Ameriška Domovi ima AMCSUCAN IN SPIRIT gOP€iSN IN LANGUAGE ONtf NO. 179 National and International Circulation CLEVELAND OHIO, MONDAY MOKNING, SEPTEMBER 20, 1965 SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER ŠTEV. LXin — VOL. LXHI Amerika naj redi m svet na račun davkov! Zagovorniki farmarjev predlagajo, naj Združene države začno svetovni boj proti lakoti na račun ameriških davkoplačevalcev. WASHINGTON, D.C. — Va-ruhi, prijatelji, zagovorniki in lobisti naših farmarjev so te dni praznovali veliko zmago. Federalna administracija bo zopet Podpirala farmarje, posebno ti-SW, ki so že sami po sebi dosti bogati. Podpore so jim zagotovljene za kar štiri leta! Človek bi se pa motil, ako bi mislil, da bodo počivali na lavorikah. Že rrnslijo na bližnjo bodočnost, ki naj farmarjem še bolj odpre fe-doralno blagajno. V njihovih glavah se je rodil nov, pogum-nejši načrt: Amerika naj redi Ves svet z ameriškimi deželnimi Pridelki, račun naj pa plača a-^eriski davkoplačevalec. Načrt nosi simpatičen naslov: svetovni boj proti lakoti! Ide-■ja najpreje ugotavlja, koliko je Judi na svetu, ki nimajo vsak-eanjega kruha. Tam je treba po-jv*agati, to zahteva ljubezen do Hžnjega. Dobijo naj iz Amerike deželne pridelke, plačajo naj jih 'j svojih domačih valutah. Naša iplomacija pa naj gleda, da bo yrednost ameriškega blaga, pla-cana v tujih valutah, šla v dobro razvoju in napredku poljedelstva v podpiranih državah. Očetje načrta so že pridobili razne federalne urade, da se u-'Varjajo s tem vprašanjem. U-Pajo, da ga bodo prodali tudi Predsedniku Johnsonu, ki naj bi ;-a v smislu njihovih želja spravil pred javnost v svojih spome-^lcah začetkom prihodnjega le- Zamisel je gotovo lepa, toda i draga. Ali naj stroške zanjo 0si samo ameriški davkoplače-^a ec? Okoli tega vprašanje se n0 vrt(;la debata. Stroški bi bili ^srnreč ogromni, saj bi naši far-jj ar-li .kar ria debelo pospeševa-jirn r0^ZVOdni0 Pridelkov, ker bi federacija zagotavljala do-P°sne cene. neDabi z izkupičkom za proda-ban- P°dpirali razvoj in par'edek poljedelstva? Zakaj ti icjg-*6 nJakoviči niso prišli s to če]a° ^akrat, ko je Amerika za-Hje?ona debelo podpirati Tita in Če ^V° Zav°ženo gospodarstvo? žavai ^osPociarsko zaostalih dr-je bihče ne podpira kmetov, sredgf raZurnlJiV0’ ker manjka je GV- 5a tsko politiko. Zato Novi grobovi An ne M. Puncoh Po kratki bolezni je umrla pretekli petek nenadno 54 let stara Anne M. Puncoh z 18915 Arrowhead Ave., hči pok. Johna in pok. Ivane Puncoh, rojena v Clevelandu. Zapustila je sestri Cecelio Sibert in Edith Smut-ko, brata Johna Puncoa ter 6 nečakov in nečakinj. Pogreb bo iz Želetovega pogreb, zavoda na E. 152 St. danes zjutraj v cerkev Marije Vnebovzete ob desetih, nato na All Souls pokopališče. Anton Mah Umrl je Anton Mah iz Madison, Ohio, oče Mary Ann, Mrs. Pauline Krauter, Mrs. Lillian Mlakar, Freda, Tonyja in Dona, brat Josepha, stari oče in praoče. Pogreb bo jutri zjutraj iz Behmovega pogreb, zavoda v Madisonu v cerkev Brezmadežnega spočetja ob desetih dopoldne, nato na pokopališče. Iz slov. naselbin x ELY, Minn. — V tukajšnji bolnici je preminul 70 let stari James Nickoloff. Pogreb je bil iz Banovčevega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Antona, nato na farno pokopališče. Tu že skozi dva tedna z malimi presledki stalno d ež u j e . Krompir je zaradi prevelike moče začel gniti. Radi bi ga kopali, pa ga ne morejo. •----o----- iršija Mila novo vlado ATENE, Gr. — Pretekli petek je bil zaprisežen kot nov predsednik grške vlade Stepanos Stephanopoulos, nekdaj podpredsednik v vladi Papan-dreou-a. Sestavil je vlado iz predstavnikov različnih skupin in je pripričan, da bo v parla- divizija, mentu dobil večino, ko se mu bo sredi tega tedna predstavil. Vodnik centralne unije Pa-pandreou ima v parlamentu le še 128 pristašev od 170, ki so Dili z njim, ko ga je kralj Konstantin 15. julija odpustil kot predsednika vlade. Papandreou je doslej preprečil vse poskuse sestaviti vlado, ki bi imela večino v parlamentu. Zahteval je od kralja, da imenuje njega za predsednika vlade ali pa razpusti parlament in razpiše nove volitve. Kralj je to zahtevo odklonil in trdijo, da ima novi ministrski predsednik dobre izgle-de za potrditev v parlamentu. tfelikg8? deze^a pošiljala tja pri-.vrez zahteve, da se mora kbrist*0? P°rakiti v kmetsko bierišk e Pa Je Tito dobival a-jo še ri0!?0^301'0 v PrideTdli in kmet °, ^Va> Pri tem pa domače za to „se <*10 zatira, ’ zakaj se h-iecj Ze 1^ let ni zmenil nihče črta? ^§°1V.0^niki gornjega na-0 bi človek rad vedel. le od^°^n3Ce so v nakova-n-m5 Preko 4.5 milijo- biklastih kovancev. tiarn?1'?,™3 iasno. v™če fcvmh m so-možnost kra-tem V Mekongovi delti se vladni položaj boljša V delu Južnega Vietnama, ki obsega deltasti izliv reke Mekong, so se začele vladne čete postopno uveljavljati. SAIGON, J. Viet. — Rdeči gverilci so bili do nedavnega skoraj popolni gospodarji celotnega področja delte reke Mekong, naj bogatejšega in najdonosnejšega dela vse države. Delta je riževa žitnica Vietnama. V zadnjih mesecih so začele vladne čete previdno, toda načrtno slabiti položaj rdečih v tem delu države. Letala vseh vrst stalno krožijo nad gosto naseljenimi predeli in iščejo rdeče gverilce. Vasi, kjer so rdeči, opozarjajo v naprej, da bodo uničene, če se rdeči ne umaknejo iz njih. Ko se to ne zgodi, napovedo napad, da se imajo vaščani čas rešiti. Rdeči skušajo seveda pobeg vaščanov preprečiti. Vse to povzroča napetosti in trenja med rdečimi in domačim prebivalstvom, ki spoznava iz dneva v dan, da mu rdeči kljub vsej svoji hvali in samozavesti ne morejo nuditi varnosti. Glavni napor posvečajo sedaj proučevanju položaja in odkrivanju stalnih rdečih oporišč, taborišč in skladišč. Ta je namreč mogoče uničiti iz zraka, če je njihov točen položaj znan. Neposredne vojaške operacije na tleh so za sedaj še omejene, ker vladne čete na to še niso pripravljene. Te bodo postopno o-krepljene, ko bodo ameriške čete prevzele večjo težo borbe proti rdečim dalje proti severu tako ob. obali kot v notranjem višavju, kjer si sedaj urejuje svoje oporišče 1. konjeniška Okrožno sodišče fioše predloge za razmejitev votivnih okrajev Ohia COLUMBUS, O. — Federalno okrožno sodišče je zahtevalo precej nepričakovano predloge za razmejitev volivnih okrajev. Predlogi morajo biti poslani do 15. oktobra; nanašajo naj se pa ne samo na volivne okraje za spodnji dom legislature, ampak tudi za senat. Ohajske politike je ta poziv precej presenetil. Niso pričakovali, da se bo sodišče odločilo za tako hiter postopek. Presenečeni so dalje tudi radi tega, ker sodišče želi imeti predloge tudi za senat. Na sodni poziv bo moral goto-nekaj odgovoriti guverner vo Rhodes kot predsednik odbora za razmejitev okrajev v naši državi. Verjetno bodo tudi vsi senatorji skupaj dali svoje mnenje. Državni senat je namreč našel kompromis med republikanci in demokrati, ki ga pa spodnji dom ni odobril. Zato je verjetno, da bosta voditelj republikanskih senatorjev Gray in demokratskih King dala skupno izjavo. Kaj bodo pa naredili člani spodnjega doma, še ni jasno. Verjetno bodo republikanci stavili svoj predlog, demokratje pa svojega. Povrhu bo pa sodišče dobilo tudi nekaj predlogov od posameznih politikov. Zakaj hoče imeti sodišče predlog tudi za razmejitev okrajev za senat, ni jasno. Obe stranki sta se namreč že Sporazumeli kakšni naj bodo okraji za senatorje. Sodnija ni vezana na ta kompromis, verjetno ga bo vpo-števala vsaj deloma, ako že ne v celoti. Počasi se ves vojaški položaj izboljšuje za vladno stran, vendar na kak nagel uspeh ni mogoče računati, še vedno imajo rdeči obsežna področja, kjer se vežbajo in pripravljajo na napade, kjer so njihova skladišča, počivališča in bolnice. Za sedaj skušajo ta oporišča uničiti ali vsaj napraviti za negotova ameriški bombniki B-52, ki polagajo na sumljiva področja “bombne tepihe”. . ■ •, j ------o------ — Prvi avtomatični stroj za pihanje stekla je bil iznajden leta 1903. — Hoover dam je višji od Wa-shingtonovega spomenika.- Kong. M.A. Feighan brani svoja pomočnika WASHINGTON, D.C. — Kongresnik Michael A. Feighan je v Predstavniškem domu javno zavrnil napad sen. S. Younga na njegova pomočnika v odboru za naturalizacijo in imigracijo E M. O’Connorja in P. J. Corsa. Sen. S. Young, demokrat Ohia, je označil imenovana za “mala McCarthyja”, misleč pri tem pok. sen. J. McCarthyja, ki je v Senatu ostro nastopal proti komunistom in njihovim pod pomikom v zvezni vladi, pa za svoje napade in obdolžitve ni imel vedno pripravljenih potrebnih dokazov. VARNOSTNI SVET ZAHTEVA KONEC VOJNE ZA KAŠMIR Varnostni svet Združenih narodov je danes zgodaj zjutraj sklenil z 10:0 glasovom resolucijo z zahtevo, naj Indija in Pakistan končata svoje sovražnosti zaradi Kašmirja v 48 urah. Resolucija poziva obe strani, naj umakneta svoje čete na položaje, ki so jih imele pred 5. avgustom letos, ko se je boj za Kašmir med njima začel. — Kosygin ponudil posredovanje. -Rdeča Kitajska podaljšala ultimat Indiji. ZDRUŽENI NARODI, N.Y. — Varnostni svet Združenih narodov je dejansko razpravljal o vojni med Indijo in Pakistanom vse od petka dopoldne, ko je glavni tajnik ZN U Tant podal svoje poročilo o posredovanju v Raval-pindiju in v New Delhiju. Tant je na seji Varnostnega sveta predložil, naj ta zahteva konec sovražnosti med Indijo in Pakistanom ter zagrozi, da bo v slučaju, če se zahtevi ne bosta pokorila, z gospodarskimi in celo vojaškimi sankcijami. Varnostni svet je o vojni med Pakistanom in ndijo razpravljal ponovno v soboto in včeraj, ker se bi ta kitajskim ultimatom Indiji utegnil razširiti. Danes zjutraj je Varnostni svet po daljših privatnih razgovorih izglasoval resolucijo, ki zahteva od Indije in Pakistana, da čenčata medsebojno vojno v teku 48 ur in umakneta svoje čete na položaje pred 5. avgustom letos. Grožnja s sankci- jami je izpuščena. | “ stanu, preko katerega drže letalske zveze iz Karačija in New Delhija v Moskvo. Je važno industrijsko in muslimansko kulturno središče. Za resolucijo so glasovale vse članice z izjemo Jordanije, ki se je glasovanje vzdržala. Predsednik Varnostnega sveta, ameriški poslanik A. Goldberg, je ob objavi glasovanja prav posebno poudaril, da morata Indija in Pakistan svojo vojno končati do srede zjutraj. Pakistanski zastopnik Zafar je na seji Varnostnega sveta protestiral proti resoluciji, ker ne obsega zahteve po izvedbi plebiscita o pripadnosti Kašmirja, vendar ni te same zavrnil. Resolucijo je predložila Nizozemska, ena od izvoljenih članic Varnostnega sveta, za njo pa so glasovale vse stalne članice: Združene države, Velika Britanija, Francija, Sovjetska zveza in Kitajska. Kosygin ponudil posredovanje MOSKVA, ZSSR.