124. itev. Pošfnlna platana v gotovini. tf Uubllanl, w torek 4. ektebra 1SS1, Posamesisa iSev. K 1« telo V. Ishaja raz««* rce«8el| in prasniksu v s e is dan ob te. uri €§ zamore biti v nasprotju z voljo veščine v parlamentu. Zato so umevno ! socialistični zastopniki v odboru glasovali proti takemu pooblastilu in proti zakonu, ki oškoduje konzumen-r‘3. ; Ena — za delavstvo in malega i človeka —■ najvažnejših sekcij Zakonodajnega odbora je tretja, v kateri se obravnavajo vse doslej izišle na-redbe tičoče se socialne zakonodaje. ! Med drugim se bo v tej sekciji reše-! valo o stanovanjski naredbi. o zava-! rovanjtt delavcev zoper bolezen in nezgode, osemurnem delavniku, delavskem nadzorstvu, delavskih zaupnikih. delavskih zbornicah, posredovalnicah dela, prepovedi oz. omejitvi dela mladoletnih, koalicijskem tisočev ubogih in izrabljanih Pravu, invalidskem zakonu itd. Tej sekeiii in tozadevni zakonodaji po-svečaio socialistični zastopniki naj-; večjo pažnjo. Predlogi vlade so v mnogih pogledih nesprejemljivi, čeravno moramo min. za soc. politiko priznati, da je v danih razme.rah — ko fe večina parlamenta delavstvu nasproti če ne sovražna pa vsaj brezbrižna — marsikaj dobrega predložilo. Da se doseže kar je največ mogoče in predloženi načrti izboljšajo kar se največ da. je socialistični klub sklical za 4. okt. t. 1. v Beograd Plenarno sejo, h kateri je povabil tudi nekatere druge pred-Stavitelie ooilitičnega in strokovnega delavskega gibanja. Na tej seji se končno navzame stališče napram raznim vprašanjem tičočim se soc. i zakonodajstva. Obstoji namera. da se združi vse .dosedanje naredbe, tičoče se zaščite delavstva v en sam zakon, ki bo postal na ta način izhodišče delavske zakonodaje v državi. Ko zavzamejo delavski zastopniki v parlamentu svoje končno stališče napram vsem predmetnim vprašanjem bom poročal natančnejše o vsebini zakonskega načrta o delavski zaščiti. Tudj stanovanjsko vprašanje se bo reševalo v tej tretji sekciji. Ker je bilo čitati. da se namerava skleniti zakon, ki bi najemnike vsaj nekoliko še nadalje ščitil, so se zastopniki hišnih posestnikoy hitro pripeljali v Beograd in intervenirali pri ministra dr. Kukovcu za svoje interese. Tudi organizacije najemnikov naj se zganejo, da ne bodo drevesa hišnih posestnikov zrasla do nebes) O invalidskem zakonu se vrše že 10 dni velike konference med vlado in zastopniki invalidskih organizacij. Posebne težkoče obstoje v tem. ker ni denarja in pa ker zahtevajo invalidi nekih pokrajin, da se ustvarijo dve kategoriji. invalidov, čemur pa se naravno drugi protivijo. Mnenja smo. da ie treba invalide v celi državi po istih principih klasificirati in jim dati enake podpore, ne pa ustvarjati državljanov 1. in 2. reda. * Na kratko sem že poročal o sejah finančnega odbora, na katerih je finančni minister prednašal svoj eks-poze (poročilo). S poročilom še ni končal. Dosedaj je pred člani finančnega odbora samo iznesel zgodovinski del. v katerem je obširno govoril o državnih proračunih za 1. .1919 —20 in 20—21. dalje o posrednih in neposrednih davkih in tozadevni zakonodaji. monopolih, carini, žigosanju ter markiranju in izmenjavanju kron, tiskanju novih bankovcev, kovanju drobiža, o valutni in devizni politiki. Narodni banki, likvidaciji avsiro-ogrske banke, državnih