Kdor želi v vradnim ali pa v oznanilnim listu karkoli si bode naznaniti, plača za vsako verstico r, navadnimi čerkami za enkrat 3 kr., za dvakrat 4 kr. i" za trikrat 5 kr. in kdor sam
Vradni list
st 9.
ne utegne v slovenskim jeziku sostaviti, zna nam tudi sosta-vek v nemškim jeziku poslati, proti tem, de od vsakih treh tiskanih verst en krajcar zapre-stavljenje odrajta.
k listu ljubljanskima časnika, v petlk 14. Rožnika I *50.
Naznanjen je
stanu avstrianske narodske banke 30. dne vel. Travna 1850.
(*«0 i
remozenje.
gold. kr.
Dolgovi.
Po bankno kovaniga dobriga denarja in srebernc gotovine . , 3% kasnih navkazov leta 1849, v vsili banknih denarnicah . .
» navkazov na ogerske deželne dohodke .....
Izplačaniga blaga, zapadeniga med 5
in 95 dnevi . . 24,176,829 gold. 10 kr. » » od Dunajskiga pri-
pomožniga odbora 1,997,197 » 57 » » » Bernskih, Pestan-skih tergovcov, potem nekterih obert-
nijskih počdtij i.t.d. 1,086,975 » — » » » mnogih fabrikantov in posestnikov, pu-pilarno zavarovani-
ga..... 363,650 » — »
Skup	27,624,652 gold. 7 kr. » » vPražkim portefelu	945,594 » 38 » Predplače zoper pravilno založene do-	————— mače obligacione, nazaj plačljive nardalj v 90 dnevih . .	18,413,300 gold. — kr. » avstrianskimu Lloydu , paro-brodniškimu družtvu in nek-
terirn mestnim srenjam . .	2,138,000 » — »
Terjatve od deržave.
Vtemeljenlga deržavniga dolga za zameno dunajskiga papirnatiga
denarja, in sicer:
a)	po 4% obrestljiviga .... 37,583,790 gold. 34V,kr.
b)	brez obresti ...... 39,169,295 » 52'/,»
Za realno zavarstvo izplačanih centralnih kasnih navkazov po 3% Bivših raznih terjatev, ki so zdaj poz visokim denarstvinim oskerb-ništvam storjeni pogodbi v po 2% izobrestljivo šumo zedinjene, in v kterili zavarovanje in sčasno izplačanje so plačovanja sardinske vojskine odškodbe in 4'/a % deržavniga dolga namenjene. 96,948,768 g0''1- 28 kr. Od teh se odšteje : Plačanje ca sar-dinsko vojskino
odškodovanje 9,833,600 gold. — kr. » za
4% deri. dolg 56,264,287 » 49 » 66,097,887 » 49 » Negotove plače za zamenjane 3% navkaze leta 1842 i. t. d. .
V deržavnim poroštvu.
a)	Posojilo ogerski deželi po 2%.........
b)	V podporo brezmdžnih obertnikov, brez %.....
c)	C. k. zastavnicam..............
Stan reservniga fonda v obligacionih.........
» penzionskiga fonda v obligacionih in banknih delnicah . . Vrednost bankniga poslopja in druziga premoženja, medkterimje doslejno vplačanje na 4'/,% dolg zapopaden,z 2,380,000
Na Dunaju 29. vel. Travna 1850.
gold. kr.
31,345,038 207, 25,789,645 345,219
28,570,246
20,551,300
76,753,086 50,000,000
30,850,880	49
3,429,444	33
733,764	19
1,800,000	—
60,000	—
5,980,594	36
851,491	1
2,837,369	5
280,385,898	407,
Bankovcov med ljudstvam............
Reservni fond . ...............
Penzionski »................
Še ne vzdignjeni deli, navkazi, potem saldi tekočih rajting
Bankni fond s 50,621 delnicami po izvirni vlogi 600 gld. srebra za delnico .........
45
262/,
241,621,579 5,980,649 848,020 2,381,896
30,372,600
11
2% 267,
280,385,898 407,
Pipitz,
bakni poglavar.
Sina,
namestnik bankniga poglavarja
Jona Konigswarter,
bankni vodja.
