LOVENEC. Političen list za slovenski narod. P* poŠti prejeman velja: Za celo leto predplačan 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en meseo 1 ¡fld. 40 kr. V administraciji prejomau veljsi: Za celo leto 13 gld., za pol leta G gld., za četrt leta I fld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejem» opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2, II., 28. Naznanilu (inseratil se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat; 12 kr če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VrednlStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, L, 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 1l',6. uri popoludne. 105. V Ljubljani, v sredo 8. maja 1889. Letiiilc X"VII. I»riho(!iiji deželni zbor. S cesarskim patentom z dne 19. aprila je bilo šestletno zasedanje kranjskega deželnega zbora zavrženo, in nove volitve so razpisane, in sicer, kakor že znano, za volitev poslancev iz kmečkih občin na 4. dan julija, za volitev poslancev iz mest, trgov, trgovske in obrtuiške zbornice ljubljanske na 8. dan julija, za volitev poslancev veleposestva na 12. dan julija. Zadovoljni moremo zreti na minolo dobo, v kateri so domači sinovi dežele ukrenili in sklenili mnogo koristnega in potrebnega. Ni je stroke za-fconodajstva, da bi je ne sprejeli v spored svojega delovanja glede povzdige dežele in blagra njenega prebivalstva. Šolstvo, poljedelstvo, obrtništvo, industrija, trgov-stvo : denarna neodvisnost dežele, človekoljubni , humanitarni zavodi, vsakovrstne prenaredbe; vse to se pojavlja kot plodonosna posledica završene šestletne dobe našega deželnega zbora, akoravno razmere niso bile posebno ugodne. Umevna je torej želja vsakega rodoljuba, da prihodnji deželui zbor nadaljuje in gradi na tem, kar je dobrega in koristnega. Velik in važen je delokrog, ki preostaje bodočemu deželnemu zboru. Mnogo je gradiva, lepi načrti, katere so poslanci pričeli in bodo morali v prihodnjem zasedanji zvršiti. Dolenjska železuica, osuševanje ljubljanskega barja, deželna bolnišnica, v reje nje Save in drugih voda, pogozdovanjeKrasa, deželno gledišče, zavod za gluhoneme in slepce, zaklad glede zavarovanja malih obrtnikovin delavcev, ki je načelno že zagotovljen, važne šolske preme m be, zboljšanje učiteljskih plač, cesta čez Bogenšperk, katere zvršetek se je zopet zakasnil vsled formalnih vzrokov, i. t. d., vse to bode naloga in skrb prihodnjemu deželnemu zboru. Poleg tega pa bodo prišle gotovo na vrsto tudi nove predloge, nova vprašanja, katera bode moral zbor rešiti. Ker pa davkoplačevalci že pešajo pod ogromnimi bremeni davkov, skrbeti bodo morali zastopniki naroda, da deželi odpro nove vire dohodkov, varčno gospodarijo z deželnim premoženjem in tako najdejo sredstva, da znižajo deželne naklade. Poročali smo, da je imel klub narodnih poslancev dne 29. aprila sejo, katere se je vdeležilo šestnajst poslancev. Sklenili so, da izbero izvrševalni odsek sedmerih udov, ki naj dela potrebne priprave, poizveduje mnenje zaupnih mož po deželi itd. Ko bode izvrševalni odbor zbral glasove glede kandidatov, pomnožil se bode odbor z veljavnimi, zaupnimi možmi v centralni volilni odbor, ki bode ko-tiečno določeval o kandidatih, strogo držeč se načela, da proglasi one, katere si izbero volilci. Ko bi se v kakem volilnem okraji ne moglo zanesljivo določiti, kateri kandidat ima večino volilcev na svoji strani, odločili bodo volilci na volišči. Prevelike je važnosti, kako bode sostavljen prihodnji deželni zbor, kajti v mnogem oziru ni še zagotovljeno naše stališče. Dom orodna dolžnost je torej vsacega deželana, da odda svoj glas po svojem prepričanji za kandidata, ki bode kot poslanec delal le na korist svojih volilcev in prospeh domovine naše. Kdo je stvaritelj prihodnjega deželnega zbora, koga v prvi vrsti zadeva odgovornost, da se volitve izvrše, kakor to zahteva korist celote? To je narod sam, to so volilci brez razločka. V rokah volilcev je pred vsem osoda. dežele, blagor naroda. Ti naj sedaj uva-žujejo deželne razmere, tehtajo kandidate glede zna-čajuosti, sposobnosti in prave ljubezni do naroda, ki tiči v bedi in revščini, ter glasujejo za može, katerih rodoljubje in katoliško prepričanje je ne-omajano, ki so ali hočejo posvetiti svoje moči nesebično lepi naši domovini ter skupno in složno delati v prid naroda. Nesloga, prepir, cepljenje slabih naših moči ali celo boj zoper lastno kri bilo bi na škodo nam vsem, političnim našim nasprotnikom pa v veselje. V vsaki občini naj bi se zbrali, to je naš sve^, veljavni in zaupni možje vseh stanov, ter se stvarno in mirno pogovorili o svojem kandidatu. Osebno nasprotje naj ne odločuje, marveč prava načela, ki so bila in morajo biti vodilo političnemu delovanju za narod slovenski. Ko se možje dogovore o svojih kandidatih, katerim brez osebnih namenov z lahho vestjo dado svoje glasove, naznanijo naj s podpisi imena tukajšnjemu izvrševaluemu odseku. Le tako se morejo volitve prosto vršiti, ter poslanci v resnici zastopati želje in zahteve svojih volilcev. Geslo naše pa bodi: „vse za vero, dom, cesarja!" Volilci po deželi, v trgih in mestih naj uva-žujejo te besede in jasno pokažejo svoje prepričanje, kakor to zahteva čast dežele, korist naroda. Dal Bog, da bi se v tem smislu zvršilo! Govor državnega poslanca klima v državno-zborski seji dne 30. marca t. I. (Dalje.) Kar se tiče šole v Krivi Vrbi, predlagal je or-diuarijat, naj šolski nadzornik skupno z ordinari-jatom nadzoruje to šolo, da se bo mogel