rokođeinih reći Odgovorni vrednik JEřr. «Jfcmes MUeiweis Te čaj sredo 17. grudna (ranozimna) 1851 List Ha h o se pomanjkanju nastel/e uhranili ? i'4 '(î bolj pešena per et vzeti ; tode ta se mora bolj na debelo nasuti in večkrat premeniti. Suha rusa je prav dobra. , , Peska, peskaste perští ali šote se potřebuje vsaki ktero si kmetovavci večidel se le okoli sv. Ospete domu dan za o dra š en o govedo 1 do S kočna čevlja (Ku- spravljajo. Povsod tožijo kmetje nad tem pomanjkanjem, bik-Fuss), za mlado govedo tretji del, za ovce ali Zgodni sneg je pádel letos steljo v gojzdih ki bo toliko tezavsi y dalj terpeti. Ce je tudi slame letos veliko bilo, potřebuj kmet slamo drugod. ko bi utegnila snezna zima koze peti ali osmi del imenovane mere. Treba je tedaj misliti, kak naj bi Kdor pa vsak dan saj po večjim suho blato (gnoj) iz tega peska ali šote strebiti da, bo le polovico manjkanj stelj Ponudi Pred v !, saj kolikor je moč, ubránili jim tele svéte za silo : kmetje po- imenovane mere potřeboval in živina bo na suhim ležala» Nikdar pa naj se ilovnata zemlja za steljo vsim naj kmetje skerbijo , da so hlevi gork ker z gorkoto hleva se prihrani veliko stelje, ktera od mg gori ne jemlje, ktera po scavnici strašno blato v hlevu na redi in y živino ognjusi živini gorkoto daje. Ker pa letos živina p< telji ne bo mogla potrebne gorkote dobivati, je treba da je pertih živina gorkih y d drugod dobiva, namreč po dobro hlevih , da sapa skoz nje ne piše , in če razpade ali spersteni 1______1 _ J _ • i y 9 • i i« ... v Belkasti apnéni lapor ali a p néni : s o Id án (weisslicher Kalkmergel) je pa dober za steljo; to pa se že tako razume, da se smé le razpadeni (sper-steneni) lapor vzeti. Kdor pa hoče, da mulapornaglo l"" P"' w«w »«»» , WMjm ť l\ u MJ JIJV nv J'ikJV , JiM vw lU/i|l«UU Ali DJIUI CIVIH , 112 j gU UbllV lit* IV U , - tu/J je moč, da se slama, bufare in druge reči zunej okoli nekoliko časa naj ga s cepci enmalo pomlati, in imel ga dene na kupe y cez hleva nalože. S samo gorkoto brez stelje bo živina tr oj a delala, to je ali saj to se obvarj bo persteniga laporja dovelj, prav dobriga za nasteljo. y Še bolji za steljo je pa šot a (Torf), ločje da živina po mrazu ne hujša, ob mleko ne pride itd. (Schilf), žaganje, pezdirje lanú, kjer jih zamore in tudi to je potrebno Da se pa živina brez stelj in zdra ohra y kar je kmet moč za V steljo dobiti. ? snažna je treba blato k r a t na d Ce pa kmet vsiga tega nimo, kar smo dozdaj pripo-ročili za steljo, mu nič druziga o sili ne ostane, kakor v m spod nje pomesti, skidati. Blato in gnojnica naj se spravlja na gnojniše. škodo za hojovje hoja klesti Ko bi biii naši hlevi tako pametno tudi bolj pogostama iz hleva gojzd iti po hojo za nasteljo. Da se pa z narmanjši , naj se takole ravná: »•i 'r ej eni y ka 1. Je kakošna jelovina za posekati namenjena ali kor so hlevi S vaj carski, bi lahko kravjek v žleb že posekana, naj se pobere vse listje s tanjšimi véji pometali, ga z vodo polili, z metlo vun pometli, in v čami vred za steljo. «■■■■i ga spravljali in zidanih jamah ali kadeh gnojnice nabrali, ktera je za polj si tako veliko gnoj, zlasti V ce se ji nekoliko zelezniga vitriola (E 2. Izmed dreves, od kterih se ima hoja za steljo travnike nar boljši oklestiti, naj se izvolijo le stařeji (30—40 let stare), vitriol) pridene in pridno pomeša. Na to vižo in le spodnje véje naj se oklestijo, ker te pri tako hranijo Svajcarski kmetje veliko stelje, in vunder jim gnoja ne manjka. si pri- imenovani trebi gojzdov same odpadejo. 