fltorrk {rtrtet in ..il..to |«lia|a m >-)W > M»ri. kpru * i" - Ij.ini i m Srn ia><' W.» »«!. - k. ga H 1'la ■ I -K ictrt M.
i'i> pošli :
a > M 1*1.. lu ti. k.
i |>„I (Ha .a i Mit tata - .. tu ..
i.-.Ini.lt.. ni ..|.r .1« ni.tfi« • na .t.iliifiu ti.-.. 1U< |i|jt/) IliillJ ... I*
O / li.,n ;l.i : Za navadno .Itr.l.ipn*
»ra!.. t. pl.tuj, kr., tr ••■ iuli.ni' ikrat,
li .....Inka ;kr..t
4 kr. im M ti.ka Jkral;
ln'( |iHmrl,k» «• |i|a. u
j«jo r.i proiU.ru.
Za Ml ti<rk j» |>la.ati kol.k (il.-inu.lji / j JO t
M «» nr- tragaju, naj •» hUfmlJM fra II k II j rjo.
Ht. ."5.
V Mariboru 11. aprila 1JS<>H.
Te6a1 i.
libanje načela narodnosti posebno / ozirom na slovansko politiko preteklega leta*).
razvijanja načelu narodnosti sn mu bile takrat: h osnažiti Italijo vsakega in
tudi naj manjšega in naj bolj skritega tujega gospodarstva, to je bila taku rekni' ..<<>]u 1 iti<> sine qua non" jegove politične agitacije in J) ako bo mogoče potneje ie le po vsili talijanskih dr/.avali in državicah republikansko  v Ldo
lHoo. leta je spisal Jožef Mazzini knjigo pod naslovom ,.la giovine »paljati. Naj poprej s" s'' Mazzini-tiive misli zaplodile v lombardo-beneškem nlada Italija), v kteri je prvikrat temeljito vprašanje postavil, čegava kraljestvu in pa po Rimskem. Že bo močno šumeli in bobneli valovi narod-
Italia" (mL...
je Italija in kdo jej sme gospodar biti?  sla je iz rok.- v roko, posebno je ne«a gibanja po vsej Italiji, že je bilo mnogo zaprtih, postreljenih in obese-
zanimala mladino, za ktero je bila prav za prav pisana.  Prvikrat so se tu nih, že j,- sihio Pelico prestal in ..pisal svoje muke v trdnjavi 8pielberg, ko
Irala načela kakor na priliko: Radi pripoznamo, daje lombardo-beneško naenkrat abate Gioberti knjigo (bilo je 18, leta) napiše pod naslovom: il
kraljestvo v veliko boljšem stanji, karse administracije ali uprave, pravosodja p'iinato dltnlia < piv enstVO Italije |, ki spet nanovo ves italijanski svet potrese,
in reda tiče, nego drugi deli naše domovine, to da gospodarji in ravnatelji j U
vsoira teua so vendar le tujci Avstrijanei. ali boljo rekoč „tedeselii" (nemci), . . .
vsig.i i«                           .i            .                 j            ■           •   v       / (.lulierti se drži v svojoj knjigi  po priliki teh nazorov, kteri so luli Itiliiaiii so poleg toga  o čreda, nad ktero stranjski pastirji vladajo;  Ijulise i              i •.•  i      i , ic.tnj.iiii      r-in    e                                        .i     i              i •   ,• i a v srednpmi veku .norodaiavui, da morate hiti dve vlasti, posvetna m dubi nam (namreč Mazzuii-tu) bilo. ako hi lula uprava po liuronski ali hoten- 1                       .'               . ,'/.:. in nam umilna   u            ;                            i        1                    xi       • sovn;l   "opernim niiindi et iiniiciiiin Bpiritus).   Prva ie pripadala takrat neni-totski samo da h bi a domača, da lu bila italijanska! 1.1, d. razvija Mazzmi .                       \          1   .                           Li ,. ,••
husm, miiu .....                                         .i skemn cesarju, druga pa papežu, lako si predstavila Gioberti Italijo zvezano
nonohioma odprto načela narodnosti.   I rdi. da v Ittdip smejo hiti samo Ita- .      :.          '                      .   1           , •
I1"!"1                                        .    .    .     *    .    . . .  ,    ... . s papežem kakor liberalnem prvosediukoin na cehi po priliki v tem smislu
liinni Bosnodarii. vse drugo mora iti vun iz dežele m  ..tonri i tedesclu" |e .         ... v                        . ...                         .. .
iij.i.n „«>. piiimiji,                    .......                 ni, kakor p- bil Napoleonov nacrt  italijanske konfederacije pri \ lllalranki. Na
liostala oarola   vse mladine od „taro di Messina   noter do l.renneija.   ne ..    '..      . ... .     . .     .       ,                              ' '
posi.iia |iai«n.i   >s<,                                                             , , ,• . j   . takmacu, mislil p' (..obeti, hi si spet llalipi iiazai pridobila duševno prven-
ve da ie vse to nihanje počasi napredovalo,  kapi prodno se debeli led sta-; .        . .     ...   .                      ,   .      ,, . ,
,(' ,,u                                        '    .             '           _  ,            . ..    , Istvo vs;i| med vsemi katoličani, bila hi v papeževi osebi kot edina zastopana
rib tradicij razpoka in staja, potrebuje se mnogo let.    Ireha je vedeti, da .   ^ ,
1816. leta, ko so se FrancoziAvstrijanjcem vmeknoli, po vseh italijanskih
bi ves za napredek narodov zavzeti svet, ako bi v tej zvezi vre-sničila liberalne ideje, razvite v „Correspondanu", bivšem katoliškem listu podL, 1'ilipom v Parizu, vredovanem po grofu Montalembert-u, patru Lacordaire*u m po Andreji hameiiais-ii, prodno je od katoliške vere odpadel.
Ko je 1846. leta grof Mastai 1'eretti kakor Pij IX. papeževi prestol li lta- zfl>l'('(''' bil je tako   rekoč prvi  zastopnik (iiobertitovib idej iu jegova blaga
namera je bila jim praktično veljavnost dati.  Kakšen je bil vspeh vsega
letim laiidainus'- peli in da jih je povsod neizmerna množica z nepopisnim Veseljem sprejemala, posebno je bil veličasten jibov uhod v Milani. Bili so tudi podložni od začetka i Avstrijanei še naj bolj zadovoljni, ker plačevali so nudn davkov iu vsa druga uprava, kakor smo že rekli, bila ji tnliii nai boljša, akoravno absolutna; politično življenje je bilo s početka za obe strani za gospodujoče „tedesehi" in za podložne Lahe tako rekoč idiliško Jf«a »""■'« RjmAem, preveč je znano, da bi tu o te... obširno govorili, h. to vse tako dolgo, - da ni nenadama že omenjena Mazzini-ova Z^eznikl ... privržene, (bobert.tov.l. nazorov so bili v nekoliko tudi Massimo bomba med nje padla. - O veliki, mogočni Italiji seje že Dante-ta I *A,e«Bo_in &°{ P: C™W\ Posebno je bil d'Azeglio blaga, plen.inita duša, sanjalo iu Maeehiaveli pravi, da bi mu bile na veke blažene oči, ako bi motel čakati in videti tistega moža, ki hi vso Italijo v eno veliko telo zjedinil. Ali to so bile takrat le senjarije osamljenega globokega političnega misleca. Jomojubje dva prelepa romana: Ettore ricrainosca in pa Nicoh, doi Kapi. vmerl je slavni mož 800 let poprej nego se je to vresničil,,. - V tem slu- f N /Mhx>im *!mAm .U1"S"J° .I.U,,JaU<' V veku, kako BO se vedno le
čaji bi  človek skoraj  nehote fatalist postal, ker bil je Maeeliiaveii v svojej
čist značaj , ki bi smol služiti kakor uzor vsem rodoljubom vseh narodov.   - Pisal je  v  ta namen ,  namreč   upaliti  v   taljanskih  srcih pravo
med saboj klali, kako niso bili nikdar složni in kako so vsled tega z.nironi dobi gotovo eden naj slavnejših  mož cele  Kvn.pe. imel je že takrat tiste s;l,"° tu'ini "lužili, da le samo to in nič drugega jih dan za dne-
uzore o načelu narodnosti, kakor so jih v sedanjem času Mazzini. Gioberti, d'Azeglio in Cavoiir razvijali, pa je le vendar osamljen ostal, morebiti si ni niti enega prozelita pridobil, fatalist, inis!i.no v tej zadevi, daje vsakemu velikeiim človečan-skemii načelu svoj vek odločen, kterega ne more niti naj ženialnejši človek v ktero drugo stoletje poprej ali poznej prenesti. Kdo hode še dvomil o tem, daje rojstvu, .
