PoStnina plačana i gotovim. Leto Xm., štev. 128 Ljubljana, petek J. funija 1932 Cena 1 Din opra\uLŠtvo. L oljjtoa. N.uatijev« ulica 5. — Telefon št 3122, 3123, 3124. 3125. 312A ln«eratraf oddeirk: LJubljana, Selen-bareova aL 3 - TeL 3492 ia 2492. Podružnica Maribor: AJefcsandrova cesta St 13. — Telefon 8t 2455. Podružnica Celje: K-Ocemov« ollca St 2. — Telefon St W0. Računi pri pošt ček. zavodih: LJubljana St 11342 Praha «slo 78 180. ">41 iNjLroCurna tnaia me»cčao A— Dia. za tnotetm^'- 40— Dn Uredništvo: Ljubljana. Knafljeva alica 5. Telefon 5t 3122. 3123. 3124. 3125 io 3126. Maribor. Aleksandrova cest* 13. Telefon St 2440 (ponoči 2582). CeMe Knc^Tvnv* q Te»-» «♦ 100 Rokopisi »e ne vračajo. — Oglasi po tarifa Prlpiavlpta se zakona o občinah In banovinah Nov korak k spopolmtvi samouprave — Zakona bosta najbrž že ta mesec predložena Narodni skupščini — Usoda zakona o pobijanju draginje Beograd, 2. junija. M. V teku prihodnjega tedna se bo zopet sestalo Narodno predstavništvo, da nadaljuje svoje zakonodajno delo. Kakor smo že poročali, se bo sestala Narodna skupščina v ponedeljek, dne 6. t. m. Skupščina bo morala med drugim najprej razpravljati o ratifikaciji nekaterih gospodarskih konvencij, zlasti o trgovinskih pogodbah z Avstrijo in Italijo ter o preferenčni pogodbi s Francijo. V teku tega zasedanja pa bo morala Narodna skupščina rešiti tudi dva izrec1no važna zakona, in sicer zakon o občinah in zakon o banovinski samoupravi. Ministrski svet ie na zadnjih sejah, kakor smo že poročali, podrobno razpravljal o teh zakonskih na- črtih in jih odobril, tako da bosta v naikraišem času predložena Narodnemu predstavništvu. Po vsej priliki bo Narodna skupščina še v teku meseca junija pričela razpravo o občinskem zakonu. Senat se bo sestal šele proti koncu prihodnjega tedna. Pač pa je za ponedeljek sklican senatni odbor, ki proučuje zakon o pobijanju draginje. Kakor znano, je Narodna skupščina ta zakonski načrt že odobrila, v senatu pa so se pojavili pomisleki in je senat sklenil, da ta zakonski načrt podrobno prouči; po vsej priliki bo predlagal važnejše izpremembe, o katerih bo morala nato zopet razpravljati Narodna skupščina. Nevarnost spopada med Rusijo in Japonsko Alarmantne berlinske vesti o japonskih vojnih naklepih - Koncentracija sovjetskih in japonskih čet ob mandžurski meji Berlin, 2. junija, d. Kakor poročajo iz l ? nghaja, je s tatvino bajnih vojaških listin, ki so prišle v posest Japoncem sovražnih Korejcev, postalo znano, daje japonska vojaška stranka, katere odločitve so v sedanjem času edino merodajne, odločena n .i vsak način še letos udariti na Sovjetsko Rusija Tri tem ne igra nobene vloge vprašanje, pod kako pretvezo bi se naj vojna začela Bržkone bo Japonska zahtevala od Rusije, naj izprazni vse obmejno ozemlje v vzhodni Aziji v interesu varnosti japonske okupacijske vojske, ali pa se bo lotite sta -e taktike, da bo Rusijo obtožila podpiranja kitajskih i regularnih čet in stavila nato primerne zahteve, ki jim Rusija ne bo mogla ustreči. Vesti o japonskih naklepih potrjuje tudi dejstvo, da eo biile vse čete izpred Šanghaja transportirane v Mandžurijo. Sovjeti so po svojih tajnih agentih točno poučeni o iapopskih ramerah. V ruskih parni z! i ah ob mandžurski meji se nahaja že 250.000 popolnoma opremljene pehote in primerno število topništva. Razen tega prihajajo z vsakim transportom na mand-žursko mejo mnogoštevilni tanki in letala. Nihče, ki je poučen o razmerah, ne dvomi, da bo Kitajska, kakor hitro se bodo pričele prve sovražnosti med Japonsko in Rusijo, takoj pričela z ofenzivo proti Japonski ter se pridružila Rusiji. Ko je japonski vojaški diktator za Mandžurijo general Honio prispel preteklo sredo iz Muk-dena v Harbin, se je razširja ve6t, da so japonske vojaške kolone ob vzhodni stranski progi kitajske vzhodne železnice in ob reki Sun g ari ju v pohodu iti da stoje že tik ob ruski meji. Ta vest se je kasneje res potrdila. Nadalje poročajo, da je med_kitajskimi četami, ki jih je nadela mandžurska vlada, izbruhnila vstaja. Vsekakor ni slučaj, da se vse to godi istočasno. Japonski demaiiti Tokio, 2. junija s. Ministrski predsednik Saito je imel razgovor z zastopnikom Reu-terjevega urada, kateremu je demantiral govorice o napetih odnošajih med Japonsko in Rusijo. Nesoglasja v bolgarski vladni večini Spori med zemljoradniki in notranjim ministrom ter med zerrJjorad-niki samimi — Izključitev vplivnega zemljoradniškega voditelja Sofija, 2. junija. AA. Zaradi nesoglasja med posameznimi člani vlade in parlamentarnimi skupinami, ki tvorijo Narodni blok, zlasti pa zaradi sipora, ki je izbruhnil med notranjim ministrom in zemljo-radniskimi poslanci, ki zahtevajo Spremembo dosedanjega policijskega sistema in znižanje proračuna notranjega ministrstva, je včeraj parlamentarna večina imela sejo. Prisostvovali so ji tudi predsednik vlade Mušanov in ministri Girginov, Štefanov. Muravljev, Gičev, Jordanov, Petrov m predsednik sobranja Malinov. Predsednik vlade je pozval člane Narodnega bloka, naj ohranijo edinstvo bloka, ker je blok v sedanji sestavi najboljše jamstvo za ureditev gospodarskih razmer v državi. Minister za kmetijstvo Gičev je opravičeval zahteve zemljoradnikov, ki bi radi znižali proračun notranjega ministrstva, da bi prihranjene vsote za ukinjene policijske inšpektorate namenili kreditom za narodno zdravje. Notranji minister Girginov je branil proračun svojega ministrstva. Ni izključeno, da bo notranji minister vendarle ugodil nekaterim željam zemljoradnišikih poslancev. Sofija, 2. juniija. AA. Glavni odbor zem-ljoraidniške stranke je imel »noči sejo, o kateri je izdal kratek komunike. V komunikeju naz.nan.ia g'avni odbor javnosti, da je stranka izključila iz svojih vrst zemljorad-niškega poslanca dr. Gtorgija Dimitrova, in sicer zaradi njegove sedanje akcije, ki jo smatra za škodljivo zemljoradniškemu savezu. Dr. Georgij Dimitrov je znan vodja zemljoradnikov, ki odklanja sedanje koncesije svoje stranke vladi in ki odločno zahteva popolno amnestijo za politične begunce Glavni odbor zemljoradniške stranke ie poslal zemljoradniški parlamentarni skupini pismo, v katerem zahteva, naj črta dr. Dimitrova iz seznama članov te skupine. Poučeni krogi ne izključujejo možnosti, da bo to povod za razkol v zemUoradriski stranki in da bo osnovana nova zem^orad-niška skupina. Nemški državni primanjkljaj Berlin, 2. junija, d. Po objavi državnega finančnega ministrstva je znašal ob koncu računskega leta 1930 primanjkljaj v rednem državnem gospodarstvu 1190 milijonov mark, ki se je zmanjšal v računskem letu 1931. z izrednim pokritjem za 420 milijonov. Računsko leto 1931 je ostalo torej obremenjeno s primanjkljajem iz leta 1930. v višini 770 milijonov mark. K temu se je v 1. 1031. pridružil nov primanjkljaj 449 milijonov, ki je nastal zaradi zmanjšanja dohodkov za 115.7 in povečanja izdatkov za 333.4 milijona mark, tako da znaša, ko se prišteje še 471 milijonov primanjkljaja v izrednem gospodarstvu celotni primanjkljaj za lansko računsko leto 1690 milijonov mark. Nova brzostrelna puška Madrid, 2. junija. AA. V prisotnosti Ozane in višjih generalov so preiskali novo brzostreino paško, izdelano v tovarnah t Oviedu Gre za izpopolnjeno avtomatično puško, ki so jo že doslej izdelovali v teh tovarnah Ozana je čestital izumitelju in inženirjem tovarn. Odtok zlata iz Amerike New Vork. 2. junija g. Močan odtok zlata iz Zedinjenih držav v Evropo t vaj a dalje. Po poročilu Federalne rezervne banke so zopet natovorili za 4,436.600 dolarjev z'a ta za Evropo, predvsem za kritje že izvršenega uvoza in za nove nakupe. Zatvoritev cerkva v Mehiki Mexico City, 2. junija, č. Mehiška vlada je sklenila, da do nadaljnjega zajpre vse cerkve. Ta ukrep utemeljuje s tem, da se cerkvene oblasti nočejo pokoriti odloku, s katerim se je omejilo število duhovnikov v Mehiki. V teku pa so že razgovori, da se ponovno odprejo cerkve. Pristop Amerike k haaškemu razsodišču Washingion, 2. junija, č. Zunanje-poli-tična komisija v senatu je sprejela predlog o vstopu Zedinjenih držav v vrsto onih sil, ki priznavajo mednarodno haaško razsodišče. Ta sklep so utemeljili na ta način, da je tak korak Amerike edini način, da se prepreči nova vojna tragedija Naš novi vojaški ataše v Sofiji Sofija, 2. junija AA. Pooblaščeni minister kraljevine Jugoslavije v Scfiji dr. Aleksander Vukčevič je davi predstavil predsedniku bolgarske vlade ln zunanjemu mi-nistu Mu?anovu in vojnemu ministru generalu Kišovu novega jugoslovenskega vojaškega atašeja v Sofiji, generalštabnega podpolkovnika Milana Markovima. Temu sestanku ie prisostvoval tudi dcedanji jugo-slovenski vojaški ataše polkovnik č»domir Skekič, ki se je pri tej priliki poslovil od predsednika bolgarske vlade Mušanova in od vojnega ministra Kišova. SVETOVNA GOSPODARSKA KONFERENCA V LAUSANNI Vršila se bo kot nadaljevanje reparacijske konference — Repara-cijski problem stopa v ozadje — Sodelovanje Amerike zagotovljeno Pariz, 2. junija, d. V Parizu se z velikim zanimanjem komentira pobuda angleške vlade za sklicanje mednarodne gospodarske konference. Kakor znano, je angleški predlog naletel v Washingtonu na ugoden odziv. Po došlih vesteh je washingtonska vlada naročila svojemu poslaniku v Londonu, naj izjavi, da bi bila po njenem mnenju taka konferenca v resnici velikega pomena v sedanji svetovni krizi. Namen konference bi bil proučiti metode, po katerih bi se dosegla stabilizacija svetovnih cen. V angleških parlamentarnih krogih so mnenja, da bi se morali osebno udeležiti konference vladni šefi in v poštev prihajajoči resorni ministri. Umevno je, da do formalnih povabil še ni došlo, res pa je. da so imeli poslaniki Italije, Francije in Zedinjenih držav o tej stvari že razgovore z angleškim zunanjim uradom. London, 2. junija. AA. Načrt o mednarodni gospodarski konferenci, ki naj prouči ves položaj svetovne trgovine, že dozoreva. To dokazuje zlasti pomembna izjava zunanjega ministra Simona v spodnji zbornici, ki jo je podal kot odgovor na pripombo opozicijskega voditelja Lansburvja, da je po poročilu listov taki konferenci naklonjena tudi ameriška vlada. Simon je v svoji izjavi obrazložil, da dnevni red lausannske konference ne vsebuje samo ureditve repa raci jskega vprašanja, marveč bo na tej konferenci šlo tudi za ukrepe, ki naj odstranijo tudi druge gospodarske in finančne težkoče. ki povzro- čajo in podaljšujejo sedanjo svetovno krizo. Zunanji minister je dodal še to-le: »Prav zato, ker žele Zedinjene države poslati na drugi del lausannske konference svoje odposlance, je nastala nevarnost, da bi vsa prireditev ne bila dobro izpeljana. Zato je treba urediti tudi vprašanje časa in prostora. Udeležba Zedinjenih držav pri taki razpravi je tako pomembna, da angleška vlada ni hotela izgubljati časa in je takoj stopila v stike z drugimi državami, ki se bodo udeležile lausannske konference, da se ž njimi porazgovori o tem novem predlogu«. Zunanji minister je v soglasju s to svojo izjavo v spodnji zbornici že včeraj imel sestanke s francoskim in italijanskim veleposlanikom. S francoskim veleposlanikom De Fleuriaujem se je še posebej sestal danes. Podobni so stiki tudi z drugimi zainteresiranimi strankami. Vprašanje posebne gospodarske konference je težko zaradi kratkega roka do lau-6annske konference, k' je pred durmi. Sklicanje posebne in sočasne konference z lausannsko bi delalo težkoče. Zato se je pojavil predlog, naj bi lausannska konferenca razdelila svoje delo na dvoje. Prvi del konferece naj bi bil posvečen evropskim vprašaniem. problemom vojnih dolgov in reparacij, drugi del pa naj bi zajel vpraša-nia gospodarske in finančne obnove sveta in rešitve sedanje krize. Zdi se. da se je ta predlog križal z ugodnim odgovorom Zedinier.ih držav. Po zadnjih časopisnih poročilih iz \Vas.hin«tona so uradni krogi iziavili. da se bodo Zedi- njene države brez pridržka udeležile drugega dela Lausannske konference, zlasti v primeru, če bi bil dnevni red razprav povsem opredeljen. Druigi del konference naj bi razpravljal o splošnih gospodarskih pojavih. Po poročilih rz Pariza so tamkaj rprejeli vesti o uradnem sodelovanju Zedinjenih držav na drugem delu lausannske konference z veliko