Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: | Naročnino j„ oznanila (inserate) vsprejema upravništvo in ekspedlelja t Za celo leto predplačan 15 jld., za pol leta 8 gid., za četrt leta 4 fld., z« jede« I ..Katol Tiskarni" Kopitarjeve ulice St. 2. mesec 1 gid 40 kr. ^ " V administraciji prejeman velja: C Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Z» celo leto 12 fld., za pol le;a 6 gld., za Cetrt leta 3 fld., za jeden mesec 1 gld. f Vredništvo je v SemeniSkih ulieah St. 2, I., 17. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. vefi na leto. j Posamne Številke po 7 kr. I Izhaja vsak dan, iivzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Vredništva telefdn-štev. 74. Štev. 297. V Ljubljani, v četrtek 29. decembra 1898. Letnil* XXVI, Deželni zbor kranjski. (Konec.) Večerna seja dne 28. dec. Deželni glavar Oton pl. De tel a otvori zborovanje ter naznani, da je posl. Loy opravičil svojo odsotnost. Prvi je na vrsti nujni predlog dr. Maja-rona, katerega so podpisali vsi slovenski poslanci in ki se glasi: Visoka vlada se poživlja, da takoj začne pripravljati vstanovitev vseučilišča v Ljubljani po smislu sklepov deželnega zbora kranjskega v seji dne 28. febr. 1898 z ustanovami za bodoče učne moči na istem vseučilišču. Posl. dr. Majaron je nato vtemeljil svoj predlog, povdarjajoč, da državni proračun ne obsega nobeno svote, ko bi bila namenjena za vseučilišče v Ljubljani, kakor je to označeno za nameravane visoke šole v Brnu. To kaže, da odločilni krogi ne vpoštevajo naših opravičenih zahtev tako, kakor zaslužijo. Treba toraj, da takoj zopet dvignemo svoj glas za našo pravdo. Predlog je bil vsprejet z glasovi vseh slovenskih poslancev. Posl. Hribar je stavil nastopni od vseh slovenskih poslancev podpirani predlog: Izvoli se odposlanstvo, katero poleg deželnega glavarja obsegaj še troje članov visoke zbornice v ta namen, da zaprosi avdijencijo pri Njega Veličanstvu ter ob vznožju Najvišjega prestola iz-roče najvdanejo prošnjo za vstanovitev vseučilišča v Ljubljani. Tudi ta predlog je bil vsprejet z glasovi vseh slovenskih poslancev. Posl. Kalan poroča v imenu finančnega odseka o poročilu deželnega odbora glede svote potrebne za razširjenje zgradeb v deželni blaznici na Studencu. Lani je deželni zbor dovolil v ta namen 36.000 gold. Na podlagi te svote je deželni odbor razpisal stavbe potom javne konkurence. Ponudniki pa so zahtevali 43.000 gold. Odbor je zato še enkrat razpisal, ter dosegel ponudbo 41.500 gld., vendar še zmeraj višjo svoto, nego jo je dovolil deželni zbor. Ker pa je dež. odbor prepričan, da cenejih ponudb ni pričakovati in da je poleg tega treba še dovoliti 960 gld. za napravo ograje okrog vrta zdravniške hiše, zato predlaga, da deželni zbor dovoli svoto 45 860 gld. — Predlog se soglasno vsprejme. Glede preložitve okr. sodišča iz Zatične poroča v imenu upravnega odseka posl. Lenarčič ter predlaga, naj se premesti v Višnjo goro. Posl. dr. Papež obširno utemeljuje svoj predlog, naj se okrajno sodišče premesti iz Stične v St. Vid z ozirom na »o, ker je Št. Vid blizo v sredi sodnega okraja, ker to zahtevajo tri četrtine prebivalstva. Posl. dr. Tavčar je za preselitev v Višnjo goro. Vsprejet je bil predlog upravnega odseka za premestitev v Višnjo goro. V odposlanstvo k cesarju zaradi vseučilišča so izvoljeni presvetli knez in škol dr. Jeglič, deželni glavar Oton pl. Detela, Povše in dr. M a j a r o n. Deželni zbor koroški zbral se je dne 28. decembra po sveti maši, katero je v cerkvi sv. Duha daroval mestni župnik č. g. Unterkreuter. Navzoč je bil tudi mil. gospod knezoškof. Deželni predsednik je prebral cesarjevo zahvalo na udanostno adreso, katero je bil deželni zbor sklenil v zadnjem zasedanju. Na to jo rešil zbor točke dnevnega reda. Volil se je finančni in verifikacijski odsek in dovolil provizorij ter pobiranje davkov za 1. 