razvitku in zmagi načela narodnosti 19. stoletj.....Uočeno?   Že v poprejšnih v roko' MaazinitOVO in Giobei litove sistematično politično pisane
stoletjih je to dan dc.es za nektere tako strasno načelo v javnost vdarjalo, PoPMj '»""'».I«'"«' besede, ktere vojaški prostak v Klorenci na zbrano i kakor postavim v velikem koneiliji v Konstancii, kjer so se zbrani škofje po narodnostih razdelili, ali kakor vladajoče načelo vendar ni moglo v nobeni deželi pred lt). vekom prodreti. Kaj so bili nasledki te Mazzinitove bombe, ne bodeino dalje razvijali, ker ni naša naloga tu se z (iervinus-om skušati v pisavi povestnioe 19. stoletja. — Samo to moramo omeniti, da Mazzini je
pri svojem vstopu v javnost samo sanjal kakor Maeeliiaveii o edinosti Tali- podučil in poprej čisto neznan se je na enkrat predstavil v začetku 1818. leta
janske, to da praktično mogoča in izpeljiva se mu ni ta ideja zdela.   Točke j kakor feniks s svojim dnevnikom  „Risorgimento" (vstajenje) italijanskemu
, . narodu.   Cavourjevi  nazori  so bili mešanica Mazzinitovib   in (Iiobertitovib
*) Ti sestavki so bili v začetku „Slov. Narodu" namenjeni, pa nevedoč kdaj bode , .„• i-     ...    i ,      , . , ,
,      • • |i . ■ ■    ..     ■■   •,       ■•       r.i J,  . 4. ! misli, samo da je v vsem svoje... poecnianp   vedno dajal  prednost sistemu
eaee) prav za prav nns novi politiski list isbajltl, prijavil sem jih v »Slov. Oospodarju". ,   . * i- •
Ker pa imamo zdaj ta list, za kterega ao bili po svoji osnovi namenjoni, bodem jih zdaj, '^J9«* pnjatla Ciiobertita^ Kaj BO bile posledice Covourjevega nastopa tudi tu nadaljeval. Pis.—        I v javnost, znano je preveč, ker smo jih večidel vsi sami doživeli, da bi o tem
vo.o vniiiije in med narodi ponižuje, samo, ako se bodo solidarno vsi skupaj enkrat na noge postavili, morejo sv oje sovražnike nadvladati sicer je ves trud zastonj, in vsaka kaplja krvi brez najmanjšega dobička prelita! Te besede blagega rodoljuba so našli nep.ipi-.en odmev v lniljonib rodoljubnih src. Ako ravno so bili d\\zeglio-ovi spisi le holotristični, šli so veliko bolj iz roke
knjige, množico
govori, (namreč v romunu Nicolo j,'oi Lapi), imele bi se „mutatis mutainlis" posebno za nas Slovane porabiti, rekel bi človek skoraj, da jo d'Azeglio mi nas mislil kadar jih je pisal.
Cavour se jeza svojo veliko misijo čez 'JO let pripravljal, noč in dan je študiral, se na tihem ob vsem političnem gibanji  vseh narodov na tanko
O HlovaiiNkom narodnem peientltl u muIoIi, posebno p.i Mrliškem.
(Dalje.)
Pa ftkoravno je narodno pesemstvo posebna lastnina vsega slovanskega naroda, vendar ni pri vseh njegovih plemenih enako razprostranjeno.
čim bolj je narod občeval z drugimi bolj izobraženimi narodi. čim bolj se je samega sebe omikaval, tem bolj se je pri njem pozgubila narodna poezija,   (.'im manj pa je bilo tujega upliva, čini bolj se mu je ohranilo prvotno prosto življenje, tem lepše mu cvete narodna poezija.   Zapadnomu slo-vanstvu, ki je imelo vedno dosti posli. z. bolj omikanim delom Evrope, in se je tedaj lel.ko navzelo tujstva, nehalo je pravo narodno pesemstvo že davno, to, kar je ostalo, so .le še spomini na nekdanjo pevsko življenje, so le šc posamezni glasovi, ki iz davne preteklosti k nam done.   Na severni iu južno-vzhodni strani pa je več meiij narodni spev še v cvetji.   Naj revnejši glede narodnih pesmi so Poluki. Potihnole so pri njih malo da  ne celo, izvzemši le tako imenovane „Krakovjake" t. j. kratke pesmice, ki v nekoliko vrni kuko niično misel izrekujejo in se pri  raznih priložnostih v velikem izmišljujejo; pa kakor hitro so izmišljene, tako hitro s., tudi poznblji tudi njih poetična vrednost ni prevelika.
Da Polaki nimajo več in boljših narodnih pesmi, krivi bo tuji ki so v srednjem veku na vso moč zatirali narodno polako življenje, ko
poganstva izvirajoče. Tudi nam Slovencem in lužiškim Srhom so bile v tem obziru okoliščine zelo neugodne. Sicer se nam je šo ohranilo dosti narodnih pesmi, med kterimi nas nekaj starejših, precej lepih še spominja nekdanje že minole krasote Blovenskega narodnega pesemstva. Cehom se jo po Kralje-dvorsken. rokopisu iz starodavnih celo poganskih časov nekaj krasnih narodnih pesmi obranilo, ki pričajo, da je bilo na Češkem narodno pesemstvo v lepem razcvetu . dokler m narodnega življenja kvaril tuj upliv. Tudi zdaj še poje narod svoje pesmi, pa nimajo več one izvirne krasote, ki nam neprecenljive dela bisere Kralj cdvorskega rokopisa.   Polje seje v tem obziru
godilo Slovakom, ki so pod Karpatskim! gorami bolj v zavetji bili pred tuj-stvoin; razi... tega so imeli Bvoje samoupravne županije, toraj so Bi laže ohranili svoje narodno pesemstvo. Velikolepše, ker izvinite, so narodne pesmi Ruske. Posebno mične so tako imenovane „dumkeu ktere slavijo junaška dela kozaštvo.
Ko so namreč Malon.se neprenehoma napadali sovražni sosedni narodi, Pečenegi, Plavci, Tatari iu pozneje Turki, zapuščalo je mnogo pogum-nejših mladančev plug in doni. nehote dalje še zemljo obdelovati, po kteri je nevsmiljeno plenil sovražnik, in naselili so se po gostili hostah ob Ihiepru, /edinih se v neodvisno družbo iu tam veren hoj začeli proti ..kletim Busur-manoi.r . tako so imenovali svoje mohamedanske sovražnike. Junaška dela teh kozakov (dokler so bili Bvobodni) so služila marsikteri lepi pesmi v pred« met. — Med vsemi Slovani imajo Srbi naj lepše pesništvo. Njihove pesni £ O  nam  tudi ta  tega dalj  važne,   ker so  svoj   stari   značaj  obranile iu
' iin zamorejo tedaj naj  bolje predočiti pesemstvo.   kakoršno je bilo
izvrstnega narodnega ndudenču pohvalil! Kaj -.i bodo Hrovatje o našemi — Pri volitvi deželnega poslanca v Sliiv. Gradcu je bil  izvoljen Dr-
Kiiispieloru mislili! — Za razja-njenjc .jim pa jaz tii povem, da je ta hvala Oskar Srlimtdt s 104 glMOTJ pluli 96, ktere je dobil g. predstojnik (iloboenik.
Kinšpielcrjeva  \eljala bivšemu \redniku „Torbice-, ne pa novotetoviranemii ■           — V času od 13, do lis. marca izpeljalo seje iz Ljubljane v Trst
magjaronu. ki v Raucbbvefll organu v || tiste, ki niso za magjarona glaso- pO železnici I "<o7 centov .....kc   Ilazun tega pa iz Štajerskega in Kranjskega
vali,  zrele za norišnico  imenuje!       To sem bil dolžan izjaviti za remenje |.:«ls centov.                                                                         (Laib. Z.)