deželni šolski svet prepričati o neresničnosti svojih očitanj. Tudi je ugovarjal, da so se v tem poročilu navedle šole, ki niti niso v celovški dekaniji. Tudi veroučiteljem se je kmalu ponudila priložnost, da so javno protestovali zoper te napade. V 9. seji koroškega deželnega zbora dne 21. sept. 1888 se je razpravljalo o deželnem šolskem zakladu, in pri tej priložnosti je poslanec Einspieler zagovarjal versko šolo in slovenski učni jezik v slovenskih krajih. Za njim je vstal poslanec dr. Ubl ter je ljuto napadal veroučitelje slovenske narodnosti, in sicer prav tako, kakor poprej deželni šolski svet, kar je pa lahko umevno, ker je dr. Ubl ob enem deželni odbornik in kot tak član deželnega šolskega sveta in ker je pri sejah deželnega šolskega sveta slišal in zapisal ta očitanja. Tudi je dr. Ubl slovenskim katehetom predbacival, da popolnoma ali vsaj deloma zanemarjajo v šolah veronauk, ter je skoraj Zavetišče. (Zgodovinska povest. Češki spisal Al. Dostal, prevel — r—.) I. Belkasti oblački so rudeli na zahodu v solnčni svetlobi. Proti jeseni poklada se solnce zgodaj v škrlatne blazine. Tudi ni več tako vroče, žarki se nekako na pošev dotikajo zemlje. Kakor starček, kateremu je glava zbelela, zgublja ves junaški ogenj. Goste dobravo in sivi gozdi so metali dolge sence. V dolini in po bregu donel je glas jasnih zvončkov, katere je živina na vratu nosila, da jih pastirjem volkovi ne razkropijo in ne požrejo. Okoli in okoli je vse mirno in tiho. Na zahodnem Češkem so takrat prevladali gosti, semtertje nepredirljivi gozdi, kamor do tedaj človeška noga še ni bila stopila, iu kjer se je divja zver prosto razvijala. Črni, temni gozdi so šumeli včasih pre-grozno okoli trdnjav in gradov na strmih bregovih, gričih in nepristopnih hribih. Lo tu pa tam je majhna vasica ali mlin nad hudournikom, ali samota v sredi male trato. Samo ob rekah in redkih deželnih potih so sela pogostnejša, mesta večja in lepša. Venci visokih gora in temnih gozdov so bili nekdaj češki deželi nedobitna ograja. Pri globokem gozdu je stala vasica z redkimi hišami, in še te so bile raztresene po dolini, grivi, ob potoku, kakor si je ta ali oni gospodar sezidal stanovanje poleg svojega polja. Le kapelica v sredi nizkega gozda in zvonček na rogovilastem stebru bila sta nekako središče vseh hiš in koč, v katerih so rodbine po postavi starašinstva stanovale. Blizu gozda stalo je največjo poslopje in jo bilo kakor majhen gradič od vseh stranij utrjeuo in z mnogimi nasipi obdano. Za veliko Nekrasovo rodbiuo ni zadostovala velika podolgasta soba, tri pokolenja so mirno stanovala jedno poleg drugega, in zato je starašina — glava rodu — poleg postavil za sina in vnuka poslopje tako, da je bilo v sredi dvorišče skupno vsem, h kateremu so bila okna vseh treh sob obrnjena. Najstarejši Nekrasa je do tedaj imel v rokah žezlo vlade v hiši. Bil je že belolas starček, a še zmiraj čvrst, 6rčen. Njegov sin kot mlada vejica in vnuk — je bil najživejša mladika. Starček je že sicer malo delal, pa vendar je gospodaril kot naj starejši s celim imetjem, in rod mu je moral biti do najmlajšega pravnuka pokoreu. Delo je bilo vsem skupno, miza skupna, pokora neomejena. T;iko je bilo nekdaj na Češkem gospodarstvo vseh rodov. Razvoj rodov je bil omejen, gospoda ni dopustila seliti se z mesta na mesto. Ni čuda, da je torej Pavel, Nekrasov sorodnik, zapustil dom in se podal k vojakom, pa ne samo na jedno leto, marveč na celo življenje. Ker je bil ognjen mladenič in nagle jeze, bil bi nerad ubogal starejšega brata, ki je postal po pravu starašiustva glava rodbine, in večkrat bi bilo prišlo do prepira in razpora pod rojstveno streho. Pavel Nekrasa se je klatil po dvorih čeških vladik, opravljajoč službo oprode. Doma ga niso mnogo pogrešali. Rodbine so so množile, poslopja rastla. Spomladi si je že vnuk gospodarjev pripeljal v novo sobo nevesto iz sosednje hiše. A starček je še zmeraj kot repa, zdrav in čil. Iz gozdov je vel zdrav in svež zrak, ljudje so učakali redno sto let. Nekrasa bi štel lahko veliko več, ko bi le znal šteti črez petdeset naprej. Meril je svojo starost po visokih topolih, ki jih je bil nasadil pred vežo, da bi strelo vlekli mi-se ter varovali poslopje. „Zelo ste me prehiteli. Vi kvišku, jaz proti po besedah ponavljal ono, kar sem poprej prečital, vsled česar tega ue navajam še enkrat. Rekel je tudi med drugim, da se niti ne boje ti katehetje nalagati svoje višje pastirje. Ti neosnovani napadi poslančevi zoper čast in izvrševanje dol/.nostij katoliških dušnih pastirjev so vihar opravičene razburjenosti vzbudili, in z vseh strani so se pisala dr. Ublu odprta pisma ter v konservativnem „Kiirutner Volksblatt" št. 41 in 42 objavila; uvod tem pismom slove: „K šolski razpravi v koroškem deželnem zboru, oziroma k govoru gospoda doktorja Ubla so nam dosedaj došli nastopni popravki. Kažejo nam, kako napačno je bil častiti gospod vsaj na nekaterih krajih podučen in kako se — gotovo od nepoklicane strani — za zaprtimi vratrni c. kr. deželnega šolskega sveta razpravlja marsikaj, kar se takoj pokaže kot napačno obdolževanje, kakor hitro stopi v javnost." Prvo pismo je ono župnika šmihelskega, ki pravi, da tam ni Premru, marveč pisavec dr. Sommer župnik, in da veronauka ni učil kapelan, marveč on sam, in sicer redno, kar je tudi potrdilo šolsko vodstvo v Šmihelu nad Pliberkom. Župnik doktor Sommer potem sklepa svojo izjavo nastopno: „Iz povedanega sledi, da ste bili, gosp. doktor, tolmač obrekovalca-poroka. Očitali