3. Véja naj se nikdar ne oklesti tikama debla y Ker so v hlevih tla kamnitne y naj se V « « • živím saj cez noc enmalo stelje nastelje , gnoj pa naj se zjutraj iz stelje odpravi, ampak za 2 ali 3 pavce naj je ostane na deblu kakor gojzdnarji pravijo, drevesu kri ne odteče. y da drug noc astelj in s to osnaženo steljo naj se spet Ural a presicje reje Ima kmet p e sk y t (Torf) y b. V . i ci se da vse to za steljo dobro porabiti y i v • loci 5 Reja goved in prešičev z obširnim pridelova njem klaje za to rejo so reči, kterih nasi v • Pešek naj b kakoršne koli sorte: kremenast ali v svojo lastno škodo še zmiraj premalo kmetovavci obrajtajo, vedno apnen , hlevu, ponoći se nasuje kaka 2 ali 3 p in verh njega se zamore na debelo po so le zamišljeni v žitne pridelke. nekoliko to ni ravno treba) Zlasti zasluši prešičja reja veliko hvalo y naj rn stlati bi se je kmetje bolj poprijeli. Je v hlevih toliko prostora, da se v njih zamore Vsako leto se več prešičev pesek na kup spraviti, da se teg ogreje, potřebuje, in morebiti se ga po tem od komaj tretji del si jih v naših deželah priredimo y vse kupa lahko vselej toliko raztrosi po hlevu, kolikor dru^e dobivamo od drugod. je potreba. ' . Í j 1 Je pesek po scavnici (gnojnici) přemočen mora iz hleva spraviti in z novim nadomestiti. S klajo ali pičo, ki je krava srednje velikosti y se redi, kakor skušnje potřebuje, se vzemimo le, da prav nisko rajtamo v f uce, dvoje y svinj; da vsaka svinja Kj ni peska, se zamore na mesto njega tudi dvakrat le po 5 prasét verže, dobi kmet vsako leto 20. in 21. listu letošnjiga V Po tedniku Štajarske kmetijske družbe »Wochenblatt" imenovanim. Vred. „Novice« so o tem pisale v 19.? leta. Vred. 258 od dveh svinj 20 prasét, ki mu gotovo veliko vec studenca zdravil topi dobička donesó, kot ena krava. napraviti bi to za Prešičoreje se zamore mali kmetič ravno tako s celo okolico kaj koristno bilo, ker v prijetni kraj Kam niski ze zdaj poleti mestnjani iz Ljubljane radi za pridam poprijeti, kakor veliki kmetovavec, in dokler se hajajo, tolikanj več bi se jih zbiralo cio iz daljnih kra m m a « m m V # V # » t • 1 t 1 1 i • t fl # i i t mm • ^ « - «• » ne bojo vsi kmetovavci presicje reje poprijeli, da bote jev y ako bi blizo tam top bile. Ker pa ta živine obilo, jo bojo vedno tisti dobro zadeli, ki se bojo za prav ne sega vkmetijsko družb ž njo pecali. y pravilstvo rec prav ampak v panijskih predstojnik bi bilo |«VVU1I( " f « •» * »»"V » w uu^uiiijoniu p 1 vuotujuinuv , UI U If Če bi kmetje le enmalo rajtati znali in bi si na- treba, da bi se ti možje te reci prav marljivo popri tanjko prerajtali: koliko dobička jim žito verže, ta dobiček s tem přiměřili, ki bi si ga naklonili, bi namesto žita se bolj na deteljo in in bi ko jel okrajni po sr p jim bo gotovo rad v vsim na roko šel: zvediti po preiskavi : ali bi se dale drugo klajo toplice ondi napraviti ali ne. t obernili in po tem več živine redili, gotovo se bojo skušnje g. Mihela St prepričali, da jim klaj orej a in živi nor ej a veliko ki je njivo pol orala (joha) z več dobička donesete, kakor žito. Posnemanja vredne so rajšaka v Mengšu, cr te ko detelj ali metelko posejal, in s to klajo 6 goved skozi celo leto > ki ga S tem se pa ne reče, da naj bi se žito popolnama v hlevu preredil in si tako včs gnoj prideržal opustilo, ampak le to se svetje: naj bi kmetovavci svoje živina sicer po spašnikih troši. Gosp. fajmošter Arko posestvo, če ga je le kolikanj kaj, na dvoje razde- v Vodicah so naznanili, da so si nekteri pametni kmetje « ê « • • f V ft i m § i « • V ▼ 1 I V i g% • a « m m « • . • lili - polovico za žito, polovico za klajo. Vodiske fare jeseni y ko je 1 ajdo smodila y mnogoverstno saro rano zjutraj sožgali in tako po ve nog Zelravilni svet za zimo• Na prošnjo: naj bi zoper ozebljino rok ali Novicah" kaj gotoviga svetovali, ker letos lik dim pravili, ajdo slane