1899. Nemški nacijonalci dovolili so si kar v tej seji demonstracijo zoper vlado. Poslanec Kotz je namreč predlagal in poslanec Le miš utemeljeval izjavo zoper pogodbo z Ogersko in zoper uporabo slovitega paragrafa 14. Namen otročji demonstraciji je jasen in zato sta glasovala slovenska poslanca Einspieler in Muri (Grafenauer je bil odsoten) zoper njo! Prav je vskliknil poslanec Einspieler, ko se je glasovalo o tej izjavi, za katero je govoril tudi dr. Steimvender, nasproti na-cijonalcem: »Ko bi vi ne obstruirali v državnem zboru, bi ne bilo treba ne te izjave, ne paragrafa 14. — V dveh urah je deželni odbor reSil vse predloženo mu delo in se na to preložil na nedoločen čas. Deželni poslanec aim. Rainer, zastopnik vele-posestva, je odložil svoj mandat. Peti občni zbor katol. slov. društva za radol. okraj na Brezjah 27. dec. 1898. (Konec.) Po splošni razpravi radi jezikovnih razmer pravi govornik, da se češko - nemško vprašanje sme le načelno rešiti, da isto načelo mora za vse narode veljati. Jugoslovansko jezikovno vprašanje mora s češkim vred rešeno biti. Obsoja politiko večne mešetarije z vlado, katera nas z obljubami in malenkostmi tako dolgo hoče za nos LISTEK. Iz predalov suhoparnega številkarja. (Dalje.) Stephenson čita v knjigah, da je že davno pred njim, 1. 1663 učeni matematik Salomon de Caus hotel napraviti parni stroj, ki bi samostojno gnal vozove in ladije, da so pa moža, ko je svoje namene povedal francoskemu kralju in njegovemu ministru Richelieu-u, zaprli v blaznico. Ta misel nesrečnega moža Stephensona močno zanima in mu ne da pokoja niti v spanju. Vse, kar se le količkaj tiče te stvari, mora Robert poiskati v knjižnici. Dalje čita, da je nek Francoz po imenu Cugnot 1. 1769 ob stroških francoskega kralja v istini izvršil parni voz. Stephenson skoro zblazni, čitavši, da se je ta voz, ko so ga spravili v gibanje, pomikal tako hitro in močno, da je podrl močan zid. Toda javno mnenje je bilo zoper tako nevaren stroj in moral je isti počivat med starino. L. 1784 napravi načrt za parni stroj za prevažanje voz James Watt in vzame nanj patent. Toda tega načrta ne spelje sam, ampak njegov učenec Murdoch iz Cornvvalla, kateri je napravil parni voz, ki je prevozil 6—8 angl. milj na uro (na sekundo poprek 3 metre). Toda ta dva se s ta- kimi poskusi nista dalje pečala. Prvi, ki je parno moč porabil, da je vozila težke tovore po železnem tiru (ki pa po njegovem mnenju ne sme biti gladek, ker sicer bi bilo premalo trenja), bil je Rihar Trevethik. Ta je 1. 1804 izvršil prvo rabno lokomotivo, ki je vlekla več voz s hitrostjo pol metra na sekundo. Prvi teden februvarja imenovanega leta je bila torej prva vožnja z lokomotivo po žel. tiru. Ni pa imel sreče, da bi spo-polnil svoje delo in umrl je v največji revščini. Stephenson odslej resno premišlja, kako bi izumil lokomotivo, katera bi vozila premogove vozove. V tem ga obišče njegov prijatelj inženir Havvthorn, s katerim govori o tej stvari. »To ni nič novega, dragi moj Stephenson«, pravi Haw-thorn smehljaje. »Ako me hočete obiskati, lahko si prihranite trud samostalnega izumljenja. iŽe nekaj časa imamo pri nas stroj, izdelan po Treve-thiku, ki pa žalibog ne spolnuje svoje naloge in še samega sebe komaj vleče«. Začujen posluša Stephenson to novico. »Takoj vas spremim«, reče in izprašuje ga o novi mašini tako natanko, da jo skoro že pozna, predno jo vidi. Nekaj dnij ostane pri prijatelju, si vse dobro ogleda in kmalo zasledi napako. Vrnivši se gre precej k višjemu nadzorniku jam. »Imam jo, gospod!