ste meni in mojemu kapelanu, gospodu Premru-tu, popolno zanemarjanje v enej najvažnejših strok naših poklicnih dolžnosti, in sicer v pričo cele dežele in daleč čez deželne meje. Kot mož časti bodete vedeli, kaj morate prostovoljno storiti, tem bolj, ker mi Vaša poslaniška neodgovornost onemogočuje zadoščenje s pomočjo sodišča." V istem smislu in še mnogo ostreje so ostali gospodje protestovali zoper ta očitanja. Da ne postanem preobširen, prezrl bodem posamezne ugovore ter le še opomnil, da posebno odločno zoper to protestuje tudi še župnik dholski, ki pravi v svojem ugovoru, da se ni zamudila ali prikrajšala nobena verska ura, razven če so nujni drugi duhovniški opravki zadrževali strogo izpolnjenje šolske ure. Ko-nečuo dobro pravi: „Če je pa, kakor se tukaj godi, kjer je najmauj 90 odstotkov slovenskih otrok, nemški poduk uveden že pri šest- in sedemletnih otrocih in je celo dvojezični abecednik strogo prepovedan, kakö je tü mogoč vspešeu poduk, ki vodi do vzgoje in nravnosti?" Ravno tako odločno ugovarja župnik Andrej "W'ieser iz Grabštajna, ki pravi: „Dolžan sem sam sebi, svoji župnijski občini in nasproti svojim predstojnikom tirjati, da se uradno preišče Vaše nesramno sumničenje gledö mojega katehetskega delovanja in jasno dožene resnica, ker mi brani Vaša poslaniška neodgovornost, da bi svoji časti zadobil zadoščenja po sodnijskem potu. Ako mi javnega obrekovalnega očitanja ne prekličete do konca tega meseca tudi javno, prosil bodem prečastito knezoškofijstvo sklicevaje se na Vašo zatožbo zoper mene, da se prične zoper mene obdolženca disciplinarna preiskava in odpošlje v Grabštajn komisija, sestavljena iz zastopnikov knezo-škofijskega ordinarijata in članov c. kr. deželnega šolskega sveta, da se dožene resnica. Izid in razsodbo te komisije z mirno vestjo pričakujem." Pričakoval bi človek, da se bo dr. Ubl potegnil za resnico svojih trditev, da bo privolil v zahtevano preiskavo in nastopil sodnijski pot zoper one vero-učitelje, ki so mu očitali javno mnogokrat z žaljivimi besedami neresnico in nesramno sumničenje. Toda tega ni storil, ker je z ozirom na odločne izjave veroučiteljev spoznal, da mu ne bo mogoče dokazati resnice. Mož-poštenjak pa tudi ni dal ve-roučiteljem zahtevanega zadoščenja, marveč se mu je dobro zdelo umakniti se za vrata deželnega odbora. Razsodbo o verojetnosti dr. Ubla morem tedaj vsakemu izmed Vas prepustiti. Po vsej pravici tedaj „Kärntner Volksblatt" pravi, ko je objavil vsa ta odprta pisma do dr. Ubla ter ga pozval, naj dokaže svoje trditve: „Tako je prav ! Katoliške duhovnike je nazivljal s ,trdovratnimi bojnimi petelini', ,rušitelji miru', .surovimi kovači', ,glumači', sleparji', .trdosrčnimi barantači', .ledenimi srci' itd. Toda vse to se lahko še prenaša proti temu, kar se sedaj kaže, kar se je moglo slutiti, da, moralo misliti: Vse je zapisano in zaznamovano, karkoli je katero uho slišalo o duhovnikih glede in zaradi šole — tiho toda razjedajoč in pekoč tudi še tako voljnega in potrpežljivega duhovnika. In kar je tukaj zapisano, ostane in veljd, ue da bi ponujalo le količkaj prilike v zagovarjanje. ,Nabral sem si', pravi gospod dr. Ubl, .tekom soj deželnega odbora, čegar član sem, opazke glede slovenskih in nemških katehetov, ki kažejo, kako temeljito ti gospodje podučujejo krščanski nauk.' In s temi opazkami je gospod dr. Ubl napadal, pri tem pa ni pomislil, da je marsikatera morebiti že ovržena, marsikatera skoraj smešna, da bi se bila lahko marsikatera ovrgla, ko bi se bilo o njej slutilo. In če si moramo sedaj misliti, da se take opazke opirajo na izjave, katerih niti niso izustili nadzorniki ali učitelji, marveč popolnoma drugačni ljudje, zaklicati moramo brez vsakega pomisleka: Duhovništvo je na Koroškem že več let sistematično in prekanjeno izročeno vohunstvu in ovaduštvu vsakega kateregakoli tujca! Komurkoli so zljubi, udrihati sme po duhovnikih. Strupen mož, razjarjena žena, razkačen učitelj, kakov gospod nadzornik, ki hoče najti le učiteljstvo ,korektno' in vedno le .korektno', čeravno se čuje mej narodom mrmranje — vse more reči in udrihati ter potem zmagoslavno naglašati: .Nabral sem si opazke' . . . In kaj je potem, če se gospodom v deželnem šolskem svetu vsiljujejo neresnice ali vsaj napačnosti, ker se popolnoma enostranski vrše preiskave? — Povedati hočemo, kaj je to: Sistematično hujskanje duhovniškega in učiteljskega stanu, javnosti škodljiv vohunski sistem, ki je bolj nevaren deželnemu miru, kakor vse drugo, merjenje z dvojno mero, ostrup-ljevanje narodnega duha, zloraba c. kr. oblastnije s strani neke gotove stranke, ki igra državo v državi, najizdatnejši vir verskega in narodnega nemira na Koroškem." Gospoda moja! V napominanih poročilih de-kanij se je tudi omenjalo, da so učitelji, ki prepovedujejo slovenskim otrokom govoriti mej seboj slovenski. To navadno nasprotniki imenujejo čisto iznajdbo in sumničenje. tlom. Pa še marsikaterega mladeniča bi pretekel in pri zadnji viteški igri sem štiridesetletniku izbil kopje iz roke." Na večer vrnili so se vsi udje rodbine z njiv, vrta in gozdov domov. Široka vrata niso utegnila vrteti se v tečajih. Dolgi, v kratki in malo čedni obleki je prignal govedo in drobnico. Na dvorišči je počil z bičem in ni se več brigal za živino. Vsedel se je pod lipo ter je izrezljaval neki okrasek na držaju. Za njim se je pripeljal starejši sin z rovnico, s katero je zemljo rahljal. Pitan vol korakal je pred njim, noseč na hrbtu debel jarem. Joža je veselo