posestvih. katastru in državnih in pokrajinskih dolgovih. Ko bo ta del ekspozeja ministra natisnjen, ga bomo podali v izvlečku, ker je zanimiv in ker znači uničuiočo sodbo o finančni politiki naših vlad od ustanovitve države naprej. Ekspoze je vsled svoje precejšnje odkritosrčnosti in detajlnosti zanimiv — a pravijo. da je zato tudi stališče ministra omajano, ker mogotci ne ču.jejo radi, če jih kdo — in najsi je to njih kolega — preostro kritizira! * Svojčas smo poročali, da ie stavil poslanec s. dr. Korun na ministra za soc. politiko vprašanje radi uzakonitve viničarskega reda za Slovenijo. Dolge mesece je trajalo, piredno ie prišel odgovor, ki ga prinašamo na drugem mestu. Odgovor je kratek. pa jasen. Tako potrebni in od vini- čarjev zahtevani Viničarski red je preprečil minister poljedelstva vele-agrarni samostojni kmet Pucelj! Naši viničarji in mali kmetje vedo sedaj. koliko naj verjamejo zapeljivim obljubam Samostojne kmečke stranke ! Pucelju moramo sploh priznati, da zastopa interese bogotih in velikih kmetov v vladi prav pridno in •— žaiibog — tudi prav uspešno. On je v veliki meri kriv draginje, ki vlača. ker je forsirai izvoz žiia in živ.ne iz države, sedaj pa je oškodoval še viničarje! * V Nap rej u sle že poročali o protestnih zborih, ki jih je beograjsko delavstvo priredilo proti uvedbi delavskih knjižic. Cela stvar je zanimiva in kaže slučaj policaistva v državi: Belgrajska policijska oblast (ali z vedbo ministra Pribičcviča, ne vem) vpeljala za Beograd delavske knjižice, ki pa so zamišljene še vse drugače, kakor so delavske knjige, ki jih poznamo v Sloveniji. Dasirav-no se delavstvo po pravici bori proti delavskim knjižicam vpbče. so vendar naše slovenske nedolžne v primeri z belgrajskimi. V te knjižice se vpisuje tudi politično zadržanje (!) delavca —• torej stari avstrijski vojni »p. v.« v »slobodni« in »demokratični« Jugoslaviji. Da si belgraj-sko delavstvo takih cenzur ne pusti dopasti je umevno. Shodi so bili zelo impozantno obiskani, dasiravno so komunisti agitirali proti shodom in hoteli na shodih tudi zgago delati. Ali delavstvo se ni dalo zmotiti in je sledilo pozivu svojih strokovnih organizacij do zadnjega moža. Upati je. da bodo zato famozne knjižce tudi tako hitro izginile, kakor so se nenadoma porodile v glavi kakega policaja! n. n. Velikansko razburjenje med železničarji v Mariboru. * Državotvorni elemenU bo gotovo zopet trdil, da je to delo komunistov. če so železničarji razburjeni. No. poglejmo si vzroke! Pred kakimi štirimi meseci so prinesli različni dnevniki brzojavno vest. da se bodo plače železničarjem »znatno« zvišate. In res. Železničarjem so se začele sline cediti, a javnost jih je zavidala, češ. železničarjem bodo zopet plače zvišali! Ti nimajo nikoli zadosti! Tudi pazljivi trgovci ter hišni posestniki so to vest vzeli ad notam ter so začeli koi višati cene potrebščinam na ta konto! No, in kaj je rezultat? Železniško minisrstvo je izdalo tam enkrat v juniju neko nared* bo, s katero se izpremene plače nastavljenega osobia — nc delavcev! — iz kron v dinarje! No. pa to ne bi bilo slabo, če dobi človek danes namesto krone dinarje! Toda stoj. stvar ni taka! Železniški nastavlienci so imeli do danes še predvojne plače, to je povprečno 1200 K na leto ali 4 K na dan. Vse driigo pa je takozvana dra-ginjska doklada. Ta draginjska doklada pa ne bo izpremenjena v dinarje. marveč samo »čista« plača«. Torei bi moral dobiti n. pr. vsak na-stavljenec ki je dobival do sedaj 100 kron plače na mesec. 