časti v Karlovcu živečih Slovencev. — Car Aleksander je poslal cesarju   Napoleona  krasno izphanega
Iz Dunaja. (Osnova postave o porotnih sodnijah) za tis- medveda nenavadne velikosti. Medved stoji na zadnjih nogah in je namenjen
kovna hudodelstva, ktero  je vlada "..aprila predložila  zbornici poslancev, Kompierki zbirki.
bb/o sledeče določuje: — (I) ramatiško društvo.)    Prvi  svoj zabavni  večer imelo je
0 hudodelstvih iu pregreških zakrivljenih po tiskopisu imajo odshV dram. društvo v nedeljo .1. t. in. in seje brala igra Tomaž Moor, ktero je pa
inal porotne sodnije soditi.   Ko bi tiskovna pregreha vkup zadela z. drugim Silvio iVllieo     poslovenil Križaj - Severjev. Pred hranjeni podal je podpred-
kazniviui djaujein, ima se o slednjem posebej obravnavati. Prestopki o tiskov- sodnik kratek pregled pisateljevega življenja iu historične podlage na ktero
nih rečeh se sodijo pred navadno sodnijo. se opira ta igra.   Med akti peli so se čveterospevi.   Obilo zbrano občinstvo
Sodnijsko preiskovanje se prične vsled tožbe  državnega   pravilnika skazalo je svojo zadovol jnost z živahno pohvalo, akoravno se mora priznati
ali zasebnega to/.nika.   Tiskovna sodba ima v treh dneh od podane ji tožbe da je sedaj ko se vedno igre predstavljajo, samo branje glediških iger težav-
odločiti, ali ima pravnih vzrokov, sodnijsko preiskovati, toženo kaznivo djanje. niša naloga nego bi bila sicer. V prihodnjem času misli društvo večkrat na-
Pritožba do vise BOdniji je le dovoljena proti sklepu, dani vzroka Bodnijskemu pravljati taka berila, ter tako seznanjati občinstvo z klasičnimi igrami ktere
preiskovanju, tako tudi če se je tožba zavrgla.   Sprejeti tožbi zamore slediti bi se težko dale predstavljati.
ali vvodna preiskava ali tekoj glavna obravnava.     V slednjem slučaji mora Nek začasni odbor v Pragi vabi v čeških listih k potovanji v Kon-
imeti tožba lastnosti zatožnega spisa. stiU1(, j„ sj,.n. Zil g ju]jja t ^ t() je ^nivlnl t\.ui HUS0V.
Osem <lni po veljavno dovršeni v vodni  preiskavi  ima  tožnik BOdniji _ nJourn. de Pariš" javlja, daje Rusija vprašala dunajski kabinet,
izročiti zatožni spis, sicer lu-,-odstopilo od dahnjega obravnavanja. Zatožni spis |K„| kterimi pogoji bi on hotel ostati neutralen, ko hi se primerila vstaja na
mora 1. natančino zaznamovat tiskopis in stav kr. na ktere se naslanja, 2. ime- {stoku.    Avstrija Ustane neutralnu na vsaki način, če je res, kar govori
novati po postavi kaznivo djanje, zarad kterega je tožil iu pa navesti kazen- minister lloust in delegati, da žele miru.   Neutralnost ji obvaruje naj popred
ske postave, po kterih obsoje zahteva. 8, imenovati imena obtoženih oseb, kterega je toliko potrebna.
■t. imenovati priče in izvedence, kteri naj bi k glavni obravnavi prišli, in pa _ ^ pr p,... gj  mist;l jy Prage brzojaviti: „Narodni Listy" so
sredstva, s kterimi hoče tožnik pri glavni obranav i dokazavati. zavoljo vvodneg.r članka od  1. aprila v zatožbo dete, radi  kaljenja miru.
Predsednik tiskovne sodnije odloči dan glavne obravnave, a le tako, Članek prigovarja češkemu narodu, naj bi protestoval proti vladnim dennr-
da ostane zatožeucu, kteremu se mora tudi zatožni spis izročiti, naj manj grenim predlogom.
osem dni, in ko bil hudodelstva obtožen, II dni časa pripraviti se za svoje _ () 5 ,nj|j011ji, iVaukov, ktere je Kossutli. kakor je Perezel pravil,
zagovarjanje.  Tudi tožnik sine zahtevati, da se povabijo nove priče.  Imenik y;l puntarske namene dobil iz Ogrske, piše ,.V. Z.": Perezelnovo krivljenje
prič in zvedeneev pa, ki se imajo v novo povabiti, mora se zatoženeniu vsaj ge Btxinja s tem, da Kossutli ni nikdar računa dal, kako je porabil one franke,
tri dni pred glavno obravnavo oznaniti.   I), d. fflj 8p0mtojamo g- Perczelna. daje s tem dolženjem mnogo gospodov vseh
Iz Ogerskega.   Slovaki so že davno zapazili, da se jim od no- stl..m|. strašansko preplašil; kajti ko bi bil Kossutli primoran po Perczelnovi
bene stranke ogerskega zbora ni rešitve nadjati, Mnogo se jim je obetalo, tiijatvi račun položiti in imena imenovati, dalo hi to „skandal"', kakoršnega ali izpolnilo se ni nikdar, (i. Pauling Toth popisuje v Pešthudiinskih Vedo-; St. ui doživela nobena dežela v Evropi, iu ta „skandal" bi gotovo ne škodo-
val levici, ampak onim vladinim možem, ki hočejo dandanes bolj kraljevi hiti kakor kralj sani, ki se pa še pred nekterinii meseci niso obotavljali, nmrsi-kteri vinarček od onih B iniljonov si prilastiti.
— Društvo čeških delavcev na Dunaji že šteje 300 članov.
mostih boj med raznimi strankami magjarskiini, iu dokazuje, da se Slovaki ne morejo združiti niti z Deaknvci niti s levico. On pravi: Ali je nam Slovakom mogoče gojiti simpatije s ktero od obeh strank V Ne in ne, ker mi, ako nam je količkaj do sreče naroda slovaškega, ne smemo hoteli nikakega „Magyarorszaga", niagjarsko-narodno. ampak hoteti moramo ustavno svobodno Ogersko v njeni eelokupnosti z enakimi pravicami za vse narode, ktere goji: ~ ——
krona sv. Štefana že skoro tisuč let.   Iz tega sledi, da mi ne moremo sim-1 M*ONltlllO *)
patizirati ni z jedno ni z drugo stranko magjarskega zbora, ampak da mo- .
•     .••       i v „, ,•    i, 1.1 ...... .  .i .........;   i .)■,).  ' Prosim slavno vredništvo „Slovenskoga naroda1' izreči, da nisem
ramo BVOje simpatije zadržavati, dokler se  na  zboru ne osnuje tudi taka , '      " ° 1
,      , . iii- ••        , i- •   i ,      t A i a z n o spisal, ne poslal sestavka  „1 z J$ r e ž i eu v 1. listu,
stranka, ktere nameni se skladajo z našimi načeli, iu ktera hoče zapustiti M 1       . '        1 " v
j    ,       -       ,.. i     ,     , .- •     .kterega sem Že tiskanega prvokrat bral.  Sicer se ne slažem se vsem popisa-
ideie, ki vodijo dO prepada domovine,    laka stranka sr mora osnovati m se ° « ■• * , ,
.   , i-ii •• • i i i       ■      •    i    tlim, ker sem prepričan, da se bode raz vi a la  zaželena vseobčna svoboda,
bode osnovala in bodi! v večini, ker ona le namerava narode vmiriti m do-,      ' , ,  -      ,       ,, • •  ,     •  , ....
, .     ..    r. ,, i .... ... i potem dušni napredek m telesno blagostanje v naši dragi domovini le tisto-
iiiovino dvignoti.   Dokler se ona stranka ne napravi, čakajmo svojo pohlev- J '
r •    . i  i- i . vi-      ti krat. če se brez ozira na osobne razmere mirno m teme lito pretresujeio pra-
nostjo boljšega časa; trpeli in cakah smo mnogo let, torpimo in čakajmo se
na dalje.  Ali da bi se izročili levici, kakor to dela nekoliko našincev ? Naj Sn,,J" »e^no dobe.
•i, •       i •    i    .   i  r   i»-  i   i ii- i  .»11» > Brezcah dne 7. aprila 1MI.S.
nam nihče ne pripoveduje, da ce bolje biti, kadar pride levica na kormilo, 1 ^ nftas|^g
da si nam .dieta oni to, oni drugo, obetali so tudi Deakovi, ali ko so postali        t) J(m|. VHtIVZIim„ Hi g. lloktorjll in izI-okami>i d„ n|»tek« i, Bpetio al iz ..je-
ministri, pozabili so na ohetanje, ter so prepustili nalogo ohetanja drugim; goveg* peross. V*rednlltvo.
ako dobodo večino Tiszkovci. postanejo Tiszkovci ministri   in iz. nova se DO —■-—-
našla magjarska stranka, ktera bo marsikaj obetala ueniagjarskiin narodom
uoilohnr v grof KrniKlisovem gradu na Zofijinem trgu v Mariboru,
ali z. nami se bo ravnalo, kakor do zdaj, ker ni se še našla magjarska stranka ktera ne bi mislila na nadvlado magjarskega naroda nad drugimi, Temu je nam živ dokaz dosedajno obnašanje zboru in ministerstva. Levica in Deakovci so v tem složni, da nam ovirajo vsak korak, s kteiim hi mogli narod razviti; iu gotovo je tudi, da se tako že dela več kakor 90 let. S ktero stranko se toraj družimo? Ni t levo ni z desno, ampak . narodnimi zastopniki Srbov. Rumuncev in Rusinov. Svoje delavnost raje obra- se očestuje obračati blagovoljno pozornost p. n. občinstva posebno čaj m o n a povzdigo šol. na osnovo društev, kte r*a bodo      farne in srenjske predstojnike na svoje pod ob a rake iz-
v z d i g n o 1 a materijalno B t a n j e našega naroda, u a raz šir- del k O i Z ni a l" ni 0 r j a , kamenja. 11* s a , G i m e II t a Z a ce r k ve, janje dobrih spisov m e d v 1» o g i n u s n a r o d. p o s 1 o p j a i u u o v a p o h i ž t v a, nadgrobne spominke, itd.