požvižgaval neko mladeniško pesem. Pustivši vola v hlev, šel je Joža k lipi, kjer je pastir, najmlajši sin mladega Nekrase, na trati sključen sedel. „Kaj pa počneš, Luboš?" Deček je obrnil na brata modro oko in je pokazal namesto odgovora dovršen držaj, ljubko se smehljajoč, tako, da se je njegov polni obraz razširil. „Lepa kača. Le predolga in preslaba je," hvalil je Joža. obračaje novi bič na vse strani. Pastir je bil pohvale jako vesel in v izgovor očitane napake je rekel: „Hotel sem celi držaj s kačo oviti, zato sem naredil več vijakov." Pozornost obeh je bila obrnena na novega prišleca na dvorišče. Bil je mladi gospodar. Vrnil se je z lova. Dva lovska psa podila sta se pred njim in v trenotku sta preletela celo dvorišče in razkropila vse kokoši, pure in purane; lesketajo-čega se petelina sta zapodila na kol, h kateremu privezujejo konje. Pastir in vratar sta hitro šla k očetu. Srčen mož v trdi, močni obleki in suknji, podšiti z lisičjo kožo, z vidrovko na glavi in v visokih lovskih škorujih. Na širokih plečih mu je visel lok poleg druzega samostrela, napetega s tenko tetivo. Za pasom visela sta tul in širok lovski nož z blišče-čim se držajem. Tudi lovske trobente ni manjkalo. Toda Nekrasova sinova se nista zmenila nič za očetovo opravo, čeprav jima je bila sicer skrivna in jedina želja; oči obeh so 6e koj vprle na plen, ki ga je nesel oče na hrbtu privezanega za pas. Nekoliko ptičev zibalo se je z dolgouhimi zajci in mlado srno. „Danes bi bil lahko dobil volka, ko bi se bil podal v nevarnost. Proti nam gredo, in kmalu bomo katerega videli. Zima jih bo k hišam prignala." (Dalje sledi.) Koroški deželni šolski svet pa se sklicuje na te tožbe ter jih ne taji, marveč jim skuša le ost vzeti. V dopisu deželnega šolskega sveta z dne 30. oktobra 1888, št. 1230, se pravi o Šoli v Tinjah (čita): „Sumnja o posrednji prepovedi, da ne smejo otroci mej seboj slovenski govoriti, se opira na izrek, kateri je nepremišljeno izustil neki pred šestimi leti tukaj nastavljeni v resnici netakten podučitelj." Priznava se tedaj, da se je to zgodilo, ter se ne graja, ker je prepovedano, marveč le, ker je netaktno in nepremišljeno. Ko bi bil pa učitelj takten* in premišljen, bi morda ne bil tega grajal deželni šolski svčt. O tožbi veroučitelja na Bistrici in v Svečah pravi nota deželnega šolskega sveta z dne 11. novembra, št. 1167, (čita): „To je menda pomota; učitelji so rekli, da so pač izpodbujali otroke, naj v občevanji govore nemški, na misel pa jim ni prišlo, da bi prepovedali rabo slovenskega jezika." Ali je bilo izpodbujanje učiteljev res tako nedolžno, kakor se tukaj opisuje, prepuščam razsodbi slavne gospode. (Konee slidi.) Politični pregled. V L j u b lj a n;, 8. maja. Notranje dežele. Dne 5. t. m. je bilo, kakor znano, zadnje stolpno ministersko posvetovanje, o katerem se poroča: Ko sta došla isti dan zjutraj ogerska ministra na Dunaj, sešla se je skupna mi-nisterska konferenca, katere so se poleg treh skupnih ministrov vdeležili tudi oba ministerska predsednika in liuančna ministra. Ob 11. uri se je pod predsedstvom ministra Kalnokyja pričela seja ter so se v njej rešile vse točke, ki se bodo predložile delegacijam. Neposredno potem se jo pod cesarjevim vodstvom vršil ministerski sovet, pri katerem so se konečno dognala vsa prejšnja posvetovanja. Glede delegacij se je sklenilo, da se bodo sklicale takoj po končanih parlamentarnih razpravah na Dunaji in v Budimpešti, skoraj gotovo takoj po Binkoštih. Predvčeraj je ogerski državni zbor potrdil vse dostavne predloge zgornje zbornice k postavi, ki določuje in dovoljuje število vojaških novincev, potem je pa nadaljeval glavno proračunsko razpravo. Pri tem so vladno politiko pobijali poslanci Eiitvos, Szederkenyi, Petrich in Szentkiral.vi. Včeraj se je nadaljevala glavna razprava. Vitanje države. Papež Leon XIII. je o. Agostina sprejel v avdijenci, predno je slednji zapustil Rim. Kako postopajo nasprotniki katoliške Cerkve zoper vse, kar je ž njo v zvezi, kaže nam to, da so italijanski liberalni listi v prekrasni družbi z dunajsko „N.F. P." razširjali napačna poročila o pridigah, o. Agostina, ob enem pa o njegovi osebi same škandalne do-godbe, na katerih ni niti pičice resnice. 0. Agostino je zaradi toga pred svojim odhodom poslal listom „Fanfulla", „Osservatore Romano" in „Voce della Veritii" pismo, v katerem protestuje zoper napačna poročila o njegovih pridigah. „Na raznih zgodbicah" — nadaljuje slavni pridigar — „ki so razširjene o mojem življenji, ni mi dosti ležeče, Bog sam nas bo sodil in vredni smo le toliko, kolikor v očeh božjih." Neki belgrajski dopis v „Pol. Corr." opisuje položaj srbskega prebivalstva v Stari Srbiji vsled neprestanih nasilnostij s strani Arnavtov kot neznosen, ker se tukaj ne gre za posamezne roparske napade, marveč za sistematične napade celih vasij in pokrajin. Zaradi tega tudi turške oblastnije nasproti temu počenjanju ničesa ne zmorejo. Mnogo družine zapuščajo svoje domovje. V mnogih vaseh, katerih prebivalstvo je bilo pred kratkim še popolnoma srbsko, je sedaj komaj deset krščanskih hiš. To velja posebno glede okrožja Tatove, kjer Arnavtje poleg tega tudi še desetino pobirajo od Srbov. Nemška vlada je redarstvenega nadzornika Woh!gemutha pozvala v Berolin, da ga zasliši. Kakor trdi „Nordd. Allg. Ztg.