obvarovali, kar so že zdavnej mnoge skušnje tudi v druzih deželah za dobro v 55 poterdile ljudjé veliko po ozebljinah terpé, naznanimo, daje zoper to 2) Podi v PÍ y ki se hvalevredno po nadlogo mnogo zdravil. Meni se je po večkrat nih skušnjah sledeče mazilo tudi takrat nar bolj poter ganja za varstvo gojzdov, ki sedanj tako silo terpé y y ko so roke ali noge že ozebljine razpokane Napravi se to mazilo takole: Kupi si stanove a štupo stčrte) tretji dilo bile. (SteinohI) 2 kvinteljca , kafre del kvinteljca, in zmeŠaj to z 2 lotama prešičje masti dobro skupej v mazilo, ktero déni v piskerc s po-pirjem terdo zavezan , da kafra prehitro ne spuhti. Za tega voljo je tudi bolje, da si ne napraviš na enkrat veči mere tega mazila, in ga po potrebi raji vnovič na- če bo to pokončevanje le še malo časa naprej šio ondašnjih krajih clo nič lesa ne zboru nasvčt: naj bi družba prosila ministerstvo zavpe y da v b y je predložila ljanj post kakorsno imajo že na Tiroljskim po kteri naj bi se določilo , smé v Terst na prodaj peljati. Ceravno je tak I y ktero lesno blago se V 0 nagled (Controlle) le pom Ulrich rekel vsim željno pricakov , m je po prepricanji ane poravnave o sili, kak Galle cr te* e-t h p je g. pred rediš. Vzemi potem tega mazila toliko na enkrat y da ali tut potreba y je bil under sklep enoglasin si dobro pa rahlo vribaš zjutraj in zvečer ozeb da naj družba prošnjo Planinske podružnice pri ljeno roko ali nogo, in V ce moreš, ozebljino potem povij ministerstvu krepko podp poprej pa naj, po nasvetu s kosmato stranjo vate (Watta). O 3 dneh večidel začnč ozebljina odjenjevati. Si hočeš pa v apoteki imenovano mazilo narediti dati, zapiši na listek popirja takole, Petr olei drach. duas, Camphor tri t. Unguent, cerei une. unam. Misce in deželniga g. ondi ta reč osnova. poglavarja, v Tir olje popraša: kako se (Dalje sledi.) serup. unum y Pogled v Černagoro ♦ unguent. mazilo. D. ad vitr. bene clausum. Sig. Ozebljinsko Cernagorci v • f zíve Apotekar se ti ne bo bránil tega mazila tudi brez ljudstva v starih časih patriarhov. ^ Hišni oče « « m « i 1 t i • • > • V • wv /\ ri I\ M 1 VM An AVf Z «"fc A. il m« rv ! yv tttfflM _ J (Konec.) prav družinsko kakor so živele ho- zdravnikoviga podpisa narediti, ker nima v sebi. nevarniga Dr. BI Velki zbor kmelijske ilruzbe v JLjubljani. (Dalje.), s podař imenovan — je glava družine in vodník vsih hišnih zadév. Staraš ina soseske je sodnik v vsih zadevah soseske, ki se bratstvo imenuje. Nar stařeji mož eni^a rodu (pleména) se imenuje glavar, y m ki Na versto so prišli potem predlogi in želje druž- deve. Pravdne je vodnik vsih zadev tistiga pleména. Več plemen so si v žlahti, si združeno izvoli kneza (knjaza), kî ima nar višji oblast čez vse družinske in notranje za- reči se razsodijo v zborih hospoda binih podruž nic; pisma vsih so bile predbrane y njih rov, starašin, glavarjev in knjazov. O po delà v prid kmetijstvu podruznične okolice sebno imenitnih rečéh pridejo tudi vladika za svčt po so bile z veseljem sprejete, in sklenjeno je bilo prašat. Tudi o hudih potrebah ga prosijo za pomoc, 1) na predlog Kamnisko-Smledniske po- in samostan v Cetinji je posojilnica, kjer to în uno reč zastavijo, da se jim za drugo družnice: c. k. ministerstvo ojstriši postave prositi orožje ali kakošno za varstvo sadnih vertov — po željah tudi druzih potrebo denar ali kaj druziga posodi. — Cernagorci opra podružnic slavnimu ministerstvu prošnjo predložiti: naj vijo brez vojakov; zato prav za prav v Cernagori ni bi tako dobro izdelana in ze dolgo silno zazeljena nobene armade. Ob časih sile in nevarnosti se en del poljska postava kmalo v djanje stopila, ktera tudi ali vsi bojni možje v brambo pokličejo. Bojujejo se