100 dinarjev, to bi bilo torej 300 kron več. V resnici pa stvar ni taka. Visoka birokracija v Belgradu pa je taiko ukrenila, da dobe sluge in poduradniki. ki imajo že itak majhne dohodke, manj dinarjev kot so imeli dosedaj "kron. A uradniki, višji, ne tudi nižji, smejo pa dobiti več dinarjev. kot so imeli dosedaj kron. To izgloda tako. kakor da bi oni. ki ima itak že mnogo več. moral dobiti na račun onega^ ki je imel dosedaj razmeroma malo. še več — ali pa. kakor da bi lačna vrana morala sito pitati! Primer: Uradnik V. činovnega razreda dobi namesto 6000 K 7200 dinarjev. Poduradnik pa. ki je imel 1600 K dobi 1500 dinarjev. Na drugi strani pa izgube vsi nastavljenci dosedaj jim pripadajočo stanarino. Ironija ie hotela, da se jim ravno sedaj to odvzame, ko so se najemnine potrojile in početverile! Tudi pri draginjski dokladi so vsi uslužbenci oškodovani, ker se zniža in ne zviša. Tudi diraginjska doklada se je regulirala na.vzdol, namesto navzgor! Doslej je dobival uslužbenec doklado za otroka do 18. leta starosti. Po novem pa samo do 16. leta. Končno vsi tisti uslužbenci, ki imajo tako posestvo, da plačajo letno 5 dinarjev davka od istega, ne dobe za svojo družino nobene draginjske doklade. Naredba o prevedbi plač iz kron v dinarje, ter naredba o draginjskih dokladah pa veljajo od 1. maja 1921. Izvedeni pa sta bili pri južni železnici šele 1. oktobra. Efekt je ta. da mora baje neki železničar na Pobrežju — namesto da bi kaj dobil — 7000 K vrniti, ker ie dobival draginjsko doklado še vedno po starem; tudi vsi oni, ki imajo otroke nad 16 let staire, in ki so dobivali še vedno 360 K mesečno ^neopravičeno«, kar znese za 5 mesecev 1800 K. Vse te vsote se jim sedaj odtegnejo. To pa ravno sedaj, ko bi najboH potrebovali, ko bi si morali nabaviti krompirja in drugih stvari za zimo. sedal, ko so nekateri morali izdati tisoče za šolske potrebščine. Kje Pa je obleka? In odkritosrčno lahko trdimo, da spričo teh dejstev ni čudno, ako vlada med našim železničarstvom skrajno ogorčenje. To ogorčenje pa so naši gospodje še umetno povečali s tem. da so na vprašanje osobja, kdaj bodo izplačali, odgovarjali, da bodo plačali, kadar bodo z računi gotovi in če ne prej pa do 5. oktobra! In tako je včerai brenčalo oko-lo postaje glavnega kolodvora, kot v panju sršenov. Človek, ki na krajcarju živi, pa je že 15. izdal zadnjo kronco za šolske potrebščine, gotovo čaka z veliko nestrpnostjo prvega in namesto. da bi se vse storilo, da se mu nomaga. se ga še razburja, češ, če ne bomo preje izplačali, pa bomo na 5.tega! Tole škandal. Ni torej čudno, ako se" spričo takega postopanja že najbolj pohlevni zv£zar razburja. Tako ravnanje z osobjem pa bo rodilo le končno dober sad. to je. da bodo končno železničarji izpregle-dali, da je še samo eno sredstvo in to jo ena edinstvena organizacija. Dokler pa bodo gospodje uradniki mnenja, da niso proletarijat. naj bodo pa posebej. Vse drugo pa vkup! Sicer bopio pravi sužnji .v »svobodni« državi. Mestna mlekarna v Ljubljani. (Konec.) Mestna mlekarna bo začela delovati na podlagi provizoričnega