- ----- Da vstregajo moji izdelki tirjntvam, umetnosti in okusa vidi
R'1/110 IlOViOP '8e Vi' tuga' ^u 'e ,noJa 0SIU)Va Netzerje?Bga spominka bila nagta-
luA . .  a jn     mj jfl |zrojj| s|rtViii odbor osnovo in izdelavo
/ (Svoboda tiska.) ..Sidro1-, časopis za kupčijo, obrtnijo in narodno ICrcilipcIjCVt*0**! M|IOIllillka.
gospodarstvo v Zagrebu, je v svojem 12. broju razglasil, dabo nehal izhajati. Izdajatelj In odgovorni vrednih tega g. .lakič oznanja, da je namera vol prie-meniti „Sidro" v političen časopis, za kar je bil spočetka namenjen in imel tudi dovoljenje. Pa že po prvem broji mu je kr. namestim BVetovalstvo prepovedalo donašati v „Sidru" političnih vesti. Ker pritožba do dvorne kancelarije ni nič pomagala in je izdavanje tacega lista pri hrvaških tržnih in obrtnijskih razmerah združeno z velikimi žrtvami, moral je list nehati. Magjarska svoboda narodnih listov ne more trpeti, a vendar išče llelleiibaeh v „Agr. Z." hrvaških zaveznikov, za magjarko gospodarjenje.
— (Po v el j n i j ez ik meščanke straže praške) je bil 1.aprila v odborovi seji meščanskih peščev zopet povod besedovanja. Ko se je bil namreč prebral zapisnik zadnje seje. po kterem je odbor izrekel, da »e hoče vdati cesarjevi želji, nasvetovali so nekteri odborniki, da bi se naj češki za-ukazovalo vsaj pri majhnih izhodih, kakor pri pogrebih i. t. d. Predsednik major Klenka v. Vlastiinil pa je rekel, da odbor n tem ne more sklepati in je odbor razpustil, kosonokteri vendar le tirjali, »lase ima o nasvetu glasovati.
— Njegovo veličanstvo je s klepoui od .">. aprila t. 1. doželneniii poslancu g. Fid. Terpinou dovolilo prošnjo, da se sme odpovedati svoji časti kot namestnik deželnega glavarja.
Črteži in obriski so na ogled v moji delavnici, pa jih tudi delam po želji nove ali sprejemam dela po že izdelanih.
Ceno stavljam nizko; in si bom tudi sicer prizadeval pridobiti in ohraniti si eadovoljnost svojih naročnikov. (s)
Važno /a p. n. g.
Filip Rubin,
cerkveni stolar v
krichiibcrjcvi hiši v Mariboru,
(iraškem predmestji
izdeluje po nizki ceni in pod poroštvom zanesljivega in trdnega dela raznovrstne cerkvene priprave, kakor darilnike (al ta rje), tabernakeljne, spoved nice, leee, cerkvene stole, kakor tudi vsako drago orodje, pohištvo in Btavbino stolarske izdelke. (9)
Izd«o.i; ;Q o1
'II TOIUŠIl'\
Tinkar Kdunrd .lun/i«
2Z
112984
kaj več tu pisali. — Za trdnopa smemo reči. da so načelo narodnosti v tej obliki, kakor dnn ih nes. ..razsaja" in kakor je videti, da liode ie dolgo „raz-sajulo", postavili pred svet prvi med vsemi narodi Italijani in to med njimi kakor glavni faktorji: .Mazzini, abate Oiobtrti, Mastimo, d'Azeglio. CafOOr in ako kakor petega prištejemo Plorentinca Gntra*ti-ta. — Kili so ti možje
v mnogih stvarili zelo različnega mnenja, ali slagali mi se vedno v teli glavnih točkah 1.) da v>ak narod ima iieoskriiuljivo prirojeno pravim na iz-ohraženje in v ohče na civilizacijo izpeljano na narodni podlagi v matcriiein jeziku in 2.) da je vs:ik narod v politični zadevi samo mi popolnoma b0-podar samega sehe in svoje o-odr.
Naj ženijalnejši je hil nedvomheno med njimi Conte Camillo Cavoiir. kajti on je kakor je vsakemu vralicii znano naj hol j pripomogel te ideje djansko izvesti. Iver načelo narodnosti ni tako imenovanim zgodovinskim narodom, še manj na zgodovinskim državam po godu. imel je Cavour s svojim ostroiunjeiii zinironi naj veči ohzir na potlačene narode, ki 10 s talijanskim več ali manj slično OSodo delili. — Tako mu je hilo žalostno stanje Slovenstva na tanko poznano iu v svojem govoru v pieinonleskeiu parlamentu v Turinii jih 20. oktobra 1848. leta takole omeni govorec o Avstriji: „Biva v deželah avstrijaiiskega cesarstva pleme mnogobrojno, energično, iskreno, ali že mnogo stoletij zatirano, to j,- pleme slavjansko, To pleme stanuje na etdeni iztoku cesarstva, počenSi od bregov Donave do čeških gor. bočr zadobiti svojo emancipacijo, nazaj si pridobiti svojo narodnost. Jegova stvar je pravična, je plemenita in torej tudi po osodi opredeljena zmagati v prihodnosti, ktera ni več daleč"
Oprosti, dragi bralec, da smo se toliko časa (ni Italijanih zamudili, kar «ino storili le iz. poprej navedenih vzrokov, namreč, da so bili .mi počet-niki tega načelo v 19. stolotji. Prihodnjič preidemo na druge narodnosti in potem k nam Slovanom.
*) Grof Cavour še takrat ni 1 >i 1 minister nc«o biiiiio proitl poslanec, kn je te ziiRiiicnitu besede govoril,
..Vade nieciim" poslancu L Svetecu!
(Dalje.)
Tudi prosti kmetje tožijo: ..ali bi bilo res kaj slabšt-, ako bi Dcžnian ali Kronier namestil Svetca in dr. Klima vsak dan po 10 gld, dobivala plače na Dunaji? Slabše bi nasprotnik ne hil mogel delati, nego delajo ti poslanci, za katere smo toliko trpeli, predno smo jih na sedeže, posadili!-' Tudi se. je ugovarjalo: „če zdanje poslance razžaliino, nam vrnejo mandate in potlej nimamo koga voliti!" To je bil zopet prazen Strah! Naši poslanci so pokazali večkrat, ne samo enkrat, da si iz trdno držećih rok ne dade' tako naglo izpuliti, kar imajo, nko se še tako vika nanje, ako se jim še toliko očita. Torej bi m- bilo nemogoče, da nek ter i, ne vsi izmed poslancev, nego samo tisli, ki jim je plača prva stvar, celo po nezaupnici bi ne bili hoteli iti /.Dunaja, kjer jim je tako po volji, da so se ga prijeli, kakor klop kože; ;ili vsaj narod hi se bil sijajno opravičil dolžila, katero ga zdaj po nedolžnem tare , ker bi v jasnem protestu bil pred vsem svetom izrekel, da kar ti možje delajo, ne delajo po umu tistih, kateri so jili na mesti sebe poslali, in tako bi bili naši zastopniki prisiljeni, ali k dr. Klanu, ali na železnico acati. Tudi se sine. vprašati: „ali smo res taki mračnjaki, da iniamo samo Id leserbe, katere zdaj na Dunaji večidel v žalostnem molku bile iu svoj plnnienčck t je obračajo, kamor Beust piha". To bi bilo žalostno, ako bi bilo res, pa ni res; torej se tej misli moramo javno in krepko ustavili. In ako bi tudi uze bilo res, ali bi ne bilo mnogo bolje, da bi še tel) poslancev ne imeli? Ali bi no bilo koristneje, ko bi s kratka noben Slovenec ne sedel tla Dunaji? halje se nam J3e zdaj večkrat velf: ..potrpimo! Bicei nuni vi.,da ne privoli gorensko koroške železnice, za katero se dr. Teman takfl poganja." Ali ima dr. Toman v tej reci res kaj več* skrivne moči od drugih kranjskih
tedaj, ko je hilo še občna lastnina vsega naroda. Da so posebno junaške srbske pesmi obranile svoj stari značaj, pričajo nam junaške pesmi kralje.lv irskega rokopisa, kitic so deloma še iz. poganskih časov in -e vjemajo s srbskimi ne samo po duhu in splošnem značaji, ampak večidel še celo po obliki. Sicer po vsem nam znanem slovanski m pesemstvtl veje več i mu j isti duh. povsodi se nahajajo iste idejo, iste bistvene lastnosti.