pozornostjo. Herriot in Jrugi ministri sicer odklanjajo vsako izjavo, dokler ne bo njihova vlada imenovana, vendar pa poudarjajo francoski politični krogi, da Francija absolutno ne bi imela povoda upirati se taki razpravi ter odreči sodelovanje na gospodarski konferenci. Pripravljena bi bila celo sodelovati na posebni de-narstveni konferenci. Francija bo celo zahtevala. nai se taka konferenca skliče pod vodstvom Društva narodov. London, 2. junija, č. Politični in gospodarski kro Glembajevi« polnijo gledališče. Pri tej predstavi ni bilo niti enega nezasedenega prostorčka. V opereti smo slišali nanovo naštudirano »Poljsko kri« od Oskarja Nedbala. Ta predstava je obudila v nas tožne spomine. Spominjali smo se lepih dni našega gledališča, ko so delovali na deskah velikani naše Tali-je: Grund. Strmac. Irma Polakova, Fanika Haimanova. Stanislav Jastrzebski in drugi, ki jih danes krije črna zemlja. Poseben spomin pa se nam je obudil na skladatelja in dirigenta Oskarja Nedbala. Par korakov za pregled pozornico, kjer se je odigrala ta opereta, pol-nekrvnega, zdravega, invencijoznega in meli-diozno zelo nadarjenega komponista, se je primerila tudi njegova strašna tragedija; nekaj metrov za odrom je skočil Nedbal v smrt. S »Poljsko krvjo« je zvezan košček zgodovine našega gledališča. Štiri in sedemde-setkrat je šla ta ooereta čez zagrebški oder in vsako i>ot je navdušila poslušalstvo. Sedanja sedemdesetpeta predstava je prav tako zgrabila ljudi, kakor vse dosedanje produkcije. To je vsak poslušalec občutil v divni, sveži, melodiozni in plemeniti opereti. Niti jazz, niti neurejenost našega časa nista v ničemer oslabila te muzike. ki jo je skom-poniral glasbenik, ki je imel nekaj povedati. Ta glasba je še danes cvetoča, polna mlade-niške čilosti, lepote in sile. Na državni glasbeni akademiji so nastopile gojenke prof. Antonije Geiger - Eichhorn. Dame Vera Grosevič, Dušanka Jurošič in Ferber Erži so si pridobile gladek način svi-ranja svoje učiteljice. Njih igra ie tnuzikal-na, tehnično napredna in se odlikuje po posebnem glasbenem pojmovanju. Z njimi je dosegla pedagoginja in naš največji glasbeni zavod velik uspeh. Pev9ko društvo »Lisinski« je izvedlo pod dirigentom Milanom Sachsom Stravinskega »Svatbo« in Janačkove »Otroške pesmi«. Ta dogodek se more smatrati za največji umetnostni dogodek letošnje koncertne sezije. Obe deli, gotovo najtežji svoje vrste v vsej literaturi — in tukaj je Stravifcskj prvi! — sta bili vzorno in mojstrski izvedeni. Sachs in »Lisinski« sta napravila majhen čudež, ki je v vsakem pogledu vreden vsega prizna- nja. Neskončne težave »Svatbe« so rešili pevci >Lisinskega« z občudovanja vredno lahkoto in sigurnostjo. Med solisti zaslužita, da se ju posebej omeni mlada pevka Erika Druzo-vič in Josip Križaj, ki sta odpela svoji ulogi naravnost senzacijonalno. S to izvedbo ie »Lisinski« dokazal, da ima polno pravico do prvega mesta v naših tehniški najbolj dovršenih zborih. Mojster Sachs je izvojeval uspeh, ki ostane zapisan z zlatimi črkami v zgodovini naše reproduktivne umetnosti. V dvorani »Ljudskega vseučilišča« sta priredili »Ognisko Polskie« in »Poljsko kolo društva hrvatskih književnikov« literarno matinejo poljske in južnoslovanske lirike. Na sporedu je bilo predavanje o sodobni poljski liriki ter deklamacije poljskih, hrvatskih, slovenskih, srbskih in bolgarskih pesnikov. Recitirali so člani zagrebške drame. Predavala pa sta dr. Nikola^ Andrič, predsednik Društva hrvatskih književnikov in dr. Ivan Esih. Zanimanje za to prireditev je bilo veliko. Pesmi je prevel iz poljščine pesnik Je-ronim Komer. V salonu Ulrich je razstavil nrof. Šestič svoje slike, med katerimi je 27 del v olju in kakšnih deset slikarij. Med olji je razstavljenih sedem posnetkov velikih mojstrov. Te slike je Šestič kopiral v Louvreu. Med najbolj uspele Šestičeve umotvore spadajo pokrajine. Več svojih slik je umetnik že prodaL Žiga Hirschler. Viktor Dyk Cehi so obhajali žalostno obletnico, ko je pred letom dospela v Prago vest, z naše Adrije, da je veliki borec in pesnik Viktor DYk nenadoma preminul na otoku Lopudu. Koncem aprila 6e je odločil češki pesnik, da odpotuje na jug k morju, da si odpočije in okrepi svoje slabotno zdravje. Komaj je dobro dospel na Lopud, ga je drugi dan pri kopanju zadela kap. Njegova gospa, pisateljica Zdenka Haskova, velika prijateljica naše Zofke Kvedrove je s pomočjo naših oblasti prepeljala truplo v Prago, kjer se je vršil slavnosten pogreb. Prijatelji in čestilci pesnikovi so v maju počastili spomin nepozabnega bojevnika za češko 6vobodo in čast na njegovem grobu na Olšanih, ob enem so odkrili spominsko ploščo na vili v Letohradski ulici, kjer je Dyk prebival v posledniih letih svojega življenja. Prav je, da se tudi mi spomnimo svojega prijatelja, ki je z enako skrbjo zasledoval naš boj za svobodo in zmago kakor boj lastne domovine. Bilo je nekaj tragičnega v tem, da je našel smrt v našem morju, od katerega je pričakoval zdravja. Še letos mu postavijo spomenik na Lopudu, na istem mestu, kjer je za vselej njegov duh zapustil svet, ki ga je tako ljubil. Na čelu odbora za 9pomenik na Lopudu je sam pesnik Me-dek. Toda obletnica smrti Viktorja Dyka, kot je dobra stara češka navada, ni mogla ostati brez literarnega dogodka, ki najlepše proslavlja spomin in delo nesmrtnega pesnika. Te dni smo prejeli iz Prage novo knjigo: Viktor Dyk: »O narodnf stat«. (Za narodno državo). 1917-1919. — Str. 338. Zemčdel-knihkupectvi A. Neubert. Praga. 1932. Uredil je knjigo dr. Ant. Hajn, opombe k člankom je napisal J. O. Novotny. Knjiga obsega Dykove članke, ki jih je pisal v razne li6te in revije od maja 1917, ko se je vrnil iz dunajske ječe, do 28. okt. 1919 t i-do prve obletnice češko.-slov. svobodne republike. So knjige na svetu, ki so nam posebno drage zato, ker so v ozki zvezi z našo lastno usodo. Zato smo se te knjige zelo razveselili. Z njo smo preživeli zopet one čase velikih nad, zmage in prvih povojnih let. Spominjam se, kako je v tistih dneh vsa verujoča češka publika čakala, da sredi omabujočih politikov in kulturnih delavcev izpregovori D>"k. najzvestejši in najvernejši od verujočih. Kako smo dajali po bolnicah čitati njegove jedrnate stavke, krepke misli, duhovite povdarke in uničujoče posmetke. Saj je bil Viktor Dyk od Omladine, torej od devetdesetih let v ospredju političnega in literarnega boja, od 1. 1910 do svetovne vojne glavni borec za češko samostojnost in od svetovne vojne dalje prvi med borci za svobodno češko državo. Zaradi njegovih duhovitih satir, s katerimi je dvigal v temnih dneh češka srca, ko je pod raznimi tujimi motivi kazal slabosti Avstrije, ga je avstr. vlada zaprla, a komaj je bil zopet na svobodi, je nadaljeval svoje delo. To leži sedaj pred nami. Urednik pravi, da je bilo treba te članke rešiti pozabnosti tudi zato, ker medvojni papir hitro razpada in bi bilo škoda, če bi z njim propadlo tudi ono najdragocenejše, kar je na njem. Pri tej misli smo se spomnili, da je tudi v naših medvojnih listih marsikaj, kar bi bilo vredno, da se reši pozabljenja. Morebiti bi bilo prav za sedanje čase potrebno, da bi se pokazala borba med jugoslovensko mislijo in L zv. slovensko miselnostjo, ki smo to morali v vojni izbojevati enkrat in jo bomo morali zdaj drugič, ker tako hitro pozabljamo ... Kako svetal spomin se sveti iz te Dykove knjige. To je bil res vitez z belim ščitom, ki je varoval domovino sramote in škode. Seveda je imel nasprotnike, a odhajal je z zavestjo, da. ko so vsi podirali tn razbijali, je on sredi druhali dvigal in gradil ono najsvetejše, kar je vsakemu narodu potrebno: narodno državo. Časten mu spomin. Dr. I. L. za III. razred drž, razr. loterije so dospele. Obnovite jih pravočasno. Nekaj neobnov-lienih srečk je na razpolago onim, ki hočejo igrati v tem kolu zlasti v V. razredu, ki razdeli med srečne igralce vedno težke milijone. Zadružna hranilnica r. z. z o. z., Ljubljana, Sv. Petra c. 19 ce vc ♦ Promocija. V torek SI. maja sta pro-movlraia na zagrebški univerzi za doktor ja vsega zdravilstva g. Avgust Korbar in gdč. Jožica žitkova, oba iz Ljubljane. — Iskreno čestitamo! ♦ Razpis službe kmetijskega strokovnjaka. Pri kmetijskem oddelku banske uprave dravske banovine v Ljubljani je razpisano službeno mesto državnega kmetijskega strokovnjaka, uradnika IV, ali nižje položajne skupine. Za to mesto pridejo v poštev prosilci z agronomsko fakultetno ali njej enako izobrazbo in z ustreznim številom let državne ali samoupravne siužbe. Če bi takih ne bilo. se bo mesto oddalo tudi prosilcu z dovršeno agronomsko iakulteto, ki bo izpolnjeval vise pogoie za sprejem v državno službo ter bo poleg tega pokazal, da je najmanj dve leti praktično deloval v ekonomiji. Pravilno kolkova-ne in z vsemi predpisanimi dokumenti opremljene prošnje je vložiiti najkasneje do 20. t m. pri banski upravi v Ljubljani. + Upraviteljeva osnovnih šol opozarjamo, da bo v nedeljo 5. t. m. ob 10. dopoldne otvoritev srednješolskih telovadnih nastopov. Otvoritveni govor bo imel v radiu prosvetni minister gosp. dr. Kojič. Govor bo oddajala tudi ljubljanska radijska postaja. ♦ Konec šolskega leta. Na vseh srednjih šolah v naši državi preneha pouk 6. t. m. Za dijake in dijakinje osmega in četrtega razreda se je zaradi mature nehal pouk že 15. maja. Dan začetka velike in male mature določajo direktorji posameznih šol v sporazumu z ministrskimi delegati v okviru roka, ki ga je določilo prosvetno ministrstvo. ♦ Zagrebški čehoslovakl si zgrade velik dom. Med čehoslovaki v Zagrebu se je pričela akcija, da se v Zagrebu zgradi velik dom, toi naj postane center njihovega društvenega življenja. Akcija je bila z veseljem pozdravljena in je že dobila konkretno obliko. Akcijski odbor je mestno občino zagrebško zaprosil za primerno stavbišče. Občina je prošnji ugodila in določila v to svrho lepo sta-vbišče v Zvo.nl-mirovi nlici. Pri tej priliki naj omenimo, Danes ob 4., y4 8. in 9.% zvečer kljub letni sezoni velika premiera na kateri Vam izda HANSI NIESE odlična dunajska umetnica svojo Sladko tajnost Film prelepe nepozabne vsebine s sedanjo najboljšo karakterno igralko, predstaviteljico tipa materinstva in njene nedoumljive, globoke ljubezni. Film je pa tudi nadvse vesel in Vas bo HANSI NIESE spravila v smeh, katerega ne bo ne konca ne kraja!! Umetniška režija: Friedrich Zelnik Sodelujejo: Paul Heidemann, Grit Hard, T«jddy Bili, Harry Hardt. Godba: Kari M. May in Mare Ro-land Novi Slagerji: (besedilo) Dr. Jo-hannes Brandt »Foxov« najnovejši zvočni tednik Elitni kino Matica Telefon 2124. Vremensko poročilo Meteorološkega zavoda v Ljubljani Številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperatura, 4. relativna vlaga v %, 5. s-mer ln brzina vetra, 6. oblačnost 1_10, 7. vrsta padavin, 8. padavine v mm. Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo, Z junija 1932. Ljubljana 7, 761.6, 15.0, 70, mirno, 10, —, _. Ljubljana 14, 761.3, 16.6, 70, SSW3, 10, —, dež. Zagreb 7, 761.3, 15.0, 8.0, S2, 0.3, —___Beograd 7, 762.4, 17.0, 60, SI, 0.3, 0.1, dež. Sarajevo 7, 763.5, 15.0, 60, mirno, jasno, —, — Split 7, 762.8, 19.0, 50, E3, 0.3, —, —. Kumbor 7, 763.5, 17.0, 80, mirno, jasno, _, — Rab 7, 763.0, 14.0, 90, SE5. 