dogovora do rednega delovanja občinskega sveta in ima že sedaj zasigurano zadostno množino polnovrednega mleka za cclo Ljubljano. Kakor hitro bo pa Ljubljana spoznala, da sc nudi občinstvu polnovredno mleko, bo pa dosodai neverjetno nizki konzum mleka močno se dvignil in ob količkaj spretni organizaciji in medsebojnem podpiranju bo lahko mogoče spraviti v Ljubljano vsako potrebno količino mleka za kritje mlečna ga k »us um a in vseli mlečnih izdelkov. Prvi pogoj je, da občinstvo dobi pasterizirano mleko, ker ie tako mleko se more imenovati zdravo. Pod pasteriziranim mlekom razumemo potom obširnih kompliciranih aparatov vseli bakterij in drugih onesna- ženj očiščeno mleko. Z modernimi aparati pri tem mleko ne izgubi prav ničesar na svoji vrednosti. Nato se mleko silno mo?-no ohladi, napolni v plombirane vrče in tfikozvane mlečne steklenico. Tako mleko vzdrži tudi železniški transport v najhujši vročini 24 ur ne da bi se količkaj skisalo. Pod pasteriziranim mlekom torei razumemo bakterij prosto polnovredno mleko, ki vzdrži najmanj 24 ur ne da bi se potem pri kuhaaiju zagrizlo, in tako mleko mora dobiti meščanski kosument. In le tako mleko je porubno za transport, pri katerem se nam ni treba bati neprestanih zavračanj. Predno se mleko v centralni mlekarni pasterizira se vsako preišče natančno na stopinje kisline in količkaj skisano mleko sc odstrani in porabi za druge mlečne izdelke. Mestna mlekarna se bo bavila z izdelavo sladke in kisle smetane, surovega masla, čajnega masla, bulgarskega kislega mleka v nalašč za to določenih širokih steklenicah, navadnega kislega mleka Iti]. Za dojenčke bo potreba Izdelovati za te primerno mleko, kot so jih uporabljale du« najske mlekarne. V mestu se ustanove po vseh najvaž« nejših točkah podružnice mestne mlekarne, kjer bodo stranke kupovale mleko in vsa mlečne Izdelke. Do sedaj imamo za te pa« družnice pripravljenih 11 popolnoma prt« mernih lokalov, ki služijo lahko obenem kot mlečne pivnice po dunajskem vzor« cu. Na Poljskem mlekarne s pivnicami ja mleko navadno procvitajo. Vsem strankam, ki bodo zahtevale, s« bo mleko donašalo na dom rano zjutraj, Mestna mlekarna bi zamogla sedaj razprodajati pasterizirano mleko v detajlni razprodaji po 7.20 K na liter. Današnja ce« na mleku v Ljubljani je najntžja 6.80 K do 8 K liter. Kakor hitro bo mogoč nakup iajc od strani mesene aprovizacije, bo na)prHtla hoteli prodatll Sicer ji ne vemo natanko povedati, kaj si Turki pravzaprav mislijo. Na vsak način hočejo priti z Grki v tesne sitike, ker poročalo zadnje vesti, da so pričeli napredovati proti Ismidu. NalnoveiSe. POGAJANJA V VLADI. LDU. Belgrad, 3. okt. Včeraj po-DoMne sta konferirala ministrski predsednik Pašič in notranji minister Ptibičevič o podaljšanju pogajanj med demokratsko in radikalno stranko. Verjetno je. da bodo pogajanja še ta teden podaljšana. Obe stranki se strinjata v tem. da se mora doseči spocaziun ša preden se vrne kralj. RAZPRAVA O CIVILNI UPRAVI. ] LDU. Belgrad. 