Leto LXVm., št. 47 LJubljana, torek 2*. teftraar)a 193$ Cena Din i.-
iznaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje in praznike. — Inseratl do 80 petit UREDNIŠTVO IN UP&AVNIftTVO Podružnice:  MARIBOR, Smetanova 44/1. — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta,
vrst a Din 2.-, do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din S.-, večji inseratl petit TJTTRIJANA   KMfltov* nli™ *mm a telefon' St. 2«. — CELJE: cellsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon št. 66,
vrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — >Slovenski Narod« ******* 1      '                     * podružnica uprave: Kocenova ulica 2. telefon št. 190. — JESENICE, Ob kolodvoru 101.
relja mese*no v Jugoslaviji Din 12 -. za inozemstvo Din        Rokopisi se ne vračajo. Telefon: HM, SUt, HH »1» m SU8 Račun pn postnem čekovnem zavodu v Ljubljani It 10.551.
Dr. Vladimir Ravnihar župan ljubljanski
Ljubljana, 26. februarja. Ljubljana je dobila včeraj novega župana v osebi bivšega senatorja g. dr. Vladimirja Ravniharja. Novi ljubljanski župan g. dr. Vladimir Ravnihar je pristen Ljubljančan in se je rodil v Ljubljani dne 6. marca 1871. Osnovno šolo, kakor tudi gimnazijo, je obiskoval v Ljubljani, pravo je študiral v Gradcu in na Dunaju, kjer je 1895. položil pravniške izpite in bil promovinan. Po študijah je služboval nekaj časa pri sodišču v Ljubljani ter v Novem mestu; po dveh letih sodne prakse pa je prestopil k advokaturi in postal odvetniški koncipij-ent v Celju. Pozneje je otvoril v Ljubljani lastno pisarno, ki jo vodi še sedaj.
Sedanji ljubljanski župan se je pričel že zgodaj udejstvovati v javnem življenju. V Ljubljani je organiziral abiturijentski kongres, kot visokošolec pa je bil odličen član dunajske »Slovenije«. V Ljubljani je bil ustanovitelj in predsednik akademskega ferialnega društva »Save«. Povsod kjer je bil, se je marljivo udeleževal društvenega in kulturnega življenja, kar je bilo v tistih časih, zlasti v takratnem Celju, zelo potrebno in koristno. Zgodaj se je pričel dr. Vladimir Ravnihar udejstvovati tudi v Sokolstvu.
Kot samostojen odvetnik v Ljubljani je šel kmalu v politično borbo. Pridružil se je naprednemu taboru. Leta 1911. je bil izvoljen kot ljubljanski poslanec v dunajski parlament, kjer je bil edini napredni zastopnik iz bivše Kranjske. Pred vojno je bil izvoljen tudi v kranjski deželni zbor. Nepolitično u dejstvo van je je koncentriral zlasti na Glasbeno Matico in Sokola, Po vojni ga je Glasbena Matica izvolila za predsednika in je predsednik te odlične institucije še sedaj. Že leta 1905. je bil izvoljen za starosto Slovenske sokolske zveze, leta 1920. za podstarosto Jugo-slovenskega    sokolskega   saveza, po
smrti nepozabnega dr. Oražna pa za
starosto.
Leta 1918. je bil član Narodne vlade za Slovenijo in vodil je našo justično upravo. Po osvobojen j u je ostal ves čas politično aktiven ter je bil eden najod-ličnejših predstavnikov radikalne stranke v Sloveniji. Po šestojanuarskem manifestu velikega kralja se je takoj in brez oklevanja pridružil nacionalni fronti in bil leta 1932. izvoljen za senatorja. Član senata je ostal tri leta, ko ga je izločil žreb. Dr. Vladimir Ravnihar se je stalno udejstvoval tudi v komunalni politiki in je bil skoro ves čas od prevrata sem član ljubljanskega občinskega sveta. Zdaj ko stopa na čelo komunalne politike, se bo tem lažje uspešno lotil težkih in odgovornih nalog, ki so stavljene ljubljanskemu žu-panu.
Odpor proti Simonovemu potovanju v Moskvo
Odločitev, ali odpotuje Simon iz Berlina v Moskvo, bo padla v sredo na seji vlade
Nemške špekulacije s Poljsko
London, 26. februarja, č. Na včerajšnji seji angleške vlade so razpravljali o vpra šanju, ali je oportuno, da zunanji minister Simon nadaljuje svoje potovanje iz Berlina v Moskvo in se od tam preko Varšave in Prage vrne v London. V konservativnih krogih se namreč že nekaj dni širijo glasovi, da bi Simon nikakor ne smel v Moskvo. Tudi ^Daily Ebcpress« je mnenja, da hi Simonov poset v g*avnem mestu Rusije bolj škodil nego koristil britanskim interesom. Vendar pa napoveduje, da bo moskovski komisarijat za zunanje zadeve še ta teden izrecno zahteval, da Simon pose-ti tudi Moskvo. Sploh je vprašanje Simonovega potovanja v Moskvo v zadnjem ča-
Addis Abeba, 26. februarja, d. Poročevalec agencije United Press je dobil nekaj novih informacij o dolgotrajnih pogajanjih med abesinskim zunanjim ministrom in italijanskim poslanikom. Pogajanja so bila po več dneh, ko je že vse kazalo, da se bodo popolnoma, razbila, obnovljena in so se premaknila z mrtve točke. Pred vsem velja to za vprašanje nevtralnega pas1! med Somalijo in Abesinijo. Nevtralni pas naj bi šel 6 km sinko vzdolž vse so-malijsko-abesinske meje. O tem je sporazum že dosežen in bosta še te dni odpotovali italijanska m abesinska delegacija v obmejno ozemlje. Italija je sprejela abe-sinsko zahtevo, da bodo nomadska plemena smela prekoračiti nevtralno ozemlje. Abesinska vlada je baje že naročila vrhovnemu poveljniku abesinskih čet, ki so koncentrirane v Gerlogubiju, naj naveže stike z italijanskim poveljnikom v Vardairu v svrho izvedbe tega sporazuma.
London, 26. februarja AA. »Daily Ex-press« poroča iz Addis Abebe, 3a je italijanski poslanik včeraj v načelu sprejel predlog, da bodo smela nomadska plemena prihajati v nevtralno cono. Abesinska vlada je odstopila od svojega prvotnega pred-
bq stalno na dnevnem redu političnih razgovorov in ga spresojajo tudi z notranjepolitičnega vidika V kratkem bodo namreč v Angliji volitve in Simon bi po zatrjevanju konservativcev na svoje volllce nikakor ne napravil dobrega vtisa, ce bi paktiral z boljše viki. Odločitev pa bo o tem vprašanju padla šele v sredo, ko se znova sestane angleški ministrski svet.
Priprave za Simonovo potovanje v Berlin so že končane. Angleški zunanji minister bo potoval z letalom, ker bi rad čim prej zaključil svoje posle v tujini zaradi bližnjega zasedanja angleškega parlamenta, ki bo zelo važno
loga, naj bi pri tehničnih pogajanjih sodelovali tudi belgijski oficirji. Mislijo, da italijanske«, vlada še ni odgovorila na predlog o arbitražni rešitvi sedanjega abesin-sko-italijanskega spora. Vse kaze, da bo abesinski cesar prosil Društvo narodov, naj prevzame končno pomiritev med Abesinijo in Italijo.
Bruselj, 26. februarja. AA. Belgijski oficirji ne bodo sodelovali pri delu mešane komisije za razmejitev sporne meje med Abesinijo in Italijo. Belgijska vlada je to odredila zaradi Italije, ki je odklonila nevtralne posrednike zi ureditev svojega spora z Abesinijo
87 ur v vodi
Pariz, 26. februarja. AA. Iz Buenos Airesa poročajo: Argentinski športnik Bedro Canđiotti je botel preplavati ustje La Plate iz Santa Fe v Buenos A i res. Poizkus se mu je ponesrečil, vendar je ostal v vodi 87 ur in 19 .nin. S tem je potolkel svoj lastni vztrajnostni rekord 71 ur, ki ga je dosegel leta 1933.
I Gospodarski svet
Male antante
Praga, 26. februarja. AA. CIK poroča: Gospodarski svet Male antante I nadaljuje svoje deflo. Danes bodo kon-I čana vprašanja v zvezi z Dunavom. I Ostalo delo glede gospodarskega sode-I lovanja in programa za leto 1935 bo I dovršeno 26. ali 27. L m. S tem bo se-I danje zasedanje zaključeno.
Uspešno delo jugodo-vensko-bolgarske komisije
j Sofija, 36. februarja. AA. Bolgarska br-I zojavna agencija poroča: Mešana bolgar-*ko-jugoslovanska komisija se je na današnjem sestanku bavila z vprašan jem režima na že določenih obmejnih prehodnih točkah. Sprejeli so podroben zapisnik, v katerem so določeni trgi m točke na obeh straneh meje in vse olajšave pri prehodu čez nove prehodne točke. Obe delegaciji sta se sporazumeli, da se takoj odpro prehodne točke, kjer se že današnji dan lahko uvedeta obmejna policijska in carinska služba, glede drugih prehodnih točk bosta pa obe stranici izdali brez odloga ukrepe, da bodo primerne za otvoritev prometa.
Na prihodnjem in poslednjem sestanku, napovedanem za jutri 26. februarja, bo komisija sprejela sklepni protokol.
Potres na Kreti
Atene, 26. februarja, AA. Po najnovejših poročilih s Krete Je potres zahteval 16 človeških žrtev. Hudo poškodovanih oseb Je 50.
„Evropa" v nevarnosti
London, 26. februarja. AA. Nemški parnik »Europa« (2190 ton) Je na poli iz Tiinloa v Rotterdam na višini sjeverozapadno od spnnije zahteval nujno pomoč. (Europa Je eden največjni nemških parnikov.)
Ciklon v Franci]!
Boobeford, 26. februarja. AA. Vihar Je dosegel moč pravega ciklona. Mnogo hiš Je porušenih ali pa močno poškodovanih. Parki so popolnoma uničeni, drevesa zlomljena, poškodovano Je tudi pokopališče. Več letal je poškodovanih, kor Je vihar porušil letalsko lopo. Ves promet Je prekinjen.
Razbo jništvo v Španiji
Madrid, 26. februarja. AA. Iz Sar on h pri Santandro poročajo, da je tamkaj napadla skupina oboroženih razbojnikov podružnico santandrske banke in jo izropa-la. Razbojniki so odnesli 60.000 peset. — Varnostni organi jih niso mogli pravočasno pregnati, ker so razbojniki prekinil5 telefonske in brzojavne zveze.
Manifestacije perzijskemu šahu
Teheran, 26. februarja. AA. Danes so svečano proslavili 14-letnico začetka gibanja, Jd je spravilo na prestol sedanjega Šaha. Pri tej priliki je imel šah revijo čet prestolniške garnizije. V njegovem spremstvu so bili člani vlade, diplomatski zbor in mnogo drugih uglednih osebnosti. Okoli 4000 študentov je šahu prirejalo viharne manifestacije.
Zaroka nizozemske prestolo-naslednice
London, 26. februarja. w. v dvornih krogih se zatrjuje, da se bosta v kratkem zaročila liolandska prestolonasiednica Ju-lijana in švedski princ Bo rti 1. nn švedskega prestolonaslednika.
Krvavi režim v Rusiji
Moskva, 26. februarja. AA. Iz Krča na Krimu poročajo, da je tamošnje sodišče obsodilo na smrt trojico' kmetov zaradi umora nekega komunističnega prvaka, ki je igral pri likvidaciji kmečkih posestev na Krimu vidno vlogo.
Borzna poročila.
LJUBLJANSKA BORZA. Devize (z všteto premijo 38.5 odstot.). Amsterdam 2965.72 — 2980.52, Berlin 1756.08 — 1769.!>5, Bruselj £024.56—1029.63, Curih 1421.01 — 1428.08. London 212.07 — 214.15, Newyork 4334.06 — 4370.37, Pariz 289.52 — 290-96, Praga 183.13 — 184.24, Trst 370.82 — 373.90. Avstrijski šilinsr v privatnem kliringu 8.20—8.30.
INOZEMSKE BORZE.
Curih, 26. fejruarja. Beograd 7.02, i^-riz 20.375, London 14.96, Newyork 307.5, Bruselj 72.10, Milan 26.14, Madrid 42.225. Amsterdam 298.70, Berlin 123.90, Dunaj 56.70, Praga 12.895, Varšava 58.325, Bukarešta 3.06.
Praga, 21 februarja.
Glavno glasilo kljukastega križa - Volki-scher Beobachter« je priobčilo 14. in 15. t. m. dva članka v katerih je v velikih obrisih razjasnjen del onega programa, ki ga Je Goring pri zadnjem svojem lovskem poseru v Varšavi predložil Poljakom kot skupno akcijo proti Rusiji. Razumljivo je, da se v Moskvi zelo zanimajo za to početje in so o njem tudi presenetljivo dobro poučeni. Po moskovskih zagotovilih je imel Goring nalogo, da pregovori maršala Pilsudskega k podpisu pogodbe o medsebojni pomoči med Poljsko in Japonsko. Nemški podkancelar je v Varšavi zagotavljal, da je Nemčija že podpisala z Japonsko s ličen dogovor, njegovo veljavnost pa je vezala na pogoj, da tudi Poljaki pristanejo na vojno zvezo z otoškim carstvom.