— Predsednik sovjetske vlade A. Kosygin je v posebnih notah ponudil včeraj Pakistanu in Indiji mesto Taškent v sovjetski Aziji za kraj razgovorov med predsednikom Pakistana Ayubom in predsednikom indijske vlade Šastrijem o rešitvi sporov in miru. Ponudil je še svoje osebno posredovanje, če bi to smatrali Indija in Pakistan za koristno. Taškent je mesto v Kazak- Indija se je začela prebujati iz sna CLEVELAND, O. — Indija je že prve dni svojega vojskovanja s Pakistanom začela doživljati presenečenje. Jih je preveč, da bi mogli vse opisati; povrhu pa njihova vrsta še ni zaključena. Zato jih bomo samo našteli. Indija je mislila, da bo lahko naslikala Pakistan kot napadalca. Pa jo je svobodni svet takoj opozoril, da je napad od strani Pakistana samo posledica indijske politike napram Kašmirju. Morala bi pristati na .plebiscit v tej deželi, pa noče. Kdo je torej pravi napadalec? Indija je morala tudi ugotoviti, da svet presoja njen vdor v pakistansko ozemlje veliko strožje in ga ne smatra samo kot obrambo na pakistanske vojne operacije. Poleg tega so v New Delhiju morali ugotoviti, da sta se na pakistansko stran postavili rdeča Kitajska in Indonezija. Rdeča Kitajska je obenem začela trditi, da Indija krši premirje ob tibetanski meji. Indija tudi ne more razumeti, kako so se tri velike države: Amerika, Rusija in Anglija naenkrat znašle na isti liniji: vse tri pritiskajo z besedami in dejanji, na oba nasprotnika, naj jenjata z vojnimi operacijami. Ker je Pakistan bolje preskrbljen z orožjem in ker mora Indija imeti svoje najboljše čete ravno na svoji severni meji proti Kitajski, bo pomanjkanje o-rožja in čet hitreje čutila kot Pakistan. Indija je morala tudi hitro spoznati, da se je na oboroženi spor s Pakistanom premalo pripravljala. Že dosedanji stroški za vojno s Pakistanom so tako veliki, da bo morala omejiti vse civilne izdatke, celo investicij za petletko ne bo mogla več nadaljevati v dosedanjem obsegu. Indijska vlada tudi ni računala, da bo vojna mrzlica tako hi tro zagrabila vso deželo. Sovraštvo proti muslimanom je butnilo z vso silo na dan. Obstoja nevarnost, da pride do krvavih spopadov med hindujci in muslimani, kjer bo zgubilo življenje na tisoče muslimanov. Ako bodo nekateri muslimanski narodi res proglasili “sveto vojno” proti Indiji, potem je klanje med hindujci in muslimani neizogibno, kar potrjuje zgodovina indijsko-pakistanskih odnosov po 1. 1947. Zgodovina uči tudi nekaj drugega: kakor hitro bo prišlo do klanja muslimanov v Indiji, bo prišlo do klanja hindujcev v Pakistanu. Eno divjanje bo stopnjevalo drugega in narobe. Neverjetno hitro je zgubila ravnovesje tudi indijska armada. Boli jo poraz, ki ga je doživela 1. 1962 v bojih proti kitajskim komunistom. Rada bi sedaj znova utrdila svoj ugled in hujska na vedno večjo zagrizenost v odnosih do Pakistana. Kaj naj pa vlada naredi s tako armado? Ali jo bo sploh upala krotiti? Kako hudo je vse napeto v Indiji, se vidi po tem, da ljudje vidijo v vsakem muslimanu “špijona”. Za “špijona” imajo tudi vsakogar, kdor hodi s fotografskim aparatom. Nekaj tujcev je že napravilo v tem pogledu žalostne skušnje. Na vse to so pa indijski komunisti začeli hujskati indijska plemena, vsako proti vsem. Od povsod se oglašajo zagovorniki pretiranih plemenskih zahtev kot narodni voditelji in zahtevajo ne samo revizijo ustave, ampak tudi odcep od Indije. Začetna sporna točka: Kašmir je radi tega že potisnjena na stran. Kdor jo še omenja, jo rabi kot povod za hujskanje ali pa za rovarjenje, kot to delajo komunisti. Indijska vlada je torej lahko zaskrbljena, šla je na nevarno pot, ko je začela izvajati radi zaskrbljenosti poli tiko nepopustljivosti in zagrizenosti. To ji bo delalo še več težav kot jih že ima. Kitajska podaljšala ultimat NEW DELHI, Ind. — Rdeča Kitajska je včeraj, predno je potekel njen ultimat Indiji z zahtevo ukinitve utrjenih postojank na meji Sikima in rdeče Kitajske, podaljšala ta ultimat za tri dni. Indijo je obtožila, da so njeni vojaki streljali na kitajsko stran. Indija to odločno zanikava. Kitajska zahteva poleg odstranitve 56 vojaških postojank na meji Sikima in Tibeta, še vrnitev 4 ugrabljenih prebivalcev s kitajskega področja in njihove črede 800 ovc in 59 jakov. Rdeča Kitajska pravi, da je svoj ultimat podaljšala, ker je Indija priznala na obstoj postojank in pozvala Peiping k skupnemu pregledu celotnega mejnega področja. Indija je izjavila, da bo odstranila vsako vojaško postojanko, ki bi po dognanju takega skupnega pregleda stala izven indijskega ozemlja, oziroma ozemlja kne-živine Sikim. Vesti iz indijskega obrambnega ministrstva trdijo, da Kitajci še dalje zbirajo svoje čete na meji Sikima in Tibeta, pa tudi na meji indijskega Kašmir ja in na indijski vzhodni meji v bližini vzhodnega Pakistana. Večina tujih opazovalcev razvoja je še vedno mnenja, da rdeča Kitajska ne bo napadla Indije, ampak da so njene sedanje obtožbe in grožnje le pritisk, ki naj veže večji del indijskih čet na kitajski meji in tako razbremeni Pakistan. Novi kitajski Indiji poteče v sredo nekaj ur kasneje kot zahteva ZN Pakistanu in Indiji o končanju medsebojnih bojev. ---------------o------- Iz Clevelanda in okolice Seja— Klub slov. upokojencev v Newburghu ima v sredo ob dveh popoldne sejo v SDD na Prince Avenue. Visoka starost— Mrs. Johanna Gubane, ki je živela dolgo let v Clevelandu, sedaj pa živi pri svoji hčeri in zetu Mr. in Mrs. Jack Mesojedec v Rootstown-u, Ohio, je pretekli petek dopolnila 85 let. Je še trdna in zdrava ter dela veliko na vrtu okoli doma in tudi šiva. Njenega zdravja se veselijo njeni otroci Stanley, Mrs. Frank Miller, Mrs. Pauline Forbes (vsi v Cuyahoga Falls, O.), Mrs. O’Key Pudder (Roots-town) in Mrs. J. Mesojedec, 16 vnukov in vnukinj ter 11 pravnukov in pravnukinj. Čestitamo in ji želimo še mnogo zdravja in zadovoljstva! Stokes in McAllister “šla iz stranke”— Načelnik demokratske stranke v okraju Cuyahoga A. Porter je izjavil, da sta “neodvisna” kandidata za župana Stokes in McAllister sama zapustila stranko in ju je črtal iz izvršnega odbora okrajne organizacije. Načelnik stranke je priznal, da nista uradno izstopila, trdi, da sta to storila s svojim postopkom. Oba sta Porterjev korak označila za nedemokratičen. Pravila demokratske stranke določajo, da morajo člani njenega izvršnega odbora aktivno podpirati strankine kandidate. Primarne volitve v 23. vardi— Volivni odbor je odločil pretekli petek, da ostane ime Mar-riona Matthewsa z Addison Rd. na volivnici pri primarnih volitvah kot kandidata za koncil-mana v 23. vardi. Kandidat F. Dolence se je pri volivnem odboru pritožil, da je bilo nekaj podpisov na prošnji za kandidaturo Matthewsa neveljavnih. Volivni odbor bo ponovno proučil podpise priložene prijavi za kandidaturo in Matthews bo na volivnici, če se izkaže, da je bila pomota na eni izmed pol s podpisi le tehnična. Brezposelnost v Kanadi izpod 3 odstotke OTTAWA, Kan. — V preteklem avgustu je bilo v Kanadi u-radno le 2.8 odstotkov brezposelnih, najmanj v zadnjih osmih letih. Zadnje vesti BONN, Zah. Nem. — Krščansko demokratska stranka dr. L. Erharda je pri včerajšnjih parlamentranih volitvah dobila 47.6% vseh oddanih glasov, 2.3% več kot pri volitvah 1. 1961. Ostala je najmočnejša stranka in bo še dalje v sodelovanju z Svobodno demokratsko stranko sestavljala vlado. Socislistična stranka, ki je upala na zmago, je dobila 39.3%, skoraj 3% več kot leta 1961. Obe glavni stranki sta napredovali na škodo Svobodnih demokratov, ki so dobili pri volitvah le 9.5% v primeri z 12.8% leta 1961. SAIGON, J. iViet. — Oddelki 101 padalske brigade so po hudih bojih v soboto in včeraj pokončali močnejši oddelek rdečih v osrednjem višavju kakih 17 milj od An Khe, ki si ga je izbrala za svoje oporišče 1. konjeniška divizija ZDA. Njeni oddelki so včeraj prvič posegli v boj z rdečimi. NEW YORK, N.Y. — Strajk pri New York Times se nadaljuje. Poskusi rešiti spor med podjetjem in unijo, ki je privedel pretekli četrtek do štrajka, preko konca tedna niso uspeli. Pet drugih dnevnikov mesta je samo prenehalo z izhajanjem, ko je unija proglasila štrajk proti New York Timesu. Tako je imelo mesto včeraj edini dnevnik New York Post. SHEMŠKA DOMOVINA, SEPTEMBER 20, 1965 MEMM3 ŽMMOtiim * " » VX-IJO Y1I - 6117 St. Clair Ave. — Hfinderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: fca Združene države: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece && Kanado in dežele izven Združenih držav: s $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $14-00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $1C,00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio 83 No. 179 Monday, Sept. 20, 1965 De Gaulle znova in ne zadnjič General De Gaulle bo kmalu sedem let predsednik Irancoske republike. V teh dolgih letih je imel samo 12 tiskovnih konferenc. V začetku je bila vsaka njegova tiskov na konferenca dogodek mednarodne važnosti, pozneje je zanimanje zanje zelo splahnilo. Šele zadnja, ki jo je ime S. septembra, je zopet postala važna za mednarodno politiko. General ni povedal ničesar novega, toda jasno in odločno je sedaj izjavil to, kar je do sedaj samo namigaval, posebno na polju zunanje politike. Osnovna ideja in cilj njegove zunanje politike se ni spremenila, odkar je aktivno posegel v francosko politično življenje. V zunanji politiki mora Franciji pripadati vodilna vloga v evropski politiki, merodajna pa v mednarodni Seveda se pa general zaveda, da je treba, da se tudi ostali svet strinja z njim, kar se pa ne. Ker general to dobro ve, skuša doseči svoj cilj, rekli bi, po negativni poti, kar se najbolj vidi v njegovih mislih o Evropski gospodarski skup nosti in NATO. Ti dve točki zanimata seveda tudi Ameriko, zato je treba o njih reči par besedi. Evropska gospodarska skupnost (EGS) je plod zamisli francoskega politika J. Monneta. Ideja o njej naj bi naj-preje rodila carinsko unijo, potem denarno in naposled še politično skupnost. Vanjo naj bi stopile vse države svobodnega dela Evrope. Ob rojstvu EGS je bilo politično stanje v Evropi tako, da se je samo šest držav odločilo za pristop med njimi tudi Francija. Prva etapa EGS naj bi ustvarila carinsko unijo. Pot do unije je pa dolga, zamišljena je bila za 6-10 let. Razmere so pa postavile na pot vse polno ovir, ki jih je EGS kolikor toliko srečno premagala. Zato so prizadete države upale, da bo lahko