108. številka. Trst, v petek 11. maja 1900. Tečaj XXV ..Edinost" rhaia enkrat na dan. raz uri uedelj iu pravnikov, ob ♦>. uri zvećer. Nsrufninii itisiža : Za celo leto...........kron za pol leta.........12 za četrt leta........ ♦> za en mesec........ 2 kroni Naroćuino je plačevati naprej. Na na-iočbe brer. priložene naročnine se uprava te ozira. ____ Po tobakarnah v Trstu se prooslancev. Vi sami ste že namignili, in jaz vam potrjujem, da nikakor še ni kakor pribito, da bodo naše slovenske pokrajine od druge železniške zveze s Trstom imele tisto korist, katero pričakujejo velika večina - - naših rojakov in ne v zadnji vrsti večina naših poslancev. Vidite, jaz n. pr. sem že jeden tistih, ki imam svoje posel »no menenje v tem pogledu. O tem seveda ni dvomiti, da rečena železniška zveza ne bo brez koristi tudi za slovenske pokrajine. Kdor bi hotel trditi nasprotno, ta bi bil bedak. Saj ga sploh ne m«»re biti javnega občila — in naj je izvedeno še tako nerodno in nesrečno — da ne bi donašalo kake koristi. Ali za-me ni nobenega dvoma, da korist druge železniške zveze s Trstom ne bo tolika za naše kraje, rla bi smeli v sedanjih časih, ko se bije veliki in bržkone odločilni boj med nemškim in slovanskim elementom v Avstriji, ko gre torej za našo narodno bodočnost, za obstanek, da >>! torej -edaj vprašanje druge železniške zveze s Trstom smeli uvrščati meć svoja kardinalna vprašanja. Sadimo le trezno! Na koristi druge železniške zveze s Trstom — so-sebno pa po načrtu, za katerega so se odloči li — bodo imeli Nemci prvi delež : drugi delež bo imela industrija na Češkem, tretji še le središče države, potem daleč tam za dej bomo mi se svojim deležem ! Tako bo in nič drugače - po mojem prepričanju seveda. Kdor Slovencev se nadeja Bog ve čemu od druge železniške zveze s Trstom, kdor se nadeja Bog ve kake gospodarske povzdige v naših krajih, kdor veruje, da bodo gospodarske koristi od te zveze tolike, da smemo radi nje mi Slovenci doprinašati žrtve v narodnem in P <> D L T S T K K Zeleni listi. A. Z. Atanazijev. Svetovno kolo. Zelo velika napaka je, tla nekaterniki zaničujejo in zatirajo ljudi nižih slojev in pa one, ki se pogrezujejo v mlakužah demorali-zaeije. Ljudje, ki to počenjajo, stoje, kljubu vsem bobnečim frazam o izobrazbi, na zelo nizki stopinji prosvete, kajte inače bi morali vedeti za ono velikansko svetovno kolo, na katerem se nahajata bogatin in siromak, propalica in tnaziljenec. To kolo se vrti in prinaša kvišku svoje žrtve, jedno za drugo, da jih potem strmoglavlja zopet nazaj v mračno globino. To vstajanje in padanje se ponavlja vedno in vedno: vsaki pride na vrsto prej ali slej — morda še-le v pozni dobi —, samo vsak ne zna vplivati na kolo tedaj, ko ga je t Ione si o do ugodnega položaja. Ako sem danes zaničevan in zatiran, kaj ne morem do jutri postati odlična oseba ? Ako nosim gospodsko suknjo, kaj zato? Ali ni mogoče, da bom jutri prosjačil od hiše do hiše? Ako preziram nesrečneža, valjajočega se v mlakužah demoralizacije, kaj ne preziram s tem samega sebe, ki sem bil včeraj morda slabejši od njega ?... Da, da, vsako zaničevanje in zatiranje nesrečneže v je nekako zaničevanje in zatiranje samega sel>e; zato pa opustimo take slal>e navade ter rajše lejM) primerjajmo zakopano in blatno suknjo siromaka, da v slučaju potrebe ne omagamo pod težino političnem pogledu, na svojih načelih, ta se ljuto vara in doživi prav neljubo razočaranje. | Po mojem menenju ste morda med Slovenci le vi naši tržaški rojaki, ki smete pričakovati nekoliko ojačenja, ker se je nadejati, da bo potem češki kapital obilneje pritekal v Trst, nego je dosedaj, da bo vsled tega slovanski živel j v trgovini tržaški naraščal in se jači l. Kakor vidimo torej, vprašanje druge železniške zveze s Trstom niti v gospodarskem pogledu samem ni tolike pomembnosti, kakor se v obče a krivo misli, vsakako pa ni tolike važnosti, da bi bilo opravičeno postavljati je med naša kardinalna vprašanja — in si domišljati, da je to za nas življensko vprašanje. Morda imam krivo, morda sem v zmoti, ali oprosti naj se mi, ako naravnost povem, kar mislim; mislim pa, da važnost druge železniške zveze — vzlasti pa, ponavljam to, po načrtu, za katerega so se odločili — ne bo sezala daleč preko dejstva, da bo železnica tekla tudi po koščeku slovenske zemlje. Ali zopet ponavljam, da rad pri pozna vam, da bo marsikdo v Slovencih imel korist od te zveze, da si tu pa tam ljudstvo morda kaj opomore, ali splošne povzdige gospodarskega stanja vseukupnega naroda slovenskega jaz ne morem pričakovati. Dosedaj sem sodil stvar z gospodarskega stališča iu prihajam do zaključka, da druga železniška zveza bo donašala koristi v prvi vrsti drugim in nt-* narodu slovenskemu in da je torej ne morem pripoznati kakor Bog ve kako gospodarsko koncesijo našim slovenskim krajem. Dovolite mi pa, da se, predno zaključim, malce spustim ' še na opolzlo polje politiško. Vprašanje druge železniške zve/e s Trstom je ekonomno vprašanje. Ako Lorej niti v gospodarskem pogledu ne moremo videti v gradnji te železniške zveze kake posebne koncesije, ako vidimo — in kdor ne vidi tega, ta sploh ne vidi realnega življenja —, da se ta zveza ne zida radi nas, ampak radi drugih, ako se zavedamo, in se moramo, da v tem vprašanju so bore malo odločale specijalne koristi slovenskega naroda : potem jni moj priprosti razum sploh ne more »imeti, njenih krp, kajti redki so oni — in to so skoraj nedosežni velikani — ki se od tega j o uplivu kolesa. Spomlad prinaša zelene liste. Nekega mojstra modrosti je vprašal jeden njegovih mlajših: »Učitelj, kako se popnem tlo one izobrazbe, ki razločuje resnico od neresnice ?« »O to ni tako lahko, kakor se ti morda dozdeva!