V vsili pesmih se, n. pr. . kaže velika ljubezen do narave. Ona je človeku verna prijateljica, ki deli ž njim veselje in žalost. Zato gore in boste šumijo ali venejo, reke kalno tečejo in trava se žalostno sklanja . kader se kaj žalostnega med ljudmi godi. Človek se pogovarja z nemimi stvarmi, ka-kor da bi ga uinele. Pesem ..l!.-ncš Ih riuaniiv v kraljedvorskeni rokopisu se tako začenja:
Aj ty slunce . a j sluiiečko !
Ty li si žalost ivo V
('emu t v svietis na nv
na hiodiit ludi V Druga staročesk.i pesem .. hibušin Bud" ima ta začetek: Aj VeltavO, če liuttiši vodu Kako hych jaz vod v ne mutila
Co mutiši vodu striebropienu ?        Kegdv se vailita rodna bratrv
poslancev v sebi ali ne. tega po čudnih dogodbah zadnjih časov nilič<* na tanko ne ve, iu če bode železnica Gorencem tudi koristila, ako jo dobC*, ne pozabimo, da naši poslanci ne zastopajo samo Ooreneev, ampak Slovence, ter da narod, kateri se bori aa svoj obstanek, nikoli ne sme z dvoumili materijalnili ozirov izpred oči pustiti "lavne namere svoje beritve. — Poleg tega M nam je mnogokrat pripovedovalo: „ue ostavljajmo se vladi, ker sicer v Ljubljano dobimo nemškiitarskega župana". Tudi to je hilo vse prazno, kakor zdaj lehko slepec vidi. I/, poprejšnjih ugodiijšeb političnih razmer iu ne po našem prizadevanji zadnjih časov smo se bili /. veliko težavo res dokopali do narodnega ljubljanskega župana; ali pripetila se jo široko znana ponoćna dogodba, o drugih časih iu v drugih krajih komaj govora in nikakor ne takega hrtipn vredna, kolikoršuega je zaradi nje zdaj pri nas obudila vladna stranka . iu po tej dogodhi nam je vlada mahoma odstavila župana, kateri potem ni več prišel na BVOJe mesto, in gotovo nikoli več ne pride, kajti vsemu svetu znana skrivnostjo, da ga [celo* iiaineijajo v kriminalno preiskavo vreči.— Dalje se je reklo. „Slovenci imamo /.a zdaj samo to nalogo, da skrbimo ohraniti si narodnost, in po tem pravilu nam je sukati plašček", —- Sveta resnica je, da smo to skrb dolžni svoji in slovenski bodočnosti; ali kaj smo zadnje čase storili /.a to nalogo? Nič zit-njo, vse proti njej. Delali smo in delamo ne kakor tisti, ki se hoče oteti, ampak kakor tisti, ki hiti sani sehe pogubit. Naša usta so skozi nase poslanec lin Dunaji res govorila /.oper diializem, ali glasovale so vendar za dualizein . akoravno vsi dobro vemo, da dual i ženi ni drugo, nego iiemško-inngjarska zveza zoper Slovane , ktere je tedaj treba tukaj ponemčiti, tamkaj pomagjariti. Naši zastopniki so se vedli, kakor tisti prekrasni, 1 jiibeznjivi boritelji, kateri pred bojem po ulicah z orožjem ropotajo, ali kader pride razso-dilni hip, pobegnejo v nasprotnikove vrste in mahajo na svoje brate. Vsa koristolovna (utilitetna) politika naših poslancev , katera samo njim daje koristi, narodu pa seka rano za rano, nas je poni žala pred samim seboj, nas je blamirala pred vsem svetom, nas je pahnola tik do brezna pogube, in vendar je ne opustimo? Vendar se zdaj nimamo toliko poguma, da hi zoper tako početje nagih politiCnill voditeljev vsaj energično zinoli V Ali nas te tako bridke izkušnje še zdaj niso izučile, da je tudi v politiki ravni, po trdnih načelih modro premišljeni pot najboljši, ter da od njega ni smeti krenoti, ne na desno, ne na levo V Ali se nam še zdaj niso oči odprle, da koristolovno načelo ni drugo, nego brcziiačeljc s kterim najlaže izhaja tisti, ki iz njega sani zase lovi koristi.' Ali ni po vsem tem res, da je bila Slovencem sveta dolžnost, svojim poslancem precej v začetku poslati krepko nezaupnico?
Poslance Luka Svelec dalje modruje: „6o Še ti krivica godi. pritoži se, ako je treba če/, vse stopinje gori tlo ininisterstva. —-Samo razglasov a nje po časnikih brez dotienikove pritožbe do više oblasti ni vselej zadosti. Meni hi se to tako zdelo, kakor hi okradeili fatii ne tožil, ampak samo v krčmi širokoustno zabavljal postavi in sodniku". - To se pravi: pomagaj si sani; jaz. nisem aatO na Dunaji. da hi se pečal s takimi nuišieaini, kakor šno je vaše evilenje, pa saj tudi nimam zvršilne oblasti v rokah. Nauk o svoji pomoči nuni je bil liže davno znan, predno ga je Svetec razglašal, iu Če se on tu morda opira na pregovor, kjer ni tožnika, ni sodnika, sine se nm odgovoriti, da dostikrat tudi
I ■ "— —* I !■! «111
Za te hita ro/. vlaja-e bura. Sesvpavši s šira neba Oplnkavši zlatopiesku glinu V Neku rusinsku so začenja:
Hodna brati) o dedinv oluii Vadita ae kruto mezu solni.
Sinov t sunivt dubrovonka Tii/.vt tiizvt div c v m uik :i
Tužvt tuž.vd i dumajo Na nedelu (zln osodn) narikaju itd. \ kozaških  in srbskih pesmih prav pogoslonia nahajamo,  kako so junak razgovarja s svojim konjem kakor z dobrim tovaršem. Postavim: Konj junaka ostavio Oj konjicu, dobro moje,
Na zlu mestu u kosovu        Znšto mene ti ostavi Junak konju govorio: Na zlu nu-slu , na kosovu V itd.
Ljubezen  do   narave  je tudi rodila brezštevilne krasne primere posebno z iiaravskiini prikaznimi. Lepih pvimerov nahajamo posebno v srbskih pesmih Junak tam gre prek polja
..Ivano zvezda preko vedra neba" ('ar Dušan ima poleg sehe ih-te Momira ..Kao kitu eveea" dobrega junaka se spominja
..kao dobar danak u godini" Zene  ..kukaju kao kukavice, i prevrću kao lastavice" jnnak, vristu „kao Boko sivi".
Oči se mu kalijo ..kao u gladna u gori kurjaka". Med sovražnik' on udari ,,kan soko inedju golubove", bojna kopja se vidijo „kao čama gora in po polji vijejo se zastave ..kao mrki po nebu oblaci". Oče zovo hčer. ženin nevesto ,.mojp zlato" mladenič svojo ljubo „moje crne oči", itd. (D.d)
6569
nI,sodnika, kjer je tožnik. Res je, ako hi naš prosti narod hil tak" izid.razni. tako v svesti si narodnosti, tako grčavega značaja, kakor ga zahteva Svctčcvo modrovanje, potem bi RO morda se reklo, dn kolikor kaj velja njegov nauk: ali prosti narod nikjer nI tako izobražen, vsaj slovenski si ni se »kozi in skozi tako v
Zakaj pa zastopniki tega društva Prusom ne svetujejo, naj naše vino vva/ajo brez vvoznine. Nuj se preselijo i/ Dunaja \ ltcroliii , ki o Avstrii pravijo, da še ni tako razvita, iu da m1 liodo ie le takrat razvijala, kadar prime prostotrittVO; istina tako se trgovina razvije, ali pri taki trgovini gre v pogubo Avstrijska produkcija.
In gospodo moja ! V lep izgled nam sluzi sov. ima Amerika. Severna
svesti svoje narcdliosti , iu kar Sveteeve besede najbolj pobija, to Amerika pa nam vender sme v niarsiktorom oziru biti izgled, posebno pa v je, da je okorni   in počasni,  materijalno korist tehtajoči  kmet pO praktičnem in narodno gospodarskem.   Dvakrat  so  poskušali rolno obrano
. prekinuti na razno mer. dvakrat se je  vzdigiml glas domoljubov v parlamentu ažoč : kaj delate V Vrnite se k čolni obrani!