varstvo sadnih vertov obseže; — Burgarjeva se- kakor jim nar bolje kaže. Tako imenovana mala voj-javni ca in primerno število Pire ovih bukev „Kraj n- ska, v kteri tit in tam nad sovražnika planejo , jim j y o nar skiga vertnarja" se bo podružnici podělilo; popisa revniga stana Tuhinske doline iz gosp fajm. ljubši. Da bi bili kakor drugi vojaki redovniga vojsko vanja vajeni, ne more biti, ker, kakor smo gori rekli y L. Dolinarjase je zvedilo, daje gorák studenec Cernagorci nimajo stanovitnih vojakov. Navadno orožje na potoku unkraj kovačnice na travniku, iz kteriga bi Je d olga Albanska puša y s ktero zna Cernagorec tako se morobiti dale toplice napraviti, če bi natanjčniši streljati, da mu ni para, poleg te ima sam okr es (pistola) preiskanje izvira in stopnja toplote tega studenca to in han žar (nož, kratkimu meču enak). kazalo. Iz serca bi bilo zeleti, da bi se ta moštrov sprožek dalje gosp faj gnal y ker bi če bi se dale iz Vsa Cerna gora ima le 4 topove, kteri pa malokdaj pridejo v vojsko. Zapovedniki bojnih trum se imenujejo serdari 259 Na vsakim kraji, kjer jih zamorejo Turki napasti cn serdar postavljen, kterih skupej je 8* y je časopis „Neven", ki bo obsegel podučne članke o y da krasnoslovju in vsih lepih umetnostih, pripovesti 1 V • mm . . . . .. _ vele 9 tišti «uje 9 Pokllčejo se pa bojni možje v vojsko s tem ki zastavo (bandero) nosi in sebajraktar ime- umetnikov, potopise itd., kakor tudi i no pesme, zivljenjopise krasoslovnih pisateljev in nepoli- važniši 7 zastavo na streho postavi. Ko Cernagorci to tiske dnevne zgodbe. Izhajal bode v novim letu znamnje zagledajo, se snidejo berž pri svoji zastavi, vsako nedeljo na celi poli v veliki osmini, ter bo in bajraktarji jih peljejo k serdaram, ki so, kakor smo veljal s postníno vred 5 na leto ; predplačila se rekli , zapovedniki posamskih armad. Hrabri junaki jemljejo tudi za polovino in četert leta. Plačila se po prejmejo po vojski zlato svetinjo, ktero je rajni šiljajo g. Naum u Mallinu, podpredsedniku gospo vladika si, napraviti dal. Vladika je osnoval tudi množico brambovcov, kterih je 420, ki od vlade plačo dobivajo (vsakteri 120 pričakovati, vsim jugoslovanskim krajem namenjen « « . • i i li * i i v 1 a 1 j • t 1 _ j i « « m m m ^ » • « v dvajsetic na leto},- kterih služba v tem obstoji Oernafforskih da po darskiga odbora Matice v Zagreb. Ker se smé iz vsiga izversten lepoznansk časopis naročnikov se mu po tem takim tudi iz Slovenskiga okrajnah nad tem cujejo, da se ukazi manjkalo ne bode, radi prejemamo tudi minaročníno vladikovi spolnujejo; poberajo tudi davke itd. Zapoved- na imenovani časopis, ako je komu bolj na roki, jo nam niki teh brambovcov se imenujejo kapi ta ni; 12 jih poslati. je^flHflBHBHiHÍ ■ti y • v Vrednistvo. ? vsak dobiva po 300 dvajsetic letniga placila. Cernagorci so staroverci, le v Kučki dolini je ne koliko katolčanov. v Jezik Cernagorcov je stari čistosti ohranil. jugoslavenski y ki se je v TXoviéar iz sloranshih hrajer. V Gradcu se je začela nedeljska sola za keršence. Iz Celjovca so šli poslanci na Dunaj, se cesarju Černagorec je včs vnet in ponosen na zgodovino zahvalit za milodare povodnjencam , in prosit za želez _ m -m m m -m r • • "W f /" A 1 1 V • • t 1 • svoje domovine, ker zgodovina njegove tudi zgodovina junaštva njegovih ocakov. domovine je nico. Nobena kro- Légar (typhus) se zlo razsirjuje po Celjovcu. Iz Gorice. Prosimo, da v „Novícah" natisnete nika scer ne ohranuje junaških del njegovih sprednikov, sledece slovó, ktero smo poklonili hvaležni učenci v Go vunder te slavne delà vse v • f žive v pesm ih naroda y rici svojimu ljubljenimu gospodu učeniku Jozefu ktere nepozabljivo grejo od roda do roda* Premru-tu o