Leto XXIV., št. 273
fotaiim plaftma » gotovini Postgebuhr bar bezahlt_
Ljubljana, torck 28*
1944
Preis — Cena t- Bi
vjprd
Tel
vuiscvb muoihu. ruioui) ev» olict V elefoo 4t 51-22. 11-23. 41-24
uuecauu jddelefc • Ljubii<utn. nirrinmtj al>
a s - Teietoo m. i l-25. 31-2« Podružnica Novo mestoi Ljobltaaska con 4i (zkJiočno ostopstvc a iglast a kalife (p inozemstvo UPI & A. MILAMC
Kačucu. a LiaCir<"J»ft pokraiiac on pofeoo čekovnem o rod o k. 17.749. a Mtmle kraj«
I talne Servino Cjooo Con Post No II-91 H1
		
	i ' j- ; "	g j
	v* * >	
Sj	hj0-1 . ■	r V" j
.. '' 1 ■ ' '	! S i	
■		■
Die N^rdammkaner bei Aachen
aus melirereii Orten gew©fSen
Zunehmender feindlicher Drnck im Wald 3. USA-Armee mit starkeren Kraften Heftige Kampfe um den Markirch-Pass die Raume von London, Anfrvverpen und ge&chossen, darunter 61 vierrootorige B Schiffe mit 33.500 BET
Aus dem Fiihrerhauptquartier, 27. Nov. DNB. Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt:
In der Schlacht bei Aachen trat bei Fort-dauer der scharfen Angriffstiitigkeit liei-ne wesentliche Veranderang der Lage ein. Die Nordamerikaner vvurden aus mehreren Orten gevvorfen. Stiirker war der feindliche Druck irn VVald von Hiirtgen, um des-sen Ostausgšinge sich schvvere Gelechte ent ivickelten. Unter erhebllchen Menschen-und Panzerverlusten konnte der Feind nur einige kleinere Wak1stui ke gevvinnen.
Die Besatzungen mehrerer Befestigungs-anlagen im Umkreis von Metz setzte« ihrcn Widerstand fort.
An der lothringischen Nordostgrenze fiihrte die 3. airserikanische Armee auf hreiter Front und mit starkeren Kraften neue Angriffe. Sle iiefen sich im Raum ostSich Sierck vor unseren Stellungen fent. Bei Dolchen und vvestlich St. Avold konnte der Gegner gerir.ge Fortschritte erzielen. Unsere Truppen verniehteten in die s en Kampfen 14 Panzer. Im Raum von Strass-burg kam es zu keinen grosseren Kampf-handlungen. Um den Markirch-Pass und <irn Gebirgskamm siidostlich Gerardmer wird heftig gekampft.
Im Ober-Elsass versuchte der fiegner er-neut, durch konzentrische Angriffe aus »leni Raum nordostlich Belfort und sudvvestlich Miilhausen die Burgundische Ffcr-te zu of/nen. Bei Masmiinster brachen seine Angriffe verlustreich zusammen. An der Schvveizer Orenze gelang ihm unter star-kerrt Panz-ereinsatz ein emeuter Einbruch entlang der Strasse Delle-Basel.
Cnser Fernfener auf die Riiume von London, Anfrvverpen und Liittieh geht vveiter.
In Mittelitalien hat der Abwehrerfolg unserer Truppen im Raum von Faenza die 8. britische Arme° gestern zu einer Ka.mpf-pause gezwungen. Erst in den Nachmit-
von Hiirtgen — Neue Angriffe der an der lothringischen Nordostgrenze — und bei Gerardmer — Fernfeuer auf Liittieh — 88 feindliche Flugzeuge ab-omber — Unsere U-Boote versenkten 6 und drei Zerstorer
tagsstunden trat der Feind beiderseits der Stadt zu erneuten Angriffen an, ciie er-folglos bliehen. Ani Monte Belvedere siid-westlich Vergato gehen die Kampfe vveiter.
Gegen den Sfcrassenknotenpunkt Knin nordostlich Sibenlk in Daijr.atien richten sich sext einiger Zeit heftige Angriffe ge-misehter feindlicher Verbande. Sie vvurden abgevviesen.
Im Raum vvestlich Apatin und Batina stehen unsere Divisionen vveiter in harten Abvvehrkampfen gegen starke bolschevvisti-sche Krafte.
Zvvisehen Budapest un'l Tokai liess die VVueht der sovvjetischen Angriffe gestern nach. Bei Teilangriffen, die samtlieh zersehlagen vvurden, verloren die Bolschevvisten durch die vvirksame Abvvehr eines unserer Armeekorps 22 Panzer.
Schlachtflieger bektlmpften in der Nacht mit gutem Erfolg den feindlichen Nach-schub im Kampfraum von Budapest sovvie Truppenansammlungen und Bercitsteilun-gen bei Mohac. Eine Donaubrucke vvurde zerstort.
In Kurland setzte der Feind seine Gross-angriffe Lnfoige der erlittenen schvveren Verluste an Menschen und Material gestern nicht fort.
Anglo-amerikanische Terrorbomfoer, die am Tage mit starkem Jagdschutz nach Nordwest- und Mitteldeutschland einflogen, vvarfen Bomben vornehmlich auf Wohnge-biete versehiedener Stadte und auf zahlreiche Landgemeinden. Dabei entstanden be-sonders umfangreiehe Schaden im Stadt-gebiet von Hannover, das in letzter Zeit vviederholt das Ziel feindlicher Luftangriffe war und in Hamm. 88 feindliche Flugzeuge vvurden abgeschossen, darunter 61 viermo-torige Bomber. In der Naeht griffen feindliche Flugzeuge Miinehen an.
Unterseeboote versenkten in harten Kampfen aus dem feindlichen Geleitverkehr 6 Schiffe mit 33.500 BRT und 3 Zerstorer.
Položaj na bojiščih
Aitttffičani vržem pri Aadsa« Iz vež krajev
Naraščajoč sovražnikov pritisk v Hiirtgenskem gozdu — Novi napadi ameriške 3. armade z močnejšimi s"Iami ob lorenski severnovzhodni meji — Siloviti boji o'« prelazu pri Sfc. Slarie aux Minesu ter pri Gerardmer. i u — Df?Ijncstrelni ogenj m, področje Londona, Anversa in Liega — 88 sovražnikovih letal, med njimi H štiriraotomih bombnikov sestreljenih — Nemške podmornice potopile 6 ladij
s 33.500 tonami in tri rušilce
štirimotornih bombnikov. Ponoči so napadla sovražnikova letala Monakovo.
Fiihrerjev glavni stan, 27. nov. DNB.
Vrh: r no poveljništvo oboroženih sil objavlja:
Bitka pri Aachnu se ob nadaljevanju
močne napadalne aktivnosti ni bistveno prav nič izpremenila. Američane smo vrgli iz več krajev. Sovražnikov pritisk je postal močnejši v Hiirtgenskem gozdu, za čigar vzhodne robove so se razvili težki boji. Kljub velikim človeškim in tvarnim izgubam je dobil sovražnik le nekaj manjših kosov gozda.
Posadke več utrjenih naprav okrog Metza se še upirajo.
Na lorenski severnovzhodni meji je ameriška 3. armada znova napadla na široki črti in z močnejšimi siSami. Vzhodno od Siereka se je ustavila pred našimi postojankami. Pri Bolchnu in zapadno od St. Avoiča se je nasprotniku posrečilo nekoliko napredovati. Naše čete so uničile v teh bojih 14 oklopnikov. Na področju Strasbcurga ni bilo nikakih večjih borb. Za prelaz pri kraju Ste. Marie anx Mineš in za gorske vrhove .južnovzhodno od Ge-rardmerja se bijejo siloviti boji.
V	zgornji Alzaciji ,)e nasprotnik znova poizkušal, da bi z osredotočenimi aapadi s področja severnovzhodno od Belforta in južnozapadno od Mulhousa odprl Burgundska vrata. Pri Masmiinstru so se njegovi napadi zrušili z izgubami, Ob švicarski meji mu je z močno uporabo oklopnikov uspel nov vdor vzdolž ceste Delle— Bazel.
Naš daljnosirelni ogenj na področju Londona, Anversa in Liega se nadaljuje.
V	srednji Italiji je prisilil včeraj obrambni uspeh naših čet na področju ^aenze britansko 8. armado k malemu odmo u. Šele popoldne J'e sovražnik ob obeh straneh mesta zopet, a brezuspešno napadel. Na Monte Belvederu južnozapadno od Ver-gata se boji nadaljujejo.
Proti cestnemu križišču Kninu, severnovzhodno od fcšbenika v Dalmaciji, so že dalj časa naperjeni siloviti napadi mešanih sovražnikovih oddelkov. Vse smo zavrnili.
Na področju zapadno od Apatina in Ba-tine bijejo naše divizije še nadalje hude obrambne boje z močnimi boljševiškim! silami.
Med Budimpešto in Tokajena je silovitost sovjetskih napadov včeraj popustila. Med delnimi napadi, ki smo jih vse razbili, so izgubili boljševiki ob uspešni obrambi neke-ga našega armadnega zbora 22 oklopnikov.
Bojni letalci so ponoči z dobrim uspehom botnljardiralš sovražnikov oskrbovalni promet na bojišču pri Budimpešti ter zbirališča čet in" izhodiščne postojanke pri Mo-haču. Neld most preko Dunava smo porušili-
V Kurlandiji sovražnik spričo težkih človeških in tvamih izgnb včeraj ni nadaljevali svojih velenapadov.
Angloameriški teroristični bombniki, Id so prileteli z močnim lovskim spremstvom nad severnozapadno in srednjo Nemčijo, so odvrgli bombe po večini na stanovanjske okraje raznih mest in na številne kmečke občine. Pri tem je nastala posebno obsežna škoda v mestih Hanovru, ki je bil v zadnjih časih ponorino cilj sovražnikovih letalskih napadov, in v Hamntu. Sestrelili smo 88 sovražnikovih letal, med njimi 61
Podmornice so potopile v hudih bojih v sovražnikovih ladijskih spremljavah 6 ladij s 33.500 tonami in 3 rušilce.
Izselitev prebivalstva iz severne Norveške
Berlin, 27. nov. S pristojnega mesta objavljajo:
Razširjenje bojev na severno Norveško, zlasti pa prihod rdeče vojske, o kalteri je znano, s kako brutalnostjo postopa proti vsakemu tujemu narodu, kako pobira njegove za boj sposobne moške, ostalo prebivalstvo pa izroča bedi ali naravnost uniči, sta povzročila potrebo izselitve norveškega prebivalstva s teh področij.
Naloge nemških in norveških oblasti, zlasti nemškega vojaškega vodstva, so bile zaradi prometnih razmer, klime in nepre-hodnosti severnih pokrajin kaj težavne. Kljub temu so storile nemške čete vse, da bd čim bolj olajšale preselitev prebivalstva. Nemški vojaki so se tako zavzeli za begunce, kakor se spodobi za dolgo prijateljstvo, ki je vladalo med njimi in domačini. Delili so z njimi brano in prebivališča, vsako vojaško vozilo je vzelo na pot tudi begunce. zlast žene, otroke in bolnike, cesto je dala vojska na razpolago celo svoja lastna kurjena bivališča. Otroci so dobili mleko iz vojaških zalog. Na morju se je vršila preselitev s pom:čjo obalnih parni-" kov. Komisar Reicha Terboven je J al na razpolago veliko ladjo »Stella Polaris«. Večina beguncev je medtem že zapustila Narvik in se pomika proti jugu.
Del švedskega tiska bi očividno raje videl, ako bi ostalo severnonorveško prebivalstvo izpostavljeno vsem trpljenjem bolj-ševiškega bojevanja in brutalnosti. Pod vodstvom svojega židovskega dela je uporabil tudi te ukrepe za običajno propagando o nemških grozodejstvih, da bi zastrupil nemško-švedske odnose. Isti tisk pa .-je gluh, slep in mutast, kadar je trrba i spregovorili le besedo o žrtvah bol;,t- vizma v bližnji Finski in na Baltiku.
Zatemnitev cd I6.40 de 7*
Ifnff'©v2 ©stavka
Stockholm, 27. nov. Po Reuterjevi vesti je izjavil nek visok vvasliingtonski vladni urad, da je zunanji minister Cordell Hull iz zdravstvenih razlogov zaprosil za ostavko. Pričakujejo, da bo Roosevelt ostavko sprejel. Hull je star 73 let in je bil državni tajnik, torej zunanji m.nister Zedinjenih držav, med tremi uradnimi obdobji predsednika Roosevelta. Nadalje objavljajo, da je sedaj zaradi vnetja v vratu že 5 tednov v bolnišnici. Njegov verjetni naslednik bo James Byrne, ravnatelj zavoda za vojno mobilizacijo.
Spremembe v afflgluiiaseffilkili poveljstvih v Sre$®zem2fa
Stockholm, 27. nov. General sir Henry Maitland-Wilson, bivši zavezniški vrhovni poveljnik v Sredozemlju, je bil po Reuterjevi vesti imenovan kot naslednik umrlega maršala Johna Dilla za vodjo britanske vojaške delegacije v Zedinjenih državah. Vrhovno poveljstvo zavezniških čet v Sredozemlju bo prevzel general Harold Alexan-der. Ameriški general Clark je postal poveljnik 5. zavezniške armadne skupine v Italiji. Alexander je bil povišan v maršala.
Berlin, 26. nov. O položaju na bojišču piše vojaški sodelavec DNBja dr. Max Kruli:
Prebijalna bitka pri Aachenu je postala v desetih dneh svojega poteka uničevalna bitka za »zavezniške« sile. Čeprav se boji biižajo svojemu višku, nasprotnikova ofenziva ne more naprej. Kajti področja 11 kilometrov se spričo izrabitve dveh ameriških armad, ki bijeta glavne boje, oslabitve dveh bližnjih armad z oviralni-mi boji in s pritegnitvijo rezerv v svrho izpopolnitve nastalih vrzeli, se nikakor ne more označiti kot kak uspeh. Eisenhower je zaman prelil kri najmanj 30.000 mrtvih ameriških vojakov ter zapravi mnogo več materiala kakor Angleži v bojih pri Caenu. Takrat je izgledalo, kakor da kaj hujšega sploh ni mogoče. Sedaj pa se je razvila tretja bitka za Aachen v največjo materialno bitko te vojne in istočasno v poraz zapadnih sil Nemški vojak je prestal z najtršim odporom ta ognjeni preizkus, istočasno pa se je tako srdito boril, da je prisilni sovražnikovo vodstvo k izpopolnitvi nastalih vrzeli in k dovozu rezerv iz globokega zaledja. To dejstvo podčrtuje veličino poraza, zakaj rezerve so bile določene za kasnejši trenutek, namreč za razvoj ofenzive in izkoriščenje izvršenega proboja Domneva, da so nemški oddelki tako oslabljeni, da ne bodo mogii vzdržati navala svežih sil, je bilo zmotna; ponovni poizkusi pri Gsreonsweilerju, koder so hoteli nasprotniki napraviti vrzel v nemške črte, pa so se izjalovili. Nemško vodstvo je dobilo prvo rundo prebijalne bitke za Porurje. Bitka pri Aachnu se razvija vedno bolj v Verdun za Severnoameri-kance.
V primeri z njo so boji vzhodno od Metza in gibljive borbe v zgornji in spodnji Alzaciji tako operativno kakor glede človeške in tvarne uporabe postranskega pomena. Tu so se izoblikovala tri središča bojev:
1.)	Bojišče Belfort—Delle—Huningen_
Mulhouse. v tem četverokotniku so se razvili gibljivi boji z bojišči na vse strani neba. Odrezane francoske divizije se na eni strani zaman bore proti zapornemu pasu pri Dellu, prav tako pa suvajo brezuspešno proti Cemayju (Senheimu), da bi prišle za hrbet nemškim četam v Vogezih. Vendar niso mogOe prodreti severno od Mulhousa, da bi se tako združile z Američani pri Strassburgu. Pač pa so se mo-rali Francozi umakniti od Huningena pred močnimi napadi, katere so napravili Nemci na široki črti iz tamkajšnjega pred-mostja. Njihovi oddelki so deloma razkropljeni, deloma pa zapleteni v vrveže bojev. Upanje Francozov, da se jim bo tu posrečil drugi Avraaches, se ni izpolnilo.
2.)	Severna Alzacija. Tudi tu so nemški protiukrepi v teku. Z močno oklopniško podporo se razvaja s področja severno od Saarburga nemški protisunek v smeri proti Zabernu z nalogo, da razčisti nepregledni položaj. Med hudimi boji je nemški sunek že dobro napredoval.
3.)	Med St. Die jem jn SchipmCchom: v tej prav tako proti Strassburgu vodeči dolini srednjih Vogezov potiskajo Američani svoje sile, da bi tako ojačili vzdoLž prekopa Ren—Mama izvedeno podjetje proti Strassburgu ter razbremenili ogrožene Francoze. Boji streme istočasno po omajanju nemškega bojišča v Vogezih.