« vzklikne mu nasproti. »No, kaj pa imate, kaj ? Pa vendar niste izumili lokomotive«, reče nadzornik. »Tako je«, odgovori Stephenson, »napravim vam lahko stroj, ki bo vlekel premogove vozove, da bo veselje, hitreje od najboljših konj«. Da bi se mogla oba prepričati o njeni rab-nosti, obljubi narediti mal model. Preteče mesec dnij, ko povabi Stephenson nadzornika k sebi. Vede ga v kolarnico. Po tleh je napeljan majhen železen tir, namreč dve debeli in močni železni žici, ki sta pritrjeni na deske v tleh. Na jednem koncu tega tira stoji majhna, komaj čevelj visoka mašina s tremi kolesi. »To je model lokomotivi«, pravi Stephenson, »prepričajte se zdaj sami, če sem bil kaj preveč obečal!« Stephenson porine posodico s špiritom pod kotliček napolnjen z vodo. Ko se za nekaj minut napravi dovolj pare, odpre majhno zatvornico in mašina hiti s tako hitrostjo po tiru okolo kolarnice, da nadzornik svojim očem ne verjame. Večkrat ponavlja Stephenson ta poskus, pritakne lokomotivi še drug voziček, na katerega dene težke uteži in naposled dvojbe nadzornikove tako popolnoma premaga, da ta odhiti, ne da bi dejal kaj druzega nego : »Ostanite doma, dokler se ne vrnem!« Gre in pokliče samega lastnika teh jam lorda Wharen-cliffe ja, da tudi on pogleda novo iznajdbo. Ugaja mu tako, ko poprej nadzorniku, in mu na zadnje obljubi, da ga hoče podpirati z denarjem. (Dalje slždi.) ir voditi, da svoje namene doseže. Narodna zavest že nam prepoveduje podpirati ministerstvo, v katerem sedi gospod, kateri se drzne staviti vpra šanja : »Ali na Koroškem tudi Slovenci stanujejo?« Ako stori to iz nevednosti, potem ne sodi na mesto avstrijskega naučnega ministra — ako pa stori to iz preziranja in zaničevanja, mora se proti njemu slovenski narod dvigniti kakor jeden mož. Zahteve po slovenščine zmožnih uradnikih v sa-moslovenske kraje odklanjajo, ali pa, ako ugode, jih smatrajo za koncesije. Rekonstrukcija ministerstva je neobhodno potrebna. Za zastopnike levice ni prostora, ako hoče vlada, da ji zaupamo. Jednako nam ni prijazen naš deželni predsednik. Govornik obsoja sedanje brezvspešno postopanje slovenske delegacije ter apelira na svoje volilce, da mu dovolijo iti, ako treba, tudi v opozicijo, ker upa, da ne bo sam šel! (Dobro-klici.) Posebno važno pa je za gorenjske živinorejce zagotovilo, katero je govornik dosegel od poljedelskega ministra, da je erar voljan prodati kmetom planine po nizki ceni in proti amortizovanju v 30. ali 50. letih. Na predlog gosp. Zupana iz Kamne Gorice navzoči izreko svojemu poslancu popolno zaupanje in mu puščajo prostost, da sme iti tudi v opozicijo, ako to spozna za potrebno. Slednjič zborovalci potrdijo z vsklikom stari odbor, ki izmed sebe izvoli staro načelništvo, kakor sledi: Janez Vurnik, predsednik ; Janez Novak, dekan, 1. podpredsednik ; Ignacij Zupan, 2. podpredsednik ; Janez Ažman, tajnik in blagajnik ; Jakob Žumer, Andrej Jurgele, Anton Soklič, Janez Arh, Avgust Šinkovec, odborniki; Janez Berlic in Klemen Dovžan, namestnika. Iz hrvatskega sabora. Iz Zagreba, 22. decembra. (Kouec.) Začetek zadnje sednice pred Božičem 20. decembra je bil prav viharen. Ko se je bral zapisnik zadnje seje, stopi v zbornico v Pisarovini na poznati način izvoljeni poslanec Vuksan. Vsi opo-zicijonalni poslanci so zakričali: »Ven ž njim, tukaj mu ni mesta!