W'- OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM ČASOPISU V OHIJU ★ Izvršujemo vsakovrsine tiskovine EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER OF OHIO ★ Commercial Printing of All Kinds VOL. XXXn. — LETO XXXH. CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONDELJEK), NOVEMBER 28, 1949 ŠTEVILKA (NUMBER) 232 NOVI GROBOVI anna grubb Ko se je nahajala pri poroki svojega nečaka v Chicagu, 111., Je nagloma zbolela za mrtvoud, kateremu je podlegala po nekaj Urah v bolnišnici, Anna Grubb, stara 67 let. Stanovala je na 15820 Calcutta Ave. Rojena je bila v Chicagu, 111., kjer je bila članica več društev. V Cleve-landu je bivala 17 let. Tukaj zapušča sinove: Ray-"^ond, Leonard in Frank, hčeri ^rs. Eleanor Cimperman in ^rs. Florence Artz, v Chicagu pa sestri Mrs. Pauline Smith in ^rs. Julia Samp, brata Paul in sorodnikov. Pogreb se vrši v sredo zjutraj ob 8.45 uri iz Ze-letovega pogrebnega zavoda, ■^58 E. 152 St., v cerkev sv. Kristine ob 9:30 uri in nato na pokopališče Calvary. Thomas carroll Pri delu v Eaton Mfg. Co. se j® v petek popoldne ponesrečil '^ladi Thomas Carroll, star šele let. Delal je kot električar in ^nela se mu je obleka; daje do-hude opekline, katerim je snoči podlegel v Lakeside bolnišnici. Stanoval je na 829 E. 149 <_^St. Rojen je bil v Clevelandu je služil pri vojakih v minuli Vojni. Tukaj zapušča mater Luella, ^va brata in štiri sestre: Walter, ^ike, Mrs. Betty Dackor, Mrs. Kathleen Hall, Audrey in Ro-®elle ter več sorodnikov. Pogreb vrši v četrtek popoldne ob 1.30 uri iz Želetovega pogrebne-' zavoda, 458 E. 152 St., na ^lollwood pokopališče. Vincent starman Snoči ob polnoči je nagloma ^"^eminil dobro poznani Vincent Starman, star 63 let. Stanoval je 18948 Renwood Ave. Doma je iz Gorenje vasi nad Škof j o oko, odkoder je prišel v Ameri-pred 40 leti. Bil je član dru-V boj št. 53 SNPJ in društva Blejsko jezero št. 27 SDZ, delničar Slov. del. doma na Waterloo Rd. Tukaj zapušča žalujočo sopro-§0 Mary, preje Vinko, sina Al-hčer Mrs. iDorothy Repar, pastorke; Charles, Ernie in °Uis, sestro Mrs. Antonia Blu-dva brata: Louis in John, ^Uke in več sorodnikov. Po-§feb se vrši v sredo popoldne vodstvom Mary A. Svetek, ^ Svetkovega pogrebnega zavodi 478 E. 152 St., ter nato na ^Pokopališče Highland Park. barbič y Doctor's bolnišnici je vče-^^3 zjutraj umrl Adam Barbič, 75 let, stanujoč na 14211 arwin Ave. Družina je pred le-živela na E. 64 St. od St. Clair y®-, zadnjih 28 let pa na Dar-Ave. Doma je bil iz Sama-M a na Hrvatskem, odkoder je Pfišel v Ameriko leta 1904. Bil društva sv. Josip št. 99 Mladi progresivci zahtevajo mirovne pogovore med Sovj. zvezo in Zedin jenimi državami Zadnji teden so v Clevelandu imeli svojo drugo konvencijo Mladi progresivci. Na konvencijo je prišlo čez 900 delegatov iz 30 zveznih držav. Konvencija se je začela že v četrtek, končala pa včeraj z velikim plesom. Resolucije so bile sprejete na zborovanju v soboto, ko je bil izvoljen tudi novi odbor organizacije. Z eno od resolucij so Mladi progresivci zahtevali poganja med Sovjetsko zvezo in Zedin jenimi državami, katerih cilj bi bil, da se ojači mir na svetu. V svojem apelu na vlado in vladne uradnike so zbrani dele-gatje med ostalim zagovarjali "ponovno upostavitev sovjetsko-ameriškega prijateljstva kot sta si ga zamišljala pokojni predsednik Roosevelt in bivši podpredsednik Zedinjenih držav Henry A. Wallace." Resolucija, ki priporoča mirovne pogovore, dalje zagovarja tudi prepoved atomskega orožja, sistematično znižanje oboroževanja, uničenje zalog atomskih bomb, sporazum za kontrolo atomske energije v okviru organizacije Združenih narodov in uporabo atomske energije za miroljubne namene. Mladi progresivci menijo, da bi se moralo ojačiti organizacijo Združenih narodov in nuditi nepristransko pomoč vsem državam potom organizacije Združenih narodov. Delegatje so dalje obsodili Taft-Hartleyev zakon in kritizirali kongres, ker ni sprejel zakona za zaščito civilnih svobod-ščin. Na zaključnem zborovanju je govoril C. B. Baldwin, glavni' upravitelj Progresivne stranke, ki je prišel iz New Yorka. Sovjetska straža ubila Američana BERLIN, 26. nov. — Major gen. Maxwell D. Taylor je danes poslal Sovjetom oster protest, ker je neki sovjetski stražnik snoči ustrelil letalskega narednika Johna E. Staffa. V svojem protestu je gen. Taylor izjavil, da je sovjetski stražnik odgovoren za brezumno brutalnost. Ameriške vojaške oblasti so objavile poročilo o incidentu. Soglasno s poročilom se je narednik v družbi dveh vojakov in neke nemške mladenke nahajal v uradnem avtu v angleškem sektorju Berlina. Voznik je obrnil avto tik ob meji sovjetskega sektorja, zavozil v sektor in se pripravil, da bi odpeljal nazaj v angleški sektor. Neki sovjetski stražnik je zavpil, naj ustavi. Ker voznik ni ubogal, je sovjetski vojak ustrelil in smrtno ranil ameriškega narednika, ki je umrl v bolnišnici. PREBIVALSTVO AMERIKE SE ZVIŠALp ZA MILIJON WASHINGTON, 27. nov.— Vladni statistični urad je danes naznanil, da se je število prebivalcev v devetih mesecih zvišalo za 1,000,000 ljudi. V septembru je bilo 149,947,000 prebivalcev, toda to število je tekom oktobra bilo zvišano za nadaljnih 244,-000 prebivalcev, tako da je sedaj v deželi čez 150,000,000 prebivalcev. St "^ukaj zapušča sinova John in ter štiri vnuke. Pogrebni bodo v sredo zjutraj ob _ • Uri v Grdinovem pogrebnem j^^Vodu, 1053 E. 62 St., nato pa ° truplo položeno v mavzolej 1 f Highland Park pokopališču, J®!" počiva njegova pokojna že-^ Mary, ki je umrla leta 1941. andrew božič Včeraj popoldne je preminil na svojemu domu po dolgi in mučni bolezni obče poznani Andrew Božič, star 55 let. Stanoval je na 23106 Nicholas Ave. Po poklicu je bil zidar. Dokler mu je zdravje dopuščalo, se je aktivno udejstvoval na društvenem in kulturnem polju. Doma je bil iz Vipave na Krasu, kjer za pušča dva brata in več sorodnikov. V Ameriki seje nahajal 38 let in je bil član društva Vipavski raj št. 312 SNPJ. Tukaj zapušča soprogo Mary, rojeno Breznik, dva hčeri, Mrs. Bertha Glatz in Evelyn, sestro Louise v Yagerstawn, Pa., ter več sorodnikov. Truplo bo položeno na mrtvaški oder nocoj od 7. do 10. ure v Želetovem pogrebnem zavodu, 458 E. 152 St. Po želji družine bodo pogrebni obredi privatni v navzočnosti družine v torek popoldne. Truplo bo na željo pokojnika upepeljeno. DrŽave vzhodne Evrope ne priznajo kitajske delegate LAK ESUCCESS, N. Y., 25. nov. — Sovjetski zunanji minister Andrej' Višinski je danes zapustil sejo Političnega odbora, ko je kitajski nacionalistični delegat začel napadati Sovjetsko zvezo, češ da je Rusija pomagala kitajskim komunistom. Višinski je izjavil, da je v zvezi s Kitajsko povedal vse, kar je imel povedati in da gre domov počivat. Kitajski nacionalistični delegat je na seji zahteval od Združenih narodov, da upostavijo vojaško in ekonomsko blokado proti komunistom. Apeliral je tudi na članice, naj ne priznajo nove komunistične vlade in naj z njo ne upostavljajo diploma-tične odnosa je. Predno je Višinski zapustil sejo, je izjavil, da njegova vlada ne priznava kitajske nacionalistične delegate za predstavnike Kitajske pri organizaciji Združenih narodov. Isto staUšče so zavzele tudi ostale vzhodnoevropske' države, ki so pretrgale zveze z nacionalistično vlado in priznale ljudsko demokratično republiko. Jugoslovanski delegat pa je izjavil, da je Ciangkaj-šekov režim izgubil pravico, da bi zastopal kitajsko ljudstvo. V svojem govoru je kitajski nacionalistični delegat okrcal tudi Zedinjene države, ki da so poslale manj pomoči Kitajski kot pa evropskim državam. Rekel je, da so Zedinjene države računale za vsako puško, ki so jo poslale Kitajski $51, medtem ko so te iste puške zapadno-evrop-ske države dobile po $5.10. Število ustreljenih lovcev je letos izredno veliko Od 1. septembra je v raznih krajih dežele bilo ubitih 298 oseb CHICAGO, 27. nov.