Na bojišču v Kurlandiji se bliža generalni sovjetski napad višku. Med Prekul-lenom in Autzem so boljševiki po izstrelitvi kakih 200.000 nabojev napadali z osmimi armadami neprekinjeno tudi po 35krat. Sovražnik še ni uporabi!; večine svojih oklopnikov ter moramo zato računati z naraščanjem bojev. Kljub temu je sovražnik bitko v Kurlandiji že tako rekoč izgubil. Ni se mu namreč posrečilo odstraniti hrbtnega ogrožanja svojega praškega bojišča. Umakni t ev zadnjih nemških edinic z 5sla pa nima nikakega vpliva na ohranitev nemškega predmostja v Kurlandiji. Tamkajšnja posadka je v polni meri izvršila svojo nalogo, vezaCa je namreč dovolj dolgo sovjetske sile.
Boji na zapadu
Berlin, 27. nov. Zaradi v sobotnem vojnem poročilu omenjenih protisunkov in težkega topniškega ognja na bojišču pri Aachnu so biiii tamkajšnji ameriški napadi 25. t m. majhni Posebno velike izgube so imele sovražnikove čete ob Wiirmu in južnozapadno od Juiicha. Zato so se morale umakniti pred nadaljnjimi proti-sunki. Na nekem mestu so še boji za očiščenje starejšega vdora. Tudi vzhodno in južnovzhodno od Eschweiierja se je nasprotnikova napadalna moč začasno izčrpala. Vsi sunki so se izjalovili Začasno napredovanje med bombnimi lijaki se je ustavfio ob nemških protisunkih. Tudi v Hiirtgenskem gozdu Američani niso imeli uspeha, pač pa so bili boji zelo hudi na jugu zapadnega bojišča, čeprav Američanom ni uspelo bistveno napredovati. Njihovi poskusi, da bi tudi v severnozapadni Loreni dosegli črto ob Saari, so rodili težke borbe ob zapornih postojankah pri Orscholzu. Sovražnikove oklopne sile so udarile iz Borga proti severu, vzhodu in jugovzhodu. Razen krajevnega uspeha pri Oberleuknu so se izjalovili vsi njihovi pre bijalni poskusi. Pri St Avoldu sovražnikovi sunki enako niso rodilj važnejših rezultatov.
Težišče bojev je bilo še vedno v dolini pri Zabernu. Da bi zadržal nemški, proti Saarbourgu napredujoči protinapad, je vrgel sovražnik močne oklopniške sile z zapada v bok nemškemu udarnemu "kCinu. Najprej se mu je posrečilo, da je ob bregu Saare znova vdrl v nekaj krajev, za katere so že več dni hude borbe, a je bil nato končno odbit Sovražnikovi napftdi pa še trajajo.
Prav teko se bijejo ogorčenj boji med Zabernom in Strassbourgom ter v Strass-bourgu samem, kjer je bilo uničenih precej sovražn'kovih oklopnikov. S področja Strasfibourg-Molsheim Je pritiskal so-
vražnik proti jugu, vendar je kasneje, ko je naletel na silovit odpor nemških zapornih oddelkov, svoje južno od MoCsheime prodrle oklopniške oddelke zopet umaknil Istočasno poskušajo Američani napredovati vzdolž ceste, ki vodi iz Raon l'Eta-pa x St. Li-eja v IVV-sheim in Selestat. Na vrhovih Vogezov je prišlo zapadno od črte Schirmeck-Ste Marie aux Mineš do težkih bojev, v katerih so nemške čete ponekod napredujočega sovražnika znova ustavile. Še uspešnejši so bili nemški protinapadi ob zaporni črti med Belfortom in izviri Mozele. Sovražnik poskuša že več dni, da bi se polastil prelazov na Ballon cfAlsaceu. Tu so vrgle nemške čete nasprotnika s 1200 m visoke gore zopet v dolino. Tudi dalje proti jugu so imeli nemški protinapadi uspeh.
V zgornjo Alzacijo vdrle sovražnikove čete so bile povečini mirne, le ob zvezni cesti, ki so jo Nemci presekali, so vedno znova skušale doseči prodor, da bi svojim oddelkom okrog Mulhousa omogočile oskrbo. Nekajkrat je oklopniškim prevozom uspelo prekoračiti zaporni pas. vendar so Nemci takoj za njimi cesto zopet zapri i. Vsak poskus je stal sovražnika seveda težke žrtve. Nemške čete so uničile v soboto skupno 37 oklopnikov in oklopnih izvidnikih voz.
Berl>n, 27. nov. Oklopnike, ki so vdrli v Mulhouse v Alzaciji, spremlja po večini senegalska pehota Na severnem kOro-dvoru je navalila skupina Senegalcev na nekaj nemških mož, ki se niso pravočasno umaknili na varno. Senegalci so obvladali neoborožene Nemce in jim prerezali vratove.
Be3gi|a v ognju letečih biranb
Amsterdam, 27. nov. »Sunday Dispatch« poroča z velikim poudarkom, da so sedanji napadi letečih bomb na Belgijo še hujši, kakor napadi na južno Anglijo.
Na vzhodu
Berlin, 27. nov. Boljševiški poizkus vdora s predmostij pri Apatinu in Batni proti severnemu bregu DrE-ve, ki naj bi zopet uničil uspeh nemških pokre^ov na Balkanu, tudi v soboto ni rodil nikakega uspeha. V srednji Madžarski so se bili južno od Budimpešte ter m?d Bud mpešlo in Tokaj-em boji z menjajočo se srečo. Ob Dunavu so udarile nemške čete s podporo bombniških napadov na oslabljenega sovražnika. Zavzele so neki začasno izgubljen kraj. V veliki obrambni bitki vzh'xl-no od Budimpešte je bil odsek ob obeh straneh Hatvana znova žarišče slovit'n, po večini le močnih pehotnih bojev. Zaporne postojanke, ki ščitijo madžarsko prestolnico od vzhoda, so vzdržale. Nadaljnji obrambni boji so se razvili ob južnem robu gorovja Matra, ob obeh st an:h Egerja in južnozapadno od Mi^kolca. Sovražnik, ki je prodrl do južnega roba Egerja, se je moral umakniti pred nt roškim protinapadom. Tudi na nekem drugem mestu se je posrečilo vreči vdrlo sovražno bojno skupino z osredotočenim protinapadom proti jugu. V p-.irr.en s prejšnjimi dnevi je sovražnikov pritisk v srednji Madžarski popustil.
Na slovaškem obmejnem ozemlju so boljševiki spričo svojih velikih izguib napadali le v jakosti polkov.
Med Karpati in Finskim zalivom so razen brezpomembnih izvidnikih su~knv severnovzhodno od Filipova in Goldapa napadali Ie v Kurlandiji. Ta se tudi v sedmem dnevu bitke n-jena tež šča niso iz-premenila. Posebno močno ;e sovražnik pritiskal vzhodno rd Liepaje, kjer je petkrat zaman naskočil. Kljub zapornemu ognju se je napad okrog poldneva razd o-bil v krajevno omejene boje, k; so j'h Nemci in z njimi skupaj se boreči oddelki germanskih SS prostovoljcev uspešno zaključili sebi v prid.
Bo|i v Italiji ln na BaS&anu
Berlin, 27. nov. V srednji Italiji so se pr bližale borbe ob robu etruščanskih Ape-ninov Faenzi. Da bi izravnale sovražnikove vdore ob Vii Emiliji, so se nemške čete severno od ceste nekoliko odmaknile, ob Lamonu pa so odbile vse poizkuse sovražnikov, da bi prišli preko- reke. Južno od Faenze se je ustavil sovražnik že ob rečici Marzena. Njegovo tamkajšnje malo pre 1 most je je v osredotočenem ognju nemških topov. Novi prebijalni poizkus s številnimi četami in mnogim orožjem se je torej po kratkem napredovanju, omogočenem z nemško Izravnavo bojne črte, znova izjalovil. Tudi zapadno od ceste Pt-stoia-Bologna od sobote napadajoči oddelki 5. ameriške armade niso mogl; na 1100 metrov visokem Monte Belvedere nič kaj bistveno napredovati. Trenutno skušajo obdržaiti svoje malenkostne pridobitve pred nemškimi protinapadi.
Na Balkanu so dosegli odmikalni pokreti nemških čet. ki so postali potrebni po izdaistvu Bolgarije, svoje določene cilje. Neugodne vremenske razmere, divja pokrajina in slaba pota so zahtevali od čet, katere so poizkušale obkoliti in bočno napasti še bolgarske ter boljševiške sile, neverjetne napore. V zaščiti sistema oporišč, ki so zavarovala veliko zvezno črto po dolinah Vardarja in Ibra, se je posrečilo Nemcem prepeljati glavnino svojih čet za črto Drina-Kraljevo-Novi Pazar-Skadar. Seiaj doseženo področje, je zaščiteno na krilih z visokimi planinskimi vrhovi in obsega mnogo cest, s katerih so bile komunistične tolpe pregnane.
Separatistično gibanje na Siciliji
Milan, 27. nov. V Taormini na Siciliji se je po vesti neapeljskega ralija sestalo na sejo 200 voditeljev siciljanskega separatističnega pokreta. Sklenili so, da bodo zahtevali, naj bi na mirovni konferenci sodelovalo tudi zastopstvo >neodvisne republike Sicilije«.
Iznaja vsa K dan razer ponedeijta. Alesečna naročnina 32 lir
Uredoi6t*«i Ljubljana — Puccinijeva uMca St. fc Telefon SL 31-22. 31-28. 81-24.
Rokopisi se ne vračajo
šest stepen] na pota v boljševizacijo
Kratek pogled v notran je razmere v »osvobojenih« državah Rumuniji, Bolgariji. Grčij* Južni Italiji, Franciji m Belgiji odkma vsakomur. ki se ni slep m še lahko gleda s svojimi očrrn kako se skuša komunzem povsod polastiti državne uprave po podrobno izdelanem načrtu, k. ni več nikaka tajnost. Nemški list «12 Uhr Blatt« je pred kratkim nazorno prikazal ta načrt z opisom šestih stadijev ali stopenj postopnega boljševziranja vladnih organov v posameznih državah Primeri za vsako izmed postaj te postopne bolj-ševizacije eo sami po sebi tako zgovorni, da bi imel zares zavezane oči. kdor bi jih ne videl.
Povsod, kjer smatra komunizem, da so tla zanj ugodha, ge vrže najprej v naskok z rušenjem vlade, bodisi da je ona doma ali v begunstvu To je prvi stadij boHševizacije, k» €e stej ali prej zaključi s padcem vlade, če ta ne pleše tako. kakor želijo moskovski eksponenti. Dva primera sta tu posebno zna-čina: odstop predsednika poljske begunske vlade v Londonu M'ko'ajczyka. ki je v neposredni zvezi s težavami, izzvanrni po komu-n.stičnem poljskem sovjetu v Lublinu, m kriza belgijeke vlade, ki je bVa izzvana z odstopom treh komunističnih zastopnikov in ki še ni rešena. Med tem se v obeh primerih izvaja snstemat-čni, organizirani »prit;H: ulice« tudi v po'jskem primeru, po lub'Vsskcm sovjetu —. ki naj opravi Vse ostalo.
Čim dežela na »pritisk ulice* izmenja vlado, nastopi že drugi stadij boljševizacije. Značilen primer za ta stadij je Iran. Vlada ee je tam s>cer sipTemcnila. vendar je to komunističnim prevratorkorn še vse premalo. Zato nadaljujejo svoje rušilno deovanje m spravljajo državo v vedno nove zmede, ki naj pred svetom manifestirajo »nezadovoljstvo širok'h ljudskih množic« z obstoječim stanjem. Podobno se že dolgo maje tudi Bo-nomijev vladni stolček v Italiji.
Ce se takšnemu stanju pridružijo še razni reiiRodrvi spremljevalni pogoji, kakor lakota in beda. kar je običajno povsod tam. kjer ijosipotiujejo sovjeti ali Anglosasi. smo v tretrem štad:ju boljševizacije. kajti takšne razmere so najučinkovitejši pospeševalec komunističnih načrtov. Zato je tudi razumljivo, zakaj je komunizmu toliko <fo te<?a. da čim prej obuboža vse ljudstvo, da ga lahko potem gnete po svoje. Dva značilna prmera »z te ■faze boljševizacije sta trenutno Italija in Rumunija. precej podobne pa so rajjmere tudi v Bolgariji.
Čim se obubožan je posp'oši in js vlada že dovolj sprejemljiva za »pritisk ulice«, se avtomatično — in 6koraj neopazno — začenja četrti stadij postopnega boij.seviziranja dežele. Kaže se v tem. da domača vlads. žc v celoti popušča nasproti zahtevam moskovskih eksponentov m brez ugovora izvršuje vse kominternske ukaze Ta prehod ie sedaj posebno viden v Franciji, kjer je de Gaulle --navzlic navideznemu odporu proti domačim kom uri'stični m zahtevam — dejansko povsem v rokah Kremlja. kateremu se je s svojo politiko popuščanja zapisal, še pTeden se je tega zavedel. Morda bi danes de Gaulle rad stopa! po drugi noti. toda vse kaže. da je že prepozno. Pokazalo se je to pred kratkim, ko je moral de Gaulle takoj po Churchillovem in Edenovem obisku v Pariza sprejeti vabilo na cb:?<k v Moskvi m obenem povabiti v Pariz zastopnike moskovskega vrhovnega sovjeta.
V	fazi stoodstotnega izpolnjevanja moskov-s,k h zahtev sita sedaj tudi Rumunija ri Bolgarija. S tem tem bolj in bolj dozorevata tudi za nadaljnje postaje boliševi^cega kri-ževefa pota. ki se jim ne moreta več izognili
Peti štadii postopnega boljševi&ega osvajanja oblasti je namreč v odstranjevanju vseh narodnih elementov, ki bi še mogli ovirati ta razvoj v bo'jševizacijo. Žalosten primer za to nudi trenutno predvsem F'nsfca. kjer zahteva Moskva izročitev vseh tistih mož, ki so nekoč upravljali deželo. Podoben proces se je deloma že izvršil v Bolgariji in je še vedno v teku v Bonom'levi Italiji, »čiščenje« v Franciji tudi še ni dokončano, vsaj po mnenju makijcev ne. O »čiščenju« v Srbiji eo prav tako že znane pedrobnosti, ki so povsem v skladu s to sliko.
Sesti m pesilednji stadij postopne boljševizacije je po vsem tem le še gola »formalnost«
_ popovega likvidiranja vseli komunizmu
nasprotnih elementov v okviru boljševiške uničevalne politike, lo jo je med tem že marsikateri narod izkusi na gvoji lastni koži. med njimi tudi sJovenski.
Kdor ima to taktiko postopnega boljsevizi-ranja pred očmi. lahko do podrobnosti razume tudi taktiko Moskve g'ede bivše Jugoslavije. Kakšna je tam boljševiška »osvoboditev«; je b'lo že razvidno iz dosedanjih poročil, ki prihajajo v javnost v vedno večjem številu. Moskovski emissff Broz-Tito se je v svoji taktiki nišenja strogo držal navedenih stadijev po-ptopne boljševizacije. le da mu — razen v Srbiji, kjer ee je že lahko sprostil — ni bilo dano, da bi jih tudi uveljavil. Zato se še vedno opfijemlje slepil, s katerimi hoče prevarati jugoslovansko javnost in zapadne »zaveznike«. Eno izmed takšnih s>!emi so tudi niegova pogajanja s »predsednikom« jugoslovanske begunske vlade v Londonu, s katerimi hoče prikazati svetu, da mu Cre le za »zdru-žtev vseh demokratskih elementov« v bivši Jugos'aviji, dočim je pred nekaj dnevi — kakor so poročali švicarski !i«ti — dal o svojih cf iih na Balkanu povsem nasprotne izjave.
V	njih je namreč zelo jasno izpovedal daje njegov končni cilj na Balkanu ustanovitev s*»moetoinih fedtrativnih republik, katenh vkl učitev v Sovjetsko zvezo bi bi'o »le še vprašanje časa«... To je nedvomno bolj jasna govorica kakor vse drugo, s č;mer se skušejo prikriti resnični boljševi3ci cfji na Balkanu!
Kaj se v tem pogledu skifva tudi za slovensko OF, prav tako vsakdo že ve. Kje« izključno komunistični značaj je vedno bolj vid"n m ga komunisti niti sami ne skuSajo več tako skrbno prierivati. V imenu OF sa-
Nadaljevanje na 2.
\
Osnovne smernice za delo pri socialni pomoči
Pred kratkim je bila seja P cialno pomoč pokrajinske uprave v dr. Doujak podal nekaj osnovnih sm akcija, ako naj bo nje delo ne samo z zahtevami ,ki jih stavi sedanji ča akcija ni samo dobrodelna ustanova, nog v borbi zoper liberalizem in bolj
»Oberster Kommissar in der Operations. zonne »Adriatisches Kiistenland« v Trstu je z odlokom z dne 1. VL 1944. Zl. 1-2 6573-44 odredil ustanovitev glavnih pomožnih odborov pri predsedništvu pokrajinske uprave, kakor tudi pri posameznih pokrajinskih občinah. Z ozirom na to, da je Ljufoijanska pokrajina razdeljena tudi na okraje, je bilo z dovoljenjem Vrhovnega komisarja tudi za okrajna področja odrejena ustanovitev glavnega pomožnega odbora. O organizaciji teh glavnih pomožnih odborov je že gospod prezident podal potrebna pojasnila, katerim nimam nič pripomniti.