mogoče, da v organih EGS, posebno v svetu zunanjih ministrov, načelo veto pravice odstopi svoje mesto načelu glasovanja; predlog, ki bo zanj večina držav, naj obvelja. To naj bi se zgodilo 1. janu ar ja 1966. Proti temu načelu je De Gaulle vedno godrnjal, na zadnji trgovski konferenci pa je jasno izjavil, da Francija ne more priznati tega načela in podrediti svoje suverenosti mednarodnemu organu, ki v njem ona ne gospodari. Francija si hoče torej še naprej lastiti veto pravico, ki jo je v EGS zmeraj uveljavljala, kadarkoli je mislila, da so njeni interesi prizadeti. Po 1. januarju bo torej EGS zopet vezana na francoski veto, kajti načelo večinskega glasovanja ne bo prišlo do veljave. Kaj bodo na sedanjo generalovo izjavo rekle vlade petih držav, ki so poleg Francije v EGS, ne vemo. Najbrže se bodo s francoskim stališčem morale sprijazniti, da ne ubijejo EGS same. General je šel še korak dalje. Je izjavil, da Francija ne bo za nobeno novo fazo v razvoju EGS, dokler tam ne bodo interesi francoskega poljedelstva primerno vpošteva-ni. Francija bo torej zavrla vsak napredek na poti h končnemu cilju EGS. EGS bo ostala v organizacijskem pogledu tam, kjer je, akoravno je EGS načrt predvidel nepretrgano stopnjevanje integracije gospodarstev njenih članic. To bo seveda hud udarec za EGS. Se bo morala obnašati, kot da jo je zadel mrtvoud. Skušala ga bo preživeti, toda v kakšni obliki, ne ve nihče. Da EGS članice ne bodo ostro nastopale proti Franciji, je verjetno. Med njimi prevladuje namreč mišljenje, da je francosko gospodarstvo že tako tesno povezano ; EGS in da ima od EGS kljub neizpolnjenim željam fran coskih farmarjev toliko koristi, da bodo francoski gospodarski krogi morali nastopiti proti taki generalovi politiki, ki bi jih oropala koristi, ki jih imajo od EGS. Upajo torej, da bodo splošni francoski interesi končno zmagali nad posebnimi interesi francoskih farmarjev in da bo EGS ostala pri življenju, čeprav verjetno v nekoliko spremenjeni obliki. Preprostejše je DeGaullovo stališče glede NATO. General ni proti Atlantski zvezi kot obrambni pogodbi proti komunizmu, je pa proti sedanji obliki NATO, to je organizaciji, ki naj izvaja politiko Atlantske zveze. Organizacija temelji na načelu federacije, pri glasovanjih prevladuje načelo večine, kar pa skoraj nikoli ne pride vpoštev. Organizem NATO je prikrojen vojaški tradiciji. Vodi ga poveljnik, po tradiciji ameriški general. Ves organizem se mora podrejati njegovim vojaškim odlokom. Tega general De Gaulle ne prenese. Ne more si misliti, da bi francoski oficirji na francoski zemlji morali biti pokorni tujemu poveljniku./Zato je napovedal, da bo Francija šla iz NATO, kakor hiivo poteče sedanja pogodba 1. 1969. Pripravljen bi bil na tako vojaško povezanost, ki bi članicam NATO pustila polno svobodo in neodvisnost glede rabe domačih o-boroženih sil. Hoče torej postaviti NATO na neke vrste konfederacijsko podlago. Kar bi nastalo, ne bi smelo biti skupna armada, odnosno oborožena sila, ampak samo tehnična povezanost samostojnih oboroženih sil posameznih članic NATO. Torej mogočen korak nazaj od sedanjega stanja. Za sedaj ne kaže, da bi se druge članice NATO mogle sprijazniti z generalovo idejo. Posebno Nemci bodo proti, kajti generalova ideja bi dala Ameriki priliko, da spravi svoje divizije domov, čemur bi NATO ne mogla ugovarjati, kar pa po sedanjih pravilih lahko naredi, ako bi bilo treba. Članice NATO bodo torej morale misliti, da bo treba generalni štab NATO premestiti iz Francije kam drugam, obenem pa seveda tudi predelati vse obrambne načrte tako, da Francija pri njih ne pride vpoštev. Časa imajo dobra štiri let, ne bo jim torej treba hiteti z načrti, ki bodo gotovo razburjali vso Evropo, nekaj tudi Francijo samo, kajti v tem pogledu niso vsi Francozje generalovih misli. Svet bo hitro pozabil na generalovo tiskovno konferenco, generali v NATO, politiki in diplomatje pa je ne bodo tako hitro preboleli. Jih je le prehudo udarila. * SLOVENCI V CHICAGU se še vedno kar živahno gibljejo in delujejo za napredek svoje fare pri Sv. Štefanu, kakor tudi na poljih raznih društev. Župnija je proslavila 60-letnico zidave cerkve sv. Štefana kar s tremi prireditvami. Prva je bila v januarju, druga na pustno nedeljo in tretja pa 6. junija 1.1. Vse so lepo izpadle in pokazale, da se chicaški Slovenci še vedno zavedajo svojih dolžnosti do župnije, ki je središče vseh vernih slovenskih ljudi v Chicagu. Tudi na polju podpornih društev lepo vozijo naprej in živahno delujejo. Zlasti mladi v krogih društev KSKJ imajo svoje športne skupine, posebno kegljaški oddelki se kaj pridno in požrtvovalno udejstvujejo v raznih tekmah. Dan društev K.S.K. Jednote v Illinoisu, ki se je vršil 1. avgusta v Woznikaovem vrtu na Blue Island cesti, je sijajno u-'več let z Indokitajci. Žrtev so se spel. Udeležba je bila zadovolji- naveličali in so “popolkali” svo-va in vsa prireditev je pustila za : je stvari in odšli. Tam na A-seboj najlepše uspehe. Na tem ■ namskem rtu nad Južno-kitaj-družinskem pikniku se je sešlo' skim morjem v Tonkinskem za- ti ne vsa na prejšnjih upravah. Začetek teh zapletljajev datira nazaj v preteklost najmanj kakih 12 do 15 let, če ne več. V času korejske vojne so nekako nam nerazumljive politične sape zanesle tja semena teh sitnosti. Angleži kot pretkani kramarji so se izmotali iz težav v Indiji in jo prepustili Indijcem samim, češ, če znate sami bolje čuvati svoje krave in bike, katere častite, pa jih sami čuvaj te, ko bodo “špancirali” po vaših trgih in “plažah”. Mi smo jih čuvali doslej in ker jih vi niste obrajtali dosti, da bi jih sami jedli, smo jih namesto vas klali in jedli mi. Zdaj se pa komandirajte, kakor veste in znate. Francozi so pa do tedaj gospodarili v Indokini, tam, kjer je zdaj, oziroma po umiku Francozov, nastalo kar nekako pet novih držav. Francozi so se mučili lepo število jednotarjev, starejših in mlajših. Posebno starejši so obujali svoje spomine, kako so delali v svojih mladih letih za društva in Jednoto. Taki sestanki so koristni, jačijo in u-stvarjajo močnejšo zavednost, da smo Slovenci dolžni skrbeti, da društvene aktivnosti pri slovenskih društvih ne začno pešati. Čast in priznanje vsem, ki se za to trudijo. Za drugo nedeljo v oktobru pa nas vabi na veliko letno proslavo — 15-letnico — Slovenski radio-klub v Chicagu, ki ga vodita dr. Lud Leskovar in njegova soproga Mrs. Corinne Leskovar. Oba že 15 let skrbita, da Slovenci vsako soboto popoldne čujemo slovenske programe na radio oddaji. Program bo bogat, zabave obilo, zato Slovenci, bližnji in oddaljeni, ne pozabite te prireditve v oktobru! Pa še en apel naj naslovim na vse Slovence v Chicagu. Ob gotovih prilikah poudarjajte, da radi čitate kaj o Slovencih v Ameriški Domovini. Prav in čast vam! Ampak ne pozabite pri vsem tudi na to, da slovenski list, ki za slovenstvo deluje, zasluži tudi vse naše podpore. Vsak naj se skuša na list sam naročiti, obenem ga vsakemu priporočati, da ga naroči. Geslo vseh zavednih Slovencev naj bo: Ameriška Domovina deluje za nas — mi pa delujmo za njo! * “VOJNA V VIETNAMU — NEVARNA PAST.” — Tako je pred kratkim označil sedanjo vojno v Vietnamu odličen komentator. Zapletli smo se v njo in vprašanje je, kdaj se bomo izmotali iz nje, poudarja dalje. Kje se je začelo in kje so korenine teh zapletljajev, v katere smo se zapletli v daljnem Vietnamu, ki je blizu kakih 9,000 milj oddaljen od nas tam v močvirnatih poljanah južnovzhodne Azije? Nekateri krogi dolže sedanjo administracijo, da je pritisnila preveč na prožko vojnih operacij. Morda je nekaj odgovornosti tu in tam, ni pa vsa odgovornost na sedanji upravi, ni- livu je nastala praznina. Kitajci, katerim manjka prostora na svojih tleh, so doMli pohlep po tem južno-azijskem teritoriju. Pred tem nekaj let je zajel komunizem Kitajsko. Tako je nastal nov zmaj poleg kitajskega zmaja, ki se ga je ves svobodni svet kolikor toliko ustrašil. Na vsak način ga je treba ustaviti, da ne prodre predaleč na jug do singaporskih ožin in tja preko v Indijsko morje. Če bi prišlo do kaj takega, bi postal ves Pacifik eno samo jezero pod komunističnim vplivom. Kdo naj se zoperstavi temu novemu komunističnemu zmaju v Aziji? Z.D. sa zaustavile valove komunizma v Koreji, na njih je, da ga ustavijo tudi na južnih koncih Azije. In tako se je začelo že pod upravo predsednika Trumana. Pod Eisenhowerjevo upravo se je nadaljevalo, a še ne tako ostro. Vse do tedaj so bolj pazili na Formozo, da ne bi tja privrtali k i t a j ski komunisti. Ker tja ni šlo, so začeli vrtati proti Tonkinskem zalivu. In pod Kennedyjevo upravo se je začelo ostriti. Počasi, a vedno bolj ostro. Zdaj so termiti kitajskega komunizma privrtali na površino v severnih pokrajinah Vietnama in vrtajo dalje. Johnsonova administracija ima zdaj že veliko mero skrbi, kako zaustaviti to termitsko prodiranje in vrtanje komunizma v področja Indokineškega rta in kako se iz teh sitnosti umakniti, da bo zadoščeno demokraciji, miru in svobodi ter varnosti pred komunističnim prodiranjem v svobodne dele sveta. Tu smo. Kako bo za naprej? Komunist Chi Minh, predsednik Severnega Vietnama, je pred kratkim izjavil, da je pripravljen voditi ’ borbo najmanj 20 let. Morda .le bahava grožnja, morda ne. Ne gre pa tako gladko. Mi že več mesecev bombardiramo komunistične točke po severnem in drugih delih Vietnama. Vsak dan pripovedujejo poročilo, koliko stotin in stotin ton bomb razmečemo tam. Po- sebnega uspeha pa ni. Vietnam je čudna pokrajina. Domačini, gverilci, jo poznajo, drugi ne tako. Vse kaže, da računi za u-stavljanje komunističnega prodiranja postajajo dražji od dneva do dneva. Zdaj govorijo, da bo treba zvišati mobilizacijo za vojaške sile. Potrebno je baje, da bomo imeli najmanj kakih 200,000 ali do 250,000 mož na frontah v Vietnamu. Kaj če nastanejo izzivanja kje drugje? Berlin? A-rabski svet? Kdo bo nastopil? Kdo bo branil svobodni svet pred komunističnimi sitnostmi? Zdi se, da se bližamo časom, v katerih bo še grmelo in treskalo. Vse to, kar je bilo doslej, še začetek ni. Črno je to gledano. Da bi le ne bilo tako! Žrtve za Vietnam so drage. Vietnam je azijski Balkan. O-stal bo kot tak. V evropski Balkan so prihajali delat red od vsepovsod. Tur ki, Madžari, Nemci, Italijani in celo Francozi — a je vedno ostal Balkan in ostal je v rokah Balkancev. Vietnamci so še bolj trdni, kakor so Balkanci. Tudi tam bo najbrže precej podoben uspeh. Prihodnje tisočletje bo vedelo o tem povedati. Regerčan Iz BARAGOVE DEŽELE MARQUETTE, Mich. — Me- sednik je