—Statisti- čni podatki iz cele dežele kažejo, da je 298 oseb postalo žrtev lova, odkar se je 1. septembra začela letošnja sezona. Večinoma gre za žrtve, katere so lovci smatrali za divjač. V Nevadi je neki lovec splezal na drevo z namenom, da bi zasledil jelena. Neki drugi lovec je menil, da je to gorski lev in ga je ustrelil. V Californiji se je zgodil nenavaden primer, ko je neki lovec bil težko ranjen, ko je na njega streljal neki njegov tovariš, ki je menil, da strelja na zajca. V Washingtonu je neki 19 let star Bili Hopkins nosil beli jopič. Neki mimoidoči lovec je mislil, da je to albinski jelen in je mladeniča ustrelil. V Cushing, Okla., je James Bryce streljal na jato prepelic. Ustrelil pa je svojega lastnega sina. Nenavadna nesreča se je pripetila pri Sheyboganu, Wis., ko je bila ubita neka mlada žena, ki se je nahajala v neki kmečki koči. Neki lovec je ustrelil, krogla je prebila steno koče in zadela ženo ravno v srce. PROTI AMERIŠKI NEMIRI IZBRUHNILI V PANAMI PANAMA, 27. nov. — Včeraj so tu izbruhnile velike proti-ameriške demonstracije. Demonstrant je so s kamni napadli Panama Power & Light Co., ki jo lastujejo Američani. Smatra se, da je do napada na družbo prišlo radi proti-ameriških čutov prebivalcev. NACIONALISTI SO SE NAVELIČALI BEŽATI CUNGKING, 24. nov.—Člani kitajske nacionalistične vlade so se danes začeli pripravljati na beg iz svoje zasilne prestolnice Cungkinga, do katerega .se komunistične čete nahajajo oddaljene 60 milj. Mnogi nacionalistični uradniki pa so sklenili, da bodo ostali v mestu, ker so se naveličali bežati iz enega mesta v drugo. Menijo, da je končno vseeno, če zbežijo iz enega mesta, potem pa jih komunistične sile zopet lovijo v drugem. 161 UBITIH ZAHVALNI DAN NEW YORK, 27. nov.—Na letošnji Zahvalni dan je v prometnih in drugih nesrečah bilo ubitih 161 oseb, kar je najvišje število v zadnjih letih. Poljski begunec ni zadovoljen v Zedinjenih državah Zadnji teden se je na občinski sodniji pred sodnikom Johnom Sweeneyem pojavil poljski begunec Joseph Kozak, ki je šele eno leto v Zedinjenih državah, toda pravi, da bi se želel vrniti v Poljsko. Kozaka je pred sodnijo spravil njegov lastni stric Ben Pana-sewicz, ki mu je omogočil, da je z ženo in tri leta starim otrokom prišel v Zedinjene države. Panasevicz trdi, da se je z nečakom sporazumel, da mu bo povrnil stroške, ki jih je imel z njim. Kozak, ki je sedaj vposlen pri Ohio Foundry Co., pa baje neče ničesar slišati o poravnanju dolga. Kozak je na sodniji potom tolmača izjavil, da se želi vrniti v Poljsko, kjer da lahko živi "kot kralj in gre dvakrat na teden v gledališče." Zedinjene države ne bodo oborožile Nemčije, je rekel obrambeni tajnik Ameriški letalec zbežal k sovjetom BERLIN, 26. nov. — Nemško časnikarska agencija' ADNa je včeraj naznanila, da je ameriški letalec Arthur Bazauri zbežal k sovjetom, ker se je baje naveličal plemenskih predsodkov ih nadutosti častnikov v armadi ter negotovosti, če bo dobil delo v Zedinjenih državah, ko bo odslovi jen iz armade. Bazauri je star 25 let, rojen pa je bil v Superioru, Ariz. Služil je pri 501. letalskem regimentu v Frankfurtu. Predstavniki ameriške zračne sile so priznali, da je neki letalec istega imena zbežal iz Wies-badena že 29. julija, toda ni znano, če je to isti letalec, za katerega nemška agencija poroča, da je pribežal sovjetom. Baje je Bazauirja vcojaški preki sod obsodil na zaporno kazen in ga nečastno odslovil iz armade, toda potankosti niso bile objavljene. Glasbeni kritiki niso zadovoljni s Trumanovo hčerko WASHINGTON, 21. nov. — Koncertna pevka Margaret Truman je danes imela samostojen koncert, ki je sicer žadovoljil njenega očeta predsednika Tru-mana, toda na glasbene kritike je na splošno storil slab vtis. Koncert je Miss Truman, ki poje soprano, imela v Constitution Hallu. Poleg Trumana je bila navzoča tudi Mrs. Truman, kakor tudi mnogi visoki vladni uradniki. Predsednik je bil zelo ponosen, ko je njegova hčerka ob spremstvu National Symphony Orchestre prvič nastopila na polnem samostojnem koncertu. Glasbeni kritik washington-skega "Daily Newsa" Milton Berliner je o koncertu napisal oceno, v kateri sicer prizna, da je Miss Truman s tehnične strani svoj glas zboljšala, da pa še vedno "nima sreče z visokimi notami." Kritik "Washington Posta" Paul Hune je kar naravnost povedal, da "Miss Truman še ni smela javno nastopiti, dokler se na tem polju ne izpopolni. Pristavil je, da je Miss Truman za vsako minuto petja dobila $100, da pa bo vzelo "še precej časa, predno bi jih res zaslužila." Miss Alice Eversman je napisala oceno za Washington Star Pravi, daje Margaret Truman napredovala, da pa ima omejen glas, ki "nikakor ni za resne koncerte." Kljub negativnim ocenam pa je Mis Truman bila nagrajena z viharnim ploskanjem. Med po slušalci je bil njen oče, pred sednik Truman, še najbolj zadovoljen. FRANKFURT, 27. nov.—Ameriški obrambeni tajnik Louis Johnson je danes odločno izjavil, da Zedinjene države nimajo nobenih namenov, da bi ponovno oborožile Nemčijo. Johnson je prišel na pogovore z ameriškimi vojaškimi voditelji v Nemčiji. Prihodnji četrtek pa bp odpotoval v Pariz, kjer bo imel sestanek z obrambenimi ministri dežel Atlanskega vojaškega pakta. Ameriškega obrambenega ministra spremlja predsednik ge-neralštaba gen. Omar Bradley, ki je tudi predsednik vojaškega odbora dežel Atlantskega pakta. Johnson jena časnikarski konferenci rekel, da se bo z vojaškimi voditelji porazgovoril o vseh zadevah, ki prizadevajo "obrambo Zedinjenih držav in mir na svetu." Ko so ga časnikarji začeli iz-preševgti o poročilih, da baje Zedinjene države nameravajo ponovno oborožiti Nemčijo, je Johnson dal sledečo izjavo: "Predsednik Truman je rekel, da Zedinjene države nimajo namenov, da bi ponovno oborožile Nemčijo. To je uradno stališče Zedinjenih držav." Vojaška posvetovanja se bodo začela v Parizu DomaČe vesti V bolnišnici V soboto je bila prepeljana iz Emergency Clinic bolnišnice v Glenville bolnišnico Mrs. Andrew Oberstar. Za prevoz je