Gdringova spletka pa ni rodila popolnega uspeha, kajti poljski vladi je znano, da Nemčija z Japonsko nima drugega domenka, nego da ji v času vojne zoper Rusijo dobavlja orožje in municijo. Za kaj takega pa ni treba posebne pogodbe, kakor je znano dovolj iz svetovne vojne. V zvezi s tem je Gdring predložil maršalu tudi podrobne načrte, izdelane od nemškega generalnega štaba, načrte za izvedbo pohoda poljskih vojsk v Ukrajino, na Slovaško in v Pod-karpatsko Rusijo. Zagotavljal je Pilsud-skemu, da bo Nemčija sama takoj udarila, brž ko bodo poljske čete prekoračile meje na jugu in jugovzhodu. Zapadna Evropa pa pri tem ne bo imela nikakih pomislekov, saj gre venda rzoper boljševike, katerih obstoj je stalna pretnja evropskemu gospodarskemu in socialnemu redu.
V Moskvi so prepričani, da hoče Nemčija s sličnim podpihovanjem privesti Poljsko v pogubo. Res je sicer, da je moral Adolf Hitler pristati na vse načrte, ki jih je izdelala nemška rajhsver in da mu je pokojni Hindenburg samo s tem pogojem izročil predsedstvo vlade. Znano pa je tudi, da novi kancelar ni imel velikih pomislekov proti temu, saj je Rosenbergova teza o poslanstvu Nemčije na vzhodu temelj hitler-jevske zunanje politične ekspanzije. Vendar pa pravi načrt nemškega generalnega štaba ni tako naiven, da bi gnal nepopolno pripravljene Nemce proti sovjetskemu kolosu, o katerem so v Berlinu prepričani, da ne stoji na ilovnatih nogah. Sodba nemških vojaških strokovnjakov o sovjetski vojski je odločno pozitivna. Po referatu pomočnika vojnega komisarja Tuhačevskega Je zahteval Hitler od svojega generalnega štaba podrobno oceno sovjetske vojske. V tem poročilu pravijo nemški vojaški strokovnjaki, da je ruska obramba na višku ne samo na Daljnem vzhodu, marveč tudi na t zapadni meji. Nekoliko pasusov te ocene je pretekle dni objavil uradni list nemške brambe in že iz teh za objavo primernih podatkov se da sklepati na mnenje, ki ga imajo Nemci o ruski udarni sili.
Proti tej vojski, o kateri sami pravijo, da je na višku situacije, skušajo Nemci naščuvati Poljake, obetajoč jim takojšnjo vojaško pomoč. V Berlinu računajo, da bo poljska vojska v najkrajšem času uničena, ako se spoprime s sovjetsko močjo, tedaj pa bi
Rim, 2u. februarja, k. iz Napulja in Mes-sine odhaja vedno več vojaštva in specializiranih oddelkov v obe vzhodnoafriški koloniji, Somalijo in Eritrejo. Zlasti v Napulju je postalo vkrcavanje vojakov tako vsakdanje, da so malone že popolnoma izostale navdušene manifestacije, ki jih je ob odhodu prvih miličniškib in vojaških transportov organizirala fašistična stranka. Tako se je izvršilo vkrcavanje posameznih oddelkov 29. florentin9ke divizije na 21.000-tonski parnik >Conte Biancamanot brez Špalirjev fašistične mladine.
Parnik bi bil moral te dni odpluti p-av za prav v Indijo, a ga je vlada v zadnjem hipu rezervirala za vojaške transporte. Ze v noči od sobote na nedeljo je parnik od-plul proti Messini, kjer je včeraj prevzel še dva bataljona 19. messinske divizije, ki nista našla prostora na »Vulcaniji<. Tako je danes zvečer odplulo v Somalijo zopet 1900 mož vojaštva, nekaj 100 specializiranih delavcev, 101 telefonist in 73 oficirjev ter okrog 3000 ton orožja, streliva, tankov, avtomobilov in drugega vojnega materiala. V Somalijo se je odpeljal s svojim štabom tudi poveljnik mesinske divizije general Pa-vone. ki velja poleg vrhovnega poveljnika italijanske vojske v vzhodni Afriki generala Graziana za najboljšega poznavalca ljudi in terena v Afriki, ker je dosegel Že nekaj vojaških uspehov v bojih z domačini v Libiji.
nastopil čas za Nemčijo. Koridor, Gdansk. Slezija in Klajpeda bi bili prva etapa, naslednja pa Litva, Latvija in Estonska. ks»
kor veleva Rosenbergov katekizem. Ko bi sovjetske sile zasedle Varšavo, bi se Nemci ročno odrekli zveze s Poljaki in apelirali na ostalo Evropo. Mednarodna konferenca bi začela poslovati in Nemci so globoko uverjeni, da bi jim prisodila zasedene kraje. Kakor vidimo, je ta načrt zelo dober za Nemce in v Moskvi ga tako dobro poznajo, da ga sporočajo javnosti prav razločno in neprikrito.
Uvodoma omenjena članka vodilnega glasila sodobne Nemčije se skušata močno prikupiti Poljakom. ^Varšava*, pravi prvi članek, >je postala odločujoč činitelj na vzhodu Evrope. Poljska ima naravnost zgodovinsko poslanstvo, da izkoristi slabi strateški položaj Rusije. Ustanovila bo ob Visi i novo središče, odkoder bo gospodovala vsemu evropskemu vzhodu. V drugem članku pa pravi med vrsticami, da bi - Poljska sama ne bila dovolj močna za to nalogo, kolikor poznamo nje vojsko in njeno tehnično oborožitev^, zato je navozaBa na pomoč Nemčije. Ta pomoč pa se ji obeta zelo nejasno in brezobvezno.
Zanimivo je vsekakor, da je Goring operiral v Varšavi tudi s trditvijo, da so pogaja na pobudo Anglije. Politiki, ki so bili zadnje čase v Berlinu in ki jih je sprejel Hitler, so izrazili baje prav določno to angleško namero; kakor pa je znano, sta ta dva politika lorda Lothiou in Rothermere. V resnici pa lord Lothiou ni mel druge uradne naloge, nego da opazuje in poizveduje, kar je tudi vestno in z uspehom izpolnil Sprejet je bil pri Hitlerju in izvedel od njoga mnogo zanimivih in važnih podrobnosti glede nemške vzhodne politik«'. Kar pa so tiče Rothermerea, je ta zr»k> oddaljen od uradnih krogov in vodi politiko čisto za svoj zasebni račun. Oisto lahko da je posredoval v Berlinu v korist Madžarske za primer, da bi se v bodočnosti uresničil nemško-poljski napad na Češkoslovaško, pri katerom bi Budimpešta prav rada sodelovala.
Kakor vse kaže. so Poljaki precej globoko zabredli v nemške mreže, dasi znani germa-nofil vilenski profesor Studnicki v svojih novil političnih spisih zatrjuje, da Poljaki nikakor nimajo namena boriti se proti Rusiji. Moskovskim vojaškim strokovnjakom pa se zdi izključeno, da bi se Nemci pripravljali proti Rusiji. Njihove priprave so sicer zelo resne, vendar njih obseg kaže na manjšo in kratkotrajnejšo vojno. Nemška politika je otipljiva: Napraviti spor med Rusijo in Poljsko ter potem v kalnem ribariti računajoč s popolnim porazom Poljske. Poljska pa ima vendar še vedno možnost pristopiti k vzhodnemu paktu in s«; tako uvrstiti med ljubitelje miru. Ima tedaj šo^možnost, da se reši nemške zanke. Izbirati pa ima samo v dveh smereh: vzhodni pakt ali izguba lastne državne samostojnosti, če se Poljaki pazno ozro okoli sebe, bodo spoznali, da je med njihovimi sosedi samo eden, ki jim streže po življenju: Nemec. Tako je bilo v preteklosti in tako bo tudi ostalo.
Med tem je prispel v Napulj tudi parnik Nazario Sauroc, ki je iz Genove pripeljal 1H00 mož specialnih oddelkov, ki bodo v Eritreji gradili vojaške ceste, postojanke, napeljavali vodovode ter telefonske in brzojavne zveze. V Napulju se je vkrcalo še 40o drugih delavcev iz južne Italije. Nato-vorili so tudi mnogo gradbenega materiala, zlasti lesa in instalacijskih potrebščin. Parnik bo jutri odplul.
Tudi iz Palerma je v noči od sobote na nedeljo odpotoval v vzhodnoafriške kolonije večji tehnični oddelek, ki se bo ▼ Messini pridružil enemu izmed nadaljnjih transportov.
Napulj, 36. februarja, č. V bližnjih dneh odpotujejo nadaljnji kontingenti specializiranih delavcev s prekooceanskima parni-koma Leonardo da Vincic in >Arabia<. Oba parnika bosta prepeljala v Somalijo tudi večje količine orožja, streliva in zlasti tankov in letal.
Catania, 26. februarja. AA. Državni pod tajnik za vojsko general Baistrocchi je pregledal rezerviste, ki se zbirajo v Kataniji. Čete    bodo že prihodnje    dni   vkrcali za vzhodno Afriko.
Vrememka napoved
Dunajska opoldanska vic*mc«i«Ii ii napoved vi sredo: BfoSj bistvenih isprsmsmb.
Italija popušča
Dosežen je načelni sporazum o nevtralni coni, Id pa bo dostopna za nomadska plemena        Abesinija odklanja vsako odSkodnino
Novi vojaški transporti iz Italije v Afriko
Vsak dan odhajajo novi transporti, zbirajo pa se še
novi oddelki
človekoljubna armada RK
na delu
Občni zbor Pododbora Rdečega križa v Ljubljani — Naša najdelavnejša človekoljubna organizacija'
Ljubljana, 26. februarja, Naša največja ni najdelavnejša človekoljubna organizacija je polagala snoči račun o svojem delovanju v pretklem poslovnem letu. Pododbor Rdečega križa v Ljubljani je Imel VH., odnosno II. redni letni občni zbor, odkar je organizacija Rdečega kriza reorganizirana.
Predsednik ljubljanskega pododbora RK dr. o. Fetticb je v svojem poročilu spregovoril o velikih nalogah Rdečega križa v prihodnjem letu. Predvsem mislijo na gradnjo doma Rdečega kriza. Obnoviti je treba širokopotezno nabiralno akcijo za nabiranje oblek in v prihodnjem letu bo društvo tudi organiziralo, kakor vsako leto, več počitniških kolonij za revne otroke. Po svojem opročilu je predsednik izročil zlato medaljo zaslužnemu človekoljubnemu delavcu g. Lužarju. viš. Sol. nadz. v. p.
Podrobno tajniško poročilo je podal g. Malnarič. Prireditveni odsek šteje 32 Članov, socialni 16 in samarijanski 14. Upravni odbor je imel 4 seje ter po l sejo skupno s prireditvenim in socialnim odsekom, 3 plenarne seje in i žalno sejo. Odseki so imeli skupno 16 sej. Elitni kino Matica je predvajal lani pozimi dva filma v korist RK Prosili so tudi nekatera druga kinopodjetja, da bi predvajala kulturne filme v korist RK, vendar brez uspeha.
DruStvo je Štelo v začetku leta 9 višjih, 750 rednih in 1025 pomožnih članov. Od teh je izpadlo 285 rednih, pristopilo pa 276 in 26 pomožnih, da šteje zdaj društvo 2213 Članov. Porast vsega članstva znaša 429 članov. Vsa članarina državnih nameščencev gre Glavnemu odboru, treba je pa pomisliti, da pride skoraj vsa v tej ali oni obliki nazaj. V 10 letih je prejela Ljubljana več milijonov dinarjev v gotovini in blagu od Glavnega odbora.
O delu prireditvenega odseka je poročala ga. M. Kroftova. Odsek je imel 10 sej. Priredil je kresni večer na Gradu s sodelovanjem šentjakobskega pevskega društva in okteta Ljubljanskega Zvona. Ta prireditev je bila predvsem propagandnega značaja, vendar so imeli tudi nekaj gmotnega uspeha Odsek je organiziral obvezni teden Rdečega križa, ki se je pričel 16. septembra z obhodom podmladka ter po-klonitvijo pred kraljevim spomenikom. Odsek je izdelal tudi zelo posrečen načrt za
zimsko nabiralno akcijo in ga predložil socialnemu odseku.
O socialnem delu RK je poročal načelnik socialnega odseka dr. Fran ta Mla. Odsek je razdelil 4 vagone premoga (40.000 kg). Premog so razdelili po količinah po 150 do 400 kg 222 revnim družinam, ki so jim ga dostavili na dom. Razdelili so tudi nekaj perila in oblek, in sicer 36 družinam 322 komadov. Odsek priredi letos razen nabiralne akcije za kurivo tudi nabiranje p on osen e obleke. Tudi o zelo delavnem samarjanskem odseku je poročal njegov načelnik dr. Mis. Delo v tem odseku se je lani delilo v čas pred reorganizacijo in po nji. Novembra je odsek dobil prostore v stiškem dvorcu. Blagodejne posledice tega so se že pokazale. Načelstvo je pričelo takoj z reorganizacijo, predvsem, da se delo čimprej decentralizira.