dr. Miha Krek, pod- sto Marquette je prestolica Baragove dežele. Tu je sedež katoliške škofije, katere prvi škof je bil Friderik Baraga, tu v stolni cerkvi je Baraga tudi pokopan. Z njim v isti kripti so pokopani tudi štirje njegovi nasledniki. Prva dva naslednika sta bila Slovenca, to sta škofa Ignacij Mrak in Janez Vrtin. Ta naša prestolica šteje 20,000 prebivalcev in je naj večje mesto na polotoku. Uradno imenujejo polotok Upper Michigan ali pa tudi Upper Peninsula (Zgornji polotok). Drugi dve večji mesteci sta S a uit Ste. Marie (19,000 prebivalcev) in Escana-ba ob Michiganskem jezeru (16,000). V Marquettu sta v pristanišču dva velika pomola za nakladanje železne rude. Edeij je na koncu Baragove avenije. Dva bloka pod stolnico kar naprej zvonijo lokomotive, ki skozi mesto vlačijo polne vagone rude iz 9 milj oddaljenega rudnika “Cleveland ske železokopne družbe”. Pomol je tako visok, da vlak zavozi nad prazno ladjo ob pomolu. Ko odpro stranico vagona, zdrkne vsa ruda po širokih ceveh v ladjo. — Mesto je znano tudi kot sedež državne u-niverze. Onstran veleceste malo pod stavbo, v kateri je pisarna Baragove zveze, se že prično gozdovi. Medvedi pridejo v mestno sosedstvo. Spomladi je črn predsednica Mary Stušek, tajnica Ivica Tominec. Frances Zu-lich bo skrbela za vsakoletno romanje v Baragovo deželo. V kor likor bi,bilo delo povezano z denarjem (posredovanje članarine ali darov za Baragovo zvezo), bo tako blagajniško delo vršila Mrs. Mary Stušek (29654 Grand Blvd., Wickliffe, Ohio 44092). Ostali člani kluba so Rudi Knez, Ernest Terpin in Marija Marolt. Oba kluba sta osnovana na točki 11 pravil Baragove zveze. Mladinski Baragov klub sestavljajo: predsednica Magdalene Tominec, podpredsednik Leo Kokal, tajnica in blagajničarka Mary Ann Rigler. V klubu so tudi Mary Ann Kete, Joseph Rigler, Cyril Gostich, Frank Stanonik. BY CROSS AND ANCHOR je naslov angleški knjigi o Baragi, ki je pravkar izšla v drugi izdaji. Pisatelj James K. Jamison, ki v uvodu pove, da on ni katoličan, je posvetil to knjigo, ki ima 240 strani, svoji hčerki Jane in dobri mladini po vsem svetu. To je zgodovinska povest o Frideriku Baragi ob Gornjem jezeru. Lepo in na lepem papirju tiskano knjigo toplo priporočamo. Stane $4,95. Naroča se na naslov Roy W. Drier, 715 Pine St., Calumet, Michigan. Ali si morda pozabil? LETNO ČLANARINO za Baragovo zvezo je treba vsako leto obnoviti. Pošlji jo takoj danes, drugače bi lahko spet pozabil. Letna čla- medved prišel prav v mesto. I narina je $1) podporna $5) za vse Mrcina je prevračal posode za življenje (za poedinca) $50, odpadke in iskal hrane. Policija je imela precej opravka, preden ga je napotila nazaj v hosto. Na splošno ni dovoljeno streljati medvedov. Za vsak slučaj imam v sobi spominsko puško iz Baragove dobe. V hudi sili bi se še dalo z njo streljati. * Iz pisarne BARAGOVE ZVEZE: Tu je vzbudilo veselo pozornost, da sta se v Clevelandu formirala Baragova kluba. Namen obeh klubov je širiti poznavanje svetniškega škofa in misijonarja Friderika Barage. Pred- vse življenje za družino ali organizacijo $100. NASLOV BARAGOVE ZVEZE je sledeči: Bishop Baraga Association, Sixth and Fisher St., Marquette, Mich. 49855. Sv. maša v Baragovi GROBNICI se bere v določenih dneh v mesecu. Bere se po namenih, kakor jih Baragovi častilci sporočijo. To sv. mašo daruje Father Joseph Godina. Njegov naslov: Rev. J. O., Sixth and Fisher St, Marquette, Mich. 49855. (Telephone: 906-226-3347). J. G. Anthony J. Fortuna: 0b 70-lelnici Društva sv, Vida št, 25 KSKJ Cleveland, O. — Društvo sv. Vida št. 25 KSKJ, ki sem mu bil dolga leta tajnik, praznuje letos 70-letnico obstoja, pa mi je društveni odbor poveril nalogo, naj na podlagi zapisnikov in lastnih doživetij malo opišem zgodovino in življenje društva vse od začetka pa do sedanjega časa. Pred leti so slovenski pionirji v Clevelandu, Ohio, vedno gojili misel, da bi bilo dobro za bodočnost rojakov, ako bi ustanovili kako slovensko društvo, ki naj bi služilo v podporo vdovam in sirotam, in leta 1890 so v resnici ustanovili prvo slovensko društvo, ki so mu dali ime “Marijin Spolek”. Društvo se je tako imenovalo do leta 1893, ali do takrat, ko je bila ustanovljena slovenska župnija sv. Vida. Kmalu po njeni ustanovitvi so nekateri člani želeli, naj bi društvo dobilo novo ime. Na željo večine članov je društvo dobilo ime župnije in se je imenovalo “Slovensko društvo sv. Vida”. Kot tako je bilo inkorporirano 14. sept. 1894 po sledečih članih: Joseph Schneider, Joseph Strniša, Anton Klinc, Mihael Mahnič in Florijan Pijelik. Glavni sedež je bil na 996 Lake Street. Dne 2. aprila 1894 je bila v J o 1 i e t u, Illinois, ustanovljena Kranjsko Slovenska Katoliška Jednota. Kakor hitro je bila Jednota ustanovljena, se je začela med člani društva, sv. Vida agitacija, da bi se tudi njihovo društvo priklopilo h K.S.K. Jed-noti. Večina članov je bila za to, da se društvo priklopi Jednoti, le sedem članov se je temu proti-vilo'. In tako daleč so gonili in gonili, da je prišlo do tožbe. Društvo je tožbo dobilo s pogojem, da tistim sedmero članom povrne njihov vplačani ases-ment. To se je zgodilo in s tem je bila razpoka odstranjena. Dne 31. maja 1895 se je društvo priklopilo h K.S.K. Jednoti in dobilo številko 25, ampak priklopilo se ni z vsemi člani. Nekaj članov ni maralo, da bi bili zavarovani pri Jednoti, ampak so bili pri društvu samo -3. bolniško podporo, brez zavarovanja za posmrtnino. Kot kažejo knjige, so pristoili sledeči člani: Rev. Vitus Hribar, John Grdina (oče znanega odrskega čarodeja Johna Grdine), Jacob Jene, John Jernejčič, Anton Hočevar, Ignac Kausek, Alois Lah, Stefan Novak, Anton Petrič, John Pisek, John Rus in Mike Skebe. Takrat je bilo društveno poslovanje drugače urejeno kakor zdaj in se je vršilo samo potom Jednotinega zastopnika. Večje število članov je zanemarjalo plačevanje mesečnih asesmen-tov, društvo pa je zakladalo njihov asesment za Jednoto, dokler je bilo kaj denarja v blagajni. Tako postopanje je privedlo društvo na rob propada. Ko je tedanji odbor prišel na sled temu nerednemu plačevanju od strani članstva, je začel od nerednih članov tir j ati zaostali dolg. Tedaj so dotični člani odrekli društvu povrnitev zaostalega asesmenta. Končno jih je društvo črtalo iz svoje srede in iz Jednote. Spet je prišlo do tožbe. Tisti izločeni člani so tožili društvo, ker jih je izločilo. Sodnija je odločila, da je društvo ravnalo prav. Nato se je društvo razcepilo v dva dela. Tisti člani, ki so bili samo pri društvu zavarovani, to je samo za bolniško podporo, so ostali pri starem društvu; njim je ostala tudi prazna blagajna, knjige itd. Tisti člani pa, ki so bili zvesti K.S.K. Jednoti, so začeli nanovo poslovati pod istim imenom in številko, ki jim je bila podeljena 31. maja 1895. Prva seja se je vršila 1. marca 1899 v Kikelnovi dvorani. Društvo je zborovalo v tej dvorani do leta 1907. Dne 3. februarja 1907 se je preselilo v Knausovo dvorano, kasneje pa v dvorano sv. Vida, kjer zboruje še danes. Člani navzoči na tej seji so bili sledeči: John Grdina, Rev. Vitus Hribar, Ivan Kadunc, J. Rus, Mike Skebe, Ignac Kaušek, Jos. Mačerol, John Pous, Jacob Grdina, Alois Lausche, Janez Modic, Štefan Novak, J. Brodnik, Jos. Bizjak, Jac. Jene, Frank Salehar, Andrew Zakrajšek, Nikolaj Novak, John Stanko, Joseph Rezen, John Jernejčič, John Boldin, Alois Lah, Fr. Perko, Matt Sile, Janez Jadrich, Frank Kastelic, Ignac Žnidaršič, John Hren, Joseph Zupančič, Frank Lausche, Fr. Hren, Jos. Mohar, Jos. Germ, Jernej Blatnik, Jacob Turk, Fr. Strniša, Jos. Jerič, Štefan Oberstar, Frank Verhunc, Anton Barle, Jos. Champa, Dominik Perko, John Vidmar, Florijan Zamejc, Jos. Stimec, Janez Rasel, Jos. Perko, Mihael Urbas, Fr. Bokar, Jos. Tomaževič, John Berovčan, Anton Boldan, Joseph Škufca, Jos. Rozalin, Ant. Adler, John Boldan, Matija Zonta, Simon Marolt, Frank Urankar, John Baznik, Anton Kuhel, Anton Prijatel, Anton Petrič, Jos. Vid-goj, Ignac Perko, Anton Hočevar, John Pisek, Mike Setnikar, Jos. Opalek, Jos. Starič, Frank Walland, Martin Zaletel, Andrew Glavic, Jos. Papes. (Dalje prihodnjič) /2 NAŠIH VRST Forest City, Pa. — Gospod u-rednik! Skoro mi bo potekla naročnina za Ameriško Domovino in jo tukaj obnovim. Ne bi rada ostala brez tega lista. Ameriška Domovina, Ave Maria in Glasilo K.S.K.J. so najbolj katoliški listi in bi bilo dobro, da bi ji111 odprli pot tudi v Jugoslavijo-Vem, da bi jih tudi radi čitali-Želim vsem tem listom veliko naročnikov. Pozdravljeni od Vaše dolgoletne naročnice Mrs. Mary Shivitz IR3!SSS3!SSSSSSS!S!S!S!S!SS!S!SSSSS®®®S?53!S!®S^ Po HIrsehevi - J. M.: V ¥€Si@Yih graščinskega jezera “Upam, da bova lahko šla v tujino že pojutrišnjem. Pripra-vi vso prtljago. Medtem pa kom stopil še k Verinemu varuhu in se z njim pogovoril o vsem potrebnem.” Ravnatelj Košutnik je zapu-stil svojo ženo v zavesti, da je nad njo zmagal, in z upanjem, Ua bo po možnosti imel še lažjo tgro pri Verinem varuhu višjem svetniku Lokanu, ki ga hoče zdaj obiskati v njegovi vili Rod Rožnikom. Višji svetnik Lokan je bil kpo rejen in še prav dobro ohranjen mož v starosti okoli hO let. Upokojen je bil že dalje oasa. Daši je bil bogat, vendar ni počival. Upravljal je dolgo vrsto častnih funkcij, kar je torjalo od njega toliko dela, da 3 e bil prav za prav zmerom na Togah. Ravnatelja Košutnika j e sprejel v svoji delovni sobi, ki 3e bila zelo lepo opremljena. ■R° je Košutnik stopil v sobo, Tru je pomolil obe roke: “Zelo Ijubeznico od vas, gospod rav-Tatelj. Hotel sem vas že obiskati, no, zdaj pa ste prišli sami k meni.” ‘Mlajši sem, gospod svetnik, zato moram priti jaz k vam,” 3° odvrnil Košutnik in sedel na Ponudeni mu naslanjač, “zadnji žalostni dnevi so vas najbrž to-hko vznemirili, da potrebujete miru.” Miru, miru skoraj ne poz-Uam,” je smehljaje se odgovoril °kan in pokazal z roko na pisalno mizo, kjer je ležal še kup Teodprtih pisem, “brigati se Tioram za kakšnih petnajst reči, 116 glede na varuštva, ki mi tudi Jemljejo precej časa. No pa, ne Sre za mir, še več svojega miru ' žrtvoval, če bi le mogel spet Priklicati ubogo Vero iz groba, amor je morala leči še tako Triada,” je pripomnil in si obri-^*1 solzo, ki se mu je utrgala, akoj nato pa je dejal z odloč-i0 kretnjo roke: “Toda tu se ne a več pomagati, ubogi otrok je Tjrtev. Zdaj mislimo na živeče, .ko se počuti Vida?” Ne prav dobro,” je odgovo-1 Košutnik in žalostno pogle- Še kTedse. “Bojim se najhuj-ga, “To je skoraj zašepetal. Pa vendar ne, gospod klicatelj'” je prestrašeno vz-* vnil Lokan. “Vse gledate