njegovim odhodu iz Gorice v Zagreb Kakor sploh vsi slovanski narodi radi pojó y tako tudi Cernagorci y njih viže so resnobne y 5 tužne, žalostné Kdor je slišal v znamnje, kako učcnci spoštujejo učenika, kterimu ljubezin do mile svoje matere živo v sercu klije. kar je sploh značaj slovanskiga petja. te pesmi o pokojni jasni noči v samotnih dolinah prepevati in odmevati jih od visocih pečin, nikdar ne pozabi, kaj je njegovo serce takrat čutilo ! Naj se učenost in imé, cast Tvoja, rojak, ne pozabi Dokler Tebi drago v Krajni slovenstvo živi! y Dr. Prešern. Ko solnce prot večeru umirajoče J^ m « • i V « • . / « Nar veči terztvo za Cernagorce je v Dalmatin skim mestu Kotar. Vsak torek, četertek in vsako v ' saboto pridejo Cernagorci s svojih gorá tù sèm na so menj. Ženske smejo svobodno v mesto, moški pa le ko so orožje od sebe djali. Svojiga denarja Cernagorci nimajo, povsod se y Se gore daljne z žarki pozlatuje ; Tako Vas Učenik, predragi Oče, Vaš zvěst učenec danes pozdravljuje, Vi greste daljeć Slave zvesti sin, Pri nas ostal bo vedno Vaš spomin. Ste bili Oče nam preljubeznjivi, Prijazni vedno svetovavec mili y vidi skoraj le austrianski denar; zlati (cekini), tolarji (zlasti tolarji Marie Terezie), dvajsetíce in drobiž. Tudi *urške pare imajo. JUnjizerna none a. Koj po novem letu bo izšel pervi svezek slovanskih narodnih pesem po nadpisom: „Cvětje slovanské g a naroda". Obsegel bo v pervem razdelku slovenske narodne pesme , ki še nikjer natisnjene niso in v drugem naj lepše narodne pesme vsih slovanskih rodov po slo ven jene in zraven tudi v iz vi me m jeziku. Trem ali štírem pesmam bodo tudi napevi pri- djani. do novega léta naročnino pošle, dobi vsaki zvezek za Domaćega jezika, Dobrotljivi, Ste med nas ino gromno moč učili. Branili ste nas pogubljivih zmot, Kazali srečnega življenja pot. Lepo zahvalimo Vas za vse dobrote, Ki ste prijazno nam jih dodeliii ; Prosimo Vas, de nas pušene srote Ne boste v daljnem kraju pozabili; y Kjer slavi drage rožice cvetó Naj tudi Vam življenja pot brez terna bo. Se zadnjič milo se na nas ozrite y Na nas vselej zvest Vam učencej Se enkrat nas v Bogu blagoslovite Cela knjižica bo obsegla okoli 100 strani. Kdor Sinove Vaše, ljubljene Slovence. Oprosti tamkaj Vas vsih nadlog 20 kr. sr. Kdor se na 10 svezkov naroči, dobi ed najsti poverh. Imena častitih naročnikov bodo vsakej knjižici pridjane. Serčno poprosim vse častite rodoljube, me v izdavanju po mogočosti podpirati, bodi si z obilními naročiti ali s slavljanskimi národními pesmami V veselju živi dolgo časa večni Bog! V Gorici 6. grudna 1851. Xp. Iz Celja. Pervi pred porotno eodbo tega mesca je stal Adolf Seder, priseženi poštni odprav-nik v Brežcah, obdolžen hudodelstva onezveste-nja in prestopka goljufije, kterih se je s tem okri da je več na pošto danih denarnih pišem prider- januarja r t. I. je dal za omenjeno knjižico. Ni dvomiti, da je to pervi pot predrage Slovence z narodnim pesništvom Slavjanov, od kterega slavni nemski jezikoslovec J. Grimm pravi vieil y zal in se denarja polastil. 29 ?? nad njega krasoto bi Europa ostermela" y S potni kramar Matia Schleimer pismo z 184 fl. na pošto; njih jezikom in pravopisom latinico in cirilico) so ker pa dolgo časa od prejemnika nobenega pisma ne znaniti in si v jeziku čedalje bolj približati. y da je denar prejel, naznani to sodii; preiskova V Celovcu. Anton Janežič. dobi nje je razodelo, da je tisto pismo z 184 še le 28 ]%rov jngostarensh časopis. Pod nadzorstvam Matice ilirske bo izhajal prihod-nje leto v ilirskim jeziku krasnoslovni (lepoznanski) Prihodnje leto bomo přinesli v Novícah podobo (obraz) marca t. 1. iz pošte odpravljeno bilo, ko je pred ta dan tergovec Dell Cott pismo z 