« Predsednik se izjavi, da je predal volilni zapisnik, in da ima za zdaj pravico tukaj sedeti. Vender pa s to izjavo opozicije še ni umiril, nego je moral celo sejo prekiniti za deset minut. Potem pa je predlagal, da se podeli ukor Kutunovicu in Bedekoviču, češ da sta onadva provzročila ves nemir, predno se je izjavila v tej zadevi vsa opozicija solidarno. To ni pomagalo, in obema se je zapisal ukor v zapisnik, radi česar jih pa ne bo glava bolela. Nato se je sabor umiril. Saboru je predložen na razpravo deželni proračun, ki pride na vrsto v prvi bodoči seji. Razun tega sta stavila poslanca dr. Frank in dr. M. Starčevič predlog o zjedinjenju Dalmacije s Hrvatsko. Radi tega se vname huda debata, ki je zopet pokazala, da se pri nas ne more složno razpravljati o nobeni stvari. Vsakdo bi mislil, da bodo o tako važnem vprašanju, kakor je zjedinje-nje Dalmacije, našel vse Hrvate brez razlike v jednem taboru. To bi vsaj moralo biti; toda v hrvatskem saboru se je pokazalo nekaj nenavadnega, da celo opozicija ni v tej zadevi složna. Poznato je, da dr. Frank kot vodja čiste stranke prava vodi politiko na svojo roko, brez dotikljeja z zjedinjeno opozicijo ter se ž njo ne dogovarja niti o najvažnejših zadevah hrvatskega naroda. Pa tako se je zgodilo tudi v tem slučaju. Predlog je prišel pred sabor iznenada, in podpisan samo po dveh članih čiste stranke, ter je moral predsednik vprašati sabor, dozvoli li, da se ta predlog prebere. Zjedinjena opozicija se je izjavila proti temu ter sta govorila dr. Mazura in dr. Banjavčič proti predlogu, češ da zdaj ni ugoden čas za taka vprašanja, dočim so prediog branili sam Frank in David Starčevič, ki je prav zgodno vprašal, kdaj vender pride tisti zgodnji čas, da bodo Hrvati vsaj jedenkrat složno zahtevali zjedinjenje. Po dovršeni debati sc je glasovalo, in glej, vladina stranka je bila za to, da se predlog Frankov o zjedinjenju Dalmacije s Hrvatsko slobodno prebere v bodoči seji. Če tudi je morda res, kar je zatrjeval v svojem govoru dr. Mazura, da je stavil dr. Frank ta predlog le radi tega, da pokaže svoje zanimanje za celokupnost Hrvatske le radi svojih volilcev, vender ne moremo na noben način odobravati, da se opozicija ni zjedinila. Pri ta- kih vprašanjih se ne sme gledati, kdo je stavil predlog, nego le na stvar, a zjedinjenje Dalmacije s Hrvatsko je vender tako važna zadeva, da bi morali biti vsi Hrvati vsaj v opoziciji složni. Seveda je z druge strani čisto napačna taktika dr. Franka, da pri takih vprašanjih brez poprejšnjega dogovora z drugim krilom opozicije v saboru nastopa kot vodja svoje maloštevilne stranke. Tudi je res, da je ravno zdaj prav neugoden čas za reševanje tako važnih vprašanj, ali kakor je videti na Avstro Ogerskem ne bo kmalu bolje, a čakati, kaj porečejo naši sosedje, bilo bi zares neumestno, saj vemp dobro, da so temu zjedinjenju protivni Mažari in Nemci. Hrvati pa ne morejo in ne smejo nič več čakati Vsi se morajo zbrati glede tega vprašanja v jednem taboru, in ko bodo naši nasprotniki videli, da je ves narod složen in da ves narod zahteva svoje po postavi zagotovljene pravice, ne bodo se mogli tudi oni dolgo upirati. Takih prizorov pa ne bi nikdar več želeli videti v hrvatskem saboru, da niste namreč niti opozicijonalni stranki složni glede najvažnejega vprašanja hrvatskega, od katerega je zavisna samostalnost in sloboda celokupnega