skrbela ambulanca Mary A. Svetek. Iz bolnišnice Mrs. Antonia Vrh se je vrnila iz bolnišnice na svoj dom na 1312 E. 167 St. Zahvaljuje se vsem za obiske, darila, voščilne kartice in cvetlice, ki jih je prejela. Prijateljice jo sedaj ■ lahko obiščejo na domu. V torek se bodo v Parizu sestali na posvetovanju najv^ji vojaški voditelji zapadno-evrop-skih držav. Namen posvetovanj je, da se ustvari skupno vojaško strategijo za možno vojno proti Sovjetski zvezi. Na posvetovanjih se bo tudi odločilo, kako se bo porabilo $1,-000,000,000, ki jih je ameriški kongres odobrjl za tanke, letala, puške in municijo za dežele vzhodne Evrope. Kongres je postavil pogoj, da morajo zapadnc-evropske države predložiti vojaški načrt, ki pa ga morajo odobriti Zedinjene države predno jim bo poslana pomoč v orožju. Ima zlomljeno nogo Mrs. Mary Turk (rojena Kova-čič) iz 1243 E. 61 St. se nahaja v Glenville bolnišnici z zlomljeno desno nogo. Na splozki cesti ji je v četrtek zjutraj spodrsnilo, da je tako nesrečno padla in si zlomila nogo. Prijateljice jo lahko obiščejo, mi ji pa želimo čimpreje okrevala! ČEŠKI ČEVLJI SO CENEJŠI OD AMERIŠKIH BOSTON, 26. nov.—Češkoslovaška je ponudila New Englan-du čevlje, ki so cenejši od ameriških. Izvršni podpredsednik new-englandske družbe Shoe and Leather Association Maxwell Field je naznanil, da je cena ponujenih čeških čevljev celo nižja kot pa so ameriški čevlji, ki bi se jih prodajalo po izdelovalni ceni. Češkoslovaška na primer ponuja par čevljev po $2.79, medtem ko se podobni ameriški čevlji prodajajo po $5 par. TITO POŠILJA ZLATO V AMERIKO, PRAVI MOSKVA LONDON, 27. nov.—Moskovski radio je da^es naznanil, da jugoslovanski ministrski predsednik maršal Tito pošilja zlato Jugoslavije v Zedinjene države. Soglasno s poročilom postaje je pretekli mesec neka ameriška ladja odplula iz jugoslovanskega pristanišča natovorjena z bakrom, svincem in "precejšnjo količino zlata jugoslovanske Dr žavne banke." Prispevek Pri podr. št. 106 Sansa sta Mr. in Mrs. Ciril Ozbič darovala $5 za otroško bolnišnico v spomin pokojne Mrs. Frances Wolf. Delegat na konvenciji Robert Dolgan, sin Mr. in Mrs. Joe Dolgan iz Addison Rd. je na Zahvalni dan odšel v Columbus, O., kot delegat na čas- i kar ska konvencijo ohijskih študentov. Robert je študent East High šole, kjer se udej-stvuje pri športu in je član štaba šolskega papirja. V Cleve-and se je vrnil včeraj. Zaroka Zaročila sta se Miss Dorothy Harvanek iz 1258 E. 134 St. in Donald Gorjup iz 14618 Sylvia Ave. Poroka se vrši prihodnjo spomlad. Bilo srečno! Žalostna vest Mr. Frank Drobnič iz E. 64 St. je prejel vest iz stare domovine, da je 31. oktobra umrl njegov oče Frank Drobnič, Goriča vas pri Ribnici. Dočakal je visoko starost 91 let in pet mesecev. V stari domovini zapušča dva sina, pet hčera, osem vnukov in več sorodnikov, tukaj v Ameriki pa sina Franka, štiri vnuke iri osem pravnukov, v Canadi pa sina Louisa. Bodi mu lahka domača gruda! Recher Ave. Članstvo je vabi je no, da se udeleži v polnem šte vilu. Klub "Ljubljana" Jutri, v torek zvečer ob 7.30 uri se vrši seja kluba "Ljublja na" v Slov. društvenem domu na pustile krepkega sinčka-prvoro- Vile rojenice Vile rojenice so se zglasile 19. novembra pri Mr. in Mrs. John J. Kirk ter jima pustile v spomin zalo hčerkico-prvorojenko, kateri so dali ime Rose Ann. Dekliško ime mlade mamice je bilo Dorothy Fortuna ter je hči poznane družine Mr. in Mrs. A. J. Fortuna, 1093 E. 64 St. — Čestitamo ! * Mr. in Mrs. Anton Tauzel iz 17651 Lakeport Ave., sta prejela veselo vest iz Frankfurta, Nemčije, da so se vile rojenice zglasile pri družini njiju sina Lieut, in Mrs. Harold S. Tauzel ter !- jenca. Mladi oče se nahaja tam z ameriško okupacijsko armado. Čestitamo! STRAN 2 ENAKOPRAVNOST ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING 8c PUBLISHING CO. •231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3. OHIO HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town; (Po raznašalcu in po po.*ti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto?______ For Six Months—(Za šest mesecev)_________ For Three Months—(Za tri mesece)_________________ -$8.50 _ 5.00 _ 3.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto)__________ For Six Months—(Za šest mesecev)____ For Three Months—(Za tri mesece) _$10.00 - 6.00 - 3.50 Enter^ as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. UREDNIKOVA POSTA PREDVAJANJE UMETNIŠKIH FILMOV KLERIKALNA CENZURA FILMOV Filmski proizvajalci in direktorji v Hollywoodu imajo težave z mogočno organizacijo, ki se .je sicer redko kdaj omenja, kljub temu pa prav ta organizacija odloča, kakšne filme bo gledala ameriška in druga javnost. Ta organizacija je Legion of Decency, cenzurni urad rimsko katoliške cerkve. Da je ta urad povezan prav z rimsko-katoliško, ne pa z drugo cerkvijo, je popolnoma umljivo. Rimsko katoliška cerkev se še vedno, kakor v minulih stoletih, ko je na grmadah zažigala knjige in "heretike", ukvarja s cenzuro v vseh državah, kjer le more. V Zedinjenih državah je cenzura knjig in revij tudi izključni patent rimsko-kato-liške cerkve. Le demokratične tradicije in ustava Zedinjenih držav, kakor uporno zoperstavljanje posameznikov in organizacij preprečuje bolj notorično cenzuro, kakor je na primer cenzura v Španiji, ki je pod vodstvom katoličanov. Kako izgleda ta klerikalna cenzura v filmski industri ji? Zadnji teden je v Troyu, N. Y., zboroval KatoHški odbor škofov za filme. Ta odbor je izvršil pregled kakšnih 467 filmov. Ugotovil je, da je 19 odstotkov vseh ameriških filmov, ki se jim lahko ugovarja iz moralnih vzrokov. Kar se tiče filmov tujih produkcij, pa je celo 47 odstotkov, ka tere odbor smatra za nedostojne. Ocene so podane za posamezne skupine filmov. Naj boljša ocena je A, to so filmi, katerim Legija za dostojnost ne ugovarja ali pa jih celo hvali. V drugem B razredu so filmi, katerim Legija delno ugovarjaf kar pomeni, da iz njih lahko izreže posamezne dele, to je, da se jih .cenzurira. Obsojeni filmi pa pribijajo v razred C. Na konferenci predsednik odbora Rev. William A, Scully sicer ni hotel povedati, kateri so to dobri, kateri pa nedostojni filmi, češ, da jih ne želi "oglašati." Todg med obsojene filme sp a d a j o na primer "The Outlaw", "Forever Amber," "Duel in the Sun," "Beyond the For est," da omenimo samo nekatere. Večinoma gre za obsodbo filmov, ki res niso dosti vredni ne z moralnega in ne z umetniškega staHšča. Vzlic temu pa ta cenzura zelo nagaja proizvajalcem, ker prav s takšnimi filmi imajo največ dobička. Večinoma se vdajajo in "popravljajo" takšne filme, da bo "volk sit in ko za cela." V Hollywoodu sta se zadnje čase uprli dve filmski družbi. Proizvajalec filma "And Baby Makes Three" Robert Lord, ki sicer prizna, da film ni bogvekaj vreden, je naznanil, da se bo uprl Legiji za dostojnost, ki je omen je ni film obsodila, ker eden od igralcev izjavlja, da "se od trinajstega stoletja ni zgodil noben čudež." Legija