št. 9055. Razglas. c«o *
V	Ljubljanski bukvarnici je mesto pisarja spraznjeno, kteri is krajnskiga šolskiga zaklada 400 gold. srebra v letu dobiva.
Tisti, kteri to mesto žele dobiti, nej svoje prošnje narpozneje do 31. mal. Serpana 18o0 temu poglavarstvu predlože in s pricevanjskimi listi zastran starosti? stanu, verozakona, za-deržanja, šol, znanja jezikov in če so morde že v kaki javni službi bili, dostojno razkažejo.
Od c. k. poglavarstva.
V	Ljubljani 23. Rožnika 1850.
Gastaf grof Chorinski/, c. k. poglavar.
Št. 8229.
Razpis.
(39.) 2
Sledeči razpis gospod ministra znotranjih opravil od 19. veliciga Travna št. 9742 za stran osnove c. k. denarstvinih oblastnij se sploh na znanje da.
Ker je Njihovo veličanstvo z najvikšim sklepam od 2o. Rožnika p. 1. prihodnjo osnovo politiških oblastnij ustanoviti, potem z drugim najvikšim sklepam od 19. maliga Serpana p. 1. temeljne pravila za prihodnje oskerbstvo naravnih davšin poterditi blagovolili in se je odtistih-mal denarništvo, kolikor denarstvino oskerbstvo zadeva, uravnalo, se je potreba pokazala, sker-
beti, de se soglasno s prenarj eno uravnavo po-
litiških oblastnij povsod tudi vkronovinah, ako je le mogoče, razne denarstvine zadeve enojno oskerbujejo in vodijo, de se tedej vodstvo opravil za naravno obdačenje z vodstvam družili denarstvinih strank in denarništva po mogo-čosti tako zedini, de se opravila olajšajo, iz-gotovljevanje postav in deržavniga prida za-varje in stroški za oskerbstvo zmanjšajo.
V dosego teli važnih namenov je Njihovo veličanstvo po priobčenju denarstviniga mini-sterstva sledeče določbe z najvikšim sklepam od 8. Prosenca t. 1. premilostivo poterditi blagovolilo :
1.	Za denarstvine zadeve imajo prihodnjič strinjene denarstvine deželne oblastnije obstati, kterili pervi predstojnik je deželni poglavar nesredstvino pod denarstvinim ministerstvam stoječ.
2.	Denarstvine deželne oblastnije so dvoje, take, ktere vse denarstvine zadeve obrav-najo, in druge, kterim so samo naravne davšine oddeljene.
Perve se imajo v tistih krajih napraviti, v kterili so doslej lastne kameralne dohodne oskerbništva; imenovati se imajo „Denarstvine deželne vodstva."
3.	Poglavar dežele, v kteri ima ta oblastnija svoj sedež, ima vikši vodstvo opravil pri njem z naslovam „predsednik denarstviniga deželniga vodstva" oskerbovati. Njemu je
kot drugi predstojnik oblastnije vodja i
naslovam in značajem ministerskiga sveto-vavca pridan.
Pri oblastniji imajo dalje vikši denarstvini svetovavci in denarstvini svetovavci biti, kteri so s poglavarstvinimi in okrožnimi svetovavci na enaki stopnji. Razun tega ima oblastnija potrebno število tajnikov in koncipistov za koncept.
Opravke manipulacijnih vradov imajo tisti redi vradnikov oskerbovati, kteri so za to zdaj pri kameralni oblastniji odločeni.
4.	Kot vradni poduk in izmera oblasti ima denarstvinim deželnim vodstvam, njihnim predsednikam in vodjem v rečeh naravniga obdačenja izmera oblasti bivših politških deželnih oblastnij in njihnih glavarjev, v ostalih rečeh izmera oblasti kameralnih dohodnih oskerbništev in administratorja ka-meralniga dohodkiniga oskerbništva za zdaj služiti.