V vsem letu je bilo po rejonih 68 predavanj. Predavali so odsekovi zdravniki dr. Mis, dr. Ahčin in dr. Fon. Tri skupna predavanja so bila v dvorani OUZD, kjer je predaval dr. Zaje, inž. Mandrino in dr. Ahčin. Odsek je razdeljen v 6 rejonov. Nastopil je večkrat javno, tako o priliki blagoslovitve cerkve Cirila in Metoda, kjer so postavili sanitetno postajo, ob mednarodnih avtomobilskih tekmah, ob festivalu slovanskih plesov, v tednu Rdečega križa itd. Dodatno poročilo socialnega odseka je podal g. ravnatelj Jagodic o razdelitvi obleke in perila. Rdeči križ ima skladišče na Ljubljanskem polju.
Podrobno poročilo je podal šef Podmladka RK g. J. Kobal. Podmladek RK v Ljubljani je na 27 šolah s 27 šolskimi odbori, v 168 razrednih pododborih je bilo vpisanih 2547 učencev in 2947 učenk, skupaj 5494 Članov PRK. Začetek tedna RK so proslavile vse Šole s skupno manifestacijo in obhodom po mestu. Bivši krajevni odbor RK za Ljubljano je v počitnicah priredil dve ferijalni koloniji na Vranskem.
Blagajnik g. R. Mlejnik, inspektor v p., je podal blagajniško poročilo in nov proračun. Društvo je imelo lani 42.340 dohodkov in 40.612 Din izdatkov. Proračun izkazuje 53.040 Din dohodkov in prav toliko izdatkov. Proračun je bil sprejet. V imenu nadzornega odbora je poročal g. J. Skalar
Izvoljen je bil v celoti stari odbor z dr.
Fettichom na čelu.
Pred zaključkom tekme
za slovansko smučarsko prvenstvo
Tragedija dveh mladih src
V Grižah pri Celju je ustrelil posestnikov sin Slavko Piki svojo zaročenko in si nato končal Življenje
Ljubljana, 26. februarja.
Snežni zameti so prekinili slovansko smučarsko prvenstvo no Pokljuki predčasno. Češkoslovaški tekmovalci eo morali odpotovati v Gannisch-Partenkiroben na prvenstvo Nemčije in zato ni bilo mogoče, da bi se tekmovanje odgodilo za nekaj dni. Na sestanku so ee takrat sporazumeli, da ee tekmovanje preloži na 3. t. m. in se bodo ne Bledu vršili še skoki za kombinacijo m pa samostojni skoki. V primeru, da ne bo na Hledu snega, bodo skakalne tekme v Bohinju na Hansenovi skakalnici.
Se drug va«žen aklep so sprejeli na seji odbora za izrvedbo slovanskega prvenstva Drugo leto bo namreč na Češkoslovaškem IIL Ln zadnje kolo slovanskega prvenstva in bi bik) torej po pogodbi tekmovanje za naslov najboljše slovanske smučarske države končan*). Zaradi vsestransko velikega pomena teh tekem je odbor sklenil, da se bo ne kongresu ob priliki III. kola pogodba podaljšala za nadaljnja 3 leta in da se bo tekmovanje razširilo na vse slovenske države, članice F IS.
Po točkah vodi Jacjoslavija pred Češkoslovaško s 726.09 proti 700.292 točkami. V posameznih disciplinah so dosegli: v štafeti 5X10 km Svaz 360 točk, JZSS 317.25,
_« ■
v teku na 18 km Svaz 227.062, JZSS 192.75, v alpski kombinaciji JZSS 216.09, Svaz 113.23. Preostane torej še drugi del kombinacije, skoki. V klasični kombinaciji vodijo tekmovalci Svaza in imajo Barton 240 točk, Kadavy in Simunek po 226.5, Vrana pa 225. Naši tekmovalci eo po točkah precej zaostali. Baebler ima 204, Dečman 196.5, Jakop ič Albin 174, šramel pa 1666.5 točk. Zaradi tesa je pričakovati, de bodo Cehi v kombinaciji nadoknadili naskok Jugoslavije in vodili z malenkostnim naskokom. Odločitev bo padla šele v samostojnih skokih, kjer je pa stanje popolnoma izenačeno in je popolnoma mogoče, da bodo naši skakači celo za malenkost na boljšem. 3. marca so torej lahko zgodi, da bo zaključni del tekmovanja prinesel Jugoslaviji največje lovorike, kar jih je kdaj dosegla v smučarskem sportu: slovansko prvenstvo.
Tekmovalci so bili določeni že ne Pokljuki. Jugoslavijo bodo zastopali Pahne, Novšak, Sramel ki Baebler, Češkoslovaško pa Barton, Simunek, Vrana in Kadavv. Za rezervi sta določena pri nas Pribošek, pri Cehih pa Slcrbek. Naša vrsta bo imela » četrtek na Bledu skupen trening. Sodniki za skoke bodo es. Dlabola (Svaz), Goreč in Kveder (oba JZSS).
Iz Kranja
— Občni zbor Narodne čitalnice v Kranju, čdenstvo se obranom na 72. redni občni zbor Narodne čitalnice ▼ Kranju, ki se vrni v petek dne 8. marca ob 8. url sveder t knjižnični dvorani s običajnim dnevnim redom. Odbor.
Iz Novega mesta
— Zadnje slovo od priljubljenega meščana, v nedeljo okrog 17. ure se je vršil pogreb mag. phar. g. Josipa Bergmana st., ki je uživaj med meščani kakor okoličani velik ugled in spoštovanje. Temu najboljši dokaz je bil njegov nedeljski pogreb, katerega se je udeležilo preko 2000 ljudi. V žalnem sprevodu so bili zastopani vsi sloji. Poleg številnih društev in korporacij so se udeležili pogreba tudi vsi novomeški uradi s svojimi predstojniki in šole. Za sprevodom je korakalo starešinstvo gasilske župe in močni oddelki gasilskih čet, ki so dospele iz vsega območja novomeške gasilske župe. rudi častno stražo so postavili ob pokojnikovi krsti gasilci in jo imeli do sprevoda. Ogromen sprevod je vodil ob Številni duhovski asistenci kapiteljski prost g. Karel čerin. Bćk> je nešteto vencev In svežih šopkov. Krsta, ki je bila bogato obložena s cvetjem in katero so nosili gasilci, je bila o žar j ena od gasilskih bakel. Po izpustitvi rakve v grob in po končanih molitvah so zatrobile gasilske fanfare neumornemu in zaslužnemu gasilcu svoj zadnji pozdrav. Tako ogromnega žalnega sprevoda Novo mesto že dolgo ni videlo. Počivaj v miru. Ti poslednji diplomirani Novomeščan. ki si svoje mesto tako ljubil. Saj si s svojim: pol&to!etnimi človekoljubnimi dejanji, ravnajoč se po reku: naj ne ve levica, kaj daje desnica, utrl tisočero solz in pomagal vsem, ki so bili v sili in potrebi. Za ta svoja plemenito dejanja pa nisi nikdar potreboval nobenega priznanja in zahvale, kajti bi &i preskromen.
— Sodobni imperializem je naslov predavanju, ki ga bo imel pod okriljem prosvetnega odbora Sokolskega društva dne 27. t. m. zvečer g. dr. Verčon od ZKD iz Ljubljane. Vstop k predavanju, ki se vrši v veiiki dvorani Sokolskega doma, je brez vstopnine.
— Iz občinske seje. Občinska uprava je na zadnji seji dne 19. t. m. zvečer podala poročilo o pregledu blagajniškega poslovanja. Poročilo uprave, ki navaja, da je bik) poslovanje v najBepsem redu, je bilo odobreno. Zglasovan je bil tudi naknadno kredit u bežnega, sklada in kritje potom virmdranja. Samostojni predlog g. D. Matka za ustanovitev »Društva dijaške kuhinje« je bil sprejet. V to svrho se je tevodi»l pripravljalni odbor, ki sestoji iz dveh čsanov občinskega zastopa, in po enega člana is gimnazije, meččans-ke ha osnovne sole. Odbor ima izvršiti pravila društva dijaške kuhinje, ki ima svoje že obstoječe prostore v poslopju meščansfco-osnovne šol*. Zaradi prošnje uprave drž. meščanske šole za dodelitev učnih prostorov je občinski zastop pooblastil predsednika g. dr. Roža ter dva cdbornika: g. K. Jevsčka in g. I. Lapanjo, da se na licu mesta prepričajo, ali v resnici obstoji potreba dodelitve novih učnih prostorov. Postavitev kioska na Ljubljanski c* »ti se je dovolila proti primerni letni odškodnini škerlj Leopoldini. Podpornemu društvu za gluhonemo deoo v Ljubljani je odbor podelil 10 Din kakor tudi Zvezi kmetskih fantov in dekle 200 Din. Tudi je zastop ustregel prošnji Društvu pravnikov za prispevek k prenosnim stroškom zemeljskih ostankov pok. pravnika, pisatelja dr. Volčiča na novo pokopališče ter podelil 300 Din.
— Nov areaki sanitetni referent g. dr. Božidar KuseeL ki je dospel in Črnomlja, je pričel uradovati. G. zdravstvenemu referentu, ki je naš ožji rojak, želimo, da bi se v naši sredi počutil kar najprijetneje.
— Delavna sokolska četa. V biižnj. Prečni obstoja komaj 1 leto sokolska četa, ki se s svojo i marljivostjo zelo uspešno razvija. Sedaj je ustanovila lastni tamburaški odsek. Ker je bilo nujno potrebno nabaviti več novih instrumentov, se je obrnila v to svTho s prošnjo tudi na narodnega poslanca g. Antona Klinca, ki je četi nakazal podporo v lepem znesku.
Iz Maribora
_Maribor bo imel 17 volišč, Z ozurom
na odločitev okrajnega sodišča v Mariboru, da morajo delavci državnih železnic, železniške kurilnice in koroškega kolodvora volit v mestu, je narastlo število volil-cev aa 1500 in bo v Mariboru torej skupno 17 vohsč. Vseh volilcev je v Mariboru IOjOOOl
— Nocoj presenečenje v gledališču. Umetniška trojica Smerkoljeva, Jelačin, Vondraaek, priredi nocoj v mariborskem gledališču pester večer. Spored je zelo spretno izbran in bo nudil vsakomur nekaj: aubreta ljubljanske opere bo izvajala nekaj baletnih točk, tenor Jelačin, ki je še pred kratkim deloval z velikimi uspehi v Nemčiji m Švici, bo zapel nekaj pesmi, arij to »filagerjev«, oba pa bo spremljal na glasovir ju odlični pianist Oton Vondrasek, ki si je pridobil lep renome po evropskih velemestih. Spored je razdeljen v koncertni in zabavni del. Večer bo za red D. Veljajo dramske cene.
— Pokret JNS. Nocoj ob 20. se bo vršila v prostorih okrajnega tajništva v Cankarjevi ulici važna seja mestne organizacije JNS za Melje. Vabljeni člani in somišljeniki.
— Neznanec ga Je ugriznil v nos. V nedeljo zvečer se je pripetil brivskemu pomočniku Karhi Snofhi na Tržaški cesti nenavaden dogodek. Ko se je vračal iz mesta, ga je na cesti napadel neki neznanec in se pričel z njim ruvati: Med pretepanjem pa je neznani napadalec zelo močno ugriznil ftnofla za nos. poškodba je bila teko huda, da je napadeni moral v bolnico.
— Iva Aorfija »Blodni ognji«, ki so ob nedavni krstni predstavi v Ljubljani dosegli naravnost presenetljivo velik uspeh, bo naslednja dramska premiera. Režira Vladimir Skrbinsek, sodelujejo Kraljeva, Severjeva, Furijan, Skrbinsek, Grom. Pavle ^tovič, Gorinsek in Stupica.
— Zadnja uprizoritev Golouhove basni za odrasle *Od zore do mraka* bo v četrtek 28. t. m. za red C. To duhovito in zanimivo pisano deln je v novejši slovenski dramski literaturi prav gotovo posebnost.
Celje, 26. februarja.
Okolica Žalca je bila že lani torišče dveh ljubavnih tragedij. Pod grifikim mostom sta si pred letom končala življenje neki Sketa iz Žalca in njegova zaročenka, pred meseci pa sta šla v smrt ob mostu pri Kasazah posestnik Franc Škafar iz Celju in njegova zaročenka Milka Grilova iz zalca, davi med 2. in 3. uro pa se je zopet odigrala pretresljiva drama pri griškem mostu.