0.5, —, — Ljubljana 19.6, 12.2. Zagreb 22.0, 12.0. Beograd 13.0. Sarajevo —, 7.0, Split 22.0, 15.0. Kumbor —, 15.0. Rab —, 13.0. Solnce vzhaja ob 4.16, zahaja ob 19.40. Mesec vzhaja ob 2.29, zahaja ob 18.28. da živi v Zagrebu nad 2000 češkoslovaških državljanov. ♦ Poljski aeroklub Je povabil zagrebški klub na tekmo. Dne 1. t. m. se je na aerodromu v Borongaju pri Zagrebu spustil avajon Poljskega aerokluba iz Varšave. Z avijonom so prispeli zastopniki poljskega aerokluba, ki so stopili v stik z zagrebškim aeroklubom ter ga povabili, da se udeleži velikih avijatičnih tekem, ki jih priredi poljski aeroklub v dneh 19. in 20. t. m. Zagrebški aeroklub se bo povabilu odzval. ♦ Iz Amerike prispe na izlet v staro domovino večja skupina rojakov. V teku tega meseca prispe v Ljubljano izletniška skupina, okrog 100 ljudi, ameriških Slovencev Izlet je priredil v Amerikii slovenski rojak g. Avgust Kolander, šef potovalne pisarne v Clevelandu. Med izletniki bo tudi mnogo mladine, rojene v Ameriki, ki želi videti domovino staršev in pra-dedov. Omenjena izletniška skupina bo potovala po svetovno znani Cunardovi progi z ekspresnim parnikom >Berengario«, ki odpluje iz New Yorka 16. t. m. ob polnoči. Izletniško skupino bo pričakoval v Cherbourgu (francoska luka) ravnatelj Cunardove podružnice iz' Ljubljane gosp. Franc Milavc mlajši, ki bo potem skupno z g. Kolandrom vodil izletnike iz Cher-bourga preko Pariza, Basla, Buehsa, Inns-brueka in Jesenic do Ljubljane. Cunar-dova proga bo storila za izletnike vse, da jim bo potovanje čim prijetnejše in udobnejše. Najbrž bo izletniška skupina prispela v Ljubljano 24. t. m. dopoldne ob 8.40 z jeseniškim brzovlakom. želeti je, da sprejme Ljubljana izletniško skupino rojakov čim i skrene je. ♦ Za avstrijske posetnike ljubljanskega velesejma je izdala uprava velesejma posebne legitimacije, ki obsegajo tako zvani Zahl-blatt s pravico na 25odstotni popust po avstrijskih železnicah. Kdor namerava poslati legitimacijo svojcem ali znancem v Avstriji ali v države, iz katerih se potuje v Jugoslavijo preko Avstrije, naj nabavi legitimacijo le pri uradu velesejma v Ljubljani. V Avstriji se te iegitimacije dobe pri jugosloven-skih konzulatih v Gradcu in Celovcu in pri potniških uradih na Dunaju. ♦ Nov grob. V Sodražicri je umrla ga. Amalija F ajdi g o v a, rojena Krajčeva, vneta podpornica sodražiškega Sokola, katerega praporu je bila kumica. Zapušča žalujočega soproga in več otrok. Pogreb blage pokojaice bo v soboto ob 10. dopoldne na domačem pokopališču. _ Pokojnl-ci časten spomin, žalujočim naše sožalje! ♦ Slovenske podporne organizacije v Ameriki. Znani hrvatski emigrant Mlad!-neo v New Yorku je nedavno objavil zanimive podatke o stanju jugoslovenskih podpornih organizacij v Zedinjenih državah Najmočnejša slovenska institucija v Zedinjenih državah je Slovenska narod.na podporna jednota v Ghicagu, ki je štela ob koncu lanskega leta 59.586 članov "(zaradi nastale krize za 3882 manj kakor v letu 1930). Dohodki so znašali 1,775.489 dolarjev, izdatki 1,336.904 dolarje, skupno premoženje pa 5,153.457 dolarjev. Slovenski emigranti imajo še druge močne organizacije. Druga najmočnejša je Kranjsko-slo-venska katoliška jednota v Jolietu, ki šteje 34.646 članov, .njeno skupno premoženje pa znaša 2,831.640 dolarjev, ♦ Prijateljem prirode je stavila nprava ljubljanskega velesejma na razpolago poseben paviljon, kjer bodo ob letošnjem velesejmu priredili svojo razstavo. Ljubitelji vodne favne in flore, prijatelji rastlin in cvetic nam pokažejo iepote. v katerih človek uživa. Paviljon >1« kot paviljon prijateljev narave bo gotovo ugajal vsem oboževalcem prirode. ♦ 400 let stara ljudska šola. V dneh 11. in 12. t. m. se bo v Samoboru proslavila 4001etniica obstoja tamkajšnje ljudske šole. Prosiava bo pod pokroviteljstvom zagrebškega nadškofa dr. Bauerja. ♦ Učiteljstvo kočevskega okraja se opozarja na zborovanje, ki bo v Velikih Laščah 6. t. m. po prihodu jutranjega vlaka iz Ljubljane. ♦ Prostovoljno gasilno društvo v Borovnici vabi na proslavo razvitja društvenega prapora 5. t. m. pod pokroviteljstvom g. bana dr Draga Maruš5 ca. ♦ Propagandne lutkovne predstave za mladino bo vprizarjala TKD Atena za časa velesejma vsaki dan popoldne ob 17. v Jakopičevem paviljonu v Tivoliju. Vstopnina 5 Din in 2 Din. Podeželskim šolam, ki posedajo Ljubljano, smo pripravljeni nuditi razne ugodnosti zlasti z ozirom na čas zaradi povratka. ♦ Podaljšan delovni čas v gradbeni stroki. Na podlagi odloka ministrstva za so-cljalno politiko in narodno zdravje in zaradi pritožbe obrtniške organizacije je banska uprava v Splitu odredila, da se Znižali smo cene vsem oblačilom. Oglejte si zalogo! J. MAČEK, Ljubljana, Aleksandrova 12 sme deio pri gradbah v primorski banovini podaljšati v poletnem času na 10 ur dnevno. Prej so smeli delati največ po 9 ur dnevno. ♦ Jugoslovenski kinološki savez priredi 26. t. m. v prostorih velesejma v Ljubljani svojo H. mednarodno razstavo čistovzrej-nih psov vseh pasem. Opozarjamo na to prireditev vse lastnike čistokrvnih psov. Prijave sprejema tajništvo JKS (pisarna dr. Cepudra, Pražakova 8), kjer se naj javijo vsi interesentje ustmeno ali pismeno, da dobe vse potrebne podatke in prijavnice. ♦ Požar mn je uničil hišico. Te dni dopoldne jc nastal požar pri kočarju Juriju Filipaji v Tržcu in mu uničil stanovanjsko poslopje. Ogenj je nastal zaradi tega, ker je njegova žena pekla kruh in je v peči preveč zakurila. Ker je bil dimnik lesen, se je vnel in se je ogenj prenesel na slamnato streho. Poleg hiše mu je zgorelo tuidi nekaj orodja in nekaj pohištva, ♦ Kobilice v Banatu. Iz Velike Kiklnde poročajo, da so se v Banatu pojavile velike množine kobilic, ki zlasti pustošijo pašnike Prebivalstvo se trudi, da bi uničilo te škodljivce. Kobilice, ki so dolge po dva centimetra, so črne ali temnosive barve. Največ se jih spusti na pašnike, odkoder napadajo razne posevke. Kmetje jih preganjajo s prižiganjem slame. DANGING VELESEJEM bo nudil svojim gostom pro-minentne plesne atrakcije prvovrstnih artistov Na sporedu: Letta Kora, Alma Karr, Olga Ringhoff, Maud & Percy Al-lan, nazvan Rastelli LT. Ples do 3. ure zjutraj. Sonny-boy-jazz Prvovrstna postrežba. Solidne cene. 7279 + Samomor policijskega stražnika. V Novem Sadu je izvršil samomor Peter Blatinčič, 28 let star, na službi pri krajevni policiji kot poskusni stražnik. Pognal si je kroglo v glavo. Pokojnik je ab-solvoral sedmi razred gimnazije v Sarajevu in je bil rezervni podporočnik. Ker ni imel sredstev za nadaljevanje študij, je stopil v policijsko službo, ki pa mu ni ugajala. ♦ Kradel Je kolesa zaradi krize. Peter Smrekar, človek breis poklica, po rodu iz Radovljice, je sedel na zatožni klopi pred kazenskim sodiščem v Zagrebu. Pred sodnikom je izjavil, da mu je ob koncu aprila in v počet k u maja trda predla, ker je bil baš odpuščen iz mariborske kaznilnice, kjer je presedel poldrugo leto, in ni mogel najti zaslužka. Bil je torej kakor pravi, prisiljen, da krade. V njegovem stanovanju so našli pet ukradenih koles. Odsedel bo tri mesece v strogem zaporu. ♦ Kaj Je stearin milo za britje? Zadnja izpopolnitev finega toaletnega mila za britje je Palmira milo za britje. To milo so iznašli Američani in je dosegla ta vrsta — Rasiersoap — zlasti z iznajdbo posebnih strojev za pillranje tako visoko stopnjo popolnosti, da ugodi v popolni meri zahtevam še tako razvajenih Angležev in Američanov. Dobro milo za britje mora namreč izpolniti trojno nalogo: Dlake, in sicer še tako trde In odporne mora s svojo peno hitro omehčati, da pridejo takoj pod nož ter se z britvijo ali aparatom odstranijo brez truda. Pni tem pa dobro milo za britje me sme slabo vplivati na kožo, marveč mora kožo omastiti ter jo napraviti gladko, mehko in prožno. To je ravno tako potrebno in važno, kakor omehčanje dlak, kajti brez tega je koža po britju, če se jo pogleda s povečevalnim steklom, podobna kakemu bojišču. Dobro milo za britje mora torej kožo omehčati dn očuvati. ♦ Tovarna Jos. Reich sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo. ♦ »Hipe«, higijenska posoda za kruh in pecivo v gostilnah in javnih lokalih, se naroča pri Dergancu, Gerbičeva ulica 7, Ljubljana V KASINI BLED se vrši v soboto, dne 4. t. m. zvečer otvoritveni koncert svetovno znane kapele HERSE 7250 Trajno kodranje! Samo 6 minut ostanete pod patentnim z avtomatskim hlajenjem opremlje-7256 nim aparatom v damskem salonu „FANČI" LJUBLJANA, Aleksandrova c. 4 (Pasaža) Friziranje, manildranje, masaža. PH pok^umfiu tfi preobremeni •■ nem ielodcu, zgagi, pri početa em 6rn v želodcu vam pomor« Dobiva *• t vseh lekarnah. Odobrena «4 l®a. mc. poliUke u ur. liniji S. U. 200» 8. IL 1932. VELIKA DVORANA HOTELA „UNION" Od jutri dalje se predvaja prvi jugoslovenski alpinsko propagandni film it® (kraCjebtvu $CaterQgai* Predstave ob 18. in 2L Cene prostorom 4.—, 6.—, 8.—, 10.— in 12.— Din. Iz Lfubljane u— »V kraljestvu zlatoroga«. Od jutri dalje se prične predvajati v veliki dvorani hotela Uniona ta velezanimiv alpinski film. ki ga je izdelal v svojem lastnem laboratoriju Turistovski klub »Skala«. Opozarjamo posetnike ljubljanskega velesejma, da si to edinstveno delo ogledajo. Film bo predvajal krajevni odbor Rdečega križa pri izredno nizkih cenah od 4 Din dalje. u— II. javna produkcija gojencev operne šole konservatorija v Ljubljani bo v ponedeljek 6. t. m. ob 20. v dramskem gledališču. Nastopijo gojenci šole ge. Cirile Škerlj-M&dvedove in pojo odlomke iz naslednjih oper: 1. Humperdink: »Janko in Metka« (scena iz II. dejanja); 2. D'Albert: »Nižava« (scena iz I. dejanja); 3. \Veber: »Čarostrelec« (scena iz II. dejanja); 4. Čajkovski: »Evgenij Onjegin« (I. slika II. dejanja); 5. D'Albert: »Nižava« (scena iz II. dejanja); 6. Čajkovski: »Evgenij Onjegin« (zadnja slika); 7. Massenet: »Werther«. Pri klavirju bosta kapelnika Neffat in dr. Švara. Nastopijo pa gojenci: Arkova Her-ta, Kristanova Anica. Mlekuševa Marjela, Marčec-Olupova Mara, Rudolfova Vida, Sokova Dragica, Verbičeva Milena, Petrov-čič Anton in Švigelj Cveto. Predprodaja vstopnic pri dnevni blagajni v operi po globoko znižanih cenah. III. produkcija operne šoJe bo pa v torek 7. t. m, prav tako v dramskem gledališču. u— Na IV. simfoničnem koncertu opernega orkestra v letošnji sezoni se bodo izvajale naslednje skladbe: 1. Škerjanc: »Slavnostna uvertira«; 2. Osterc: Trije stavki iz suite; 3. Adamič: Iz ljubljanskih akvarelov: »Tivolski ribnik« rn »Na Gradu«; 4. Adamič: Mož z medom iz suite »Iz moje mladosti«. V II. delu nastopi odlična naša solistka ga, Pavla Lovšetova ter zapoje s spremljevamjem orkestra Lajovčov spmospev »Begunka pri zibeli« in Pavčiče-vi »Uspavanka« in »Mehurčki«. Orkestralno spremi jevan je je priredil skladatelj Škerjanc. III. del otvori Bravniearjeva svečana uvertira »Slavious hvmnus«, nato sledi Škerjaneeva simfonija v enem stavku, dalje Šaratlovi odlomki iz njegove su-ite, in sicer »Kralj Matjaž«, »Narodna« in »Veseli ples«. Sklepno točko bo imel zopet Adamič s svojim »Potrkanim plesom« za veliki orkester. Koncert bo dirigiral skladatelj g. Škerjanc, program bo izvajal operni orkester, pomnožen s člani Orkestralnega društva Glasbene Matice. Prodaja vstopnic v naprej v Matični knjigarni, u_ »Hlapec Jernej rn njegova pravica«. Delavski oder in govorni zbor »Svobode« ponovita v ponedeljek 6. junija, oh 20. prvo slovensko kolektivno dramo »Hlapec Jernej in njegova pravica«, ki je pri prem"-jeri v ljubljanski operi dosegla popoln uspeh. Soglasno mnenje slovenske kritike je bilo, da je »Hlapec Jernej« v predelavi in režiji Ferda Delaka in izvajan po delavskem ln govornem odru »Svobode« bil prava to edino pravilna interpretacija Cankarjeve povesti. Nova kolektivna režija, moderna inscenacija, ki operira s svetlobo in projekcijo, govorni zbori množic, kolektivno oblečeni, so zmagali na vsej črti. »Hlapec Jernej« je dobil svoj končni, mogočni izraz. Za reprizo tega dela v ljubljanski operi veljajo najnižje cene, to je od 2 do 20 Din. Vstopnice se dobijo v prodaji v naprej izključno le v Delavski zbornici. Nihče naj ne zamudi, ogledati si to zadnjo ponovitev tega v slovenski književnosti edinstvenega dela. u_ Literarni večer pisatelja Ivana Zorca pod okriljem društva »Krka« se bo vršil drevi ob 8. pri MikLiču. Po večeru zabava pri pogrnjenih mizah. Vstop vsakomur prost! u_ Telovadni nastop dijakov tn dijakinj. V smislu razpisov ministrstva pto-svete bo v ponedeljek 6. t. m. ob 16. na letnem telovadišču Ljubljanskega Sokola telovadni nastop dijakov in dijakinj ljubljanskih srednjih in učiteljskih šol. Na programu bodo proste vaje, lahkoatletske vaje, vaje na orodju, igre in tekma v odbojki. Vstopnice za sedeže po 5 Din in za stojišča po 2 Din se dobe pri ravnateljstvih vseh srednjih ln učiteljskih šol v Ljubljani in pri dnevni blagajni pred prireditvijo. Dne 5. t. m. ob 10. dopoldne bo defiliralo vse dijaštvo na Kongresnem trgu ter poslušalo govor ministra prosvete po radiu. Pri vseh prireditvah bo svirala vojaška godba. u_ Starše srednješolcev opozarjamo, da imajo priliko poslati med počitnicami svojo deco na morje v državno letovališče v Martinščici pri Sušaku. Oskrba za ves mesec stane 750 dinarjev. V juliju se bodo