva z njimi gradbo najmanjših delcev snovi, molekularna omrežja njenih kristalov, vedno več je področij, v katerih so postali Rontgenovi žarki neobhodno potreben činitelj za raziskovalca in praktika. Komaj štirideset let je minilo, odkar jih je genij odkril v zvezi s slučajem, a če bi hipoma pozabili nanje in na njih uporabne načine, bi to pomennilo toliko, kakor če bi nam nenadoma zmanjkala brezžična telegraiija ali kinematografija ali katerakoli druga prevažna pridobitev modernega časa. človeštvo bi sc vrnilo za desetletja nazaj, v njegovem življenju bi nastala vrzel. Diplomat In hišnik Kaj napravi vojna iz ljudi, če nenadoma poseže v njih življenje Mod stalnimi predvojnimi gosti zdraviliškega kraja Rriehcnhaila v Nemčiji je bil tudi Rus Ivan Bračikov; veljal je za najbogatejšega ruskega trgovca, obvladoval jo trgovino s kaviarom od črnega do Ledenega morja, imel jo ,>voja ribiška bro-dovja Ln velikansko zemljiško posest. Takrat ko jo Avstrija napovedala vojno Prbiji, je bil baš gost v zdravilišču Kai-serbad . Vsi inostrnnci so takrat nemudoma ostavil: zdravil šče in tudi Bračikov je odpotoval domov. Kot kozaški častnik je preživel vojno, a ob revoluciji je izgubil ■se imetje in jo moral bežati. Rešil si je •-tivljenje odino na ta način, da se je v :>ro-kvirirani« lokomotivi ponoči pripeljal v Pilot, sestri In zaročenca V i pominstru blizu Londona sta te dni skočili iz letala gdčni Elizabeta in J e a n n a 1» u b o i s, hčerki generalnega kon/.ula Zedinjenih držav v Napoliju. Roditelji so ju poslali na Angleško, da bi se potolažili zaradi smrti svojih zaročencev letalskih poročnikov Forbesa in Bea-t h y j a, ki sta se ubila pri katastrofi angleškega veleletala, ki jc nedavno treščilo v megli v južnoitalsko pečevje. Letalo, iz katerega sta skočili samomorilki na zemljo, jc vodil Rumunijo, čeprav ni prej nikoli vodil stroja. V tujini ga je čakalo težko življenje večine ruskih emigrantov. Preživljal se je kot kurjač, rudar, mesar, krovec itd. Od vseh teh poklicev ni razumel ničesar, povsod pa se je izdajal za veščaka. Znal je pač potem pri svojih »tovariših« pogledati, kako je treba delati. Po velikem pomanjkanju in naporih je dospel 1920 v Nemčijo in tudi v Reichen-hall, kjer je bil nekoč eden najuglednejših gostov. In baš v zdravilišču »Kaiserbadu« jc dobil končno stalno službo mhalacijske-ga sluge. Težko življenje ima Bračikov za seboj, izgubil je vse, domov ne sme. žene ne puste boljševiki k njemu, tako da se oržkone ne bosta več videla, a vendarle je vedno dobre volje in ustrežljiv. V istem kraju je še ccla vrsta ruskih emigrantov, nekoč častnikov, plemenita-šev in diplomatov, danes skromnih uslužbencev v najrazličnejših srtrokah. Med njimi je tudi grof St., nekoč gardni častnik in osebni carjev adjutant. Danes je navaden zdraviliški hišnik. Zadnjič je bil v Reichenhallu bivši avstroogrski zunanji minister, prosluli grof Berchtold, in je spoznal grofa St., s katerim sta sc večkrat srečala na parketu petrograjskega dvora. Stopil je k njemu in mu podal obe roki, veseleč se, da sta se srečala. Govorila sta dolgo o časih, ki se zanju ne vrnejo nikoli več. Dva poglavarja abesinskih rodov Abesinija, nad katero se zbirajo oblaki vojne, je vojaško dobro pripravljena država. Stalno razpolaga z armado 100.000 mož, mobilizira jih pa lahko najmanj pol milijona Svinčnik med rebri Nenavadna operacija na Angleškem Človeku se vidi na prvi pogled nerazum Ijivo, kako more nositi nekdo med rebri svinčnik, ne da bi vedel za to. In vendar se je ta neverjeten slučaj pripetil na Angleškem. Neki zdravnik poroča v Britskem zdravniškem vestniku, da je bil nedavno tele-fonično pozvan v neko tiskarno, kjer se je neki pomožni delavec onesvestil. Odhi-tel je na kraj nezgode in natančno pre-iskal bolnika, ne da bi mogel ugotoviti, kaj Zakon dvospolnosti K vprašanju, da-li sta si oba spola enakovredna ali ne, je izvajal te dni dr. Er-w1n Pulay v nekem predavanju, da ne smemo istovetiti moškega in ženskega z možem in ženo. V vsaki osebi je to dvoje bolj ali manj srečno pomešano. Najbolj srečna pomešan ost, ki daje mu-zičnega človeka, kaže vedno prevladovanje drugospolnega hormona. Goethe, Michelangelo, Lionardo bi imeli pretežno žensko substanco v primeri z istospolnimi neumetniki. Kakor postane moški po ženski substanci produktivnejši, tako postane ženska bolj Irritična in na razumsko plat udarjena po prevladovanju moške substance. Nezavestno in vegetativno je žensko in gradi, stvarno pa je moško in razdira. Kultura je plod nezavestnega, civilizacija plod zavestnega. Civilizacija je zgrajena na moški, kultura pa na ženski substanci. Zdravljenje žolčnih kamnov brez operacije Dr. Higgins iz Clevelanda je predaval te dni o svoji novi metodi za zdravljenje žolčnih kamnov brez operacije. To zdravljenje sestoji v glavnem iz krepilne diete, ki dovaja telesu vitamin A. Ta vitamin