3. okt. Danes od 9. do 12. je bila seja o?jega odbora, ki razpravlja o načrtu zakona o civilni upravi in državnem svetu. Razpravljalo se je o načrtu zakona glede civilne uprave. Obravnavalo se ie o členu 1., ki predvideva 12 ministrstev. Živahna diskusija se je razvila pri vprašanju ministrstva za vojno in mornarico, ker so nekateri člani zahtevali, da nai se ustanovita mesto tega ministrstva dva resor-ta; ministrstvo za vojno in ministrstvo za mornarico. Končno se ie sklenilo, da tvorita obadva resorta eno ministrstvo. Ministrstvo za javna dela bo dobilo poseben oddelek iz resorta ministrstva za vode. Pri obravanavanju ministrstva za promet. za pošto in brzojav ie ostal v manjšini predlog, da se ta dva resorta odvojita. Ministrstvu za promet bo odvzeto pomorsko brodar-stvo. ki bo dodelieno ministrstvu za trgovino. Poljedelskemu ministr- stvu bo odvzet pomorski ribolov in dodeljen ministrstvu za trgovino, agrarna reforma pa je prenešena v kompetenco poljedelskega ministrstva. Načrt vlade predvideva za so-cijalno politiko in zdravstvo eno samo ministrstvo, dočim je odbor na predlog Kurbegoviča določil, da obstajata ti dve ministrstvi še nadalje kakor doslej. SPLOŠNA. STAVKA V TRSTU. V Trstu počivajo vsi obrati. Samo železnica in pošta še delujeta. Parniki stoje. Trst ie brez vode, razsvetljave in listov. Izhaja samo »Bulletino dello Sciopeo«. ki ga izdaja stavkovno vodstvo. Delavstvo je pripravljeno vztrajati do zadnjega. V proglasu izjavljajo, da ne nehajo prgje stavkati, dokler ne odnehajo industrije!. Še celo izvoščki so ustavili obrat. Policije in vojaštva mrgoli po mestu' BARANTANJE RADI BAROŠA. LDU Zagreb, 2. okt. »Večeri poroča z Roko: Po vesteh Iz Rima je sklenila itali- j janska vlada z Zanello sporazum, po katerem bi postal Zanella predsednik reške vlade, ki bi tvorila koalicijo Zanelllovih pristašev in fašistov. V vladi bi imeli večino pristaši Zanetio. Ko bi bila vlada definitivno sestavljena, bi Zanella zopet poizkusil začeti pogajanja z Jugoslavijo glede barošike luke. Zahteval bi severni del luko Baroš za. Reko. IZPRAZNITEV BURSKE. Dunaj, 3. okt. Kakor vse kaže, bodo madžarske čete danes izpraznile Burško. Medzavezniška komisija generalov naj ostane v Sopronju v zaičlto ondotnega prebivalstva, tako tudi Osztenburgov bataljon pod poveljstvom francoskega častnika kot mednarodna četa. Madžarski pooblaščenec Hegedils in avstrijski pooblaščenec generalni komisar Hein ositaneta do nadaljnesa v Sopronju. Budimpešta, 3. okt. Madžarski korespondenčni urad poroča: Danes se prične Izpraznitev druge zapadno-madžarške cone. Na zahtevo modzaveznlške generalne misije ostane še nekaj orožnlštva v 4o-tlčnem ozemlju v svrho zagotovitve javne varnosti. j POGAJANJA RADI BURSKE. j LDU Pari*, 31. okt. PoslanlSka konferenca le sprejela predlog Italijanske vlade, naj se pozovejo zastopniki dunajske in budimpeštanske vlade v Rim, kjer bi s posredovanjem italijanskega zunanjega ministra dosegli sporazum v vprašanju Zapadne Madžarske. Zavezniški zastopniki pri avstrijski In madžarski vladi bodo napravil) v to svrho korake. GORKIJ O POLOŽAJU. London, 3. okt. V razgovoru z za stopnikom lista »Daily News« je Izjavil Maksim Gorki], da komunizem na Ruskem ne bo obstajal dolgo. Po njegovem mnenju bo nastala nekaka socialistična ali celo demokratska republika kakor v Zedinjenih državah. Uklnjenje blokade bi bila najboljša pot za rešitev Rusije. Sedaj v Rusiji ni možna nobena druga vlada kakor boljševiška. Ako bi sedanja vlada padla, bi nastal v Rusiji popoln kaos. IZ RUSIJE. LDU Moskva, 3. okt. Ljudski komisariat za trgovino