539 fl. na pošto dal v Weitenstein pride zagotovilo namenjeno. prejema Pa tudi od tega písma ne se je Seder s tem rajniga slavniga vladika. Tudi Novice prejemajo naročila. Vřed. Vred. Pri preiskavi tega zaderzka , da mu je pismo po nevoljo ie pripravljen vso škodo poverniti, kar je tudi storil. Če je že izgovor sam po sreči po gorelo y za izgovoril tega t 260 sebi ćuden bil, da mu je pismo pogorelo, je bilo lepše v vrsto spravlj narodne pesmi z napevi ir se y pri bolj čudno, da je pervo pismo z denarjem se povedke ino prislovice ino še prejako v Nemško pre to le potem iz pošte naprej šio, ko je bilo drugo s V se stavlj V nabiri Haupta Smolarja je 531 pesem več denarjem na pošto prišlo. Tudi zidár Janez Ko- 18 pripovedk ino 199 prislovie. Naš rajni V y y lovič v Brežcah je 37 fl. s pismam na svojega oceta ima v svoji 1. knjigi le 114 pesem, ino Koritk pak v na pošto dal, zastran kterega je pri sodijski preiskavi zvezkih le 226 't* Seder obstál, da se je teh denarjev polastil za po Cafov A> Loàke doline. Za povzdigo kmetijstva plaćanje poštnih rajting. Poleg vsega tega je bil dalje so bile po celi krajnski deželi podružnice postavlje Seder obdolžen, da je pismo z 150 fl. prideržal, ki kterih namen je, nasvete, sklepe in naprave deželni y M V VI V I UWUUWiVU ^ «M jW jfiumw -- ' ^ v " • — - 7 •»» u v« »u w ji t JV , JL1 V. > V V\/ , UillV p V IU UU^IUtV V je od Janeza Ciani-ta na Matija Prešerna v Brežcah kmetijskiga družtva v svoji okolici naznanovati po pošti prišlo. Pri preiskavi se je najdlo prejemni svetovati, kako v , se po« kim kraji kmetijstvo zboljšati list terdi y y podpisan od prejemnika Prešerna da ni nič přejel, pa tudi nič podpisal y ali ta ker V se slabe navade zatirati in zaspané kmetovavce spodbuj r vati y da se tako v prid posamesnih kmetovavcov in v Od kra pisati ne zna. Seder pravi, da je njegov oce to blagor celi domovini kmetijstvo pobolj pismo nekimu neznanimu možu dal, ki se je za Ma- jev tudi hvalevredno prizadevanje kmetijskih podružnic tia Prešerna izdal. Koliko je na tem resnice y naj v „Novicah" večkrat beremo od naše se nič ne sliši naj bi se vsak sam sodi! Poslednjič se je pri poštni preiskavi Tudi je v ti okolici še premaloudov V/ ^ 'I* T '»x zvedilo, da je Seder od nekterih poberal, kakor je predpisano. reci I7* f ■ * JV » w Viivtivi PV y 1 V III u 1 u uuu V J ) 11 a več poštníne jih več izvolilo v spodbujo kmetijstva in dajanj lepih Porotniki so ga le izgledov, kterih zlo potrebujem V naši dolini je kme onezvestenja in prestopka goljufije v zadevi Schlei- tijstvo zlo na slabim, ker kmet tukej zavoljo gojzda merja „kriviga" spoznali iu zavoljo tega je bil na obdelovanje zemlje zanemarja ; za gnoj, kteri je po 4mesce v ječo obsojen. Onezveslenje Dell Cotto- glavitna reč pri kmetijstvu, se malo skerbi, in se še viga pisma je bil že prej poplačal, preden je ta reč da se le slabo pognoji, kupiti mora; troši se pa toliko kar y pred sodbo prišla; tedaj je kaznjivost odpadla. Čudno vec po ulicah, cestah in spašnikih; zanikernost pa je bilo, da ga niso onezvestenja v zadevi Preš er- gnoj tiče, je tako velika, da še straníš y novi in Kolo viče vi kriviga spoznali, ceravno je po-slednjo krivico v pervi preiskavi sam obstál. Zdi se ^^bhiihihii^HMHHMM ni y drugod pa y y da g porotniki mislijo, da le lastno priznanje snage pičli. (obstanje) zatoženca je poroštvo gotove krivice, drevja se ktero napčno misel smo neradi že raníš (sekreto v) se ne spodobi, je pa dosti te ne-Ker pa gnoja ni, se vé, da so tudi pridelki Sadjoreja je pa še slabši; mladiga sadniga nič ne vidi, in tudi stari vnovič pri naših po- to je večidel zanemarjeno. Koliko pa je le malo dru r se y in y se gih na rotnikih zapazili. Bistroumni