recrno, ker ste sami preve ° rti zaradi strašnih dogodkov, 'so vas zadeli.” ° je res, toda jaz bom že gače^^lel, a z ^do je dru- je vendar mirne na- “Vida rave.” tiar^ ^lav to z*°' "k3 mirna tež.ava 3e čisto padla iz ravno-; Ja. Trpba bo takoi nekai sto- riti sem bo takoj nekaj sto-^urijo, in priznam vam, da Vam ’?raV zara^i tega prišel k “P • Va riPravljen sem storiti za je Vse’ kar je v moji moči,” mu “samSOt°Vil višR svetnik Lokan, Poj^e°^ne razumem prav, kako Pričat3” v6 nehal govoriti in je Roš Pogledal ravnatelja igral nil. kaj K VPlaV hoče od n; in 0svutnik se je ] začel govoriti, °kana pogledal: 1 bo v Ljubljani kmalu porotno zasedanje, na katerem pride v obravnavo tudi ta nesrečna zadeva. Že prihodnji mesec.” Lokan je prikimal. “Seveda, bojim se, da ne bodo klicali tudi mene za pričo.” “Zame to že drži, da bom moral pričati. Bom namreč ena glavnih prič,” je nadaljeval Košutnik živahneje, “in tudi Vido bodo poklicali k pričevanju. Toda to se ne sme zgoditi, ker bi to pomenilo zanjo smrt. Najprej sem nameraval ostati tu do razprave in potem z ženo in otrokoma odpotovati na jug. Zdaj sem ta načrt izpremenil. Odpotovali bomo že v začetku prihodnjega tedna. Pustil bom svojo družino v Švici in se bom vrnil za dan ali dva v Ljubljano, ko se bo začela razprava proti Jugu. Le tega ne vem, kako bi dosegel, da bi Vido oprostili pričevanja in se zadovoljili samo z njenim pričanjem med preiskavo.” “Zelo dober in zelo požrtvovalen mož ste,” ga je pohvalil Lokan, “toda še zmerom ne razumem, kaj imam jaz pri tem opraviti.” “S svojo družino bom dolge mesece, morda celo leto, odsoten iz Ljubljane, pa mislim, da bi bilo potrebno, če bi se uredile vse poslavne zadeve,” je menil Košutnik. Pri tem je potisnil svoj stol nekoliko bliže k Lokanu, katerega obraz je zdajci dobil čuden izraz. Naenkrat je Lokan razumel, zakaj ga je Košutnik obiskal. “Ah, tako! Na Verino zapuščino mislite,” je dejal in pogledal Košutnika naravnost v obraz. “Da, da, gre za Verino premoženje, katerega edina dedična je moja žena,” je pripomnil Košutnik. “O tem ni dvoma. Ali želite pregledati knjige?” “Kaj pa mislite!” je vzkliknil Košutnik ves prestrašen. “Ne, nisem prišel zaradi tega k vam, temveč Vida se za te zadeve ne more brigati, ker jo smrt njene ljube sestre tako boli. Obvarovati jo hočem vsega, kar bi jo spominjalo na sestro. Kot mož sem njen zaščitnik, njen zastopnik, zato vas prosim, da se o zapuščini pogovorite z menoj.” “Čisto pa vendar le ne pojde brez Vide,” je pripomnil Lokan. “Vem, vem, toda poklicali jo bomo šele v zadnjem trenutku, ko se bo morala podpisati. Kaj ne, gospod svetnik, da je tako prav? Storiti moramo vse tako, da moja uboga Vida ne bo spet in spet trpela.” “No, prav je tako,” je odvrnil višji svetnik mirno, “vendar prav za prav še zmerom ne vem, kaj želite. Dajte mi kar naravnost povedati gospod ravnatelj.” “Prosil sem vas že, da me ne smete napačno razumeti.” “Tega tudi ne bom,” — Lokan je rekel to vljudno, vendar pa se je Košutniku zazdelo, da je bil v njegovih besedah drobec posmeha. Košutnik si je obrisal z robcem potno čelo in je nadaljeval: “Premoženje moje svakinje je po večini naloženo v vrednostnih papirjih?” “V zanesljivih državnih vrednotah, ki se dado, če je treba, takoj vnovčiti.” “To ni potrebno,” je odvrnil Košutnik, “jaz bi samo kot zastopnik svoje žene prosil za izročitev posesti.” “Gospod Košutnik,” je vzrojil višji svetnik Lokan, to je skoraj žaljivo.” (Dalje prihodnjič > --------o-------- Oglašajte v “Amer. Domovini” New York Life Insurance Company ena najstarej-ših v deželi Cleveland, O. — Socialno zavarovanje v naši deželi je preveč pomanjkljivo tako v pogledu pokojnine, kot v pogledu o-skrbe v bolezni, nesrečah in vsakovrstnih drugih težavah, ki prihajajo nad ljudi v vseh časih in okoliščinah. Ker javno socialno skrbstvo ni zadostno, ga moramo dopolniti sami s privatnim zavarovanjem. Velika večina ljudi v deželi misli na to in se je na kak način oskrbela za izredne potrebe in slučaje. Bratske organizacije nam nudijo nekaj priložnosti, vendar redno tudi ta zavarovanja ne zadoščajo. Tako se obračamo na privatne zavarovalne družbe. Ena takih je New York Life Insurance Company, ki deluje uspešno že 120 let. To je “vzajemna zavarovalnica”, ki nima lastnikov in delničarjev razen lastnikov zavarovalnih polic. Okoli 6 milijonov ljudi je pri njej sedaj zavarovanih za življenje v skupni vrednosti preko 31 bilijonov dolarjev, poldrug milijon pa za slučaj bolezni. Tekom lanskega leta je družba plačala lastnikom zavarovalnih polic skupno blizu 650 milijonov dolarjev. Nobenega dvoma ni, da se bo javno socialno skrbstvo v naši deželi izpopolnjevalo iz leta v leto, toda le malo verjetno je, da bi bilo kdaj tako popolno, da ne bi bilo koristno še privatno zavarovanje. To kažejo na primer razmere na Angleškem. Tam imajo obsežno zdravstveno zavarovanje, pa se je kljub temu začelo uveljavljati posebno, privatno zavarovanje za bole-zen, ki jamči zavarovancu v bolezni posebna finančna sredstva. Mislimo na svoje potrebe, mislimo na potrebe svoje družine in pozanimajmo se, dokler smo mladi, dokler smo še v letih, ko je zavarovanje možno in ne predrago! AD -------o----- Tudi Varšavska zveza boleha in išče pola k poglobitvi in zboljšanju MOSKVA, ZSSR. — V Varšavskem paktu so se povezale Rusija in vse satelitske države razen Jugoslavije in sedaj tudi Albanije na skupno obrambo proti zahodnim kapitalistom in imperijalistom. Organizacija je bila zamišljena kot protiutež proti NATO. Kakšne težave ima NATO, to vemo, da pa tudi v Varšavskem paktu ni vse, kot bi moralo biti, smo slutili že davno. Sedaj je prišla resnica na dan. Povedal jo je sam tovariš Brežnjev na nekem banketu v čast češkim gostom, ki so ga prišli obiskat v Moskvo. V svojem pozdravnem govoru je rekel, da je treba Varšavski pakt ne samo poglobiti, ampak tudi “zboljšati”. Zboljšanja je najbrže potrebna organizacija sama, pa tudi oprema divizij, ki so vključene v skupno obrambo. Boleče je gotovo tudi vprašanje generalnega štaba. Do sedaj so v njem gospodarili ruski generali po mili volji. Ruski maršal, ki je na čelu skupne obrambe, ima neprimerno več besede kot na primer ameriški general Lem-nitzer, ki poveljuje četam NATO. V čem naj zboljšanje obstoja, pa Brežnjev ni povedal. Rekel pa je, da “bomo vsi z združenimi močmi naporno delali”, da bo cilj čim preje dosežen. To se pravi, tovariši še nimajo recepta, kako naj Varšavski pakt ozdravijo. ------o------ Kongres obravnava novi zakon o sladkorju WASHINGTON, D,C. — Poljedelski odbor predstavniškega doma je odobril razdelitev kvot za promet s sladkorjem. Pri tej priliki ni bilo običajnega boja med lobisti posame.znih dežel; so se že preje sporazumeli na kvote. Zato zakon ne bo naletel na težave v Kongresu. Zakon velja za 4 leta in predvideva* letno potrošnjo sladkorja na 9 do 10 milijonov ton. Dve tretjini ga bodo proizvedle domače tovarne sladkorja, ostanek bo uvožen. Največ uvoženega sladkorja bo odpadlo na Filipine (milijon ton), za Filipini bodo deležne večjega uvoza Mehika, Dominikanska republika, Brazilija in Peru. Do kvot pod 25,000 na leto so pa prišle na novo sledeče dežele: Tajska, Bolivija in Honduras. Na splošno je Latinska Amerika bolje odrezala, seveda na račun uvoza iz Evrope. To odgovarja tudi smeri naše sedanje zunanje politike, ki daje prednost O AS članicam. ------o------— Priprave za polet na Luno na polovico že gotove ATENE, Gr. — V Atenah se je vršil Mednarodni astronavtski kongres. Med drugimi se ga je udeležil tudi ameriški strokovnjak za rakete W. von Braun, ki je dejansko ustvaril našo raketno industrijo in sedaj dela na naši največji raketi Saturn, ki bo pognala 45 ton težko gondolo na Luno. Braun je povedal, da so priprave za polet na Luno že na polovico gotove, a-koravno se bo prvi polet vršil šele 1 1970. Načrt za polet ima uradno ime: Projekt Apollo. Je pa draga stvar. Stroški zanj bodo do 1. 1970 narastli na $20 bilijonov. Braunova izvajanja so bila tako zanimiva, da jih je prišel poslušat celo grški kraljevi dvor. V gondoli bo prostora za tri astronavte. ------o------- V Viefnamu utrjujemo novo postojanko: Ankhe SAIGON, J. Viet. — K znanim vojaškim taborom v Danangu in Quienhonu bomo morali sedaj dodati še tabor v dolini Ankhe. Ta tabor se razlikuje od drugih po tem, da ne leži ob morski o-bali, ampak sredi Centralnega gorskega masiva, kakih 50 milj daleč od morja, toda samo 13 milj daleč od ceste št. 19, ki veže greben in postojanko Pleiku z morjem. Od ceste št. 19 do novega tabora so že zgradili zasilno avtomobilsko cesto. Novo taborišče bo v rokah Prve konjeniške divizije, ki pa nima s konji nobenega opravka več. Divizijo, vojake, opremo, municijo, hrano in vse ostalo prevažajo samo helikopterji. Cela divzija šteje 16,000 mož in ima zaenkrat 434 helikopterjev. Koliko jih bo v Ankhe taborišču, je seveda vojaška tajnost. Število moštva bo gotovo šlo v tisoče, helikopterjev pa v stotine. Taborišče samo bo obsegalo 35 kvadratnih milj. Taborišče je že sedaj dobro zastraženo po naših četah, ki so daleč na okoli že očistile ves teren od gverilcev. Očistile so tudi cesto št. 19 od vseh zased, ki so jih gverilci postavili, da motijo dovoz po njej in s tem tudi delo na taborišču. Seveda pa gverilci ne mirujejo. Skušajo na vse mogoče načine motiti delo na taborišču. Njihovi načrti se jim pa navadno ne posrečijo. —----o------ Johnson misli na mednarodno prosvetno politiko WASHINGTON, D.C. — Za podpiranje tujine je naša dežela žrtvovala po vojni že nad $100 bilijonov. Pri tem pa ni nihče prepričan, da bi bil ta denar zmeraj pravilno porabljen. Vsako leto se znova pojavi kritika načina podpiranja, ki je vedno utemeljena vsaj do neke meje. Zato ni Johnson ravno navdušen za sedanji način podpiranja, hoče najti nova pota. To prepričanje je izrazil ravno z načrtom, ki, ga je odkril pretekli teden. Hoče namreč prihodnje leto staviti Kongresu predlog, naj naša dežela začne sistematično pod- pirati šolstvo v vseh zaostalih državah, ki rade visijo na ameriških podporah. Johnson je že imenoval poseben odbor z državnim tajnikom Ruskom na čelu, ki naj mu izdela podrobnosti za tako namensko podpiranje tujine. Ako bo Kongres za idejo, potem bo naše podpiranje tujine kmalu dobilo čisto novo obliko in vsebino. ------o------- Sporazum med Vatikanom in Jugoslavijo pripravljen CLEVELAND, O. — Francoska obveščevalna služba je v avgustu prinesla iz Rima poročilo, da vatikanske oblasti proučujejo besedilo sporazuma med jugoslovansko vlado in vatikanskim