z inozemstvom le poslal prvi, 80 vagonov broječi transport sl-rovln v Nemčijo. LDU Moskva, 3. okt. V Pormskl guberniji ni lakota nič manjša, kakor ob Volgi, Beda je postala vsled izbruha kolere še večja. Tudi je poginilo veliko živine, tako, da je v primeri s prejšnjimi leti v pormski guberniji samo še 15% živine. Žetev je bila silno slaba. Dnevne vesti. Veliki favni železničarski shod! se vrše: Danes ob 6. uri zvečer v Mariboru v Gotzovi dvorani; — v siedo v Ptuju; — v četrtek v Celju. — Na dnevnem redu so poročila o gmotnem položaju železničarjev. Vsi železničarji na te važne shode 1 AH ste že odposlali naročnino? Če je še niste, storite to čimprej! Časnikarski hajduk. »Novi čas« je dne 1. t. m. priobčil pod zaglavjem: Boj med komunističnimi in soc. dem. železničarji iz trte zvito notico s katero skuša po svoji stari navadi, krasti čast in poštenje ljudem, ki so za delavski stan nesebično delali tudi v času, ko je Šušteršič - Lampetova klika pridno denuncirala poštene ljudi avstrijskim krvnikom. V tej notici prav po jezuitsko natolcuje, da sva jaz in sod. Kre-klč pri policijskem ravnatelju gosp. dr. Guštinu posredovala, da bi se razpustila »Splošna železničarska organizacija« in, da na] se prisodi društveno premoženje nama. Hajduk dobro ve, da so bile na konferenci dne 25. septembra soglasno sprejete tri resolucije za katere so glasovali 1 mariborski delegati Spl. žel. organizacije. Le nekaj ljubljanskih goflačev med njim! Zorga M. In Baznik in nekaj skrajnih levičarjev ekstremistov je zapustilo Po glasovanju dvorano. S tem pa je pretrgana vsaka skupnost z onimi zgagarji, ki so razbili nekda) tako cvetočo železničarsko oryranizac.Uo. Prva resolucija, ki le bila soglasno sprrfeta vsebuje energičen protest proti razpustu Splošne žel. organizacije. To resolucijo sta predlagala ss. Kopač in Krektč. To resolucijo je urednik »Novega časa« gotovo čltal v »Napreju« in tudi v »Železničarju«. Ali v kljub temu prinaša resoluciji popolnoma nasprotujočo in neresnično notico. »Jutro« pa išče, ker je Peskova afera končana, nove senzac!je in ponatiskule vesti iz najbolj umazanega klerikalnega dnevnika. K svari sami še omenimo, da se za imetje razpuščene organizacije poteguje organizacija železni-Sarlev zato, ker Je to Imetje v resnici njena last. — Kopač Josip, s. r. Pogreb zemeljskih ostankov avstrijske žrtve Ivana Berce ta se je vršil včeraj popoldne. Udeležba je bila zelo velika. Krompir stalno na trgu. Za stranke, ki kupujejo manjše množine krompirja, do 10 kg, se bo razprodajal dnevno na Vodnikovem trgu od pol 8. do 10. ure dopoldne. Mleko za Ljubljano. Mestna mlekarna prične poslovati dne 5. t. m. Polnovredno mleko s 3.50% maščobe se bo razprodajalo sedal v sledečih podružnicah mestne mlekarne; (ki so bile do sedal privatne mlekarne); Josipina Brožič, Pred škofijo št. 21; Katarina Pistotnik, Pred škofijo št. 17; Katarina Kozole, Poljanska cesta št. 18; Ivana Vrh, Kopitarjeva ulica; Ana Cotmam, Gradišče St 10; Antonija Lotrič, Sv. Florjana ulica št. 7; Marija Artl, Kolodvorska cesta št. 159; Franc Svetel, Tržaška cesta št. 5; Josipina Eržen, Kongresni trg štev. 19; Marija Meglič, Vodna ulica. Nove podružnice se bodo še ustanovile. Vse stranke, ki želijo, da se jim mleko donaša v plombiranih mlečnih ste- klenicah na