*, priznava sedaj švicarska vlada, da so Wohlgemuthu nemški socijalisti v Bazelju s pomočjo somišljenika Lutza nastavili past. Pred vsem pa je po mnenju tega lista do-gnano, da so Wohlgemutha zgrabili nekaj minut po njegovem prihodu, zaradi česar ni mogel nič kaznjivega učiniti, vzlic temu pa je bil devet dnij zaprt jednako navadnemu hudodelniku. Postopanju zoper "\Vohlgemutha manjka vsaka pravna podlaga ter nasprotuje mejnaroduemu občevanju in običajem mej prijateljskimi sosedi. Da bi ne bilo treba sopraznovati stoletnice francoske revolucije, zapustili so vsi zastopuiki raznih držav poprej Pariz. Francozje so jim to hudo zamerili, posebno pa angleškemu veleposlaniku, od katerega so najmanj pričakovali kaj takega. „Nation" pravi razdražen, da se tudi Franciji odslej ni treba ozirati na ostalo Evropo, ter dostavlja: „Mogoče bodo že spomladi 1890 v Evropi vlade, ki bodo ob-j žalovale, da so razžalile miroljubno in delavno Fran-' cijo; to razžaljenje bo maščevala z orožjem v roki Francija revolucije!" To je pač dosti čudno vabilo k mirovni svečanosti. — Predvčeraj objavljena uradna nota pravi: Predsednik republike je povodom napada na njegovo osebo dobil tisoče brzojavk, katerim posamezno odgovarjati je popolnoma nemogoče. Zaradi tega s tem razpisom javno izreka vsem in vsakemu prisrčno zahvalo. Mejnarodno zborovanje v Bernu za vravnanje delavskega varstva se ne bo vršilo pred poletjem. Dan konference bo zavezni sovet švicarski določil še le tedaj, ko bodo došli odgovori od vseh vlad. Zadnje pismo rumunskega kralja Catargiu je poseben vihar mej kolektivisti vzbudilo. Posebno jih je v oči zbodel stavek: „Vi ste bili pred 23 leti, ko sem zasedel prestol, na čelu ministerskemu so-vetu, isto tako pa ste tudi danes na krmilu vlade pri prihodu prestolonaslednikovem , katerega je z odprtimi rokami sprejela dežela." Iz Zanaihara se poroča: Osemdeset za "VViss-mann-ovo ekspedicijo določenih Zulu-zamorcev pod poveljuištvom poročnika Ramsay-a je došlo iz Kapa. Pričakuje se, da bodo kmalu izbruhnile razprtije mej Nemci in BuŠirijem, katerega vojna je pa majhna in mu v taboru manjka živeža in streljiva. Zadnji misijonar, katerega je vjel Buširi, došel je v Zanzibar. Izvirni dopiši. S Krasa, 6. maja. Kras, kako lepo je to ime! Kako lepa mora biti dežela, kateri so dali to ime! In vendar, če se pelješ skozi Kras po železnici, vidiš tako malo krasote, da se ti zdi, ime je le ironija na kraj. Pa vendar ni tako, ampak resnično ima Kras svoje krasote, ki pa niso poleg železne ceste; omenim samo kraj, kateri imenujejo kraški raj, to je Tomaj. Poleg raja ima pa tudi kraj, ki se sme imenovati biser Krasa, in to je Lipica, ki nam dejanjsko kaže, kakšen bi bil lahko ves Kras, ako bi ga ne bila ogulila do golih kosti sebična beneška roka. Včeraj, prvo majnikovo nedeljo, pri-romalo je izvanredno veliko ljudi v Lipico, eni so jih cenili na 7000, da so se vdeležili prelepe slovesnosti postavljenja lurške Matere božje v živo steno, izdolbeno votlino, ne daleč od lipiške cerkve. Ljudje, prihajajoči iz tržaške okolice, z Brega, Krasa, Berkinov, ki doma nimajo priložnosti gledati obširnih zelenih gajev, ne dihati gozdnega zraka, čudeči se pomladansko prenovljeni natori, rekli so: Oj, to je ves drugi svet! Tukaj vidiš zelene livade, posejane s pisanimi cvetlicami, tam temnozeleni borovi gozd, drugje visoke hraste, ki so ravno odprli novo perje, še vse mehko in nežno. Od vseh strani oglašajo se gozdni pevci, in najglasneje mej njimi mojster pevcev, slavec. Ni čuda, da človek-trpin pozabi svoje prozajiške misli in skrbi, da se čuti poživljeuega, premlajenega. Zapel bi, ako bi imel pevsko žilo. Vsem ljudem brala se je na obrazu neka posebna neopisljiva zadovoljnost in tiha sreča, ki je dosegla svoj vrhunec, ko so po sv. maši prinesli iz cerkve ljubo podobo še ljubše lurške Matere božje. Vse ljudstvo razvrstilo se je v dolgo procesijo; najprej verniki, za temi enajst duhovnikov, na čelu jim prečast. gosp. kanonik Fr. Cebular, družice Marijine, nedolžne deklice, belo oblečene, z modrimi pasovi iu vrtnicami v razpletenih laseh, slednjič mila podoba Matere božje in okoli nje uradniki in služabniki lipiški. Potoma prepevale so se pete litanije Matere božje, dokler niso postavili podobe na odločeni prostor. Iu kakšen prizor je tukaj! V sredi majhna dolinica, kakor kotel, vsa zravnana in z bolim peskom posuta, obsenčena od velikih dreves, ki rastoči v dnu doline visoko povzdigujejo svoje vrhe, kakor da bi zvedavo pogledovali, kakšen je neki svet onkraj gričev. V dolinico vodi široka steza od severne strani in okoli doline vzdiguje se svet v prikaznih tako različnih, kakor jih le narava sama izmisliti more. Tu z mahom zaraslo sive skale, okoli bohata gozdna zelenjad, tam grmiči manji in večji, tii zopet visoka drevesa, vse više in više kakor rimski amfiteater, in sredi med tem zelenjem vse polno ljudstva okoli in okoli. Vseh oči obrnene so proti votlini, izdolbeni visoko gori v živo steno, kamor vodijo iz doline kamenite stopnjice, okoli doline pa steza z bolim peskom posuta. Po končanih litanijah stopi na pripravljen govorniški prostor kraj votline, iz katere je že zrla podoba brezmadežnega Spočetja, govornik visokočast. gosp. Edvard Legat in v dolgem, ganljivem govoru poveličuje čast Marijino, priporoČuje njene čednosti in slednjič nji v varstvo izroča sv. katoliško cerkev, našo cesarsko hišo in slovenski narod. Vse je mirno, vse je tiho in pazi na govornikove besede, le v zelenem vrhu drevesa nad govornikovo glavo drobi slavec svoj napev, kakor bi hotel reči: ako angelj časti Mater božjo z „Ave Maria, gratia plena", in pobožni ljud s „Češčena si Marija", tudi jaz