V bistu naj bi se ta organizacijska načela določila na današnji seji Glavni pomožni odbori imajo nalogo, vse socialne pomožne ukrepe, ki se izvajajo dodatno in preko okvira zakonitega ubožnega skrbstva, zbrati in enotno voditi Iz tega razloga se uvrstijo tudi zasebna dobrodelna društva in organizacije, vsaj v toliko v ta okvir, v kolikor se njihovo skrbstvo mora spraviti v 9klad s skrbstvom glavnega pomožnega odbora. Tu naj velja načelo, vse primere bede in stiske, nastale po siGi sedanjosti, ublažiti ter prizadetim nuditi možnost, da se iz stiske, v katero so zašli večinoma brez lastne krivde, rešijo ter zopet postavalo na lastne noge. Glavni pomožni odbor naj nikakor ne predstavlja organizacijo z birokratskim uradovanjem in brez stika z ljudstvom, temveč voljo naroda k socialnemu delu, naj bo prežeta z voljo do socialnega dela ter naj po tem tudi deluje. Pri delu glavnega pomožnega odbora mora torej sodelovati vse prebivalstvo brez razlike stanu in političnega prepričanja. Gre danes za več kot za strankarsko-politične položaje, gre za obstoj narodov Evrope in torej za goTio življenje. Usoda posameznika je torej tesno zvezana z usodo naroda. Ce živi narod, bo živel tudi posameznik, če se Evropa s svojimi kulturnimi vrednotami in svojo biološko silo uveljavi, bodo tudi narodi Evrope dalje živeli
Ne zadostuje pa o skupnosti in o socialni volji samo govoriti, marveč je treba z dejanjem pokazati, da je socialno hotenje pristno. Generalni pomožni odbor je torej zadeva vseh, ki hočejo svojemu narodu stužiti in za njegov obstoj delati Ta odbor torej ne sme iskati svoje opore le v nekaterih posameznikih. M se na podlagi kake naredbe izjavljajo pripravljene za sodelovanje, marveč mora njegov temelj obstojati v veliki množici ljudi vseh slojev, ki so iz poštenega socialnega hotenja v blagor 'ljudstva nesebično pripravljeni za sodelovanje pri ustanovi za oiniljenje stiske sedanjosti.
Glavni pomožni odbor naj ne posluje samo uradno kot razdeljevaJec javnih sredstev ubožnemu prebivalstvu, marveč naj vzdržuje po teh svojih pomočnikih osebne stike in tako živo zvezo z oskrbovanci To pa se more vršiti le na področju občine, zato bo težišče skrbstvenega dela v bodoče pri občinah. Nadalje naj ti pomočniki vzbujajo pri tistih, ki od stiske niso prizadeti, razumevanje za potrebo pomoči in žrtvovanja za siromašne. S tem bodo prispevali k graditvi socialne skupnosti vseh, brez katere narod težkega, usodnega boja sedanjosti ne bi mogel zmagovati
Vse to pa seveda zahteva kot predpogoj duhovno preusmeritev, neko skupnostno mišljenje ,ki je liberalizmu tuje. Ljudje si morajo biti na jasnem, da mora k temu spoznanju priti tudi dejanje. Odločitev se danes glasi: za ali proti Evropi. Evropa predstavlja načelo reda, kulture in civDi.
okrajinskega pomožnega odbora za so-Ljubljani. Na tej seji je nemški svetovalec ernic, ki se jih mora držati vsaka pomožna uspešno, ampak tudi vzgojno ter v skladu s tudi našemu narodu. Sodobna socialna marveč ena izmed najučinkovitejših pa-ševizem. Govor g. dr. Doujaka se je glasil:
zacije, sovražniki Evrope pa hočejo te vrednote uničiti Sta torej dva tabora. Tabor narodov, ki so za red po božjih pra vitih, za skupnost, za narod in za pravi socializem — in tabor narodov, kd so se združili k uničenju vseh vrednot, k uničenju evropskih narodov in k uničenju evropske skupnosti, to je boljševizem in njegove pomočnice — plutokratske demokracije. Srednjega ni. Liberalizem izključuje prvo in je toretf pripravljalec slednjega. Zato se mora vsakdo odločiti in, če hoče biti pozitivno ocenjen in če hoče služiti svojemu narodu, se zapisati skupnosti in sociaunemu redu, to pa z vsemi posledicami brez vsakega notranjega pridržka. Vs*ako polovičarstvo vodi v prepad.
Nemški narod se je do tega pojmovanja preboril; on kljubuje uničevalnim silam za blagor evropske kulture in civilizacije. Moja neomajna vera je, da bo nemški narod ta boj zmagovito končal in da bo Bog ta boj nemškega naroda in ž njim se so-bojujočih evropskih narodov blagoslovih Vi pa boste, če bo zmaga dosežena in ste z vašim bojem in vašim delom v blagor vaše domovine prispevali v blagor evropske skupnosti, ponosni in srečni in boste imeli zavest, da v najtežjem času niste omahovali.
Če poj dete s takirn mišljenjem na delo v glavnem pomožnem odboru, ki naj s sociatnimi dejanji ljudi vaše domovine tesneje poveže in s tem proti zastrupljenju z boljševiškim bacilom zavaruje, potem bo vašemu delu uspeh zagotovljen, vi pa boste doprinesli znaten delež k evropski zmagi in k ozdravljenju svoje domovine, vašega naroda in Evrope. Moja želja je,
da v tem mišljenju delo začnete.« *
Svetovalec dr. Doujak je pokrajinskemu socialnemu skrbstvu dal v svojih izvajanjih jasne osnovne smernice. Socialno skrbstvo sedanje dobe ne more in ne me biti birokratka ustanova, ki v daljših ali krajših razdobjih deli pomoč potrebnim in v stiski se nahajaj očim, marveč mora biti ustanova, katere funkcionarji so v stalnih stikih s podpirana, da jih vodijo, jim dajejo navodila ter jih vzgajajo k idealu socialne narodne skupnostii Podpiranci se morajo zavedati, kdo je kriv njihove ve/like stiske, kdo jih je spravil skoraj na beraško palico in kdo jim pripravlja še večjo pogibel, ako bi se mu posrečilo polastiti se oblasti
Vsi, ki so navezani na podporo iz narodnih socialnih skladov, so v prvi vrsti armada žrtev komunizma, zato je treba iz njih napraviti armado borcev za pravični socialni red, armado borcev za svobodo evropskih narodov, njihovo krščansko omiko in pred vsem za človeka vredno življenje, ki jim ga osporava sedanji sovražnik. Prav ti ki jim je vzeG boljševizem prav vse, imajo pred vsemi drugimi pravico, da se bore za boljšo bodočnost, dočim je do^ nost ostalih, da jih v tej borbi podpirajo.
Podpornike in podpirance mora pri tem prevevati duh skupnosti Ta pa zahteva kot pogoj temeljito duhovno preusmeritev, ki je človek ne more najti niti v liberalizmu niti v komunizmu. Le tabor, ki si je na svoj ščit napisal načelo splošnega evropskega reda, krščanske kulture in civilizacije, je sposoben, da se uspešno postavi po robu uničevalnemu prizadevanju, ki preti Evropi z zapada in vzhoda. Le v tem taboru je mesto za našega človeka, ki je na lastni koži preizkusil pogubne učinke boljševizma in plutokracije, ki si lastita vlogo modernega odrešenika, zraven pa brezobzirno uničujeta najvišje ljudske dobrine
Berlin, 25. nov. Pod naslovom »Usodni boj človeštva« piše »Berliner Nachtausga-be: Nemčija jasno ve, da stoji pred izbiro, ki jo je označil vojaški kritik nekega španskega lista, takole: »Zmaga ali Sibirija«. Zmaga — in v tem se nemški položaj bistveno razlikuje od položaja nasprotnikov — ne bi predstavljala zmage male skupine ljudi ali gornjega sloja, temveč zmago vsega naroda z izgradnjo vseh onih družbenih pridobitev, ki so v kratkem razdobju od 1. 1935 do 1939 ostale še v povojih. Kdor je pred tako izbiro, piše list, si bo izbral boj in ga izvojeval. To spoznava tudj sovražnik. Francozom, ki so se priključili De Gauliu in skušajo trenutno s sunkom v zgornjo Alzacijo doprinesti svoj veliki delež k »zavezniški stvari«, je postalo mendtem jasno, da ne krvave več za Francijo, temveč za boljševizem, ki naj bi končno zavladal v zasadni Evropi. De Gaullova pot v Moskvo in uradna pariška izjava o sodelovanju s Kremljem sita odstranila vse dvome o francoski isodi, ako bi Nemčija podlegla, Angleže pa čaka kot plačilo za njihove krvave žrtve to, kar so londonski delavci izrazil? s svojimi demonstracijami, namreč brezposelnost. Tu doživljajo Angleži že praktično to, piše »Ber-liner Nachltausgabe«, česar se angleški vojaki v številnih dopisih svojim listom tako boje, da so se že desettisoči prijavili _za izselitev v prekomorske dežele. Američa. ne ne čaka pri velekapita i^ačnem gospodarskem sistemu svoje de^e-.e nikaka drugačna usoda. »AM je ta temna bodočnost ona velika stvar, za katero se sedaj bijtjo bitke na zapadu?«, vprašuje >Berliner
Šest stopenj na potu v boljševizacijo
Nadaljevanje s 1. strani
Stopajo sedaj le še najbolj izraziti komunistični fanatiki Kardeljevega in Kidričevega tipa. Očkidno so ti ljudje mnenja, dla so ntmi Maruači. Furlani in Kuharji že doigrali svojo »kerenščino« in da si odslej tudi OF lahko dovoli — igro z odprtimi kartami. Toda v narodni misli tesno strnjeno sloven-ljudstvo bo to igro obrezuapešilo tudi v WdoC: ji jo je znalo doslej.
človeštva
Nachtausgabe«. Postavljanje tega vprašanja pomeni istočasno obtožbo sveta, ki ne vidi največje dobrine v nar>dih in ljudeh, temveč v moči, ki gre preko mrtvih trupel, da se ohrani in pomnoži. Proti temu svetu se bori Nemčija, njen boj pa nI le nemški boj za usodo, temveč usodni boj človešltva sploh.
Krvavi spopadi v Bruslju
Amsterdam, 26. nov. Reuter javlja, da je prišlo v soboto prvič po »osvoboditvi« Belgije v Bruslju do krvavih spopadov, ko je hotela policija zadržati sprevod demonstrantov v vladnem okraju. Policija in demonstranti so oddali številne strele. Stražniki so uporabili tudi ročne granate. Mnogo ranjencev so morali odpeljati v bolnišnice. Demonstracijo je organizirala najmočnejša skupina belgijskega podtalnega pokreta nazvana »Front de 1'Independan-ce«. Množica, ki je vdrla v vladni okraj, je kričala tudi »Na vislice s Pierlotom«. Ranjen je bil neki stražnik in približno 20 demonstrantov. Zdravstveno stanje nekaterih oseb je nevarna V finančnem ministrstvu so pričeli s terase streljati s strojnico, del demonstrantov pa so razpršili tanki s svojim ognjem.
Stockholm, 27. nov. V Bmsibjiu je priišlo v soboto do krvavih demonstracij. Po zadnjih ugotovitvah je bilo ranjenih 35 ljudi Do streljanja je prišlo tik pred Plierioto-vim uradnim sedežem.
Stockholm, 27. nov. V zvem z zadnjimi težkimi komunističnimi nemiri v Bruslju, v katerih so skušale od boljševiških šču-valcev podžgane množice naskočiti viladna poslopja, je izjavil vodja belgijskega podtalnega pokreta Demany po vesti iz Londona: »Dogodek je razvil spor med Pierio-tovo vlado ki med namd v javen konflikt. Sporazum ali kompromis niste mogoča. Včeraj je bil med nami še nesporazum, danes pa je že odprt boQ.c
Tolovajski zločini na Slovaškem
Bratislava, 27. nov. Slovaški tiskovni urad objavlja, da so ujele nemške čete pri čiščenju okrog Ružemberka več tolovajev, ki so zagrešili številne umore. Ujeli so tolpo, ki je požgala vso dolino Lubohne ter
Obrambna bitka pri Budimpešti
Boljševiški naval občutno popustil — Vsi prebiijalni poizkusi so se izjaloviti ob ogorčenem odporu nemških čet
Berlin, 27. nov. V srednji Madžarski je boljševiški naval v primeri s prejšnjimi dnevi občutno popustil. Strnjeni napadi, s katerimi je skušal sovražnik dokončati obkobtev madžarske prestolnice od vzhoda in odpreti pota preko gorovja Matra, da v "drl v Slovaško, so se doslej izjaovili ob n odporu nemških n madžarskih čet. Vzhodno od Budm-pešte so nemške čete obdržale svoje zaporne postojanke med D-h.avom in gorovjem Matra, sovražnik a je tudi preko železnice Hatvan—M'."kole le na zapadu malenkostno napredoval, a še to proti severu. Napadi zadnjih dni z vsemi razpcIož!jr.-imi silami in siredsitvi so se postopno razbili v siicer še močne, a po večini le s pehotnimi oddelki opravljene napade.
V	dosedanji 13-dnevni obrambni btk> vzhodo od Budimpešte so preprečili oddelki vojske in SS 6kut>no z letalci vse prebijalne poizkuse močnih sovjetskh oddelkov.. Uničili so 272 oklopnikov. Poleg tega so razbili oklopniški lovci in protiletalski topničarji 63 oklopnikov in sestrelili 73 sovražnkovih letal.
V	teh bojih sta dosegla stotnik Hartmann, nosilec najviš ih nemških odlikovanj za hrabrost. svojo 318.. major Barkhom pa svojo 283. letalsko zmago. Protileta sko tcpn;štvo je bilo zlasti 23. in 24. t. m. posebno uspešno ekrog Hatvana. Po izgubi svoj h topov so napadli topničarji večkrat s karabinkami n oklopniško pestjo ter so 6kupno z madžarskimi tovariši uspešno obdržali svoje postojanke.
Japond zavzeli Nannlng
Ameriško letalstvo izgubilo sveje zadnje vežje cjtsrasše
na fužnem Kitajska
Šanghaj, 27. nov. Japonske čete so za- | vzele po poročilih z bojišča v petek zjutraj Nanning v južnem Kvangsiju. Mesto in letališče sta popolnoma v japonski posesti.
Z zavzetjem Nanninga so prišle japonske čete v bližino 100 kilometrov od indo-kitajske meje. Zavzele so zadnje večje oporišče ameriškega letaistva v jugo-zapadni Kitajski. Tudi operacije severno-zapadno od Liučaua so z zavzetjem Sen-genciena, kakih 120 kilometrov severno-zapadno od Liučaua dobro napredovale. Nad 100 tovornih avtomobilov z voja?k m materialom je padlo v japonske roke.
Nadaljnji budi udare! ameriški mornarici
Tokio, 26. nov. Japonske podmornice so potopile v soboto v vodovju vzhodno od Filipinov veliko sovražnikovo nosilko letal in nek rušilec. Rušilec se je na mestu potopil.
Posebni napadalni zbor »Kamikaze« je dosegel v soboto pri napadu na sovražnikovo brodovje sledeče uspehe: potopil je eno veliko in eno srednjeveliko sovražno nosilko letal ter eno veliko krlžarko.
Pri dnevnem napadu proti sovražnikovim vojnim ladjam v zalivu otoka Leyte so uničili japonski mornariški letalci v petek v torpednim zadetkom v polno veliko sovražnikovo prevozno ladjo.
Istega dne ponoči so napadli japonski letalci s torpedi sovražnikove ladje v zalivu otoka Leyte. Ob tej priliki so poškodovali tri. nadaljnje sovražnikove prevozne ladje.
Nov letalski napad na Tokio
Tokio, 27. nov. Razni oddelki sovražnih težkih bombnikov B29 so se pojavili po Domeijevi vesti v ponedeljek nad Tokijem in okolico. Letala so metala iz neverjetne višine rušilne in zažigalne bombe. Stalen dež ln nizki oblaki so preprečili sovražnikovim letalom točno bombardiranje važnih ciljev. Nastala je le lahka škoda na nevojaških napravah
Tokio, 23. nov. Kakor javlja Damea. je izgubilo ameriško letalstvo na Kitajskem od prvega napada na Kiušin dne 16. junija letos 120 velieborntotnikov tipa »B 29«.
Tokio, 26. nov. Po zadnjih podetkh je bilo pri zadnjih dveh nočnih napad h na sovražno letališče na oteku Marotnju zažganih 52 velikih sovražnih Letal, 20 s ed-njevelikih in 2 majhni letali, 5 velik h letal in 2 srednji letali pa sta bili drugače uničeni, tako da znaša celotno število sovražnih izgub 81 letal.
Odstop Boisomljsve wvlade"
Amsterdam, 27. nov. Reuter javlja, da je odstopila celotna Bonomijeva vlada. — Uradna izjava pravi, da so ostavko povzročili sklepi vladnih strank, ki so zahtevale, naj se ravna vladna politika po načelih posameznih strankarskih organizacij.