Tako so storili, prazne blagajnice bo bc   napolnile,  nhrtuija se jo z.digtiola.   Ta izgled nas  napeljuje, naj   vsaj   premišljujemo tu prašanje in lamo
vsem božjem svetu enak: nikjer se rad ne tožari in bode z go spofko;  tudi se kmet nikjer ne otresa tega, kar je bilo od starino navadno, ampak povsod se raji brani novih stvari:- dalje
pOKTibiti mehkega slovanskega  značaja, na katerega vlada vedno »topamo le po malem in pogojno k prostotristvu, kakor so stopale druge dr računi, kakor ni pozabiti, kako je bil naš slovanski, torej vze po zave, kajti jedva bomo pametnejše ravnali, kakor bo ravnale druge države, naravi mehki kmet zatiran poprej po grajifiinah in tlakah, do zdaj po pisarnicali in davkih.   (K. d).
I) o |i i s j.
I »iinajskii vlada. po..svojili časnikih.
Politični razgled.
c t ero se je zopet povrnolo prejšnje soglasje. razglaša  ,„,;,.,„ stolnem mestu.   Iz. lesene hiše pri ..šk.dskih vratih" so prešli zgovorni
gori
Iz Dunaja.   II.   <i.   8. aprila, lomladni  dnevi človeka  ml politik
a je prišla velika noč, da prvi
gonijo ven na prosto, kaže se v
da za zdaj ostaja popolnoma  pri  svojih  denarstv enih predlogih   •     tedaj tudi  pri davku od premoŽenja,  dn  je pa pripravljena
Med t«aii  m' množe protesti proti davku na premoŽenje  od dne do  dno. -Deželni zbori se imajo sklicali mesca junija, a ne dolgo zborovati. Vlada si namreč boji nekolik
daljšega zborovanja protivnih zborov, nekoliko pa hoče|velikana: Rusijo in Ameriko, v Pariz itd — če se kaj ne primeri    na jesen zopet sklicati deleagucije siitlm v državni zbor ogrski se bode potrdila, tudi vlada ni mu. lev e
hodi
- Volitev Kos- i g.
ia nič proti te- (.
in jezični gospodje poslanci, da bodo premišljali čez praznike načrt nove postave za davek od kuponov iu načrt za porotne sodnije pri  tiskarskih pre-sprejet i in izvršiti vsakteri drugi dmarslv eni predlog, o kterem jo upali, da gipkih in pregrehah.   Burno veselje tukajšnjega prebivalstva, daje nekoliko SJflpridol.i večino  državnega zbora, a ne povišuje sedajnega državnega dolga, konkordata odkrlim-negu ,  seje zdaj poleglo, v očitnih krčmah iu kavarnah
ovori več toliko o soli iu cerkvi, v.liki časopisi se v svojih vvodnih člankih obračajo zopet  V nngležki  parlament, \ češki tabor, na dva mlada
same reci.  ki sicer morajo piloti, da more list poln iziti zjutraj ob pravem času, ki pa si sicer niso važne, da jih ne bi mogel zapečnikarskl politikar, kterega le domače Kossuth podpiše bomatije zanimajo, brez kosanja in vesti samo med vrstami prebrati ali celo preskočiti.
Denes priobčujejo časopisi ministra Aueisperga odgovor na pismo siiiiiajsterih škofov, v kterein so inter|i(dovali 0 razlagi zakonov naslanjajo se na debato v zakonski postavi. Minister jim odgovarja: ..da je bilo pri posvetovanji o načrtu zakonske postave prilike dane dovolj svoja mnenja, razo-deli. Dasi je za vlado razpravljanje zdaj končano, odgovarja ministerstvo školom na nektero opombe ravno i/ spoštovanja dO njihovega častnega mesta in izreka, da hode vlada svobodo cerkve vedno vzdrževala iu spoštovala, kakor hode tudi vedno pripravljena blagonosno njeno delovanje pospeševati. Pritakne tudi željo da bi veliki cerkveni častniki združeni z vlado čut dolžnosti v ljudstvu budili, kteri bi cerkvi in državi bil v prid". Kadikalno-libo-ralneinu ..VVanderror-ju" ta ministerijalni odgovor ni po volji. „Škofom na njihovo pismo odgovarjati je nepotrebno, pravi. Odgovorno ministerstvo jo samo zastopnikom ljudstva odgovora dol/no. sicer nikomur. Ce torej mini-sterski svet škofom odgovarja, je to Čisto privatna uljudnost Auerspergova". Tako ,. vTanderer".
Iz Dunaja. (Osnova postave o porotnih Bodnijab.) (Dalje.) Porotna sodnija je sestavljena iz Bodišča iu I'J porotnikov. Sodišče je sestavljeno iz prvosednika in dveh sodnikov sperovodjem. Predsednik više deželne
"(Inijo imenuje vsaki tiskovni sodniji predsednikovega namestnika, sodnike, dva naiiieslna sodnika izmed elninv ti kovne sodnije. To imenovanje velja za jedno leto. Navadama predseduje porotnim obravnavam predsednik tiskovne BOdnije. Porotnice zborujejo navadno vsaki B. mesec. K vsaki porotni seji se povabi po službenem imeniku 38 glavnih porotnikov, izmed teh se jih izvoli 12 za presojo posamezne tožbe.
Porotni možje se jemljejo navadno iz tistega mesta, v kterein ima
ČIlO m'
čfl Še :
d..!
to li
gani/: o Italinn slije si
dO /da
in dan da i/, v
Tudi 111 o ne bo branila vrnoti se v domovino
. <ln priznava p08tavn0 veljavo sedajiie ogeiske ustave.    V Duda Pešti
brž ko ne v kratkom imele zvunajne države svoje glavne konsolo; pn-• s francoskim in turškim konsulom; za zdaj konsule,kasneje posloma', spolni Perczelnu in se marsiktoremu drugemu volja, tudi lastno arma-- Moravska ima dohiti novega deželnega namestnika; Giskra hoče na •slo postaviti moža, čegar preteklost mu je porok, da bo pri novi or-iciji politiškib uradov minislerslv u do zadnje pike po volji. Tirolski »iini . kterib ŠG  ni bilo nikdar pri doŽclncm  zboru v Insbriiku , mi-prihodnjih sej vdeleževati,  Kaj jih je k temu sklepu pripravilo, je 8e neznano. — Severno-šlezviško vprašanje se rešuje še med prusko
0 vlado; francoska se neki za njo ne ho pečala,  drugi zopet trde,
1 novo francosko posojilo iz onega vprašanja. Mirnomu zagolov ljenju vladni i nm noče v Parizu nihče prav verjeti, in celo pokorno sedajno zastopništvo hoče vlado poprašati. celini toliko troši za vojaške priprave. - Pismo pape/evo do avstrijskega cesarja, o kterein smo pravili, je podtakneiio. —-v Jlerolimi se je bila končal« te dni pravda zavoljo VVelfskih agitacij. Neki troje nekdanjih hnnoveranskiii častnikov je obsojeno radi hudodelstva vidike izdajo vsaki na 10 let ječe in zgubo častnih pravic V Itimii ne mine skoraj dan, da ne bi policija nekoliko hiš preiskala in koga v zapor dela. • -Iz iVIcrlinrga se cilje, da bode Budberg ml.topil in da pride Siivalov ali pa tudi Starckolherg na njegovo mesto. Tudi se pripoveduje, da ho prihodnje poltlje prišel cesar Napoleon obiskat ruski dvor.   — Ku/neslo soje bilo, da
MBr' j'''-" na Rumunskem ostro postopati proti zidom. Po brzojavni poti naprosen jo zavkazal Heust avstrijskemu zastopniku, da ima pazljivo skrbeti za varnost tamošnjih avstrijskih podložnikov, Zdaj pa se je iz Bukarešte Nlužb.-iii> naznanilo, da je glas o preganjanji zidov gola iznajdba. Pravda proti raci 11
Tfeisonu Davisu, nekdanjemu prvomestniku sovruo-državne konfede- jj kovna sodnija SVOJ sedež
je (k
Ameriki. 4. aprila,
,i hi se bil že marca, meseca obravnavati imela, odložena
Govor poslanca Dr. Tomana dne 28. mfca,
(Konec.)
Gospod sporočevalec strokovnjak prve verste, ki razmere temeljito pozna, pravi izrekoma v sporočilu. Ta nesreča ne more dolŽO terpeti. kakor eno .In dve leti, mora preininoli in bo preminola, Jločciuo tedaj zdaj. ki so razmero neugodno, prekinoti vvoznino, ki se potlej več postaviti 116 more, dasi sn se preinenile in preminule rnzinere, ki so bile vzrok temu prekineuju.
Porotni mož more biti vsaki avstrijanski državljan moškega spola, ki je stareji od 80 let, ki zna brati in pisati, stanuje vsaj jedno celo leto \ dotični srenji in plačuje ali 20 ghl. neposrednega davka, na leto, ali jo pa postal doktor na avstrijiskem veSUČiliŠČi, ki ima izpit zrelosti ali se jo izučil kacega koli stroka na visoki šoli tehnični, ali pa je odvetnik, bilježnik ali profesor.