5.	Na mesto dosadanjih kameralnih dohodnih oskerbništev imejo sledeče denarstvine deželne vodstva stopiti:
a.	v Lvovu za oskerbstvo naravnih davšin v Galicii in Krakovskim, potem za vse ostale denarstvine zadeve v imenovani kronovini kakor tudi v Hukovini;
b.	v Pragi za vse denarstvine reči v češki kronovini;
c.	na Dunaju za naravne davšine v Avstrii pod Anizo, in za vse druge denarstvine
reči v imenovani kronovini kakor tudi v
kronovinah Avstrii nad Anižo in na Sol nograškim;
d.	v Terstu za naravne davšine v Istrii, na Goriškim in Gradiškanskiin, potem v me stu Terstu in njegovim okraju, za vse drug denarstvine reči tudi še za Dalmacio;
e.	v Berni za naravne davšine v moravskj kronovini m za ostale denarstvine reči ne le v imenovani, ampak tudi v Siležki
kronovini;
f.	v Gradcu za naravne davšine v štajarski kronovini, potem v tej kronovini in na Koroškim in Krajnski m tudi za ostale denarstvine x*cči;
g. v Inspruku za vse denarstvine reči v ti-roljski in forarlberški kronovini.
(i. Za oskerbstvo naravnih davšin samih se napravijo posebne denarstvine vodstva kronovinah: Avstrii nad Anixo, Dalmacit, na Hrajnskim, Koroškim, Solnograškim Silesškim in Bukovim. Poglavar vsake teh kronovini je glavar tega tudi nesredstvino pod denarstvinim mini-stram stoječiga davkovskir/a vodstva, pod kte rim sta en vikši denarstvini in en denarstvini svctovavcc s potrebnimi vradniki za redno oskerbljenje opravil naravnih davšin.
7.	Pod denarstvinimi deželnimi vodstvi stoje okrajne poglavarstva za oskerbljenje naravnih davšin in kameralne okrajne oskerb-ništva za ostale opravila, pod vodstvi naravnih davšin pa okrajne poglavarstva.
8.	Kameralne okrajne poglavarstva ostanejo za zdaj še pri starim. V Ljubljani 25. veliciga Travna 1850.
Št. 8710
It a z g 1 a s.
C49.) 1
V	razglasu bivšiga c. k. ilirskiga pogla
varstva od 4. maliga Serpana pr. I. št. 12184 zastran izdatve denarnih listkov po 6 in 10 kraj-carjov dobriga denarja je bilo najvikši privoljenje izrečeno, de bo javno srečkanje razsodilo, v kteri versti in v kterili dobah se imajo posamezne serie izsrečkovati.
Po tem razsojenju in z ozeram na sadanje nemarne prizadevanja, iz tega srečkanja po povikšanju denarske cene dobiček dobivati, ka kor tudi na mnoge tožbe zavoljo iz tega izve-rajočili zaprek in zadreg v občenju na drobno, je denarstvino oskerbstvo sklenilo, denarne listke namesto kakor doslej vsaki mesec, pri hodnje, dokler druga postava ne pride, vsake tri mesce srečkati dati, brez de bi se sicer zavoljo tega najvikši poterjena določba zastran zamenovanja denarnih listkov za gotove denarje ob veljavno djala.
To se da po razpisu visocijga denarstviniga ministerstva od 29. pr. m. št. 6572/D.M. sploh na znanje.
V	Ljubljana 4. Rožnika 1850.
Gustav grof Chorinsky 1. r. poglavar.
Št. 8682.
Razslas.
C44.) 2
'Z ozeram na razglas od 6. Sušca t. 1. št. 3662 se da na znanje, de je bilo po razpisu visociga c. k. denarstviniga ministerstva od 29.
pr. ni. št. 7163/1). M. dovoljeno, obrok za
preklic ogerskih deželnih navkazov po 2 gld. za en mesec t. j. do konca mesca Rožnika 1850 podaljšati.
V Ljubljani 3. Rožnika 1850.
Gustav grof Chorinskg, 1. r. c. k. poglavar
Št. 8506/7383.	(4 8.) j
c. k. poglavarstva štajarske krono vin e.
Po razpisu gospoda ministra znotrajnih opravil od 19. t. m. št. 9742 dam sploli na znanje, de je gospod minister denarstva določil , de ima c. k. denarstvino deželno vodstvo v Gradcu s 1. dnem Rožnikam 1850, svojo djavnost pričeti.