« je odgovoril mojster. »Predno do-speš do tega, treba izvršiti študije, napisane v vesoljnosti ; te študije pa nalagajo več truda, nego iskanje duše s svetlo lanceto po človeškem truplu... () brat v Bogu ! Če želiš doseči dar spoznanja resnice, moraš vstopiti v bratovščino ljubezni ; predno pa postaneš ud te duševne družbe, se moraš učiti marsikaj — posebno pa si zapomni: Kedor živi v temoti, ne pride do spoznanja. Kedor prisiljeno odpušča storjene krivice, ne more govoriti o ljubezni. Dokler se solzi oko, ne more gledati sijajne luči. Dokler čuje uho, ne občuti glasov tišine. Dokler ue čuješ pesmi lastnega srca, ni pričakovati rešitve. Predno zamoreš pred mojstra, treba pozabiti občutke. In predno pred njim zamore stati duša, mora noge močiti srčna kri... V pošte vaj ter premišljuj te besede, ki ti bodo razkrivale več in več. O tem postevaj znanie, pridobljeno do sedaj, ter je pretvarjaj v vero. Vpoštevaj pa tudi svet in vse ono, kar te obdaja, kajti le na ta način zamoreš privabiti spomlad, ki v podobi zelenih listov prinaša resnico onim, ki praznujejo svojo vstajenje. Mir s teboj!* kako naj bi to železniško zvezo mogli staviti v račun narodnih in političkih pridobitev in da bi / adi te železnice bodisi vladi, bodisi drugim strankam dovoljevali kake kompenzacije ali odškodnine ?! Torej tudi v pogledu politiške taktike bi bilo to usodna, neod-pustna taktiška pogreška, ako bi dovoljevali domnevanje, da je druga železniška zveza koncesija Slovencem. Čim bi storili to, nas bo vezalo — zlasti nasproti vladi —pravilo: roka roko umiva! To pa bi nas utegnilo zavesti, da bi trgali zveze s prijatelji in bi morali iskati nadomestila, kjer — nimamo prijateljev! Slovenci naj se torej ne dajo zavesti, da bi v drugi železniški zvezi s Trstom videli kako koncesijo! V Trstu, dne 11. maja 1900. Na krivih potih. Le kdor vedoma in nehote prezira vsakdanje pojave in razvoj življenja o Trstu, more tajiti, da politika laških voditeljev ni povsem zgrešena. Mi smo dokazovali že v raznih prilikah, da je politiko Italijanov, tisto politiko, ki se veže tudi ; s hudičem, samo tla je proti Slovanom, obsojati tudi se stališča političnih in ekonomskih koristi Italijanov samih; večkrat smo povdar-jali, da pride enkrat dan, pride tako gotovo, kakor je gotovo solnce na nebu, ko se bodo Italijani sami zgražali na sadovih svoje politike, '-i -e ni mogla nikdar dvigniti nad višino sovražtva proti Slovencem. Tako sov-ražtvo proti lastnim sodeželanom, s katerimi so spojeni z vsemi vezmi vsakdanjega življenja, je kompas, ki leži jako nizko in kdor nima nobenega druzega regulatorja svoji politiki, ta seveda ne dviga svojega pogleda više, zbok česar tudi ne more videti, kaj se godi okoli ujega in — proti njemu ! Kolikokrat smo povdar-jali mi, kako da Italijani nič ne uvažujejo intenzivnega delovanja Nemcev, in če ga tudi opažajo,so preslepi v svojem sovražtvu do nas, da bi videli, da je to delovanje obrnjeno proti njim in da jim danes jutri mora postati pogubno. Pa kaj govorimo o danes jutri?! Sedaj žeje akcija nemškega elementa v Trstu v ta na- >1 i neizobražene! smo vendar boljši ljudje. V Himalaj, k samotarju Irnii Subhadru, je prišel evropejski učenjak. Po običajnem pozdravu ga je Imo pogostil z datelji in kokovim mlekom ter ga potem od vedel na malo planjavico, pod košato sikomoro, od koder se je videlo daleč, daleč, doli do sinjega morja. Tu sta sedela v hladu ter se pogovarjala o raznih stvareh, konečno tudi o onem bitju, katero imenujemo Bog. »Imo, saj ni Boga!« je prebesedil uče- ! njak. »Ni Boga. praviš ?... Veš-li to popolnoma gotovo i... Kedo pa je ustvaril nebo in zemljo, 1 solnce, mesec in zvezde, človeka in sploh vse, kar se nahaja na zemlji, pod zemljo in v si-; njem vsemirju ? »Imo, vse to, kar si mi naštel sedaj, se je razvidijalo samo, brez kakega božanskega upliva !« Subhadra se je nasmehnil pomilovalno ter s koščeno desnico pogladil svojo osivelo brado. »O brat, vzemiva, da je tako, kakor si govoril, vendar pa moraš priznati, da vsako razvijanje potrebuje neko početno obliko! Ker pa se dotična početna oblika ne more razviti sama, kakor prvotna snov, ki je baje razvijanje pozvala v življenje, zato se mora na vsak način zahvaliti na svojemu obstanku jedino le kateremu ustvarjajočemu bitju. Neki Stvarnik sveta torej mora biti, tudi ko bi svet bil le nekak produkt občnega razvitka. In, ker je razvoj sveta baje jedini vzrok, na temelju men, da Trst postane njih kupčijska domena, vsaj na pol izvedena!! Sedaj že ginevajo Italijanom pod nogami tla vse veče trgovine. To pojde dalje in se bo razvijalo z neizprosno doslednostjo. Ne treba dveh očes, jedno samo zadošča, da vidi ta proces. Le Italijani ne vidijo ničesar, ker jih od jedne strani dela slepe sovražtvo do nas, od druge strani pa se puščajo varati od proraču-njene taktike Nemcev, ki se kaže v tem, da se navidezno ne brigajo za politiko >n da politično moč prepuščajo Italijanom. Ali to je#le na videz in le začasno. Železni zakoni razvitja in življenja narodov veljajo tudi za Italijane in po teh zakonih je določeno,, da za gospo-spodarskim nadvladjem mora priti {tudi politiško nadvladje. To britko izkustvo ne izostane tudi primorskim Italijanom. O kolikih prilikah smo mi že govorili o tem ! Italijani pa ne vidijo nič. Oni so omamljeni po poli-tiški premoči, ki jo uživajo v deželi, in v polnem uživanju tega politiškega morfija .plešejo veselo, a ne vidijo, da plešejo okolo svojega — prepada. Sedaj še le se je oglasil i jeden laških listov, ki govori približno isto, kar govorimo mi že davno. To je list » Avanti«. Piše namreč : Ali se spominjate veselja, ki je vladalo leta 1897 radi volitev liberalno - narodnih poslancev ? Ali se sponrnjate slavo-spevov v listih ? Ali se spominjate, kako so le-ti zatrjali, da so sedaj zavarovani interesi Italijanov v Avstriji ! In ista radost, isti sla-vospevi, iste trditve so se razlegale iz predalov v trentinskih listih. Sedaj pa je potihnilo veselje, potihnili so slavospevi in oglašati so se jeii protesti in kritike in rek rimi nacije. Potem pripoveduje rečeni list, kako so se tudi tržaški listi jeli zgražati nad nemško invazijo — na Trentinskem ! Torej le na Treu-tinskem ? Ali od »Edinosti« pa pravimo, da bi Italijani, ako ne bi bili zaslepljeni po sovražtvu proti nam, po borbi proti nam, za katero ne bi mogli navesti nijednega etičnega razloga — tla bi Italijani, pravimo, morali videti, da ista nemška invazija se vrši tudi v Trstu. Ta invazija se vrši morda v drugih formah, nego v Trentinu, primerno razmeram in — zaslepljenosti Italijanov, ali vrši se, in katerega hočeš izključiti Boga. potem je s tem uničen ta vzrok, kajti iz nič ne postane nič, ni atom, tem manje tako nedoumno in veličastno delo«. Tujec se je povzdignil molčč in zrl nekam v daljino. »Saj ni Boga... Vidiš, ta izraz bi si jaz sploh tolmačil tako-le : Malopridnež sem, ter se bojim Vsemogočnega, zato pa tudi tajim njegov obstanek... O mi neizobražene! smo vendar boljši ljudje! Je-li tako ali ne?