no zaostanem, častim jo, kakor me je Bog naučil. Po pridigi se je blagoslovila lurška Mati božja, koji na čast so bazoviški pevci pod vodstvom gosp. učitelja zapeli izborno kantato, in z zahvalno pesmijo končala se je prelepa slovesnost Materi božji na čast in vsem pričujočim gotovo na dušno korist, ker so vse okoliščine take bile, da so navdihovale sveta čutila in dušo iz materijalnega sveta povzdigovalo v nebeške višave. Zaslugo za to nepričakovano lepo slovesnost (menda je bila prva v naši školiji) ima visokočast. g. Edvard Legat, lipiški duhovni pastir, ki jo je omislil, vodil in z božjo pomočjo srečno dovršil. Resnično, le poveličujmo in častimo Mater božjo z detinsko vdanim in čistim srcem in prepričani bodimo, da bo tudi nam pokazala svoj mili obraz, dasiravno ne na tem svetu, kakor Brnardki v Lurdu, pa še toliko lepšega v oni deželi, kjer je večna spomlad, večna mladost, večni maj! Z Notranjskega, dne 7. maja. (Sadjarstvo.) Novo življenje se vzbuja v naravi; pomlad je tu. Dozdaj nam je navadno april s svojim dežjem nagajal, letos je tudi majnik tak nagajivec. Delo je vsled tega na polji zaostalo. Sadno drevje ne kaže, da bi posebno cvetelo. Čudna prikazen se vidi letos po vrtih, da je na drevji izvanredno veliko gosenic. Kdor jih ni obral iu pokončal dozdaj, temu se bodo kmalu razlezle po vejah in mrčes bo naredil silno škode. Prav bi bilo, ko bi se šolarji opomnili pri tej priliki, da naj pokončujejo to golazen pri demačih vrtih in naj nikar ne preganjajo ptičkov, ki so sadnemu drevju tolikanj koristni. Neki vrl učitelj ima navado, da vsako leto poprosi pri krajnem šolskem svetu, naj mu dajo nekaj novcev, ali pa kupijo pisank, ali pa več škatulj peres — in vse to ima potem za darilo učencem, ki mu donašajo v šolo škodljivih kebrov ali metuljev. Pripovedoval je sam, da se je na ta način z malim denarjem ugonobilo silne množine tega mrčesa. Otrokom je to v spodbudo in v nauk tudi za poznejši čas, da kot gospodarji ne zanemarjajo vrtov svojih. Isti učitelj stori pa tudi v drugem oziru veliko za povzdigo sadjarst.a. Šolskih vrtov še vedno po mnogih občinah pogrešamo. Tu pa tam so sicer, ali tako majhni, ali pa tudi tako revno obdelovani, da se posebne koristi od njih še ni nadejati. Različni so vzroki, da ta stvar ne more vspevati: krive so tega ali občine, ki nočejo pomagati z denarjem, ali pa morda učitelji sami, ki nimajo do sadjarstva veselja. V kraji torej, kjer ta učitelj službuje, tudi še ni šolskega vrta, pa to ni njegova krivda, resno si prizadeva, da se šolski vrt napravi. Pa kako si zdaj pomaga? Na jesen je dal na zidu pri farni cerkvi oklicati: „Gospodarji, nasadite divjakov po vrtih, spomladi bodem prišel cepit !" Iu sam — na svoje troške — je preskrbel cepičev. Sprva se ljudje za to niso ravno posebno zmenili, ali naposled jim je bilo všeč, ko so videli, da ima gospod učitelj toliko veselja de sadnega drevja. Vsak mu je rad povrnil troške, dasiravno ni nikdar zahteval, bodisi z denarjem, bodisi s čim drugim. In tega učitelja ima vse rado, vse ga spoštuje. Po vrteh pa lepo rasto mlada drevesca, da je kar veselje. Gospodarji so se začeli sami zanimati za sadjarstvo, in to je največ; brez tega zanimanja pa tudi šolski vrtovi ne bodo Bog ve kako — pomagali. Dnevne novice. (Gospod deželni predsednik baron Winkler) odpeljal se je včeraj z brzovlukom na Dunaj. (Odbor dramatičnega društva) se je v ponedeljek sestavil: Predsednik: dr. Tavčar; njegov namestnik: dr. vitez Bleiveis-Trsteniški; tajnik: A. Trs t en j a k. (Okrajna bolniška blagajnica) je ustanovljena v Kranji. V odbor so izvoljeni gg.: Fr. Dolenc, Tomaž Pavšler, Josip Kovač, Henrik Cando-lini, Anton Umek, Fr. Si m nič, Ivan Lampe, Mat. Hribar in L. Ne u mayor, vsi iz Kranja; v nadzorstvo gg.: Fr. Omerza, G. Fuchs, K. Engelman, P. L i kožar, Ig. Nagel in J. S alfa erg er. V razsojevalni odsek so izvoljeni gg.: J. Zalokar, J. Krenner, J. Lik o z ar, J. Majdič in Anton Lindtner. Načelnik je gosp. Fran Dolenc, namestnik gosp. Henrik Candolini. (Okrajna bolniška blagajna v Celji) velja za okraj Celje, Vranska in Gornjigrad. Kakor „AVacht" piše, se je onidan ustanovila rečena blagajnica. V načelništvu delodajalce zastopajo gospodje : G. Stiger, J. Lenko, F. Sonnenberg; delavce pa v odboru gg.: Franc Korošec, prednjar v kositrarnici tik Celja ; Josip Krelj, natakar v Celji; Anton Kuder, usnjarski pomočnik v Žalcu; Martin Goršek, nadsukač v Li-bojah; Jakob Marocutti, pekovski pomočnik v Žalcu ; Ludovik Baum, mizarski pomočnik v Celji. V paz-niški odbor bili so izbrani za gospodarje gg.: Franc Pacchiallo in Peter Majdič, za delavce pa gg.: Alojzij Tičar, Franc Vesenjak, Lovro Koklič, vsi v kositrarnici, Franc Koren, usnjarski pomočnik v Celji. Za razsodnike gg.: Anton Sablji«, knjigovodja v Celji; Rudolf Kloiber, kletar v Celji; Ant. Walter, plinar v Celji, potem Gustav Schmidl in Miha Alt-ziebler v Celji. Načelnikom je soglasno izvoljen g. Gustav Stiger, namestnikom pa g. Franc Korošec. (Izredna pisanka.) Farna cerkev pri Sv. Andreju v Gozdu (Gciss) na Štajerskem je od sv. Očita Leona XIII. dobila v dar monstranco, ki je bila iz-ložena na razstavi vatikauskej; knezoškof graški so jo blagoslovili in na veliko soboto odposlali na določeno mesto. (Službo drugega zdravnika) v bolnišnici v Brežicah je deželni odbor štajerski ustanovil z letno plačo 400 gld. Službo je dobil g. dr. Kep p a. (Okrajnih doklad) po 30% smeta pobirati S I o ven j ab i str ic a in Vranska. (V Stranicah Mizo