posredovalcem msgr. Ca-sarolijem, ki se je dalj časa mudil v Beogradu. V pogajanjih s predstavniki jugoslovanske vlade naj bi bil dosegel sporazum o novi ureditvi odnosov med Jugoslavijo in Sv. stolico. Najtežji oreh pri razgovorih naj bi bilo vprašanje katoliških šol in pouk verouka ter vprašanje v tujini živečih jugoslovanskih katoliških duhovnikov. Uradno o dosegi kakega sporazuma med Beogradom in Vatikanom ni bilo nič objavljenega, vesti iz privatnih virov vest francoske agencije potrjujejo v toliko, da je bil nekak dogovor dejansko dosežen, da pa še ni bil podpisan. Verjetno je prišlo do novih težav in zaprek, kajti po francoskem poročilu bi naj bil sporazum uveljavljen še pred začetkom letošnjega septembra, kar pa se ni zgodilo. ------o----- Članstvo v delavskih unijah še je ustalilo WASHINGTON, D. C. — Iz poročila federalnega tajništva za delo je razvidno, da članstvo v naših unijah ne raste kot je nekdaj. V zadnjih dveh letih je narastlo samo za 255,000 članov na 16,841,000. Dober napredek v članstvu imajo unije državnih in federalnih uradnikov in uslužbencev, zato pa pešajo v tistih industrijah, ki propadajo, kot na primer pri železnicah in tovarnah, ki delajo za promet. Avtomatizacija se pa še ne čuti v večjem obsegu. V unijah včlanjenih v AFL-CIO, je sedaj 15,150,000 članov. Vsak osmi med njimi je vpisan v unijo avtomobilskih delavcev, ki šteje nad 1,168,000 udov. Zunaj AFL-CIO je unija prevoznih delavcev; v njej je včlanjenih nad 1,500,000 delavcev in u-radnikov. Število članstva seveda niha stalno v posameznih u-nijah, ravna se po vsakokratnem stanju konjunkture in sezonske zaposlitve. •-----o------- Razorožitvena konferenca v Ženevi odložena ŽENEVA, Šv. — Razorožitvena konferenca, ki se jo je udeleževalo 17 držav, po šest iz vzhodnega in nevtralnega bloka, pet iz zahodnega, ker je Francija udeležbo od vsega začetka odklonila, je pretekli četrtek prekinila svoje delo. V poročilu Združenim narodom pravi, da ni mogla doseči razorožitve in ne zmanjšanja mednarodne napetosti, da pa je bilo njeno delo kljub vsemu koristno, ker je pomagalo razčistiti stališča posameznih držav. Poročilo je bilo sprejeto soglasno. — - o--------- Angleška vlada predložila petletni ekonomski načrt LONDON, Vel. Brit. — Vlada predsednika H. Wilsona je predložila petletni načrt za obnovo in reorganizacijo britanskega gospodarstva. V 5 letih naj bi se produkcija povišala za 25 odstotkov, kar naj bi prineslo pre- MALI OGLASI Stanovanje oddajo Štirisobno stanovanje s plinskim ogrevom in prostorom za parkanje oddajo na 7023 St. Clair Avenue. Kličite 361-2309. (pon., sr. in pet.) V najem 5 sob in kopalnica, spodaj, $60.00 na E. 74 St. KKličite 431-2246 ali UT 1-5208. (181) V najem Oddamo 5 sob in kopalnico spodaj, na novo dekorirane na 7002 Becker Court. Kličite 361-4635. (181) Štiri opremljene sobe oddajo Štiri opremljene sobe oddajo v bližini Addison Rd. in St. Clair Ave. Prednost ima starejši par. Primerna priporočila. Kličite pred poldne 481-1917. ________________________(179) 2 lota na meji Cleveland-Euclid En lot . 75 x 100 v Clevelandu nasproti Pawnee Ave. Ima 7-sobno Colonial hišo, popolna kopalnica zgoraj, stranišče na prvem zraven kuhinje; klet in prostor za sadje. Hiša ima aluminijaste strani in strehe; lep porč spredaj. Zraven odobren lot v Euclidu, lot 56 x 100 primerno za poslopje, nasproti E. 193 St. Ima garažo in dovoz. Primerno da se postavi dom za mamo in očeta ali novoporočence. Vse to je v bližini trgovin in buse za Cleveland in Euclid. Dajte ponudbo. Lastnik 481-0035. (179) V najem 5 sob in kopalnico oddamo. Poizve se v Somovi restavraciji, 6036 St. Clair Ave. EN 1-6214. (x) Pozor Barvanje hiš in prostorov, zunaj in znotraj in napise. PAHOR PAINTING 361-0510 po 7. uri 881-4559 _____________________-(ISO) Grozdje naprodaj Ohijsko, belo in plavo na funte. Imam tudi električno peč naprodaj. LOUIS KRAPENZ, 33951 Eddy Rd. Willoughby Hills WH 3-0415 (179) Lastnik prodaja Lastnik prodaja hišo, primerno za dohodek v Lakewoodu. Kličite LA 1-8077. — (pon., sred,, pet.) Kupi šivalni stroj Rada bi kupila star Singer šivalni stroj na nožni pogon, ki je še za rabo. Plačam zanj. Kličite EX 1-4691. (179) Naprodaj Dobro ohranjeno pohištvo za jedilno sobo, miza in šest stolov. Vpraša se na 6700 Schaefer Ave. ‘ (180) V najem Oddamo 5 sob in kopalnico, spodaj, plinska peč. Kličite po 4. uri na 1010 E. 70 Street. — (20,24,27 sept) bitek v zunanji plačilni bilanci in vsakemu prebivalcu $540 novih dohodkov. Konservativci so petletni načrt delavske vlade označili za propagando za volitve v parlament prihodnjo pomlad. Moški dobijo delo RABIMO V ODDELKU ZA ZAVESE KROJILCE ZA PREVLEKE NAMEŠČEVALCE ZAVES Prošnje na Personnel Department SEARS ROEBUCK & CO. Southland Shopping Center 6950 West 130th St. _____________________(181) Prvovrsten nadzornik orodja (TOOL INSPECTOR) z najmanj 2 letno prakso s spričevalom. Izvrstna plača, po-1 stranske ugodnosti in odlični delovni pogoji. Stalna služba pri že vpeljanem podjetju. COSMO PLASTIC CO. 3239 W. 14 St. Ženske dobijo delo Kuharico iščejo Iščejo slovensko kuharico (short order cook) za čas od 9. dop. do 1:30 popoldne. Lack’s Bar, 875 E. 79 St. tKličite zvečer med 6. in 7. uro. (17,20,22 Sept) Delo dobe Iščemo tovarniške delavke, skupinsko in lahko strojno delo. Za sestanek kličite 781-7136. (183) Delo dobi Žena ali dekle, ki zna dobro angleško in obvlada popolnoma slovenščino radi prevajanja, dobi delo v pisarni. Pismene ponudbe na Box 123, Ameriška Domovina, 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103. (x) RABIMO V ODDELKU ZA ZAVESE • KROJILKE • LIKALKE • GUBALKE • PREGLEDOVALKE IN • SESTAVLJALKE Prošnje na Personnel Department SEARS, ROEBUCK & CO. Southland Shopping Center 6950 W. 130th St. (181) IZUČIMO STROJNE ŠIVILJE Izučimo sposobne posameznice za delo v naši tovarni. Ta služba je stalna in nudi plačo od kosa. Zglasite se od 8. dop. do 5. pop., od ponedeljka do petka. JOSEPH & FEISS CO. 2149 W. 53 St. 961-6000 blizu Lorain Ave. (181) Azijsko-afriški blok bo glasoval za Popoviča kot predsednika ZN ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— Politični opazovalci trdijo, da se je večina članic ZN, ki so v azij-sko-afriškem bloku, odločila podpreti kandidaturo Titovega delegata Koče Popoviča. Kandidatura ital ijanskega delegata Fanfanija bi prišla v poštev šele na drugem mestu. ------o-----— 8 Povejte oglaševalcem, da ste videli njihov oglas v Ameriški Domovini! PsijatePs Pharmacy IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ' ZA OSTARELE AID FOR AGED PRESCRIPTIONS St. Clair Ave. & 68th St.; EN 1-4212 V najem Soba se odda ženski. Si lahko Iščemo Kuhinjsko pomoč, ure od 7. zj. do 2. pop. SORN’S RESTAURANT 6036 St. Clair Ave. EN 1-5214 (x) sama kuha; garaža na razpo-j lago. 6607 Schaefer Ave. UT 1-19250. -(16,20,22) Čistilke Iščemo čistilke za poln čas, plača od ure, počitnice, bolni-V najem ški dopust in prazniki plačani. Oddamo 4 sobe v najem na Oglasite se pri “Personnel 1079 E. 64 St. Vpraša se na 1087 Dept.” ST. VINCENT Addison Rd. ! CHARITY HOSPITAL —(14,16,20 sept) 2222 Central Ave. (182) XMERISKA DOMOVINA, a ENRICA V. HANDEL - MAZZETTI: Jese in Marija ■ ,.il' Grosskrummnussbauma in logar ju je pogostil v svoji lepi sobi z vinom in maslenim kruhom. Logarica je morala streči. Čudila se je, da Velderndorffo-va žena ni neljubezniva, oblastna žena, kakor si jo je logarica mislila, .marveč srčkano in kaj mlado dekletce, ki nima na sšbi nič gosposkega mimo španske dvorske obleke, ki je temnordeča in s črnim prevezena, in ima trd raven životnik in strašno široke rokave. Škoda, da je lutr-ska. Pa kako je mogla le vzeti tega hudobnega človeka! In da se ga kar nagledati ne more, tega hudobnega človeka! “Če je zdaj gospodi všeč, bil bi pravi čas, da gremo, če hočemo biti pred zatonom sonca na Čelu...” Tedaj je vprašal Marija z oprezujočim pogledom: “Kaj pa je to? Na Čelo ju hočeš peljati? Tega mi pa nisi povedal.” “Povedal sem ti, pa si pozabila.” Pa ona ve, da ji ni omenil ne besedice o tem. “Gospoda si želi ogledati kresove.” “Kresove je videti z Ograj-nice in z Livade in od vsepovsod, ni treba sopihati na Čelo,” je rekla žena navidezno mirna, a v svoji notranjosti vsa nemirna in plašna. Luteranec gre gori! Videl bo sveto podobo! Pa mu utegne hudič vdihniti misel, da bo podobo poškodoval ali pa pobožno vero vanjo v Aleksandrovem srcu. “Kresove je videti od pov-scdi, pa je meni za tisto čudodelko gori, za mater Marijo v “...Kakšna pa je? Povejte mi!” “Kdo, blagorodni?” “Svetnica s Čela.” “Zaobljubljena podoba. Gospoda drži v naročju in se joče.” “Je li lepa? Ali pa je grda kakor demonka v Loretu ali ona fina Celjanka?” “Milostni gospod!” je dejal Schinnagel; v besedi mu je sramežljivo prosilo, naj oni ne govori tako. “Lepa je in ljubka, kdor jo vidi, jo mora častiti.” “Hočem jo videti! Prinesite mi jo, da jo pogledam.” “Bog me vari, gospod, tega ne smem. Sam0‘ duhovniška roka sme sveto podobo premakniti; če pa je gospodu všeč, ga povedem gori na Čelo.” “Kdaj?” “Vedno sem na uslugo.” Logarju pade v glavo, da bi morda izvolil gospod na Šentjanževo. Proti večeru bi šla gori, gospod bi si ogledal še kresove, ki bodo goreli vseokoli po holmih in ki jih je s Čela prelepo videti. Prav, je vitez zadovoljen. Na Šentjanževo bo prišel, pripelje še svojo ženo s seboj in potem poj demo gori. > \ 1 » * Zlat in vroč, ljubezenskega božjega diha poln kakor svetega Janeza zadnja ljubezen, je praznik svetega Janeza. — Vse kipi in živi, tujcev je vse polno na vseh trgih v Wachavi; na Donavi plove mnogo ladij s pestrimi zastavicami, vozijo z letnega trga v Ardaggru in Emsu in se peljejo na trg v Horn. “Ali boš skakala, dragica, nocoj z menoj? Ne skakaj z Bolte-žarjem; izpustil te bo, osmodiš drevesu,” je povedal Veldern-dorff. “Hočem videti, kaj je s tc podobo.” “Videti ne bo mogel gospod nič,” je odvrnila Marija. “To bi moral čutiti, za to pa, se bojim, nima milosti.” “Če je nimam, saj jo lahko dobim,” je odvrnil posmehljivo luteranec. “Kaj pa hočeš, miška?” se je obrnil k svoji drobni ženici, ki je boječe približala svoje ustnice k njegovemu ušesu. “Zopet trudna?” — Kaj pa naj naredimo zdaj? Ali hočeš s čolnom domov?” Ne, miška ne mara domov. Tu pri logarici hoče ostati in čakati, dokler se on ne vrne. Ali mu je prav? Logarica sicer možu ni posebno všeč, pa mora vendar biti zadovoljen;, v poldrugi uri bo spet nazaj. Tako je vzel Velderndorff svoj montpensierski klobuk in logar svoje staro obnošeno pokrivalo. Velderndorff je