« Tujec se je pripravljal na odhod. ^Kaj me zapuščaš?« »Solnce je že visoko na nebu, hiteti moram, da pridem pred nočjo do svojih tovarišev, ki me čakajo doli v niža vi... Zdrav-stvuj !« » Bog s teboj !« Učenjak je odhajai niz brdo; Imo Subhadra pa je zamišljeno zrl za njim, dokler ga ni pritlikavo grmičevje zakrilo njegovemu pogledu. »Mi neizobražeuci smo vendar boljši ljudje!« je ponovil še jeden krat ter potem odkorakal k svoji samotarski koči. Javno menenje »Kaj porečejo ljudje?« To vprašanje je postala nekaka deviza sedanjemu modernemu človeka. Okolo tega vprašanja se suče vsakdo, od oholega oblastneža pa doli tlo bednega siromaka. Javno menenje, jedino to vražje javno menenje, je merodajno; da pa se s tem javnim menenjem zgubljamo v barju nesreče, je Imš zato, ker pošteva razmere iu slabosti judij, še veliko belj nevarna! »Avanti« zaključuje vprašavni člančič *ako-le : Imamo torej }H>skus, atentat od strani Xem«-ev »v Tirolu namreč), ki kaže na naj-":i"»M«''i način, kake sadove prinaša slavno de-iiii Italijani y.i>- et na krivi p»ti, ako l»i do'žili le poslanee n n naprtali vso krivdo Xe, ne. ves sistem a!i: inske jmlitike, ki ljubi bleščečo v nanj ost .-■ - ■ ne meni. ako gnije jedro, vsi skupaj so — ni krivi jn»t:! pač tako, da je jako lahko izdajati parolo za »osamljenje Cehov«, ali v odločilnem trenutku storiti korak v negotovo in jemati odgovornost z\ nasledke, ki l>i mogle nastati, in to ne le za (Viie, ampak tudi za onega, ki je hotel te poslednje os:tmiti — to ni lak ko. To obotavljanje vidimo sedaj na vseh skupinah desnice ne 'zvzemšt nemške kon-servativee in Poljake, ki so bili najglasneji z žuganji proti (ehom. Glasna beseda jim je pač z lahkoto prihajala iz ust, ali z — ločeni ein se jim ne mudi. Stranke na desni so se marveč oficijelnim potom obrnile do klubov leviee s predlogom, naj bi se vse stranke odpovedale prvemu čitanju jezikovnih načrtov in naj se le-ti izročijo posebnemu odseku, ki naj jih prouči in v gotovem roku predloži svoje po- Žižke. Prejšnjih čutstev ni več v našem narodu. Kako sestavljeno pa bi moralo biti to srce ljudstva, ako bi poljubljalo roko onega, ki je tepe. V narodu vre, natn treba le, da mu povem), tla v Avstriji se ničesar ne do-seza z lepim, in verujte mi, da pride čas, ko se pokaže, da ta narod ima v sebi še nekaj krvi iz husitskih časov. Tržaške vesti. Kako se osoda maščuje. Pišejo nam: Minolcga leta so tukajšnji lahoni v imenu svoje kulture in svojega liberalstva sklenili, da nam tržaškim Slovanom, kakor tudi Slovanom v obče, ne dajo več nobenega gleda-lišča v najem. Kakor sklenjeno, tako. storjeno ! Res so Politični pregled. TRST. 11. maja 1900. Iz državnega zbora. V včerajšnji -"ji državnega zbora so jm»s1. dr. L u e p e r n tov. stavili nujni predlog, ki poziva vlado, da i~ta v interesu avstrijskega državnega kredita n« v varstvo svobodnega razvijanja av-rrijskih d^žei nikakor ne dovoli, da bi se odrski državni papirji osvobodili avstrij-rentnega davka. Med ulogami je bila tudi interpelacija posl. Verkaufa o drugem kolovozu severozapadne železnice. Isti j»os!auec je interpeliral nadalje, je-li železniški minister pripravljen zabraniti, da se delni-<*ar em južne žfiezniee ne izplača dividenda, "••kler društvo ne preosnuje svoje uprave tako. da Ih» zavarovan promet in dokler ne . . lo uravnane plače uslužbencev, in ali hoče . lada v to svrho sekvestri rati južno železnico ?! Ko je poslanec Wohl mever izjavil, da o Itegne svoj predlog, naj bi se v s e pete je, izročene v včerajšnji seji, priložile sfeaografifmemu zapisniku, so o predlogu {►osi dr. Gregra, da se priloži njegova pe-ticija stenografičnemn zapisniku, glasovali po imenih ter ta predlog odklonili. Potem je stavil poslanec Fonnanek podoben pretilog. Ker se je o prvem glasovanju prijavilo le Sil poslancev, je podprtdseJnik Začek izjavil, da zbornica ni sklepčna ter je zaključil sejo. To razlaganje opravil ni ka je na levici provzročilo strašno burjo. Mnogo poslancev je vstalo ter hitelo k predsedniku. Isti je zapustil zbornico. Prihodnja seja bo 17. t. m. K položaja. Dne t. m. so se bili — kakor že sporočeno — s e š i i prvaki strank desnice — od Slovencev Po vse — na posvetovanje, kako omogočiti Cehom, da odnehajo od ob-trukci e in da se vzdrži desnica. V presojanju stvari so si bili na tej konferenci najbližji češki veleposestniki in Jugoslovani. »Politike >catrja, da se bodo ta prizadevanja nadaljevala. Tudi v seji »Slovanske krščansko - narodne zveze« da so se vsi govorniki strinjali v tem, da se morajo vse stranke večine zavzeti za to. da odpadejo vzroki češke obstrukcije in da bo vstreženo zahtevam Cehov v jezikovnem pogledu. Ju n«», tega ne opažamo ali sploh opazovati nočemo. Kadi javnega menenja sklepamo zakone med osebami, ki ne pripadajo skupaj : radi javnega menenja se pogrezujemo v dolgove in zločine: in radi javnega menenja v bolnišnice, jetnišnice in prerani grob. Javno me-nenje je prokletstvo onim, katerim je sodba drugih ljudi več, nego pa lastno spoznanje. I\aj pa so ljudje ? — Ničle... In moja usoda naj počiva v oblasti onih, ki so podobni prahu, katerega veter raznaša na vse strani".'