vpliva na kamne tako, da se pričnejo hitro manjšati in potem popolnoma izginejo. je vzrok nastopivšemu stanju. Ko pa ie ponovno pregledal pacienta, je ugotovil, da ima mož na hrbtu majceno znamenje. Vse je pričalo o tem. da jc vdrl sko/.i hrbet delavca neki predmet, zato se jc zdravnik odločil za operacijo. Bolnika so prepeljali v bolnišnico, kjer so ga rontgenizirali. Slika jc pokazala, da ovira delovanje notranjih organov neki predmet podolgovate oblike. Pri operacijskem postopku so potegnili izmed dveh bolnikovih reber 15 cm dolg ostro koničast svinčnik, ki je vdrl v moževo truplo. Po operaciji se jc bolnik kmalu zavedel rn je pojasnil, kako jc prišel svinčnik v njegovo telo. V oddelku za preoblačenje tiskarniškega osobja mu je spodrsnilo. Padel je vznak na obleko tovarišev in začutil bodečo bolečino, ki ga je v prvem trenutku močno prizadela. Ker pa je kmalu ponehala, sc jc potolažil. Menil je, da ga boli v hrbtu samo zaradi udarca ob steno. Sele potem, ko se je onesvestil, se mu je zdek), da ga nekaj zbada, bolečina pa jc minila takoj, čim so mu svinčnik odstranili z operacijo. . Pesnik in pisatelj prirejata večere, na katerih čitata svoja dela. dramatik jih spravlja na oder. glasbenik na koncert, likovni umetnik jih razstavlja, znanstvenik jih objavlja — le kirurg nima prilike, da pride s širšim občinstvom- v stik. Sa.i vendar ne more vršiti operacij javno! Njegovo torišče je v malem prostoru, v zaprti operacijski sobi, pred očmi le par pomočnikov. In še ti morajo prisostvovati zgolj v strogo predpisanem stanju, kakor to veleva ozir na operiranoa in skrb za njegovo cobto. In opeiiranec sam?! Ta je zaradi obolenja in zaradi potrebne m a operacije popolnoma predrugačen, nekam v čisto drugem svetu. Največkrat se pozneje nekako sramuje svoje rahlosti. v kateri ga je videl operater, in se kaj nerad spominja tistega časa. Nemara ima v tem svoje korenine dejstvo, da prav zdravniki, prav posebno še kirurgi, okušamo neko posebnost v svojem poklicu, da sc nam namreč bolniki, ko ozdrave, včasi naravnost izmikajo. In vendar ves svet trdi ravno narobe .. .c Tako pravi specialist /a kirurgijo primarij rtr. MIRKO C KRNIC v uvodu svoje aktualne iu naravnost senzacionalne razprave o »STEBRIH SOIMJBNE KI IU RC.MK«, Ki bo začela izhajati v prihodnjem zvezku ilustrirane revije »zl\-LJENJE IN SVET«. V razpravi Im» dr. Mirko < ernič obrazložil širšemu krogli svojstvenosti sodobne kirurgije, odgrnil ln> zaveso, za katero delajo kirurgi ler Im> omogočil tudi laiku vpogled v kirur-govo delavnico in razumevanje« z.a njegovo delo ter njegove potrebe. Ljubezen Iz koristoljubja Kadar prisegaš ženski ljubezen, ne misli na denar... V židovski četrti Varšave sc govori zadnje dni o nenavadni zgodbi, ki ima za junakinji dve sestri, lastnici neke čistilnice 73 obleko. Obrat jc v zadnjem času slabo nrsel in sestri sta imeli vrč nego dovolj skrbi, ki-ko se bosta prebili skozi življenje. Tcilaj-ci je šinila eni izmed njih v glavo rešilna misel. Pozvala jc k sebi nekega posredovalca za sklepanje zakonov ter mu naročila, naj na diskreten način raznese po sosedstvu vest, da st« ona in njena sestra zadeli v loteriji stotisoč zlotov, ki jih bosta razdelili med seboj in porabili za doto ob možitvi. Posredovalcc je spretno vrgel no\ ico v svet ter dosegel, da so sc v stanovanju nc mladih niti lepih sestra začeli oglašati snubci. Ker pa jc bil pogoj možitve iskrena in nesebična ljubezen, sc ni noben moški drznil vprašati sestra, čc bosta imeli kaj dote. Mojstrska posredovalna vloga jc imela v tem pogledu popoln uspeli. Krog znancev obeh sester sc je hipoma zbral. Stopil je k rampi, pokazal na zeljnato glavo in dejal mirno: : Gospoda! Ko sem opazil, da vam moja igra ne ugaja, sem sc začel bati vsega mogočega. Da bo pa nekdo mod vami izgubil cclo svojo glavo — tega si nisem mislil.« VSAK DAN ENA ŠPORT Vprašanje nogometnih sodnikov Komaj smo rešili težavni problem državnega nogometnega p.venstva, se je pojavila v našem nogometnem športu nova ;afera«. Kakor smo že na kratko javili, je glavna skupščina nogometnega saveza s 006 proti 124 glasovom odklonila avtonomijo sodnikov. Takoj nato se je glasovalo o predlogu beograjskega nogometnega savcza, naj se popolnoma ukine samostojnost sodnikov. Ta predlog je bil sprejet s 313 napram 131 glasovom. Predlog beograjskega nogometnega podsaveza se Je glasil: »Ukinejo se Zbor nogometnih sodnikov in njegove sekcije kot posebne organizacije, a pri Jugoslovenskem nogometnem savezu in pri njegovih podsavezih naj se ustanovijo sodniški odbori, ki bodo delali kak^- ostali odbori v nogometnem savezu. samo s to razliko, da bodo te odbore volili izključno sodniki, in sicer na letnih skupščinah saveza, odnosno njegovih pod-savezov. Začasno do prihodnje skupščine savfza, odnosno podsavezov se bodo člani teh odborov imenovali.