Djavnost te denarstvine deželne oblastnije bo š t a j a r s k i kronovini vse denarstvine zadeve zzadevami naravnih davkov vred, v koroški in krajnski kronovini pa vse denarstvine zadeve razun zadev naravnih davkov obzcgla, ker hote za te davke posebne davkne vodstvi v Celovcu in Ljubljani s 1. dnem ltožnikam t. 1. se začele.
Imele se bodo tadaj vse vloge, ktere v krajnski in koroški kronovini denarstvine reči razun naravnih davšin, v štajarski kronovini pa še posebej tudi tiste, ktere naravne davke zadevajo, in ktere so se doslej na c. k. stajarsko ilirsko kameralao dohodno oskerb-
stvo in ozerama na c. k. štajarsko poglavarsko navodovale, od 1. dne Rožnika t. 1. pri c. k. denarstvini dešelnim vodstvu v Gradcu pokladati.
V Gradcu 24. veliciga Travna 1850.
Poglavar štajerske kronovine
Dr. Burger 1. r.
St. 4439.
št. 249i. Naznanilo.	(«o2
Občinstvu se na znanje da, de postava frankiranja za pisma na Poljsko do zdaj ni ob veljavo prišla.
C. k. poštno vodstvo
v Ljubljani 3. junija 1850.
Razglas
(47.) i
c.
k. Ljubljanskiga okrajniga poglavarstva. Zastran predloženja hišnih popiskov in napredkov hišnih dohodkov za dobo od svet Juria
1850 do tam 1851.	J
Po zaukazu visociga c. k. krajnskiga poglavarstva od 19. vel. Travna 1850 št. 6913. se imajo za izočitenje hišnine, ki Ljubljansko mesto in njegove predmestja v letu 1851 zadene, zapovedani hišni popiski in napovedki hišnih dohodkov za dobo od svet. Jurja 1850 do sv. Jurja 1851, kakor je bilo doslej navada, namesto pri Ljubljanski kresiji pri Ljubljanskim okrajnim poglavarstvu vzdolej postavljenih obrokih v pred- in popoldanskih vrad-nih urah predložiti, de se po njih zgorej omenjeno delo sostavi in visokimu poglavarstvu predloži.
Vsi gospodje hišni posestniki in oskerbovavci deželniga glavniga mesta Ljubljane in njegovih predmestij se tadaj pozovejo,se pri popisovanju hiš in izdelovanju napovedkov hišnih dohodkov natanjko po njim naznanjenim poduku od 26. Rožnika 1820 ravnati kakor tudi sostavljene popise in napovedke, preden jih podpišejo in temu c. k. okrajnimu poglavarstvu predlože, še enkrat natanjko pregledati, in sicer: a) ali so hišni deli z poslopji in obertniškimi pohištvi, kteri so vlast tistiga hišniga gospodarja in v mestu leže, natanjko in popolnama popisani, l>) ali so hišni dohodki z dohodki od kramarskih štačun in štantov v vežah natanjko in pošteno razkazani;
c)	ali so postavljene številke od vsih gostačev,kar resnico štanta utiče, prav podpisane, in
d)	ali so vse zastran izdelovanja napovedkov hišnih dohodkov dane visoke postave natanjko spolnjene.
Opomni se še, de so po visokim sklepu dvorne kancelije od 7. mal. Serpana 1840 in visociga poglavarstviniga naznanila od 24. mal. Serpana 1849 št. 18051 tudi hrami za gasila in mesnice med hisnino šteti, torej tudi v napovedke hišnih dohodkov postaviti morajo, ker se ima za imenovane poslopja, če ravno nobeniga praviga dohodka ne veržejo, vunder po enakostavljenju primern dohoden znesek izmeriti.
Gostači kakor tudi gospodje hišni gospodarji se imajo, ako znajo pisati, pravilama z lastno roko podpisati, ce pa ne znajo sami se podpisati, so porok za to, kar njih podpisa-vec zapiše. Podpisavci imen tistih, ki ne znajo pisati, kteri morajo tem vselej od hišniga
gospodarja ali njegoviga pooblastenca v napovedku postavljene zneske prebivalnine natanjko razkazati, so za pristavljeno znaminje križa odgovorni, in pristavi se samo še, de ne sme nihče izmed rodbine ali poslov hišniga gospodarja imen podpisovati.
Kjer hišni gospodarji ne znajo sami pisati, mora pristavljeno znaminje križa razun podpisavca se druga priča poterditi, ki zna pisati.