Ženeva, 27. nov. 2<e dolgo obsojajoča politična kriza v zasedeni Italiji, ki je vodila do odstopa Bonomijeve »vlade«, izvira po mnenju posebnega »Timesovega« dopisnika v Rimu iz nepremostljivih nasprotij med socialistično-komunistiičnimi in meščanskimi člani vlade. Komunisti so spravili na mesto državnega komi arja za borbo proti fašizmu po odhodu frofa Sforze svojega zastopnika Scocimar a, ki ima neomejena pooblastila za »č:stilr.e« akcije proti fašistom, in ki po Timesovcm poročilu »vsepovsod odkriva fašiste«. Postopanje proti fašistom je do-eglo svoj višek, ko so komunisti odstavili kabinetnega šefa notranjega ministra Solcriija. Tedaj je zahtevala polovica vlade takojšen odpoklic Scocimarra. Komunistični vodja Tog-liatti pa je dosegel, da je Scoe Kaarro še nadalje obdržal preganjanje fašistov.
Nadaljnjo težko krizo je izzval boj za notranje ministrstvo, katerega vodi socialistični državni podtajnik Canegari Vodstvo notranjega ministrstva med naredom zelo močno napadajo, ker ga dolže odgovornosti za naraščajočo nesigurnost na rimskih cestah, za vedno večje repe in roparske napade v nočnih urah. Socialni demokrati in komunisti pa pravijo, da je zmešnjav v Rimu kriva policija.
V vladi niso mogli več doseči ^>or?zu-ma. Pogajanja so prišla na mrtvo točko, tako da je bil njen odstop neizbežen, zaključuje Times svoje posebno poročilo.
Poljska pod boljševiškim jarmom
ženeva, 25. nov. V članku o poljskem vprašanju objavlja britanski tednik »Wee-kly Revievv« zanimive podrobnosti o razmerah, ki vladajo na zasedenem poljskem ozemlju.
V uvodu pravi tednik, da je spričo usode baltskih držav in najnovejših dogodkov v Rumuni ji in Iranu vztrajanje poljskega begunskega odbora v Londonu pni dejanski neodvisnosti Poljske dokaj razumljivo. Nato piše dobesedno: »Depolonizacija« vzhodno od Curzonove črte je v polnem teku. Zanjo uporabljajo tri sredstva. Vse mlade Poljake mobilizirajo v boljševiško vojsko, na dnevnem redu so zelo obsežne deportadje v notranjost Sovjetske zveze, končno pa so sklenili lublinski olbor in vlade sovjetske Litve, Bele Rusije ter Ukrajine dogovor o nasilni preselitvi Poljakov na ozemlje zapadno od Curzonove črte. V skladu z dogovorom z Litvo morajo vsi Poljaki pred aprilom L 1945 zapustiti vSlnsko okrožje. Za Lvov je določil min. predsednik sovjetske Ukrajine 15. januar 1945 kot rok, ko bodo morali izginiti vsi Poljaki. V šolah vzhodne Poljske uvajajo komunistične učne načrite. Zemljo dele po vzorcu kolektivnih farm. Zapadno od Cur-
morila in ropala pod vodstvom medtem že ustreljenega slovaškega stotnika Gonde in rezervnega stotnika Viga, krščenega žida. Po izpovedih ujetnikov so obstojala med Gondo, ki se je zavzemal za samostojno Slovaško, in Vigom, ki je bil za slovaško-sovjetsko republiko, stalna nasprotstva.
Boljševiški teror v Makedoniji
Bern, 24. nov. Boljševiški odpor proti razorožitvi podtalnega pokreta prihaja v Grčiji do izraza v naraščajočih izgredih. Reuter prinaša v svojem poročilu iz Aten izjavo bivšega poslanca in grškega poslanika Levandisa, ki je prišel iz Soluna in izjavil, da so se tamkaj razmere posebno poslabšale. EAM, boljševiška podtalna organizacija, je aretirala vse uradnike, imenovane od atenske vlade. Izjava notranjega ministra pravi, da so gverilske tolpe EAMA ustrelile v Makedoniji nad 20.000 ljudi. Grški ministrski predsednik je potrdil resnost položaja.
Boljševiški izgredi v Rimu
ženeva, 26. nov. »New York Times« poroča o dogodkih, ki so se odigrali pred kratkim v Rimu in o katerih list sam piše, da jih ne bi smatral za možne v »osvobojeni Evropi«. Ob pogrebu nekega zloglasnega Italijanskega boljševika, Giorgija Mesittija, hi ga je ustrelil stražnik, ko je s svojim pajdašem slikal na stene uporniška gesla, so priredili boljševiki ogromne demonstracije. Na mestu, kjer je bil ustreljen, so postavili n. pr. oltar z napisom »Mesltti, mu-čenec svobode«, »Dol s krvavo monarhijo«. En cel dan so silili vse mimoidoče, da so se pred oltarjem odkrivali ali pa z dvignjeno pestjo »počastili« padlega boljševika.
zonove črte ima upravo nominalno lublinski odbor,- ki pa je dejansko popolnoma pod nadzorstvom sovjetske tajne policije. Ta ima zasedena vsa bistveno važna mesta. Najnovejši znaki iz Moskve kažejo, da v Kremi ju sicer poudarja zunanjepolitično vlogo tega odbora, očitajo pa mu, aa notranjepolitično ne postopa dovolj energično in temeljito.
Vanla Vasiljevska, Vitaš in general Eer-ling so padli v nemilost. Slednjemu očitajo, da ni mogel preprečiti množestvenega pobega iz svoje anmade. Obstoja sum, da je bil aretiran. Na vsem področju, ki ima upravo lublinski odbor, vlada velika zmešnjava, ker ga prebivalstvo kljub vsej propagandi ne priznava za zakonito oblast.
Amsterdam, 27. nov. Jan Kwapinski, M mu je poverjena sestava nove poljske begunske vlade, ima po Reuterjevi vesti zelo pustolovsko preteklost. V letih 1905 do 1907 je bil aktivni revolucijonar na Poljskem. Neko rusko sodišče ga je zaprlo in obsodilo na smrt, vendar so mu kazen kasneje znižali na 15 let ječe. Pri izbruhu ruske revolucije so ga izpustili. L. 1912 se je vrnil na Poljsko, kjer jer bil kasneje predsednik kongresa poljskih delavskih organizacij.
Zakaj Stalin ne potuje v inozemstvo
Madrid, 27. nov. Politični tednik »Mun-do« se bavi v svojem uvodniku z že večkrat opaženim trdovratnim Stalinovim pro-tivljenjem, da bi se udeležil mednarodnih razgovorov izven Sovjeftske zveze ali Moskve. List domneva, da se Stalin oči vidno boji, da ne bi med njegovo odsotnostjo izbruhnila revolucija protj njegovi diktaturi.
NemM v Sovjetski zvezi
Ženeta, 26. nov. Po informacijah, ki so prispele iz Sovjetske zveze preko Stock-holma, so izbruhnili na jugu Sovjetske zveze resni nemiri. V gorah se zadržujejo velike protiboljševiške skupine, ki imajo velik vpliv na prebivalstvo. Vzrok temu je, da so odvzele sovjetske oblasti prebivalstvu veliko množino življenjskih potrebščin. Protiboljševiško gibanje je zavzelo v poslednjem času velik obseg.
Prodiranje židovstva
v Sovjetski zvezi
Praga, 27. nov. Češka liga proti boljševizmu objavlja poročilo o naraščajočem vplivu židovstva v boljševiškem aparatu. Značilno je, da so v zadnjem času prišle celo pravoslavne cerkvene občine v židovske roke, dočim so židovske cerkve samostojne. Udeležba Židov v krajevnih sovje-tih postaja vedno večja in znaša že do 85%. Tudi GPU ima mnogo Židov. V Kramljal se je število zaposlenih Židov podvojilo in samo v diplomatski službi so na važnih mestih na novo nastavili 400 Židov.
Opozorilo
Uprava policije opozarja občinstvo, naj od vseh policijskih organov, kadar vršijo pri strankah kakršne koli službene posle, zahteva, da se legitimirajo, čeprav jih poznajo kot policijske uslužbence. Ugotovili so se namreč primeri preiskav ali drugačnih nepravilnosti, ki so jih zagrešili posamezniki, izdajajoč se za organe uprave policije. Prav posebno pa naj občinstvo zahteva od organov, ki so v službi pri proti-draginjskem odseku, da se legitimirajo » posebno legitimacijo tega odseka. Brez te legitimacije policijski organi ne smejo izvršiti nobene preiskave, zaplembe, pregledovanja lokalov ali podobnih pregledov, ki spadajo v pristojnost tega odseka.
Vsako, tudi najmanjšo nepravilnost, ld so jo že ali ki bi jo v bodoče zagrešili policijski organi, naj občinstvo zanesljivo javi osebno pri upravniku policije.
UPRAVA POLICIJE.
Dr. K. Sajovic:
Izvršilni posfopmk
Tolmač k zakonu o izvršbi in zavarovanju
V založbi Dmštva »Pravnik«, v njegovi zbirki med pravniki zelo pnljub jenih pravn-h priročnikov, je nedavno izšel V. zvezde, k» vsebuje z^on o izvršbi in zavarovanju z obširnim tolmačem rednega vseučilškega profesorja dr. Rudolfa Sajovica. Knjiga, opremljena okusno kakor pre šnji priročnki. rra 560 strani in jo je natisnila tiskarna »Merkur« d. d. v Ljubljani
Izvrš lno pravo globoko poseda v vsakdanje ž jen je in gospcdaistvo. Po njegovih predpisih uveljavlja eodi-iče na upravičenčevo zahtevo svoje sodbe, sklepe, plačilne naloge, itd. z materialnim posegom v zavezar.čevo imovino, ker jih slednji ni sam izpolnil. Predpis zakona o izvršbi in zavarovanju so zaradi tega zelo važni. Njihovo tolmačenje ;n uporaba v konkretnih pr merih morata biti. kolikor je mogoče, enotna, da ne pri:!e do razlik, ki so za prizadetega posameznika lahko zelo občutne. Ker je snov izvrš inega postop-nika zelo obsežna, so take raz ive v tolmačenju možne, čeprav jih judikatura z odločbami najvišjih sodnh ins-tanc izravnava. Dober. strokovno neoporečen to.mač ali pa sistem, ki razlaga izvrslno pravo iz cenovne misli in se pri tem naslanja r.a veljavno pravo, lahko zelo vpliva na enotno tolmačenje.
Slovensko pravno slovstvo — ponosni smo na njegov razvoj v zadnjti 25 letih — doslej ni imelo ne sistema o izvršenem pravu, ne tolmača k veljavnemu izvršilnemu postopni-ku. Pred 42 leti je društvo »Pravnik« izdalo Kavčnikov Izvršilni red, izš'e so kasneje razne razprave v Pravniku in v nekaterih samostojnih publikacijah, vse to ra je po uveljavl.e-r;ju novega zakona o izvršbi in zavarovanju mnogo premalo, zlasti če upoštevamo potrebe našega pravniškega naraščaja.
Izdajo novega zakona o izvršbi in zavarovanju je sicer oskrbela že pred 13 leti Tiskovna zadruga, bil pa je med tem že razprodan. Tako bo novi priročnik veljavnega izvršilnega prava zapolnil vse te \rzeri Prednost nove izdaje, ki prinaša prevod besedila zakona v primeri s prevodom bepedila izdaje Trk ovne zadruge nekoliko korigiran, pa je v tolmaču, ki ga je k posameznim členom napisal profesor dr Sajovic. Das-i se je moral pisec v teoretskem razglabljanju o izvršilnem pravu zelo omejiti, so njegova izvajanja vendarle več kot samo tolmačenje predpisov posameznih členov. Pazljiv či ta tel j bo našel v dr. Sajovčevem tolmaču mnogo sistematičnih prvin, tako da bo imel po natančnem študiju pred seboj obrise enotne slike izvršilnega prava. Fisec tolmača se ni omejil samo na izvršilni postopnik, temveč je pritegnil k razlagi vse stranske zakone, ki eo kakorkoli v zvezi z izvršilnim postopnikom. V priročniku samem so poleg zakona o izvršbi in zavarovanju objavljene uredba, s katero se je zakon uvedel, uredba o postavljanju in cbiranju izvedencev za cenitve nepremičnin, o njih na-grajanju in o postopku pri cenitvah, uredba o odložitvi izvršb proti civilnim osebam v vojaški službi, pravila, kako je postopati ob trri-piranju zavezancev, ki siužijo pri vojski, mornarici, obmejni četi ali orožništvu, uredba o hranarin' in potnini izvršilnih organov in letos izdana naredba o podaljšanju rokov in odlogov obveznosti.
Poleg zakonov in uredb upošteva tolmač tudi judikaturo: odločbe kasacijskega sodišča v civilnih stvareh in odločbe v upravnih stvareh, ki jih izdaja društvo »Pravnik« zbirko Themis, Vragovič - Milanovičeva Riješenja stola sedmorice i stola sedmorice (odjelj. B) u gradjansko pravnim stvarima m končno Ruc-ner-Strohalovo zbirko Rješidaba stola sedmorice o gradjansko-pravnim stvarima. Nova izdaja izvršilnega postopnika s tolmačem prof. dr. Sajovica je nedvomno važna obogatitev našega pravnega sdovstva. Društvo »Pra^k« zgledno nadaljuje svoje za našo pravno kulturo važno delo.
Gospodarske vesti
= Izgube ameriške mornarice. Severnoameriško mornariško ministrstvo je te dni objavilo izgube ameriške mornarice v teku dosedanje vojne na Pacifiku, življenje je izgubilo doslej 20.000 mornarjev, pogrešajo nadaljnjih 9000 mornarjev, medtem ko je prišlo v ujetništvo 4500 mornarjev. Ranjenih je bilo 50.500 mornarjev.
= Angleška dobroimetja in dolgovi v inozemstvu. V teku vojne je bila Anglija primorana odprodati pretežni del svojih naložb v inozemstvu in se vrh tega zadolžiti nasproti inozemstvu. V teku debate v angleški spodnji zbornici je bilo te dni sporočeno, da znašajo prekomorske investicije Angležev le še 597 milijonov funtov, medtem ko so dolgovi nasproti inozemstvu narasli že na preko 3000 milijonov funtov.
= Ameriške zlate rezerve se krčijo. Leta 1941 so ameriške zlate rezerve dosegle 22 milijard dolarjev. V tem letu so pričele zlate rezerve zopet nazadovati. Novo pridobljeno zlato, ki je sicer priteklo v Zedinjene države v zadnjih letih, ni obogatilo ameriških zlatih rezerv, temveč so to zlato pokupile druge države. Po najnovejših podatkih so severnoameriške zlate rezerve od najvišjega stanja v letu 1941 nazadovale za 1.2 na 20.8 mil'jarde dolarjev. Ostale rezerve zlata, ki se nahajajo v Zedinjenih državah, pa so last drugih držav, bo v istem času narasle za 5.3 milijarde dolarjev, namreč od 9 na 14.3 milijarde dolarjev.
Zatemnitev od 16.40 do 7« f Naročite sc na romane »Dobre knjige"
ES&onitea
*	Fiihrer je brzojavno čestital portugalskemu državnemu predsedniku Carmoai k 751stnici.
*	Novi narodno-kitajski državni predsednik Cenkungpo je prevzel v petek na slavnostnem zasedanju vsa mesta, ki jih je upravljal umrli Vangčingvej.
*	Olajšani predp;si za možitev učiteljic. Nemški minister za prosveto je izdal na-redbo, ki predvideva precejšnje olajšave za možitev učiteljic. V primerih, ko želi učiteljica dobiti službeno mesto v kraju, kjer se ji nudi prilika za možitev, je treba takšnim prošnjam v aačelu ustreči.
*	Jefferson Caffrey je bil imenovan za ameriškega veleposlanika v Parizu.
*	Mesto Crosseso so poplavile visoke vode roke Ombrone. Utonilo je 30 oseb, kolikor je bilo doslej možno ugotoviti, škoda pa je občutna.
*	Novi strojni deli samo v zameno za stare. Kmetijstvo potrebuje vedno pripomočke za obdelovanje polja. Ti pripomočki so v prvi vrsti stroji. Večkrat se na 6troj.b kakšen del pokvari, da ga je treba nadomestiti z novim. V normalnih časih je vsak lastnik stroja lahko brez nadaljnjega nadomestil pokvarjene dele. Zdaj pa je opolnomočenec za stroje v Nemčiji odredil, da se smejo nadomestni deli za stroje izročati samo proti izročitvi pokvarjenih delov, pa še v teh primeiih je dobava vezana na posebno dovo1 jenje. Nadomestni deli za stroje so razdeljeni v 8 kategorij in pri dobavi takšnih nadomestn h d :'ov morajo lastniki pokvarjen h delov izročiti odgovarjajoče dele stroja državi biez odškodnine
h LJnblJaae
u— Novi grobovi. Dotrpela je nadvse ljubljena soproga, mamica, stara mama, ststra, teta in tašča gospa Elizabeta Fcga-čar, soproga strojevodje. Pogreb pokojnice bo v torek 28. ob 16. popoldne z Zal, kapelica Sv. Jožefa k Sv. Križu. — Umrla je dobra mati, stara mama, gospa Neža Drobne. Pogreb bo v torek 28. novembra ob pol 16. poooldne z Zal, kaoelica Sv. Krištofa k Sv. Križu. — Po dolgi bolezni je umrla gospodična Tereziia Vozel j. Pogreb bo v torek 23. t m. ob 14. popoldne z Zal, kapelica Sv. Petra na pokopališče pri Sv. Križu. — Pokojnim bodi ohranjen bag spomin, žalujočim svojcem izrekamo naše odkritosrčno sožalje!
u— 40letn:co poroke je praznoval te dni ugledni Ljubljanski gostilničar, posestnik in mesar Ivan Marinšek s svojo vzorno
iepa ln seMcea
kullžna skrila <0
bo knjige, ki jih je založila Zimska pomoč.