... Hočein-li radi javnosti ugonobiti lastno srečo?... Ali mi bodo ljudje, na katere se obziram vedno in vedno, pomagali v slučaju nezgode ? — O ne, še misliti ne! Moja nesreča jim je bila in ho le v zasmeh, zabavo. in kratkočasje; zato pa, proč s tem blaziranim javnim menenjem, ki zastruplja življenje od rojstva do smrti, d£, celo preko tajinstvene gomile. Nerazviti list. Sleherni, še iako podli človek poseduje neko dobro lastno-«. V vsakem še tako odurnem obrazu opažamo nekak izraz priljudnosti. \ saka še tako nizko stoječa duša poseduje iskrico od one velike luči. ki plapola v vesolj nosti. Brez teh iskric t m* more oo-itati velika luč in človek ne more biti brez človeka. V ljubezni in -logi je moč. i /j\ ršetek). ročilo. Mej tem naj bi zbornica ne razprav- 1 t., i - i- i * nas Slovence zadrzali za vso zimsko sezono Ijala o nobeni važneji predlogi. Stranke „ . ......x:,- „ A . . J . ter nam s tem provzrocui precej škode, ali na desni bi v tem slučaju prevzele nalogo, ; , - .... i r • i „ r ' 1 7 sedaj smemo biti zadovoljni, ko so isti »li- da vsai za ta čas odvrnejo Cehe od obstrukcije. , \ . - -i- o i J J bera I m možje« sami prosili Slovan a Glavni namen temu predlogu je oče- K u b e l i k a, naj nastopi v obeh najvećih vidno ta, da bi pridobili Časa za uplivanje tržaških gledališčih ! Še več. Oni isti zati-ua Čehe : no klubi levice so včeraj po dalj- rai0j slovanskega probujauja, <=o se celo vde-šem posvetovanju odklonili to ponudbo, češ, iežj]j Kubelikovih koncertov in so od vzne-da v tem ne vidijo resne volje za prepre-1 senja _ eelo jokali ! ! Očividci mi pripove-čenje obstrukcije. Mi pa bi menili, da po- dujejo namreč, kako so si dame in gospodje manjkanje dobre volje je na strani Nemcev. l)rjsali oči, ko je velikan Kubelik zasviral Ako je Nemcem res do tega, da se rešijo prekrasno rusko (prekrižajte se!) skladbo važne predloge, bi z veseljem privolili v Sarafan ! Kaj je to ? Kaj je to? Taka in odlog za par tednov, nego pa da poobstruk- ena[-:l p«praševanja je bilo čuti med svira-ci ji izgine nada, da se dotične predloge sploh njem omenjenega komada. Naši, uljudni, rešijo v doglednem času. Nemcem je menda kakor vedno, so zadovoljno tolmačili svojim veliko več na tem ležeče, da bi vso krivdo političnim nasprotnikom, da je to — ruska zvalili ua Cehe. skladba. Običajno se naši nasprotniki zgra- Na videz kažejo dobro voljo, a ko je žaj0> slišij„ kaj o slovanskem umu, ali prišel trenotek, da bi mogli dejanski pokazati ,lue 8. t. m. ni bilo tako, ker so baš ruto dobro voljo, pa se skrivajo za prazne iz- s|(emu Sarafanu uprav frenetično ploskali, govore in sumničeuja drugih. Prihodnja seja Trst se še ni porušil vzlic temu do- zbornice bo še-le 17. t. m.: v tem času bodo ! Lahi naj pa položijo roko na srce in stranke na desni gotovo nadaljevale svoja uaj vprašajo svojo vest (ako jo imajo še?): prizadevanja. j;m |j j^a nima morda kaj "očitati glede ne- l>a ue bo nikomur krivice, botli povedano sramnega postopanja proti slovanski umetni, po »Slov. Narodu«, da sta tudi slov. posl. nosti ! Kušar in Pogačnik glasovala s Cel.i. Kakor pa ste, gospoda, prosili sedaj naj- Iz govorov dveh Čeških radikal- večega umetnika na gosli, Kubeiika, tako cev. V »Neue Freie Presse« čitamo: »Veliko l»<»ste prosili še tudi nas, naj se poslužimo zgledavanje provzročata govora poslancev vaših axa je sobi hiše št. 2. v ulici Pozzo del Mare ter potem govoril o državnopravnem vprašanju uničil postelje in ostalo pohištvo. Škode je in o vprašanju samostojnosti naroda češkega nastalo za 800 kron. Gasilci so kmalu udn-ter je menil, da se Nemci sploh ne čutijo "ili o trenj. dovolj močne, da bi uresničili svoje veliko- Roditeljem pohearnil je 16-letni dijak nemške načrte. Od Berolina je morda zavisna F™" J- ix Gradcu, z namero, da si ogleda usoda dinastije Habsburgov, nikakor pa ne daljnje tuje kraj«. Grsiške oldasti s.. br/«»-osoda naroda češkega in ako nastopi propad, javno obvestile Vuk. redarstvo iu včeraj so bo to propad v Avstriji, nikakor pa ne pro- mladiča aretirali v uliei S. Spiridione ter o pad v kraljestvu Češkem. tem brzojavili starišem. Posl. Prašek (agrarec) je reke!: »Mi \ajdeilO. Kočijaž Josip Tornič je našel vemo, da na prestolu sedi vladar, ki je Ne- v bližini klavni«« tri pobotniee ter jih shra-mec in ki noče privoliti nikdar, da bi bili!"'! »:> inspektoratu pri sv. Jakobu, mi z Nemci jednakopravni. To moramo po- i Vremenski vestni k. Včeraj: toplomer vedati narodu, da bo vedel, kje je korenika ' «»b 7. uri zjutraj 18.5, ob 2. uri popoludne zlu. Mi ne smemo p»voriti vedno, kako dobri j 21'2 C. —Tlakonier ob 7. uri zjutraj 754 4 smo iti U,jalni. To ni res! Ne laga,mo se ! j— l>anes plima ob 755 pred p. in ob 7.50 Povejmo tam gori. da je sicer bilo časo., ko ! pop. ; oseka ob 1.30 predp. in ob 1.56 smo čuli zlasti priprostega poljedelea, delavea j popoludn«. in rokodelca, kako je s svetim spoštovanjem1 Dražbe premičnin. V soboto, dne 12. izgovarjal besede cesar-Gosj>od, kako je s po- i maja ob 10. uri predpoludne se bodo vsled svečenim spoštovanjem zrl na njega podobo naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za ei in kako je <»dpredsednik : Bo-leslav Sulčič, tajnik : Dragotin Pertot (Jernejev), blagajnik; Hinko Martelanc, arhivar : Anton Pertot, Pavel Čok, Dragotin Pertot (Križetov), Venceslav Martelanc, odborniki; Jakob Pertot, Silvester Pertot, Jakob Pertot (mlajši), namestniki : Fran Ščuka, Rudolf Martelanc, pregl. računov. -—- Po občnem zboru je bil pevski večer, pri katerem je društveni zbor pel razne slovanske skladbe. Vojaško veteransko podporno društvo, pod pokroviteljstvom njegove ces. visokosti nadvojvode Frana Ferdinanda d' Este, javlja, da So mu došla sledeča darila : c. k. vojno pomorsko ministerstvo na Dunaju 100 K., g. .Jo-ip Regnard > K., g. Avguštin Brunner 10 K., g. Hausbrand 10 K., g. Juri Minas 10 K. Nadaljna darila se sprejemajo na sedežu društva, ulice Tintore št. 5. Vesti iz ostale Primorske. X I m e n o v a n j a. Minister za uk in bogočastje je imenoval glavnega učitelja na učiteljišču v Kopru Hijeronima C u r t o učiteljem za veronank in začasnega glavnega učitelja Emanuella D a 1 p o n t e definitivnim glavnim učiteljem na istem zavodu. X Železu i c a G o r i c a - T r s t. Preain-buliranje proge (iorica-Trst se bo vršilo dne 14. 