« Vsekakor je velika večina, ki se je izjavila proti avtonomiji sodnikov, precej presenetila poznavalce razmer. Stvar je dokaj neugodna. ker obstoji resolucija Zbora nogometnih sodnikov, ki pravi, da bodo sodniki stop li stavko, ako iim jrlavr.a skupščina savcza nc bo priznala p. v tonom i je. Lstočasno pa bodo sodniki ustanovili novo organ'zaciio. namreč Zbor neodvisnih sodnikov. Stojimo torej pred nevarnostjo, da ne bo na razpolago dovolj sodnikov za prihodnje tekme, mogoče celo za tokme v državnem prvenstvu. Nogo-ir.etni savez bo gotovo pozval sodnike, nai opustijo svoje zahteve in naj se pokorilo o »ločitvam glavne skupščine. Ako sodniki toj^a ne bi storili, bo novi upravni odbor saveza žc na svoji prvi seji zavzel svoie stalile v trm važnem vprašanju, ki ga ja treba na vsak način rešiti čimprej. Zaključek državnega in vseslovanske?ra prvenstva na Bledu .JZSS jc določil /a vscslovansko prvenstvo v skokih naslednje tekmovalce: Pri-bošek I:ranc, Novšak Albin, Sramel Bogo in Palme Franc,, rez. liacblcr Leo, dočim zastopata naše barve za tekmovanje v norveški kombinaciji ti-le tekmovalci: Sramel i")tjo, Baebler Leo, Dečman Tone, Jakopič Albin. Skakalnica na Bledu ho v četrtek odprta 7d trening ter bodo t« dan tekmovalci že u Bledu. V četrtek se pripeljejo tudi Če-i. ki bodo nastanjeni v Park-hotelu, kjer bo nastanjeno tudi vodstvo tekem in v ferem hotelu bo tudi objava rezultatov .i razdelitev nagrad. Pozivamo vse smučarje. da prisostvujejo temu tekmovanju in dajo našim tekmovalcem podžiga, da hodo i .'li uspešno nastopiti in povečati točke, s katerimi so pripravili vodstvo v vscslovanskem tekmovanju našim barvam. V nciidjo ho vozil posebni vlak. Voznina sem in tja in vstopnina k tekmi bo ašala 32 Din. Prijaviti se je treba pri \ ^h športnih Ugovinah do najkasneje petka 1. marca in plačati ta znesek. Službene objave GZSP Vsem < lannm podsaveza sporočamo, da se vrši v nedeljo 3. marca t. 1. vseslovan-•o in državno prvenstvo, kakor tudi sa-• zno prvenstvo v skokih, katero je bilo januarja na Pokljuki prekinjeno. Klubi se pozivajo, da ponovr.o prijavijo svoje tekmovalce, in sicer ločeno za obe tekmo-v in ji t državno in savezno), in to najkas-re, do 1. marca. Na poznejše prijave se savez nikakor ne bo oziral, ker je žreba-startnih številk v soboto zvečer ob 19. suvezni pisarni na Bledu v hotelu Jekler. Skakanje se prične ob 11. dopoldne na skakalnici v Zaki na Bledu, razglasitev re-:1 tatov :n razdelitev daril ob 16. v hotelu Jekler. Za tekmovalce je rezervirana hrana in stanovanje v hotelu Union po ceni 7. vsemi pristojbinami, ako se pravočasno prijavijo, da se morejo oprostiti zdraviliške takse. Za tekmovalce, ki ž^lo ostati na Bledu samo čez nedeljo, je dogovorjeno kosilo in večerja za ceno 17 I»in v gostilni Zrimec na Bledu. Ker se podsavezno prvenstvo v alpski kombinaciji, določeno za 24. t. m. na Rožci, zaradi skrajno slabega vremena ni nio?lo izvesti, se bo vršilo predvidoma z iatim sporedom v nedeljo 10. marca. -mučarski klub Jezersko se ooziva. da v bodoče za vse prireditve, bodisi klubske ali medklub«l:e. rabi 'avezne tiskovine Zaradi nezadostnih dokazov se verificira medklubska tekma na 16 km, prirejena cd Sm kluba Begunic 10. t. m. Poziva se tekmovalec Katnik Alojz, da j?e udeleži prihodnje seje STO, ki bo 27. t m. ob 20. v Kazini, v svrho zaslišanja. Dne 1. marca ob 20. priredi podsavez na ča.-t svojim tekmovalcem, ki so zastopali JZSS na FIS prireditvah v Visokih Tatrah in MUrrnu v kazini g Legata pozdravni večer. (Točna navodila bodo prejeli klubi pismeno.) K medkluhski tekmi, katero priredi SK Rateče-Planica 3 marca v Ratečah, se delegira kot sodnik in službujoči odbornik < iZSP Rab Mak*, k tekmi SK Bratstvo se določi Brum Viktor. Oba imenovana kluba bosta še obveščena, ako bo savez dovoli' na ta dan prirediti obe prireditvi, ker se istočasno vrši na Bledu vseslovan-sko prvenstvo Na dopis Sm kluba Begunje z dne 17. t m. se bo odgovorilo pismeno. Tajnik L Sodniški zbor JLAS, sekcija Ljubljana. (Službene objave s seje z dne 18. t. m.) V smislu direktiv občnega zbora in z namenom v letošnji športni seziji uvesti najstrožjo disciplino na lahkoatletskih prire-ditva!.. se opozarjajo gg. sodniki, da se bo napram onim. ki se pozivom na sodelo vanje nc bodo odzvali, najstrožje postopalo v smislu pravil JLAS. Opravičila se morajo najkasneje 5 dni pred tekmovanjem poslati na naslov tajnika. Na prireditvah ki niso bile zboru pravilno prijavljene in za katere zbor ni delegiral svojih članov na so'eIovanie. ne sme pod kaznijo nobe den Članov zbora sodelovati. Klubom se je to snoročilo pismeno. ASK Primorje in SK n;r!i00 m. Baba, Nereska, Suha Gora. Galičiča 2255 m, Belica 1946 m. Mokra in drugi. P'' visoki absolutni višini jezer 853 m in 695 m tvorijo vrhovi planin prav pogosto s snegom pokrit venec. Prespansko jezero, čigar južni del je grški, zapadli pa deloma albanski, je