meni, da je to namigovanje, da so se čudeži dogajali le v tem nem srednjem veku. Lord bi sicer lahko zadevo uredil s tem, da ta del enostavno izpusti, k a k O r so delali drugi proizvajalci. Toda meni, da tu ne gre samo za business, pač pa tudi principe, to je, da je prišel čas, da se nekdo upre cenzuri in bojkotu. KONFERENCA ODBORA ZA ZAŠČITO TUJERODCEV V Detroitu bo 3. in 4. decembra imela svojo konferenco organizacija American Committee for Protection ol Foreign Born (Ameriški odbor za zaščito tujerodcev). Mnoga naša dru.stva in organizacije so seznanjene z delom tega odbora, ki i m a nalogo, da zaščiti tujerodce pred protipostavnim in nedvomno v mnogih primerih ne pravičnim postopkom. Večinoma gre za one tujerodce, ki so zaradi svojega udejstvovanja v raznih unijah ali pa političnih organizacijah aretirani in se jih namerava depor-tirati. Izvršni tajnik Odbora za zaščito tujerodcev Abner Green je nedavno potoval po deželi, da ugotovi, kako je s posameznimi primeri z deportacijo soočenih tujerodcev. Obiskal je Minnesoto, Washington, Oregon, Californijo, Colorado, Illinois, Wisconsin, Indiano, Ohio, Michigan in Pennsylvanijo. O tej svoji turi je podal sledečo izjavo; "V teku zadnjih dveh mesecev je justični oddelek poostril akcije proti nedržavljanom in te akcije preganjanja in protipostavnega zasliševanja razširil tudi na naturali-zirane državljane v vseh krajih dežele. Danes je čez 135 oseb aretiranih za deportacijo v 17-tih zveznih državah in to zaradi njihovih fJblitičnih sta- V Barbertonu, Ohio, bosta predvajana najnovejša umetniška filma "Na svoji zemlji" in "Izgradnje" v sredo, 30. novembra od ene ure popoldne do polnoči in v četrtek, 1. decembra od 5:45 popoldne pa do polnoči, v novem West Theater (gledališču), ki je opremljen z najnovejšo aparaturo in je v vseh ozirih moderno urejen. V v Milwaukee ju. Wis., bosta ta dva filma prvič prikazana v nedeljo, 13. decembra, t. 1. Cas in prostor predvajanja, bosta pravočasno naznanjena. # To sta prva umetniška filma iz Slovenije na širokem, 35 milimetrskem traku, ki predstavljata trpljenje in junaško borbo slovenskega naroda za osvoboditev izpod jarma naci-fašistič-nega okupatorja, drugi pa: delo in napore našega ljudstva pri gradnji cest, mostov, domov in tovaren, za boljšo in lepšo bodočnost našega naroda v Sloveniji in sploh v Jugoslaviji. Vsepovsod, kjer sta bila ta filma predvajana, sta bila z zanimanjem in navdušenjem sprejeta, zato pa toplo priporočamo rojakom in rojakinjam v dotič-nih mestih in bližnji okolici, da se teh predvajanj udeleže v obilnem številu, zakar jim ne bo žal. Tajništvo SANS-a. Razne prošnje iz Slovenije Na naslov Prosvetnega odbora Progresivnih Slovenk so bile poslana sledeča pisma oziroma prošnje za pomoč v obleki, živilih in poizvedbe za svojce: Joško Koropec, profesor na gimnaziji v Črnomlju prosi, da bi poizvedele za njegovega strica Peter Koropič (Koropec), ki se je izselil v Milwaukee, Wisconsin, še pred prvo svetovno vojno. Imel je veliko družino devet (9) hčera, ki je sledila očetu v Ameriko nekaj let pozneje. Doma je bil iz Laporja pri Ilirski Bistrici in so oni in otroci korespondirali s sorodniki v stari domovini še dolgo po prvi svetovni vojni. Prosimo rojake v Milwaukeeju, če jim je ta dru- žina znana, naj obvestijo nas ali pa direktno na Joško Koropic, profesor, Črnomelj, Slovenija. Štubelj Boža, Karlovsko cesta 26, Ljubljana, prosi dobrosrčne rojake za obnošeno obleko, toplo perilo in čevlje zase in triletnega sinčka. V pismu dostovlja: "V Clevelandu, Ohio, na 6211 Carl Ave. je živel moj stric, mamin brat Michael Cvelbar. Bil je krojač in član SNPJ. Na žalost je že mrtev. Ne bilo bi mi treba nadlegovati vas, če bi živel še on, ki je bil tako dober po duši." Znano je, da je imel pokojni Mike Cvelbar ^sorodnike v Mon-tani. Morda bi se oni lahko zavzeli za to prosilko. Vdova Marija Kosem, Železniki št. 14, Slovenija, piše, da nima nobenih sorodnikov v Ameriki, zato se obrača na naš odbor v nadi, da bi naprosil tu-kajšne dobrosrčne rojake za "obnošeno obleko, perilo, čevlje št. 38 z nizko peto in še kaj za naše želodčke" zanjo in njene hčerke. Ce bo dobila kakšen paket, ga bo delila s svakinjo, ki ima sedem otrok. Alojzija šekš (šegš), upokojenka, stara 70 let, prosi tople obleke in čevlje št. 41. Radi sta rosti se nahaja v pomanjkanju in upa, da se bo v Ameriki na šla plemenita duša, ki bi lahko te stvari pogrešila in ji jih poslala. Ob enem bi rada zvedela za sorodnika oziroma potomce Antona in Terezije Šegs ali Šeks sedaj že pokojna, sta imela dva sinova in eno hčerko. Starost teh bi bila sedaj okrog 55 do 60 let in žive najbrže v državi Ohio. Zelo si želi pismenih stikov z njimi in njen naslov je: Alojzija šekš, Zagorje ob Savi 35, Slovenija. Prosvetni odbor Progresivnih Slovenk prosi naše rojake, če bi bilo komu možno ustreči tem prošnjam, da to stori. Material na pomoč naj se pošlje direktno naslovijencem, informacije pa lahko sporočite na tajnico Pro svetnega odbora Progresivnih Slovenk. Josephine Petrič, 6617 Bonna Ave., Cleveland 3, O Jišč. Ti nedržavljani so soočeni z izgonom iz Zedinjenih držav, čeprav so dolgoletni prc'bivalci v tej deželi in čeprav bi bili ločeni od svojih družin in prijateljev, če bi se jih res deportiralo. Večinoma bi se jih poslalo v dežele, o katerih ne vedo prav nič. Mnogi od njih celo ne znajo go vorico dežele, v katero se jih namerava deportirati. Te nepravične in nepotrebne aretacije za deportacijo so nečloveške. Nekateri od aretiranih so zgubili delo, ker so jih blatili v tisku ali pa so bili žrtve "hudlumskih" na padov. Govoril sem osebno tudi s 25 naturaliziranih državljanov, katere so imigracijski inspecktorji protipostavno zasliševali zaradi njihovih prepričanj in aktivnosti. Ju stični oddelek je šel celo tako daleč, da je poslal agente FBI v hiše državljanov. Takšna zasliševanja ameriških državljanov s strani agentov imigracijskega oddelka pred stavljajo jasno kršitev zakonov. V vsaki naselbini, ki sem jo obiskal v teku zadnjih sedem tednov, organizacija in posamezniki protestirajo proti takšnemu postopku, v mnogih krajih pa so celo porazili poskuse, da se tujerodcem odvzame njihove pravice. Splošna kampanja in- protesti po celi deželi so potrebni, da se to histerijo porazi. Smatramo, da se bo takšna kampanja razvila kot rezultat naše konference proti deportaciji. Življenje vsakega Američana je vključeno v ta pb-gon proti tujerodcem. Sam naš obstoj kot demokratične dežele je ogrožen. Ameriško ljudstvo ne bo trpelo hudob ne kampanje proti onim, ki so pomagali graditi to deželo in prispevali k njeni veličini. Vsak Američan, ki ga skrbi blaginja človeštva, svetost družine ali pa obstoj demokratičnih pravic v deželi, bo obsodil to deportacijsko histerijo in zahteval, da njene žrtve dobijo priliko, da lahko postanejo ameriškimi državljani." Na konferenci' Odbora za zaščito tujerodcev v Detroitu bodo podana obsežna poročila v zvezi z vprašanjem položaja tujerodcev in na deportacije obsojene na-turalizirane državljane. Konferenca se bo vršila v hotelu Detroit. MATI, KI JE OTROKU OŽGALA ROKO, IZPUŠČENA NEW YORK, 22. nov.