15. in IG. t. ni. Udeleženci zainorejo o tej priložnosti na licu mesta izraziti komisiji svoje želje. Na Opčinah bo komisija dne 14. ali 15. popoludne. X Iz M a r e z i g, <»kraja koperskega nam pišejo dne 10. maja: Gospod urednik! Evo vam zopet par vrstic iz slovenskih Marezig. Gospod učitelj Gross je srečno romal iz Marezig v Boršt. Želimo mu, da bi bil tam bolj pameten, nego je bil pri nas. Dobili smo učitelja v osebi gospoda Edmunda H rovati na, dosedanjega učitel ja na »Šolskem domu c \ Gorici. ^ V kratkih dneh svojega tukajšnjega bivanja se je novi g. učitelj že omilil nam vsem iu mu kličemo tem potom: Dobro došel v slovenske Marezige ! Ob enem upamo, da se bo odslej mej nami razvil živahnejše društveno gibanje ter da naše pevsko in bralno društvo zopet začne delovati. Prvega juli ja bo imelo to društvo : svojo vesel'"eo v Marezigah, na katero že zdaj opozarjamo čestite rodoljube in bratska sosednja društva. X Brata ustrelil je pri IJajtih v Kanalski Idriji 12-lctui fant. Igral se je z nabito puško in je o tem ustrelil svojega t>- letnega bratca v glavo. X Zgini 1 je prokuristspedicijske tvrdice bratje Gondrand na Keki, Filip E p p e n- s t e i n. Pred tremi tedni se je odpeljal baje v Hamburg. Od tega časa ni duha ne sluha o njem. Trgovinske knjige so v redu. Ženo in dva otroka je zapustil brez vseh sredstev. ; Pravijo, da je Eppeustein zadnji čas mnogo izgubil na borzi, i ~ X P v k o - h r a l n o društvo -Z r i n-ski« v Dekanih priredi dne 1. julija svojo prvo veselico. Vspored se objavi pravočasno. Naznanja se to si. občinstvu zato, tla bi na oni dan kako drugo društvo v naši okolici ne napovedala tudi svoje veselice. Od bo r. |do katerih je zrl s takim spoštovanjem, začenjajo preseljati se nekam drugam, in na njih I mesto prihajajo podobe patrijotov Husa iu ulica Sette Fontane 21, hišna oprava: ulica delle Poste hišna oprava: ulica Sette Fontane 25, kočije, konji, konjske oprave in Vesti iz Kranjske. * Mrtvo truplo nekega 70-letnega moža je našel dne 15. t. m. v bližnjem potoku posestnik Anton Truden iz Kozarš pri Ijogatcu. Misli se, da j«* to ponesrečeni Anton Kovač \/. Kranjc pri Cabrtt. * VI. dirka kluba slovenskih b i <• i k I i s t o v - i j j u h I j a n a«. Odbor je {sklenil v predvčerajšnji ?oin so oile prodajalne zaprte in so gorele žarniee. Po »Slovencu«.) < ) ž g a i« j e p i t j u n a K r a n j s k e m. \ deželnem zln»ru Kraiijs-k^ni j«* v zadnjem zasedanju jm»-»1. Ažraan opozoril vlado in poslance, kako grozna, osodepolna nesreča jeza kranjsko ljudstvo preobilo žtranjepitje. Dejal je. da je to kužna bolezen. ki razjeda narod kakor tak in ki neprestano ruši in razdira narodno blagostanje. Ne le. da zavoljo žga-njepitja naše ljudstvo duševno propada in telesno h r.i. požira ta strast tudi neverjetne svote in t ra ljudi v revščino. CV že naklada na žganj«* -ama pobita nad 4 preko 1? milijona.« In dalje pravi, da to »je tista huda rana na telesu našega naroda. ki zahteva zdravila, to je rana. ki tira naš narod vjM»gul>o.« (.Tovornik je navajal tudi dejstvo, da je polovica umo-l>oliiih :n - hudodelstev pr ;» -«>vati priuliil-nemu vž vaju alkohola. Dežela Kranjska je že opetovano pokazala, da ui slepa za grozne jx»s!ediee žiranjepitja in je skušala isto omejiti in zvišanje naklade na /g.»nje 1. tHiW>. ni imelo samo to svrlio. da bi dosegli večih dohodkov, marveč tudi to, da i»i preobilo žga-njepitje u-tavili ali vsaj omejil'. To pa ni imelo za že!jenega vspeha. kar kaže statistika. Od leta 1 S*Mi je konsum žganja narastel od 1,4»>X.017 litrov na 1 .">-11 (>.">S. torej za več nego (JH ti—ik"* litrov in na enega prebivalca «><1 Ti i na kr. Isto je spoznala tudi vlada ter izdala po okrajnih glavarstvih naredbo, da se <»'» nedeljah in praznikih od 12. ure, v s.J ta h pa in pred prazniki od 5. lire naprej, morajo zapirati vse rsre g«»*tdneT v katerih s«' toči žganje. V drugih obrtnijali pa. kjer j«* prodaja žganja združena s špecerijsko obrti.«, je dovoljeno točiti žganje tltdi v tem času. ali samo v 1.»ceneni prostoru. Tudi je dovoljeno prodajati žganje v zaprtih steklenicah. Ta naredba seveda ui imela ža-željenega vspeha, ker se s-daj shajajo v malih žganja rij a h, ali si žg inj«* nosijo v stek le-nicali domov ali v kako drilg<» liišo. Govornik je vpraša!, da-li bi ne bilo bolje, da bi se pustilo točiti žganje v očitnih prostorih, kjer je mogoča kontrola iu kjer so vezani na policijsko uro. Tudi dežela naj bi storila svojo dolžnost. Že leta 1SS4. in lHSti. Se je v kranj-ki dež. zbornici predložil načrt zakona /oper pijančevanje, posebno zoper žganjepitj«'. A vlada j«- zavrgla načrt, češ. da je jm* drž.ivnili tene-ljndi zakonih obrt svo-l»o«liia in da bi se s t«-m škoda godila tis; in, ki pridelujejo špirit :iii ga pro lajajo, na kar jo dobro zavrnil raniki poslanec K lun rekši, da, kakor je vlada dolžna obea-.ii kuge med živino in nalezlj ve Inde/ni pri ljudeh uporabljati vsa sredstva zoper nje razširjanje, tako I»t l»il« tudi njeni «l«»lžuost ustavljati ali v sij omejiti žgaujarsko kugo. (Čudita je pa res taka vlada, ki s koristmi jtojedincev «»pravi čuje občo pr«»pas« in j»ogiii). (Zvršetek pride.) Vesti iz Koroške. .Na d r a ž bi prodano je bilo dne 'JI. aprila leto- v Zilski liistrici veliko p..-.-stvo M.»t«mija. namreč opekarna, zemlji še a itd. Pr«-d dvema letoma .je bilo posc-tvo een;eiio na I .">rvo zopet eetidi in sieer satm» na ."».•.(HM) gl«l., pnnlalo pa se je za ;;i gi.i. Kup la je |H»4estVo tvrdka Vidie in t«.v. v Ljui.ljani. V zgu »o je t««rej š'«« 12t).000 gld. lzme«i vseh upnikov je plačan samo pl. Ehrfehl, ki je bil vknjižen na prvem mestu. Drugi, največ vozniki, priprosti delavci itd. pa imajo velike zgube, nekateri nad 1 gld. To je pač obžalovanja vreden konec velikega podjetja. Slovenski j a n i č a rj i na delu p r o t i narodni stvari na Koroškem. V razgovoru o šolstvu v koroškem deželnem med orožnike ter sta bila dva izmed istih in južne železnice s prošnjo, da isti pregle- ranjena. Orožniki so tudi začeli streljati ter data vozne liste t"r povrneta previsoko za- so osvojili barikade. Sedaj vlada zopet mir. računjene vozni ne. Tudi druge trgovinske MADRID 11. (K. B.) Vse prodajalniee, zbornice in društva s.» prosila razne želcz- gledališča in kavarne so zaprte. Poulična dru- niške uprav«- /a p«»vra»*ilo vozni ne. \ sled halje začela proti nekim hišam metati ka- tega je ž-lezuiš <•» mi .i-r.'-r-tv»» Le dni izdalo menje, a redarstvo jo je razgnalo. naredilo. * katero »»podarja razna ravnateljstva Nemčija Atlgležeill v izgled na pre«lpi~e glede pr.-v.