sprejemali dečki, v avgustu deklice. Podrobne podatke dajejo ravnateljstva ali pa vodja ljubljanske skupine profesor dr. Novak na realki. Prijaviti se je treba takoj. u_ Zveza kmetskih fantov in deklet v Ljubljani priredi 12. t. m. ob 15. pri Zi-berdovi gostilni v št. Vidu nad Ljubljano veliko tekmo koscev za prvenstvo dravske banovine pod pokroviteljstvom bana g. dr. Marušiča. Tekmovali bodo člani posameznih društev kmetskih fantov in deklet iz vse banovine. Spored: oh 14. skupen odhod z godbo na čelu s Kongresnega trga. ob 15. glavna tekma koscev, potem tekma koscev-škricev, razvitje prapora Zveze kmetskih fantov in deklet, kumova-la bo ga. Pucljeva, in razdelitev nagrad. Po tekmi narodna veselica s srečolovom in plesom. Na veselici bo igral znani ter-cet »Magister« izpod šmarne gore. Vstopnina 3 Din. Vožnja polovična Legitima^ cije za polovično vožnjo se naročajo pri zveznem tajništvu. Pražakova ulica 8-1. u— Žrebanje efektne loterije kola jugoslovenskih sester bo v nedeljo 12. t. m. ob 15. v dvorani Delavske zbornice Dobitki so izredno lepi, predvsem deset, dragocenih (kakor pohištvo, šivalni stroj itdj. poleg tega še 300 manjš h dobitkov. Večji dobitki so razstavljeni v trgovinah: pri Majorju v Stritarjevi ulici, pri Brezniku na Aleksandrovi cesti in pri Tičarju v Selen-Jrurgovi ulici. Lista izžrebanih številk bo natančno objavljena: prav tako kraj, kjer se bodo dobili dobitki. fJ— Francoski institut opozarja, da bo predaval danes ob 21. g. Malenfert, in sicer kako nastaiajo filmi in o skrivnostih filmskih igralcev. Predavanje se bo vršilo v društvenih prostorih v Narodnem domu. Vabimo! u— Jrjgoslovenski akadenrski klub kraljevine Jugoslavije, sekcija Ljubljana, poziva člane, ki so vplačali pri vp.su samo 56 Din al: dolgujejo za letni semester, da do 15. t. m. poravnajo še ostalo članarino v znesku 40 Din med uradnimi urami. Klub opozarja prizadete, da se jim bo v nasprotnem primeru odvzela četrtinska vožnja. Uradne ure so: v ponedeljek, sredo in petek od1 17. do 18. v Frančiškanski ulici 6. u— »Svoboda« priredi v soboto 4. t. m. ob 17. v dvorani Delavske zbornice delavsko mladinsko akademijo (mladinski prosvetni večer), šramel in kvartet »Svobode« bosta zaigrala več lepih komade v. Mladi pevec Lado Krušrič bo s svojim lepim glasom zapel kot solist več narod-nih pesmi. Slavica B/ricljeva, Saša Kova-čevičeva, Ivica Zorova ln Silvo Ajdlfek bodo deklamirali razne pesmi. V dgrokasu »Zima ln pomlad« bodo nastopili otroci od 5. do 12. leta; istotako v šaljivih prizorih. Lep otroški popoldne bo. StarS*. priredite svoje otroke. Vstopnice po 1 ln 2 Din se dobe v etroko-vnd komisiji. Delavska zbornica Trilysln Trifysin Tnlysin Trfkys*ii pomaga zares: očisti lase od prhljaja, zaustavlja izpadanje las, vpliva ugodno na porast las*' Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah, parfumerijah in boljših brivskih salonih. Cena: velika steklenica Din 75, mala steklenica Din 42. — Brošuro o preparatu vam pošlje na zahtevo brezplačno: Mr. Ph. Josip Hoffmann, Zagreb, Mo-žinskoga 5. Mornarji, ki so služili t trgovski m vojni mornarici, so vabljenj na družabn". sestanek, ki ga priredi mornariSki odsek Jadranske straže v Ljubljani jutri ob 20. v vrtni dvorani resta-vracije Zvezda Vabljeni so vsi! u— »Stan M dom< vabi vse fflane na občni zbor, ki ee bo vršil danes ob 20. v vestiibilu Delavsirs zbornice. — O-lbor. u— Društvo za zgradbo ui vzdrževanje Sokolskega derna na Viču bo imelo evoj občni zbor v četrtek 16. L m. ob 20. v svojem domu. u— Sekcija tMruženJa zvantčrvlkor finančne kontrole v Ljubljani poziva svoj« člane, ki so bili s koncem meseca marca letos reducirani in do danes še"niso dobili nameščenja, na* neuradno vložijo prošnja za podelitev podpore Prošnje naj se naslovijo na sekcijo Udm-ženja zvaničnikov finančne kontrole v Ljubljani. u— VeleSejm^ki pogfnobrzojavni in telefonski urad bo posloval na sejmišču Ljmb- ' Ijajiisikega velesejma od 4. do 13. t. m. Uradne Tire bodo naslednje: 1. za vso poštno, telegrafsko in telefonsko službo dnevno od 9. do IS, ure, 2. za blagajniško siužbo pa od 9. do 17. ure. u— Društvo »T:»bos,<' "ma danes skrrpno pevsko vajo pri »Levu«. Vsi ki točno of> 8. zvečer. u— Olepšanje policijskega poslopja. Pa olepša zunanjost s-vo'«=*ga poslopja na Ble:-vreisov: cesti, je lani dala policijska, uprava prenoviti fasa>do, letos so pa prebelill poslopje tudi na dvoriščni strani in je ?<*-daj policijska uprava s cvetlicami okrasila vsa svoja okna a— 71etem deček Je Izginil. Od »rede pogrešajo pri čevljarju Antonu Kaplu na Ižanski cesti 71etnega sinčka Zvonka. Omenjenega dne opoldne je fantek odšel z doma, nekaj časa se je igral v bližiini hiše, nato je pa izginili. Ker je bil orosPellt« 111 informacije daje brezplačno Kupališno II T-C+ 29-1' 289.53 Zagreb. Amsterdam 2272.07 - 2283.43, Berlin 1321.32 _ 1332.12. Bruselj 783.77 do 787.71. London 206.12 - 207.72. Milan 287.13 do 289.53. NeuvTork kabel 5601.88 _ 5630.14. Nevvork ček 5579.88 — 5608.14. Pariz 221.22 do 222.34, Praga 166.23 — 167.09, Curih 1097.25 — 1102.85. C»iHh 0 05 Par=7 ?n 16 T O". don 18.815, NewVork 510.50. Bruselj 7135, Milan 26.225, Madrid 42.20. Amsterdam 207.05, Berlin 120.65. Stockholm 96.75. Oslo 93.73, Kobenhavn 103. Sofiia 3.70, Praga 15.15, Varšava 57.35, Bukarešta 3.06. Efekti. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 175 — 177. za junii 172 — 175. za december 172 — 175 7"o investiciisko 48 _ 5°. 4* o agrarne 23 - 24. 7»'« Blair 37 - 38. 8% Blair 40 25 — 42. 7•/« Drž. hipotek. ban*a 42 do 46. 6°'n begluške 31 — 32. Narodna banl-M 3S60 — 4*200. Priv. agrarna banka 202 den. Peoerad. Voma škoda 175, 176 zaklj. za julij 178 bi.. T"« investiciisko 50 zaklj.. 4n o agrarne 24.50. 8°/o Blair 50 zaklj.. 7"5« 185 - 195: »6« 175 _ 185: >7« 145 - 150: >8« 92.50 do 97.50. Otrobi: baški. sremski 86 — 8S; ba-nateki 84 — 86. , -I- Budimpešta n terminska nnrza (2. t. m.) Tendenca «Nbša. ommet srednji. Pšenic«: za ii-mi 12.94 _ 12.96- rifc: za junij 13 70 — 13.75- Vornza: za i"lii 15.40. ra avgust 14.88 — 14.92, za maj 1933 19.45—19.48. Iz življenja Vlada Hindenburgovih prijateljev Od leve proti desni: državni kancelar Fr. von Papen, vnanji minister von Neurath, vojni minister general von Schleicher Novi nemški finančni minister Grof Schwerin-Krt*figk, zastopnik Nemčije v mešani komisiji Društva narodov, ki naj fcd prevzel resor finančnega ministra v novi vladi Ponarejena oporoka Lyonska policija je odkrila pred dnevi zanimiv falzifikat oporoke. Junija 1929 je umrla v bolnišnici v Aleksandriji egiptska princesa Marija Kahil Paša. Pokojnica je zapustila 37 milijonov frankov, ki so se imeli razdeliti med njeae sorodnike, rodom francoske plemenitaše. Ko so odprli oporoko, pa so ugotovili, da zapušča princesa svojemu tajniku, ki je bil tedaj šele tri mesece v njeni službi, dva milijona frankov. Ta velikodušnost se je zdela vsem sumljiva. Izročili so zato listino kemičnemu laboratoriju lyonske policije, ki je po dolgotrajnem poskuševanju ugotovila, da je oporoka zelo vešče falzificirana. Tajnik pokojnice je iz njenih pisem in dokumentov izrezal posamezne črke, jih zlepil skupaj ter jih fotografiral. Na ta način je ponaredil tudi podpis. Na podlagi ugotovitev teh dejstev je ukazalo mednarodno mešano scdišče v Aleksandriji prijeti sleparja ter je razsodilo, da se ima razdeliti zapuščina izključno med sorodnike pokojnice, ki žive v Franciji. S¥€fa Učitelji vladajo Francijo, književniki Špariijo Francozom ne očitajo zaman, da vladajo njih državo učitelju Nova francoska zbornica je polna profesorjev: Herriot, Da-ladier, Steeg, Francois-Albert in Rousten — vsi pripadajo učiteljskemu stanu in so tudi izvrševali svoj poklic, preden so krenili v politično areno. Pokojni predsednik Doumer in predsednik mednarodnega urada za delo Albert Thomas, sta bila takisto učitelja po poklicu. Nasprotno očitajo Španiji, da Jo vodijo književniki, ki polnijo ne le vladno palačo v Madridu, ampak tudi poslaništva v inozemstvu, španski poslanik v Londonu Perez de Ayala, poslanik v Parizu de Ma-dariaga, poslanik v Berlinu Americo Ca-stro — vsi so sloviti književniki. Neki za-bavljač je po pravici zapisal, da vladajo romanopisci, publicisti in univerzitetni profesorji sodobno Španijo. Ce mora kdo čakati na sprejem v španskih ministrstvih, mu ponudi sluga lahko zbrana dela prosvetnega ministra Fernanda de los Rios, znanega sociologa, ali ministrskega predsednika Azana ali pa Nicole d' Olverja ter končno lahko tudi Bestierova, ki je predsednik španske zbornice. Bodoči predsednik francoske vlade 5000 Izumiteljev razstavlja V osrč. u New Torka stojd Graad Central Palače, o^toma razstavna palača, v kateri se vsako leto Trši cela vrsta razstav, razstava avtomobilov, razstava motor k, splošna električna razstava, razstava hotelske obrti ln še marsikaj drugega Toda »Četrta mednarodna patentna raz-stava«, ki se ta čas vrši tam, vzbuja vse drugačno zanimanje. 5000 izumov ležit tu na dolgih mizah, 5000 stvari, v katere so ljudje noložili vso svojo nado in stremljenje: stremljenje, da bi dosegli ž njimi smoter, ki so si ga postaviM s toliko vztrajnosti in duševne sile, ter nado, da bd dosegli po njih boga.stvo in razkošje. čudovito različna so pota, ki jih hodi včasd izumiteljev duh, .to pokHe, ki ga mora izumitelj vršiti v življenju. Tu je n. pr. novovrstna polica, ki jo je izumil neki kuhar, neki igralec je izumil pripravo, ki naj bj ščitila krave v živinorejskem zajpa-du Amerike, da jih ne bi povozil vlak; n«=ka šivilja je iznašla novo telovadno orodja: neki kravji pastir spet zložljiv damski klobuk. Nekdo je izumil skrivnostno letalo, o katerem trdi, da opravi do 4000 km na uro — doslej seveda še ni ostavilo zemlje. Med drugim! kakšndh 30 del, ki so si jih izmislili jetniki. Kakšnih 30 nadaljnjih reči so izumili dečki in dekleta pod 18. letom, 400 je med Izumitelji žensk. Marsikakšnim izumom ne manjka neke humoristične poteze. Tu je n. pr. tako zva-na »škotska past«, ki odnese miši v odločilnem trenutku vabo spred nosa ki jo uporabi za naslednjo priliko. Tu je culica z zvoncem, ki zacinglja, ko se riba ulovi na trnek, tu je linolejska kravata z nevidno vloženimi gobicami za — nerodne jedce. Dežniki s svetlikajočim se gumbom, da se v temni noči sočlovek ne zadene vate, tudi ne spadajo med stvari, ki nam hočejo življenje napraviti žalostno. Izumitelj bi mora! seveda izumiti takšen gumb tndi za — klobuke ... Med ženskimi izumi jih stremi večina za olajšanjem gospodinjskega dela: avtomatični lupile} za krompir, mehanični odpirači za školjke, »varnostni« pritrjevale! za perutnino, da ti ne uide pred tranširanjem. Med resnimi izumi navedimo stroj, ki eamodelno prekrije stene z mavčno prevle- Ko so bili mladic Voltairja (francoskega filozofa, zgodovinarja in pesnika, ki je bil velik prijatelj in učitelj Friderika Velikega) je nekoč duhovnik vprašal kot šolarja: — Kaj je treba storiti, dečko, če hočemo, da nam bo odpuščeno? Mladi Voltaire ni mnogo razmišljal in odgovoril : __ Grešiti moramo, gospod duhovnik! Mark Twain (psevdonim za Samuela Cle-m^nca, ameriškega humorista), ki v šoli ni bil posebno marljiv, je prišel nekoč iz šole in pripovedoval očetu: — Očka. podari mi novčič! Danes sem bil edini v šoli, ki je mogel odgovoriti na eno izmed učiteljevih vprašanj. Oče je bil radodaren, nato pa je le vprašal: — Kaj pa je vprašal učitelj? Mladi Twain se je odrezal: — Učitelj je vprašal kdo ni napravil domačih nalog. ★ Chopin (poljski skladatelj, umrl 1849.) je bil že kot otrok zelo sanjav. Ce ga je zvečer mati položila v posteljo, je še po ure in ure obračal svoje sanjave oči po sobi in ni hotel zaspati. Nekoč mu je mati zagrozila s šibo, če ne bo takoj zatisnil oči in zaspal. Mladi Chopin je nato res ubogal, toda minuto kasneje je že spet odprl oči ko, ne preveč obsežno aparaturo za proizvajanje dežja z električnimi žarki posebne vrste, nove televizorje itd. A največ prostora zavzema »orkester duhov« iz 30 glasbil, ki so električno zvezani x nekakšnim gramofonom Ko se zavrti kakšna plošča, prevzame vsako glasbilo part, ki mu je določen na plošči, tako da prihajajo zvoki iz pravih instrumentov v popolnoma naravni moči ito barvi, kar napravi na poslušalca čudovit vtis. Največje število izumov se nanaša v ostalem na avtomobile in posamezne, tudi najmanjše njihove dele v izboljšani oblrikl Druaro mesto zavzemajo varnostne naprave za železnice. Edvard Herriot vodja radikalov, ki bo sestavil novo vlado V radiu prevladuje glasba Po statistikah iz Nemčije in Avstrije prevladuje v radiu programih obeh dežel glasba, ki zavzema v nemškem sporedu 56 odstotkov, v Avstriji pa celo 62 odstotkov radiooddajnih produkcij. Od tega odpade v Nemčiji 19. v Avstriji pa 15 odstotkov na prenašanje gramofonskih plošč. Dnevi nevarne krize v Atenah Odstop Venizelosove vlade je povzročil na Grškem resne nemire, toda hitra sestava nove vlade je pomirila vznemirjene duhove. Levo: novi ministrski predsednik Aleksander Papanastasiu (X) po sestavi svojega kabineta. Desno: V dnevih krize so bili razpostavljeni po atenskih ulicah oklopni vozovi Izšla Je nova Številka ilustrovane tedenske revije ^Življenje in Svet" z zanimivo vsebino in številnimi slikami Posamezne številke Din 2 po vseh trafikah — Zakaj pa spet gledaš, porednež; &aj si pravkar dejal, da hočeš spati? Mali Chooin je odvrnil: — Prav zato. mamica! Hotel sem se pogledati, ali sem prav zatisnil oči! ★ Ko je bil Anton Cehov (ruski pesnik, ki je znan po svojih »Treh sestrah«) še deček, mu je nekoč zagrozil oče: — Ti nebogljenec! Za svoje grehe boš dobil še marsikaj' — Oh. oče. je vzkliknil mali Cehov, saj ne zahtevam nič! Tristan Bernard je bil v šoli dober računar in ca je zato učitelj večkrat pohvalil. Nekoč je vprašal učitelj v šoli: — Koliko je stara oseba, ki je rojena leta 1867? Tristan Bernard je dvignil roko in se krepko odrezal: — Okoli trideset let! — Zakaj? je vprašal učitelj začudeno. Bernard je imel odgovor že na jeziku: — Mislim, če je ona oseba ženskega spola,.