—Mrs. Geraldine Vetter, stara 38 let, ki je v maju bila obsojena na zapor za nedoločeno dobo, ker je svojemu devet let staremu sinu ožgala roko, da bi ga odvadila od kajenja, je bila danes izpuščena na svobodo. Apelacijski oddelek je prinesel odlok, da se njeno kazen zniža na dobo, ki jo je že prestala v zaporu. Mrs. Vetter je na zasliševanju izjavila, da je sinu hotela dati lekcijo, ki "je ne bo nikoli pozabil." Njegovo roko je držala nad plamenom plinske svetilke. Zdravniki so morali zaradi hudih opeklin odrezati otroku prst. LILIENTHAL PODAL OSTAVKO WASHINGTON, 23. nov.— David Lilienthal, predsednik Komisije za atomsko energijo, je danes po 16 letih v državni službi podal ostavko. V pismeni ostavki, ki jo je poslal predsedniku Trumanu, je Lillienthal rekel, da podaja ostavko, ker se želi udeležiti javne diskusije glede atomske energije. IRAN BO SKLENIL PAKT Z AMERIKO TEHERAN, 22. nov.—Iranski zunanji minister Ali Asghar Hekmat je danes naznanil, da vlada razmotriva o trgovinskem paktu z Zedinjenimi državami, "ki ga namerava skleniti v bližnji bodočnosti. PO DVAJSETIH LETIH V STARI DOMOVIHI (Piše JOE DOVGAN) (Nadaljevanje) Ko sva čakala pri tiru na vlak, se mi je malo čudno zdelo—vlak odpotuje v Trst ob 11.15 zvečer, Tako smo se pripeljali do Mila ura se približuje, vlaka pa ni Zahvala / v zadnjih petih mesecih tega leta sem prejel od mnogih naših izseljencev, ki živijo v tujini, imena in ng^slove njihovih prijateljev in znancev v veliki obi-ke, ki jih bomo imeli pri tem. da jim bomo mogli, brš ko bomo imeli zadosti takih imen in naslovov, pošiljati zanesljiva poročila o jugoslovanskih narodih, posebno pa o življenju slovenskega ljudstva in njegovih uspehih v grajenju nove, boljše in srečnejše domovine. Prišlo je tudi nekaj prispevkov za stroš-lici. Vse to so mi poslali za to. Vsem tem našim rojakom in rojakinjam se na tem mestu v imenu dobre stvari iskreno zahvaljujemo za njihovo naklonjenost ter obenem prosimo še druge, naj sledijo njihovemu zgledu ter pošljejo imena in naslove svojih prijateljev in znancev na sledeči naslov: Zvonko Novak, referent, Erjavčeva 21, Ljubljana, Slovenia, Yugoslavia. Kajti tako bodo veliko prispevali k temu, da se bodo ogromna prizadevanja jugoslovanskih narodov prav pojmovala in njihovi uspehi na vseh poljih človeške delavnosti pravilno cenili. Zvonko Novak. Društveni koledar DECEMBRA 26. decembra, ponedeljek — Božična veselica društva Modem Crusaders št. 45 SDZ v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. JANUARJA — 1950 15. januarja, nedelja — Plesna veselica društva "Vipavski raj" št. 312 SNPJ v SDD, na Waterloo Rd. 29. januarja, nedelja — 22-ob-letnica društva Modern Crusaders št. 45 SDZ v SDD na Waterloo Rd. FEBRUARJA 11. februarja. — Valentine ples pev. zbora Triglav v Domu zapadnih Slovencev, 6818 De-nison Ave. MAJA' 7. maja, nedelja—Koncert pev. zbora Triglav v Sachsenheim dvorani, 7001 Denison Ave. AVGUSTA 20. avgusta, nedelja — Piknik pev. zbora Triglav na prostorih Doma zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave. in res ob 11.25 pride vlak na tir, poleg katerega sva stala. No, vidiš, mi je rekel možiček, zdaj pa poglej listek, da vidiš, katero številko ima tvoj vagon. Ko sva prišla do vagona, je na njemu pisalo: II. razred. Vodja se je malo začudil, ker sem imel listek za prvi razred. Stopila sva k nekemu kondukterju, ki me je obvestil, da je moj vlak odpotoval že ob 11.15. "Ni mogoče," sva vzkliknila. "Saj stojiva tukaj že eno uro." "Je že mogoče," nama je odgovoril, "toda stojita pri napačnem tiru." No, ja, ta je tudi lepa. Skoro jbi svojega "vodjo" za vrat prijel, ampak še nekaj spoštovanja sem imel za njegovo starost. Mo žiček.pa je kar urno poskočil in šel iskat hotel. Še sreča je bila, da ga je hitro našel. Kar kuhal sem se od jez3. Pa kaj se more. Zaril sem se v posteljo in zaspal Zjutraj sem se odpravil na zajtrek. Natakar me je vprašal, kaj želim in sem mu rekel dve ocvrti jajci. Hotel je vedeti, kakšno vino bom pil. Ker je bila le 9. ura zjutraj, sem rekel, da vina ne bom pil, pač pa kavo. Prinesel je vse v redu, samo kava je bila črna in ko sem mu rekel, da bi rad pil belo kavo, mi je odgo voril, da mleka nimajo. Francozi pri vsaki jedi sploh spijejo dosti vina. Še na postaji sem si ogledoval te navade, skoro vsak. potnik ima v torbi steklenico vina. Moški, ženske, staro, mlado—vse pije. Videl sem otroka okrog pet do šest let starega, ki si ga je pridno nalival, da so mu oči šle kar navzkriž. Ko sem se sprehajal po Parizu, sem videl tudi neke moške, ki so balincali, toda z železnimi kroglami, ki so bolj majhne kot pa naše. Balinalo jih je 10. Tudi iz zraka zbijajo in če ena krogla zadene desko, ne velja. Proti večeru je prišdl moj vodnik. Naročeno je imel, da mi preskrbi spalni voz, toda mi je takoj rekel, da s tem ne bo nič. Svetoval mi je, naj greva pogledat, če bo mogoče kakšna rezervacija preklicana, šla sva k človeku, ki je skrbel za rezervacije spalnih kupejev. Vprašal sem ga, če bi lahko kaj naredil, toda ni hotel takoj obljubiti. Šele ko sem mu nekaj oboljubil za trud, je rekel, naj prideva nazaj. Ko sva prišla, je že imel posteljo, toda za voz, ki gre ob 8. uri zvečer do Brige, to je zadnje postaje v Franciji, ki se nahaja na meji z Italijo. To je tudi bil brzi vlak, ki bi me pripeljal v Trst drugi dan ob 8. uri zvečer. Toda prestopiti bi moral v Milanu in Mestrah na drugi vlak. S tem vlakom sem tudi odpotoval iz Pariza. Proti jutru je nekdo potrkal na vrata in m5 vprašal za dokumente. Vlak je šel skozi Švico. Kmalu zatem sem vstal, se odpravil in šel gledat skozi okno visoke in lepe gore, vasice in trge. Bilo je res krasno. Ker je bila nedelja, je bilo v vlaku dosti potnikov, največ letoviščar-jev ali pa hribolazcev, kar sem sodil po oblekah in palicah. Prišli smo v Brigo, zadnjo francosko postajo. Ko smo se odpeljali proti Italiji, sem opazoval skalovje, vodopade in potoke, ki so se vili v krasni naravi do lepega, zelenega jezera. V začetku se je videlo lepe in velike palače, najboljši znak, da tu niso živeli reveži. Toda dalje so hiše bile vedno bolj revne. na, kjer sem moral prestopiti v kjer. Začelo me je skrbeti in sem drugi vlak za Mestre. Vprašal vprašal vodnika, če sva pri pra- sem sprevodnika za pojasnila, vi progi. Seveda, mi je odgovoril Govoril je dobro angleško. Tik in me potolažil, čaš naj nič ne za mano pa je prišel neki črnec, skrbim, bo že on skrbel. Pojas- verjetno iz Amerike, in ga ne-nil mi je, da imajo vlaki zamudo kaj vprašal. Sprevodnik pa se zanj ni zmenil in sodeč pa tem niso tam črnci dobrodošli. S pomočjo sprevodnika sem si dobil vlak, toda tako napolnjen, da sem moral stati na hodniku, čeravno sem imel listek plačan za prvi razred. Ko smo se peljali nekaj postaj, mi