-r- z o s linjene voznine LONDON 11. (K. H.) Lord Roseberv ter jim je nal.»ž I... da prit*»ž teijem - dg«»v«»re zboru oglasil se je tudi renegat M. Oroš p. d. Osti ujak v Dolu ter podal s svojim je imel na banketu glasgo\vskega vseučilišča čim prej rešijo ter jim povrnejo previsoko zagovorom tužen dokaz, tlo kake gorostasne' govor, v katerem je izvajal, da se ima An- njene zne-ke. zaslepljenosti dovaja narodno izdajstvo. Kakor glija mnogo učiti od Nemčije glede izvenredne Denarni tl'g. posnemljemo iz »Mira«, je ta mož govoril industrije in izvenredne koncentracije. Na- Na dunajskem javnem irgu se položaj tako-le : glašal je način, kako na Nemškem podpirajo dne 9. t. m. ni spremenil ter so bile stavke »Tako zvani slovenski jezik služi le v vlado. za bančne akcepte prve vrste še vedno41/«°/®» namen, da se ljudje sporazume med seboj. Volitev predsednika Zjedinjenih držav, dočim je ostal v Berolinu zasebni diskontna ((irafenauer: Sevč!) Zdani in Pliberčaui so SIONA-FALLS 10. (K- R-) Narodni dosedanji višini t. j. 4rVs°/0. prisiljeni govoriti me«l seboj neinški, ker se shod populisr.ične stranke je v Siona-Falls ne morejo razumeti (?!), zato koroškim Slo- (južna Dakota), imenoval H rva na kandi- veneem ne preostaja druzega, nego uvest* datotn za prcdsedmštvo v Zjedinjenih dr- nemški jezik. Če se želi slovenski jezik, potem žavah. bod«> morab naši otroci le na Kranjsko ali Vojna V južni Afriki- na Spodnještajersko, dalje ne morejo. Če .ho- Ob reki Zaild. Trgovinske vesti. Iludiifipcstn 11. Pšenica za maj K. 7-85 do 7 Sli Pšenica /a oktober K. S.04 do 8.05 Rž za maj K. ♦)-<»."> do 7-—' Rž za oktober K. 7'(H> d<» 7*U7. Koruza za maj K. do oM).-». Koruza za jul K. čejo suiriši otroku dobro, morajo tirjati, da se LONDON 10. (K. B.) »Reuter« javlja 5 gg (j() -,<59 (,Vl>s /:| ,„.,-, j^ r)()(- ">j>7 otrok nemški jMUičuje : pomisliti moramo, da iz Welgelepena: Angleži so prišli semkaj, ne Oves za oku»-»er i\. 5-5 «1«» 5 o0. imamo le (> let šole za naše otroke, iu teh da bi bili nalet -li na odpor. Sovražnik je bil šest let moramo porabiti, «la postane otrok, na severni strani reke postavil svoje tope, a kar ima postati. Vzemimo, da ima oče več se je umaknil. sinov in je prisiljen, |H»slaii jih naprej, kaj LONDON lU. (K. B.) Lord Robert« hoče storiti ? Na Kranjsko in Štajersko ne je sinoči hrzojavil iz Welgelegena: Divizija more iti, ker ti ljudje že popred hodijo iz Tucke in Poli«sarew, kolona Hamilton, težki dežele, z nemškim jezikom more iz Koroške pomorski in garnizijski topovi so se danes y:l maj 5(>Ug. frankov 44.—, za september 50 k vrn, iu vrh tega je Korošec, kakor vsakteri podali semkaj. Sovražnik je zasedel nasprotno frankov -4;» —. drugi, zavezan dajati sinove državi v službo, obal reke Zand. CTnam, »la se mi posreči iz kakor drugi državljani, in vsakteri je obža- siliti prehod. lovanja vreden, ki v vojakih ne zna nemški, LONDON 10. (K. B.) Lord Roberts je zato prosimo oblast, da pusti razmere takšne, hrzojavil danes jutro: Prekoračili smo knkoršne so«. reko Zand. Sovražnik zavzema še močno pozicijo; mi ga izpodrivamo polagoma. Traitsvaalce hočejo izstradati. Razne vesti. LOUKENZO MARQDEZ ,0- B> Pšenien : ponu«lo«« z olostiie. povpraševanje dobro, trdn ». IVo ln'er 15 OOO m«-t. sti»t trdno, obdržano Vreme: vet r m zlo Hamburg 11. Trg za kav... Saut«»s g«M» I average /a tuai ."»7"75 za decetnh'-r za mir«* .*>'.•' — Denar. Ha vre 11. Kava San U »s good average Dunajska borza dne 11. maja. .ierci so preložili glavni ta- Avstrijska renia v zlatu lld.S5 .. kronah 4% 4.»S.1() . 7l> 450 . 242.75 i»0.70 n.;j4 Kreilitne ak«-ije . Lon.lon tO Lsr. . 20 mark . . Napoleoni . 100 itaiijan-hih lir veeraj 1*8.90 98.25 110.85 97.95 727 25 242.95 23.68 19.27 90.90 11.34 Tržne cene. Cene se razumejo na debelo s carino vred. Kolonijalno blago: za '>0 k^. v kronali. Meluica so delavci na poljih stopili v štrajk, bor svojih nedavno združenih čet iz Ladv- Kava: Santos l..............100-— ki se širi bolj in bolj. Prvi so začeli stavkati branda v Cloeolan ter so zavzeli močne po- liio delavci grofa Mihajloviča v Rabnicali. Sedaj zicije ob soteski Maquatling. Generala Kundle je stavka že v 14 občinah. Tudi delavci jn Brabant sta zasedla strategično važne nemških |H»sestnikov so se jim pridružili. Ve- ročke, s katerih sta gospodarja ozemlja na leposest.niki so si sedaj nan»eili delavce izza- južni strani ceste iz \Vvnburga Ladvbrand. padne Gališke, a te so štrajkujoči delavci Boersko nradno poročilo. — Amazonke, napadli. Iz Tarno|»ola s, da se ustanovi žen-:i,W>8.000 osebam pa Hidnije vzele pre- s| tein pomisli še na grozne pojave lakote v Indiji, sine se pač trditi, da je Anglija širiteljica — gladu iu bede. Brzojavna poročila. Okrožnica levičarjev. D V.NAJ 10. (K. B.) Okrožnica, izdana o konferenei načelnikov levice pravi : S privoljenjem vseh udeleženih strank je konte-renca sklenila podrobno proučiti jezikovne načrte vladne rer izreči «• njih menenje. V to svrlio se konferenca pomnoži po členih spravne konference. Prihpolndne od|*eljal v Budimpešto: spremljata ga mej drugimi sekcijska načelnika grof Szeez« n in pl. Doezi ter tajnik poslanstva Merev. Kvotna deputacija. bojišče z vojein »žeu^k'h dobrovoljcev«, branit neodvisnost. — Pri Mafekiugu je zaplenjenih 32 konj. 0 generalu Bullerjti. LONDON 11. (K. B.) »Reuter« javlja i Rožići iz Durbana : (^ete Bullerjeve se živahno gib- ! Dateljl: Pemiug Tellicherv........ beli . .......... Piment:............ Sladka skorja : ..... „ eleeta ..... Ri3: italijanski.....- . . Indijski......... Japonski ........ .F n ž n o s a »1 je: Ijejo, a ne prepuščajo nobene vesti o sedanjem pomikanju. Trgovina in promet. Koliko žita je na vsej zemlji ua razpolago ? Z ozirom na to, da raste cena žitu skoro v vseli dežehsh, bo marsikoga zanimalo zvedeti. koliko žita je bilo dne 1. maja t. 1. na vsej zemlji na razpolago. »Evening Corn Trade List« navaja naslednje številke: Na morju za Vel. Britanijo 9,845.500 hI. (1. 9,265.500) _ . _ ostalo Evropo 4,712.f.OO _ (1. 4.828.500) V zalogah angle/.kih (zrnja in moke).....4,785.000 „ V francoskih lukah . . 217.500 „ V Parizu......l.OTo.OOO _ (1. 3,9HMMH>) (1. 