g. zagovornik dr. For- r egg e r je negotovost porotnikov 0 svojim govoram še bolj pak nali ! y ktere so kmetam v škodo, brez da bi jih spoz Tudi avoljo manjših in bolj dnih po omajal. Obravnavo je v nemškim jeziku dez. sod. sve- vodinj (od letošnj d strasne povodnj ne tovavec g. Braulik jako pravdoslovno vodil. (Dalje sledi.) Frauhajma /. grudna. Ljube Novice! ve govorim, za ktero ubogi Ložani ne morejo) bi se dalo dosti storiti, ko bi požerki in votlíne, kamor se voda v tako pa, preden bili y in kosenine v ____________zemljo odtek a, pridno streblj široko po svetu hodite ino marsikteri domorodec vas Voda do lukinj priti zamore , zalije njiv^ ... željno prebira^ oznanite po vsih krajih Slovenske zem- dolini. Tudi našim županam in svetovavcam bi priporo Ije sledečo važno reč: Gosp. Anton Janežič, vred- nik Slovenske Bčele v Celovci, je přetekli mesec p o- cili y da bi si na vso moč prizadevali, da bi se po po ziv do Slovenskih domorodcev oglasil, da bi in tih tatje 11a plazili, da bi se po travnikih Slovenske narodne pesmi, in 0 kolikor volj je treh stopin bližej pot ne hodilo in tako travo koli mogoče z napévi vred,. potier pri po teptala*j*)i da bi ne bilo skrivnih žganjarij, ktere so ok toliko budi vedke ino prislovice med ljudstvom skerbno pobi- v prjđ i# • lté * ^Ni 1 V • 1 • 1 t 1 • • • 1 v td. Res je scer. da taki mozje y ki °J rali ino jih njemu v Celovec posiljali; on bi jih, ce ne tanjko opraviti prizadevaj sosedam delajo in si svoje dolžnosti na dosti sovražnikov na glavo drugači, s pomočjo „družtva sv. Mahorja" izdal. Do morodci ! to je imenitna Zdaj je še najti r * rec nakopaj ali to jih ne sme strašiti vsak kterimu y tega narodnega blaga , --- —------J ----------JUMIYV vr, - mi tu J111 iitž ci.it niiusui , v oui\ , ntui ....u in za njo tudi zadnji čas. je kakošna skerb izročena, je dolžan , svojimu opravilu zadostit doma zmirom na menje ino menje gre; vsej je tudi v j.z Polhoviga Gradca. Priporočenje. V Pol- ravni meri prave dobrovoljnosti ino zadovoljnosti med hovim Gradcu snio nov tabernakel dobili, kteri je tako ljudini zmirom menje. Zato domorodci! poslednja doba lično in umetno narejen , da si v dolžnost štejemo, moj- Je je 1 V se naš oteti, kar se ni celo izginulo. dragi rojak, Slavenstvu prerano umrli Kakorje znano, gtra tega delà Slovencam naznaniti in V « ga živo priporo y o* osp ci ti. Sim v ze v leti 1839 v Zagrebu 1. razdelek slo- delà v Korenski podr St. Vraz venskih narodnih pesem na světlo dal, in od teh dob za 2. razdelek še jih neprenehama nabiral nemila smert mu je to ino še veliko Rupnik je ta umetnik , ki je zraven tega elki altar ponovil, tako da V/ Ali ga je veselj gledati Pograjski pan drugih važnih d^I Iz Ljubljane. V poslednjih „Novícah" omenjeno Za izgled bi nam ustavila. Bodi mu zemljica lehka ! pač imeli biti Lu žicanje, kterih ie toliko malo na svetu, ino vemdar imajo, bi rekel, naj skrbneje ino naj poslanstvo mestniga gotovo y ker se je za ima deželno odbora sedaj ne bo slo na Dunaj zvedilo, da tista govorica, po kteri poglavarstvo iz Ljubljane priti, je za zdaj le prazna govorica; vunder bo mestni odbor povabil * val y * Tudi jaz sim rajnemu g. Vrazu pred 12—7 leti mnogo dezelne stanove, da naj se tudi oni sklenejo z njim v Iiabirkov Slovenskih pesem iz svoje okolice v Zagreb po- napravi prošniga pisma, ktero bo g. Ambrož osno- šiljal : bil sim zavoljo tega navlas v Zagrebu , da bi je iz Vrazove zapustnine, ktera je vlast Zagrebškega narodnega muzeuma, v svoje roke dobil; pak vendar ni-sim mogel, ker ni bilo gosp. muzejskega ravnatelja doma* Gorljivega g. Janežića pak prijazno opomnem, da se s slavnim ravnateljstvom Zagrebškega narodnega muzeuma sporazumi ino