Ko so se vračali rudarji ponoči z dela v zabukovskem rudniku domov, so našli pri griškem mostu 18 letnega Slavka Pikla, sina znanega hotelirja, posestnika in banskega svetnika iz Gotovelj in njegovo 20 letno zaročenko Slavko Ce-puševo, natakarico, iislužbeno pri županu Lorberju in doma iz Laškega, v mla-
Zbor gasilcev
v Črnomlju
Preteklo nedeljo se je vršila redna letna skupščina črnomaljske gasilske župe, na kateri je bilo poleg župne uprave navzočih 48 delegatov 24. gasilskih čet. Starešina gasilske žute šetina Lojze je otvoril zborovanje z lepim nagovorom, spominjajoč se predvsem blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja, kateremu spominu so vsi navzoči stoje kliknili trikratni »Slava«. Obenem pa se je ves zbor radostno spominjal našega mlagega kralja Petra H. in kraljevega doma.
Nato je podal obširno poročilo o celokupnem delovanju župe v minulem letu, kar so vzeli vsi z velikimi odobravanjem na znanje. Sledilo je poročilo podstarešine-povelj-nika župe štrublja Josipa, ki je bilo zelo izčrpno posebno v tehničnem oziru. Izvršil je pregled gasilskih domov in gasilskega orodja v kolikor pa svojega dela ni mogel dokončati bo to storil v tekočem letu. Pozival je vse poveljnike posameznih čet, da naj imajo gasilska orodja popolnoma v redu, tako da je v vsakem času v brezhibnem stanju za uporabo. Tudi to poročilo se je vzelo z odobravanjem na znanje. Tajniško poročilo je podal tajnik župe Košuta Emil, ki je bilo zelo izčrpno. V črnomaljski gasilski župi je včlanjenih 24 gasilskih čet s 1400 člani, odposlanih je bilo 234 navadnih spisov ter 179 priporočenih važnih spisov ta okrožnic. V poslovnem letu je imela župa 3 redne in eno žalno sejo, na katerih se je obravnavalo važne tekoče zadeve. V 1. 1934. je bilo s pomočjo župe ustanovljenih 6 novih gasilskih čet. V župi so 2 četverokolne in 1 dvokolna motorna brizgama, ena če-tverokolna parna brizgal na. 12 četverokol-nih ročnih brizgata ter 21 berglovk z 24O0 metri cevi ter nekaj ostalega gasilskega orodja. V splošnem so čete zelo slabo opremljene z gasilskim orodjem, kar je vzrok splošne revščine v Beli Krajini. Nabava gasilskega orodja posameznim četam je nujno potrebna iz merodajnih mest, posebno pa tudi preskrba vode, ki je v nekaterih krajih Bele Krajine še vedno primanjkuje, posebno za pitje in kuho, da ne govorimo o gašenju požarov. Na področju župe je bilo v preteklem letu 33 požarov, ta sicer 3 veliki, 16 srednjah ta 14 malih. Pri vseh požarih so gasilci storili svojo dolžnost. Skoda bi znašala visoko čez 2 milijona dinarjev, ako ne bi nastopilo organizirano gasilstvo. Posamezna okrožja so imela več vaj, skupaj je bilo 107 vaj, iger in predavanj je bilo 61 ter 146 rednih sej. 40 letnico so proslavile čete Semič ta Stari trg-Semič je ob tej prilik razvil svoj prapor, katerih je v župi 3, t. j. Črnomelj, Semič ta Vinica. Skupna vrednost gasilskega inventarja znaša 900.000 Din. V preteklem letu je gasilska župa pod okriljem društva Rdečega kriza priredila dva samaritanska tečaja, katera je posečalo 79 članic in članov.
Blagajniško poročilo je namesto odsotnega blagajnika Peršaka Jožeta st. podal tajnik, ki pa je zelo skromno po svojih dohodkih. V imenu nadzornega odbora je poročal Član nadzornega odbora g. Fortun iz Sinjega vrha ter predlagal razrešnico celokupnemu odboru, ki je bila soglasno sprejeta. Po poročilu funkcijonarjev je bilo stavljenih mnogo vprašanj ta predlogov, na katera je takoj odgovarjal župni starešina, nerešena pa se bodo med letom rešila. Ob zaključku zborovanja so vsi delegati posameznih čet ostro kritizirali neizvajanje § 77 zak. o gasilcih, na kar se je na predlog g. starešine soglasno sklenil predložiti gasilski zajednici resolucijo, s katero se zahteva, da se § 77. prične Čimpreje izvajati.
Iz Trbovelj
— živilski trg. Na sobotnem živilskem trgu je bilo le malo prometa. Kmetice so stojnice sicer založile z obilico pridelkov, vendar kupčij ni bilo mnogo, ker se bližamo zadnjemu. Cena jabolk se v zadnjem času dviga ter stane kg že 4.50 do 5.— Din. Cena jajc je ustaljena, 14 do 15 komadov za kovača. Zelenjave je bilo na trgu zelo veliko, zlasti motoviioa in radiča. Kmetice ga prodajajo po 1 Din merico. Tudi perutnina se je pocenila, saj se dobi na trgu za 22 do 24 Din že lepa kokoš, dočim so bile cene perutnine pred tedni še znatno višje.
— članstvo Rdečega križa potuje na Opienac v času od 22. do 24. maja t, 1. Stroški vožnje bodo znašali manj kot 180 Din. Tozadevne prijave sprejema odbor RK še do 5. marca t. 1.
— Repriza »Konec poti« na sokolskem odru. Včeraj popoldne ob 16. url je tukajšnje sokolsko gledališče ponovilo R. C Sheriffovo »Konec poti«. Kakor prvič, tako je tudi tokrat bil dosežen popoln uspeh. Je pa tu* »Konec potic odrska umetnina, ki zbudi v slehernem gledalca občutke resničnega dogajanja na fronti, v oficirski kaverni globoko pod strelskim jarkom, -igralci so razumeli prikazati vse trpljenje, pomanjkanje, pa tudi redke trenutke brezskrbno«ti na fronti tako živo tn stvarno, kakor se na odru le redko vidi Poveljnika čete v tem odseku francosko-nemške fronte, resnega in mrkega Stan hopeja. je mojstrsko podal z. Bratkovič lz Krškega Zlasti presunljiv je prizor, ko mu v rokah nnrlra njegov prijatelj Rs-
| ki krvi. Oba sta imela prestreljena sen-I ca. Poleg njiju je ležal samokres, s ka-■ terim je Piki ustrelil najprej dekle, potem si pa še sam pognal kroglo v glavo.
Cepuševa je bila že mrtva, Piki je bil še živ in so ga nemudoma prepeljali v celjsko bolnico, kjer pa je davi kljub zdravniški negi ob 6.45 podlegel poškodbam. Njegovo truplo bodo prepeljali v mrtvašnico v Žalec.
Cepuševa je bila zelo čedno, simpatično dekle, splošno priljubljeni mladi Pi-kl pa je bil določen za bodočega gospodarja na Piklovi domačiji. Obupanca sta se usmrtila zaradi nesrečne ljubezni. Grozna tragedija ie v 2alcu in vsej bližnji okolici zbudila splošno sočutje s težko prizadetimi svojci.
leigh. Njegovega kolego Os borna jo i^ral režiser g. Milko Rak. Svojo vlogo — taktnega in dobrosrčnega oficirja — je sijajno predočU. Oficirja Hlberta jc glumil g. Badalič iz Krškega. Pozna se mu, da >' odra vajen. Svojo možatost in odločnost je pokazal v trenutku, ko Hlbertu odr* vedo živci in hoče u teci iz fronte. Troter ja, tega zavidanja vrednega čuoveka, ki mu je v življenju glavna in edina skrb poln želodec, je mojstrsko ponazoril g. Plavšak ml. In končno malega, nežnega in vendar pogumnega Raleigha je dovršeno podal g. Paternos* in ko je ta idealni oficir, ljubljenec vse čete, umiral v rokah svojega prijatelja, so si mnogi gledalci, zlasti pa gledalke, brisali solze. — Igra je bila podana dovršeno, le škoda, da tadr tokrat ni bila bolje obiskana.
	| Zvočni kino Ideal ■ Danes ob 4., 7. ta 9.16 uri zvečer originalni ruski muzikalni vetefUm 1PIES1EM NA VOLGI Hitite, da ne zamudite!! Vstopnina: Din 4.50, 6.50 ln 10,—	
		
KOLEDAR Danes: Torek, 26. fetouarja, katoličani : Gabrijel.
L>AN,\AN'JE FKJRfSDaTTVB Kino Matica: Lažne ustne. Kino Ideal: Pesem na Volgi, Kino Dvor: Galipoli. Kino diska: Veselite se življenja.
DHŽUKNE LEKARNE Danes:   Dr. Kmet, Tvrseva   testa 41, Trnkoczv, Mestni trg 4, Uatar, Setenbur-gova ulica 7.
Posebni vlak za skakalne tekme na Bledo
V nedeljo bo vozil h skakalnim tekmam na Bled poseben vlak. Vstopnine k tekmam in vožnja znaša v obe smeri 32 Din, Do petka se je prijaviti v vseh športnih trgovinah.
Naše gledališče
Drama, Začetek ob 30. uri.
Torek, 26.: zaprto.
Sreda, 27.: BlodVii ognji. B,
Četrtek, 26.: Post rž ck. Red Sreda.
Petek. 29.: ob 15.  uri Vihar v kozarca.
Dijaška predstava po znižanih cenah od 5 do 14 DSn.
*
Dr. $ociije+*a drama »Blodni ognji* bo 27. t na. za red B na mestu napovedane komedije »Vihar v kozarcu«. Izprememba repertoarja je bila potrebna vsi cd nenadne obolelosti g. Jana. Dr. Sorti jeva drama je našla pri krstni predstavi pri občmetw najlepši odtziv.
.46one7ife reda Sreda opozarjamo na iz-premembo repertoarja, zaradi katere imajo ta teden dve zaporedni predstavi iti sioer v sredo opero »D ori ca pleše«, 38. t m. v četrtek pa komedijo »Post rž ck« v drami. Ta razdelitev repertoarja je bila neobhodno potrebna, da nadoknadi uprava gledališča v oktobru zamujene predstave. Predstava »Postržek«, delo Daria' Nicco-demija, je jako zabavna in ljubka komedija, ki razvija originalno komiko in prisrčne sentimentalne momente.
Difaštvo opozarjamo na petkovo popoldansko predstavo »Vihar v kozarcu« po znižanih cenah od 5 do 14 Din. Igra je imela pri vseh dosedanjih predstavah živahen uspeh in je izredno ugajala spričo vseskoz zabavnega in duhovitega dejanja, ki se postopno razvija iz resnosti d-> najučinkovitejše komike
Opera Začetek ob 30. uri.
Torek. 36.: Netopir. A. Sreda. 27.: Dorica pleše. Red Sreda. Četrtek. 28.: Mignon   Red Četrtek. Petek, 1.: zaprto.
★
Jutri bo Odakova opera »Dorica pleše« za red Sreda. Avtor in komponist »ta podala medžimursko folkloro z njenimi narodnimi pesmimi in plesi ter tako ustvarila živo sliko medžimurske pojoče vasi To delo je svojevrstno po zamisli in nimn primere v operni literaturi.
Opereta »Zdaj vam eno zaigram . . * no muzikalnih motivih Johanna in Josefa Straussa je muzikalno jako vredno delo in ima kot Kbreto prede rano Neatrovevo burko »Danes bomo tiči«. Vsi prija tel i; lepih Straussovih valčkov In polk bod< našli v tem de4n velik užitek.
Hotelska podjetja
proti krivičnim davščinam
Ljubljana, 26. februarja.
V proračunu mestne občine za 1. 1935/36 je med drugimi dohodki predvidena tudi postavka 290.000 Din pod označko »davek na prenočisča<. Ta davek plačujejo samo hotelska podjetja in prenočevalisča v mestu, kar je razumljivo 4e iz naslova, pretežni del vsote, in sicer 95 odstotkov pa odpade na hotele in samo 5 odstotkov na ostala prenočišča.
Na 8 ljubljanskih hotelov odpade tudi v bodočem proračunu preko 95 odstotkov od zgoraj imenovanega zneska ali nekaj preko 35.000 Din na vsako podjetje.
Ta davščina prekaša po svoji višini mnoge druge davščine, ki so sicer vsaj enakomerno porazdeljene tudi na druga stanovska pridobitna podjetja. Prav zato pa se zdi krivična. Poleg te morajo namreč hotelska podjetja nositi tudi še vse druge davščine in javne dajatve, katerih ni nič manj in nič več kakor 42 po številu.
In kaj dobe za to izvanredno veliko davščino hoteli kot protiuslugo, ko so tekom zadnjih let v tej obliki prispevali k mestnemu proračunu preko 8 milijonov? V proračunu razhodkov je postavka Din 80.000 za turizem, torej za splošno tujsko prometno propagando ne pa za neposredno korist hotelskega prometa. Od tujskega prometa imajo tudi vsi drugi stanovi koristi, kakor: trgovci, obrtniki, železnice, avtobusi, monopolske trgovine, gostilne itd. Po internacionalni statistiki je ugotovljeno, da odpade od celokupnega tujskega prometa le 8 odstotkov na hotele in prenočišča, drugih 92 odstotkov pa na druge stanove.