je sprevodnik dobil mesto, da sem se lahko vse-del. Na poti proti Trstu se je videlo čezdalje več porušenih hiš. Postaje so večinoma vse nanovo zgrajene. V Mestrah smo izstopili, ker je vlak nadaljeval proti Benetkam. čez 15 minut je prišel električni voz s tremi vagoni. Potnikov je bilo vedno manj. Kmalu je vstopila tudi policija, ki nam je pobrala dokumente, toda predno smo prišli v Tržič, mi je stražnik prinesel potni list in me obvestil, da bom moral izstopiti, ker mi je viza že pretekla. Pokaže mi, da mi je bila viza napravljena za 7. septembra 1949 do 7. septembra 1949. "No," sem mu rekel, "saj vendar vidite, da je pomota. Moralo bi biti do 7. novembra 1949." Odgovoril mi je, da mi ne more pomagati. Ko sem ga vprašal s kom bi lahko govoril, me je peljal v pisarno, kjer je pojasnil, kaj je. Po daljšem dopovedovanju sem končno uspel, da so me pustili, da se lahko odpeljem v Trst z vlakom, ki je šel v Turčijo. Zabičali pa so mi, da se ne smem oddaljiti iz postaje v Trstu, kar sem tudi obljubil. Ko pa smo prišli v Trst, se malo ogledam. Znano mi je bilo še vse, straže ni bilo nikjer in tako dam prtljago v garderobo in jo ube-rem ven v neko restavracijo. Vprašal sem, kaj imajo za jesti; Gostilničar mi je odgovoril, da "pasto sciutta." Ko sem ga vprašal, če bo sprejel dolarje,' mi je rekel, da ja, toda da mi bo plačal 500 lir za dolar. Ker se lačen človek ne gliha, mi je bilo skoro vseeno. Toda "pasta schi-utta" je bila jako neokusna. Nisem je mogel jesti in sem vprašal gostilničarja, če ima kaj drugega. Ker ni bilo nič drugega, sem vzel dve jajci. Tisto použi-jem in plačam račun: pasta schiutta 485 lir, jajca 480 lir, dva kruha 110, kozarec pive llO lir, napitnina 118 lir—skupaj 1,303 lir ali pa približno $2.65. (Dalje prihodnjič) V "Enakopravnosti" dobita wdno sveže dnevne novice o dogodkih po svetu in doma! OPOZICIJSKE ČASOPISE ZATIRAJO V ARGENTINI BUENOS AIRES, 24. nov.— Argentinski kongresni odbor dveh članov je danes zasegel uredništva treh edinih neodvisnih opozicijskih časopisov v Argentini, kakor tudi uredništvo komunističnega časopisa Hora. Odbor je naznanil, da bo izvršil preiskavo z namenom, da ugotovi od koga so opozicijska časopisi prejeli denar, da so se lahko zoperstavili diktatorju Peronu. Sedaj je čas, da si daste novo cemenlirali klet, 3.U pa samo popravit. Pokličite A. MALNAR „ 1001 E. 74 St. — EN 4371 28. novembra 1949. ENAKOPRAVNOST STRAN 3 O DARWINU ysakomur, ki je količkaj raz-^šljal o nastanku in razvoju 'oveške družbe, mora biti jas-ljudje niso vedno tako kakor živijo danes, in da ' v bodoče ne bodo vedno , živeli. Prav tako vemo, da ia v. yiacin pridobivanja material dobrin glavna sila, ki dolo-^ačaj družbenega ustroja in ta družbe iz enega ustroja '^'"Ugi. Kakor se je pridobiva-^ spremenilo iz preprostejše-^ vedno bolj komplicirano, ° se je razvijala in spremi-Wla tudi človeška družba iz razvite v razvitejšo. Tako uči zgodovinski materiali-' ki sta ga v preteklem sto-s svojo dialektično metodo Materialističnim pojmova-^ razvila Marx in Engels. ^ še do današnjih dni po-^ajo njuni teoriji ugovarjati . 'eni zagovorniki propadajo-kapitalističnega sveta. Ij^Mčati hočejo, da je kapita-ustroj večen, da ni nobe-3^ upanja, da bi se kdaj spre-I '' in da se torej ni vredno % njemu. Tako govo- danes, čeprav jim verja-manj ljudi, ker pač dejstev potrjuje pravil-teorije Marxa in Engelsa. (^^^|bližno v istem času kakor o razvoju človeške druž-JG pričel širiti tudi nauk o in napredku v živi na-■ 2daj se že v šoli učimo, da Zemlji rastline in živali pojavile obenem in ne takš-' ^^kršne so danes, marveč J ^eiši VI Se počasi razvijale iz eno-, ®jših v bolj komplicirano Vsak pionir ve pove-'^a je preteklo na stotine „'Joiiov let, preden so nastale oblike živali in rastlin. poznamo mi. _ Pa še ni tega, kar so na znan % razpravah in na cerkve- pobijali tako učenje da je "stvarnik ustva-^ dobesedno v šestih dneh iiv^,, 3e ustvaril vse rastline in \ ^^kšne, kot jih vidimo", kg] . e trditve je podrl veliki l|(,^^ki znanstvenik Charles Darwin s svojo knjigo vrst po naravnem ■ S tem delom je Darwin ^^jsilnejši udarec meta-gledanju na naravo" V Engels. Res je znanost, ^ "^^Prestano ra zvija, ovrgla 4, ^Katere Darwinove postav-je njegova teorija Sv za nadaljna raz- na tem področju. Za-\ o odveč, če se malo bolje "jen, .*^0 z njegovim življe-^ delom. ^ Darvin se je rodil le-^ (y, v ^ Shrewsburyju v bo-% j^®^^nski družini, ki je že \ generacije dajala zdrav-\ '^Jiževnike in naravoslov-^ mati je bila iz dru- l^jva-.^'^s^oodov, ki so imeli glj.r tovarne porcelana v " ^ot otrok je Charles 'al kazal posebno zanimanje za geometrijo in fiziko, zbiral je školjke, rastline in rudnine, se ukvarjal z vrtnarstvom in opazoval življenje živali. Poleg tega ga je zelo zanimala medicina: Preveč različne stvari so pritegovale njegovo pozornost, da bi se bil mogel temeljito posvetiti študiju ene same. Zato tudi pozneje na univerzi ni dosegel posebnih uspehov. Že kot desetleten deček se je zanimal za daljna potovanja v malo raziskane dežele in to zanimanje ga tudi pozneje ni zapustilo. Zato je z navdušenjem sprejel ponudbo kapitana Fitz-Roya, naj se kot mlad naravoslovec pridruži ekspediciji, ki naj bi v nekaj letih izmerila Patagonijo in Ognjeno,zemljo, opisala obale Cilea, Perua in nekaterih otokov na Pacifiku in opravila še več podobnih del. Jadrnica Beagle, s katero je potoval, je odplula iz Davenporta leta 1831 in se je vrnila v Anglijo šele leta 1936. To potovanja in opažanja, ki jih je Darwin opisal v "Dnevniku naravoslovca", so skuaila, pa ni mogla spraviti iz sebe besede. Tedaj je naposled rekel oče: "Kaj stojiš pri vratih kakor lipov bogec?" a se še vedno ni okrenil. Toda ko ona tudi zdaj ni rekla ničesar, je naposled vendar moral začeti on. Obrnil se je proti njej. Stala sta si nasproti v razdalji treh metrov. On je stal tako, da je svetloba padala nanj od zadaj in zato Katica ni mogla na njegovem obrazu razbrati misli. Na njo pa je padala skromna svetloba majhnega okna. Njen obraz je bil zaskrbljen, nekoliko prestrašen, a bled in čudovito lep. Takega še ni videl. To ga je nekoliko zmedlo. Vrgel je pogled po njenem telesu. Površno oko ne bi moglo ničesar opaziti, kdor bi pa natančneje pogledal, bi takoj sprevidel, kako je z njo. Ne, ni bilo nikakega dvoma več. Samo on tega doslej ni opazil, ker se ni menil za takšne stvari. Katica je čutila njegov pogled na sebi in je pobesila oči. Bila je v zadregi. Vedela je, da oče doslej tega ni vedel. In zaradi njega ji je bilo neprijetno, nikdar tako zaradi matere. "Tako je torej s teboj," je rekel naposled oče. Kimal si je nekaj časa. "In kaj misliš zdaj ukreniti?" "Vzel me bo," je dejala tiho. "Vzel," je ponovil oče, "a če jaz ne dovolim?" "Potem . . ." je premišljala, "potem tako odidem k njemu ... ali pa kaj napravim s seboj." "Tako?" se je nasmehnil. "Ti bi kaj napravila s seboj? Lepa je ta.—No, tega ti ne bo treba. Ne," je poudaril, "lahko delaš kar se ti zdi.