pogodi; lehko bi mu bilo, še tudi drugih Vrazovih spisov Slovenskih narodnih pesem dobiti, ker imenovano ravnateljstvo velike trude rajnega Vraz a samo toliko ceni, da ne bo pripustilo, da bi prázdni ostali. ** Po naših mislih je pa še teh veliko pre već, glede na njih vredno s t. Vred. Vganjko besedne zastavice prosimo. Vred. Ker je dosihmal v ti okolici še malo udov kmetijske družbe, bo mende prav, ako se ta podružnica združi s t) Planinsko. Vred. Pisaveo. To bo popolnama storiti le takrat mogoće, ko pride toliko zaželjna nova poljska postava na dan. Da bi jo kaj kmalo dobili! Vred. 261 * v kterim se bo cesar prosil : naj bi se Ljubljani val ki je po svoji y y v Pad 6000 Vremenski prerok Stiefel pre legi toliko važno město in nekdaj glavno rokuje za prihodnja dva mesca (p m město ilirskiga kraljestva bilo y imenitnost glavniga mesta. tudi prihodnje ohranila suho in merzlo zimo ; snega bo srednj Cesarjev adjutant in mi- Še zmiraj so vsih očí na Francosko obernjt večan) padlo lodaritelj, generalmajor Kellner je iz Laskiga ze v Notrajnsko přišel. Z veseljem beremo naznanilo, da je po tem, ko je nar bolj nesrečne kraje ogledal, okraj- kirn bomo povedali zgodbe pretečeniga tedna V krat Če ravno je bil v Parizu boj med ljudstvam in armado le nekterih krajih hud, je vunder po telegrafiških nimu poglavarju baronu Mak-Nevenu v imenu cesarje da po nilih zmed ljudstva per dni 2756 mertvih bilo y iz vim 13.000 fl. ízročil, ktere naj tako razdelí y vodnjenci v Ložki dolini prejmejo 8000 fl., v Planinski dolini 3000 fl., v Pivski in Reěki dolini med vojakov so z orožjem v 16 mertvih. ranjenih 107 Vsakiga, kteriga oki zasačili, so berž vstřelili pa y ki y take Napoleonovim namenam sicer nevarni, so za pa 2000 Milodarov se za povodnjence in re- perli. In tako je punt v Parizu zatčrt ; oblast je popol veže Metliške in Černomeljske okolice se zmiraj ve- nama v rokah Napoleona; 150.000 vojakov čuje noc liko nabera. Odbor Krajncov je v Terstu do 13. t. m. , nadvojvoda Ludevik je po- in dan nad pokojem mest Ko je pa plam v ze nabral 2809 30 kr. slal 300 y nadvojvoda Maksimilian 100 fl., Krajnski vstaj rlti v P potihnul, se je začel po d si y tako da je bilo treba na vse strani armade poslati y deželni stanovi so namenili 1000 fl., iz igre v ka zini in mnogo okrajn je v posednim stanu in vojaški oblasti se je skupilo 193 iz igre 5 *~ ----------------------O" ------J J' ' I---------------- " * ----------- strelske družbe 252 fl. Med tem je Napoleon ojstro postavo dal, da vsak, kdor y še več pa je donesel k o n c e rt, ki ga je uni- pokoj dezele razdira ali je ud 22 kr. dan po prizadevanju svojiga vodja cr » H. Costa-ta fil bo na 5 do 10 let iz dezele v Afriko kakiga skrivniga družtva, Izmed izgnan. harmoniska družba napravila; odrajtalo se je v ta blagi zapertih imenitnih mož je izpustil dosihmal le glavarja namen 300 y toliko še noben koncert ni donesel y tudi tište stranke. Th y a po imenu y ki se naslednika ravno naznanjeni pregled politiške osnove Krajnske predzadnjiga kralja poganja, ki je pa mogel nanagla dežele, ktero je g. J. Pradač, tajnik c. k. dež. poglavarstva, ma Francosko dezelo zapustiti in se j na veliki poli na svitlo dal in skupšino (dobi se v bu dal Armada je ze 1 in e v Lo n don del vojakov j po kvarnici g. Kleinmayerja in Bamberga po 6 kr.) Metli- strani Na pol čanam in Černomeljanam namenil, bo revnim marsikak lilo ljudst goldinar naklonil, ker je ta y „pregled y to je 20. in 21. tega mesca pa bo vo-vsak Francoz , ki je 21 let star u (Tableau) na in ki vživa deržavljanske pravice, ima v skrivni volitv več strani znamenjiv. ljane vtiče, slišimo KarMetličane inCernom je brez podpisa svojiga im o u na listek zapisati da