V proračunu razhodkov je tudi postavka 42.000 Din za gostilniško strokovno šolo, ki prav za prav ni v nikakem neposrednem st'ku s hotelFk-mi podjetji. Pač pa se tiče bolj kavarniških in restavracijskih podjetij. Pri primerjavi ostalih subvencij pa je opaziti, da so subvencije za ostale stanove dosti maniše Obrtna stroka je subvencionirana za skupno okrog 240.000 ali šestkrat več. In vendar n\ niti trgovina niti obrt zato posebej obdavčena s kako specijalno davščino, kakor je to primer pr maloštevilnih hotelskih    obratih. Iz tega
sledi, da je davščina na   prenočišča zelo
krivična uredba sploh, ker je zelo enostranska in brez vračajočih, se koristi za stan. Zato je treba prvotno označeni znesek v proračunu iskati drugje.
Hotelska podjetja v Izubijani so komaj izrabljena z eno tretjino kapacitete. Njih restavracije so zaradi cenenih mena nerentabilne Konkurenca med seboj znižava cene sobam. Gospodarske prilike pa silijo tujce le k povpraševanju po «^n»rH>i sobah. Donos podjetij pada is dneva v dan, zato ne prenašajo nobenih večjih javnih dajatev več. Najmanj pa specialnih dajatev, kakor je davek na prenočišča, Id po svoji višini zavzema 15% od brutto dohodka hotelskega podjetja, Hotelska davščina se je v dobrih časih premogla, saj jo je plačal tujec, kakor vso ostalo hotelsko režijo. Ni pa tako danes, ker tujec ne plača v zadostni visini ono prenočnino, v kateri bi bili zapopadeni po vseh zdravih in priznanih trgovskih načelih vsi rezijski stroški, vključno davščina na prenočišča. Zato gre danes in zadnje čase sploh davščina na prenočišča v breme izgube hotelirja. Poleg tega morajo hiteli nositi velik del stroškov tujske propagande.
Nadaljnje znižanje cen hoteisldm bam, ki so že itak 2 krat cenejše nego v sosedni Italiji in 1 krat cenejše, nego v sosedni Avstriji, ne more nadoknaditi izgube v dosezanju večjega prometa, ker tega kratkomalo ne bo in ga bo tem manj, čim nižje bodo cene, Čeprav ae sliši to-paradoksno. Vzdržati pa je treba tudi postrežbo in komfort našega mesta na dostojni višini. Vsak drugačen poskus bi zrušil temelje tujskega prometa v Ljubljani. Zato je mogoča samo razbremenitev hotelov od javnih dajatev. Izmed vseh javnih dajatev, ki prihajajo zato v poštev, pa stoji na prvenstvenem mestu davščina na prenočišča, ki po svojem značaju in namenu uporabe nima nikake primerne in zadostno opravičljive zvezo s koristmi hotelskih podjetij, ker služi ta davščina v proračunu mestne občine le za kritje splošnih potreb, za katere drugi stanovi v enaki specialni obliki in enaki meri ničesar ne prispevajo.
»
-tev 47
fon 21-":
ELITNI KINO MATICA
con
Danes premiera S !
Ples, zabava, balet, veselje ln žalost
Lažne
Svet pred nogami lepe žene!
V glavni vlogi:  Maureen O' Sullivan (znana iz velefilma >Tarzan«) Franchot Tone, ki bo očaral vse!
Kritika piše:  »Film  prinaša modne novitete, katerih ne moremo videti niti v Parizu. To je film, ki bo družabni doživljaj...!
ustne
Predstave: ob 4., 7.15 in 9.15 uri Predprodaja vstopnic od 11.—%13.
DNEVNE VESTI
— Društvo za zaščito Interesov vlagateljev bivie avstrijske poštne hranilnice v Ljubljani naznanja vsem članom in interesentom, da je akcija za Izplačilo vlog? nekoliko zastala, ker je treba počakati proračunske debate v parlamentu, ki se bo vršila v juniju t. 1., ko se bo novo izvoljena narodna skupščina cestala.
— Znižana voznina za kongres gcome-trov in geodetov v Zagrebu. Prometni minister je z odlokom št. 2931 od 15. februarja dovolil vsem udeležencem kongresa, ki so državni uradniki, 75% popust od normalne vozne cene, ostalim pa 50% popust. Kongres, ki bo združen z geodetsko razstavo, bo 3., 4. in 5. marca t. 1. v novinarskem domu v Zagrebu. Geodetska razstava pa bo trajala od 3. do 10. marca Ln bo na tehniški fakulteti zagrebške univerze. Vsem udeležencem kongresa Ln razstave, ki so državni in samoupravni uradniki, je potrebni dopust že odooren. Legitimacije za znižano voznino Izdaja Udruženje geometrov in geodetov kr. Juspuela-vije, sekcija za dravsko banovino v Ljubljani.
— Konkurzl    m    prisilne poravnave.
Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani objavlja za dobo od 11. do 20. t. m. sledečo statistiko (številke v oklepaju se nanašajo na isto dobo preteklega leta)" Otvorjeni konkurai: v dravski banovini 4 (2), savski 2 (—), drinski — (1), dunav-1 (1), moravski — (1), vardarski — (3), Beograd, Zemun, Pančevo 1 (1). — Razglašene prisilne poravnave izven kon-kurza: v dravski banovini 2 (2), savski 2 (2), drinski 1 (3), dunavski 2 (4), Beograd, Zemun, Pančevo — (1). Končana konkurz-na postopanja: v dravski banovini 1 (—), savski 5 (1), vrbaski — (1), primorska 1 (—). drinski 1 (1), zetski 1 (1), dunavski — (3), moravski 2 (4), vardarski 1 (2), Beo-irrad, Zemun, Pančevo 1 (—). — Potrjene prisilne poravnave: v dravski banovini 3 (.—), savski 1 (—), zetski — (1), dunavski — (1).
— Smrt pod vlakom. V nedeljo zvečer je na Pešcenicđ pri Zagrebu prišda pod vlak 401etna kočarica Slava Peterličeva. Vlak je nesrečnico zagrabil in jo popolnoma razmesaril.
— Pri jedi se je zadušila. Tragična smrt je doletela včeraj opoldne v »Domu MJTo-srdja« v Zagrebu 431etno brezposelno delavko Elizabeto Lešnjakovo, doma iz Račja pri Mariboru. Pri kosilu ji je nenadoma obtičala manjša koščica v grLu in začelo jo je dušitl. Takoj so jo prepeljali v bolnišnico, kjer jii pa niso mogli več pomagati in je kmalu nato umrla.
— »Zagreb« zopet na plovbi. Parnik >Zagreb« je pred nekaj dnevi nasedel na otoku Maumu in ki je bil še istega spravljen s plitvine, ni bil posebno poškodovan. Ladjo so nekoliko popravili in zdaj zopet redno plove na progi Sušak—Kotor.
— Samomor zaradi našičke afere. Pred šestimi tedni že je poskušal davčni inspektor v pokoju Teodor Jelovac iz Osijeka izvršiti samomor s tem, da si je prereza! žile. V težki duševni razrvanosti se je tedaj zaprl v kopalnico in se ranil ne samo na roki, temveč tudi na vratu. Prizadejal si je nekaj nad 20 urezov. Njegova soproga, ki je našla vrata kopalnice zaprta, je pozvala ključavničarja, ki je nato šiloma odprl vrata. Jelovca so našli vsega v krvi, ležečega na tleh z britvijo v roki. Prepeljali so ga v bolnico, kjer je na posledican poškodb včeraj umrl. Teodor Jelovac je bil na listi obtožencev v našički aferi.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo nestanovitno vreme e padavinami. Včeraj je deževalo v Ljubljani, Beogradu in Splitu, snežilo pa je v Sarajevu. Včeraj je znašala najvišja temperatura v Zagrebu 15, v Beogradu 14, v Sarajevu, Skoplju in Splitu 13, v Mariboru 11, v Ljubljani 10.2. Davi je kazal barometer v Ljubljani 744.4, temperatura je znašala 3.2.
— Nosečim ženskam in mladim materam pomore naravna »Franz Josefova« grenčica do urejenega želodca In črevesja.
Iz Ljubljane
—lj Narodno zavedna Ljubljana se mora pripraviti, da svečano proslavi 851etni-co rojstva češkoslovaškega prezidenta T. G. Masarvka. V svrho proslave bo v petek 8. marca svečani koncert Glasbene Matice v veliki unionski dvorani. 2e danes opozarjamo na ta koncert, ki naj dokaže resničnost izreka »zvestoba za zvestobo« dveh bratskih narodov. Predprodaja v knjigarni Glasbene Matice.
—lj Predavanje dr. Mesesnela o lepotah Ohridskega in Prespanskega jezera bo jutri ob 20. v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti. SPD opozarja planince in ljubitelje prirode na zanimivo predavanje. Predavatelj, docent v Skoplju dr. France Mesesnel, bo govoril o prirodnih zanimivostih Ohridskega in Prespanskega jezera. Dr. Mesesnel, ki je ponovno sam prepotoval te kraje ter spisal obširen vodič po južni Srbiji, se bo pečal v svojih izvajanjih tudfi z umetnostno zgodovinskimi spomeniki teh krajev,   ker je znan
me samo za Slove-
nijo, marveč tudi za južne kraje naše domovine.
—J j Ali že veste, da praznuje Ciril-Metodova družba letos 501etnico svojega velezaslužnega dela? Ali že veste, da bo prva prireditev v proslavo tega za našo nacijonalno zgodovino važnega dogodka v ponedeljek 1. marca Ln da se bo pela na tem koncertu izključno le naša narodna pesem. Vstopnice bodo od ponedeljka dne 4. marca v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice.
—lj Opozarjamo na »Deželo smehljaja^, ki bo v soboto dne 9. marca, v kateri prvič nastopita ga. Gavellova in g. Gostič.
—lj Praktični učiteljski izpiti na drž. učiteljski šoli v Ljubljani se bodo v aprilskem roku začeli v petek dne 5. aprila 1935 ob 8. uri dopoldne. Kandidati naj svoje pravilno opremljene prošnje za pripustitev k izpitu vlože uradnim potom pravočasno tako, da bodo vsaj do 29. marca t. 1. v rokah izpitnega odbora. Zakasnele prošnje kakor tudi zamudniki pridejo v poštev šele za prihodnji izpitni termin v jeseni. Posebna obvestila se kandidatom ne bodo razpošiljala. Izpitni odbor.
Pri boleznih ledvic, seči, mehurja in danke omili naravna »Franz Josefova grenčica« tudi silne težkoče pri potrebi v zelo kratkem času. Spričevala iz bolnišnic potrjujejo, da je »Franz Josefova voda«, ker olajša potrebo brez bolečin, zelo priporočljiva za redno uporabo za staro in mlado. »Franz Josefova grenčica« se dobi v vseh lekarnah, dro-gerijah in špecerijskih trgovinah.
—lj V nedeljo 3. marca priredi pevsko društvo »-Sava« zabavni večer v dvorani Sokolskega doma v Stepanji vasi. Na sporedu je poleg plesa in petja še mnogo drugih zabavnih točk, zato pridite vsi, ki se želite dostojno posloviti od letošnjega pusta.
—Lj V petek dne 1. marca t l. bo znamenit koncert v unionski dvorani. Violinist Zlatko BaJokovič nam bo zaigral celo vrsto znamenitih skladb za violino s spremijovanjem klavirja. V L delu je Vi-vaidijev koncert ter Slavenskega Sonata in Cesar Pranckova Sonata. II. del pa nam prinaša več krajših skladb, v katerih bo imel umetnik vso priliko pokazati svojo muzikalnost, čustvo in tehnično spretnost. Predprodaja v knjigarni Glasbene Matice.
—LJ Kar dve komični operi in to silno komični sta na sporedu sobotne dobrodelne prireditve mestne občine ljubljanske. Izvajala jih bo skupina Narodne čitalnice iz Kranja z g. Rešom, ki je posebno radio-pos'ušalcem znan kot izvrsten kupletiet. Poleg tega se izvajajo razni valčki za zbor in orkester ter druge skladbe. V soboto 2. marca vasi na dobrodelno prireditev v unionsko dvorano.
—lj Za vpis v poletni semester ne bodo potrebna zaradi odmere šolnine nova davčna potrdila za one slušatelje, ki so bili že v zimskem semestru vpisani, temveč zadostujejo ona, ki so jih gg. slušatelji predložili oh vpisu v zimski semester. Prav tako niso potrebne na osebnih izkazih znova fotografije onih slušateljev, ki so že bili v zimskem semestru inskribiran. in so fotografije že ob vpisu v zimski semester na osebni izkaz nalepili.
—ij Chrlstofov zavod.  Domobranska cesta 15, otvori 1. marca    l*nografškl kurz za debatno pismo. H<> zek Vpisovanje vsak dan
—ij Premijera v S----^.^obskem gledališču. V nedeljo dne 3. marca uprizore šentjakobčanl prvič v sezoni duhovito in zabavno Scribejevo veseloigro »Vzroki in učinki« (Kozarec vode). Igra je izvrstno naštudirana in dekor acijsko na novo otpremljena. Za predstavo si je uprava gledališkega odra nabavila nove kostume. V glavnih vlogah nastopajo: Baranova, Ervina Wrischer-Petrovčičeva, subičeva, Klemenčič in Petrovčič. V ostalih vlogah nastopa skoro ves ansambl odra. Režijo vodi g. Karus. Začetek ob 20.15. Predprodaja vstopnic v nedeljo od 10. do 12. in od 15. do 17. ter eno uro pred predstavo. Cenjeno občinstvo opozarjamo že sedaj na predstavo.