skoraj popolnoma ločeno v dva dela, v Gole-mo Prespo, ki je skoraj vsa jugoslovenska tn v Malo Prcspo. Ima posebno razvito zahodno obrežje, ki je skalnato in navpično odsekano ter tvori fjordom podobne zalive. Rajski čar imajo njegovi otoki, polni ostankov srednjeveške kulture in s prastaro vegetacijo. Otok Sv. Petra je v naših vodah. Na grškem otoku Mali Grad je bil prvotni sedež carja Samuela (916 — 1014), prvega organizatorja makedonskih Slovanov, ki je doživel tragičen koncc svobodne države. Na največjem otoku Sv. Ahila so še danes razvaline velike carskc bazilike. Od tod je car preselil prestolnico in obenem sedež novega slovanskega patriarhata v mesto Ohrid. Ohridsko mesto je na severnovzhodnern obrežju Ohridskega jezera, ki jc pravilnej-še oblike in ima več obrežnih naselbin. Najstarejše je gotovo mesto samo, ki sc omenja ie v starogrški dobi in ima izredne umetnostne spomenike: trdnjavo, cerkve, freske, ikone, antične napise in sledove amfiteatra. Najvažnejši so spomeniki iz srednjega veka, ki pričajo o delovanju prvih slovanskih misijonarjev v teh krajih, sv. Klimenta in sv. Nauma, učencev Metodovih. Izreden spomenik je bazilika sv. Sofije iz XI stoletja, v zadnjih letih pa so zbudila posebno pozornost vsega sveta izkopninc iz Trcbcniške nekro-pole. Na južnem koncu jezera je slikoviti samostan sv. Nauma in v njegovi bližini več ribiških vasi, ki s svojim patrisrhalnim življenjem šc danes predstavljajo nedotaknjeno sliko davne preteklosti. Prav tako zanimivo je življenje na jezeru in njegova-fauna ter ribiške navade. Mesto Ohrid (10.000 prebivalcev) pa je ostanek stare kulture in trgovskega blagostanja, ki je propadlo in si skuša danes opomoči s tujskim prometom. Potnik s severa najde v teh krajih originalne krajinske oblike, veselo razpoloženje ob velikih jezerih, v naselbinah brez moderne oivilizacije, zato pa s pristnimi ostanki stare kulture. Iz te monumentalne krajine se vrača Izletnik skozi Bitolj in Prilep, čez, prelaz Pletvar in mimo rimskega Stobija v Skoplje. O lepotah te pokrajine bo predaval pod okriljem SPD docent univerze v Skoplju g. dr. France Mesesnel, znani umetnostni zgodovinar, drevi ob 20. uri v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani. Točno plačuj »Jutru« naročnino Varuj svojcem zavarovalnino Iz Življenja na deieli Iz Trbovelj t— Občinska seja je bila v ponedeljek. Zupanov namestnik g. Jordan je poročal, da je uprava razdelila 20 revnim dijakom štipendije po 250 Din, vpeljala karte za berače in po svojih organih sodelovala pri pregledovanju meril. G. Koren je izrazil željo, naj hi se v bodoče podeljevale štipendije res najrevnejšim dijakom. Odklonjen je bil prosilec sin rudarja, ki študira dva sina. Odklonjen je bil, ker se preživlja z lnstrukcijami. Na tak način se kaznuje marljivost. G. župan je obljubil, da se bo pri prihodnjem podeljevanju Štipendij postopalo rigorozneje, da se pa take napake pripete nehote. Obravnaval se je statut občinskih nameščencev. Nekatera mesta še niso zasedena. Revizijsko poročilo se Je obravnavalo v tajni seji. Umakne so reku rz proti proračunu osnovne šole pri Sv. Katarini, ker se je naknadno ugotovil primanjkljaj 7000 Din. Gospod župan je poročal o zahtevi vodenskega učiteljstva po izplačilu stanarine, ker je državni svet v primeru tožbe kateheta g. Rateja razsodil, da mu stanarina pripada. Po daljši debati se izplačilo stanarin odkloni. G. načelnik Klenovšek je poudarjal, da bo to zadnja seja pred proračunom. Odborniki naj se pripravijo na to sejo. ker bo treba nekaj ukreniti za odpravo brezposelnosti. Potrebna so javna dela, kakor regulacija Trboveljščlce, preložitev ceate pri Spancu itd. V te svrhe bo treba najti sredstva. t— Koncert »Zarje«. Skromna, 40 mož broječa pevska družina, nas je po enem letu povabila k novi prireditvi z novim programom, ki je obsegal 3 dele po 4 pesmi skladateljev: E. Adamiča, O. Deva, Ferjančiča, Mirka. Zajca, Marinkoviča, Jereba in Novaka. Prijatelji, ki sledijo tihemu in redko enako požrtvovalnemu delu, so do zadnjega kotička napolnili dvorano in jim z velikim odobravanjem dali še večjega poguma za njihovo nadaljnje delo. Pevci, vsi iz delavskih vrst, še brezposelni vmes. so tako navezani na skupnost, da jih lahko stavimo vsem zborom za zgled. Njihov edini dohodek je koncert, zato pa morajo za note (pridi, prijatelj, in oglej si njihov vzorni arhiv!) in drugo prispevati sami, to je: 60 Din letno, kar je za njihov zaslužek veliko. Vsi in v vsem; red in točnost! Koncert in prosta zabava po koncertu, v družbi prijateljev in zastopnika Hubadove pevske župe sta se razvila v pravi družabni večer. t— Udruženje vojnih invalidov v Trbovljah jc razposlalo pred božičnimi prazniki na razna podjetja in ustanove ter zasebnike pismene prošnje za prostovoljne pri-snevke. da bi obdarilo svoje najbednejše člane in članice, ki so pomoči nujno po- trebni. Darovali so: Gradbeno podjetje inž. Dukič in drug 200 Din, inž. Szckeli v Trbovljah 100 Din, TPD 250 Din. Vsem najlepša hvala! Žal se ostali, ki so tudi prejeli naše prošnje, niso odzvali. Narod, ki prezira in pozablja največje reveže, žrtve svetovne vojne, tepta svojo čast. ★ ZABUKOVCA. Dramski odsek Sokola iz Bregane priredi v soboto 2. marca zvečer v rudniški restavraciji gledališko igro »Županova Micka« in »Snubač«. Vremensko poročiio Številke za označbo kraja pomenijo 1. Oae opazovanja. 