požvižgal Kleslu in logar svojemu da-keljnu; Velderndorff je poljubil svojo miško in Schinnagel svojo Mojco, nato sta odkorakala moža med hišami in zelniki skozi vas po Novi poti. Ženski sta stali pred logarjevo hišo in gledali za njima, dokler nista izginila za znamenjem. “No?” je rekla Ana Marija logarici, ki jo je povabila na vrt; šla je za njo z majhnimi, trudnimi koraki. Od tu, je menila logarica, bo mogla pozneje videti vsaj goreče smolnate sode, ki bodo plavali po Donavi. “No, kaj pravite o mojem možu? Jelite? Tako ljub ni noben drug, ni mu enakega med moškimi!” Tako rekši je sedla pod črešnjo in sklenila svoje roke nad naročjem. “Jelite, da je res?” “Nesrečno, nedolžno dete,” je pomislila logarica. Prijazno je odgovorila: “Je že tako, da je vsaki njen mož najljubši.” (Dalje prihodnjič) --------0------- predsednik John Habat, podpredsednik Eugene Kogovšek, fin. tajnica Dorothy Ferra, 444 E. 152 St., tel. KE 1-7131; pomožni tajnik Jos. Ferra; bol. taj. Mary Korošec PO 1-1642; zapisnikarica Anna Kožel, blagajnik Louis Jarem; nadzorniki: Frances Somrak, Mary Schmoltz, Albert Moro. — Vratar: James Kastelic. — Zdravniki: Dr. C. Opa-skar, Dr. Louis Perme, Dr. Raymond Stasny in Dr. Max Rak. — Seje se vršijo vsak tretji četrtek v mesecu ob 8:00 zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Asesment se pobira pred sejo. od 7. do 8. ure ter 24. in 25. v mesecu v Slov. domu na Holmes Ave. od 6. do 8. ure zvečer. Društvo sprejema otroke od rojstva do 16. leta brez zdravniške preiskave ter odrasle od 16. do 60. leta za zavarovalnino od $500 do $15,000 in do $2.00 bolniške podpore n.a dan. PODRUŽNICA ŠT. 15 SŽZ Duhovni vodja Rev. F. M. Baraga, predsednica Frances Lindič; podpredsednica Helen Mirtel, taj. Frances Novak, 3552 E. 80 St., Dl 1-3515; blagajničarka Theresa Jeric, zapisnikar. Mary Filipovič. Nadzornice: Helen Mirtel, Antonia Stokar in Angela Stražar. Za-stavonošinja Angela Stražar. Reditelj ica Jennie Barle. Zastopnici za SND Frances Lindič in Mary Filipovič. Poročevalka Frances Lindič. Zastopnici za Ohio zvezo: Mary Filipovič in Frances Novak. — Seje so vsako drugo sredo v mesecu ob 7.30 zvečer v SND na 80. cesti. DRUŠTVO PRESVETEGA SRCA JEZUSOVEGA ŠT. 172 KSKJ Predsednica Theresa Lach, podpredsednik Joseph Lach, finančni in bolniški tajnik Joseph Grdina, 1133 Addison Road, tel.: 881-7670, blagajnik John Hosta, zapisnikarica Anna Palčič. Nadzorniki: Joseph Lach, Anna Palčič, Josephine Weiss. Za preiskavo vsi slovenski zdravniki. Društveni zdravnik Valentin Meršol, 1031 E. 62 St. Seje vsako tretjo sredo v mesecu ob 7. uri zvečer v J. D. Narodnem domu na 4533 W. 130 St. Društvo spada v Centralni bolniški oddelek K. S. K. Jednote, ter ima poleg tega svojo društveno bolniško blagajno. Zavarujete se lahko za $1.00, $2.00 ali $3.00 dolarje na dan bolniške podpore. Sprejema se člane: V mladinski oddelek od 1 do 16 leta; v odrasli oddelek pa od 16 do 60 leta. Zavarujete se lahko od $250.00 do $5,000.00. Najnovejši moderni certifikati; plačljivi 20 let. S tem si prihranite denar za stara leta; kakor bi ga nosili v banko in pri tem ste še živ-Ijensko zavarovani. Za pojasnila se obrnite do uradnikov društva. V društvo se sprejema člane brez zdravniške preiskave od 1 do 45 leta starosti. Poslužite se prilike ter se zavarujte pri tem solidnem društvu, za slučaj bolezni, poškodb, operacij in smrti. Asesment se pobira na vsaki seji tretjo sredo, v JDN Domu, vsako četrto nedeljo v mesecu pa v Baragovem ■ Domu na 6304 St. Clair Ave. ob 10. uri dopoldne. Imenik raznih društev si noge in venec.” “Gospod rihtar, tu so že fantje iz Gistoya in pojo,” zakliče Veroni v uradno sobo, kjer sedi gospodar v dušeči vročini pri zaprtih oknih in bere zopet Lutrovo biblijo in si z nitjo zaznamuje mesta, o katerih mora vprašati gospoda Velderndorffa. “Logarica naj poskrbi in da, kar je prav. Imam delo.” “Sveti šent Vid,” so vpili gistojski pevci pred vrati, “prosi za brašno, za metlo in poleno. In kdor nam ne da ne brašna, ne metle, ne polena, ne bo imel vse leto sreče.” “Saj je že tako nimamo,” je rekla bridko logarica v kuhinji, kjer je pekla ravno maslen božji kruhek. — “Danes pride gospod Velderndorff s svojo ženo,” ji je bil povedal mož navsezgodaj, “skuhaj kaj dobrega!” In tako peče za hudega krivoverca ... pa na tako svet dan... saj se mora človek jokati. Pozno popoldne sta se pripeljala mladi Velderndorff in njegova žena v domačem čolnu iz CHICAGO, ILL. Ameriška Slovenska Katoliška Jednota DRUŠTVO SV. VIDA ŠT. 25 KSKJ Duhovni vodja Msgr. Louis B. Baznik; predsednik Frank A. Turek; podpreds. Ernest Racic; tajnik Albin Orehek, 18144 Lake Sh. Blvd., tel. 481-1481; zapis. John Skrabec; blagajnik Janez Ovsenik. Nadzorniki: Anthony J. Fortuna, Jo- seph J. Nemanich, Rudolf Drmota; vratar A. J. Fortuna. Vodja atletike in mladinskih aktivnosti John J. Polž. Za pregledovanje novega članstva vsi slovenski zdravniki. Društvo zboruje vsak prvi torek v mesecu v šoli sv. Vida ob 7:30 zvečer. Mesečni asesment se prične pobirati ob 7:00 pred sejo in 25. v mesecu od 6. do 8. ure zvečer v društveni dvorani. V slučaju bolezni naj se bolnik javi pri tajniku, da dobi zdravniški list in karto. DR. SV. LOVRENCA ŠT. 63 KSKJ Duhovni vodja Rev. F. M. Baraga, častni predsednik Louis Simončič, predsednik Anton Zidan, podpredsednik Louis Shuster, tajnik Ralph Godec, 3665 East 105 St., tel. VU 3-6324; zapisnikar Jacob Resnik, blagajnik Josip W. Kovach; nadzorniki: Louis Shuster, Silvester Urbančič. Zastavonoša: Joseph W. Kovach. Zastopnika za SND na 80. St.: Jos. W. Kovach in Ralph Godec; zastop- CHICAGO, ILL. FEMALE HELP ASSEMBLERS Jobs available on our packaging line for both the day and night shift. — Ample fringe benefits included. ■y b. Uniforms free of charge. , , Holidays. Discount on employee purchases. ! | ( Apply at employment office CAPITOL PACKAGING 1502 N. 25th AYE. MELROSE PARK (182) nik za SND Maple Hghts.: Joseph W. Kovach. Zastopniki za atletiko in booster club: Joseph W. Kovach in Ralph Godec. Zdravniki: dr. Anthony J. Perko, Dr. Wm. Jeric, dr. J. Folin in dr. F. Jelercic. — Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob eni uri popoldne v SND na 80. cesti. — Sprejema članstvo od rojstva do 60 let starosti. Bolniški asesment 65c na mesec in plačuje $7.00 bolniške podpore na teden, če je član bolan oet dni ali več. Rojaki v Newbur-ghu, pristopite v društvo sv. Lovrenca. DRUŠTVO SV. ANE ŠT. 150 KSKJ Duhovni vodja Rev. Francis Baraga, predsednica Josephine Mulh, podpredsednica Frances Lindič, tajnica Josephine Winter, 3555 E. 80 St.; blagajničarka Antonija Debelak, zapisnikarica Agnes Žagar. Nadzornice: Frances Lindich, Helen Krofi in Anna Zbikowski; zastopnici za SND na 80. St.; Frances Lindich in Mary Filipovič; za SND na Maple Heights; Anna Kresevic, zastopnici za Ohio KSKJ Boosters in mladinsko dejavnost: Josephine Winter in Alice Arko; za Federacijo Frances Lindich in Josephine Winter. Zdravnika dr. Perko in dr. J. Folin. — Seje so vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 1. uri popoldne v SND na 80. cesti. DRUŠTVO SV. MARIJE MAGDALENE, ŠT. 162 KSKJ Sprejema članice od 16. do 60. leta. Nudi naj novejše smrtninske certifikate od $500 do $15,000; bolniška podpora je $7 ali $14 tedensko. V mladinski oddelek se sprejema otroke od rojstva pa do 16. leta. ■ Odbor je letos sledeč; Duh. vodja Msgr. Louis B. Baznik, preds. Marjanca Kuhar, podpreds. Frances Nemanich, taj. Maria Hochevar, 21241 Miller Ave., tel. IV 1-0728; blagajn. Frances Macerol. Zapisnikarica Pauline Stampfel. Nadzornice: Fran. Novak, Josephine Ambrosic in Dorothy Strniša. Reditelj ica Jennie Feme. Zastop. za ženske in mladin. aktivnosti Frances Nemanich, Zastopnice za Ohio KSKJ Federacijo: Marjanca Kuhar, Dorothy Strniša, Frances Nemanich, Anna Godlar. — Zdravniki: vsi slovenski zdravniki. Seje se vršijo vsak prvi ponedeljek v mesecu v spodnjih prostorih šole sv. Vida ob 7:00 zv. Asesment se pobira vsak tretji ponedeljek od 6. do 7. ure in vsakega 25. v mesecu od 6. do 8. ure v ravno istem prostoru. DRUŠTVO SV. JOŽEFA ŠT. 169 KSKJ Duhovni vodja Rev. Matt Jager, DRUŠTVO SV. KRISTINE ŠT. 219 KSKJ Duhovni vodja: Rev. J. Celesnik: predsednik: Anton Tekavec; podpredsednik; Frank Drobnič; tajnica: Jennie Gustinčič, 18800 Abby Ave., tel. KE 1-8325; blagajnik: Matt Tekavec; zapisnikarica -Mia Debeljak; nadzorniki: John Bradač, Jakob Gustinčič, Helen Troha; poročevalka Helen Troha. Zastopnika za KSKJ dan Frank Drobnič in Ana Debeljak. Zdravniki: Dr. Max Rak in vsi slovenski zdravniki. — Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v šolski sobi sv. Kristine. PODRUŽNICA ŠT. 25 SŽZ Duhovni vodja Msgr. Louis B. Baznik, predsed. Pauline Stampfel, podpredsednica Mary Kolegar, tajnica in blagajničarka Mary Otoničar, 1110 E. 66 St, HE 1-6933; zapisnikarica Dorothy Strniša; redi-teljica Molly Deželan. Nadzorni odbor: Jennie Femec in Antonia Mihevc. — Seje se vrše vsak 2. ponedeljek v mesecu v šoli sv. Vida ob 7. uri zvečer, članice sprejemamo v mladinski oddelek takoj od rojstva, v odrasli oddelek pa od 14. do 55. leta starosti. Asesment se pobira na vsaki seji in 25. v mesecu. PODRUŽNICA ŠT. 32 SŽZ Duhovni vodja Rev. J. Celesnik, predsednica Terezija Potokar, pod-predsed. Josie Camenshek, tajnica Lillian Vehovec, 20631 Naumann Ave., KE 1-0571; blagajnič. Molly Gregorc. Zapisnikarica Ann Tekavec (Mrs. Math). Poročevalka: Frances Perme (slovensko), Ann Tekavec (angl.). Redit. Frances Sokach. Nadzor, odbor: Anna Godlar, Anna Chinchar. Seje se vršijo prvi torek v mesecu v dvorani sv. Kristine razen v febr., juliju in avgustu. slovenski. — Seje se vršijo vsak drugi torek v mesecu ob 2. uri pop. v Slovenskem narodnem domu, staro poslopje št. 1. DR. RIBNICA ŠT. 12 SDZ Predsednik William Vidmar, podpredsednik Frank Virant, tajnik Joseph Ban, 1201 E. 168 St., IV 1 -2246, zapisnikar Anton Tavžel, blagajnik Anton Debelak, nadzorni odbor: Joseph Champa, Frank Lunder m Ivan Cendol. — Za pregled vsi slovenski zdravniki. Zastopnik za Klub društev SND in za konferenco Frank Wirant, za Slov. nar. čitalnico Anton Tavzel, zastopnik za AJC v Euclid, O., Louis Lustig in Joseph Post. Seje so vsaki drugi petek v mesecu ob pol osmih v sobi št. 4 SND na St. Clair Ave. DRUŠTVO SV. CIRILA IN METODA, ŠT. 18 SDZ Predsednik Mary Geromi; podpredsednik John Zagorc; tajnik in blagajnik Joseph Kalsic, 19111 Arrowhead Ave., tel.: IV 6-4835; zapisnikar Anton Strniša, 1273 Norwood Rd.; nadzorniki: Marie Jean Golder, Anton Levstik in Adolf