< Oče, izgubil sem roko Sinu nekega kitajskega trgovca, ki Sivi v Berlinu, je japonska letalska bomba med boji v šanghaju odtrgala roko. Nemški listi priobčujejo cdlomek iz pisma, ki ga je nesrečnež iz bolnice poslal po tem dogodku svojemu očetu: »... Veruj mi, oče,« piše mladenič, xia prenašam navzlic vsemu pogumno izgubo svoje roke. roke, ki je bila tudi tvoja tn materina last. Ni mogoče ničesar spremeniti, si pravim. Toda to je le nekoliko sekund na dan, da se morem tako tešiti, oče. Ves ostali čas, ki ga preležim tu v bolnišnici, mi drevijo misli kakor blazne po glavi. Vedno znova moram misliti na vsa pretekla leta. ko sem imel svojo roko in jo rabil vsak dan, kakor potrebujem hrane. Z njo sem ti še božal obraz, ko si odšel v Evropo — ali se spominjaš? še predvčerajšnjim sem se šetal s svojo roko in sem bil kakor drugi ljudje. Danes leži ta roka, moja prava last, kjerkoli, sam ne vem kje, morda v cestni nesnagi, stlačena po kolesih kakšnega voza. In jaz sem pohabljenec. A zakaj, oče? Toda tudi li mi ne moreš dati odgovora. Včasi pride minuta, oče, ko se čutim vsega blaženega. Ležim in se mi dozdeva, da so vse le hude sanje. Tako si mislim in se skušam prebuditi. Zbudi se, si pravim, veseli se, da bo v naslednjem trenutku cdpadla vsa tegoba od tebe. In se skušam vščipniti v bedro. A to je strašno, oče, ne morem ga prijeti, kajti roke ni več tu...« Ameriški ,,spominski dan" v Pariza Na pokopališču Suresnes polagajo francoski otroci cvetje na grobove ameriških vojakov, žrtev svetovne vojne Tragičen epilog k drami »Georgesa Philipparja" Kratka brzojavka iz Rima j« »poročila te dni svetu, da se je v bližini Verolija, kakšnih 100 km od Rima, ponesrečilo letalo, ki sta ga vodila slavna francoska letalca Goulette in Moreau in ki je imelo na krovu dva rešenca z zgorelega francoskega prekomornika »Georgesa Philipparja«, go. in g. Lang-Villarja, Vsi štirje potniki so ostali na mestu mrtvi. Bilo je zadnjo soboto v zgodnji popoldanski uri, ko je pritekel neki kmet na, verolijsko karabinjersko postajo tn sporočil službujočemu uradniku, da je v goz 1-natem hribu našel razbito letalo, ki so ga obdajala trupla četvorica raztreščenih oseb. Pet tir se je vzpenjala orožniška četica, da je dospela do navedenega kraja, ki leži v divji samoti v višini kakšnih 2000 m. Prizor, ki se jI je tukaj nudil, je bil strašen. Daleč naokoli so bili raztreseni deU razbitega letala in kosi ponesrečencev, t drevesnih vejah so viseli kosi njihovih oblek. Letalec Goulette, 39-1 etm mo« tn 069 2 otrok, je slovel v letalskem svetu kot navigator velikega razreda, še vsem je v spominu drzni polet L 1929. ki Je z Mar-chesseaujem in Bourgeoisom otvoril zračno zvezo med Francijo in Madagaskarjem. Pozneje Je dosegel hitrostni rekord na progi Pariz—Teheran in Pariz—Saigon v dražbi tragično preminulega letalca Lalouet-ta. Kratko pred svojim koncem je dosegel nov rekord na progi Pariz—Kapsko mesto. Lucien Moreau je štel komaj 26 let. a je slovel kot eden najboljših francoskih pilotov. Bil Je inštruktor na pilotski Soli Toussus le Noble in je -vzgojil celo vrsto izvrstnih letalcev. Pred kratkim se Je poročil. Alfred Lan g-Vili ar Je bCl v francoskem finančnem svetu zelo znana osebnost in si je priboril mnogo zaslug za organizacijo francoske trgovine na Daljnem vzhodu in v Južni Ameriki. Za te zasluge ga je francoska vlada odlikovala z redom Častne legije. Tragična usoda je hotela, da je s svojo ženo ubegnil strašni katastrofi velike- Lefcalee Goulette ga prekomornika »Georgesa Philipparja« ▼ adenskem vodovju, da je nekoliko dni pozneje našel še strašnejšo smrt v bližin! Plima. Oba letalca sta. mu bila sama ponudila, da ga prepeljeta v Francijo, ki je pa ni videl več. Radio izdal pobeglega moža Smrt romunskega princa morfinista Pred desetknl let! j« itved na Dunaja trgovski potnik Otto Fassel. Oženil se je, ampak zakon se Je kmalm razbil zaradi preznatne starostne razlike med njim in ženo. Tako se je zgodilo, da je začel zanemarjati ženo in ponočevatl s prijatelji to znanci, nekega dne v oktobru 1923 pa je nenadoma izginil, šel je, ne da bi povedal kam, niti kdaj se vrne. žena je poizvedovala, kajti moževo dzginotje ji je bilo zagonetno in silno neljubo. Slednjič se je vdala v svojo nsodo, dasi ni mogla nikoli dodobra pozabiti žalitve in razočaranja, katerega ji je bil prinesel nesrečni zagon. Osem let potem, ko je mož izginil, je prišlo pismo od njega Nesrečna žena to mati ga je našla nekega dne v svojem stanovanju — od koder je izginil njen otrok. Sosede bo Ji povedale, da je prišel v njen! odsotnosti v stanovanje njen svak, ki je vzel otroka s seboj. Tudi tedaj ni Izvedela žena nič več o svojem pobeglem možu. Kmalu po tem dogodku pa je naravnala srečer radio, da b.i ji krajšal večerne ure. 31učajno se je ustavila pri Berlinu. Na uho Ji je udaril lep moški glas. Kaj ali se god! čudež? Glas ae ji je zdel tako znan! Segla je po programu to pTečttala spored oddajne postaje Berlin - Hallensee. In je v svoje veliko začudenje brala, da poje v radiu komorni pevec Otto FasseL šele zdaj Je žena izvedela nekaj več o živtje®- ski usod! svojega moža. Postal Je v času, ko ga n! vddela, niti slišala o njean, bogat tn »laven. Imel je lasten avtomobil to si je mogel privoščiti luksus vsake vrste. Po moževih sorodnikih je začela iskati zves z nJim, k[ pa ni hotel vrteti nič o kakšni obnovitvi skupnega življenja. Sporočil je samo, da bo vzgajal otroka na svoje stroške. Nato je žena vložila proti njemu tožbo za ločitev, ki je dala zanjo pobudo sodobna tehnika, o kateri ne bi bil pned ledd nihče mislil, da se bo vmešavala v iaso intimne družinske zadeve. ANEKDOTA Rabelals, slavni francoski satirik, je zvedel, da se je neki njegov znanec obesiL »Obesil?« je zmajal z glavo. »To bi jas gotovo storil šele tedaj, če bi vse vrvi popokale.« KARIKATURA Brtining gre Princ Jonel Ghika znani romunski letalec, o čigar nenadni smrti zaradi nezmernega uživanja opojnih strupov smo že včeraj poročali Radio na Norveškem se podržavi Norveška vlada Je predložila državnemu zboru zakonski načrt ki predvideva podr-žavljenje norveškega radia s 1. julijem t. 1. Doslej so bile vse oddajne postaje na Norveškem zasebna last. Pri zaprtosti m hemoroidih, motnjah v želodcu in črevesu, oteklosti jeter in vranice, bolečinah v hrbtu in križu, je naravna »Franz Josefova« grenčica, večkrat na dan použita, krasen pripomoček. Zdravniške izkušnje so ugotovile pri trebušnih obolenjih, da deluje »Franz Josefova« voda sigurno razkrajajoče in vselej milo odvajajoče. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Mlchel Z6vaco: 57 Pardaillanov sin Zgodovinski roman. »Pojdite spat, sinko moj. Počitka ste potrebni. Pojdite!« Pet minut nato je oče Goulard že globoko spal na svoji ozki meniški postelji. 16. Vrniti se moramo h gospej Colline Colle. Ko je Concini odvedel njeno stanovalko, je stopila k odprtini, Irier so roparji vlomili in jo zadelala. >Tujec je moral biti,« si je mislila. »Italijan, morda Spanec. Če cti bil Nemec? Ne, cula sem že Švicarje, ki pa nimajo takega naglasa.« Vrnila se je v svojo sobo in skrbno zaprla vrata. Zagledala je zlatnike, ki jih je bil Concini stresel na mizo. Nekaj jih je ležalo še po tleh. Oči so se ji zaiskrile. Jemala jih je v pest in spuščala na mizo, da se je opajala ob njih žvenketu. »Kako je to lepo... kako se svetijo...« je jecljala vsa omamljena.« Kakor bi bili sami koščki solnca...« Potem jih je naglo pobrala in stresla na posteljo. Izpraznila je ge mošnjiček, ki ji ga je bil dal Concini, ko jo je tako hudo prestrašil. Spomnila se je, da bi utegnil biti še kak zlatnik pod posteljo. Jela je iskati. In med tem je premišljala: »Kralj bo hotel vedeti, kaj se ji je zgodilo... Sla bom h gospodu Varennu in mu povedala... kje je... ali vsaj ime roparja... Prav gotovo me čaka nekaj tisočakov... Toda kje naj ime poberem?... Ce bi se moj dragi Carcagne vrnil... On bo vedel... Pregovorim ga, da mi pove... Jej, ko bi se vrnil... Za debelo svečo svoji zaščitnici bi dala...« Prav tedaj pa je pridivjal v sobo Jehan. Culi smo že iz njegovih ust, kako se je spogledal s staro zvodnico. Po njegovem odhodu je bila še doigo v takem strahu, da se je vsa tresla. Ko se je malce pomirila, je vstala in dejala: »Jutri dam napraviti prave železne križe in dvojne zapahe...« Prav nič se ni čutila varno. Zbrala je zlato in ga skrila na dnu skrinje. Potem so se njene misli spet vrnile k BertillL »Ce bi vedela, kdo jo je odvedel, bi bilo lepo... Če bi vedela, kdo Je ona, kaj hoče... Če bi mogla odkriti skrivnost njenega rojstva — bogve koliko bi mi to vrglo?... In to zvedeti menda ne bo tako težko. Vem, kje ima skrinjico, kjer so njeni papirji... in morda tudi njen denar! Da, toda ali ni to greh?« Pretehtala je svojo vest in potem rekla: »Saj ne bom storila iz radovednosti. Vzrok bo želja, da bi napravila kralju uslugo. Saj mi ie sam oče Goulard rekel, ko sem ga vprašala, ali smem sprejeti kraljevo ponudbo, ki mi jo je poslal po Varennu: ,Kralj je božji zastopnik na zemlji. Služiti kralju pomeni služiti bogu. Namen in ne dejanje bo sodil nebeški sodnik!' Tako tudi to ne more biti greh.« Ko si Je pomirila vest, je vzela svečnik rn krenila v Bertillino sobo. Poiskaila je skrinjico in jo m mizi izpraznila. Najprej je bila grenko razočarana. Nič denarja ni bilo v njej. Sami papirji. Le nekaj umazanih srebrnikov se je skrivalo med njimi. Potem ie vzela v roko zavitek, ki je jemal ▼ skrinjici največ prostora. V njem je odkrila zvit papir in majhen železen prstan brez vrednosti. Vrgla ga je nazaj na mizo in papir razvila. Pisan je bil v nekem tujem jeziku. Ko ga je preletela in videla, da ne razume niti besedice, je vzela spet prstan in ga nataknila na zvitek. Podzavestno je oboje vtaknila v žep. Potem se je lotila papirjev. Vzela je najobširnejsega, ki je bil pisan v francoskem jeziku. Počasi ga je jela citati, zakaj dolgo je že bilo, kar se je učila brati in tudi slabo je videla. Bila je žalost/na zgodba Blanche Saugiase, ki jo je sama popisala še preden se ji je rodila hči. Prečitala jo je in jela potem razmišljati. »Gospodična Bertille je torej Saugiškega rodu ... Njena ma-ti Je bila kastelanka v chartreški pokrajini... Kraljeva hči je!... Ali je kralj to vedel? Morda... Gotovo je le, da je prišel do njene matere na ne prelep način. To je važno. S tako skrivnostjo si utegnem prislužiti premoženje... ali pa vrv in trdno postavljene vislice..,. Hm, dobro je treba premisliti, preden se človek zaplete v tako zmešnjavo. Najbolje bi bik) seveda vse to pozabiti. Ker pa je kraljeva hči, bo dobro, če kralju sporočim, kam so jo odvedli. To mi bo sicer manj prineslo, toda vsaj bati se mi ne bo treba, da bi me zaprli.