2 stanje barometra. 3 tempe rs turo. 4. relativno vlago t odstotkih, š smer tn brzino vetra. 6 oblačnost 0—10 1. padavine v trm, 8 vrsto padavin. — Temperatura: prve številke Domenijo, najvišjo, druee najnižjo temperaturo. 2*>. februarja Ljubljana 7, 744.4, 9.0, 78, NE2, 10, dež 2.5: Ljubljana 13. 742.7. 10.0, 69, S6, S, —, —; Maribor 7, 743.6, 9.0, 70, SE3, 5. —, —; Zagreb 7, 745.7, 12.v, 50, NW2, —. —: Beograd 7. 751.3, 8.0, 80, NW5. 4. —, —; Sarajevo 7, 752.8, 11.0, 40, S2, 5, —, —; Skoplje 7, 759.8, 0.0, 90, 0. 10, —, —: Kumbor 7. 756.9. 14.0, 60, E3, 10, —, —; Split 7, 749.5, 12.0, 80, SB9, 10, —, —; Rab 7, 746.3, 11.0, 90, SSE9. 10. —, —: Rog. Slatina 7, —, 7.0, 73, \V2 8. —, —. Temperatura: LJubljana 11.2. 32; Maribor 11.0, 80; Zagreb 15.0, 9.0; Beograd 14.0, 6.0; Sarajevo 13.0, 6.0: Skoplje 13.0. —1.0: Kumbor —, 10.0; Split 13.0, 12.0: Masaia Pri bolečinah v sklepih ali mišičevju ali pri trganju v križu dobra masaža z Dia-no naglo osvežuje in krepi. Odporno silo telesa je treba povečati s pravilno rabo sredstva. V D > .v o ru^jjl trancoiko iganic Na križišču centra Ljubljane oddamo v prvem nadstropju komfortno stanovanje obstoječe: iz 5 velikih aob tn dveh kabinetov, primerno tudi za poslovne lokale. Vprašati je v oglasnem oddelku »Jutra« VEČSTANOVANJSKA VILA Z VRTOM NAPRODAJ v Zgornji šiški Potrebna glavnica Din 100.000. Pismene ponudbe na Aloma Company d. z o. z. v Ljubljani. 1890 PREVZELI SMO PRODAJO odličnih REMINGTON pisalnih in računskih strojev Oglejte si brezobvezno našo zalogo REMING-TON strojev. — Zahtevajte cenike! Velika zaloga RADIO APARATOV, GRAMOFONOV, PIX)SC »TEHNIK" Josip Banjai, Ljubljana, Miklošičeva c. 20. Telefon št. 34-19. Telefon št. 34-19. ZAHVALA Ob priliki smrti nepozabne dobre mame, babice, prababice, sestre, tašče, svakinje in tete Franje Kappus pL Pichlstain roj. Jalen POSESTNICE se najiskreneje zahvaljujeva prečastitemu gospodu župniku Franu Zorku, ki je ob njeni težki bolezni lajšal njeno trpljenje, kakor tudi gospodoma sodnikoma svetniku dr. Josipu Stularju in sodniku dr. Leopoldu Smalc, ki sta prva prihitela lajšat najino bol, Sokolu v Kamni gorici in Radovljici, gasilcem iz Kamne gorice, vsem sorodnikom, prijateljem znancem in darovalcem krasnega cvetja, katerega je pokojna tako ljubila, kakor tudi vsem onim, ki so jo v tako častnem številu spremili k večnemu počitku. Ljubljana-Skoplje, dne 26. februarja 1935. FRANICA in ANTON. 1879 miirasiN) m trgovec i kje bo oglaševal, ker ve, da ima le dnevnik z vedno polnim malim oglasnikom mase kupnomočnih čitateljev. Imam za oddati sledeča POSOJILA: Din 120.000.— gotovine in Din 240.000.— » 90.000.— » » » 160.000.— » 140.000.— » » » 260.000.— » 80.000.— » » » 320.000.— knjižice Ljub. kred. banke » Kmet. pos. ljublj. » Mest. hran. ljublj. » Praštedione POGOJI: Vknjižba na I. mesto najmanj 3-kratne današnje vrednosti. Odda se le v gori navedenih skupinah. Vrnitev v primernih mesečnih obrokih. Sanacije ne pridejo v po štev. Obresti od 5 do 7% letno. RUDOLF ZORE Telefon Interurban 38-10 LJUBLJANA Gledališka nlica 12 1'gledna organizaeija v Ljubljani išče zanesljivega in agilnrga URADNIKA ZA ZUNANJO SLUŽBO Javijo naj ae le prosilci neomadeževane preteklosti in utrjenega značaja. Ponudbe z izčrpnim curriculum vitae in navedbo referenčna oglasni odd. »Jutra« pod i Skromna trajna eksistenca«. 1899 ileotnl pogrebni zarod | Občina Ljubljana V globoki žalosti naznanjamo žalostno vest, da je naša ljubljena soproga, mati, hčerka, gospa Natalija Gričar roj. Gorfrnc soproga mestnega delavca dne 25. t. m. po dolgem, mukapolnera trpljenju, previdena a svetotajatvi, mirno v Gosjx>du zaspala. Pogreb nepozabne pokojnice bo v sredo, dne 27. februarja 1935, ob 4. uri popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 26. decembra 1935. 1885 ŽALUJOČI OSTALI. U WOLFF: 32 Pokonci glavo Prišla sla do penizije baronice Barsekow. >Lahko noč, gospod Moschenheim.« > Do svidenja, Šarlota.« Vzpela se je po stopnicah, krenila po hodniku, stopila v svojo sabo, stala kakor odsotna, slone so plesale okoli nje, v stanovanju jc bilo tiho kakor v grobu, nazadnje je zaeula Vandin glas. S čuvstvenim, vre.