—lj »AH že veš, kaj je skrivnost zlatega srca? Prav gotovo ne, jaz pa vem,« se sirokousti v šoli rdečeJična Lenčica. Radovedno in nevoščljivo poslušajo male svojo modro sošolko. »Naša mama je prijateljica atenske gospe in ta je rekla, da bo zlato srce govorilo, veste, prav zares govorilo, na otroškem ringaraju, na pustno nedeljo v Unionu To moramo iti poslušat, bog ve. kaj bo povedalo!«
_lj  Našim  mamicami  Opozarjamo, da
se bo vršil tudi letos na pustno nedeljč popoldne v veliki dvorani Uniona otroški ringaraja pod geslom Deca za deoo v korist socialnim ustanovam društva.
_lj padec z lestve. Snoči se je na Za
loški cesti 130 hudo ponesrečil 121etni posestnikov sin Oirll Snoj. Padel je z lestve več metrov globoko in priletel -z glavo na beton ter si prebil lobanjo. Hudo poškodovanega  so prepeljali  ▼ bolnišnico.
Z Jesenic
— Gorenjski simskosportel
priredi v petek l. marca ob 20. url v restavraciji g Legata pozdraven večer tekmovalcu Francu Smole ju, Cirilu Praćku, Hubertu Heimu, Novšaku in Jakopič Albinu, ki so z velikimi uspehi tekmovali pri slovanskih smuških prvenstvenih tek« mah na Pokljuki, Fisiolh tekmah v Čeških Tatrah ter medu aro nih tekmah v Nurren-nu v Švici. Na ta družabni sestanek so vabljeni vsi člani v podsavezu včlanjenih edinic, kakor tudi vsi prijatelji sporta a Jesenic in okolice.
— Jesenice od sobote do ponedeljka. Sv. Matija led prebija — ta stari izrek se je tudi letos uveljavil v polnem obsegu. Ni pa zadovoljil vseh Jeseničanov, naredil je zlasti smučarjem velike neprilike s tem, da jim je onemogočil podsavezne tekme v smuku in v smuških likih, ki bi se morale vršiti v nedeljo dopoldne na planini Rožci. V soboto je ves dan lilo kot iz škafa, tako je bilo nemogoče na Rožci izvesti predpriprave za te velezanimive tekme, v nedeljo zjutraj pa so Rožca ln sosednji vrhovi Karavank blesteli v novi snežni odeji,, na katero je sobice sipalo svoje toplo žarke in vabilo smučarje na vrhove — a je bilo za tekme že žal prepozno.
— Huda borba za vsakdanji kruh. Te dni je vodstvo KTD vzelo nekaj novih delavcev za tovarne na Jesenicah in na Ja-vorniku. Ker pa je bila ponudba delovnih moči daleko večja kot jih podjetje potrebuje, se je razvila huda borba, kdo bo v delo sprejet in kdo bo ostal še dalje brez posla.
Zvočni kino Dvor
Tel. 27-30
Danes ob 4., 7. in 9. uri zvečer največji vojni in pomorski film
GALIPOLI
Boji med Turčijo in Anglijo za DABDANELE
Vstopnina: Din 4.50, 6.50 in 10.—
Okrožno zborovanje NSZ na Jesenicah. V nedeljo je bila v Sokolskem domu na Jesenicah okrožna konferenca delegatov podružnic NSZ. Zastopane so bile podružnice Jesenice, Javornik, Bohinjska Bistrica in Žirovnica. Kot zastopnika Narodno strokovne zveze sta bila navzoča gg. Kravos Vladimir iti Bučar Vek osi a v iz Ljubljane. G. Kravos je obširno poročal o ustroju in pomenu delavskih strokovnih organizacij, o nalogah funkcionarjev, o smernicah za enotno delo podružnic, o socijalnih institucijah tn o ustvaritvi okrožnega odbora itd. G. Bučar je poročal o skupnem programu narodno strokovnih organizacij, o najvažnejših delavskih političnih vprašanjih, o taktiki v najvažnejših delavskih vprašnjih tor o organizaciji in tisku. Oba govornika sta temeljito razčlenila in obdelala vsa navedena vprašanja, na kar se je razvila o njih zanimiva in stvarna debata, v katero so posegli gg- Sušnik Albin, Markovič Ivan, Puc Matevž, Blažič Ivan in Lavsegar Rado. Predsednik jeseniške podružnice g. Zupan Valentin je predlagal, da naj vsaka podružnica delegira v okrožni odbor po enega člana, kar je bilo soglasno sprejeto. Nadalje je g. Zupan načel vprašanje o določitvi kandidata v radovljiškem srezu za volitve v Narodno skupščino ter je predlagali naslednjo resolucijo: »Predstavniki nacijonalnegaa delavstva, zbrani na okrožni konferenci gorenjskega okrožja NSZ, pozdravljajo z navdušenjem listo predsednika vlade g. Bogoljuba Je vtiča ter izjavljajo, da jo bodo z vsemi silami pri volitvah dne 5. maja podprli. Istočasno zahtevajo, naj se v radovljiškem kot pretežno industrijskem srejzu postavi za kandidata mož, ki bo znal zastopati poleg interesov drugih slojev tudi interese delavstva. Žaro je nujno potrebno, da pri določanju kandidata za radovljiški srez odloča tudi nacijonalno delavstvo tega sreza, organizirano v podružnicah Narodno strokovne zveze.« Resolucija je bila soglasno sprejeta in podpisana od vseh predstavnikov podružnic.
Iz Laškega
_Matijev sejem tvori takorekoč otvoritveno kampanjo za kmete, živinske trgovce, kramarje in mešetarje. Tudi letos je bil živinski trg natrpan s parklarji. žal, da so izvozne prilike še vedno neugodne, zaradi cesar se omejuje kupčija vač ali manj samo na domače mesarje. Od prignanih 386 glav je bilo prodanih okrog 100 komadov. Cena se je gibala med 3 do 3.50 Din za kg. Smolo je imel neki kmetic iz Kalobja. Prignavši lepo pitano mlekarico na semenj se mu je zgrudila mrtva na tla ter jo je moral oddati konjaču. Umevno je, da tudi radovednežev in raznih postopacev na sejmu ni manjkalo. Neki taki brezposelni romar je izrabil sejmsko priliko ter razkazoval sejmarjem belouško, ki jo je nosil v žepu ter jo od časa do časa izvlekel iz njega, dal njeno glavo v usta ter s to improvizirano predstavo zaslužil marsikak dinarček. Poklic sicer ni bogvekaj, toda vendar kolikor toliko dobičkanosen.
_ Nezaželjeni gosti so obiskali v noči
od nedelje na ponedeljek gostilno Šuštar v Marijagradcu. K sreči se je gostilničar pravočasno prebudil ter jih pregnal. To pa jih ni motilo, da se ne bi oglasili kar pri sosedu trgovcu, kjer so imen več sreče ter mu odnesli ročno blagajno, v kateri je bilo okrog 700 Enn gotovine.
— Celjski grofje, Za sredo napovedano predavanje g. šolskega upravitelja Kis-lingerja odpade zaradi predpriprav za obrtniško prireditev ter skušenj za spevoigro >Tremeraki cekin«. Ciklus predavanj iz tega poglavja bo obsegal še sledeče teme: 1. Obris časovnih razmer v dobi poslednjih treh Celjanov, 2. Zvezde Celjskih se utrnejo, 3 Srbska princesa Katarina kot poslednja kneginja-vdova Celjska in ljuti boji za bogato zapuščino izumrlih Celjanov, 4. Celjani v naši in tuji književnosti. Temu ciklusu bo sledilo predavanje o Zrinjskih in Frankopanih ter njihovi tragiki, že dosedanji obisk je pokazal, kako veliko zanimanje vlada za taka predavanja, želeti bi bilo. da bi se javili tudi Se drugi predavatelji Tudi iz manjših krajev naše banovine se Čuje o ustanavljanju ljudskih univerz, za kar so tudi v Laškem dani vsi predpogoji.
Na delo
za Slovenske gorice!
Leto dela Društva prijateljev Slovenskih goric za pozabljene Slovenske gorice
Ljubljana, 26. februarja.
Zadnja leta je začelo pri nas delovati več društev, ki imajo predvsem namen povzdigniti naše podeželje ter v pravem pomenu besede odkriti posamezne predele naše zemlje To niso le turistična društva, pobarvana z lokalnim patrijotizmom in ne zgolj družabni klubi, temveč mnogo več. Za naše kraje je treba žive propagande, kajti doslej jih nismo poznali dovolj v nobenem pogledu: slepi smo biLi za njihove lepote, slepi za krajevne potrebe, nismo si znali pomagati Ln niti zavedali se nismo, da si lahko pomagamo. Nova društva so začela delovati s posebno vnemo in uspehi so se takoj pokazali. Notranji tujski promet se je zelo razmahnil celo tam, kjer ga doslej sploh niso niti poznali; seveda pa ne gre za sam tujski promet, vendar je prvi pogoj res živa propaganda za kraj. da ga ljudje spoznajo neposredno.
Eno izmed teh društev je Društvo prijateljev Slovenskih goric, ki ga čakajo še posebne naloge kajti potrebe Slovenskih goric se ne morejo niti primerjati z onimi velikimi nalogami nekaterih naših krajevnih društev; Slovenske gorice so na meji in najbolj oddaljene od upravnega središča Ljubljane ter nimajo več zaledja, kamor so prei pošiljali pridelke (v Gradec, gornještajerski kraji itd.). SI. gorice životarijo. Toda ne le v gospodarskem pogledu, temveč tudi v kulturnem, kajti odrezane so od ostalih slovenskih predelov, do-čdm je tuji kulturni vpliv že močan. Slovenske gorice zaslužijo po svojstveni, edinstveni lepoti, po naravnem bogastvu ter posebni zemljepisni legi, da se vzbudi za nje pravo razumevanje in mnogo več kot le turistično zanimanje. Moralno smo obvezani, da se zavzemamo za interese Slov. gorice ob vsaki priliki ter da vedno skušamo odpravljati krivice, ki so jih delali našim goricam skoraj prav tako, kakor Prekmurju
Snoči je Društvo prijateljev Slovenskih goric polagalo račune o delovanju v prvem letu svojega obstoja; občni zbor je bil v »Zvezdi«. Prlekov je v Ljubljani mnogo, toda družabni niso posebno in tako so se aklimatizirali. da so pozabili na svojo lepšo, ožjo domovino, česar jim ne moremo šteti v čast. — Občni zbor je vodil prea-sednik društva g. Martin gpindler, znan velik prijatelj Slov. goric. V uvodu se je spominja] v globokem pijetetnem govoru tragične smrti viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja Ln nazdravil mlademu kralju — z delom, ki ga je društvo opravilo, ni zadovoljno. Toda vloženega je bilo mnogo truda da bi se koristilo našim lepim goricam. Uspehi so se pokazali predvsem v propagandnem pogledu. Gospodar-
Intimni koncert
Glasbena Matica je včeraj zvečer v Hu-badovi dvorani priredila n. intimni koncert. Z njim je proslavila sicer v skromnem obsegu, a pietetno Ln s skrbno naštu-diranim programom 250. obletnico rojstnega dne Georga Priedricha Handela. Han-del je bil rojen le štiri tedne pred J. S. Bachom, katerega spomin je Gl. M nedavno proslavila s svojim I. intimnim koncertom. Obsežnost in silo Handlovega genija bi bilo mogoče prikazati le z izvajanjem enega njegovih ogromnih oratorijev, toda tudi v majhnem obsegu je zamogel slavni mojster izpregovoriti tehtno besedo.
Pod umetniškim vodstvom g. Riharda Kocjana, ki je sviral tudi oboo, smo s sodelovanjem gg. Zvonimire župevc (sopran), Marijana Lipovška (klavir), Matije Tom-ca (orgle). Alberta Dermelja (violina), Bogomira Leskovica (čelo) in Slavka Korošca (flauta) slišali štiridelno sonato za oboo, violino. Čelo Ln klavir, za njo pa je g. Ldpovšek 2 akademsko objektivnostjo in izločenjem lastne osebnosti zaigral Passacaglio iz VTL suite, Capriccio v g-molu Ln Arijo z varijacijama v b-duru. Po kratki pavzi je zapela ga. Zvonimira 2u-pevčeva recitativ in arijo iz opere *Xer-xes<. Arija, znana pod imenom >Largo« je morda najpopularnejša in celemu svetu poznana skladba Handela. Zelo zanimiva in prisrčna je tudi SlavČeva pesem iz srednjega dela trodelne skladke >L' Allegro ed il Pensieroso ed il Moderatoc. S >Slavčevoc pesmijo Handel na nedosegljiv način in z najgljobljim občudovanjem slika sožitje človeka z naravo Obe skladbi je ga. žu-pevčeva zapela z izredno toploto, mojster-skim prednašanjem, iz izklesano pevsko tehniko in srebrno čistim glasom. Zlasti Slavčeva pesem z virtuozno flavto g. Korošca je izzvala viharen aplavz
Lepi, zanimivi in ravno dovolj obsežni večer je zaključil g. Matija Tome z orgelsko Fugo v e-molu in Koncertom v b-duru na najdostojnejši način.