hrvatstva. Predsednik je posle te za hrvatstvo zares neugodne razprave odgodil zbornico prek božičnih praznikov ter odredil, da se nadaljuje zasedanje že 16. januvarija bodočega leta. Politični pregled. V L j ubij ani, 29. decembra. Abstinenca nemških poslancev češkega deželnega zbora. Radikalna struja v nemškem taboru češkega deželnega zbora je zmagala, kar je dokaz, kako velik vpliv ima Scho-nererjanska izdajska klika mej zapeljanim nemškim narodom na Češkem. V torek zvečer zbrali so se, kot je bilo napovedano, v posvet nemški poslanci, in sicer poslanci nemško - napredne stranke polnostevilno in neizogibna posl. Opitz in Kletzenbauer. Pod predsedstvom poslanca Schlesingerja se je na to vršila tri ure trajajoča razprava o parlamentarnem položaju ter sklenilo, da se v tem zasedanju ne udeleže razprav deželnega zbora. Ob jednem so pa možje tudi sklenili, da se o taktiki za poznejše zasedanje svojedobno znova posvetujejo. Obžalovalo se je pa splošno, da se posvetovanja niso udeležili radikalni elementi in člani ljudske stranke, ki so dosedaj stali na čelu temu abstinenčnemu gibanju. Toda to jih ni motilo v svojih sklepih in včerajšnje seje se v resnici ni udeležil noben nemški poslanec. Odsoten je bil tudi novoimenovani namestnik deželnega maršala, poslanec dr. Werunsky. Vlada se je sicer nadejala, da ga bo s tem imenovanjem pridobila za se, a motila se je. No, vkljub temu se je seja vršila in poleg običajnih govorov inter-pelovali so češki zastopniki vlado v nekaterih upravnih in financijelnih zadevah. Cesarsko sporočilo na češki deželni zbor je popolno jednako sporočilom na ostale deželne zastope. Seja se nadaljuje danes, katere se seveda Nemci zopet ne udeleže. Razpad nemške ljudske stranke. Poročali smo predvčeraj, da je posl. dr. Steinvvender že naznanil svoj izstop iz nemške ljudske stranke, ki sicer polagoma a zistematično razpada. Najpreje ji je dal slovo posl. dr. Bareuther, ker mu je stranka nastopala premalo radikalno, njemu je prea kratkim sledil posl. Hueber in sedaj še ta mož, ki ni zadovoljen s komando graških elementov. Ako pojde tako dalje, reklo se bo o tej stranki le še, bila je. Posl. dr. Steinvvender ima danes zopet volilski shod v Beljaku in ako mu le količkaj znatna manjšina izreče nezaupanje, mora, ako hoče ostati dosleden, odložiti državnozborski mandat. Sicer pa ostane še »ljudski« zastopnik, neznano je le še, kateri državnozborski skupini se bo v bodoče pridružil. Govoril je nekaj o socijalnih demokratih in tudi o »bindišarjih«, a odločil se menda definitivno le še ni. Vladna izjava glede znanega odgovora grofa Thuna, ki jo je pred prazniki objavila uradna »Wiener Abendpost«, je v obče zadovoljila razburjene duhove v Nemčiji, izvzeti moramo seveda pristne radikalne elemente. Berolinska »Post« piše tem povodom: Menimo, da se je izjava z Dunaja, ki jo brezdvomno zagledala beli dan vsled pisem, ki sta jih menjavala mej seboj oba vladarja, ravno pravočasno objavila, da se je preprečila nadaljna burna razprava v časopisju obeh držav. Kajti že sedaj so je tu in tam čul glas, ki ni prav primeren mirnim in prijateljskim glasovom, ki smo jih že dvajset let bili navajeni čuti mej Berolinom in Dunajem. Kolikor moremo sedaj posneti iz časniških poročil, se v Nemčiji in Avstriji radostno pozdravlja odstranitev nespo-razumljenja in ob jednem izreka želja, naj bi se tovrstni slučaji v bodoče ne ponavljali. — Toraj ravno zadnji čas je bil, sicer bi bilo nekaj počilo. A radikalna struja tudi s tem ni zadovoljna ter v jednomer