Konjic) bodo letos slavili stoletnico obstanka tamošuje fare. Ob enem bo čast. g. V r 1 i c lahko praznoval štiridesetletnico svoje duhovniške službe in dvajsetletnico župnikovanja v imenovanem kraji. (Ogenj.) V ponedeljek pred poludnem je v Dobu pogorela neki posestnici hiša s hlevom in jedna svinja. Gospodinja pa seje po rokah in nogah hudo opekla. Zažgal je otrok. (Podporno društvo za vzbolele duhovnike) razpošilja izvestje za dvanajsto društveno leto. Ker je naš list priobčil izvirno poročilo ob občnem zborovanju v Gorici dne 26. marcija, vsled tega, da znanih zadev ne ponavljamo, sedaj povzamemo samo to, da je leta 1876 društvo ustanovil prelat Filip, c. kr. dvorni kapelau, in da je dozdaj društvene dobrote uživalo 264 duhovnikov in o klerikov. Mi-nolo zimo je v obeh društvenih hišah, v Gorici in v Meranu, zdravja iskalo 34 duhovnikov, med njimi 4 s Kranjskega in po 1 s Koroškega in Štajerskega. Lani je društvu pristopilo 36 dosmrtnih, 219 letnih udov, in 16 dobrotnikov. Skupno število društvenikov je 237 ustanovnikov, 960 dosmrtnih članov, 1621 letnikov, 498 dobrotnikov. Letos dne 15. julija bodo otvorili novo društveno poslopje v Iki tik Opatije; za to hišo je neimenovan dobrotnik priložil 20.000 gld.; prostora bo za 15 oseb. Zdravstvena doba traja v Meranu od 15. septembra do 31. maja, v Gorici od 15. oktobra do 15. maja, v Iki pa skoz celo leto. Ako preostaja prostora, morejo tudi nečlani dobiti proti plačilu bivališče po društvenih hišah, udje ga dobe brezplačno. (Za živinorejce.) V ponedeljek dne 20. t. m. ob 9. uri bode c. kr. kmetijska družba prodala v Kranji na javni dražbi štiri bike belanskega plemena. (Sokolski izlet na Dobrovo) je zaradi občnega zbora kupčijskega bolniškega društva prestavljen na 19. dan maja. (Prvi občni zbor kamniške podružnice družbe sv. Cirila in Metoda) vršil se bode v uedeljo dne 12. t. m. ob 5. uri popoludne v dvorani kamniške čitalnice. Začasni odbor vabi tem potom še enkrat vse zavedne narodnjake iz Kamnika in okolice, da pristopijo tej prevažni družbi in da delujejo v njen prospeh, vsak v svojem krogu nabirajoč jej novih udov. Komur je mar za vero in narodnost, ta se ne more odtegovati družbi, koje edini namen je braniti te dve najdražji svetinji slovenskega naroda. (Pevsko drnštv« „Lira" v Kamniku) priredi dne 19. maja v Kranji na vrtu g. Petra Mayerja na korist slovenskih velikošolcev s svojim mešanim zborom koncert, na kateri slavno občinstvo opozarja odbor. Natančnejši vspored sledi. Nadejati se je ne samo iz Kamnika in Kranja, ampak tudi iz sosednih krajev obilne vdeležbe. (Poljedelska razstava na Dunaji.) Odbor nam je poslal naslednje naznanilo: Za poljedelsko razstavo v prihodnjem letu se je ustanovil glavni odbor in 33 posebnih odsekov, da bodo potrebno preskrbeli. Posebno ogerski poljedelci so zelo marljivi, da bi pokazali, kaj rodi domača zemlja. Naznanila že sedaj sprejema glavni odbor (Dunaj I., Herreu-gasse 13). Veliko zanimanje je v krogih izdlova-teljev strojev, ki bodo razstavili mnogo novih iznajdb. (Tretja avstrijska karavana) v sv. deželo vrnila se je dne 2. maja v Trst. Vsi so zdravi iu veseli, ker so videli mnogo znamenitosti in srečno prišli v domovino. Četrta karavana bode šla z Dunaja v pričetku decembra. Vpeljan bode tudi III. razred, da se bodo mogli potovanja vdeležiti tudi manj premožni. Karavana bode šla skozi Carji-grad in obiskala le Jeruzalem z okolico. Naznanila sprejema Leon Woerl, Dunaj, I., Spiegelgasse 12. Raznoterosti. — Odvetniki na Češkem. Na Češkem je 742 odvetnikov ; od teh je 328 Čehov, 188 Nemcev in 22 6 Židov. V Pragi je 68 Čehov, 41 Nemcev, 9 8 židovskih odvetnikov. Na Češkem je okoli 100.000 Židov. — Na Eiffelovem stolpu je pariški „Fi-garo" najel v drugem nadstropji, 115 m. 73 cm. visoko od tal, del prostora, ter si na njem vredil tiskarno, v kateri ima prostora 12 stavcev, stroj „Maroniniu s plinovim motorjem, trije delavci za kliseje, korektor in nekateri vredniki. Tiskal se bo tukaj „Figaro de la Tour Elffel". Vsak obiskovalec stolpa bo mogel dobiti iztis tega časopisa s posebno tiskano notico, da je gospod J., gospa ali gospodi-eina N. obiskala ta in ta dan Eiffelov stolp. — Vezuv zopet silno deluje. Žrelni stolpič se je sesul ter se vliva lava do znožja velikega čunja na severo-zapadni strani. — Rusko pravosodje. Trije peterburški poštni uradniki so dlje časa izneverjali denar. Pred sodiščem se jim je krivda dokazala, a je tudi niso tajili. Porotniki so jih enoglasno — oprostili, in sicer zaradi tega, ker so imeli premajhne plače in so bili tedaj v sili. — Najlepša napi t niča. Pri nekem obedu, ki se je priredil na čast pisatelju veselih iger, dviguil je neki gost svoj kozarec ter slavljencu napil z navdušenimi besedami: „Bog poživi pisatelja! Živi naj toliko let, kolikor so stari njegovi — do-vtipi!" — Lahko umevno. A.: „Sosed, svetujte mi, kaj naj storim. Pred tremi leti že sem posodil kramarju Pančarju 1000 gld., a kadar ga tirjam, se dela, kakor da bi ne čul ničesa." — Sosed: „Kaj se pa čudite? Paučar v resnici ne sliši, ker tiči čez n^esa v dolgovih." Telegrami. Dunaj, 7. maja. Princesinja G i žela bo danes zvečer odpotovala v Alonakovo. Truplo nadvojvode Rajnerja Salvatorja bo semkaj v sredo po noči došlo ter se naravnost v kapucinsko rakev preneslo, kjer se bo še enkrat blagoslovilo. Monakovo, 8. maja. Princ Leopold in princesinja Gizela sta se zjutraj povrnila. Gelsenkirchen, 8. maja. Strajk se jo razširil na bohumerski in deloma na esenski okraj. Blizo v tridesetih vkupnih rudnikih se je ustavilo delo. Razv on tega je v mnogih fužinah ponehalo delo zaradi pomanjkanja premoga, vsled česar se je jako pomnožilo število delavcev, ki nimajo zaslužka. Zjutraj je nadaljnih osem vojaških oddelkov odpotovalo. Tukaj je popoln mir. Bruselj, 8. maja. Kakor se govori, namerava belgijski kralj v septembru evropske sile povabiti h konferenci, da se spopolnijo določbe berolinske pogodbe o Kongu. Peterburg. 