dom, naj to takoj pismeno Javijo na mestno tržno nadzorstvo, magistrat, ali pa v eni izmed podružnic mestne mlekarne v Ljubljani. Mleko se bo dona-šalo po želji ob vsaki uri. Vsi Javni ta privatni zavodi ter restavracije naj naro-če mleko direktno v mestni mlekarni, Vojaška ulica št. 10 (pri belgijski vojašnici). Vsi pogoji glede dobavljanja se akceptirajo. Mariborski mesarji prete v sredo s stavko, če jim občinsko sodišče ne dovoli zvišanja cen. Pomoč baranisklm beguncem. Poleg denarne pomoči, katere je odobrila naša vlada baranjskim beguncem in poJeg zs-mlje, ki je bila nakazana dotičnim begun-cem.sta odobrili ministrstvi za agrarno reformo in za socialno politiko baranjskim beguncem tudi znaten del poljedelskih strojev, katere dobimo od Nemčije na račun vojne odškodnine. Nov val draginje. Včeraj so gostilničarji in restavraterji nenadoma zvišali cine jedil pri vsaki porciji za 2 K. — Ali je to upravičeno. Zdi se nam, da je to v precejšnji meri pretirano, čeprav se je res mast znatno podražila ki so se podražila tudi druga živila. Kje je tu kako merodajno mesto, ki more zviševanje cen kontrolirati?! Kajti res je, da si ljudje, ki živijo od profitov. In ne od produktivnega dela, skušajo ob vsakem novem valu draginje procente svojega profita zviševati! Kam plovemo, gospodje pri vladah?! Za zviševanje plač se pa seveda nihče ne bo zmenili Močno podraženje piva. Pivovarne so baje radi tega, ker se le ječmen, hmelj, premog In delavstvo (?!) zopet zdatno podražilo, povišale cene pivu v sodcih na 1100 K v steklenicah pa na 1600 K za hektoliter. Ljubljanski gostilničarji so se sedaj zjedinlli, da bodo prodajali pivo odslej tri desetlnsko čašo po 6 K, pol llterski vrček po 8 K, pol llterske steklenice pa. po 11 K. Po deželi bo veljalo pivo 12 K steklenica. Obnovitev delavske umetniške skupine »Abraševlč« v Belgradu. Belgrajski so-drttgl so zopet oživeli socljallstično delavsko umetniško društvo »Abraševlč«, katero so komunisti preje uničili. Na prvem sestanku dne 25. septembra je bil izvoljen za predsednika skupine s. Negoslav Ilič. Sestava delavske zbornice v Zagrebu. Delavske organizacije so predložile pismeno svojo listo kandidatov za delavsko zbornico. Trgovski uslužbenci in čaisnlkar- II so storiti Isto. V zagrebški delavski zbornici bodo: od obrtne skupine 19 članov, od industrijske 18, trgovske 9, železničarske 8, rudarske 4, mornarice 2, in od časnikarjev 2člana. Pomanjkanje Študentskih stanovanj v Zagreba. Se se niso pričela predavanja na vseučilišču, toda že je veliko pomanjk*. nje študentskih stanovanj v Zagrebu. Akademiki morajo prebiti noči v čakalnicah državnega in južnega kolodvora. Kakor, pišejo zagrebški listi, bo letos gotovo skoraj 1000 dijakov brez stanovanj. Toda vlada se ne gane! iz strank©. Diskusijski večer V Spod. Šiški bo jutri ob 20. uri. Vestnik Podružnica Izobraževalne delavske zveze »Svoboda« Vodmat - Moste naznanja vsem članom in članicam, da se bo vršil v soboto, to Je 8. oktobra ob pol 8.: uri zvečer v društvenem prostoru prt Mauserju v Novem Vodmatu izredni občni zbor podružnice z dnevnim redom: Poročilo predsednika, tajnika, blagajnika; volitev odbora in raznoterosti. — Želimo to« rej od članov in članic podružnice, da se odzovejo v polnem številu in točno ob dolženem