Politiški pregled. Naše vsenČHiško vprašanje. Pri naučnem ininistru Stiirghku je bila deputaeija jugoslovanskib poslancev: dr. Ploj, Dulibič in Povše, da se niformira o stališču vlade nasproti laški pravui fakulteti ter obenem uaznaDilo vseučiliške zdhteve Ju^oslovauov. Naužni miuister je izjavil, da vlada ne more dovoliti Sloveucem doeentur ne v Pragi ne v Krakovu, govoriti bi s^ dalo sicer o reciprociteti ali tudi to le pod neLimi lnodifikacijami. Vlada bi dala le ueke olajš:ive s tem, da bi se uapravila v Zadru izpraševalua komisija za drugi hi tretji pravniški izpit lz vseufilišknga odseka so izdali tak komunike: Jugoslovanski vseučiliški odsek je imel pod pr^dsestFom poslanca Povšeta spjo. Predseduik je poročal o konfHiencah z naučuim ministrom grofom Stiirghkom. Po obširni razpravi, ki je trajala več ur, je sklenil klub soglasno, da ostane pri svojib znanib vseučiliškib zahtevah." Koraunike so rauogo komeutirali v parlamentarnih krogih. Lahe skrbi kakšno taktiko zavzamejo slovenski poslanct nasproti predlogi laške pravne fakultete. Pesimizem se je vselilv vrstelaškib poslaneev. Lahi vztrajajo pri svoji zahtevi. da mora priti laška pravua fakulteta v Trst, kjer ima potem nastati celo vseučilišče. Morda pa se zadovolje tudi začasno z Dunajem, saj iraa biti fakulteta tam le nekaj časa, pott^rn jo preoesejo v nlaško ozemlje". Glavno za Lahe ie pač to, da otvorijo zopet laško pravno fakulteto. Ali tudi rai ostajamo pri svojih zabtevah. Kakor gori povedano, je sklenil visokošolski klub vstrajati pri starih zahtnvah. Jugoslovani smatrajo ustanovitev laškega vseučilišča v Trstu ter v Prirnorju spob za uedopustno, zahtevajo pripustiter sloveoskib habilitaeij na vseučiliščih v Pragi in Krakovu, popolno reciprociteto zagrebškega vseu6ilištva ter koačuo o^vezoo obIjubo, da vlada ukrene vse potrebno za ustanovitev sloveuskega vseučilišča v Ljubljani tekom 5—10 let. — Na podlagi teh zahtev uravnajo Jugoslovani svoje nadalnje postopanje. Odločitev o taktiki je pripušČHna obema kluboma, da si izbereta tako, kakršoa se jima pač zdi prava. Mi mislirno, da bi moraia v tem oziru vladati rned jugoslovanskimi poslanci ediuost, sieer ne pridemo nikamor! Naučni odsek je v dri-avnpm zboru razravljal o predlogu poslanea Strauskega, naj se okrajni šolski uadzorniki staluo namestijo. Naučni miuistcr grof Stiirghk je izjavil, da je ta zahteva iz fiaaučnih ia poiitiškib. |razlogov za s^daj neizvedljiva; vlada pa stavija vsako leto v proračun zuesek v iibol|šaa.je gmotnega stanja okrajnih šolskib nadzornikov. Češko visoko šofo politiških red otvorijo v Pragi dne 19. febr. t. 1. Ceškib predav8te!jev je priglašenih obilo, med temi dr. Kramar, dr. Maršan, dr. Toboika, dr. Baxa, Jos. Penižek itd. — v sloven-kem jeziku pa bo predaval dr. Bogumil Vošnjak, in sicer o temel.iih teoretičae politike s posebnim ozirom na Jugoslovane"1 ter o avstrijskem narodnostoem pravu.1* Odpor protl antimodernistfčni prlsegl ita BaTarskem je velik. Mfd elani razuih kongregacij, poseboo raed frančiškaoi je nastal bud odpor protr papeževerau odloku glede autimoderoistične prisege. Zaradi tega je izstopilo več frančiškaoov iz reda in katoliške vere ter se upisalo m^d starokatoličane. Vseučiliški profesor .1r. Wilman je rekel, da pomeni papfžev odlok le uekulturoost in papeževo uazadujaštvo. Wilmana so zato suspendirali.