Gotovo si boste izbrali eno izmed spodaj navedenih zbirk, ki smo jih pripravili za
Miklavža in Božič.
1. 30 zbirk s 1^©.— :
Jurčič: Cvet in sad, ljudska Izdaja; Ma-tlčič: Petrinka; Vašte: Umirajoče duše; IV: pravljice; šali: Spev rodni zemlji (podpisan).
SL Is© Zblffk a 150.—Hrs
Bevk: Po živalskem svetu; Jurčič: Cvet in sad, boljša izdaja; Gregorčič: Oljki, boljša izdaja; Jenko: Zbrani spisi; šali: Spev rodni zemlji (podpisan).
SEL zbirk a 250,— :
Bevk: Po živalskem svetu; Velikonja: Anekdote; Jurčič: Cvet m sad, boljša izdaja; Zbornik Z. P. 1944 (podpisan); Šali:
Spev rodni zemlji (podpisan).
SV« 5© zbirk a 30©.— Ur:
Gregorčič: Oljki, ljudska izdaja; Jurčič: Cvet in sad, boljša izdaja; Zbornik Zimske pomoči (podpisan); Maleš: Cankarjeve risbe; sali: Spev rodni zemlji.
V. 20 h 44©*— Ur z
Podlimbarski: Gospodin Franjo; Gregorčič: Oljki, boljša izdaja; Zbornik Zimske pomoči (podpisan); Tavčar: Cvetje v jeseni; šali: Spev rodni zemlji (podpisan).
Vse te zbirke prodajamo le v Gradišču št. 4 (pred Dramo), kjer prodajamo te in nkatere druge knjige tudi posamezno.
KuMuva
O pomanjkljivostih naše literature
Problem pomanjkljivosti slovenske dramatike, kakor ga obravnava dramaturg prof. Moder (glej »Jutro« z dne 25. t m.), je tako značilen in zanimiv, da bi mu kazalo posvetiti še nekoliko pozornosti. ?ri tem ne nameravam razpravljati o stališču, ki ga je zavzel pisec omenjenega sestavka, marveč samo razširiti obseg problema.
Ne smemo prezreti dejstva, da je slovenska dramatika od časa, ko so bile tožbe o nezadostnosti razvoja naše dramatske literture še pogostejše, znatno napredovala :.n dosegla nekatere očitne uspehe ne samo pri nas doma, marveč celo na tujih odrih. V splošnem podoba slovenske dramatike, če upoštevamo vse literarne stiCe in smeri, nikakor ne kaže. da bi bilo s slovensko izvirno dramo slabše, kakor je — sorazmerno temu. kar dramatika po številu in kvaliteti prispeva v drugih slovstvih — s slovenskim romanom.
Res je namreč, da tudi v romanu še nismo dosegli višine, ki bi nam omogočila polnovredno reprezentanco v mednarodni literaturi." Spomnimo se samo nekaterih značilnih romanov skandinavskih narodov in Fincev ter primerjajmo njih objektivno razfiožljive vrednote (pomembnost in originalnost vsebine, moč fabuliranja, tehtnost kompozicije, nevsakdanja in vendar preprosta tehnika pripovedovanja, izvirnost stila, dognanost fraze itd.) z na. šimi najboljšimi romani. Ob tej primerjavi, ki bi bila vredno daljšega obravnavanja. se ne glede na zadnjo in končno odločitev o umetniški vrednosti romana, t j. na subjektivno vrednotenje dela, pokažejo značilne tehnične in druge pomanjkljivosti na slovenski strani Ni mogoče reči. da bi naš romanopisec ne poznal življenja in ne HI sposoben doffleda. ti neskončnih vezi, kf obstoje med človekom m ostalim živlienjeyi: lahko bi dokazali, da imamo Slovenci vrsto pisateljev, ki so dobri opazovalci kx tudi
življenjsko čtružioo. G. Ivan Marinšek nosi sicer na svojih ramah že sedem »k.ižev«, vendar je v družbi še zmerom zelo dovti-pen in veder. S-iavijenec se zelo zanima za sadjarstvo, v katerem je žel že lepe uspehe. Je odličen gospodar m zmeraj pripravljen za pomoč bližnjemu.
u— V počašdenje spomina najipiemeni-tejšega človeka, nekdanjega planinske a in popotnega tovariša — pr jatel.a dr. Ot-marja Krajca, daruje g. dr. J os. C. Oblak po 250 lir Društvu slepcev in Podpornemu skladu zdravniških vdov.
u— Sv. maša zadušnioa za pok. Drago-mirom Uraničem, ki je umrl dne 21. septembra in ne novembra, se preloži na 5. december t 1. ob 8. uri.
u— Namesto venca na grob dragega nečaka in bratranca g. Dragota Ceča poklanjata rodbini Maks Velepič-Kandare 200 lir za otroško zavetišče v Streliški ulici.
u— Za stare in onemogle v mestnem zavetišču v Japljevi ulici je podarila ga Ivana Majcen 200 lir namesto cvetja na krsto pok. g. Dragota Ceča. Mestno županstvo izreka dobrotnici najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpiranih.
u— Slovenski Miklavž. Gospodična Jela Vilfanova je za letošnjega Miklavža spet pripravila prijetno presenečenje staršem in otrokom. Po modelu malega kruhka iz našega etnografskega muzeija, starega nad 150 let, je izdelala v papirmaše u ii«-nega M.kgavža, ki je pestro poslikan. Izdelek gospodične Vilfanove je zelo prikupen ter bo nedvomno všeč malim obdarovan-cem, obenem pa je to narodopisno zelo zanimiv izdelek. Toplo ga priporočamo vsem, ki hočejo svoje drage razveseliti z Miklavževim darilom. Tega Miklavža si lahko vsakdo ogleda v izložbenem oknu trgovine Bata.
u— IV. simfonični koncert Radia Ljubljane bo v ponedeljek, dne 4. decembra ob IS. uri v veliki unionski dvorani. Spored bo izredno zanimiv in bo obsegal po eno simfonično skladbo Wagnerja, Brahmsa, Dvora-ka in Liszita; pomožnemu Radijskemu orkestru bo dirigiral Drago Mario Šijanec. O koncertu bomo še podrobneje poročali. Predprodaja vstopnic s sporedi bo od jutri
v	sredo 29. t m. v knjigarni »Glasbene Matice«.
u— Ravnateljstvo I. mešane meščanske šole na Viču v Ljubljani, se v imenu učencev in učenk toplo zahvaljuje družini Sku-movc, ki je darovala za revne učence in učenke znesek 500 lir v počastitev spomina na ranjko Prekuh Jožico, tukajšnjo mešč. šol. učiteljico. — Ravnateljstvo.
u— Nekaj be^ed o ljubljanskem kruhu in pekih. Tisti del prebivalstva, ki iz kakršnega koli razloga ne peče kruha doma, temveč ga kupuje pri pekih, ve poveUati, da skoraj vsak pek peče drugačen kruh. Mnogokrat se zgodii, da imajo peki v isti ulici zelo različen kruli. Iz enotne moke, ki je sedaj na razpolago, se da zmesiti dober kruh, kar so dokazali mnogi peki, ne pa nizke, lepljive gmote.
u— Ljubljanica je močno narasla. Navadno mirna in plitva Ljubljanica je zaradi neprestanega deževja močno narasla in podi umazane valove kakor veletok po urejeni strugi skozi mesto. Jezno se zaganja v močni opornik srednjega mostu tromostja In se nemočno lomi ob njegovih betonskih stenah. Svoje dni bd bila ta most skoraj odnesla, tako je bila narasla, takratni opornik pa ni bil dovolj odporen. Morali so ga nemudoma ojačiti z novim betonskim ogrodjem. Grozeča nevarnost je bila odstranjena in most iztrgan pohlepnemu objemu jeze narasle Ljubljanice.
u— Delo na trOmostju. Na tromostju so že nekaj dni v teku obnovitvena dela. Srednji most je namenjen izključno vozov-nemu, oba stranska pa izključno osebnemu prometu. Vsi trije mostovi so asfaltirani. Svojemu namenu o:llično služijo že mnog olet in so bili zelo solidno zgrajeni. Izredno živahen osebnj promet pa je končno le izrabil asfaltni tlak, tako je bilo nujno temeljito popravilo. Sedaj so v teku dela na levem mostu v smeri preiti Wolfo.
vi	ulici. Obrabljeno in popokano staro plast asfalta so odstranili in betonsko podlago ščistdli. Z novo asfaltno mešanico je most tlakovan že do polovice. Promet se vrši tudi med delom.
u— Popravila tramvajskih prog. Zaradi močnega prometa cestne železnice so proge električne cestne železnice potrebne neprestanega popravila, zlasti na prometne j-ših krajih. Danes zjutraj so pričeli popravljati progo tudi pred glavno pošto, kjer je promet najbolj živahen. Ob kretracah
Zatemnltev osi I6.40 do 7.
spretni fabulisti. Zakaj kljub temu niso še vedno ustvarili kaj več romanov, ki bi se mogli — kakor romani nekaterih pisateljev drugih manjših narodov — ponašati s sodobno evropsko višino, to je seveda preširoko vprašanje, da bi ga mogel samo nakazati v članku, ki je spisan in margi-ne vprašanja naše dramatike.
Vsekako se zdi, da je kljub dejstvu, da smo dobili zlasti v zadnjih desetih, petnajstih letih kvalitetno prav dostojne romane in uspešne nove drame, umetniško težišče slovenske literature še vedno v liriki in v lirični prozi, ne pa v izraziti pripovedni literaturi in ne v dramatiki. Ta ugotovitev nikakor ni nova in tudi ne nečastna za naše slovstvo; nemara bi jo mogli razložiti s sociološko in psihološko raz. člembo slovenskega naroda in njegovih življenjskih pogojev, predvsem pa njegove mentalnosti. Ce se pr^v spominjam, je znameniti češki kritik Arne Novak ugotovil isto stanje tudi pri Cehih, ki so večji in povrh, bi se zdelo, za epično in drama tsko tvorbo bolj »predestiniran« narod. Postavil je to trditev v času, ko so imeli nekateri češki dramatiki lepe uspehe doma in v tujini in je bila produkcija v tej zvrsti večja ko kdaj koli. Nedvomno je vprašanje dobre in pomanjkljive dramatike in pripovedne književnosti preveč zamotano, da bi ga mogli razložiti samo z nekaterimi vzroki in celo s samo tehnično nedoraslostjo našega ustvarjalca Zakaj smo predvsem »lMčni« in zakaj nimamo tolike izraznosti in moči tudi v epiki in dramatiki, ni vprašanje, ki bi ga bilo mogoče rešiti s površno in bežno razčlembo. ampak bi moralo postati eno izmed pogosteje in kar se da z mnogih strani obravnavanih vprašanj naše slovstvene kritike in esejistike.
Mar drži mnenje, da je premoč liričnega izraza po^edek mladosti neke literature in da epika in dramatika dosezata viške šele počasi, na slovstvenih tfieh, ki so že dodobra obdelana in tradicionalno bogata? Ali je mogoče trditi, da je bilo naše narodno živEjenje iz vnanjih (geograf-pbffij pottijttfD^Tj fjpicif4r"tii gospodarskih in
so odstranili granitne kocke s katerimi Je tlakovana cesta in nato utrdili progo. Dela so se hitro nadaljevala in so bila kmalu končana. Delavci so na novo vložili koake, jih prekrili s peskom in utrdili z lesenimi bati.
u— FORMICOT PASTILE ZA DEZINFEKCIJO UST IN GRLA dobite v lekar nah
u— Zlato uro je utajil. V soboto, 18. tega meseca je policija aretirala znanega de-lomrzneža Alojzija Keržmanca, ki je po rolu iz Ljubljane in 44 let star. Keržmanc je nedavno dobil v reke neizkušeno kmetico z Dolenjskega, ki mu je zaupala dam-skoh zapestno uro iz duble-zlata. Keržmanc je uro takoj prodal nekemu trafikantu za 3200 lii in denar zapravil v veseli družbi. Policija je uro zaplenila ln jo vrnila oškedovani kmetici. Keržmanca pa so izročili v zapor« okrožnega sodišča, kjer bo prejel za svoj prestopek primerno plačilo.
u— Ukradena koles*. V četrtek, 16. tega meseca je bilo ukradeno Albinu Dimniku v Bizoviku moško kolo znamke »Princes«, vredno 4000 lir. V soboto. 18. t. m. je neznan tat olpeljal na Miklošičevi cesti moško kolo Mirka G:oznika. Kolo je znamke »Original« in je vredno 80C0 lir. V nedeljo, 19. t. m, je bilo ukradeno Stanku Zakraišku pred gostilno Mrak na Rimski cesti moško kolo znamke »DUrkopp«, vredno. 7000 lir. V torek, 21. t. m. je bilo ukradeno pred Figovcem moško kolo Mirka Gornika. Kolo je znamke »Siker« in je vredno io 000 lir. Tri kolesa so bila ukradena v sredo, 22. t. m. Na Bleivvelsovi cesti je neznan tat odpeljal Antonu Dovču moško kolo znamke »Diirkopp«, vredno 15.000 lir. Na Dolenjski cesti je bilo ukradeno Albinu Vrhcvcu moško kolo znamke »Adler«, vredno 6000 lir. Na dolenjskem kolodvoru pa je bilo ukradeno Francu škerjancu moško kolo znamke »Tajfun«, vredno 5000 lir.
u— Lastnik naj se zglasi. Na upravi policije hranijo žensko kolo »Diamant« s tov. št. 983.230, ki so ga našli. Verjetno izvira iz tatvine. Lastnik ali lastnica kolesa naj se zglasi na policiji v sobi št. 13, IH. nadstropje, kjer mu bodo kolo vrnili.
Z Gorenjskega
O nemški državi kot ideji in dejanja je
govorila v Celovcu te dni dr. Nelia Ka-buscheva. Predavateljica je predočiiia v kratkih potezah zgodovino nemškega ljudstva z ozirom na prostor, ki ga zavzema. Govorila je zlasti o duhu in moči, ki povezuje nemški narod. Pokazala je na Šibke strani rimskega imperija, katerega so zadušili tuji vplivi ter ga privedli na rob propada. Na koncu je predavateljica podčrtala Fiihrerjeve socialne reforme. Za svoja izvajanja je že":a toplo pohvalo poslušalcev, predstavniki stranke pa so se ji za izvajanje javno zahvalili.
Smrt bivšega predsednika koroškega deželnega sodišča. Dne 19. novembra je umrl v Hochzirlu upokojeni predsednik koroškega deželnega sodišča dr. Alfred Vor-beek, ki se je narodil 1. 1890. v St. Jurju pri Ceilju. Študiral je na univerzi v Gradcu. V septembru 1913 je stopil v službo pri graškem sodišču, 1. 1914. je odrinil k vojakom, L 1919. pa je bil imenovan spet za sodnika pri graškem sodišču. Iz Gradca je odšol na Koroško, kjer je nastopil leta 1931. službo v Celovcu. Dne 1. oktobra 1938 je bift imenovan za predsednika deželnega sodišča. V službi je bil zelo vesten in pravičen, politično pa se je že takoj v prvem času pridružil narodnosocialistični stranki.
Bel jaški župan je izdal naredbo o omejitvi plina. Odslej je prepovedano uporabljati plinske naprave za ogrevanje prostorov. Dovdijeno je uporabljati plin samo še za kuho. Potrošniki, ki bi ravnali v nasprotju s temi predpisi, bodo kaznovani in ne bodo smeli več uporabljatii plina za gospodinjske namene.
Na vzhodnem bojišču je padel naddeset-nik Alojz Kanalec iz Rožeka. Zapušča ženo Katarino, tri otroke in mater. — V vojaški bolnišnici je umrl vojak Matevž Dober nik iz Sv. Jakoba v Rožu. Zapušča ženo in dve hčerki. Nadalje je padel na vzhodu nad-desetnik Franc Hrovat Zapušča starše, brate in sestre ter nevesto. — Na zapadnem bojišču je padel 7. oktobra desetnik Kurt Zagajše iz Celovca. Prav tako ja padel na vzhodnem bojišču 22. novembra grenadir Franc Mahorka, rojak s Koroškega.