ščcčim glasom je pela zaljubljeno pesem. Šarlota se je zdramila in stopila k oknu. l'o vsej sosedščini so naoknice ropota je drdrale nizdol. Hišnik nasprotne hiše je stal pred vrati in zehal v nebo. Dve deklini sta veselo čebljaje korakali v večer. Šupovec je gledal za njima, nato pa stopil k hišniku, da bi se pomenil z njim o dogodkih minulih štiriindvajsetih ur. Dan je bil končan. Človek je mogel iti spat. Tega dne ne bo nikoli več nazaj. Čemu ta hrup? se je vprašala Šarlota. Čemu ranjeno srce"? Zakaj .sc možje obešajo na okenske križe? Zakaj se ženske utapljajo kakor nepotrebne mlade mačke? Norci! Saj vse mine! Ali .vam misel ne sega preko ure vašega obupa? Margie Quinn ii je bilo ime. Lepo. Izvrstno. Vse mine. 23 Frank Ditmar se je zakopal v delo, ki mu je obetalo rešitev pred blaznostjo in poginom. Stari Qu i n n jo uvedel zeta v podjetje, ga zaupljivo poučil o vsem, kar je spadalo v krog zanimanj tvrdke »Rufus Quinn«, ga predstavil najintimnejšim klijentom in nekaj tednov no«umljivo opazoval, kako se Frank obnaša v novi okolici. Frank se je prvi čas zadovoljeval e tem, da je gledal in se učil. Banka Rufusa Quinna je bila previdna tvrdka, ki sc je ogibala vseh nevarnih ali tudi le tveganih špekulacij, delala z razmeroma majhnim dobičkom in ostajala _ zaradi lastnikovega načelnega pesimizma — izven velikih polomov. Tudi v časih najhujših kriz Quinnova banka ni zabredla v težave, ampak je bila zmerom likvidna. Frank je delal kakor majhen uradnik, čeprav je sedel s šefom v isti sobi in čeprav je smel prisostvovati vsem pogajanjem. Kdor ni poznal rodbinskega razmerja, je moral imeti Franka za osebnega tajnika starega Quinna. Časih je naneslo, da je Quinn vprašal zeta, kaj misli o kaki transakciji. Ker je bil Frankov odgovor zmerom premišljen in je zmerom pričal o zdravem srednjem razumu, se je čutil Rufus Qwinn zelo zadovoljnega. >Tvoj mož bo postal še imeniten bankir,« je časih pohvalno rekel hčeri, kadar so sedeli pri večerji. Mlada zakonca sta imela v hiši starega Quinna posebno stanovanje. Oče ju nikakor ni motil in le na Frankove prošnje se je vdal, da je večerjal skupaj z otrokoma. Frank je bil tastu hvaležen za njegovo navzočnost, zakaj samotni večeri z Margiejo bi se mu bili zdeli neznosni. Zvečer se je polaščala Franka otož-nost, zvečer se je plazil po njegovi krvi kes, zvečer in ponoči ni mogel nehati misliti na Charloto. Dokler jc sedel v banki in so se možgani ukvarjali s številkami in preudarki, toliko časa je imel vsaj pozabljenie. Ko so nemške banke in industrijska podjetja iskale na ameriškem denarnem trgu posojil, jc Frank slopil iz mraka, v ka- terem se je skrival doflej. Ker je poznal rrmoge teh iskalcev posojil še izza dni, ko je imel s tovarišem banko v Berlinu, jo lahko dajal o njili važna, časih eelo odločilna pojasnila. Neomejeno zaupanje, ki ga je uživala v Newyorku banka »Rufus Quinn«, se je v posebnem področju nemških posojil preneslo na Franka Ditmarja. V tem času se je kaj pogosto dogajalo, da so prihajali v tvrdko imenitni ljudje, ki se niso prijavljali Rufusu Quinnu, ampak Franku Ditmarju. Kmalu so se jel i oglašati tudi nemški poslovniki z zelo ugodnimi ponudbami, ki jih je Frank brez pomišljanja odbijal. Šlo mu je za to, da si pridobi v Newyorku dobro ime. nc pa da bi se zaradi trenutnih koristi prikupljal na Nemškem. To Frankovo ravnanje je starega moža tolikanj navdušilo, da je sprejel zeta kot družabnika v svojo tvrdko, ki se je poslej imenovala Rufus Quinn & Co., ter mu kupil mesto na borzi. To ni bilo majhen uspeh za Franka, ki je počasi zaslovel v odločilnih krogih. Margie je imela izvrstne zveze in je vlačila moža na vse družabne sestanke, kamor so prihajali vplivni finančniki. V čudovito kratkem času so je Margieji posrečilo, da jo odprla možu vrata v družbo pravih mogočnikov. Frank Ditmar je smel plesati z ženami in hčerami gospodarjev sveta. A kaj mu je pomagaalo? Ponoči je moral vendarle misliti na Šarloto, in kadar nikakor ni šlo drugače, se je splazil iz postelje in pisal pisma, ki je bilo zanje zdavnaj prevozno. Nekaj dni prod božičem ga je poklical llarrv Moschenheim t» telefonu. >Pridi drevi k meni. Govoriti moram s teboj.< Frank je odgovoril z glasom, ki ga ni mogel brzdati: >S teboj nimam nobenega opravka več. Good bve.c CENE MALIM OGLASOM I*o 50 par za besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in ž^nitve s«; zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo. Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—. Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutraz ~ , , odgovor, priložite illll }•* v znamkah. Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana* i Ti Ti ril u Beseda 1 Din, davek 2 Din, sa iifro ali dajanje naslova i Din. Najmanjši znesek 17 Din. Vzgojiteljico šr izvezbano, i-'> m k 3 otrokom zelo dobre »3-1 Ktijigar. pomočnik t, nemško, francosko in angleško strokovno literaturo dobi nam. sčenje. Potrebno jr po|K.lno znanje ■trbohrvai-fkeg« in nemškega jezika. V |xvt<'v pri'le »amo prvovrstna moč. Tiara do l>in mesečno. Ponudbe 7. referencami nasloviti na O' .t Kon a. d. Beograd. 