času. — Odbor. ------------ mmtmmmmmmmmmmmmmmmmmm-— Kulturni vestnik. Operni repertolr za tekoči teden s« vsled bolezni nekaterih članov tako-le »piemeni: Torek 4. oktobra 1921 Boris Godunov I. del. Red A. Sreda 5. oktobra; Boris Godunov II. del. Red A. Četrtek 6. oktobra, zaprto. Petek 7. oktobra Dalibor, Red C. Dopisi. Prevalje t Mežlikl dolini. (Stanovanjske razmere.) To le pa že od sile, kako jo lomi naša stanovanjska oblast in če bo šlo tako naprej, se bo morala dati pod ku-ratelo ali pa ji postaviti jeroba. Prav resi no svetujemo poverjeništvu za socialno skrbstvo kot drugi instanci, da sl od stanovanjske oblasti v Prevaljah na dolgo irt široko da poročati o prldelitvi stanovanj strankam glede na število družinskih članov. Prišlo bo do prepričanja, da je stanovanjska oblast v Prevallah le pičlo prefinjena od — socialnega skrbstva za stranke z družino, tembolj pa za stranka brez otrok. | — Spomenik Clemenceauju so v soboto odkrili v občini St. Hermina. Za botra mu je bil sam Clemenceau in imet slavnostni govor. — Materlelna Skoda zaradi eksplozij« v Ludwlgshafenu znaša za samo anillnsk® podjetje nad 150 milijonov mark, Všteta P® ni škoda, ki io le efcsplozlla povzročil* zunaj podjetja. Doslej še niso moitU ugotoviti kaj je bilo vzrok strašni katastrofi, I vendar pa mislijo kemiki, da Jo ie povzro-! čil soliter, ki so ga tam predelovali In ki postane pod gotovimi pcgoll lahko grozno j nevarna tvarina. RFPREK0SU1V PETE II Čast ml je naznaniti vsem cenj. naročnikom kakor vsemu ostalemu p. n. občinstvu, da bodem vodila tvrdko J. Mažek trgovina s konfeksilskim blagom se nadalje v istem obsegu ter jim zagotavljam isto solidno in tožno ter pošteno postrežbo kot doslej. ,,, . . Nadejam se in prosim, da mi blagovoli cenj. občinstvo obraniti isto zaupanje in naklonjenost kakor jo je v tako obilni meri izkazovalo mojemu nepozabnemu soprogu. Priporočam se z vsem spoštovanjem . >■ ■ ■■ v mlajšega, zanesljivega, sprejme , Pokojninski zavod, Šolski drevored 2. Prošnje z vsemi dokazili do 10. oktobra. itioib mm Uubliana, Aleksandrova cesta 3. stolarjev, strugarjev, mizarjev in parketnega preddelavca, ki je vajen vseh parketnihj strojev, sprejme v trajno delo za nov oddelek tovarne podpisana tovarna. V poštev pridejo samo vešči in stalni delavci z dobrimi izkazili. Pismene in ust-mene prijave opremljene z na-I tančn;mi podatki o družinskih razmerah in dosedanji zapos.e-nosti, rojstnem kraju in staiosti na: Remec Co., tovarna upognjenega pohištva, Duplica pri Kamniku. F. Čuden vse neuporabne ZLATE PREDMETE, verižice, prstane, obeske, zapestnice, uhane itd , kateri predmeti Vam leže doma, ki jih ne nosite, tvrdki trgovina ur, zlatnine in srebrnine Ljubljana, PreSernova ul ca št. 1. Naročajte „NAPREJ“ “TRIBUNA" tovarna dvokoles in otroških vozičkov. Ljubljana Karlovška c. 4, Zvonarska ulica 6t. 1. Dva čevliarska strojna ščipaca (Maschinzwicker) za vojaške čevlje se iščeta. Pr izdelovanju 200 parov dnevno tedenska plača K 1200 s prostim stanovanjem in kurjavo. Petovia, Ptuj. S 7« o M a Na nižje cene! Nat nižje cene! n£i BI g—iievih VULKAM Kranju Izdeluje prvovrstne podpetniSc©. Čisto domače podjetje! m < cp r* O < P O r tali N p BS D 88 jr ■< P Izdajatelj: Ivan Mlinar. Tisk Učiteljske tiskarne x Ljubljani, Odgovorili uredniki Maks Žagar<