Bachu ln Handelu mora logično slediti tretji izmed trojice istodobnih glasbenikov-velikanov: Gluck. želimo, da ga nam predstavi m. intimni koncert.
!z Celja
_c Celjski igralci   bodo    uprizorili v
petek 1. in na pustni torek 5. marca ob 30 v Mestnem gledališču kmečko burko »Trije vaški svetniki« v režiji g. dr. Rudolfa D$bovlš1ca. Predstava v petek bo za abonma, na pustni torek pa bo ljudska predstava. Vstopnice se dobijo v predprodaji v knjigami »Domovini«.
—c Smrtna žetev V nedeljo je umrl v Gaberju 75 letni upokojeni cinkarniSki delavec Franc Kavlič, v ponedeljek pa je umri na Cesti ns Pobrovo 5 letni delavčev sinček Konrad Stsmol V celjski bolnici so umrli: v soboto 74 letna Ana Mlakarjeva, občinska reva brez stalnega btva-IrSca, v nedeljo pa 64 letni čevljarski moj-
skega dela se pa društvo ni moglo lotiti, ker ni imelo za to sredstev; zato še zdaj ne morejo misliti na to, da bi društvo osnovalo trgovino s sadjem ali vinom, odnosno, da bi ustanovilo za ta namen posebno zadrugo.
Kot uspešno propagandno sredstvo za Slovenske gorice so se izkazali veliki izleti. Dva izleta ki ju je društvo priredilo doslej, sta dokazala, da je to prava pot: čim već jih bo. ki bodo poznali Slovenske gorice, temveč br tudi njihovih prijateljev. Oba izleta sta dosegla popoln uspeh. Društvo, ki nima gmotne podlage, zelo težko organizira izlete z vlakom, ker je težko izpolniti trde pogoje železniške uprave. Zato pač ni bilo izletov še več. — Predsednik se je zahvalil novinarjem pri sodelovanju za izlet.
Tajniško poročilo dokazuje, da je društvo res delalo. Predvsem se jo odbor trudil navezati stike s posameznimi kraji v Slov goricah, kjer bi se naj ustanovile podružnice društva Doslej še ni bilo dovolj odziva na pismena vabila, treba bo navezati osebne stike s krajevnimi zastopniki ter čim prej osnovati podružnice. Jeseni je društvo skušalo organizirati propagando za nakup sadja iz Slov. goric, za kar je pa bil lani zelo neugoden čas. Sadjarji so hoteli plasirati sadje v inozemstvu, ko ga pa niso mogli, so ga vrgli hkrati na trg ter ga morali nuditi po vsaki ceni. Tudi ta primer kaže. kako bi bilo potrebno društvo, odnosno zadruga, ki bi ščitila sadjarje.
Blagajnik Kramberger je vestno ter natančno poročal o denarnih zadevah. Tudi njegovo poročilo dokazuje, da je v društvu mnogo več idealizma kakor denarja. — Poročila so bila odobrena soglasno, a s pripombo, naj bi društvo stopile v tesnejše stike s članstvom. Toda članst v <-• samo se ne zanima posebno za društvo, sicer bi ga bilo na občnem zboru mnogo več. — Pri nadomestnih volitvah so bili izvoljeni: Ljubo Tiplič, tajnik: dr. Mojzer. dr. Murko, odbornika in v nadzorstvo dr VoršiČ.
Pri raznoterostih je bilo sproženih več predlogov. Odslej bo društvo prirejalo t u. i i članske sestanke in se posebno posvetilo utrditvi družabnih vezi med ljubljanskim članstvom, ki morajo postati elitni delavei za Slovenske gorice ter se posvečati z vso vnemo propagandi za svojo ožjo domovino. Iz Ljubljane mora iziti močna pobuda za delo, Ljubljana mora organizirati podružnice in tudi vzbuditi zaupanje, da domačini v Slov. goricah ne bodo gledali več z nezaupanjem na društvo, ki mu | samim lepim imenom ne more pomagati iz daljnje Ljubljane.
ster Jakob Rojnik iz Gaberja (Kovinarska ulica 2), 76 letna občinska reva Marija Mežnarjeva s Pepelnega pri Vojniku in 72 letna občLnska reva M:»rija Vidceva iz Marija^radca.
—c Redek umetniški \cčer bo v Pobota 9. marca v mali dvorani Celjskega doma. Koncertiral bo slovili violinski virtuoz Zlatko Balokovid Vstopajoč se dobe v predprodaji v knjigami K. GortCarJfeVt vdove.
—c Zanimivo prodavanje SPD v Olju. Na jugozapad naše države nas popelje z besedo in sliko naš rojak dr. E. Mesesnel. profesor umetnostnega seminarji skop-ljanskega vseučilišča. Hodili bomo po poti iz Skoplja proti jugu, kjer se vrstijo kulti-virane ravnine in visoki planinski ma^rtvi, da obiščemo Ohridsko in Prespansko jezero, ki jima tvorijo okvir vršaci: Perister (2600 m). Baba, Nereska. Suha Gora, Go-ličica. Belica, Mokra in drugi. Pomuditi se bomo ob jezerskem, fjordom podobnem obrežju in na njegovih rajskc^arobnLh otokih, polnih ostankov srednjeveške kulture. Predavanje, spremljano s skioptičnimi slikami, bo v četrtek 28. t. m. ob 20. na Ljudskem vseučilišču v Celju v risalniei deške meščanske šole.
—c Obrtna razstava v Celju bo od 4. do 18. avgusta v poslopju mestne n-arodne šole. Prijavilo se je že mnogo ra/stavljal-cev. Rok za prijave traja do konca meseca maja V okviru obrtne razstava bodo v tem času tudi kulturne in športne prireditve. Za čas od 4. do IS. avgusta jc že sedaj Lz raznih krajev države napovedanih več izletov v Celje.
Iz Ptuja
— Izsleden tat koles. Orožniki so izsledili spretnega tatu koles nekega D. J. iz Zg. Pristave, ki ima razen tatvin koles na vesti tudi še vlom v čebelnjak posestnika Pernat Franca v Zg. Pleter jih, kjer je odnesel tri panje čebel. Istotako je vlomil v vinsko klet last posestnika Iljavec Štefana v Pleterjih ter odnesel i sod vina držeč 100 litrov. Na vesti ima pa tudi tatvino harmonike, ki jo je ukradel že lansko leto v gostilni Gregorec Franca v Gore i Spretnega uzmoviča so orožniki ovadili sodišču
— Vlom. v viničarijo v Belavščeku, last posestnika Gabrovec Jakoba iz Repiš, so nedavno noč vlomili neznani vlomilci ter odnesli iz kleti en sod vina držeč 100 1. Posestnik je oškodovan za nad 500 Din. Vlomilcem so orožniki že na sledu.
— Gasilsko službo upravlja do prihodnje nedelje 3. marca L red, L vod s četar-jem Rudolfom Erlačem in četnikom Ivan Mercem ter moštvo Anton Kuhar, Andrej Pfeifer, Alojzij Doki m Franc Brunčič. Reševalno službo pa opravljajo šofer Ivan Omulec, četnik Jožef Kmetee, Ferdo ža-lar in Alojzij Vrabič.
— Nočno lekarniško stežbo opravlja do vključno petka 1. marom lekarna >Pri zamorcu t (mag. ph, R. Monter).
■
Georgij Silin: }
Počasna smrt
Roman. 2.
DVOR BOLNIH.
Ob osmih zjutraj se je pričel v ambu-latoriju sprejem bolnikov. Bolniki so prihajali s svojega dvora in se veselili solnčnega jutra po nevihti prav tako, kakor stanovalci sedmih belih hiš.
Dvor zdravih je stal na vrhu griča. Dvor bolnih je bil spodaj. Med obema dvoroma je bilo štirideset sežnjev praznega prostora in majhen Lipov drevored.
Težko je reči, kakšen namen je imel ta lipov drevored. Ali naj bi napravil dvor zdravih gobovim manj dostopen, aH naj bi skril pred njimi bolest in žalost prebivalcev dvora bolnih ali pa je bil zasajen kot nekakšna obramba proti prenosom bakterij.
Naj bo že kakorkoli, dvora nista bila ločena med seboj niti z drevoredom, niti s praznim prostorom, temveč z gobavostjo.*)
*) Zgodovina ne samo de ne pomni, kdaj je potegnila ta bolezen pregrado med ljudmi, zgodovina niti ne ve, kako in kdaj se je začela gobavost sama.
2e leta 4c4. pred Kristusom so bili z gobavostjo okuženi prebivalci Perzije, kakor izpričuje Herodot, v istem položaju, kakor blazneži. Gobavce so proglašali za umrle. Nad njimi so opravljali pogrebne obrede, potem so jih oblačili v posebne obleke, dajali so jim raglje Ln ko so prisegli, da pri srečanju z zdravimi ljudmi ne bodo kršili predpisanih pravil, so jih pognali iz vrel živečih. Odrejeno jim je bilo zavetišče v "oddaljenih in neobljudenih krajih, kjer so često umirali od lakote. Njihova trupla so ležala nepokopana. V vseh državah se je za.ton tresel od groze pred gobavostjo. Leta 1453. je francoski parlament sklenil, da noj se kaznuje zdrava žena, ki bi živela z gobavim možem, tako da se postavi na sramotni oder, potem pa izžene iz človeške družbe. Koran pa določa, da mora vsak pravoverni, ki sreča gobavca vbežati pred njim kakor pred divjo zverjo«.
V Irkutsku vodijo še zdaj gobavce k močvirjem in jih prepuščajo tam njihovi usodi. Noben prebivalcev Irkutska si ne zaradi hiše tam. kjer je živel gobavec.
Prve leproserije (naselbina gobavcev) eo nastale na pobudo reda sv. Lazarja, ki so ga ustanovili križarji v Jeruzalemu L 1134. Ta red je vzel gobavce pod svojo zaščito. Od tistega časa se oznanja usmiljenje do ljudi, ki jih je napadla >črna bolezen<. Zdaj jih ne sežigajo več na grmadah, kakor jih je sežigal Atila, ne izganjajo jih v puste kraje in ni jim več treba živeti v razmerah, v katerih jim je pretila neizogibna smrt od lakote. Zdaj jim nudijo zavetišče in pomoč. Leta 1329. je bila v Parizu ustanovljena leproserija za bolne dvorne dame. V Angliji in na Norveškem eo začeli ustanavljati zavetišča tudi za >ljudstvo< Ln že okrog leta 1500 je bilo v Evropi nad 19.000 naselbin nobavcev. Toda vse te leproserije so bile bolj jetnisnice, nego bolnice.
Na dvora bolnih je bilo osemnajst poslopij. V enem sta bila kuhinja In pralnica, v drugem kluo, V ostalih so
stanovali gobavi — moški, ženske, otroci ... Bilo jih je oeenainsedemdeset. Zaveli so ločeno od sveta, prizadevajoč si v miru svojih skromnih bivališč skriti pred vsemi svojo bolest in svoje gorje, enako pa tudi svojo neprestano gloda-jočo bolezen. Oživljenje je nastalo redkokdaj, navadno samo takrat, kadar so se pojavili na dvoru novi bo-riki.
Niti vest o vojni ni zbudila med gobavci nobenega razburjenja. Kaj naj bi pa tudi imela vonja skupnega t njimi ali oni z vojno? Kakšne izpremembe naj bi prinesla v njihovo življenje T
Samo dva gobavca je vest o vojni vznemirila: Anuško, čije sin je služil vojakih in ji že pol leta ni pisal, in pa starčka Tatoškina. Anuška je bila prepričana, da bo njen Jašenka padel, Tali o škin bi jo bil pa rad mahnil »nad Germance« kot prostovoljec in pokazal mladim vojakom, kako se je treba boriti. Leta 1914. mu je šlo Se na devetdeseto leto. Bil je tudi na zunaj zelo star. Komaj se je držal na nogah. Smejali so se mu, starček se je pa jezil.
Razen teh dveh ni vojna nikogar zanimala.
Nekaj drugega je bilo okrevanje. Upanje na okrevanje je tlelo v srcu vsakega gobavca. In čudno, pri nekaterih je bilo tako neizmerno veliko, da ga nobena še tako brezupna resničnost ni mogla omajati. Vsak bolnik se je smatral ob vstopu na tla dvora gobavcev samo za začasnega gosta. Minilo bo nekaj časa, pa odide zdrav, očiščen, nihče se ne bo drznil zadrževati ga.
Noben gobavec pa ni nikoli pravil drugemu o svojih nadah. Le-te je obdržal vsak zase.