3S3C-! Kon-spondentka pr\ovrstna moč. ki pprfektno obvla la slovenski, srbohrvat.sk i in nein-,-ki nzik » »luiografijo |*> diktatu, dobi -talno na me-1 enje pri industriji. l^o-tj-TTJ fe sprejme tndi začetnica k) i e s prac dobrim uspehom aK^otvirala trgo. sko akademijo ali trgovsko bt. t'umni rte ti oglasni oddelek ..Intr* pod »Samo prvovrstna moč mtv -i Reduciran bančni sluga 7.m"/.en tudi vseh pisarniških poslov, i dolgoletnimi spričevali in dobrimi refe rentami. ki govori in piše tndi srbohrvaško in nemško brezhibno, išče službo Gre z:» vsako plačo. Cenj. ponudbe na podruž. Jutru v Mariboru pod »Marljive. 332F-2 l>ekle ki zna dobro kuhati, pra-i. in likat', sprejme takoj ^ Kelber trg., Ljubi jana \ II, Podmilšrakova nt. 3M70 ' Mlajši frizer.-brivski pomočnik perfekten v trajni in vodni oudtilaci.ii, dober bubi -tneer in izurjen v žel. ondulaciji. z znanjem nemškega jezika, išče službo s 1. ali ifl. marccm. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra, pod šifro >Soliden in sposoben*. ;>H%7 -2 Mlajše dekle pri materi-vdovi, pridno in polteno, \ajeno vsrh hišnih del in kuhe, gre va postrežnico ali k otrokonn. Ponudbe na oglas, oddelek 'u'ra. pod »Potrpežljiva« 'J' ff Beseda 1 Din, davek 2 Din, ra šilro ali dajanje našlo* a 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Sejem železa .Poceni prodam rabljene j.rmetiiee, konzole, ležaje, tračnice, traverze, pločevine. razne stroje itd. Potrebujem rabljene transmi-sije. cevi. baker. Miroslav Kras, Zagreb, Sajmiška nI. 4£'a. telefon 6S-*. J9S5-6 Športne suknjiče prima a 98 Din. pumpftr-ce. modne hlače it Din Najmanjši znesek 17 Din. Avto maio rabljen .kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra' pod šifro ?Mala potr.tinj*'. .T^il-10 Chevrolet avto prnw.ic/.en. m-,lo rabljena pnevmatika, prodam. Ponudbe na ogf.uni oddelek ■ linra. pod šifM« »Takoj ItMb. -s;1.- 0 Kupim Beseda 1 Din, da\ek 2 Din, za šifro ali dajanie naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Pasteurizer za mleko od jA-KI) lit. prostornine. iščemo. F.vent. pripadajoči parni kotel. Ponudbe s sliko in opisom na »Industriji! ugljične kise-line«. V.kinun. Karadjor-djeva ;Vi|i»-7 Otroški voziček «i*aJni -troj in železno pn-steljo kupim. Ponudbe na oglas, (vldelek »Jutra» pod »Hitro«. ;!8j0-7 Beseda 1 Din, darek 2 Din, ia šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Vložnice vseh bank nakup, prodaja m zaloga, »seli vtA posojila, knlanfno in zanesljivo »Ffoaocier«, Zagreb, Ilica 9 Telelon luterurban i4>-!6 G. Th. Rotman: Brata Smuka Omamljeni od strašnega padca, sta žrtvi obležali na mestu. A na srečo so reševalci kmalu prihiteli; gospo Krempljevo in Petra so posadili na lestvico in ju tako odnesli domov, zadaj jih je pa spremljal redar z motornim kolesom. Knjižice vseh ljubljanskih in podeželskih zavodov k a p i m proti gotovini. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Industrija 100«. 350.V16 Batno šteto kupim. Ponudbe je [Misliti na podružnico »Jutra« v Novem mestu pod šifro »Katna šteta«. 383M6 Prodamo knjižice Me-stne in Kmečke hranilnice ljubljanske. Imamo tudi več knjižic iz okolice Mizarstvo »£ava«, Miklošičeva 6. afWfTjL6 Beseda t Oin, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Naimanjši znesek 17 Din. Lepa vila z S sobami in vsemi pn trefonimi pritiklinami. \>a podkletona. v najboljfe.tn stanj«, na najlepšem Položaju Ljubljane, s približno 31* 10 ni- vrta naprodaj pod zelo ugodnimi pojroji. Posebej je še po-spodarskn poslopje in garaža. Naslov v vseh poslovalnicah ..Jutra Parcele bi trg. lokale v centru me.-u na Tvrše- vi ce.>ti prodam pod zelo ngodnimi pogoji. Naslov v vseh poslovalnicah --Jutra« .»t-J-JO Vri ilnotc Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 'S Din. Najmanjši znesek 17 Din. Srebrne krone staro zlato in srebro kupuje rafinerija dragih kovin v Ljubljani, Ilirska ulica št«v. :16 — vhod iz Vidovdanske ceste (pri gostilni Mož.ina). 70 Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Skladišče v ' entru mesta oddam. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. MMiMIMiM Beseda t Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. TrJsob. stanovanje komfortno, v centru mesta oddam s 1. majem l9cki. Naslov v vseb poslovalnicah »Jutra«. :)W)-21 Stanovanje dvo ali trisobno, oddam v II. nadstropju vile boljši stranki za april, event. tudi preje v Koleziji Mirje Riharjeva '2. 2 stanovanji solnčni, trisobno in eno-sohno, po ugodni ceni oddam nasproti sv. Krištofa Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 3KV-31 Stanovanja Beseda 1 Din, davek 2 Din, ra šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Enosob. stanovanje za april iščem v bližini Evrope. Ponndbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro '1'cdno plačani -UHI0«. ;5800-31/a Sobo odda Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Lepo, solnčno sobo na Kesljevi r«sti oddam. Naslov v vseb poslovalnicah »Jutra«. DSR-33 Lepo, zračno sobo takoj oddam. — Naslov v vseb poslovalnicah Jutra. 