29O.OU0I (I. 217.500) (1. 406.000) Smokve : (Calamata) v vt-neih ., p ros le puljsko(Pugliai . . . . smirnske (v ikatljicah . Mandeljni: sladki I. Bari . . ■ Lešniki : siciljski...... istrski........ levantinski olupljeni . . Suho srrozilje (eil«il>e»: K!emč Snhanine...... iz Perzije „ erne Oisme..... ^ n M >rea..... „ _ Lipari..... Ponieraui'e (zaboji..... „ Jafta [zal »oj J . . . Limone Olje oljkino italijansko I. Bari „ albansko .... dalmatinsko . . . bombaževo omeriksnsko . bombaževo angleško . . . sesamovo ........ (1. 101.500) (1. 2,900.000) V An ve rs u (Antwerpen) . 435.000 „ DL X A d 10. (k. B| Avstrijska kvotna V Berolinu. Danci ku in deputaeijM je izvolila zopet predsednikom, stettinu......362J>00 - grofa Sehonborua, pčevalcem dr. pl. Beera. Na- Skupaj v Evropi 24,331.000 hI. (1.21,924.000) inesto DiiuiIm* so v o^lsek sedmoriee izvolili V „stoeku-ih Zjedinjenih barona Chllimetzkega. Deput-ieija se odpelje držav ...... 27,550-000 hI. (1.18,487.000) v |Ninedeljek v Budimpešto. Amerikanci pridobivajo nore zemlje. Vsega . . 51,881.000 hl. (1 40.411.50O) Iz tega je nizvidno, rw»- \ maja t. 1. znašale za 11,4<59.."»00 hektolitrov javke guvernerja Solfa iz Apije so dne 17J več nego v isti dobi lanskega leta. Žita torej aprila na otoku T u t u i l a razvili amerikan- j ne primanjkuje in se naraščanje een provzroča sk<» zastavo. Umetno. Xemiri na Spaujskem. Povračilo previsoke voznine. VALENCIJA 11. (K. B.) V uliei Ru- ! Vsleil mnogih pritožb, zlasti od strani Zafe so p stavili barikade ter metali kamenje i tuk. trgoveev z lesom, se je tržaška trgovin-v orožnike. Potem je nekilo iz množice streljal 1 ska zlmrtilea obrnila do ravnateljstev državne i >2.— . . 98.— . . 92*— . . 115.— . . 113.— . . 136'— . . 101.— . . 107.— . . n;6.— . . 108.— . . 141.— . . 156.— . . llo.— . . na— . . 166.— . . 185.— . . 152.— . . 98.— . . i>2. - . . 96.— . . »;.").— . . 94.— . . 88.— i«;.7r> 24.— 10.25 15.50 !">.— 17.— . 8.50 9-50 . — - 35 — . IS.— 19 — . 10.50 11' — . —- - 13.— 108-—110— . 55 — 56 — . 78.— . -— . 35.— 55* — . 36'— 63.— . 39.50 41.— . 27.50 28.— . 3.— 11.— 5. — 12.— 78. - 82.— 39. — 41.— 41. — 43 — :18. -44).— — —• Um in tom 1 SV pohištva vsake vrste Alessandro Levi MM v Trste Piazza Rosario 2. (šolsko poslopje). Bo^at izbor t tapetarijah. zreallli in slikah. Ilustriran cenik gratis in frauku C »sakemu na zahtevo. Cene brez konkurence. Predneti stavijo se m brod ali železnico brei da bi se za to kaj zaračunao ZALOGA POHIŠTVI IN OGLEDAL Rafaela Italia TRST — Via Malcanton št. 1 — TRST Zalosra pohištva za jedilnirr. spalnice in sprejem niče, žimnic 111 peresuie, ogledal in železnih blairajn. p« renafa, da se ni bati konkurenca. Na najvi£je povelje Niep?Ega c. in ti. apostol. Veličanstva. GORIŠKA LJUDSKA POSOJILNICA registrovano društvo z omejeno zavezo, v Gorici Gosposka ulica hšt. 7., I. nadstr. v lastni hiši. --- Hranilne vloge sprejemajo se od vsacega, če tudi ni član društva in se obrestu-jejo po 41/2°/n, ne da bi se odbijal reutni davek. Posojila dajejo se samo članom in sieer na menjiee po »i °/0 in na vknjižbe po 5l/s°/o-C rad nje vsaki ti: n od V), do 12. ure dopol. in od 2. do ure ])opol. razven nedelj XXXII!. c. kr. drž. loterija stanje Wan? Tlfl£ leta 1899. okroglo K. 1,400.000. za civilne dobrodolne namene v tej državni polovini. Poštuo-Sran. račun šty. 831.315. Ta denarna loterija ki je jedina v Avstriji zakonita dovoljena, obsega 1«»."»14 dobitkov v trotovim v skupnem znesku 410.200 kron. klavni dobitek znaša v irotovfni : 200.000 kron * Žrebanje nepreklicno dne 7. junija 1!HK). Jedna srečka stane 4 krone. Srečke dobivajo pri <>d«lt-lku za državne loterije na Du- j naju, I. Kieiuersia.*«** 7., v loterijskih knlekturah, v tvluikaruuh, ' pri davčnih, }>. .itnih. I >r?< »javnih iu železniških uradih, v menjalnicah itd.: ijjralui načrti gratis t;a kupee urečk. • Srečke se dopošljejo poštnine prosto. C. kr. loterijska direkcija oddelek za državne loterije. Tržaška posojilnica in hranilnic iegistrovana zadruga z omejenim poroštvom, ulica S. Francesco št. 2, I. n. (Slovanska Čitalnica). !! Važno za vsakega !! Razprodaja za neverjetno nizke eeue : 12 krasnih komadov za samo 2 gld. 95 kr. 1 krasna žepna ura iz niklja Sidro-Remontoir. s pokrivalom in tri-letnim jamstvom Ima sekundarieo in popolno izdelan stroj. (Ni primerjati onim. katere pošiljajo mnogi bazarji za pozlačene.) 1 verižica za uro, sestava [oklepa i na zahtevo iz niklja ali posrebrnjeua). 1 krasna igla za za v ratnike za gospode iz amer. double-zlata s kameni, podobnimi bri-jantom. 1 par lepili zapestnih gumbov iz pravega srebra priznanega od c. kr. državnega urada. 1 par krasnih gumbov za rokave iz amerikan-skega douMe zlata. 1 zbirka gumbov za srajce in ovratnike iz amer. double-zlata 15 komadov). 1 elegantno, n»voiznajdeno toaletno pomanj^e-valno zrcalo. (Novost !i Dokler zaloga obstoji, razpošiljam teh 12 komadov proti povzetju ali proti po-Iljatvi denarja pri naročilu za -amih g*ld. 2*95. i^ima žepna ura iz niklja Anker-Remontoir stala je prej ."> gld.i Kar ne ugaja, sprejema v teku 8 dnij radovoljno nazaj E. Holzer zalaga i t *lj zveze c. kr. avstrijskih državnih uradnikov in zaloga ur in zlatenine na debelo. Krakove — Stradom 18. — Krakovo. Ilustrovani ceniki gratis in franko. M »ari a nar ki (iovr~il s prav ji Sv. .Jakohu priporoča slavil. slov. ohč. svojo „Narodno gostilno" jF ulica Concordia št. 1 a vogral uiice Vespucci Toči izvrstno istrsko in dalmatinsko crno. vipavsko belo vino ter Steinfeldsko pivo I. vrste. Izvrstna kuhinja vedno pri;iravijena. /;i družbe so posebne sobe na razpolago. Na obilno obiskovanje uljudno Restavracija Maliorćič v Divači z obširnim, krasnim vrtom z lopami z nekaj njiv in travnikov, z lepimi sobami za ptnjce in letoviščnike z obširnim govejim in konjskim hlevom ter druzimi gospodarskimi prostori, odda se vsled maloletnih dedičev v najem Podudbe sprejema in natanjeneja pojasnila daje varuh Albin Štrekelj v Škocijanu pošta Divača. Hranilne ulogre se sprejemajo od vsakega, če tudi ni ud zadruge in se obrestujejo po 4°/0. Rentni davek od hranilnih ulog plačuje zavod sam. Posojila dajejo se samo