Žrtev terorističnega letalskega napada v Celovcu je postala Agneza Zivkovič, vdo-
drugih) razlogov premalo razčlenjeno, preveč znivelirano v svojih civilizacijskih oblikah, da bi ponujalo romanopiscu in dramatiku obilo nove. zares izvirne snovi? Skandinavske literature bi govorile za težo teh vplivov, toda balkanske, v katerih je na pretek literarno še neizrabljene, bogato razčlenjene in originalne snovi, niso vzlic temu .dosegle ne v epiki in ne v dramatiki nobenih izrednih viškov. (V dramatiki je bil Nušič zaradi originalne tvarine in spretne obdelave svojih komedij še najpomembnejši). Očitno je, da mora dobra snov najti svoje nadarjene oblikovalce in da si mora talent usvojiti tudi zrelo tehniko.
Ko smo minule mesece brali roman Ole-sena Loekkena »Zmaga Klavsa Bjerga«, smo morali občudovati pripovedne kvalitete tega pisatelja, ki je kot preprost danski obrtnik spisaa delo, kakršnega bi bili lahko Slovenci zelo veseli, če bi ga dobili; tako domače in vendar tako človeško delo hi bilo pač šlo uspešno v svet, kamor bi ne mogli prodreti mnogi pri nas renomirani domači pripovedni spisi. V čem je skrivnost tega uspeha in našega »neuspeha«? Nikakor ne v vnanjih okolno-stih (položaj Dancev in položaj Slovencev v Evropi; gibanje kulturne politike), marveč v tem, da Olesen Loekkenov roman (eden izmed mnogih primerov, ki bi jih lahko navedel) ni samo spisan s talentom in dobro zgrajen, ampak ima v sebi snov, ki je tudi za tujega bralca nova. mikavna in vzlic vsej lokalni barvitosti — ali prav zaradi nje — tudi Človeško pomembna, zagrabi j iva in nehote ustrezna splošnemu evropskemu okusu.
To, kar velja za pripovedna dela, velja tudi za dramatska. Finska drama »Žene na Niskavuoriju«, ki smo jo videli pred leti na našem odru. ni stvaritev Izredne umetniške pomembnosti in velike izrazne sile, vendar bi bilo želeti Slovenski dramatiki samo nekaj del, ki bi bila v zasnovi tako svojstveno zanimiva, življenjsko razgibana in učinkovita kakor je to mednarodno znano delo pisateljice, o jrftfcfuri	da Ja bite jynw triko
va po majorju. Pokojni ca zapušča sorodnike na Koroškem, na Dunaju, v Piacenzi in v Berlinu.
Desno roko si je zlomil učenec Engelbert Figo iz Vetrinja na Koroškem. Padel je na cesti. Prav tako si je zlomila levo nogo Celovčaruka Marija Schnableggerjevi, kateri je zdrsnilo na cesti. Koroški listi svarijo prebivalstvo, naj bo opueznejše pri hoji v sedanjem hladnem času.
S štajerskega
Z nemškim križcem v zlatu je bil odlikovan 20ietni poročnik Karel Somraer iz Cmureka na Štajerskem. Nemški listi poudarjajo, da je Sommer eden najboljših vojakov v diviziji, kateri je dodeijen. Izkazal se je doslej že v mnogih boih na vzhodu in zapadu. Dne 20. decembra lanskega leta je bil odlikovan z železnim križcem I. razreda.
V Jurkloštru je umrl na svojem posestvu dne 24. septembra t. 1. upokojeni polkovnik g. Anton Petrlnčič. Dolgo je bolehal, naposled ga je smrt pobrala v 61. letu starosti. Pokopali so ga v Loki pri ZLla. nem mostu.
Ranjenci na vodilnih mestih v obratih.
Doslej je bila pri pohabljencih nemšAe vojske navada, da so ostali v bolnišnici tako dolgo, da so se tam popolnoma izle-čili. Višji štabni zdravnik dr. Pfab pa je sedaj na podlagi izkušenj z novo delovno terapijo napravil predlog, naj bi se invalidi, ki so še potrebni zdravniške nege, zaposlili v industriji. Na ta način bi si skrajšali pot k novemu poklicu ali pa bi se v razmeroma krajšem roku lahko privadili novemu delu. Obratovodja nekega večjega obrata na Štajerskem je v zvezi s tem predlogom sklenil, da bo vojne invalide namestil v svojem podjetju na vodilnih mestih. Praksa kaže, da se dajo invalidi na ta način prav uspešno zaposliti zlasti v podjetjih, kjer delajo večina inozemski delavci. Štajersko podjetje je doslej zaposlilo do 70 invalidov ter je zanje zgradilo tudi posebne barake.
-Iz Trsta
Prekontrolirani vlak. Te dni eo organi gospodarske policije prekontrolirali na tržaškem osrednjem kolodvoru vlak iz Lati-sane. Našli so pri 124 potnik h 3.000 kg živil. Posamezne količine živil fo b ie prijavljene tržaškemu prehranjevalnemu ravnateljstvu, ki bo sedaj doltičniim pot i om odtegnil odgovarjajoče število otirezkov za posamezna živila na njihovih živMcih. nakaznicah.
Ljudsko gibanje. Dne 22. in 23. novembra je bilo v Trstu 36 smrtnih primerov, 2 rojstvi in 6 porok. Dne 24. novembra pa 7 rojstev. 18 smrtnih primerov in 3 poroke. V oktobru je bilo na področju triLake pokrajine 351 rojstev in 482 smrtnih primerov.
V stanovanju ustreljena. Okoili 21.50 sta se pojavila v stanovanju Antona Dala V a v IV. nadstropju ulice P. Revoitella 22, "dva okoli 30 let stara plavotla&a moška. Od-pret jiima je šel 63letni tast Antona Dala Via Marin Pečenko, ki je stanoval v pritličju iste hiše in ki je prišel po večerji meilo na razgovor k svojemu zetu. Neznana moška sta zahtevala od Pečenka, da zapre vrata ter da jima sledi. Ker pa je Pečenko to odiklonil, sta ga ustrelila v glavo. B i je pri priči mrtev. Prehitel je Dala Via, ki sta ga ustrelila v srce. Tudi on je bil pri priči mrtev. Nadaljnji strel je ranil Pečen-kovo ženo Klelijo, staro 61 let, ki je b la prepeljana v tržaško bolnišnico. Tržaška policija dkuša izslediti oba morilca.
Pomožna postaja v zakloniščnem predoru pod Gradom. Prefektovni poikraijiruski odbor za protiletalsko zaščito v Gorici je uredil v zakloniščnem predoru pod Gradom, ki še ni sicer na razpolago občinstvu, posebno pomožno postajo, kamor se bodo v primeru potrebe lahko zatekali meščani po zdravstveno ponnoč.
Zlato poroko sta praznovala te dni v Gorici tipograf Jožef Jug in njegova žena Uršula Bašer.
Poslovni čas denarnih zavodov. V smislu nove odredbe so goriški denarni zavodi odprti do 13. ure, če je končan alarm pred 12. uro. Ce pa traja alarm po 12. uri, potem morajo biti denarni zavodi odprti od 15. do 16.
Mrtev in ranjen zaradi eksplozije ročne bombe. 18 letni Emil Koren ter 28 letni Ivan Petrov sta našla pri nabiranju suh-
fir 1.1 1 ■j.^iuiEjL-iii-Ai-1	.'i 'nu—--m-g
»šolana« v dramatiki, kakor Olesen Loekken v pripovedni umetnosti.
Včasi drami niti ne manjka mnogo, da postane učinkovita in vendar zaradi teh odpravljivih pomanjkljivosti obtiči marsikatero domače delo na stopnji, ki jo Nemci označujejo »das Buchdramma«. Hudo je, če ji manjka prave, originalne in v čemer koli življenjsko značilne in človeško pomembne snovi; v tem primeru bi samo velik rutiner. skušen dramatski tehnik napravil z dobrim režiserjem iz notranje revščine vsaj enoseaonski komad. (To smo mogli prejšnje sezone spoznati v nekaterih primerih iz italijanske dramatike).
Večidel manjkajo našim dramatikom ostrejši pogledi za notranjo dramatičnost, za važnost in nevažnost, t. j. za organsko utemeljenost posameznih prizorov, za atmosfero, v kateri mora celotno dejanje »dihati«, za odrsko učinkovitost dialoga in pod. Ce bi se naši gledališčniki manj bavili s sekundarnim, za samo gledališče sploh nevažnim problemom tako imenovane kritike in bi se bolj posvečali širjenju in razglabljanju dramatske teorije, dramaturgi-je tn gledališke estetike, bi imela naša dramatika od tega več koristi, kakor je ima od diskusij s poročevalci in od navodil, ki jih le-ti ne morejo izpolnjevati,
Ce smo Slovenci prvenstveno »lirično« doživljajoče ljudstvo, ni še rečeno, da bo ostalo samo pri doseženih višinah v liriki. Nemogoče in nepotrebno je zanikava ti stalen napredek v naši pripovedni in dramatski literaturi. Ce nas znamenja ne motijo, bo nastopil; prav po sedanji vojni velik razmah epične in dramatske literature. Kajti ta vojna nam vse drugače kakor prejšnja odpira poglede v samo brezno življenja in kopiči neizmerno svojskega, epično §e neizrabljenega doživljajskega gradiva, obširen rezervoar za prihodnje pisatelje. Naš narod gre sedaj skoii svojo heroično dobo, kakor ni fel še nikdar, odkar ime svoje pripovedno slostvo. Tudi grška tragedija je nastajala
v nenutrnih in
prelomnih časih, v ostrih konfliktih med
m4jo ia nnaJnoafo. med akcijo in naoete
ljadi v nekem gozdu v okolici Vipave ročno bombo, ki je eksplodirala. Petrov je bdi pri priči mrtev. Korena so prepeljali v goriško bolnišnico.
Avtobus je zgorel na progi Gorica—■ Gradišče ob Soči. Človeških žrtev na srečo ni balo. Škodo cenijo na nad 200.000 lir.
Neverjetno naključje. 58 letni upokojenec Ivan Medeot iz Ločnika je stopal preko Travnika. Nenadoma se je zgrudil zaradi slabosti. Mimoidoči so mu priskočili na pomoč. Med njimi je bila tudi gospa Lucija L. iz Carduccijeve ulice, ki je opazila na upokojenčevem prstu svoj poročni prstan, ki ga je bila izgubila pred nekaj urami. Ko se je Medeot osvestil, je izpovedal, da je našel prstan pol ure pred tem pred kinogledališčem na Travniku. Medeot je lahko na podlagi izpovedb dveh prijateljev dokazal, da je prstan res našel.
Betežnicm
KOLEDAR Torek, 28. novembra: Gregor m.
DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Serenada. Kino Sloga: Črni talar Kino Union: Majhna dekleta, velike skrbi.
Kino Moste: Noč v Benetkah.
DEŽURNE LEKARNE Danes: Dr. Piccoli, Dunajska cesta 6, Hočevar, Celovška oesta 62, Gartus, Moste — Zaloška cesta 47.
Zatemnitev od I6.40 £0 7.
DS2AVN)0 GLEDALIŠČE
DRAMA
Torek, 28. novembra ob 16.30: Marija
Stuart. Red Premierski. Sreda, 29. novembra ob 16.30: Življenje je
lepo. Red Sreda. Četrtek, 30. novembra ob 16.30: Marija
Stuart Red Četrtek.
*
Friedrich Schiller: »Marija Stuart«. Tragedija v petih dejanjih (sedmih slikah). S porabo Cegnarjevega prevoda, poslovenil O. Zupančič. 1. in 6. slika: soba v forthe-ringhayskem gradu, 3. slika: gaj v Forthe-ringhayu, 2., 4. in 7. slika: soba pri Elizabeti, 5. slika: Galerija.
OPERA
Torek, 27. novembra ob 16.30: Clivia. Red B.
Sreda, 29. nov. ob 16.30: Jenufa. Red D. Četrtek, 30. novembra ob 16.30: Clivia.
Izven. Cene od 60 lir navzdoL •
Sodobna opereta iz filmskega življenja je Dostalova »Clivia«. L broto: C. Amfceig. V slikovito Boliguaysko pokrajino pos.av-ljeno dejanje, kjer nastopajo gauchi, je živahno in razgibano. Moderna šlagerska glasba vsebuje pevne, učinkovite točke
žSfeiBiia skupina Jadransko Primorje
RADIO LJUBLJANA
TOREK, 28. NOVEMBRA 7.00—7.10: Poročila v nemščini; 7.10—9.: Jutranji koncert; vmes: 7.30—7.40: Poročila v slovenščini; 9.00—9.10: Poročila v nemščini; 12.00—12.30: Napoved sporeda — nato: Opoldanski koncert; 12.30—12.45: Poročila v nemščini, poročilo o položaju in poročila v slovenščini; 12.45—14.000: Koncert za razvedrilo — Radijski c-rkester vodi D. M. šijanec; 14.00—14.15: Poročila v nemščini; 14.15—15.00: Prenos osrednjega nemškega sporeda: Od dveh do treh — šare meh; 15.00—17.00: Prenos osrednjega nemškega sporeda (glasba); 17.00—17.15: Poročila v nemščini in slovenščini; 17.15 do 18.30: Prenos osrednjega nemškega sporeda: Popoldansko kratkočasje; 18.30 do 18.45: Pregled skortnih dogodkov (nemško in slovensko); 18.45—19.00: Zdravniška ura, dr. šalamon Branko: Rojstva in smrti med našim narodom; 19.00—19.30: Slovenska ljudska oddaja; 19.30—19.45: Poročila v slovenščini; 19.45—20.00: Aktualno predavanje (prenos); 20.00—20.15: Poročila v nemščini; 20.15—21.00: Dunaj pozdravlja Ljubljano; 21.00—22.00: Komorna glasba -Trio za flavto, gosli in čelo — igrajo: Slavko Korošec, Miran Viher in Adolf Zupane, solistka Jelka Stanič — violina — pri klavirju Marjan Lipovšek; 22.00—22.15: Poročila vnemščini; 22.15—23.00: Plesni orkester vodi M. Vodopivec; 23.00—24.00: Prenos osrednjega nemškega sporeda (glasba).
To je kvas za poznejše nastajanje močnih dramatskih del; to je snov, ki si bo sama iskala nadarjenih oblikovalcev, namesto da bi le-ti trudoma iskali snovi. Zato je pričakovati, da po teh usodnih in elementarno pretresljivih konfliktih dobimo tudi Slovenci dramo, ki bo z močnim vzgo nam svojih umetniško doživljenih, intuitivno očiščenih življenjskih konfliktov po-metla iz našega dramatskega ustvarjanja sleherno lirično-novelistično navlako in nam šele da!a pravo slovensko tragedijo in dramo. Slovensko in obenem občečlove-ško, zakaj samo iz te spojitve se lahko zaiskri resničen dramatski ogenj in šine tudi čez daljne horizonte.
Nove knjige
Uredništvo je prejelo naslednje nove knjige:
Evgen Lovšin, V Triglavu in njegovi soseščini Planinske študije in doživetja. Slike uredil prof. Janko Ravnik. Opremil Tone Bitenc. Založilo slovensko planinsko društvo v Ljubljani. 340 strani, format 16.50 X 23.50
Ksaver Meško, Na Poljani. Za pisateljevo sedemdesetletnico. Z uvodom Seve-rina Salija. »Slovenčeva knjižnica« štev. 101. 184 str., format 14 X 19.50
Teodor Jeske C h o i n s k i, Poslednji Rimljani. Zgodovinski roman iz časa Teodori j a Velikega Prevedel dr. Fran Bradač. »Slovenčeva knjižnica« št 102. Prva knjiga, 200 str. Druga knjiga, 192 str.
G. Th. Rotman: Sambo in Joko. priredil Vladimir Levstik. Iz zfoirke slikanic »Polica za male«. Izdala m zaležila knjigarna Tiskovne zadruge v Ljubljani, natisnila Narodna tiskarna. 137 sik z besedilom, format 20.30 X 16.50.
Ksenija Prunkova. Miček Tiček.Mladinska povest Spisala in ilustrirala Ksenij« Prunkova. (Z večbarvnimi ilustracijami). Tisk in založba litografije J. Caraa-žar v Ljubljani Cena L. 52.—.
O posameznih knjigah še pripravljamo podrobnejše poročilo, v kolikor nismo o
njih še ff«**^
'■fSf:'?«'fV-
»JDTROc St 273
Torek, 28. XL 1944
ŠPORT
Včeraj je feila z zasmtdo odigrana
tekma Celovec — Ljubljana z izidom 2:2 (2:1)
je samo pol uspeha
Ljubljana, 27. novembra.
Dva huda zarotnika so imeli agilni prireditelji včerajšnjega najbolj oficielnega nogometnega srečanja med Celovcem in Ljubljano, ki naj bi bil najbolj zveneče zaključil letošnjo serijo medsebojnih šport, nih nastcpov med Koroško in Ljubljano, in sicer — sirene in vreme. Medtem ko so se z vremenom prireditelji,, igralci in tudi gledalci lahko sprijaznili že v soboto, še bolj pa v nedeljo dopoldne, so se glasovi siren pojavili čisto nepričakovano in ob tako neprikladnih časih ,da so precej občutno posegli v razvoj neposrednih dogajanj pred nastopom enajstoric. Pod vplivom obeh omenjenih činiteljev je propagandna stran prireditve, ki je bila po nedavnih dobrih vzorcih izvedena kar se da učinkovito, močno obledela ter je bila tekma odigrana v prav vsakdanjem okolju domače prvenstvene ali prijateljske tekme. Vsekakor glede na pozno sezono in zelo neprijetno vreme niti ni tako malo, če se je na igrišču Ljubljane na Dunajski cesti nekako do srede prvega polčasa zbralo dobrih 1000 gledalcev, ki so bili pripravljeni na vsako žrtev in so slednjič v trdem mraku tudi srečno dočakali konec te reprezentančne tekme.