« Lotila se je še drugih papirjev m jih bežno prečrtala. Nekaj jih je bilo napisanih v tujem jeziku, eden pa je M francoski in ko ga je brala, je kar odpirala usta m srce ji je toklo nallk kladivu. Pismo je bilo iz leta 1592. Naslovljeno je bilo na Bertillino mater. Zdaj pa čujte, kaj je bilo v njem napisano: Nogomet v kamniškem okraju V kamniškem srezu se je v zadnjih dveh letih poleg domžalskega SK Diska osno-vaio t> nogometnih klubov, in sicer: SK Domžale, SK Mi ram v Depali vasi, SK Ihan v Ihanu, SK Virtus na Duplici in SK Kamnik. Med njimi sta samo domžalska kluba Disk in Domžale včlanjena v LNP. SK Disk že več let sodeluje pri tekmah za prvenstvo province in je moral pred sedanjim sistemom tekmovanja za prvenstvo II. razreda igrati tekme v Novem mestu ir. na Rakeku, kar je bilo združeno z velikimi gmotnimi žrtvami, katerih klub sam ni zmogel in so morali večkrat igralci sami kriti izgubo. Za ostale novoustavljene klube kamniškega sreza bi bilo sodelovanje v prvenstvu Gkcro nemogoče, ker mladi klubi nimajo nobene finančne podlage, v majhnih krajih kakor so n. pr. Ihan, De-pala vas ali Duplica, pa tudi ne moremo pričakovati, da bi neznatna peščica športne publike materialno podprla klub, da bi poleg izdatkov za najemnino in vzdrževanje igrišča zmogel še stroške tekem Zato se tudi novi klubi niso mogli včlaniti v iLNP in prevzeti nase dolžnosti sodelovanja v prvenstvenih tekmah, ker bi tekme z ljubljanskimi klubi v današnjih razmerah v finančnem oziru še vedno končale s primanjkljajem. Na;jbrž bo še nekaj let trajalo, preden bo v teh krajih zanimanje za nogometni šport prodrlo v širše plasti podeželskega ljudstva, saj dosedaj niti kamniški meščani niso za to panogo športa pokazali bogve kakšnega zanimanja, čeprav se pri tekmah pobirajo le prostovoljni -ispevki. Vse tekme z ljubljanskimi klu-b so v Kamniku kcnčale z deficitom, kljub temu da stroški razmeroma niso bili veliki (100 do 150 Din). Poleg vsega tega so klubi navezani, (i a igrajo samo z neverifici-ranirni klubi prijateljske tekme. S strani obeh domžalskih klubov je sedaj prišel predlog, da bi se tudi ostali 4 klubi kamniškega okraja včlanili v LNP. Vseh 6 klubov bi petem tvorilo samostojno okrožje in bi medsebojno igrali za prvenstvo. šele prvak okrožja bi potem igral F prvaki drugih okrožij za prvenstvo n. razreda. Tak način tekmovanja bi bil za sedanje razmere res posrečen in le pod tem pogojem bi se mogli vsi klubi včlaniti v I.NP. Prvenstvene tekme bi zbudile pri publiki veliko večje zanimanje kakor sedanje prijateljske. Ker so klubi tako blizu drug drugemu, bi bili stroški pri tekmah majhni :n klubi bi si lahko finančno opomogli, kar bo za razvoj športa v kamniškem okraju velikega pomena. V nedeljo 5. t. m. ob 10. dopoldne se bo vršil v restavracifi Oset v Domžalah razgovor o tem predlogu. Sestanka se udeležijo zastopniki vseh 6 klubov. Po sedanjem razpoloženju sodeč je že v naprej gotovo, da bedo vsi klubi za ta predlog. Službeno iz LNP (S Seje p. o. dne 1. junija 1932.) Navzoči gg.: Stanko, rav. Šetina, Novak, Zupane, Berdajs, Kovač, Šetina R., Petrič, .Grošelj, Accetto. V nedeljo 5. junija se določijo naslednje prvenstvene tekme: Maribor, igrišče Maribora ob 17. uri (v kolikor se kluba drugače ne sporazmeta) ISSK Maribor : SK Ilirija. Službujoči odbornik LNP g. Ficsher. Opo 7arja se SZNS pri MO Maribor, da deleigira k tej tekmi dva stranska sodnika iz vrst sodnikov. — Ljubljana, igrišče ASK Pri-moria ob O uri SK Grafika : ASK Primorje II. Službujoči odbornik g. Kovač. Vsak klub mora postaviti po tri reditelje. — Igrišče SK Korotana ob 10.15 uri SK Korotan : SK Sparta. Službujoči odbornik g. Petrič. Vsak klub mora riostaviti po tri reci tel je. — Igrišče 2SK Hermesa ob 9. uri 2SK Hermes : SK Ilirija II. Službujoči odbornik g. Sevnik. Vsak klub mora postaviti po tri red' tebe. Ob 16. uri SK Svoboda. Vič : SK Disk. Domžale Službujoči odbor-t k g. Ga!ov. SK Svoboda mora postaviti štiri reditelje — T^hovlie, igrišče SK Tr-bovlie ob 16.30 uri SK Trbovlje : SK Amater. Dovoli se predtekrm rezerv. Službiyo-čerti odbornika določi M O. Določijo se prvenstvene tekme 26. junija ŽSK Hermes • TSK Slovan, 19. junija kvalifikacijska tekrTvi med prvakom trboveljskega okrona (SK Amater") in orvakom celjskega okrožia SK Celie v Trbovljah ter dnrrta tekma 3. juliia v Cel tu Pozivata »e oba khiha. da pravočasno javita čas odigran ia tpt-roo in morebitni dogovor zaradi sodnika LNP Odobrijo se nriiateljske tekme 5. iunija SK Dobrna : SK AtVetik. C*lje ob 10 urina igrišču SK Trbovlie v Trbovah. SK Planu, Novo mft(n se dovoli tek m a, t-nrfo samo s članom .TNS. Tajnik II. Službeno ir odbora za delegiranje sodnikov pri LNP. DeJegirsjo se k tekmam v nerMjo 5. t. m.: prvenstvo v Ljubljani igrice Hermesa ob 9 Herm« : Iliri ia II. p Ahčan. ob 16 Svoboda. Vi? : Di«V g Ramovš: 'grišče SK Korctan* ob 10.15 Kn-fcotan : Sparta g. DolinaT. Grafika : ASK Primorje II. g. Zupan; (prvoimenovani klub naj sporoči čas in igrišče, odnosno odgodi-tev tekme, če se kluba sporazumeta). V Trbovljah: SK Trbovlje : SK Amater g. dr. Planinšek (rez. g. Ochs)). Savezoii sodniki, ki ne bi mogli zaradi nujne zadržanosti voditi določene jim tekme, morajo o tem predčasno obvestiti no min.i rane lezerve in OZDS pri LNP. Na Jesenicah prijateljska: SK Bratstvo : ASK Primorje rez. g. Breskvar. TSK Slovan, drevi ob 20. članski srsta-nek v lovski sobi pri Sokolu. Občni zbor kolesarskega društva »Sora« št. Vid, ki se je vršil 31. maja v gostilni pri »Slepem Janezu«, je z novoizvoljenim odborom zopet aktivno vstopil na športno polje, ker sedaj to društvo skoro dve leti ni delovalo. Nalcga novega odbora je, da zopet društvo dvigne za kolesarski športni procvit Včlanjeno je v pododboru Ljubljana-. Izvoljen je bil naslednji odbor: predsednik Smole Janko, podpredsednik Gradnik Rudolf, tajnik škof Alojzij, tajnikov namestnik Berlič Alojz, blagajnik šušter-šič Franc, blagajnikov namestnik PavŠič Josip, odborniki: Tomšič Anton, Aleš Ce-rarc, Ivan Matoh, revizorja Ravnikar Josip, Berlič Franc. Derby v Trbovljah. Tekmovanje za L mesto trboveljskega okrožja se bliža h koncu. V nedeljo se na igrišču SK Trbov-Ija pomerita na zelenem polju stara rivala SK Trbovlje in SK Amater. Vodi sicer Amater, ki ima 15 točk, tesno za njim mu sledi Trbovlje s 13 točkami. Oba kluba sta lepo napredovala. Moči obeh moštev so skoro docela izravnane. Majhen plus ima moštvo Tnbovlja, ki je tehnično nekoliko boljše. Na drugem mestu ne smemo podcenjevati Amaterja, čigar moštvo igra z elanom. Izid tekme je popolnoma negotov. Zmaga enega ali drugega moštva bo na vsak način tesna, če ne bosta kluba delila točki. Eno pa je gotovo, in to je, da bosta obe moštvi skušali izvojevati zmaga Zaradi tega smo prepričani, da bo tekma res na višku in da bo nudila gledalcem izreden športni užitek. ASK Primorje (nogometna sekcija). Danes od 17. naprej strogo obvezen trening za vse nogometaše. Slamič sigurno! Ob 20. seja uprave igrišč pri Krapežu. Ob 20.30 seja načelsfcva sekcije ietotam. Francoska nogometna reprezentanca, ki bo v nedeljo 5. t. m. nastopila v Beogradu proti naši državni reprezentanca, potuje danes z jutranjim brzim vlakom ob 8.40 preko Ljubljane. K pozdravu bratske reprezentance so vabljeni vsi športniki. Zlet sokolske župe Ljubljane Moški naraščaj v sprevodu. Župno na-čelstvo je dovolilo izjemoma, da se smejo v povorki 5. junija dopoldan udeležiti tudi oni naraščajniki, ki nimajo svečanega kroja, vendar je zanje predpisano naslednje: biti morajo obuti v črne čevlje, dalje morajo imeti nizke črne (dokolenske) toga vice ter belo srajco z odprtim ovratnikom, hlače pa telovadne (z belo modrim pasom). Okrepčevalnice na telo-vadišču. Ker je pričakovati velike udeležbe na zletu ljubljanske sokolske župe, se je prireditveni odbor odločil postaviti na zletišču nekoliko okrepčevalnic, kjer se bedo gostom nudila primerna okrepčila, tako jedila kot tudi razne hladilne pijače. Spored župne akademije. Svečana žup-na akademija se vrši v soboto, dne 4. junija ob pol devetih zvečer v veliki dvorani Sokolskega doma na Tabora z naslednjim sporedom: Sokolska koračnica, kateri sledi kratek nagovor župnega staroste br. dr. Pipenbacherja. Prvi del sporeda obsega šest točk, in sicer: »šestnajstorica« (sestavil br. Mirko Stanič) izvaja moška in ženska deca Sokola II, »Boks« (sestavil br. Ivan Oblak) izvajajo člani sokolskega društva žiri, vaje na konju izvajajo člani ljubljanskega Sokola, »Dvanajstorica« (sestavil br. Herman Keber), izvajajo naraščajniki in naraščajnice Sokola II, »šesto-rica«, izvajajo naraščajniki Sokola I in »Valček« (po Očenašku priredila s. Tratar-jeva), izvajajo naraščajnice Sokola I. Po odmora slede v dragem delu programa — vaje na bradlji, ki jih izvaja vrsta članov Ljubljanskega Sokola, Sokola I in n, dalje »šestnajstorica« (sestavila s. Majda Slap-ničarjeva), izvajajo naraščajnice Ljubljanskega Sokola, ?Devetorica« (sestavila sestra Anuška Jugova), izvajajo članice Sokola I, vaje na drogu izvaja vrsta članov Ljubljanskega Sokola, Sokola I in n, »Pesem pomladi« (sestavil po Mendelssohno- vi skladbi br. inž. černe), izvajajo članice Ljubljanskega Sokola in kot zaključna točka najnovejša telovadna kompozicija br. dr. Viktorja Murnika na Mendelssoh-novo glasbo »Telovadni ples«, ki ga izvajajo člani Ljubljanskega Sokola. Akademija bo vsekakor nudila posetni-kom poseben užitek, ker je njen program skrbno izbrfn in uvežban. Žnpno radio predavanje. V propagando za župni zlet predava v petek, dne 3. junija ob pol osmih v radiu Ljubljana br. Kar-lo Parzer, ki bo po končanem predavanju sporočil vsem edinicam tudi poslednja navodila župnega načelništva in zletnega odbora. Navodila za župni zlet. Vse edinice so prejele po več izvodov župnih vesti št. 3, ki vsebujejo podrobna navodila tako glede nastopov, kot tudi krojev, discipline in splošnih zadev. Vsi načelniki in načelnice naj navodila točno prouče, pa ne bo nobenih nesporazumov ali nejasnosti. Narodne noše v sprevodu. Da bi bil sprevod v nedeljo 5. junija čim pestrejši, je župno načelništvo v sporazumu z zletnim odborom po krenilo akcijo, da pritegne čim več narodnih noš v sprevod. Tem potom pozivamo vse one, ki imajo narodne noše, tudi ako niso ravno člani Sokola, da se priključijo sprevodu, za katerega je zbirališče ob pol enajstih na Bleiweisovi cesti. Sokolska povorka v Ljubljani. O priliki župnega zleta se vrši tudi svečana povorka po sledečih ulicah: Aleksandrova cesta, Dunajska cesta, Tavčarjeva ulica, Miklošičeva cesta, Marijin trg, Wolfova ulica, Kongresni trg, šelenburgova ulica in Aleksandrova cesta do Bleiweisove ceste, kjer je razhod. Povorka krene izpred Narodnega doma točno ob 11. uri dopoldan. Vsi na župno akademijo. Na predvečer glavnega zletnega dne, v soboto 4. junija bo na Taboru svečana župna akademija z izbranim sporedom. Vse člane, ki imajo slavnostni kroj pozivamo, da se akademije udeleže v kroju, ostali v civilu z znakom. Upamo, da bo občinstvo napolnilo dvorano na Taboru, kjer bo moglo videti res spored z odličnimi točkami. Spored še objavimo! Zlet koroškega sokolskega okrožja bo letos v Guštanju 13. t. m. Ime trga je že dobro znano v sokolskih krogih. Kratko pred plebiscitom se je vršil v Guištanju sijajno uspeli zlet mariborske sokolske župe. Leto dni poprej je paidsl v okolici Guštanja koroški junak Malgaj. Od vseh strani so prihiteli jeseni istega leta bratje, ki so spremljali Malgaja k večnemu počitku, pozneje pa so prišli v impozantnem številu k odkritju spomenika. Letošnji okrožni zlet naj velja spominu Tvrševe 100-letnice. V spomin dr. Tvrša je guštanjski Sokol kljub hudi gospodarski stiski lansko leto položil temeljni kamen Sokolskemu domu, ki ga je dovršil. V zvezsi s tem bo leto® o tvor j eno letno telovadišče, ki ga člani in naraščajniki s kulukom pridno pripravljajo. Iz življenja na deželi ARTTČE. Sokol priredi v nedeljo 5. junija prvi letni društveni nastop, ki bo gotovo izredne važnosti za razvoj sokolske misli v Artičah. Prosimo vse prijatelje sokolstva, da nam s svojim posetom pomorejo do čim večjega uspeha. Sokolski kroji dobrodošli! Začetek točno ob 15. na prostoru br Rozmana Martina. Vstopnina 3 Din. Po nastopu prosta zabava. Svirala bo godba iz Loč pri Dobovi. ZG. KUNGOTA. V nedeljo 39. maja se je s prav lepo uspelo podreditvijo zaključila gospodinjska šola, ki je trajala od 1. marca do 24. maja. Zahvaljujemo se banski upravi, da je omogočila to šolo. Vsa čast in hvala voditeljici učiteljici gdč. Ivanki Rečniko-vi, učiteljici gdč. Matildi Belogtlavčevi in župniku g Magdiču, ki so se trudili z ukom. Zahvala pa gre tudi cenjeni rodbini Mun-dovi, ki je dala brezplačno na razpolago prostore in tudi sicer podprla to prekorist-no šolo. Na prireditvi je imel nagovor šolski upravitelj g. šprajc, čemur so sledile burka »Oh, ta Polona«, deklamacije in npf ig ŠT.' VID—GROBELNO. P-rrretfitev ra tukajšnjem šolskem odru v prid gasilnega društva se je izvršila v nedeljo 29. maja kljub dežju s prav lepim uspehom. Program je bil vsakomur všeč ter je bilo smeha in užitka obilo. Na splošno željo bo ponovitev 5. t. m ob 15. Zabave željni sosedje, pridite in poveselite se z namil Na svide- Izvleček iz programov Petek 3. junija. LJUBLJANA 11.30: Šolska ura: V pragozdu. — 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Čas. plošče, borza. — 18: Salonski kvintet. — 19: Francoščina. — 19.30: Gospodinjska ura. — 20: Sokolsko predavanje. _ 20.30: Prenos iz Beograda. — 22.30: Čas, poročila. Sobota. 