zadružnikom in sicer na uknjižbo po o1 20,0, na menjico po 6°0 na zastave po Uradne ure so: od 9—12 dopoludne in od 3—4 popoludne; ob nedeljah in praznikih od 10—12 dopoludne. Izplačuje se: vsaki ponedeljek od 11—12 dopoludne in vsaki četrtek od 3—4 popoludne. Mala oznanila. Pod to rubriko prinašamo oznanila po najnižjih cenah. Za enkratno insercijo se plača po 1 nvč. za besedo; za večkratno insercijo pa se cena piemirno zniža. Oglasi za vse leto za enkrat na teden stanejo po 10 gld. ter se plačujejo v četrtletnih anticipatnih obrokih. Najmanja objava 30 nvč. Zaloga likerjev v sodčih in buteljkah. Perhauc Jakob f? ;s v Zaloga vsakovrstnih vin in buteljk. Postrežba točna, cene zmerne. Kreme. ulica Media št. 3-, toči črna in bela vina in pivo prve vrste kuhinja izvrstna, cene zmerne. Pirih Ivan Lozić Jurij Poštno hraoilnični račun 816.004. Pomladansko zdravlijene. ZDRAVLJENJE KRVI Čaj „ Tisoeerni cvet44 (Mlllefiori), Čisti kri ter je izvrstno proti onim slučajem, če peče v želodcu, kakor proti slabemu pre-bavljanju in heinoroidanr — Jeden omot za ozdravljenje stane 50 nvč. ter se dobiva v odlikovani lekarni PRAIMARER „Ai dne Mori v TRSTU. \ elite trg. Tndi za 55 nvč. v markah dopošlje se franko. vabi Odbor. 0 — MEJNARODNI 1 ANORAMA trst - Borzni trg 14- trst Moskva p red sto Iniea starodavna K toke i u zgodovinske pa I are kreinelja se Mojimi zakladi. Vstopnina 40. otroci 20 it Androna S. Lorenzo i za magistratom). Zaloga pristnega dalmatinskega vina po najnižjih cenah. Razprodaja od 5 litrov naprej. Na zahtevanje se pošilja na dom in na deželo Anal/ pHon imagostilno vulicilreueo ruiuiriiiK rrdii št 2 toči istrsko dal_ matinsko in belo vipavsko vino ter Steinfeldsko pivo vsaki čas mrzel jedi. Odprto vedno do polnoči. Obuvala. Rohdl* PfitPP ulica Riborgo št. 25. Velika 0 0 zaloga in delavnica vsakovrstnega obuvala po naročbi. Pekarne in sladeiearne. Jak. Perhauc svež kruh večkrat na dan. prodaja moke. Vsprejema tudi domači kruh v pecivo. Postrežba točna. Ivan Pahor Samo 1 krono za 3 srečkanja. I l 15.000 1 i 11 ulica Conti št. 2 ima veliko pekarno in sladčičarno 3 krat na dan svež kruh. Prodajalnica moke ter sprejema naročbe za vsakovrstno lino pecivo za bližajoče se praznike ter druge svečane prilike. Se priporoča cenji trgovcem za zalaganje kruha. Cene zmerne postrežba točna. Kavarne. v denarju z 20a!o odbitkom. Anton Šorli Srečke „Invalidendank po i krono I. srečkanje: 19. maja 1900. II. srečkanje: 7. julija 1900. III. srečkanje: 10. novem. 1900. priporoča svoji kavarn. »Commercio« 111 »Tedesco« ki sti shajališči Slovencev. Na razpolago so vsi slo venski in mnogo dru ari h časnikov. priporočajo: Josip Boiaffio. Aleksander Levi. Mandl & Co., Mercurio Trie-stino. Ign. Neumann. Henrik Schiffmann. • . v. ■ --v:..-.- Trirovei. Ulica Barriera vecchia št. 13 prodajalnica vsakovrstnega mani fakturnega blaga 111 drobnarij. Na zahtevanje se pošiljajo vzorci tudi na deželo. Fran Hitty Novak Mihalj Dr. Rosa Bal sam j Praško domače zdravilo Muha Josip iz lekarne B. Fraper-ja y Praffi je že več kakor 30 let obče znano domače zdravilo vzbuja slast in odvaja lahko. Z redno uporabo istega se prebavijanje krepi in ohrani. Velika steklenica 1 gld.. mala 50 nvč. po pošti 20 nvč. več. |varilo! Vsi deli embalaže nosijo zraven stoječo, postavno po- je staro, najprej v Pragi rabljeno domače zdravilo, katero varuje in ohrani rane čiste, vnetje in bolečine olajša in hladi. V pušicah po 35 in 25 nč., po pošti 6 nvč. več. S Iožeuo varstveno znamko. Glavna zaloga: Lekarna B. Fraper-ja c. in kr. dvornega zalaptelja „pri črnem orin' 51 Praga, Malastran, ogel Spornerjeve miee. Vsakdanje poštno razpošiljanje. Zaloga v lekarnah Avstro-Ogerske, v Trsta v Lekarnah : O. Lueiaiii. K. Leitenburg, P. Preti tli n i. Š. Serravallo. A. Suttina. C. Zanetti, A. Pra\marer. p trgovec, ulica Sv. Cate-rina 5tev. 9, priporoča svojo zalogo kolonijalnega blaga na debelo in na drobno. Razpošilja na deželo proti povzetju. Oarlje i u drva. v ulici del Torro štev. 12 piiporoča svojo dobro preskrbljeno zalogo oglja in raznega kuriva kakor premoga, koka. trdega lesa itd. Svoji k svojim ! 31 lin na par. Valentin Skočir r^ kjer melje vsakovrstne turščene moke. Trgovcem pošilja na dom točno in po najnižji ceni. Za zasebnike melje po nizki pristojbini. Za kakovost blaga se jamči. Pohištvo. Prva slovenska losa zaznovrstuega pohištva lastnega izdelka. Sprejemam naročbe po načrtu. Delo fiuo in trpežno, cene brez konkurence. Zh mno ;obrojne naročbe se toplo priporoča svojim rojakom v mestu in na deželi v smislu gesla ..svoji k svojim." Andrej Jug v Trstu ulica S- Lucia 12 (zadej c. kr. deželne sodnije.) Civilni in vojaški krojač. C. kr. pri» kroji ratem ^ ™iM Martin Poveraj v Gorici na Travniku št. 22 I. n ima izborno zalogo vsakovrate blaga za obleke iz inozemskih in avstrijskih tovarn iu gotovih oblek, dežnikov in sobnih plaščev za vsako sezono. vse po najnovejši modi. K X n Carl Greinitz Jfeffen Na Corsu štev. 33. podružnica Trst. Piazza delta Legna 2. K n n n Železo in razno železno blago na drobno in na debelo. Priporočajo svojo dobro sortirano zalogo predmetov za stavbarstvo "^f traverze, zaklepe, železo za kovače in fagon, stare železnične šine, držaje in ograje, vodnjake, pumpe, železne cevi in take iz vlitega železa, vse tehnične predmete, popolne naprave kopelji in stranišč peči in štedilna ognjišča Miiijsko, namizno in lišno opravo, železne meble in pred ognjem varne blagajne nagrobne križe in obgrobne ograje, orodja za vsako obrt. Voščene sveee. I HfiriOP svečar v Gorici ulica Sv. Antona B%U|JC1V/ §t - izdeluje sveče iz pristnega čebelne^a voska. Za pristnost jamči s 2000 k. Za obilne naročbe se priporoča prečastiti duhovščini, cerkvenim oskrbništvom ter slavnemu občinstvu. Voščilo (hiks) in usnje. Glavno zalogo tvornisko zalogo vsakovrstnega usnja ter vseh potrebščin za čevljarje ima Ivan D r u f o v k a v Gorici na Travniku štev. 5. Podružnica v Sežani in Komnu. Naročbe se točno izvršč. xxxxxxxxxxxxxxxx Zaloga oglja in drv je na prodaj. Zalogaje na dobrem kraju mesta in ima mnogo odjemalcev. Lastnika pove upravništvo tega lista. xxxxxxxxxxxxxxxx