Okrajno poglavarstvo se nadaja, de bodo gospodje hišni gospodarji prebivališa, ktere sami rabijo ali ktere svoji žlahti, hišnim oskerbovavcam ali vratarjem prepuste, z prebival-
sami ne rabili, drugim gostačem v najem dati mogli.
Za predložeilje ravno omenjenih hišnih popiskov in napovedkov hišnih dohodkov se ti le neodloživni obroki postavijo:
Za znotrajno mesto: 4. dan mal. Serpan 1850 za hiše od št. i do prištevno 65,
5•	55	55	55	55	6 5
6"	55	33	33	33	132
8 *	33	1)	33	55	198
9«	55	35	35	33	264 .
Za Šentpetersko predmestje: 10. dan mal. Serpana 1850 za hiše od št. \ do
11" 35	35	55	33	6 6
I2' 33	35	53	33	1 26
Za kapucinarsko predmestje: 13. dan mal. Serpana 1850 za hiše od št.
Za Gradiše:
15.	dan mal. Serpana 1850 za hiše od št.
Za Poljane:
16.	dan mal. Serpana 1850 za hiše od št.
17'	"	r? i	.	"	»
Aa kar lovsko predmestje in kurja vas:
33
33 33
35-
131
197
263, in littera G.
prištevno 65,
33 33
i do prištevno i do prištevno
i do prištevno
66 „
125,
littera A.
83, in littera C. 76, in littera A.
65 ,
97, in littera E.
Serpana 1850 za hiše od št. i do prištevno
33
18.	dan mal kakor tudi
"	rr "
Za Ter novo:
19.	dan mal. Serpana 1850 za hiše od št.
Za Krakovo:
20.	dan mal. Serpana 1850 za hiše od št. Za Karolinovo (na mahu).
22. dan mal. Serpana 1850 za hiše od št. i do prištevno
Na proste izgovore, de se hišni dohodki od vlanskiga let niso porajtalo.
Kdor bi teh postavljenih obrokov natanjko ne deržal, zapade, v
sne (rn«nrwl.irif» Tnnnvpdnnn rairtinnio	—
25. 3'l!
in littera D. in littera C.
i do prištevno i do prištevno
80, in littera A.
75, in littera C.
36. — premenili, se ne bo
po §. 20 podučenja ker mora vse
za hišne gospodarje zapovedano ravnanje, od kteriga okrajno poglavarstvo berž berž vikši gosposki v pregled oddati, ne more odstopiti. —
Pri tej prilošnosti se tudi razpisa od 24. Prosenca 1829, št. 13131 opomni, po kte-rim morajo tisti hišni gospodarji, kteri zavoljo novih zidarij neke let nič hišnine ne plačujejo, hišne popiske in napovedke hišnih dohodkov tudi predložiti.
Desiravno bi imeli pravilama hišni gospodarji te vloge sami predložiti, se od tega, tode s pogodbo odstopi, de se bodo zato tacih oseb poslužili, ktere bodo, ako bi se kaka dvomba pripetila, odgovor dati ali kak poduk zapopasti mogle.
V sklepu se hišni gospodarji opomnijo, de imajo vse prenardbe, ktere se v letu 1851 zavoljo tega primerijo, ker stanovanja prazne stoje, se spet oddajo, podrejo ali spet sozi-dajo, po visokim poglavarstvinim sklepu od 6. maliga Serpana 1826 št. 12987 in 26. Sušca 835, št. 5746 tako gotovo okrajnimu poglavarstvu na znanje dajo, kakor gotovo bi se sicer čez dolčnost plačana hišnina nazaj ne plačala ne prošnja pri višji gosposki za oprostenje od davšine storiti ne mogla.
De kako stanovanje prazno stoji, se ima sicer kmalo po sv. Jurju in po sv. Mihaelu, de je kako stanovanje zopet v najem se dalo, pa koj, ko gostači va-'nj pridejo tu sim naznaniti, ker samo tako naznanjenje v napovedku ne more storiti, de bi sekaj hišnine pregledalo.
C. k. okrajno poglavarstvo v Ljubljani 17. Rožnika 1850.
Tomaž Glančnik, c. k. okrajni poglavar.