7. maja. Minister Tolstoj je danes zvečer umrl. Pariz, 7. maja. Število razstavnih obiskovalcev so coni na 200.000 osob. Prepotila so ni nobena nesreča, Vspeh slavnostije popoln. London, 8. maja. Spodnja zbornica jo z 277 proti 130 glasovom v drugem čitanji potrdila postavo o pomnožonji mornarice. Umrli so: V bolnišnici: 5. maja. Jakob 1'ogačar, tesar, 40 let, jotika. 0. maja. Neža Trelee, delavka, 37 let, jotika. Vremensko sporočilo. C rt O Gas Stanje Veter Vreme Mokrine na 24 ur v mm opazovanja znikotncru v um toplomera po Celziju 7 7. u. zjut. 2. u. poj>. 9. u. zvec. 7325 732-4 7340 126 20 6 13-6 si. zap. dež oblačno ,, 1-10 dež S5 gl. 55 kr. Srednja temperatura 15 6°, in 32° nad normalom. Dunajska borza (Telegrafično poročilo.) 8. maja. Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) Srebrna „ 5% „ 100 „ „ 16 % ?>% avstr. zlata renta, davka prosta Papirna renta, davka prosta .... Akcije avstr.-ogerske banke .... Kreditne akcije ........ London ........... Srebro ........... Francoski napoleond....... Cesarski cekini ........ Nemške marke ........ 85 75 „ . 110 10 „ . 100 85 „ . 003 . 208 50 „ . IIS n 90 „ 9 n U " 64 „ . 58 07'2„ Silna prošnja! Ker sem zavoljo očesne bolezni in drugih nesreč prišel na kant, prosim nljudno vsaj tiste p. n. naročnike, ;i so nn za „Brenceljna" in prejete knjige dolžni 1535 gl., da bi mi plačali, naznanila so že dobili. Ostalih 1500 gld., kar so mi jih odnesli v Olimp, pozabim. Prosim, da bi dotičniki te silne prošnje ne prezrli V L j u bij a ni, 8. maja 1889. Jakob Alešovec. P) Uiajvspešiiejša T čistilna mineralna voda rranc Josipova grenčica, priporočena od I. zdravniških veljakov zaradi gotovega in pri tem lagodnega vspeha, ne neprijetnega okusa in tudi pri trajajoči rabi brez slabih nasledkov. Majhen popitek. Zaloga pri Mihaelu Kastnerju in Petru Lassniku v Ljubljani. Ravnateljstvo v Budimpešti.' Na najnovejši in najboljši način umetne a in i ustavlja brez vsakih bolečin ter opravlja plombovanja in vse zobne operacije, — odstranjuje zobne bolečine z usmrtenjem živca zobozdravnik A. Paichel, poleg Hradeckega (čevljarskega) mostu, I. nadstropje. (42) xxxxxxxxxxxxxxxxxx n Brata Eberl, * X izdelovalca oljnatih barv, firnežev, lakov X K napisov. ^ X Pleskarska obrt za stavbe in meblje. X X Vi ■■ *» «■» X X la Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vilharja hiši št. i. X priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse ^^ v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot ^ ^ znano reelno fino delo in najnižje cene. znano reelno fino delo in najnižje cene. Posebno priporočilne za prekupce so oljnate barve ^ v ploščevinastih pušicah (Blechbüchsen) t domačem w lanenem oljnatem firneži najlinejo naribane in boljše ^ nego vse te vrste v prodajalnah. ^ SC Cenilce na. asulitevniijo. Odlikovan: 1873, 1881. Josip Deiller, tovarna za cerkveno blago in razprodaja —= cerkvenih oprav =— na I>miaji VII., Zieglergasse 27. Zastopnik Vrane Itiiirkner. Proti gotovi naročbi se naj točneje izvršujejo vsakovrstne cerkvene oprave kot: kazule, pluviali, dalmatike, velumi, štole, baldahini, zastave itd., kakor tudi -i sen öMi® Odlikovan: 1873, 1881. Sfei- Tujci. 6. maja. Pri Malidll: Rimer, trgovec, z Dunaja. — Weiss, Jakob in Ignacij Honig, potovalci, z Dunaja. — Neuinan, tehnik, z Dunaja. — Katscher, tovarnar, z Dunaja. — Volčič, sodnijskega pristava sin, iz Laz. — Podboj iz Ribnice. — Zacchigna, živi-nozdravnik, i4 Pulja. — Alojzij Subic, slikar, iz Bavarskega. — Tomšič, tajnik, z Doberniča. — Jovanovič z rodbino, inženir, iz Belegagrada. Pri Slonu: Fischer, trgovec, z Ogerskega. — Färber in Schenker, z Dunaja. — Sitter, sodnijski pristav, iz Črnomlja. — Defrancesohi, trgovec, iz Ajdovščine. — Pollak, iz Belegagrada. — Ivaindl in Jellenz iz Celja. I I I Diseldoriske oljnate barve v tubah. '"▼▼▼▼▼▼wwwwi . t t i Akvarelne barve mokre in suhe. M Zj -1 ■ \ ? i ADOLF HAUPTMANN, prva kranjska tovarna woljnatili barv, firneža in lak« \ 6 i 2. iN - T <—1 P- ~ «¿►Pisarna in zaloga: .SoImUi drevored <► (semeniščno poslopje). = a 5J Filijala: Slonove nliee lO-lfJ ]? 5. .2 ► priporoča slikarjem, dijakom, stavbenim in pohištvenim ^ > znrjem, llkarjcin kakor sploh p. n. občinstvu svoje priznano izvr s ml- rrstne ► izdelke ter pošilja na zahtevanje "cenilnike zastonj in franko. ► Oljnate barve v ploščevinastih pušicah le najboljše vrste, posebno ^ L pripravne za razprodajalce, po znižanih cenah; » naprej primerno ceneje. Perstene, mineralne t Kupovalccm večjih množin . , .. . ► prednostne cene. in kemične barve. > de/.ah od 25 klgr. r, ► i Vse vrste slikarskih in < likarskih čopiče v in j slikarske patrone. Deller-jev Edina zaloga in prodaja za vso Kranjsko pri J. LININGER-ju v Ljubljani, Rimska cesta 9. radgonski (24-15) Najboljša namizna okrep-čujoča pijača. Zanesljivo zdravilno sredstvo proti kataru v dihalniku, pre-hlajenju želodca, zlati žili, pro-tinu in glavobolu vslecl pre-hlajenja (trganju). >Tc zamenjati z radensko kislo vodo. kislec (kisla voda).