—Jaz sem mislil drugače, a siliti ne morem nikogar. Zgodaj si si'začela sama postiljati, dolgo boš ležala na tem. Zdaj je lepo, pridejo pa leta, ko ne bo lepo, ko bo grenko. Lahko bi bila še prosta; mlada si še. Mlada na boš nikoli več." Toda zazdelo se mu je, da govori neumnosti. Zamahnil je z roko. "Torej, le omoži se," je dejal mirno, vsakdanje, s svojim vednim rahlom posmehom. "Za-stran mene se lahko vsi oženite še danes, jaz ne bom za nobenim jokal." A ko je bil spet sam, mu je bilo vendarle hudo. 2Waj je prav za prav vsega konec, prav vsakdanji konec. Otroci bodo začeli odhajati. Vsako leto jih bo manj. In zdaj je konec njegovega načrta. Vdal se je in tako se bo vedno vdal, namesto da bi bil odločen, pa da se, če treba, vsi razbijejo ob njem. Samo z odločnostjo lahko kam prideš, tako pa nikdar nikamor. Vse bi jih moral povezati na eno samo vrv in jih držati, ne pa, da vsakdo počenja, kar se rrtu zdi. Morda, je posumil, se mi pt»-smehujejo. Smešen moram biti v njihovih očeh. Saj imajo vedno vse zgovorjeno, samo nadlegovat me prihajajo in izpraše- vat. Vsi so se združili, mati je seveda z njimi, ker mati v takih letih nikoli ne vleče z možem, temveč z otroki. Navaden miza rsem, je čustvoval dalje, mizar, ki ni imel nikdar zemlje, ki ni imel z vsakdanjimi stvarmi nikdar opravka in zato se ne morem spoznati v vsem. Nikdar nisem ukazoval in zdaj bi rad, da bi me otroci ubogali. To je -Vendar smešno. Niso me vajeni. Ali ni vse to res smešno? Hotel sem nekaj velikega, a je po njiftioVem mnenju majhno, preprosto. Ljudje so kakor vsi drugi, prav tako mislijo. Tu je zemlja in pri tej zemlji imajo svoje načrte, drugače, kakor pa jih lahko ima kak mizar. Ampak A'6 Vdam se še, je sklte-nil, čeprav je čutil, da se je že zdavnaj vdal, de, je podlegčl v tem boju. J (Dalje prihodnjič) MIROSLAV KRLEŽA; BITKA . PRI BISTRICI LESNI STRAN 4 Zgodba le-te podrobnosti bitke pri Bistrici Lesni je napisana v počastitev rajnega gospoda desetnika Peska Matije in šestorice mrtvih domobrancev drugega bataljona, druge stot-nije, in sicer; Vida Trdaka, Pranja Blažka, štefa Loborca, Šte-fa Lovreka, Imbra Pecaka in Matije Imbra, ki so vsi padli pri junaškem naskoku na koto številka tri sto trinajst in tako prelili v slavo tisočletnega kraljestva Sent Ištvana svojo kr. og. domobransko kri v smislu madžarsko-hrvatske pogodbe iz 1. 1868. Naj počivajo v miru! , # do, ki naj pazi na reveže kmete, da dobro spolnjujejo deset božjih zapovedi, da plačujejo davek, doklade in doplačila ter da odhajajo k vojakom. Tako je torej naših sedem do. mobrancev napajalo zjutraj, opoldne in zvečer vsak svojega Cvetana in svojega Liska,in svojo bolno in sušično Rumeno, vsak božji dan poleti in pozimi, v dežju in snegu, že svojih trideset let. Orali so in kopali, sejali pšenico in ječmen, rž in ajdo, repo in koruzo, okopavali vinograd, kosili seno, otavo in ota-vico (ako je bila jesen srečna in topla), in to vedno od jutra do noči, da jih je zbadalo v križu, ker je naša zemlja jalova in viseča, pa jo moraš globoko zora-ti in dobro pognojiti, da te ne izda in zataji. A vse to je bilo težko. Ker: ker je vse kupivno drago, torej težko je orati. Broditi moker po brazdah, sejati in vlačiti brano je težko. Vardevati živino je težko. Vol je vol in svinja je svinja, vse moraš postaviti prednje pripravljeno. Slamo, seno, rezanico, deteljo! Gnoj moraš postrgati izpod njih, živini na-stlati in jo očediti, in vse to moraš, moraš, ako le en dan opustiš, ti zazija drugi že kot polom, zato pač moraš! A vse ti gre po zlu in vse moraš sam! Sadje moraš obrati, ocet stiska- JOE GORNIK na 15625 HOLMES AVE. ŠE VEDNO dela nove in popra vije stare moške in ženske obleke. Krajša in podaljšuje ženska krila po najnovejši modi. Se priporoča J. GORNIK ti, konopljo otepati in tkati platno, ker je vse kupivno drago, torej moraš vse sile napeti, da ne crkneš gol in bos. Kajti: vrtaš vodnjak (brez vodnjaka ne gre) in ti pogoltne tisoče. Prebeliš hišo—to te odere; klet moraš s trsom prekriti, mlatiči tipožro desetino, ako pa hočeš sebe in družino obleči, moraš izprazniti hlev! Skrbi ni ne konca ne kraja! Skrbi ni ne konca ne kraja! Žid ti odnese polne košare jajc in graha za dve tri sklede, za steklen cilinder in za trakove; opančar na sejmu te iz kože dene za te preklete opanke; davki se kopičijo, doklade te vlečejo na .eno stran, financarji in orožniki pa na drugo, Idgarji, kance, listi, oficiali, kaplani, učitelji — vsi ti odnašajo in kradejo (kakor dihurji ih kune), vsi pa udrihajo po kmetu kakor po živini. In kmet dobro vidi, da je nekako najbolj spodaj in da so nanj navalili nič koliko tega; pa čeprav vidi—kar pač vidi—kaj si je pomagal, ako mu je vse to jasno? Uradniki in orožniki, kasarne in oblasti, občine, listine, uradi—vse to se je zdelo našim junakom kakor stroj, nalašč za ENAKOPRAVNOST to izumljen, da otipa žilo njihovemu življenju in da prešteva njihove vreče, svinje in kobile; toda njih silno in nepremagljivo življenje je zaničevalo ves ta stroj in vse te ustanove in kadar so naši junaki razmišljali o sebi in o svojem življenju, je bilo nekako takole: tole je moja koliba, strmo streho ima in deževnica odteka na desno in na levo plat in mi torej ne teče na glavo. To ti je dobra iznajdba, da mi voda ne teče na glavo in moj pokojni ded mi je izročil v dediščino tole mojo sajasto toplo streho, jaz jo zapustim sinu, kajti modra reč je to: streha nad glavo, (če nimaš strehe, si kakor živina.) Tako ti sedim pod to svojo gobo in gledam dim, kako se kobali, nebeška voda teče in namaka oranico. Tudi to je dobro. Žena mL liže po-vesmo kakor pajek, v loncu se naprodaj je Norge ledenica, 7 kub. čevljev; v zelo dobrem stanju; dinette set s mizo, ki se raztegne, in štirimi stoli. Svetel hrastov les. Cena $40. V prav dobrem stanju. Pokličite po 2783. mi kotlja krompir, v dimu na podstrešju bi se našlo tudi kakšno reberce. To je vse. Več mi prav niti ni treba. Dobro je živeti! V polmraku si prižgeš pipo in gledaš v volovski pari v hlevu žolte mačje oči, kjer se bleščijo kakor kresnice! Dobro je živeti! Vse te vasi in naselja, raztresena po gozdovih in globelih, so v svoji preteklosti doživljala mnogo, mnogo katastrof in ta poslednja habsburška vojna, ki je prijezdila na vas nekega večera, ko so mlatili in vejali žito na stroj ter so vsi vaški skednji odmevali od zamolklega nabijanja, ta nesrečna vojna ni bila za te ljudi ne prva ne zadnja nesreča. Nekaj kratov so pogoreli do temelja, pomrli od kuge in kolere, od lakote in od grofov-skih bičev; ko so takrat Turki predrli karlovško - podravske, utrdbe, so ves ta kraj požgali avstrijski arkebuzirji iz Parme, Piacenze in Spezije, a španski in švicarski kondotjeri pod avstrij. kimi in papeškimi prapori pa so izropali vse, kar se je le dalo, do zadnje klobase u dimu in do zadnje niti v statvah. Na te ljudi so streljali madžarski orožniki, oseminštiridesetniki in zele-nokadraši