Brezovar; vratar Jennie Hudoklin; zastopnik SND Mary Geromi; društv. zdravniki so vsi slovenski zdravniki stanujoči v Clevelandu. — Seje se vrše vsako tretjo sredo v mesecu ob 7:30 zvečer v SND, staro poslopje št. 4. DR. KRALJICA MIRU ŠT. 24 SDZ Predsednica Agnes Žagar, podpredsednica Mary Filipovič, tajnica Alice Arko, 3562 E. 80 St., Dl 1-7540, blagajničarka Agnes Žagar, zapisnikarica Mary Filipovič, nadzornice: Josephine Winter, Angela Gregorčič, Veronica Škufca. Seje so vsak tretjo sredo v mesecu ob 7:30 v Slov. nar. domu na E. 80 St. DRUŠTVO DANICA ŠT. 34 SDZ Predsednik Frank Stare, podpredsednik John Fabjančič, tajnica in blagajničarka Rose Vatovec, 10801 Prince Ave., BR 1-4582, zapisnikarica Mary Bubnič. Nadzorniki: John Samsa, Joseph Rolih in John Laurencic. — Seje so vsako 2. nedeljo v mesecu ob 10. uri dopoldne v SDD na 10814 Prince Avenue. — Zdravniki: Dr. Anthony Perko, Dr. Folin, Dr. Jelercic. Dr. Volk in vsi slovenski zdravniki. DRUŠTVO SV. CECILIJE ST. 37 SDZ Predsednica Nettie Zamick. podpredsednica Anna Zalar, tajnica Mary Jeraj, 5150 Thpmbury Rd., HI 2-8036, blagajn. Cecilia Žnidaršič, zapisnikarica Fanny Majer. Nadzorni odbor: Mary Otoničar, Emma Tofant in Dorothy Strniša. Vsi slovenski zdravniki. Seja se vrši vsaki drugi četrtek v mesecu ob 7:30 zvečer v šoli sv. Vida. DRUŠTVO KRISTUSA KRALJA ŠT. 226 KSKJ Duh. vodja Msgr. L. B. Baznik, predsednik Ulrich Lube, podpreds. Mary Wolf Naggy, tajnica Mary Zupančič, 6124 Glass Avenue, tel. 432-2833; blagajničarka Jean Grcar, 639 East 102 Street, PO 1-9553; blagajničarka bolniške podpore Mary Zupančič; zapisnikarica Mary Semen. Slovenska poročevalka v Glasilu Mary Zupančič. Angleška poročevalka Angela Lube. Nadzorni odbor: Frank Šega, Louis Hribar in Ivan Rigler. Zastop. za klub SND in delniških sej: U. Lube in Raymond Zakrajšek. — Zastopnika za predkonvenčne priprave za 1966: Ulrich Lube in Mary Zupančič. — Vsi slovenski zdravniki. — Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v “Sodality” sobi šole sv. Vida. PODRUŽNICA ŠT. 41 SŽZ Duhovni vodja Rev. Matija Jager, predsednica Mary Debevec, podpredsednica Mary Markel, tajnica Ella Starin, 17814 Dillewood Rd., tel. IV 1-6248; blagajničarka M. Debevec, zapisnikarica Anna Rebol. Nadzor-nici: Mary Cerjak, Anna Videnšek. Zastopnica za SDD Mary Markel. Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu ob 1:30 pop. v Slov. delavskem domu na Waterloo Rd., soba št. 3. PODRUŽNICA ŠT. 47 SŽZ Duh. vodja Rev. Francis Baraga. Častna predsednica Terezija Bizjak, predsednica Roselyn Shuster, podpreds. Jennie Cvelbar, tajnica Jennie Pugely, 10724 Plymouth Ave., Garfield Hts., O., LU 1-4230; blagajničarka Antonija Dolinar, zapisnikarica Jennie Praznik, nadzornice: Anne Kresevic, Caroline Šušteršič in Stefania Mahnich; zastopnici za SND na E. 80th St.: Anna Kresevic in Jennie Pugelj. Za SND v Maple Heights, Stanley Ave. in za SDD na Prince Ave.: Anna Kresevic. Za skupne podružnice: Jennie Pugely. — Seje so vsak drugi mesec začenši v februarju na drugo nedeljo v mesecu ob 3:30 uri pop. v SDD, 10814 Prince Ave. Slovenska Dobrodelna Zveza DRUŠTVO SV. ANE ŠT. 4 SDZ Predsed. Jennie Stanonik, podpredsednica Angela Kofol, tajnica Jennie Suvak, 4208 Bluestone Rd., So. Euclid 21, O., tel. EV 2-5277, blagajničarka Josephine Oražem-Ambrozic, zapisnikarica Rose Erste. Nadzornice: Frances Novak, Frances Okorn in Marie Telic. Redi-teljica Antonija Mihevc. Mladinske aktivnosti: Angela Kofol. — Seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu ob 7:30 v SND na St. Clair Ave. — Za preiskavo novega članstva vsi slovenski zdravniki. COLLINWOODSKE SLOVENKE ŠT. 22 SDZ Predsednica Mrs. Stefi Koncilja, podpredsednica Mrs. Rose Šimenc, finančna tajnica in blagajničarka Rose Mickovic 19612 Cherokee Ave., IV 6-0462; zapisnikarica Mrs. Mary Černigoj, nadzorniki: Alice Grosel, Jack Šimenc in Gertrude Bokal. Zastovonošinja Mrs. Mary Malovrh. Zdravniki: vsi slovenski zdravniki. — Seje so vsako drugo sredo v mesecu ob 7:30 zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave. v spod. dvorani. DR. NAŠ DOM ŠT. 50 SDZ Predsed. Stanley Pervanje, podpredsednik Theodore Szendel, tajnica in zapisnikarica Jennie Pugely, 10724 Plymouth Ave., Garfield Hts. 44125, LU 1-4230; blag. Antonia Dolinar. Nadzorni odbor: predsednica Helen Tomažič, Henry Pervanja, Terezija Bizjak. — Zdravniki: vsi priznani zdravniki. Zastopniki za SND na 80 St. Stanley Pervanje in Theodore Szendel; za SDD na Prince Ave. Frank Skrl: za SND v Maple Hts. Henry Pervanje. — Seje se vršijo vsak drugi mesec tretjo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. na 8601 Vineyard Avenue. Slovenska ženska zveza SKUPNE PODRUŽNICE S. Ž. Z. V OHIO Predsednica Mary Bostian, podpreds. Pauline Stampfel, tajnica in blagajničarka Frances Novak, 3552 East 80 St., tel. Dl 1-3515; zapisnikarica Dorothy Strniša, nadzornice: Stella Dancull, Nettie Štrukel ■ in Rose Zbasnik. Seje vsako drugo sredo v mesecu v St. Clair Recreation Center, 6250 St. Clair Ave. ob 1. uri popoldne. PODRUŽNICA ŠT. 10 SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE Duhovni vodja Rev. Matija Jager, predsednica Anna Markovich, 15705 Holmes Ave., MU 1-7378; podpreds. Phillis Cermely, taj. in blag. Mary Camloh, 15726 Holmes Ave., LI 1-6245; zapisnikarica Sophia Magajna; nadzornici: Amalia Novak in Louise Čebular; vratarica Jennie Koren. — Seje se vršijo vsak drugi torek v mesecu ob 7. uri zvečer v Slov domu na Holmes Ave. PODRUŽNICA ŠT. 14 SŽZ Duh. vodja Rev. Joseph Celesnik, predsednica Tillie Špehar, podpredsednica Mary Stražišar, tajnica Molly Sodja, 176 Richmond Road, Richmond Hts 24, O., tel. 261-2337, blag. Mary Iskra; zapisnikarica Antonia Šuštar; nadzornice: Frances Globokar, Miss Mary Krnel, Caroline Turk. Zastop. za Klub društev AJC: Mrs. Mary Okicki, Mrs. Ann Pinculic. — Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu v AJC na Recher Ave. ob 7:30 zvečer. DRUŠTVO NAPREDNI SLOVENCI k spr Predsednik Frank Stefe, podpredsednik Lad Debevec, tajnik in blagajnik Matt Debevec, 24151 Yose-mite Drive, IV 1-2048; zapisnikar Frank A. Turek. Nadzorni odbor: Laddie Debevec, John Nestor in Srečko Eržen. — Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9. uri zjutraj v SND, soba št. 3 (staro poslopje) na St. Clair Ave. SLOVENSKI DOM, ŠT. 6 SDZ Predsednica Molly Legat, podpredsednik John Gerl, tajnica Sylvia Banko, 877 E. 185 St, tel. IV 1-7554; blagajničar John Barko-vič. Zapisnikarica: Anne Cecelic. Nadzorni odbor: predsednica Mary Koljat, Eva Trškan, Frances Medved. Zdravniki: vsi slovenski. — Seje se vršijo vsak tretji petek v mesecu v Slovenskem društvenem domu, 20713 Recher Ave., ob 8. uri zvečer. RUDY KRISTAVNIK COMPANY 5908 Bonna Avenue Telefon zvečer HE 1-1108, podnevi pa HE 1-0965 Popravljamo in obnavljamo domove, stanovanja, poslovne prostore. Delamo nove stavbe. • Vsa dela zavarovana. • Proračuni brezplačni. 1 SEPTEMB rnTiii?- ^lL6|7l8;r9i »MS linslo ER m ii □z KOLEDAR društvenih prireditev DR. GLAS CLEVELANDSKIH DELAVCEV ŠT. 9 SDZ Predsednik Louis Erste, podpredsednik Joseph Lausin, tajnik Andrew Champa. 245 E. 246 St., RE 1-7458, blagajnik Bob Menart, zapisnikar John Sever, nadzorniki: Frank Ahlin, John Pestotnik, Joe Peterlin; vratar A. Škerl. Zastopnik za klub društev SND: Anton Petkovšek; za mladinske dejavnosti: Joseph Lausin. Zdravniki: vsi slovenski. — Seje so vsako prvo nedeljo v mesecu v sobi št. 3 starega poslopja SND na St. Clair Avenue ob 9. uri dop. DANICA ŠT. 11 SDZ Predsednica Josephine Centa, podpredsednica Pauline Stampfel, tajnica in blagajničarka Frances Kodrich, 6522 Schaefer Ave., UT 1-4679; zapisnikarica Frances Zakrajšek; nadzornice: Lillian M. Marinček, Pauline Stampfel, Josephine Levstick. Društveni zdravniki vsi SEPTEMBER 26.—Oltarno društvo fare sv. Vida priredi kosilo v farni dvorani pri Sv. Vidu. Obed bo na razpolago od 12. do 3. pop. 26.—Klub Ljubljana priredi ob 35-letnici obstoja večerjo v SDD na Recher Avenue. 26.—Vinska trgatev na Slovenski pristavi. 26.—Klub Ljubljana obhaja 35- letnico obstoja z večerjo in plesom v SDD na Recher Ave. Začetek ob petih. OKTOBER 9.—Proslava 45-letnice ustanovitve Slov. društvenega doma na Recher Avenue. 9. —DSPB “Tabor” priredi svojo jesensko družabno prireditev v Slov. domu na Holmes Ave 10. —Marijin dvor št. 1640 Kato liških borštnarjev praznuje t Slov. domu na Holmes Ave. 50-letnico obstoja. 17.—Združene podružnice Slov. ženske zveze iz Ohia prirede večerjo proslave Slovenskega dne od 3. pop. dalje v Slov. društvenem domu na Recher Avenue. 24.—Društvo sv. Rešnjega Telesa pri Sv. Lovrencu proslavi 50-letnico obstoja s slavnostnim kosilom v dvorani pod cerkvijo sv. Lovrenca. Začetek ob 11.30. 24.—Praznovanje 40-Ietnice delovanja organista Martina Rakarja pri fari Marije Vnebo-vzete. 24. — Društvo Najsvetejšega Imena fare sv. Vida priredi lelno kosilo z govejo pečenko v šoli sv. Vida. od 11.30 do 3.00. 30.—Slov. narodni dom na St. Clair Ave. priredi “Noč v Sloveniji.” 30. —Oltarno društvo pri Mariji Vnebovzeti priredi kartno zabavo pri pogrnjenih mizah v šolski dvorani. 31. —Pevsko društvo Planina poda v SND na Maple Heights koncert. Začetek ob štirih. NOVEMBER 7.—Glasbena Matica poda v SND na St. Clair Avenue Jesenski koncert.. 13.—Podr. št. 8 SMZ praznuje 25-letnico obstoja z zabavo in plesom. Igral bo E. Habatov orkester. 13.—Štajerski klub priredi MARTINOVANJE v Slovenskem domu na Holmes Ave. 19. - 20. - 21. — Letni farni puranski festival pri sv. Vidu. 21.—Pevsko društvo JADRAN poda koncert v SDD na Waterloo Rd. Začetek ob 3.30 popoldne. 24. —Slovenski dom na Holmes Ave. priredi ples pred Zahvalnim dnevom. 25. —WXEN-FM, Tony Petkovšek Jr., priredi “Thanksgiving Day Polka Party” v SND na St. Clair Ave. 28. — Klub slov. upokojencev za Senklersko okrožje priredi zabavni večer z večerjo. DECEMBER 5.—Pevski zbor SLOVAN poda v SDD na Recher Avenue svoj jesenski koncert. JANUAR 1966 30.—Dramatsko društvo “Naša zvezda” igra v SDD na Recher Ave. FEBRUAR 20. —Klub slov. upokojencev v Euclidu bo slavil 5-letnico svojega obstoja s prireditvijo v SDD na Recher Ave. MAREC 12. — Klub slov. upokojencev v SDD na Waterloo Rd. priredi večerjo ob 3. obletnici svojega obstoja. 20.—Šesti letni banket Federacije slov. narod, domov v Slovenskem domu na Holmes Av. 27.—Glasb. Matica poda v SND na St. Clair Ave. pomladni koncert. Začetek ob 3.30 pop-JUNIJ 11. in 12. — DSPB Tabor priredi na Slov. pristavi spominsko proslavo za padle in pobite borce komunistične revolucije v Sloveniji. _