Živeli so v upanju, verovali so v okrevanje...
Tako so minevali dnevi, meseci in leta. V teh letih so pa gobavci gradili svoje življenje. Skušali so posnemati zdrave ljudi v jedi, v domači opremi, obleki in delu. Bili so med njimi dobri obrtniki, čevljarji, krojači, mizarji. Vsi so si prizadevali delati v leproseriji prav tako, kakor »tam«. Skušali so opravljati svoje delo kakor se spodobi, »po vesti«.
Nekateri so ležaLL Bolezen jim je bila izpila moči, zdravje, možnost delati, pustila jim je pa bila en zaklad, edini — upanje. Vstajali so redko, ležali so molče, nikomur niso tožili, da jih skele rane in da so zapuščeni.
Teh petsto let, odkar nas loči od srednjega veksv, ni sicer ,spremenilo oblike bolezni, ni še našlo sredstva za njeno zatiranje, pač je pa napravilo iz leproserij ne samo zdravstvene ustanove, temveč tudi kraje, kjer morejo bolni po besedah nekega učenjake najti -uteho in olajšanje od skelečih ran«. Grmad ni vež. Ni več pogrebnih obredov, ne sramotnih odrov, ne posebnih oblek. Ostala je samo še delitev: dvor zdravih in bolnih.
Tistega dne, ko je prihrumela nad stepo nevihta, je delal doktor Turkejev posebno vneto. Ves je žarel. Pred seboj je imel pot v mesto, zato je pa bil tako dobre volje, šalil se je z bolniki, kramljal je z njimi in bolniki so se mu smehljali. Imeli so ga radi, zlasti kadar je bil tak, kakor tistega dne. Hotel jih je opozoriti, da jim bo rad preskrbel v mestu, kar si žele, pa je prišel s tem prepozno. Izkazalo se je, da je bila Lidija Petrovna opravila to na dvoru gobavcev že zgodaj zjutraj.
— No, seveda, — je godrnjal, — jaz moram vedno priti povsod prepozno. Kako neki bi se mogel puliti za prvenstvo z mladinu. Oh, ta mladina! Ta pa zna, ta!
Gobavci so poslušali njegovo modrovanje in čutili, da bije v tem človeku toplo, iskreno človeško srce.
— Nikolaj Vasiljevič, — je nadaljeval doktor Turkejev, — tebi je pa odleglo. Glej no, glej, kakšen fant si zdaj. Samo leči se, pošteno se leči, ne bodi len, prijatelj, in jamčim ti, da se bomo morali posloviti od tebe. Kaj nas boš res zapustil? Ali ti ne bo žal? Kaj pa ti, An is j a, zakaj se držiš tako kislo? Kaj si se najedla zjutraj kislega zelja? To ni dobro! Ali pa se ti je sanjalo o svatbi. Nikar ne verjemi sanjam, dušica, to je neumnost. Potrpi malo, saj te bomo kmalu omožili s Trofimom. To ti je fant od fare, pameten, prevdaren. Rad se sicer ozira za ženskami, toda ti mu stopi na prste. Saj jo vzameš, kajne Trofim? Veš kaj, Anisja, jaz te pridem snubit v Trofimovem imenu. Kaj se pa sučeš? Pridem, boš videla, da pridem. Nastenka, kaj pa ti neprestano objokuješ razuzdanega moža? Saj ni vreden tvojih solz. Oženi se z drugim in konec je, kakor če odrežeš skorjo s kruha. Toda počakaj malo, izlečimo te in omoži-mo s fantom od fare. Le poglej Motjo, kako je vesela, kako rdeča lica ima, kakor da prihaja baš iz kopeli ali od ljubega. Čuj, Motja, v koga si se pa zaljubila? No? Eh, če bi mogel jaz takole odložiti petnajst let, pa bi se začel ozirati po tebi. ..
Med takim kramljanjem je zdravnik pregledoval bolnike. In če bi bil v tem trenutku pogledal sem tuj človek, bi ne mogel verjeti, da pregleduje zdravnik ljudi, ki se jih zdravi izogib-ijejo kakor divjih zveri.
Dobro voljo Sergeja Pavloviča je pa nenadoma pokvaril skoraj neverjeten dogodek.
Med pregledom je naenkrat stopil k njemu Protasov, eden izmed prebivalcev dvora gobavcev. Pogledal ga je tako, kakor da bi se napil namestu vode sublimata in komaj je spravil iz sebe:
— Sergej Pavlovič,   nesreča___Še
tega je bilo treba! In povejte mi, prosim vas...
Doktor Turkejev je obmolknil in se ozrl na Protasova skozi očala.
— Kaj pa je?
— Stroganov — — tam v svoji sobici ...
„Normandie" in
„Queen Mary"
V ladjedelnici St. Nazaire, kjer grade največji potniški parnik sveta »Normandie« (83.000 ), je še vedno živahno, vendar se gradnja parnika že bliža svojemu koncu. Dne 20. aprila bo prekooceanski velikan odplul v Le Havre,-kjer bo sprejel goste na krov. Pristanišče v Le Havru in v St. Nazairu bosta ta dan slovesno okrašeni. Za prvo prekooceansko vožnjo tega velikana vlada seveda po vsem svetu "ogromno zanimanje.
Tudi gradnja drugega pomorskega velikana »Queen Mary« naglo napreduje. Glede tehnične opreme bo ta parnik posebno na višku. Dopisnik »Daily TeJegrapha« poroča o senzacijonalnih poizkusih, ki so jih te dni napravili na parniku, zlasti glede varnosti proti ognju. V kabino so postavili 20 galon bencina in ga zažgali. Bencin je seveda gorel z velikim plamenom in razvijal silno vročino, ko pa je ogenj polizal sleherno kapljico,, so se vsi navzoči lahko prepričali, da so ostale stene kabine nedotaknjene. Ogenj torej »Queen Mary« ne bo mogel do živega. Pravkar so vzidali zadnji kotel, celo mesec prej nego je bilo določeno po programu. Sedaj bodo instalirali stroje.
Smrt pri smučanju
Na Schneebergu pri Dunaju so te dni našli mrtvega smučarja, ki se je ločil od družbe in se nato v viharju izgubil ter v snegu zmrznil. Ugotovili so pretresljivo dejstvo, da se je nesrečnež v strahu, da ne zmrzne in ne umre počasne smrti, prej šestkrat sunil z nožem v srce.
Nedavno se je v Beksidih ponesrečila večja družba smučarjev. Dva smučarja in dve smučarki so napravili izlet na 1700 m visoko Babjo goro ter zašli v vihar. Izgubili so orientacijo ter tavali več ur po hribu, ne da bi našli kočo. Do smrti izmučeni so obležali in zmrznili. Tri dni pozneje je našla vojaška patrulja dva smučarja, ki sta ležala komaj pet minut od koče, d očim ostalih dveh še niso našli.
bolj okusna kot naše vrste, Ce bo ta vrsta ječmena odgovarjala postavljenim zahtevam, bo ogromnega pomena za poljedelstvo Islandske, Kanade in severne Sibirije. Dr. Smith je prinesel s seboj tudi vrsto marelic, za katere upa, da bodo uspevale na južnem švedskem.
Ekspedicija, ki je preiskala gorovja zapadno Kangtinga, je tu odkrila pravi raj za botanike. Gozd preneha šele v višini 4300 m, pobočja pa pokriva ogromna množina cvetk vseh barv in velikosti. Dr. Smith je prinesel s seboj na stotine vrst planik. Podrobna proučevanja vseh teh rastlin bodo trajala najmanj 5 let.
Dvoboj je odklonil
Pariz ima zopet majhno senzacijo. Nedavno sta se bila sprla sin francoskega senatorja Henry de Jouvenel, Betrandi de Jouvenel in filmski avtor Duvivier. Jouvenel je zaradi tega pozval Duviviera na dvoboj. Včeraj pa so se oglasili pri njem zastopniki avtorja, naglašajoč, da odklanja dvoboj, ki ga smatra za zastarel način poravnave tega spora. Glede na to je Jouvenel izjavil zastopniku nekega lista, da iskreno obžaluje ta figarski korak Duviviera, ki se boji z njim križati sabljo. Zdi se mu, da Duvivier nima zadosti tradicije in da si ni na jasnem, kaj pomeni odklonitev poziva k dvoboju. Povedal je tudi, da bo ob prvi priliki nasprotnika javno oklofutal, da mu na ta način dokaže, kako malo ga ceni, če so sploh more Duviviera ceniti. *
20.000 rastlin iz Tibeta
V Tibetu se je mudila dalje časa ekspedicija švedskega botanika dr. Har-ry Smitha, kjer je proučevala klimo, zlasti pa rastlinstvo. Te dni se je ekspedicija vrnila z znanstvenega potovanja in prinesla s seboj okrog 20.000 raznih rastlin, med katerimi je zlasti več vrst tibetanskega ječmena, ki je zelo odporen proti slani in nočnemu mrazu. Te vrste ječmena bodo skušali nase jati na severni Norveški, kajti ugotovili so, da uspeva v Tibetu tudi v višini 3000 m. Rastlina je neverjetno odporna proti mrazu, poleg tega pa celo
Vse za denar!
Razprava proti Brunu Hauptmannu je sicer končana, toda iznajdljivi Američani znajo še vedno držati množice v napetosti. Neki prebrisani lastnik varijete j a je prišel na originalno misel, kako kovati iz afere kapital. Ponudil je namreč porotnikom, ki so sodili Haupt-manna, po 30 dolarjev za vsakega moža, Če bi »gostovali* po raznih ameriških mestih. Listi poročajo, da so porotniki ponudbo sprejeli ki da so že na-praviE več takih »gostovanj«. Njihova vloga sicer ni težka. Pojaviti se morajo samo na odru, zastor se dvigne, vsak mora na pozomico in menažer izprego-vori nekaj primernih besed. Porotniki se nato skupno priklonijo in zastor pade. Nekemu novinarju je eden izmed porotnikov izjavil: »Saj se vendar vedemo, kakor se spodobi za porotnike Hauptmannovega procesa. Ne govorimo o naših posvetovanjih, nri se samo priklonimo. Kaj pa je na tem, saj so časi res težki...«
Berite   Langerjevo povest „PES II. ČETE". Dobite Jo v Tiskovni zadrugi in vsaki drugi knjigarni.
Rektor univerze kralja Aleksandra L In dekan tehniške fakultete sporočata tužno vest, da je dne 24. t. m. umrl gospod
Dimitrij V. Frost
redni univ. profesor, predstojnik instituta za radarska merjenja in geofizična raziskavanja
Uglednemu in velezaslužnemu članu profesorskega kolegija ohrani univerza trajen in časten spomin.
Pogreb bo v sredo 27. t m. ob 3. uri popoldne iz mrtvašnice pri Sv. Krištofu na pokopališče pri Sv. Križu.
V LJubljani, dne 25. februarja 1935.
MALI OGLASI
V* v sen malih oglasih velja oeseoa 60 para, (JaveK Olo 2.— Najmanjši znesek za mali jglas Din 5.—. davek Din 2.— Mah oglasi se plačujejo taaoj pri oaroCilu, lahko tudi v znam Kan. — Za pismene odgovore glede  malih  oglasov  je treba oriloziti znamko   —   Popustov za male oglase oe priznamo
Beseda 50 par. davek 2 Din Najmanjši znesek 7 Din
prilika:
Gramofon znamke His Master's v kovčku, skoro popolnoma nov in 30 izvrstnih plošč naprodaj. Prilika za tistega, ki si namerava nabaviti nov gramofon. — Naslov pove uprava >Slov. Naroda«. 810
SENO
okrog 30.000 kg naprodaj. — Ponudbe: Zapuščina Tro ha, Ba-binopolje 9 pri Rakeku.
ENODRUŽINSKA HIŠA
ugodno naprodaj. — Vprašati: Maribor-Tezno, Maistrova cesta št. 1.
fk
Beseda 50 par. davek 2 Din Najmanjši znesek 7 Din
Tvrdka A. & E. SRABERNE Ljubljana — javlja, da jemlje do preklica v račun zopet HRANILNE KNJIŽICE prvovrstnih ljubljanskih denarnih zavodov (Mestne hranilnice. Ljubljanske   kreditne banke, Ljudske in Kmetske posojilnice.
813
VELIKO IZBIRO SPALNIC
in kuhinj po jako nizki ceni dobite pri Gospodarski zadrugi mizarskih mojstrov, Vegova ulica št. 6. 19/L
Prima športne suknjiče
a Din 98.—, pumpance, modne hlače itd. — kupite zelo ugodno pri
PRESKERJU, LJUBLJANA, Sv. Petra c 14
KAVARNA STRITAR vsak večer koncert.
SLUZQ
1
Beseda 50 par, davek 2 Din Najmanjši znesek 7 Din
TORBARSKEGA
POMOČNIKA in vajenca, prvovrstno moč za damske torbice — sprejmem. —  Sipic,  usnjena galanterija, Kranj. 811
iin»iq|» Josip kwdfc — Za »Narodno dakacno« Stao Jezer**K — Za opravo m inaeraini del Usta Oton ChrlatoL — Val ? Ljubljani.