Naglica nI prida
Ze v skladu s temi zunanjima okoliščinami tudi športni okvir tega nogometnega dvoboja skoraj ni mogel presegati vrednosti povprečnih tekem, ki smo jih letošnjo sezono videli precej izmed maloštevilnih, ki niso bile odigrane kar tako, da so si nekateri najbolj navdušeni prijatelji te igre razgibali otrple ude. Tla na igrišču so bila močno razmehčana in spolzka, igra se je začela s skoraj enourno zamudo v močno ohlajenem ozračju in tudi obe enajstorici, ki sta se v vsej naglici mogli predstaviti občinstvu, sta kazali najrazličnejše vrzeli. Gostje iz Celovca so pač poslali na travnik, kar so pripeljali s seboj, domačini pa so se na pod od dom« do igrišča še zamujali, tako da je do odmora ljubljansko moštvo nastopilo deloma zakrpano. Toda glavna je bila včeraj popoldne samo zahteva, da je treba hiteti in še enkrat hiteti, kajti sicer bi se bili morali odreči celo temu odlomku s takim veseljem napovedanega dogodka na domačem igrišču. Vsa ta naglica pa seveda športni ravni tekme ni koristila, temveč se je precej dolgo držala tudi slehernega igralca, ki se je vsem do zadnjega samo silno mudilo, pri tem pa so pozabljali na mnogo tega, kar sicer že dobro znaj a
Beittls s fivema l
Izid tekme, ki je ostal bolj po naključju kakor po dogodkih samih neodločen z dvema zgoditkoma na vsaki strani, pomeni po vsem tem, kar smo v 70 minutah igre — nasprotnika sta se dogovorila za skrajšanje redne igre na dva krat 35 minut — pomeni za ljubljansko enajstorico samo pol uspeha, za Celovčane pa prav gotovo častno rešitev včerajšnje naloge Domačini, ki na takem terenu običajno lahko skrijejo marsikateri tehnični nedo-statek in se te prednosti že dolgo poslužujejo uspešno, so imeli tudi včeraj na kupe takih priložnosti, da bi iira bilo treba samo malo več prisebnosti in malo več sreče, pa bi bili izid lahko občutno obrnili v svojo korist. To velja posebno za prvih 35 minut tekme, ko so bili v ospredju na zapadni strani igrišča, kjer so bile luže vse m-.nj razsežne in zavlačujoče kakor na nasprotni strani, kjer je cela kopica dobrih žog šla svojo pot brez sodelovat a igralcev. Mnogo takih priložnosti je šlo po vodi, mnogo drugih pa je z bliskovitimi posegi dokončno razčistil neprekos-ljivi celovški vratar Razbornik — to je bivši član ljubljanskega Hermesa in igra zdaj v beljaškem športnem društvu — ki je bil brez dvoma najboljši mož na prostoru. Včerajšnji remis se gotovo ne sme presojati najstrožje, temveč bi bilo treba za dokončno sodbo o obeh enajstoricah najprej sestaviti dve pravi reprezentanci, pciem pa odigrati novo tekmo v pravem okolju, predvsem pa brez siren in po možnosti tudi brez dežja in blata.
L|f5u!lf anska essafstorica,
ki je nastopila v napovedani sestavi brez Perhariča kot desnega krilca — tega je zamenjal Rot — in z Makovcem namesto Kumarja (samo do odmora) v splošnem ni imela najslabšega dneva Posamezne vrste so bile dobro razpoložene, dovolj hitre in tudi zadosti pcžrtvovaGne. Med te spada predvsem krilska vrsta, kjer je najbolj ugajal srednji krilec Pupo, pa tudi napad je pridno uhajal na nasprot-
M. G.:
Mm
u* —-o .
o f» m
p je
v
M
• • •
Živel je mož z imenom Hrust, ki je ženi pošteno dajal čutiti, da je g'ava družtte. Pa mu je umrla in Hrust se je znova poročil. Kakor svojo prejšnjo je tudi svojo sedanjo ženo vzgajal tako. da je postajala od dne do dne mehkejša in voljnejša. prav kakor vosek. Seveda ni bilo ženi všeč takšno ravnanje in vtepla si je v glavo, da ne bo sledila Hrastovi prvi žem.
»Stvar kar meni prepusti!« ji je zagotovil župan Vrabec, ki je imel Hrusta že zavoljo skoposti dalj časa na piki. »Izučili ga bomo, da bo pomnil!«
»Na uho povedano, pšpšpšpš. pst!««
»Ah. m mogoče!«
»Pa če ti rečem!«
»Kar ver eti ne morem!«
»Pšpšpšpšpš. . .«
»Toda prejšnja žena...» « «
»Prejšnja! Ta ga ima pa pod levim mezin-Ckom!«
»Hudirja' Nu. lepa stvar...«
Novica se je bliskovito raznesla: Hrasta ima žena pod copato!
Ko pa je prišla temu na uho, je pobesnel. Nasprotnega pa le ni mogel dokazati. Sicer ge je znesel nad ženo. ki si ni ničesar drugega bolj želela kakor da bi ji Bog podaril za ne-
MALI OGLASI
nikovo stran in v dolgih odlomkih igre držal goste v kleščah. V umetnosti zaključevanja akcij in streljanja na gol pa je imel napadalni kvintet manj srečno roko; deloma zaradi težkih tal, deloma pa po nepazljivosti je zaigral mnogo zrelih pozicij in si da£ razen tega še razbiti mar- ! sikatero lepo pripravljeno potezo. Zadnje formacije moštva so bile solidne; tam se je posebno odlikoval branilec Nagode, ki je nekajkrat posegel v dogodke, ko se je zdelo že vse brezupno. Čeprav je torej včeraj v tej enajstorici »za silo« šlo in bi bila gotovo zaslužila celoten uspeh, je vendar prav tako res, di bi d;1o treba v pravi reprezentanci Ljubljane nekatera mesta izpopolniti z drugimi močmi. Zakaj se ni zgodilo tako in čemu je bilo dobro tako, na to bo treba o priliki še spregovoriti.
Gostje iz Celovca,
so se predstaviti s temle moštvom: Razbornik. Tičar, Rukavina, Rieder. Palkovič. Belakovsky, Melchier, Macher, Dorrien, Gajšek, Belak. Imena kažejo, da so tudi reprezentanco Celovca sestavljali po ljubljanskem kopitu in pritegnili vanjo razen celovških igralicev tudi nekatere najmočnejše igralce iz Beljaka ter znanega branilca Tičarja z Jesenic. Očitno so torej tudi gostje imeli skrbi in težave - sestavo moštva, kar se je nazadnje moralo poznati tudi na igrišču. Najdragocenejšo moč so imeli vsekakor v že omenjenem vratarju, ki jih je nemalo reševal pretečega poraza, pa tudi oba krepka branilca sta opravila mnogo težavnega posfla. V srednji vrsti je ugajal srednji krilec, pa tudi oba stranska sta pridno sodelovala. Napad, ki je le tu in tam pokazal drobce smiselnega skupnega dela. je ves igral na oba najmočnejša človeka, in sicer obe krili Mef.chiorja in 6elaka, ki pa s oju domači skrbno čuvali V splošnem pa celovški napadi skoraj nikoli niso bili preveč nevarni in tudi s streljanjem Celovčani niso bili na posebni višini; odtod izvira tudi, da je bil ljubljanski vratar precej manj zaposlen od svojega tovariša na nasprotni strani. Enajstorica je v ostalem tudi to pot potrdila sloves marljivega in požrtvovalnega nasprotnika, ki se zna boriti in vztrajati do zadnjega.
Od l:o do 2:2
Iz poteka igre, ki ni bil posebno napet, ker so pač vsi izvajajoči prišli na igrišče z vidnim časovnim in tudi moralnim »handicapom«, bi bilo v glavnem omeniti tole:
Po 1. kotu, ki so ga Celovčani streljali že v 2. min., je Gajšek spretno izkoristil nastalo zmedo pred vrati in potisnil žogo med drogove. L0 za Celovec. Ljubljana je takoj prešla v četrt ure trajajoče protinapade, iz katerih pa se nikakor ni hote.o nasmejati izenačenje, čeprav je ponovno viselo na niti. Šele v 22 minuti je Hacler dobil poj visoko žogo z leve ter jo iz precejšnje daljavo krasno plasiral v levi kot celovških vrat . Izid je bil izenačen 1:1. Minuto kasneje so bili Celovčani na ljubljanski strani, kjer se je naenkrat zgnetla cela kopica igralcev, med njimi tudi domači vratar. Eden gostov — menda je bil Dorrien — je žogo ujel toliko prosto, da ji je nakazal nedafijnjo pot — v mrežo. To je bil drugi vodilni gol za Celovčane. 2:1 za C. Domači so zdaj poostrili tempo, da bi čim prej nadoknadili zamujeno, toda zmerom znova so zadevali na trdo celovško obrambo, še bolj pa na nepremagljivega Razbornika, Tako je izid do zamenjave prostorov ostal nespremenjen V drugi polovici se splošna slika ni mnogo spremenila. Ljubljana je napadala. Celovec pa je bil bolj ali manj v obrambi. Marsikdaj je že kazalo na ponovno izenačenje, toda vselej je v zadnjem hipu nekaj obtičalo nekje. Sele v 26. min. je Smole sredi igrišča in 20 m pred vrati Celovca dobil pripravno žogo in jo z rezantnim strelom poslal mimo Razbornika na pravo mesto. To je bil drugi gol Lj. in obenem ponovno izenačenje — hkrati pa tudi končni izid tekme. Koti 7:3 za Lj.
Tekmo je sodil g. Vladimir Pušenjak.
Tretje srečanje koroških in ljubljanskih nogometašev na ljubljanskih tleh je po zunanji sliki in športni višini precej zaostajalo za dosedanjimi, za kar pa zadene najmanjši del krivde prireditelje in izvajajoče. Zato smo jim kljub vsemu in prav zaradi tega, ker se niso ustrašili rizika in truda za športno prireditev takega obsega konec novembra, lahko še bolj hvaležni za nekaj športnih utrinkov, ki smo jih navsezadnje le užili tudi med včerajšnjo preganjano in okrnjeno nogometno tekmo
Kdo« itee »luž bo, plača a vsako besedo L 0.56, najmanjši znesek u te oglase Je L 10— Za ienitve ia dopisovanja je plačati sa »»ako besedo L 2-—. za vse drage oglase (, L— sa besedo, vendar pa plačajo posreči o ralcl L l.SO sa besedo. Najmanjši Iznos sa te oglas* je L ML--
Za vsak oglas Je treba plačati dr*, is prov. takso L ° «0- s* dajanje naslova ali Šifre pa
t S.—
natakarica
oridna. poštena. e kavči jo, govori nemško ln italijansko išče službo.— Nnslov v ogl. odd. Jutra.	31877-1

inilj <■;

SLUŽKINJO
ali pridno dekle, za rsa hišna dela, išče boljša družina. Nastop takoi. Naslov v ogl. odii lutra.
51773-la
KUHARICO
sa civilno delavsko ku hinjo sprejmemo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »V LJubljani« 31359 la
POSTREŽNICO pridno in pošteno, dvakrat tedensko, sprejmem z decembrom. Naslov v ofrl. odd Jutra.
31897 la
pisarniška dela
sprejmem na dom. Ce njene ponudbe na oglasni odd Jutra pod »Pisarniška dela« 31906-3
LEPE IGRAČE.
boljše, prodam aLi zamenjam Nasiov v ogl. odd. Jutra.	31547-6
VEČ RADIOAPARATOV boljših, proda Radio Philips Ulica 3- maja 6.
31675-6 3 OVRATNE RUTE čista volna Indantbren. krušni karo vzorci, prodam. Primarna darilfc. Naslov v ogl. odd. Ju tra	31801-6
GOJZARJE moške z novimi podpla ti zamenjam za ženske 39-40 Paljanska 18-11. levo.	31858-6
PLINSKO PECICO za peko, prodam za lir 2000 Naslov v ogl. odd. Jutra.	31860-6
MOŠKE HLAČE modr0 delavno obleko (pajac), ženske čevlje št. 35. luster, daljnogled velik senčnik n pladenj z vrčkoma. umetnina — prodam. Loznr Julija, Rimska c. 23, dvorišče levo	31866 6
ŽENSKI PLAŠČ marengo, črn, skoraj nov za srednjo postavo in 2 para črnih dam-skih čevljev št. 38'V39 prodam. Dunaj^kn 69-11 desno.	31861-6
KRiNEN PLAŠČKK in krzneno podlogo pro dam Naslov v ogl. odd. Jutra.	31865-6
TRENČKOT moški, štuc dvojen, ne premoJU.v in črne moške čevlje št. 42. prodam Naslov v ogl. oddelku Jutra. 31867 6
PUNČKOIGRAČO 30 cm vel ko s krasno lasuljo in šestilo za šolo, prodom. Ponudbe na og!. odd. Jutru pod šifro »Krasna punčka<
31870	6
PUNČKO
celu!o'dno igračko, vlso ko 32 cm s posteljico, prodam. Hraniiniška 5. II. nadstr.. levo
31871	6
ŽIČNO MREŽO bakreno, novo. prodam sli znmenjam Bezlaj Fr Kržičeva 6 ITT 31872 6
MOŠKO KOLO znamke Torpedo ln Me vers Konver>at;ons-Lexi-con prodam Naslov v ogl. odd Jutra.
31873-6
PRODAM
srugalnega konja (Ml klnvževo dar:!o) Naslov v ogl. odd Jutra.
31874-6
JABOLKA
zarrenjam za dorafio jar čico. Linhartova 22
31879-6 OTROŠKE ČEVLJE visoke, št. 29 in suknjič za 13 letneca fant- prodam ali zamenj-m za enake čevlje št.. 36 — S!apnlčarjevn 3 rr levo nasproti pošte Mocte.
31830-S
SIV POVRŠNIK
krasen, iz amrrleškesra blaga, 7a prednjo postavo. prodam Iz pri 1azn-> sti se po:zve v modnem "Ionu »Gent!em.m« — Dalmatinova, 3.
31881 6 MOŠKO SUKNJO
z mfko. črno in škornje št. 42. prodam ali zv rreniam Gledališka 13. pritl:čje. desno. 31882-6
OTROŠKI KINO komolet. z motorčkom in več filmi, zamenjam za srednjo klavirsko hr.r mon:ko. Križevnišk«, 10. I levo.	31884 6
KOŽUŠČEK bel (jagnje) podložen, z-> 5 !etr> otroka. 2 d-m
oMpki. t-pmnorriodr iz čiste volne, rdečo ;z fine težke svile za vitko
iv-. . .	...	J J ..»i
ali zamenjam. Florijan ska 13-111. desno zadnja vrata.
31890-6
SOLNO MATICA	Telefon 22-41
čustveno globoko zajeta drama
SEEENADA Hilde Krahl, Igo Sym Predstave ob 16. In 18. url
Vstopnice za nedeljsko predstavo ob 14. uri, ki je bila prekinjena zaradi alarma, veljajo za redne predstave do vključno četrtka 30. novembra t. L proti prežlgosanju pri blagajni.
KINO SLOGA	Tel. 27-30
Posledice nedovoljene ljubezni v filmu
ČRNI TALAR L. Koch, R. Beiberg, R. Hiiussler
Predstave ob 16. in 18. url
KINO UNION	Telefon 22-21
Ljubezen starih in mladih MAJHNA DEKLETA, VELIKE SKRBI Hannelore Schrott, Geraldine Katt, Fritž Odemar, Heimann Braun Predstave ob 16. in 18. uri
med reprezetancama Celovca in Ljubljane.	-
Namizni tenis. Pozivam zasitopnike vseh klubov, kakor tudi igralce, da se zanesljivo udeleže sestanka v sredo ob 18% v posebni sobi restavracije Slamič. Dnevni red; Pričetek sezone 1944/45. in povratna tekna s Koroško. Udeležba za vse one. ki so bi i v Vrbi obvezna! — Načel stvo.
DESERTNI PRIBOR
pozlačen,. 36 kosov, v le pem etuiju, krasno darilo. prodam. Florjanski ul. 13-III. desno, zadnja vrata.	31891-6
DAMSKE ČEVLJE nove St. 39. prodam ali zamenjam. Naslov v ogl. Odd. Jutra.	319036
KOMBINEŽE svilene in hlačke, garai ture ali posamezno ln majčke z rokavi, naprodaj. Naslov v ogl odd. Jutra	31892-6
10 m KOTEN NE in blago za moške sraj. ce proda-n. Zeljarsks uL 11-I	31893 6
JEDTLNI SERVIS iz >Moca<- prvovrsten češki porcelan, tovarniško nov, prodam Na^lor v ogl. odd. Jutra.