Službe porotnika ne morejo opravljati duhovniki nobene vere, ljudski učitelji, državni uradniki v službi, razun profesorjev, vojaki vseh vrst iu vse oseba, ki služijo pri pošti, železnici, telegrafstvu ali parobrodstvu.
Nespiisolmi za službo porotnika so:
1. osebe, ktero bi zavoljo telesnih ali dušnih hib no mogle spolno-vati dolžnosti porotnika:
2. vsi, kttHii ne vživ.ijo vseh državljanskih pravic, posebno sodnijsko
Prošnja pravi dalje, moramo sprejeti načela prostotržstvain se nanaša izrečeni zapravljivdi, drugi oskrbovanci in oni, proti kterib premoženju je na Angleško in morda tudi na druge države, toda precej pripoznavuje. da se vpeljana konkurzna ali pohotna obravnava, dokler obravnava ni dokončana;
tudi druge države načela prostoržslva niso do cela sprejele.
Bodi mi dovoljeno, ozreti se malo na zgodovino, kako se je pr08to-tržstvo razdio, in kako stoji dendenos V raznih državah.
Ima li države v Evropi, ki bi si načelo prostotržstva celo prisvojila V Ni je, tudi Angleško slavi vvo/nino na take pridelke, ki jih samo ne more pridelali /.a dosta in za dosta dobrih ter si je v skrbi, da vtegue donianji pridelek hiti pn viinanjeiii premaganpotlačenin vničen. Kedaj pa je Anglija stopnjama  v  prostotržstva   naprej šla? V tej razmeri, ko je v obrtniji premogu-
3, vsi, ki so vsled kazenske obsoje zgubili pravico voliti in voljeni iiiti z;t sreujski zastop, dokler te pravici1 zopet ne (lobodo, potem vsi, ki se kazensko preiskavajo, tožijo ali pokore.
Službi porotni pa BO sinejo odpovedati:
1. vsi, ki so stareji od 60 let:
državni in deželni poslanci v sejni dobi; S. osebe, ki so v cesarski dvorni službi, javni učitelji iu zdravniki, ranooelniki in lekarji, ako jim uradni predstojnik BpriČuje, da jih ni mogoče
vale drnge države, po razmeri in z ozirom na one pridelke, s kteriini je nad  s sreujski službi pogrešati;
drugimi narodi nadvladali!
I. lako tudi vsakteri. ki more  dokazati, da zavoljo svojega zdravja,
Načelo stoji:  1'rostotrz.stvo ni za se pravilna sostavn, ni resnica za svojega premoženja ali svoje družine ne more brez velike škode opravljati
se, (bo to
»stotržstvo je bilo^morda naravno in prostno načelo za oue dobe. ke-■ ni bilo držav; država pa ima prostoraitvo ali prijeti ali zavrči, kakoi itevajo jene razmere proti drugim državam.
Kdor iuači ravna, se dragim morda žrtvuje, žrtve ne dajo dobički Mga tudi vse druge drŽave niso storile iu so vse druge države se deildeili pO svojih okolsčiiiab v čolni obrani.
vseh dolžnosti porotnega moža:
a. vsakteri, ki je po sodniji poklican skozi celo porotno dobo po-kot glavni ali doinestivni porotnik, za prihodnjih 12 mescev.  (D. d.)
Iz Ljubljane. 8. aprila. m. Ko je bila izgubljena bitva pri i, ktera je Avstrijo peluiola do brezna pretečo propasti, vrgli so se bili iskavo mnogi vojvodi.   Preiskovalo se je; naposled ni bil nobeden kuz-
^62524
novan.   Si lhet parva emuponere magnis, vzdigiml u .i'1 >>i 1 Dtkfl noč lan- čigar hvalo moramo konstatirati, da jo vže veliko prizadjal za olepšanje skega pclttjfl v Ljubljani na velikeui trgu nekak hrup, katerega seje udele- komtort v postojnski jami tak., da 16 jama svetu vedno bolj priljubljuje, •žilo tudi nekoliko Sokolovrev, i h kateremu je bil po nuklučji prišel ljubljan- Iz Solkana. ."». aprilu 18U8. — Žalostne in »esele bom sporoj
ski župan. L'o>p. dr Cotta. Vlada je vsled tega razpustda društvo ..Južnega 20. mana smo pokopali našega župana, g Franceta žl. Bartolomej-a, ktere? Sokola i MCMno odstavila /upunn; njena stranka je kričala na vse štiri ve- je naša občina čislala zarad velike vljudnosti in ustrežljivosti , kar je prič, trme: kriiajte Sokol ! kri/ajte dr. Ooatal križajte \se Slovence! Laž na laž. lepi pogreb, pri ktereru se je naša čitalnica posebno odlikovala; pelisonai se je kopičila po časnikih; reklo se je celo, da človek po noči ne siuti brez reč čitalnični pevci na gomili rajneega, kar je Solkan zdaj v prvič dozi, saiuokresa DO Ljubljani hoditi.   Ta ponočna dogodba ni Avstrii izgubila niti in slišal.
zelnika nikar kake cel« dežele . kakor jo je izgubila bitva pri Kraljevem| Ali dolgo ni ostala naša srenja sirota; zvolili smo 80. marca za z
Gfmdcn ni prttremola nikogar druzega v vsem cesarstvu, nego samo Šunt- pana obče spoštovanega tukajšnega posestnika gospoda M. Doljaka. To v ljevega hlapca Kalana, ki je z gnojnimi vilami pijan tekel hranit Tambornina, litev pozdravljamo kot popolno zmago narodne reči v Solkanu, kajti poro kterega ni bilo nikjer, ko je Kalan prišel na dan: ves hrup ni peluiol ni- tvo nam je, da se bo zdaj marsikaka zastarela napaka odstranila, in da i kogar nikamor razen nekoliko neniškutarjpv v obližji stanujočih iz spanja, a bomo več videli tuljanskih naznanil itd., marveč da se ho v domači pisarn sadovska bitva je pehnola Avstrijo iz Nemčije, pa vendar Benedek svoboden tudi po domače pisalo, kar smo do zdaj tako zelo pogrešali, hodi   Clam-tialas ne nosi železja, pri Sokolovski pravdi pa je sam preisko- Da bi se v Solkanu domače petje zboljšalo, je bil najel čitalnični o
valni sodnik popisal pol centa popirja, kakor se govori, obsodilo so je S So- bor učiteljskega pripravnika g. b— za pevovodja iu povabil vso čitalnic kolov cev eden celo na G mescev, i kar je še iiajčudiieje, vrgel seje v pre- mladino se petja vdele/.iti. Z veseljem so naši mladenci pozivu sledili iskavo tudi župan, ki ji- HUDO miril. Bil jo nic dvakrat ali trikrat poklican pevski zbor je obetal naj lepše prihodnjosti. Namen pevskega zbora pa h preiskovalnemu sodniku, (.'osla tožijo zaradi potuhe (vorsrhubleistung). Da bilo le narodno ali posvetno petje, ampak tadi vpeljava boljšega crkvene;' se bode vedel zagovarjati i hraniti, o tem nikakor ne dvomimo. Zelo se nam kajti, žalibog sedanje crkveno v Solkanu jo na tako nizki stopnji, da še ime. zdi kakor da bi se hotela vlada s tem opravičiti, daje Ljubljani bila vzela j „petje" ue zasluži. Omeniti je še, da naš gosji, župnik iu druga čestita d avtonomijo, župana začasno odstavivši, i da jo „Južni Sokol" razdružila ter I hovščina vzlasti, kar se crkveuega petja tiče, z pevskim zborom bila ene mil ob enem hoče s tem vsem Slovencom pokazati, kdo je zdaj gospod. Vendar Pa kaj se zgodi! Uni dan naznani pevovodja odboru, da ne more več | naj hi Slovenci ne obupali, nuj bi ne obupali posebno pri prihodnjih volit-1 dučevati; po zanesljivih virih pa zvemo, da mu je bilo prepovedano od nei vab za ljubljanski mestni odbor, ampak naj bi napeli vse žile, da ne padejo, više strani.   Ali se je ta viša stran bala, da ne bi se razvadila uboga S
Naj bi se učili od bečele, ktera tudi iz strupenega cveta ve dobiti sebi ko-I riatno hrano. Tako naj bi tudi Slovenci pod Beustom utrdili svoj premehki značaj, ukrepih svojo preoniahljivo stanovitnost, ter naj ne bi pozabili, da magnet tem več nosi, čim več se nanj naloži. Beust je prišel in zopet pojde ter tudi njegova politika ž. njim, a Slovence bode moral vendar pustiti, da ostanejo Slovenci , ako Bog da. Kakor ima vsaka reč svojo dobro i slabo stran, tako jo ima tudi ta naša kritična doba, v kterej M bodo stari ples-njivi kožuhi dozdanjega postopanju malo očistili moljev, flegmatični patrijar-halizem otrehil suhih in nepotrebnih vej, morda tudi veča delavnost obudila aa političnem i posebno na znanstvenem polji, na katerem ima morda naj-veči pomen našo novo „dramatično društvo", ktero se je začelo pridno gibati, da torej nikakor več ne zaslužuje šaljivega imena, ktero so mu bili iz početka dali nekteri, ki so ga imenovali: d r e m a t i č n o društvo. Zadnjo početje tega društva, namreč branje „Tomaža Moora" 5. dan t. ni. v čitalnični dvorani ni imelo tako srečnega vspeha, kakor bi ga bilo morda zaslužilo, če se pomisli, kako so gospodje izvrstno brali, a posebno Tonianova i Hohnova gospodičina. Vzrok je bil ta, da jo bilo uže premalo poslušalcev v dvorani, ker jih je bil lepi nedeljski dan  izvabil na sprehode , od kterib
kairska ušesa, ktera se že toliko let nevsmiljeno trpinčijo s slabim petjem si zoper svojega dosedajnega „pevca" vprle ?