4. junija. LJUBLJANA 10: Otvoritev velesejma. — 11: Zadnja Indija v luči trgovskih interesov. _ 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Čas in plošče. — 17.30: Salonski kvintet. _ 18.30: GimnastiSne vaje. — 19: Angleščina. — 1930: 0 napovedovalcih v radiu. — 20: 0 boju proti jetiki — 20.30: Koncert »Sloge«. — 21.30: Samospevi" gdč. Anite Me-zetove. — 21.45: Čas, poročila. — 22: Salonski kvintet. BEOGRAD 12.05: Radio - orkester. — 17: Balalajke. — 19: Lahka glasba. — 20: Orkester. _ 21.45: Saksofon. _ 22.15: Poročila. — 22.35: Prenašanje tujih postaj. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 20.30: Komorna glas- ba. _ 21.45: Jazz. — 22.40: Plesna glasba. — PRAGA 19: Mandoline in kitare. — 19.40: Zabaven večer. — 21: Godba na pihala. — 22.20: Mešan program. — BRNO 19: Igra. — 19.40: Program kakor v Pragu — VARŠAVA 17.30: Pesmi. _ 20.15: Lahka glasba. — 22.10: Chopinove klavirske skladbe. — 22.50: Plesna glasba — DUNAJ 11.30: Orkester. _ 17: Popoldanski koncert. — 19.35: Violinski koncert. _ 20.35: Sluhoigra. — 22.15: Lahka godba. — BERLIN 20: Mešan program. — 22.30: Godba za ples. — K6NIGS-BERG 20: Pester večer. — Plesna glasba. — MuHLACKER 17: Orkestralen in povski koncert — 20: Zabaven večer. — 22.45: Nočni koncert — BUDIMPEŠTA 19.40: Pesmi. — 21: Vojaška godba. — Ciganska godba. — RIM 17.30: Vokalen in instrumentalen koncert. — 20.45: Opera »Puritanci«. Pri oslabljenju živcev izčrpanosti in polni nevrastenfp »KALEFLUID« feijolo-iz življenjetvorne žleze se uporablja ški ekstrakt močne in zdrave živali. »Kalefluid« oja čuje delo vseh sekretarnih žlez, jači živčni sistem in krepi organizem. Brezplačno pošljem detajlno literaturo. — Zahtevajte: Beograd, Kralja Milana 15, Miloš Markovic. »Kalefluid« se prodaja v lekarnah in drogerijah. 7227 Odobreno od min. soc. polit, tn narod, zdrav. S. br. 5300, od 28. marca 1932. Podnevi udoben kotiček Ponoči dobra postelja Dobro narejeno je vedno poceni. Tudi couch zofa pri meni kupljena bo v Vaše trajno zadovoljstvo, ker Vas za izdan denar pošteno postrežem. Posetnike velesejma vabim, da st pred nakupom ogledajo tudi izdelke v moji trgovinL 6324 RUDOLF SEVER LJUBLJANA, Marijin trg 2 TONE MALGAJ družba z o. stavbeni pohištveni pleskar in ličar, sobo in črkoslikar, LJUBLJANA, KOLODVORSKA UL. 6. Predno oddaste soboslikarska, pleskarska dela, zahtevajte nažo ponudbo. Najmodernejši soboslikarski vzorci so vedno na razpolago. Solidna in točna izvršitev z večletno garancijo. 172 ŠPEDICIJA TURK LJUBLJANA, Masary-kova c. 9 (nasproti carinarnici) prevzema OCARINJENJE vseh uvoznih in izvoznih pošiljk, ln to hitro, skrbno in po najnižji tarifi. Revizija pravilnega zaračunavanja carine po njej deklariranega blaga in vse informacije brezplačna Telefon interurban štev. 2157. PREVAŽANJE vsakovrstnega blaga, bodisi kuriva, strojev, selitve itd, v Ljubljani in izven Ljubljane z vozovi na konjsl o uprego kakor tudi s tremi najmodernejšimi avtomobili po dve, tri in sedem ton nosilnosti. 117 Telefon interurban štev. 2157. I Umrla nam je naša nad vse požrtvovalna ln dobra soproga in mati CtmaCija fajdiga toH%a}c Pogreb bo v soboto, dne 4. junija ob 10. uri dopoldne na domačem pokopališču. Sodražica, dne 2. junija 1932. 7240 FRAN FAJDIGA, soprog z otroci. Preminila je kumica našega prapora, sestra Amalija ?a}f2f'|ora Pokopljemo jo v soboto, dne 4. junija 1932 ob 10. uri dopoldne v Sodražici. Ohranjen naj ji bo časten spomin. Sodražica, dne 2. junija 1932. Sokolsko društvo Sodražica. Cene malim oglasom ženifvt bt dopisovanja; vsaka beseda Din 2-— ter enkratna pristojbina za iifro ali ta dajanje naslova Din Oglasi trgovskega tn reklamnega značaja: vsaka beseda Din l.—^ Po Dm L— za besedo te zaračunajo nadalje vat oglasi, ki spadajo pod rubrike »Kam pa kam*, »Auto-moto*, *Kapital*, »V najem*. »Posest*. »Lokali*, »Stanovanja odda*. »Stroji*. »Vrednote*, *Informacije*, »Živali*, »Obrt* tn »Les* ter pod rubrikama »Trgovski potniki* in »Zaslužek*, če te z oglasom nudi zaslužek, oziroma, če se tiče potnika. Kdor ti pa pod tema rubrikama liče zaslužka ali službe, plača za Za odgovor vsako besedo 50 par. Pri vseh oglasih, ki te zaračunajo po Din i.— ta besedo, se zaračuna enkratna pristojbina Din 5.— za iifro aH za dajanje naslova Vsi ostali oglasi socialnega značaja se računajo po 50 par za vsako besedo Enkratna pnstojbuia za iifro ali za dajanje naslova pri oglasih, ki se izračunajo po 50 par za vsako besedo, znaia Din 3.—. Najmanjši znesek pri oglasih po 50 par za besedo, fe Din 10.—, %ri oglasih po l Din za besedo pa Din 15.—. Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma fth je v poslati » pismu obenem t naročilom. Pouk lieaeda 1 Din; ta dajanj« naslora ali ia šifro 5 L>in. Dijaki, ki iščejo vnstrukcije, pla-fcajo vsako besedo 50 par; ta šifr« ali z« dajanje naslova 3 Din. (4) Francoščina Starejši gospod išče učite-lja ali učiteljico za pouk Ponndbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Francoščina 20247- Čevljar. pomočnik mlajši, ki je bil tekom le ia prost, dobi delo t Ljubljani, Aleksandrova c. štev. l/II dvorišče. 20551-1 Oglasi trg. značaja po 1 Do beseda; ta da 'anje naslova ali ta ?tfro 5 Din. — Oglasi socialnega »raačaja pe vsaka beseda 50 par; ta dajanje na.«!ova aH ta šifro pa 3 Din. (8> 3 kompletne knjige »Platen« »Die neue Heil metode« poceni naprodaj Ljubljani, Lončarska steza št. 2, pritličje. 20011 >I'I' mil Vsaka beseda 50 par; za da;anie naslova ali za šifro pa 3 Dia. (1) Plačil, natakarico in prvovrstno kuharico sposobni in pošteni iščem za manjši letoviški hotel Letna in zimska sezija. Kvent. celoletna zaposlitev Pismene ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod šifro »Leto in zima«. 20027-1 Učenko za familijarno aam-ko kapelo potrebujem. Bi ti mora zdrava in stara od 14 do 16 let. Ponudbe s foto grafijo tn privoljenjem staršev na naslov: Klepič, kapelnik, restavracija pri »Srbijancu«, Zemun. 200*8-1 Služkinjo za v^a poljska dela, veščo tudi molže, samo z dobri m: spričervali sprejmem n« graščino v stalno službo. Predstaviti se je v Ljubljani: ilišičeva cesta št. 2 20198-1 Natakarico mlajšo in čedno, veščr, slovenščine ter nemščine, iščem za gostilno v Ptuju. Ponudbe s sliko in znamko za odgovor pod šifro »Verlasslieh« na oglas, oddelek »Jutra« v Ljubljani. 20190-1 Več šivilj spretnih in dobro izurjenih sprejmem za šivanje oblek Reflektiram le na prvovrstne moči. Služba je stalna. Naslov po-ve oglas, oddelek »Jutra«. 20223-3 Voditeljico vešč« pletiln* stroke, iščem za večji plet-ilni obrat. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Voditeljica«. 80025-1 Poslovodja zmožen kavcije, dobi takoj mesto 7,a samostojno vodstvo trgovine z mešanim b'a?om v večjem kraju. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Poslovodja«. 20202-1 Strežnika starejšega. močnega, iščem k bolnemu gospodu. Ponudbe na naslov: Pnuer. Braslovče. £0200-1 Brivskega pomočnika 18—20 let starega, dobrega in hitrega delavca sprejme takoj ali po dogovoru, s hrano in stanovanjem v hiši, Ilko Petkovič," Domžale 12. Nekadilci imajo prednost. 20239-1 Izvežbano pletiljo sprejmem. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 20263-1 Trgovski pomočnik rnanufakturne in konfekcijske stroke, začetnik — event. izložbeni aranžer, dobi dobro in stalno mesto. Nastop 1. julija 1932' Ponudbe na podruž. Jutra v Mariboru pod »Agilen pomočnik«. 20297-1 Potniki Kdioir išče mesto potnika, plača ta vsako besedo 50 par; sa dajanje naslova ali ta šifro 3 Dio. — Kdor sprejema potnike, plača besedo po 1 Dinj ta dajanj« naslova ab ta šifro pa 5 Din. (5) Potnika za obisk privatnih strank z vzorci manufakturnega blaga, iščem za takojšen nastop. — Ne na obroke! Nov sistem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 20137-5 Potnika rnanufakturne stroke, obisk privatnih strank Ljubljani in okolici iščem za takojšen nastop. Visoka provizija, a pri odgovarja jočem prometu tudi fiksum Naslov v oglasnem oddelku Jutra«. 20138-5 Službe išče Vsaka beseda 50 par; ta dajenje naslova ali ta Šifro pa 3 Din. (21 Črno mizo od jedilnice, prodam. Na slov pove oglasni oddelek »Jutra«. 20234-6 Tujska induslrija uradi in podjetja, ki rabijo jezikov zmožnih ljudi, Imajo priliko namestiti kot slugo, hotel, portirja, tolmača ali osebnega slugo (Kammerdiener) mladega m simpatičnega mož«, ki govori perfekteo angleško, nemško, italijansko in slovensko. Ponudbe pod šifro >Za postrežbo tujcev« na oglasni oddelek »Jutra«. 19237- Otroški voziček dobro ohranjen ugodno naprodaj. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 2i 243-6 Več stolov »MaTjanco« in otroški koš s stojalom poceni naprodaj v Rožni dolini, cesta II št. 7. 20249-6 UU j^BBBSTBBSBS?^ Natakarica pridna, snažna in poštena, išče kjerkoli na deželi mesto s !5. junijem ali prej. Anica Levar, Bočno, pošta Gornji grad. 20193-2 Vsaka beseda 1 Din; ta dajanj« n a slova ali šifre »a 5 Din. (9) Radio-aparat nov — na priključek 220 volt, poceni prodam. Naslov pove oglasni oddelek •Jutra«. 20010-9 Sedlarski pomočnik dobra moč, vešč tudi vseh tapetniških del, išče name-J ščenje. Cenjene dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Priden in zanesljiv 4«. 20193-2 j Potnik čevljarske stroke, spreten in agilen, išče nameščenje I pri večji tovarni čevljev. [ Dopise na oglasni oddelek Jutra« pod »Zmožen«. 20194-2 I ia besedo. Oglasi so-cijalnega značaja po 50 par beseda. Za dajanje naslova ali ta šifro S Din, oziroma 5 Din. (1,1) Trgovski potnik zelo dobro vpeljan, ki po uje s svojim avtomobilom ter skozi 12 let redno ob iskuje vse, tudi manjše kraje v Sloveniji, išče za poslenja pri kaki zmožni tvrdki. Stroka poljubna. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »S. K. 315« 20016-5 Trgovski potnik ki potuje že 20 let, sprejme takoj zastopstvo dobrih tv.rdk, oziroma tovarn. Potuje stano po Sloveniji Cenjene ponudbe na po družnico »Jutra« v Celju pod značko »Dobro vpe Ijan Ln pošten«. 20287-5 Zaslužek Kdor f S č e zaslužka, plača ta vsako besedo 50 par; ta naslorv ali šifro 3 Din. — Kdor a u d i zaslužek, pa ta vsako besedo 1 Din. za dajanje naslova ali ta šifro pa 5 Din. (3) En tel raznovrsten, takoj prt Ma-tek & Mikeš, Ljubljana, poleg hotela Štrukelj. 19167-3 Razmnoževanja predpisovanja in druga pisarniška dela prevzame The Rex Co., Gradišče 10 Telefon 22 68. 18634-3 S 100 Din ah-ko zaslužite 5000 Din in več. Prospekti na zahtevo. Ponndbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Akcijonar«. 