31894-6
MOŠKO KOLO
prodam. Vprašati v trafik m T?boru. 31898 6
PUNČKO večjo in nekaj obleke— prodam Naslov v oglasnem odd Jutra.
31899	6
RUBFRTUS
plašč fiv. nov za post^ Vo 170 cm. prodam. Naslov v ogl odd .Tnt-a.
31900	6 NOVO PREPROGO
rvrst-.ko 4x3 m prodam. Naslov v ogl. odd Jutra	31905 6
2 KRASNI MUFA zamenlnm Naslov v ogl. odd Jutra	31907 6
ŽENSKV ČEVLJE Športne ri«A>p <z krom usnja, št 37 in predvojno črno bl-pro 7,-, ko stum aH plašč ur-o^no "rdim Cemetov-' 9.rt §?ka.	319C8-6
Rri O VOLNO
nrodam Go sTKvk- 9 TI	31387-6
VO'FO PTTKN-TO '-»ovršno pr^dvolno in fot-o-ijvrit	—
4x4 Tyoi->m Flo-!l""Ska n' 13 TIT. desno vrata	6
ZIMSKA OBLAČI A
raznovrstna za otroke in odrasle, v doPrem sta-njti. spodnja m vrhnja, razno perilo, rjuhe, kap ne, brisače srajce. m?j-ce. nogavice itd. kuni in prevzame v kom-'?ij sk0 prodajo: Hinko Priv Sek. komis>ka trgovin Gradišče 7, — nasproti drair-ekega gledališči
31843-7 RABLJENE IGRAČE otroške, vsakovrstne — lutke gugalne konjičke itd. kot darla za Miklavža in Bož'č. kupi m plača dobro ter prevzame tudi v kom sivko prodajo v poljubni koli čini: Hinko Privšek ko. nvsijska trgovma. Gr-di šče 7. neroroti drn.^ske. ga gledališča	844-7
GALOŠE. SNEŽKE gojzarje. z:mske čevlje za otroke ln odrasle, rabljene in ne- bljene kupi in plača dobro ali nrevz-mo v komisijsko orodajo. prav tako dež ne plašče, trenčkote in vetrne loplče: — KI-ko Prvšek komisijska tr?n vina. Gr*diščp 7. n^nro ti dramskega pfledn"šča.
31846 7 ZIMSKO PERILO za mnfte. ienske in deco novo in malo rab1;eno. ku-nuie Hinko Privšek. Gra clišče 7, nasproti dramskr ea eledališča.	31076-7
RJUHE kapne in drugo posteljno nerilo. kupi vsako mncll no Hinko Privšek Gradišče 7. nasproti dramskeca pledališča	31077-7
ZNAMKE kompletne zbirke sli posamezne partije, kupim Po nudbe na ogl odd. lutra Dod »Znamke«- 30937-7
SLOV KNJIGE dobre ter Li Zvon tud: posamezne letnike, kupim Ponudbe na ogl. odd lu tra pod »Li. Zvon«.
*0938-"' RADTOAPAR^TE tn različni radiomaterta! knkor žarnice bloke ba ann° td -talno kupuje m	dnem ceni
tvrdka Everest Prešerno va ut 44	31015-7
CEVI
Za škropljenje vrtn ku pimo. Tehnična pisima Rimska cesta 13 TeW. 37-55	31139 7
ST^RE DELE strojev tud' neuporabne kupimo Tehnična rvfar na. Rimskn c 13 telef. 37 55	31140 7
RJUHE. KAPNk blazine ;n druge v go-p< dlnjstvu uporabne pred mete stalnr kupulp iD plača prav dobro trgovl na »Ogled« Mestni tre št 3 'vhod skozi
31194 7
KRZNEN PLAŠČ
nov ali dobro ohranjen, sive ali tigraste barve in damske škornie, ruiave, U. ^9. kupim. Naslov v ogl. >dd lutra.	31«72-T
TRGOVINA »OGLED«
LJUBLJANA, MESTNI TRG ŠTEV. 3
(vhod skozi vežo)
NAKUP ln PRODAJA vsakovrstnih rabljenih predmetov: razno pohištvo, preproge, otomane, žimnice, posteljnino, rjuhe, kapne, blazine, brisače (frotirke), damsko in moško perilo, obleke, plašče in suknje, čevlje, sneške in galoše, porcelan, steklenino in drugo.	PLAČAMO DOBRO!
DIVJI KOSTANJ kupuje »Aip.i«, hranilni proizvodi. Ljubljana, Pe trarkova 28 31629-7
JEDILNI PR!BOR rje prost zs 6 oseb, kupim. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Ne prevelik«	31901-7
STEKLENICE
r.ozllčn-h vrst kupujemo. DiViro plačamo. Na Vašo žello jih prevz-memo na domu. B Gušt n. Vodni kov trg 2. J 318-N-7
ZOPET KUPUJEMO škatle od •M-m,;< mleka. B Guštin Vodnikov trg 2.	J-426-7
PISALNE STROJE dobro ohranjene, boljše znamke kupi takoi po najvišji dnevni ceni — tvrdka »Everest«. Prešer nova ul. 44. J 429 7
NALIVNA PERESA boljše vrste in dobro ohranjena, stalno kupuje tvrdka Everest. Prešernova ul 44.
.1-431 7 DOBRE FROT7RKE
predvojne. kupim več komadov. Dunajska cesta 69-11.. desno.
31862-7
KOLO
za 6 letnega fantka takoj kup m. Ponudbe na ogl. cdd. Jutra pod šifro »Otroek; bic kM«
31863-7
BEL ETAMIN
2 do 3 m in angora vol no v svetli barvi kupim ali vzamem v zr.me no Frančiškanska ulica 6. hišnica.	31869-7
PREGRINJALO Za otroški voziček, kupim Naflov v og!. odd. Jutra.	31875-7
KOŽUŠČEK bel ali s v za 5 do 8 let staro deklico krp:m.— Križevniška ul. 10 I levo	31333 7
PREJICO DMC zi ročno delo. nvdro in rdečo, kup'm Krekov trg 11. gostilna. 318SS-7
PIAN'NO ali kratek klov:r, zelo dobro ohranjen, po mož nosti črn, kut>:m. Ponudbe r.r osi. odd Ju-itra nod šifro -Prvo-^t ne m-mke, 31395-7
DARILA Sshovske fiTiire, velike <"n dmsra daril« Za gepo d^ in dp.mo. kutr-m. Po endbe na ogl. odd. Ju tra. pod »Samo len' darila«	31896-7
URADNICA, mirna, išče sobo, opremljeno ali prazno, s souporabo kopalnice, po možnosti bolj v sredini mesta. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mirna uradnica«.
3I569-25a
OPREMLJ. SOBO
preprosto. Išče goepod č na proti plačilu ali zrn nekaj ur popoldanskega dela Poseben vhod. Po. nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nedaleč iz mesta«	3187623«
PRAZNO SOBICO išče zakonski par bre« otrok, ve? dan odsoten. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dober plačnike	31885-23a
LOKAL
v prometni ulici, po možnosti center, s pisarno in
skladiščem, išče domača tvrdka. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Nova stroka«.	31630-17
ki je 'bil pobran pri tra«r.v. postaji na Gl>n-ftah 26. t. m. ob 3. uri, naj mi bo, pros:m. vr-n:en v Obrtn ško ulico 3-1. desno. 31363 37
DEŽNA PELERINA otroška je hla izgublje na cd Bežigrada do — šventnerja. Oddati proti nagradi: Jeras. Gled i llška 10.	31904-37
za potovanja, nabave racioniranih predme tov posredovanja in vse informacije vam oskrbi komercijalna pisarna Zaje Lojze Gledališka ulica št- <
OPREMLJENO SOBO
skromno, z dvema posteljama, iščem. Ponugbe na ogl. odd. Jutra pod »Periferija«.	31765-23a
OPREMLJ. SOBO v okraju Poljanske ceste ali Pred škofijo išče ves dan odsotna mirna gospod čna. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Bližina Poljane«
31S38-23a
Kupujemo vsa vrste zelenjave, por, korenček, peteršilj, zeleno, zelje, vse vrste dišav-nic in razne zdravilne zeli in korene.
»ALP A « HRANILNI PROIZVODI LJUBLJANA, skladišče: Petrarbova uL 28
5 '
t- j
KrTi
JU p
mi
a
m
Umrla nam je naša dobra mama, stara mama, gospa
Neža Bzoibne
Pogreb bo v torek 28. t. rn, ob 144. uri popoldne z žal, kapele sv. Krištofa, k Sv Križu. Ljubljana, Sevnica, Zagieb, dne 26. novembra 1944.
Globoko žalujoči rodbini: DROBNE in ŠTAMCAK
Dotrpela je naša nadvse ljubljena soprogu, dobra mamica, stara mama, sestra, teta in tašča, gospa
soproga, strojevodje
S?
Pogreb drage pokojnice bo v Sr-torek 28. t. m. ob 4. uri popol-dne z Žal, kapele sv. Jožefa, k Sv. Križu.	£
Ljubljana, 27. novembra 1914. z
Globoko žalujoči SOPROG z otroci | ter ostalo sorodstvo
Zapustila na3 je po dolgi bolezni naša teta, in sestra, gospodična
Terezij a
ja
gospodinja
Pogreb blage pokojnice bo v torek 28. t. m. ob 2. uri popoldne z žal, kapelice sv. Petra, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, Devica Marija v Polju, ReegraJ, Šmartno pri Litiji, dne 27. novembra 1944.
žalujoče rodbine: VOZELJ, PIRŠ, JUVAN
axxx>ooocoooooocnooooooooooooocx>300oococoogooooooo^^
KUPIMO PSSOTI ZELO DOBREMU PLAČILU
»MERKUR« - PUHARJEVA UL. &
vtooocoooocjoixjooo«x>ooooocx»ooooooc^^
kaj trenutkov takšno moč, da bi dedcu povrnila milo za drago. In to vsa i enkra t v zadoščenje.
»Uh, da bi mogla tebe enkrat...,« je grozila. Hrust pa se ji je smejal in jo zapostavljal:
»Če te ne bi, b: So prav vse po gobe! Ženska pa gospodarstvo, nu. to b» se lepo razletelo!«
Govorice pa le niso potihnile Nasprotno. Razraščale so se kakor kvas na tonli peči in bile ao tako trdovratne, da se jih Hrust ni mogel več znebiti. Kar javno so se mu že po-emehovali. češ, kaj bi se delal kcrajžnega. ko te pa žena doma ,kr£pa'i
»Le kdo si je vraga to izm'slil!« je rentačil Hrust m se pridlušal. da ga zdrobi v prah in pepel, če ga dobi v roke »Če vam pa rečem, no! Žena je takole majhna pred menoj. .!«
»E, seveda čvekati že znaš. čvekati Toda, da bi ae tvoja stara pojavila sedajle tu. b» pa kar pod mizo zlezel!« so ga zavračali vn-ski bratci.
»Vraga, ne pa zlezel! Prijel bi jo. takole, vidiš, in če bi kaj ,njurila\ pok z leve pok z desne,« te je Svokoustil Hrust »Mene. pa tako ženšče!«
»Nu. saj se mi je zdelo, res čudno, da b' pri Hrustu baba nosila hlače,« je dejal župan Vrabec m zamižal na eno oko. »Zdaj pa o nečim drugim. V nedeljo bo zborovanje in poskrbeti bo treba, da ne bodo imeli gostje praznih želodcev. Ti. Andrejčkov, boš zaklal na primer tele, ti, Tonekov, boš poskrbel za prešiča. Gromov bo spekel kolače, jaz bom dal vino ia ti. Hrust, boš petim kuram vrat z&vil. Velja?« In pri tem je pogledal na Hrusta.
»Če velja? Hm. Pet kur! To niso mačkir.e solze Pa zakaj ravno on?« sn ie mi lil Hru>t, skopuh prvega reda. ki sii je pusti1 celo pijačo plačevati.
»Nu, kaj bo?« so začeli sil»ti vanj z v6eh strani »Boš ali ne boš?«
»Ja bi že. pa ne vem .. Seveda, saj rad dam, ampak ., nu. saj « je bil v zadregi Hrust.
»Pa jih vzemi iz kumika tako da ne bo videla.« je hudomušno dejal župan
»Kaj mi tisto mar!« je zarentsčil Hrust čuteč past. ko so mu jo nastavili. »Pred njo ali za njo. meni ie vseeno ssj sem gospodar in žena je takole majhna pred menoj!«
»Ah. beži, beži. kaj boš zmeraj eno m pto trobi!, saj se poznamo« ga ie dražil Andrejčkov
»Ne upaš si. to je vse!« }e dodal še Tonekov.
»Kaj, da si ne upam!« ie zraste! Hrust. »Kdo p«, če ne jaz?« «
»Nabunkaj jo. če si mož Jaz bi taki bab-nici že pokazal!« je ščuva! Vrabec
»Vse lase bi ji populil če bi hotela pometati z menoj tako kakor pometa s teboj!« je zatrdil Andrejčkov
»Čez prag bi jo sunil, če bi samo dvignila roko name!« je dokonča! debato Tonekov
»Neumnost, saj mi tega ni treba!«.je jezno dejal Hrust
»In to vam precej dokažem! Alo, pojdite z mano po kure!«
Možje so se spogledali. Hrust p« je odločno
zakorači iz gostilne. Andre čkov. Tonekov in Vrabec, župan. \-sa 60 krenili za njim.
Na ce^ti so ga dohiteli in župan mu je dejal:
Ti boš šel v kurn k, mi bodo pa že gledali, da te žena ne zaloti.«
Pri teh basedah 3ta se Andrejčkov in Tončkov modro zadržala in prikimaa, čeprav bi «« najraje na ves glas zasmejala. Hnust pa je nejevoljno zabrunda predse:
»še pokazala se ne bo!«
Njegovi spremljevalci so si pomenljivo w> mežikn li Prav dobro so se razumeli, zato jim ni kazalo, da bi Hrusta še naprej dražili.
Na klancu je Hrust zavil na levo m jo mahni' preko svojega dvorišča nraavnost proti kunrku Možje pa so ostali na cesti m čakali.
Kurnik je bil podolgovat in nrek ter skrbno obit z deskam«, tako da ni mogel kdoT si bodi do kur. Hrust pa je pokleknil 'n zlezel do pasu vanj Ravno ko je pograbil prvo kuro za vrat. ie zaslišal kričeče g'asove svoje žene, ki je vpila:
»Držite ga. tat. tat, tat!«
Jn hip nato je že začutil pekočo bolečino na zadnjici Padel je na roke v kum k. da je izpustil kuro iz rde. ki mu je preplašeno sfrfo-tala na glavo tp bila s perutmi okrog sebe. Po njegovi zadnjici pa je pričelo padati, da je bilo groza ..
»Nehaj. žem. primojduš. nehaj, jaz sem, tvoj mož.« se je drl kakor bi ga iz kože de-vtli.
Žena pa očividno ni bila voljna kar tako hitro izpustiti priliko iz rok m je odvrnila:
»Oh a. kaj pa še. ti pa moj mož, ki kure krade, kaj! Jaz ti že pokažem, mrha tatinska! Ne boš me ne! Na gospodarstvo se presneto dobro razumem! Na, na. na!« In vihtela je kol nad njim. da eo se kar hlačnice cefrale. N'č ni gledala, kam je prfetelo. KamoT je psefo. je pač padlo. Hrust pa se je zvijal kakor kača v precepu. Še glave si ni upal potegniti iz kurnika. boječ se. da bo žena lopnila po nji. In tako je pač samo brcal m kričal: »Nehaj že, za Boga mi!ega! Pusti me vsaj živega, saj te ne bom nikoli več, samo pusti me, pusti meee ...«
»Imejte pamet, saj to ni tat. to je vendar vaš mož. .«
»Hvala Bogu!« je vzdihnil Hrust in bil županu neskončno hvaležen, da mu je prihite! na pomoč. »Le kje za vraga je bil doslej,« je še utc<jnil pomisliti, potem pa ga je zapustila zavest.
Z združenimi močmi m sijočimi ob-azi so ga Vrabec Andrejčkov in Tonekov potecr*1' iz kumika in ga odnes-li v poste! io kjer ga je neusmiljena žena usmiljeno zavila v mokre rjuhe. Hrust pa je odprl oči in dejal:
»Prijazna moja žena kajne. Ampak skrbna pa je kajne . Hvala lepa. gospod župan, pet kur si p« lahko vzamete O jej moja rebrca .. « in spet se je pogrezni* v nezavest Žena in župan pa sta si krepko stisnila roka »Privoščila sem si ga pa Ie enkrat!« je dejala
Odslej je imel Hrust do svoje žene veliko
spoštovan je ..
Sckiuttieiter — Urejuje: Milan Zadaek —
Konsorthun »Jutro« als Verlag - Za konzorcij »Jutra« kot Izdajatelja: Stanko Vfrant _ Fttr »Narodna tiskarna A. G.« als Druckstelle — Za »Narodno tiskarno d. <Lc kat Fran Jecaa_Fiir dea Iaserateoteil veraatwortttch - Za inseratnl oddelek odgovarja: Ljubomir Volčifi