so jim po Kustoci in Solferinu posiljevali žene in .dekleta, toda ženske so porojale novorojence in še naprej z lastnimi rokami rezale popkovino s srpom ter vstajale tretji dan po porodu, mrtve pa so oblivali z 28. novembra 1949. vinom kakor v starih poganskih časih. To, da so ob obalah ropskih morij vznikla in propa* dla mogočna cesarstva, da so odkrivali nove dežele, da se j® življenje korenito spremenili) vse to se tegale življenja tu, prav nič ni tikalo. Pač! Pozidali so po dolinah cerkve in kaznil| nice: kamnate stavbe s prapor' in rimskimi križi, strelovodi W orglami, rešetkami in paragraf'-toda vseh teh kaznilnic in dov in cerkev včeraj še ni ^1"' pa bi utegnilo biti, da teh kev, listin in paragrafov spet ne bo, a Jezusovo in Jalžabet in Sveti Ivan bodo sp® imenovani Lisjak in Volčja. ma kakor pred tem, pa reč! Čast Bogu! (Dalje prinocinjlfi) Tako gospod rezervni desetnik Pesek Mate kakor šest junakov te naše povesti, vsi ti so od začetka živeli tisto tiho in trpko življenje, kakršno živijo milijoni naših ljudi, ki se mučijo že stoletja na našem blatu in ga vsako pomlad in jesen pre-orjejo, da bi iz njega potegnili pest dve zrnja ter pojedli reželj pšenične gibanice o veliki noči in o božiču, na tista dve svetla dneva, ko ne čutiš vsakdanjega bremenca v križu, ampak samo napajaš živino v hlevu ter po ves dopoldan kadiš in pljuvaš pred cerkvijo. V tisti megli tlake, robote, dimnice, podložništva, palic, ki se je že tedaj vila nad našo vasjo kakor žalna tenčica, so vsi čutili to svoje življenje kot stvar, ki jo je še Gospod Bog ustvaril, in njihov ded in pra-ded (ne bodi jima potoženo) sta tako živela, pa kaj bi tu še mislil in kaj moreš za to? Vse to, kakor stoji, je ustvaril Sam Gospod Bog (slava mu bodi in čast) in kmetje so pač reveži, ko jik je Sam Gospod Bog ustvaril za reveže ter je tako zapisano v župnišču in v katastru, v paragrafih na okraju , in v postavah na sodišču, kamor je Gospod Bog postavil Gospo- RABITE POSTREŽBE? ZADOVOLJNI boste, če se obrnete na tvrdko: AUGUST KOLLANDER 6419 ST. CLAIR AVE. Cleveland 3, Ohio Tel. HE 4148 POŠILJAMO denar v Jugoslavijo, Trst. Italijo in v vse druge države. Vsaka pošiljate v je zajamčena. PRODAJAMO karte za prekmorske kraje in nazaj po originalnih cenah. • AMERICAN EXPRESS travel čeke in denarne nakaznice za vporabo v naših državah. ZABOJE za pošiljanje blaga ali živil v staro domovino. če želite nabavi tudi določeno blago za v pakete tvrdka sama. PREVZEMAMO zavitke od rojakov in iste točno odpremljamo na naslovnike. SPREJEMAMO naročila za moko in druge že pripravljene zavitke kakor tudi za streptomycin za Jugoslavijo, Avstrijo, Italijo, Nemčijo in druge države. POMAGAMO pri nabavi POTNIŠKIH DOKUMENTOV; nudimo pomoč potnikom. SODELUJEMO pri ureditvi raznih starokrajskih zadev. OPRAVLJAMO NOTARSKE posle. Za nadaljna pojasnila PIŠITE, PRIDITE, KLIČITE zanesljivo in dobro znano tvrdkd: A. KOLLANDER Razprodaja na obuvalu iz kavčuga MANDEL SVETUJE: SKRBITE ZA SVOJE ZDRAVJE! £ Pazite, da si ne boste zmočili nog; ravno tako ne otroških. Mi imamo polno zalogo obuvala iz kavčuga za vso vašo družino; vseh mer in po specielno nizki ceni. No razprodajo so tudi z volno podloženi VISOKI ČEVLJI (BOOTS) ŽENSKI SLIPERJi ZA OTROKE, z močnimi podploti, izjemno nizko ceno izjemne cene $3-97 $2.95 in več MANDEL'S SHOE STORE 6125 ST. CLAIR AVENUE V LAUSCHETOVI HIŠI Naznanilo in zahvala z veliko žalostjo in bolestjo v srcu naznanjamo vsem dragim sorodnikom, prijateljem in znancem, da je preminul naš dobri in ljubljeni soprog in skrbni oče 1884 1949 ki je previden z svetimi zakramenti zaspal v Gospodu dne 25. oktobra 1949. Drogi pokojnik je bil rojen dne 22. aprila 1884 v vasi Visoko, župnija Šenčur pri Kranju na Gorenjskem. Pogreb se je vršil dne 28. oktobre iz pogrebnega zavoda Anton Grdino in Sinovi v cerkev sv. Vida. Pogrebno sv. mašo zaduŠ-nico z asistenco je daroval preč. g. Rt. Rev. Msgr. B. J. Ponikvar ob asistenci čč. gg. Rev. Francis M. Baraga in Rev. Victor N. Tomca. Po pogrebni sv. maš' pa je bilo truplo prepeljano no pokopališče Kolvarija ter ondi položeno k zemeljskemu počitku v družinsko grobnico. Na tem mestu se predvsem zahvalimo i. g. Rev. Francis M. Bdrogi, ki je pokojnika previdel z svetimi zakramenti in to ne samo pred smrtjo, poč pa ga je obiskal prav često v njegovi bolezni in mu tekom njegove bolezni večkrat podelil sv. zakramente. Dalje se mu tudi zahvalimo za asistenco pri sv. maši. Za vse to Rev. Barogi prav iskrena zahvalo in Bog plačoj. Našo iskrena zahvala preč. g. Rt. Rev. B. J. Ponikvdrju za opravi-Ijeno pogrebno sveto mašo zadušnico, kakor tudi za druge pogrebne molitve, ki jih je opravil ob krsti pokojnika. Prav tako se mu tudi zahvalimo, ker je pokojnika spremil iz pogrebnega zavoda Anton Grdino in Sinovi v cerkev sv. Vida in od tam no Kalvorijo vse do njegovega groba. Tudi njemu iskreni Bog plačaj. Dalje naša iskrena zahvala č. g. Rev. Victor N. Tomcu za asistenco pri sv. maši. A Ti, predragi in ljubljeni soprog in dobri oče, počivaj v miru uživaj večno veselje v družbi izvoljenih. Tvoji žalujoči osfoli: Noža iskrena zahvala vsem, ki so poklonili toliko lepih vencev ter pokojnika oxoljsoli, ko je počival na mrtvaškem odru. Enako se iskreno zahvalimo vsem, ki so darovali za svete maše, ki se bodo opravile za mir in pokoj duše pokojnega. Dalje zahvala vsem, ki so na dan pogreba dali na razpolago svoje avtomobile ter tako mnogim omogočili, da so se mogli udeležiti pogreba. Zahvala vsem tistim ženskam, ki so .tekom vse osmine hodile na dom pokojniku molit sv. rožni venec. Iskrena zahvalo društvu sv. Vida št. 25 KSKJ, društvu Dvor Barago, št. 1317 COF, društvu sv. Antona št. 138 C. K. of O. za vso pomoč in naklonjenost in po za pogrebce. Enako se zahvalimo možem in fantom Knights of Columbus in po Oltarnemu društvu župnije sv. Vido, ki so ob krsti pokojnega molili sv. rožni venec. Še prav posebno zahvalo pa dolgujemo Mr. in Mrs. Anton Gregorač za vso tako velikodušno pomoč, ko so nam tako vneto pomogoli. Zahvala vsem, ki so pokojnika kropili in molili za mir in pokoj njegove duše ter prav tako vsem, ki so se udeležili pogreba, zlasti sv. maše ter potem spremili pokojnika vse do njegovega grobo. Dalje zahvala za izraze sožolje bodisi pismeno ali ustmeno. Iskrena zahvala pogrebnemu zavodu Anton Grdino in Sinovi *o vso prvovrstno postrežbo in pa zo tako vzorno vodstvo pogreba. Končno se zahvalimo prav vsem, ki so nam ob tej žalostni uri kaj dobrega storili in nam na en ali drugi način pomagali. Vsem skupaj še enkrat noš prav iskreni: Bog plačaj. in lahko naj Ti bo gruda ameriško; duši Tvoji blagi po večni mir, ki Ti ga iz srca želimo. Spočij se od napora in truda, o pri dobrem Bogu pa LOUISE PIKŠ, soproga TONY PIKŠ, sin MARY poročena BOND, hči ter VNUKI in VNUKINJE Cleveland, Ohio, 28. novembra 1949. Veselje ono, ki videlo ga ni oko ter slišalo ga ni tiho, ter ga čutilo ni srce in ki presega vse želje.