881.1-33 Gospoda sprejmem za 100 Din na stanovanje s 1. marcem v Ravnikarjevi ulici št. Id — za Taborom. 3tS>?-Ž3 I/epo sobo s posebnim vhodom, oddam na Mestnem trgu 117 11. nvlstr., vrata S. Opremljeno sobo solnčno in separirano. oddam boljše.mu goi.fK.du ali gospodični. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra . 3060-» Opremljeno sobo lepo, oddam gospodu ali gdč. Naslov v vseh po slovalnicah »Jutra«. X>i! - JO Sobico s poseb. vhodom in elektriko za rHn oddam na Taboru. Na-lm- v vwh poslmalnie^h »Jutra«. Prazno sobo z n^rabo kuhinje in dr varnice takoj oddam. Na-(Jov v vaoh pos)ova1nii'ih »Jutra«. .Vet-SR Prazno sobo solnčno, parketirano, v I. nadštr.. s kopalnico i-n 1 pfKlstrešno oddam takoj ali s 15. marcem v Koleziji, Uiharjeva nliea it. J. Sostanovalca v redno postni jo sprejme»n po nizki ceni s 1. marcem Zabukovec, Trnovo, Cerkvena ulica 31. Sf^ii-ii Opremljeno sobo z 1 ali 2 posteljama in posebnim vhodom oddam v centru me-sta. — Naslov v vseh poslovalnicah »Jntra« •5790-23 Opremljeno sobo t oskrbo ali brez oddam gospe ali gospodični. — Lahko tudi 2 osebama. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. .>U7-26 Beseda t Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Pes volčjak brez ovratnika, se je izgubil. Vrniti ga je v vili Uorckar za Bežigradom. 3857-2(7 Sobe išče Beseda 50 para, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 3 Din. Najmanjši znesek 12 Din. Prazno sobo r, ali bre* štedilnika — ičeem. Ponudb, s ceno na oglas, oddebk »Jutra« pod značko »1<»»«. Iščem prazno sob" v HI t 7 i n i Gra/li-r*. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pori »Svetla 3scR-:.vra Lepo kuhinjo v centru mesta iščem ra dvakrat v tednu od 7. do lil. zvečer, s posodo. Po. nudbe na oglasni oddelek »Jutra« p^»l -ifm »Takoj rabim«. S»*5-33 a Sobo s posebnim vhodom, v mestu ali Rožni dolini iščem Ponudbe na oglasni oddelek »Jntra« |K»i šifro : Poceni soba«. Dražbe Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Sodna dražba nepremičnin: stanovanjske hi^e, kovačnico in stavbne (•arcole v D r a v I j a h ob glavni cesti in tramvajski postaji, te vrši v petek 1. marca t. 1. ob 0. pri okr. sodišču v Ljubljani, 6oba št. Vi. Vzklicna ccna Din Hlo.1«. 332©-:S Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje oaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Telefon 2059 Premog jT Karbopakcte jC drva In koks * ^ nudi POGAČNIK Bohoričeva ul. št. o. Sv t to, 6om$ai, iAarune in V01H0 z* PREPROGE gobeline, keltm-clefa in strojno pfe--tenje _ Veletrgovina vofn* ZMAVK0 SCN&M»lZW!Ls tovčN\ Znani Salvat thc zdravi iolčne kamenčke in bolezni žolčn«sa mehurja. Zanimivo brošuro o uspešnem zdravljenju pošlje zastonj I.KKAR.NA .PRI SV. IVANU« ZAORLB. KAPT0I. 17. Oglas registriran pod .S. lir. v7.s7»i Naznanjamo žalostno vest, da je po kratkem trpljenju preminila v ponedeljek, dne 25. februarja naša ljubljena mati, tašča in stara mati, gospa Frančiška čuček roj« žužek vdova po sodnem pristavu v 73. letu svoje staiosti. Pogreb drage pokojniee bo v četrtek, dne 28. februarja 1935 ob i/23. uri popoldne i/, hiše žalosti. Sv. Florija-na ulica Stev. 21, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 26. februarja 1935. 1884 VERA KBVL roj. CUCEK, hči; inž. arh. PAVEL KRVL, profesor, zet, in JEBICA KBVL, vnukinja. V globoki žalosti naznanjamo vsem tužno vest. da je za večno preminil naš dragi SLAVKO Pogreb bo v četrtek, dne 28. t. m. ob 16.30 un na pokopališče Sv. Kancijana v Žalcu. Žalec, dne 26. februarja 1935. Ana in Franjo Piki, starši ter ostalo sorodstvo. 1876-a s|aas Mestni pogrebni Občina Ljubija-oa Naznanjamo žalostno vest. da je naša sr< noljubljrna .^prog-a rrrtr mati, hčerka, sestra, sinaha in teta, gospa Zlijeta VeittartU soproga mesarskega mojstra in |>o*<>7 Žalujoče rodbine: ZAJEC, KONJKDIC, GAKEKsCIK V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znanccm tužno vest, da je naš nad vse dragi sin, brat in stric Roinik Konrad trgovec v torek, dne 2ti. t. m., ob 13. uri previden s sv. zakramenti za umirajoče v 28. letu od zavratne bolezni preminil. Zemeljski ostanki blagopokojncga počivajo na odru na njegovem domu v Spodnjih Gorčah, odkoder se bo vršil pogreb v četrtek 28. t. m. ob .10. uri na pokopališče v Braslovče. Sp. Gorčc-Jesenicc-Slovenjgradec-Polzela-Gomilsko. dne 26. februarja 1935. Žalujoči: Mama, bratje, sestra, in ostalo sorodstvo. 1877 • VI V.. i 'V- . . ■ ' . «•> . -. •; a •««..»• « n« i 'reiuje Davorin Bavljen. — Izdaja ea konzorcij »Jutra« Adoll Rlbnlkar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarna rja Prane Jezeršek. — Za maeratnl del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi t Llubitani