20164-3 Čevljar, pomočnika mladega, za luksuzna šivana dela sprejmem takoj. — Naslov v oglasnem odd*'ku »Jutra«. " 2025f>-l Podjetje lonašujoče mesečno 4000 Din čistega dobička, vsled odpotovanja prodam. Za prevzem potrebno 5000 Din gotovine. Ponudbe na naslov: »Prime«, Ljubljana, poštni predal 306. 20009-3 Pisarniško delo ali kako drugo prepisovanje sprejmnm takoj na dom. Naslov pove oglasni o d d el ek » J utra «. 20692-3 Denar takoj! Sesalec prahn maJega moža. brez porabe toka. Pozornost zbujajoča novost. A?»ntom siguren stalen zaslužek 25 % samoprodaja Šajpira, Dunajska cesta 36 Teža. 20308-3 Pošteno dekle išče službo kot pomoč gospodinji. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Ubogljiva«. 20217-2 Šofer-avtomehanik z daljšo prakso, želi premeniti službo. Cenjene po- j nttdbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Popolnoma zanesljiv«. 20196-2 | Novo kolo prav poceni naprodaj na Miklošičevi cesti št. 7/III, vhod poleg Delavske pekarne. 20282-1! Amtp, moto 500 Din nagrade dobi tisti, ki mi preskrbi službo restavracijske bla-gajničarke. Sem dobro iz-vežbana in imam odlično spričevalo. Sprejmem tudi kako drugo primerno mesto. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 20244-2 j Krojaški pomočnik izurjen v velikem in malem delu, išče zaposlitve. Naslov v oglasnem oddelku -Jutra«. 20241-2 Frizerka išče službo — najraje v Ljubljani. Nastopi lahko takoj. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro Frizerka«. 202S2-2 Pekovski pomočnik ki bi raz-našal tudi kruh, išče stalno službo. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dober delavec«. 20274-2 Vsaka beseda 1 Din; ta dajanje oa-slova ali [ ta šifro pa 5 Din. (10) Avtomobilisti! Motociklisti! Uporabljajte za vašs vozila le India Super pnevmatiko in Star-olje. Zaloga in zastopstvo Motor Import Cie., d. z o. z. Celje, Vodnikova ul. 2. 228-10 Poltonski avto Fiat starejše tipe, v brezhibnem inju prodam za 4500 Din Ponudbe na oglas, oddelek •Jutra« ped značko »Za vsako rabo«. 20049-10 Avto lična limuzina, v prometu šele 3 leta, zelo poceni prodam. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Izredna prilika«. 19277-10 Tovorni avto malo rabljen, 1000 kg nosilnosti, kupim. Avto je dostaviti na ogl4, lz vrstno delo, 3. junij, Interesent, Instrumeii tarka, Idealna lega 60U.UU* Junij 265, Inteligentna, In-teligent, Konservator 44. Knjigovodja 177U5-2, Loka Avgust, Ljubljana 00. Ljub- I ljana 239, Majhen lokal 6S Mirna stranka. Ma-nutak ra in modna trgovina, Malo posestvo. Modni saion 3t-. M rila 24!. Nujno !4-. Nagradno tekmovanje, Na t-akarica 18227, Nas*«.p :a-koj, Naobraženec, Natakarja ti, Obrtnik, Osamljena Oblak t>^>8. Ohranim zvestobo, Prosto stanovanje, Pošt-ena. Prijazno stanovanje, Pi-rko. P. P., Poštena dama 49, Promet, Prodajalka. Preproga. Promet 157, Postranska zaposlitev Printemps, Pisalni stroj. Pošteno dekle. Priložnost, l'ai fumerija, Pridna in poštena. polir, Pridna in čista, Reportaža, Rabim takoj 35, Reprezentativen, Soln&io !S4, Stalna služba Separe, Sprememba !7"4. Snažno, Spomlad 1932, siguren plačnik, Sezija, Stalna straka, Soiidnost 311, Takoj 2, Takojšnji nastop 4s. Takoj rabim, Trojka !4. Trgovina, Tri os--be. l'godnost. Ugodna naložitev kapital«. Uradna 44. V. S., Velesejem, Vezenje 54. Vestna in poštena. Večja sigurnost, V bližini glavnega kolodvora. Vrtnar, V juniju, Začetnica Zaslužek 4. Značajen do 45 let, Zelo dobička-nosno 26. Značaj na. Zelo soliden 126, Železničar 107 Zflezninar, 6S3. 600 Din. 1000, 555, loletni d36-23, 19J. 7-1. 100.000, 17. Hironi&nt-grafoiog V. Timofejev sprejema t hotelu »Slon«, soba 72/11, med 9. in 12. ter 4. in 6. uro. 20030-24 Zakaj svoj pogled .. Določite prosim čas ;n kraj sestanka, da 3e osebno pomeniva o vzrokih krivde. 20250-24 Živali VsaKa bisieda i Di.n. za dajanje naslova al"' za šifro pa o Din. (37 ki krepi in zdravi ŽELODEC edini proizvajalec LOVKO SEBEMK Ljubljana Vil. Vsaka beseda 1 Din; ta dajanje oasiora *M ta iifro pa J Din. (27) Jazbečar (dakel) 3 mesece star, !«p in čistokrven, z rodovnikom naprodaj. Naslov v oglasnem odde-lku »Jtiira« 20229-2! Velika izbira svile v vseti modnih oarvah, gladka in vzorčasta, različne kakovosti, za obleke, bluze tn perilo. t „Pri škofu" Ljubljana Sostanovalca za >120 Dim s postrežbo sprejmem v s-obo s poseib-nim vhodom in elektriko. Vpraša/ti pri hišni« na Vi-dovdanski cesti štev. 3. 20369-2S Mladenič išče kakršnokoli zaposlitev Naslov v oglasnem ofMelku Jutra«. 20256-2 I Službo sprevodnika želim k tovornemu ali osebnemu avtomobilu. Na-lov pove oglasni oddelek [ Jutra«. 20257-2 Prodajalka enole-tno prakso, želi premeniti službo. Gre tudi v | pisarno kot začetnica. Ima [ 3 meščanske in trg. šolo. Ponudbe na oglas, oddelek I Jutra« pod šifro »Mariji- | va in poštena At<. 20254-2 I £dgar R'Ce Burrough«; Tarzan, kralj džunglr rgovski pomočnik dobro izurjen v mešani in leisni trgovini, želi premeniti službo takoj ali s 15. "unijem. Položi nekaj ti-oč Din kavoije pod zelo ugodnimi pogoji, event-uel-no breapogojno. — Naslov pove podružaiica »Jutra« v Celju. 20288-2 Prodam Ogilasi trg. tnačaja po 1 Din beseda; ta da janje naslova ali ta šifr« 5 Din. — Oglasi socialnega tnačaja vsa ka basoda 50 par; ta dajanj« naslova aH ta ftifno pa 3 Din. (6) 247. S šibkim glasom je zaklical. Mož je zlezel k njemu v šotor. D' Arnot ga je ogovoril po francosko, nato po angleško; a neznanec je samo majal s svojo lepo glavo. Ko je pregledal d» Arnotove rane, je izginil; čez nekaj časa se je vrnil s sadjem, vodo, kosj mehke skorje in svinčnikom. Pocenil je k Arnotu, zapisal nekaj in podal Francozu. Sandale 119 Din damske, proti gotovini. — »Tempo«, Gledališka ul. 4 (nasproti opere). 114 Pozor mizarji! Novost Na velesejmu si n« pozabite ogledati novoizumlje-nega obliča ta čiščenje furnirjev pr) tv. Peter Angelo zunaj paviljona »F« na vogalu. Zahtevaj-te, da se Vam v obratu predvaja. 233-6 Perje kokoSje in pnrannv<>, vs-liko zalogo, poceni proda-in razpošilja Marko Fuhrmann, izvoz jajc in perutnine, Sunja. 20185-6 Več zabojev nih) po zalo nizki ceni proda VelepTodaja tobaka na Bregu štev. 20. 20301-6 mm i Krema Nepotrebni lasje motijo harmonični vtis ženske dražestnosti. Ravno poleti so pogledi drugih ljudi za vsako pojavo posebno kritični. Odstranite zaradi tega male za zunanjost pa toliko kvarne lase in dlake pod pazduho, po rokah in nogah, po licu in tilniku temeljito z Dulmin-kremo. aaiM Stanovanje velike sobe, kabineta fn kuhinje, v mestu iščem za takoj ali pozneje. — Po nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Dvosobno 30« 2O230-?l/a Stanovanje I dvo- do trisobno, s priti-| klinami išče mirna stranka 1. avgustom. Prednost I visoko pritličje v okolišu Tabora, sv. Petra ali sv. Jožefa. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Stalna stranka 83«. 20221-31/a Knjigovodja I vesten plačnik, išče za čimprej sta.nrrvanje 2 sob in kuliinje. Edino gospodarji, ki lahko razpolagajo čistim in stalnim sta-I novanjem. naj pošljejo naslove do 8. junija na og!. | oddelek »Jutra« pod šifro »Z enim otrokom«. 20342-31/a Sobo in kuhinjo I čedno, solnčno. najraje v Gornji Šiški ali na Ježici išče za julij sama gospa. Kletno ali podstrešno izključeno. S e n i č. Srednje Gomeljne. 20267-21/a Separirano sobo takoj oddam v Beet.hovnon-i ulici 15, desne stopnjice rata 17. 20275-83 Sobo sredi mesta oddam *t& ali dvema oeehnma. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 20273-23 Lepo sobo opremljeno, tračmo in mirno, z lepim razgledom, elektriko, parketom in posebnim vhodom oddam 'za 300 Din. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 30266-23 Dve lepi sobi zraven glavne pošte oddam takoj Za 600 Din. — Naslov v oglasnem oddelku j Jutra«. 20-304-23 Vsaka beseda 1 Din; ta dajanje naslova aH ta šifro pa P Din. (291 Pisalni stroj mamke: Underwood, Con tineeita!, Smitih ali Recning-ton, dobro ohranjen in brezhiben, kupim. Na«lov v oglasnem oddelku Jutra •20077-29 Nov pisalni stroj za vsako ceno naprodaj na Miklošičevi cesti 7/TTT — vhod poleg Delavske pekarne. 20280-29 Nov šivalni stroj za 1250 Din naprodaj na Miklošičevi ces-ti' št. "7/m — vhod poleg Delavske pekarne. 202®-29 Lepo sobo parketirano in s separatnim vhodom, z eno ali dvema posteljama oddam na Poljanski cesti il3/HI, levo. 20300-23 Solnčno sobo oddam takoj mirn-em.u gospodu 5 minut od banske palače — Riharjeva ulica št. 4. 20299-3B Sobe išče za odstranjevanje ____ ni tekočina, temveč bela, fv .'mehka, silno gibka krema, ki se prav lahko uporablja, a se pri tem ne prenaša na druge dele kože. Ta krema je skoro brez vonja in tako prijetna, da se lahko uporablja brez pomisleka, ker učinkuje brzo brez bolečin ter odstranjuje nepotrebne dlake v treh do petih minutah. EttjflH^^rco^ »jI dobi se povsod DR. M. ALBER5HEIM, FRANKFURTo. M., PARIŠ, LONDON Skladišče za Jugoslavijo: Jugopharmacija d. d., Zagreb, odd. kozmetika Upokojen samec sam, skoraj ves dan odsoten. išče enosoibno stanovanje v Sp. Šiški. Na-I slov pove oglasni oddelek | »Jutra«. 20279-31/a amif.fjjm Vsaka beaeda 60 par: m lajanj, nad o.« ait sa litra t DU. (33) Prijazno sobico in dobro domačo hrano oddam solidnemu gospodu. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 19154-23 Vsaka beseda 60 pir m dajanj* oaatov« aM «a itfra t Dia. (2»-a) Manjši prostor (sobico) v bližini glavnega kolodvora ali sodnije, s posebnim vhodom. išč(m. Ponudbe pod značko »Takoj« na oglasni oddelek »Jutra«. 20048-2-3'a Veliko sobo ali sobo s kabinetom in kuhinjo, išče za stalno uradniška družina za avgust. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 20236-23/a Dopisi Lepo sobo opremljeno — s posebnim vhodom in lepim razgledom oddam v Gradišču. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 20157-33 Sobo z 2 posteljama lepo in veliko, s krasnim razgledom ter separiranim vhodom oddam s lo. junijem le stalnima gofspo-doma. Ogledati med 2. in 4. uro popoldne v Knaf-ijevi ulici 13/2. 20t>77-23 Lično sobico opremljeno, oddam v bližini Napoleonovega spomenika. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 20R38-23 Vsaka beaeda S Din: ta dajaaj« oaatora aH Kfr« pa 0 Dio. (SO Več šival, strojev poceni naprodaj v Krojaški ulici 3 (Mestni trg). 20384-29 Vsaka beseda 1 Din: za dajanj« naslova ali T.a šifr«> pa 5 Din. (30) »Doko« Naznanilo preselitve! Cenjenim mojim odjemalcem sporočam, da sem preselila trgovino »Doko« čevljev iz Prešernove ulice 9 v lastno hišo v Zg. Šiški št. 133, kjer mi bo omogočeno vse izdelke, radi nižjih režijskih stroškov dajati znatno ceneje. Zveza cestne železnice, postaja »Remija«. Stroške vožnje prevzamem. Se priporoča M. Carman. 30306 Fotoamaterska dela kakor tudi vsa strokovna dela naredi do sedaj najbolje m najceneje fotograf Joško Smuc, Wolfova al. 12 in Specijalna foto-trgovina A. Smuc, Marijin trg št. 8 Telefon 2059 PREMOG stiha drva POGAČNIK Bohoričeva ulica št. 5 Senzacijonelen patentiran mii oži as ki predmet Glavno prodajo za Jugoslavijo oddam. K. Zumft, tovarna kovinskih predmetov Breslau 21, začasno sejem, paviljon H, ko-ja 651. 7252 Spretno propa-gandistinjo za sejem iščem. Oglasiti se: Zumft, pavi- vogal Wolfove nI. i. si Ijon H, koja 651. 7253 V oglasnem oddelku »Jutra« je dvigniti sledeča pisma: Ausserst-er Prek <98. Auto-stroka, A. Kovačič. Angela, Blizu cerkve, Brez kuhinjskega pribora, Bežigrad - Šiška. Brez otrok, Centrum komfort, Čimprej. Dober pouk. Domačija, Dosmrtna oskrba. 19.192.24. Dober rrak. D. K., Do 300 Din. Dobra sigurnost. Dobra kupčija. Dober promet 13, Dve deklici, Do bro plačam, Družabnica. Ekonomija, Foto-trgovina. Za premnoge dokaze iskrenega sočutja in sožalja, ki so nam do-šli ob nenadomestljivi izgubi naše hčerke, sestre Marije Plavčakove kakor tudi njenega sinčka Mite izrekamo vsem, posebno pa č. g. župniku v Šmartnem pri Velenju, dr. Kolšeku, g. hotelirju Raku, pevskemu zboru za ganljive ža-lostinke, železničarjem, vsem darovalcem cvetja ter vsem, ki so v velikem številu spremljali na zadnji poti, prisrčen Bog plačaj! Maribor, dne 2. junija 1932. 7254 ŽALUJOČI OSTALI. __Inserirajte v Jutru" Urejuje Davonn Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra* Adoll Ribnikai. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del Je odgovoren Alojz Novak. Vsi 9 Ljubljaiu.