Kazne novico.
— V poslednji seji odbora družbe kmetijske v Ljubljani, pod preib stvora gosp. Id d. Trpinca jo proporočal podpredsednik dr. Costa v ime 1. odborovega o dseka, opredlogu Lud. Diiuičevem zarad izdajanja kmet skega časnika štirikrat na leto iu o predlogu dr. Ahačičevem zarad izdajai gozdnarskega časnika. Sporočilo dr. Costovo je bilo na vse strani tako I meljito prevdarjeno, da vsi predlogi so bili soglasno sprejeti, kteri to obi gajo, naj bi se v prostih vezkih, kadar jo najmanj za 8 pole gradiva nalir nega, izdajali taki zvezki pod naslovom „Naznanila o kmetijskih in gozdna skih rečeh-', slovenski ali nemški, kakor pride spis; vse od odbo ra izhajaj reči naj se razglašajo vselej tudi v slovenskem jeziku, v slovenski nresl pa tudi vsak važnejši sestavek, kteri družbi doide v nemškem jeziku; dr beuikom se dajajo ti zvezki brez plače. Ti predlogi se hojo prihodnje: so sli trudni rajši večerjat in potlej spat; drugi i glavni vzrok pa je bil ta, I občnemu zboru v prevdarek in sklep izročili. — Druga prav živahna r da svet od dramatičnega društva več zahteva nego samo branje, ter tudi sine ])rava je bila o novi osnovi družbenih poddružuic. Po nasvet« vitean (k zahtevati. Nadjumo se, daje tudi sam odbor prišel do tega spoznanja. Po Liannsthala je bilo sklenjeno: naj se razglas po deželi razpošlje, kteri i novih pravilih se bode volilo več odbornikov, nego je bilo dozdanjih, in g"-1domoljube vabi, da zarad krajev, ki naj bojo sedeži poddružnicam , bi spodje, kteri bodo izvoljeni,  naj premislijo užo predno vzorno volitev , da s, mneuje dražbi naznanijo, da se tako pravo zadene. Nov.
• (Ponižanje s o 1 n e c e u e.) Cena kuhinske soli se hode i -ti gold. za cent in dobrota soli med te eenine meje v tri razi-Živinska sol se ne bode već delala. Avstrijska vlada se bodo i pruskimi in saksonskimi zaklnduvci za več sto tisoč centov pni
žalu na i razdelila, godila
vati.   Ker pruske soli cent samo 15 slehernih grošev velja, uvnžnina ( pa pri tem celo odpade, je zadosti jasno, da bode imela vlada pri vsak j centu 4 gld. čistega dobička, ne bo tudi pri tem imela celo nobenih strošL j
Slov. Gosp. .
— V Novem mestu je umeri 4. t. m. č. o. Inocent Gnidovic, profe iu ninogozaslužen učitelj petja in glasbe tamošnje gimnazije. Naj mu zemljica rahla.
110)
Mnogoletna prodajaluica
tem ne prevzeme, samo časti, ampak tudi delo, mnogo in težavnega dela, a društvo nuj bi glodalo, da v odbor spravi sposobne moči u no sumili privilegiranih odbornikov.
Iss Izubijane. 8. aprila. A. (nove volitve).  Kmalu imujo hiti zopet nove volitve za mestni  zbor iu od njih izida odvisi ali hode mestno j       "j.. jj""^ sp,.ftviti na od|očeiia mPsta v Češki. Moravski, Šlezi zastopstvo Ljubljane narodno kakor dozdaj, ali se pa zopet   vgnjezdi ha- Avstrijski ,„ pQ /gom HVsll.jjske vlade določeni ceni pro
sprotni element v mestni hiši. Kuko se hode držal piv i volilni razrod, o tem se suče vsa zmaga kajti ravno tukaj izstopijo sami narodujaki. Vlani j že, ko so zmagali protivniki vsled hude agitacijo Bachove v tem razredu za nekoliko glasov, bila je ta zmaga le po nakljućlii iu nepričakovani delavnosti pridobljena. Narodnjaki so so zanašali preveč in niso toliko delali, kakor bi bilo treba. Zatorej je treba gledati letos že pri času, da se ne zamari nič, ker protivniki bodo gotovo delnli na vse kriple. Žalostno bi bilo vendar, ko bi v Ljubljani ukljub vsem neugodnim okoliščinam in oviram zopet zmagalo naaprotatvo in po konci nosilo ošabno glavo. Da res nimamo od narodnjakov vsega tega, kar bi po pravici zahtevati smeli in mogli, je res, toda o tem zduj ne bodem tukaj govoril, to je stvar ki jo bode treba enkrat na tanko prerešetati in razsoditi, kajti ni vse zlato kar se blesketa. 0 uradovanji pri magistratu, mestnem odboru in deželnem odboru, ki so .*kozi narodni v večini, bilo jo uže pisanega mnogo, pa še bode treba marsiktero zinoti in govorilo se bode tudi. kajti z molčanjem ali hvalenjein tega, kar grajo zasluži, ne pridemo naprej. Treba je, da smo odkritosrčni, čeravno resnica enega ali druzega neprijetno v oči zbode.
X -f- Postojna. 8. aprila Marsikdo se je gotovo že čudil, kako da se dosihmal še nič ni čulo o naši čitalnici, akoravno so se pravila vže lanskega leta vludi predložile. Poglavitni vzrok tega zakašnjenja je bil, da so se morale pravila po ukazu c. k. vlade nekaj pronarediti; ker pa zdaj po novi društveni postavi za odobrojenjo tacih pravil odmerjeni čas mine, zbral se je že odbor, kteri bo sklical občni zbor na podlagi pravil; in upam, da Vam hodemo zamogli vže o začetku meseca maja poročevati o slovesnem začetku postojnske čitalnice.
Društveno življenje se je tukaj precej pnvzdignolo, odkar se je sešel moški pevski zbor. Z radostjo izrekamo, da ta pevski zbor prav dobro napreduje ; zbralo se je namreč blizo 30 prav marljivih pevcev, od kterib se smemo nadjati inarsiktere vesele ure.
Konačno Vam še naznanjam, da se bo zdaj vstreglo pravični in živahni želji vsili ptujcev, kteri dohajajo čedalje obilnejše občudovat po vesoljnem svetu slavnoznano postojnsko jamo in tudi želji Postojnčanjev, dela su namreč nova široka pot iz trga do jame, dostojna tomu čudežu narave.
Vsem knpovalcetn in odjcmnikoiu, ki so do zdaj kupo sukno, platno, robce in drugo inannfakturno blago v moji p dajalnici, ki že obstoji više od 40 let in je po domače zni pod hišnim imenom ,,pri I k a I ril", v Graškem predmestji, nazi njam v obrambo kakih pomot, da stoji moja prodajaluica (štacii: na svojem dosedanjem mestu iu dani v nikakor s ni zvezi dotiki z novo, v soseščini nastalo kupčijo, ki si je prllaal moje hišno ime*.
V Mariboru aprila mesca 1868.
Jo/H" \Viiiiilsaui.
kupec z manufakturnim blagoi
Dnuajska borza 1». aprila.
&•/, dri. posojilo   53 fl. 70 kr. 5°/„ narod, posojilo   02 11. 80 kr. f.0/, zastav, narod, tmuke st. dn. 94 11. C0 kr. ,5»/, metalike   56 fl. 65 kr.
Zaslužek za to gre našemu predstojniku gosp. Antonu Globočnik u, v | Krcdinte srečke  129 fl. 80 kr.
700 0.
Akcije narod, banke Cekini   & fl. 50 kr. Napoleondorji   !i fl. 84 kr. Zavo*. tolarji   1 fl. 71'/, kr. Srobro   114 fl. t.5 kr.
kr.
Udatelj in odgovorni vrednik Anton Tomšič
Tiskar Kduard Janiić.