trdi, da prej ne bo miru, dokler se no umakne interesom trozveze neprijazni erof Thun. Dvoboji na Ogerskem. Včerajšnji dan je bil vrlo »znamenit« za mažarske kulturonosce, kajti sklenilo se je kar deset dvobojev, izmej katerih so se trije vršili včeraj dopoludne, ostali se pa vrše danes ali jutri. Neizogibni domobranski minister je bil zapleten kar v tri »častne« afere, a bil se je včeraj samo z grofom Štefanom Ka-rolyjem. Vdarila sta se s samokresi, toda ker nobeden izmed njiju ni znal zadeti, ločiti sta se morala (!) nespravljena. Bolj občutno jo je skupil legacijski svetnik Szemere, ki je v boju s poslancem Gajarijem dobil s sabljo zevajočo rano na glavi, ki je bojda precej nevarna. V tem slučaju se je popolno »zadostilo« razžaljeni časti. Tako rešujejo Mažari svojo in čast države! O protianarhistlčni konferenci pišejo z malo izjemo skoro vsi listi, ki pa seveda svojim čitateljem ne morejo poročati nič pozitivnega, ker je vse zakrito s temno tajnostjo. Prav dobro piše o tem »Milnch. Allg. Zeitg.« rekoč: Z ravno tako obljubo stroge molčečnosti, s katero se je otvorila protianarhistična konferenca, se je 22. t. m. tudi zaključilo tajno posvetovanje. Da, v tem tiru šli so delegatje še mnogo dalje. Pred zaključkom zasedanja so se namreč v prisotnosti vseh delegatov sežgali zapisniki vseh sej. Umevno je toraj, da so poročila o vspehih te konference povsem nezanesljiva. Čemu neki se je tako do skrajnosti izvajala molčečnost in opreznost ? Najbrže samo radi tega, da svet ne izve popolnega ne vspeha, ki se je dosegel pri tej konferenci, in da se toraj delegatom ni treba bati prevelike bla-maže. Večina delegatov namreč sama priznava, da bi se bilo to, kar se je v resnici, doseglo tudi brez tolikega aparata mejnarodne konference, kajti svetovale bi si bile vlade lahko pismenim potom. Slednjič so se pa uničili vsi zapiski tudi vsled tega, da se ne izve aroganca, s katero je nastopal italijanski zunanji minister, ki je n. pr. dovolil zastopnikom državic Monaco in Luksemburg večje pravice, nego onim velesil. Dnevne novice. V Ljubljani, 29. decembra. (Volitve v odseke v deželnem zboru kranjskem.) V finančni odsek so izvoljeni gg. poslanci: dr. Papež (načelnik), dr. Schaffer (nam., Povše, Kalan, Modic, Hribar, dr. Majaron, Višnikar, Murnik, Barbo, Langer, Schwegel. — V upravni odsek: Lichtenberg (načelnik), dr. Tavčar (namestnik), Povše, Pakiž, Jelovšek, Zelen, Božič, Lenarčič, Šubic, Wurzbach, Rechbach, Luckmann. — V odsek za letno poročilo: Grasselli (načelnik), Langer (namestnik), Ažman, Košak, Scfrvveiger, Klein, Perdan. Lenkh, Loy. — Overovatelja zapisnika sta: Jelovšek in dr. Schaffer, reditelja: Barbo, Lenarčič. — V parlamentarno komisijokoaliranih slovenskih strank so izvoljeni: Kalan, dr. Papež, Povše, Schweiger od katoliško narodne, in Hribar, Murnik, Šubic, dr. Tavčar od narodne stranke ; namestniki so : Jelovšek, Pfeifer, Lenarčič, dr. Majaron. (Poštne zadeve.) Predstojništvo tukajšnjega c. kr. glavnega poštnega urada je odredilo, da smejo kavarne in uredništva časnikov z večernim brzo-vlakom došle časnike ob dneh, ko se radi zamude napominanega vlaka več ne oddajajo pri oddaji časnikov, priti iskat v času od 7. do 8. ure 30 min. zvečer v odpravo za pisma. (Uhod: Prešernove ulice, I. nadstropje, na levo.) (Iz Radeč pri Zidanem Mostn.) Kot odkupilo od novoletnih voščil se je nabralo v korist šolske obednice 40 gld. 40 kr. V ta namen je blagovolila darovati nastopna p. n. gospoda : Koprivec, Jordan, dr. Homan, Tratar, Pleivveis, Gmeiner, Trbovc, Rozina, Vidic, Gornik, Kukec. Pogačnik, A. Supančič, M. Petrič, Kolnik, Lcvec, Slapar, Zagorjan, Juvančič, Strniša, Haller, Kos, Vogl, ■Kiissel, Trepetschnik, Achtschin, Supančič, konsumno društvo, V. Krisper, Kneževič, Bauer, Lan-ger, Rorman, Podlogar in Brunšmid. Vsem blagim darovalcem se izreka najprisrčneja zahvala. Za odbor: Zagorjan, Leveč. (Iz celovške škofije.) Dež. vlada jo pripoznala mil. g. proštu L. Serajniku v Tinjah od cesarja ustanovljeno svetinjo za 40 - letno zaslužno delovanje. — Na župnijo Št. Štefan ob Žili je pre-zentovan č. g. Anton Pelnaf, mestni kaplan v Celovcu. Čestitamo! — Na župnijo Naborjet je prezentovan 6. g. Fil. Lobe, župnik v Strass-burgu. — Umrl je dne 20. dec. č. gosp. Janez Godec, župnik v Rožeku, star 65 let. Porodil se je dne 11. jun. 1833. v Črni, bil v mašnika posvečen dne 9. jun. 1859. N. p. v m.! — Prelat v Št. Pavlu, vč. o. Gr. Ehrlich je imenovan kn. šk. konzistorijalnim svetovalcem krške škofije. — Župnijo Rožek bode oskrboval tamošnji kaplan č. g. Val. Limpel, župnijo Theisseneg pa č. g. Avg. Križaj, provizor v Kampu. — Razpisana je do 10. tebr. 1899. župnija Rožek. (Zdravje v Ljubljani.) Od 18. do 24. deq. je bilo 16 novorojenih, 3 mrtvorojeni, 18 jih je umrlo, med njimi 1 za tifusom, 3 za jetiko, 2 za vnetjem sopilnih organov, 12 za različnimi boleznimi, med njimi je 5 tujcev, 9 iz zavodov ; za infekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer 3 za škarlatico, 3 za tifuzom, 2 za ušenom. (»Laško« viuo.) Laška vina na Ogrskem so se zdela že dalje časa sumljiva, in ne brez vzroka. V Pečuhu je oblast zaplenila »vino« in zaprla sumljive ljudi. Sedaj se je pa dognalo, da so zasledili v italijanskem mestu Caserta 10.000 hI ponarejenega vina v velikem skladišču tvrdke Ca-millo Ditz. Ta tvrdka uvaža svoje »vino« preko Reke večinoma na Hrvaško in Ogrsko. Tu je treba tudi avstrijski vladi reči kako odločno besedo! (C. kr. trgovinsko ministerstvo) je naznanilo trgovinski in obrtniški zbornici, da bode vseh šest 1. 1898 tiskanih in izdanih skupin centralnega registra za varstvene znamke pod pogoji, ki so se določili glede naročbe in glede prodaje posameznih zvezkov, tudi leta 1899. izdajalo. Skupna izdaja »Illustrovanega centralnega registra za varstvene znamke« za 1. 1899 stane celoletno 16 gld., polletno 8 gld., četrtletno 4 gld. s poštno pošiljatvijo vred. Posebna izdaja skupine I. (kovine, kovinsko blago, orodje) velja celoletno 5 gld. Register izhaja v mesečnih zvezkih. Oglasila na naročbo sprejema trgovinska in obrtniška zbornica v Ljubljani. (Dobavni razpis.) Kraljevo rumunsko ministerstvo je z razglasom objavljenim v »Monitorul oficial« dne 14. novembra t. 1., št. 179 razpisalo na dan 25. januvarija 1899 ob 10. uri dopoludne v poslopju kraljevega rumunskega vojnega ministerstva javno dražbo pod običajnimi pogoji. Dobava obsega v prvi seriji 10.000 jermenov za bajonete, v drugi seriji 20.000 jermenov za bajonete in v tretji seriji 20.000 jermenov za puške. Natančnejši pogoji se morejo poizvedeti istotam ob torkih in sobotah med 9. in 12. uro dopoludne. (Čistega dobička) je poštna hranilnica avstrijska leta 1897 imela 1,814.433 gld., hranilnica ogerska pa 278.853 gld. 20 kr. Oba zavoda z dobičkom skrbita za »rezervni zaklad« ; naša hranilnica je tako shranila že 2 milijona gld., a pre-ostatek dobiva poštna uprava, n. pr. lani 766.102 gl. 75 kr. (Razmerje mej prebivalci in varčevalci.) Letopis poštnohranilničnega urada je zračunil, da je dne 31. decembra 1897 v poštnej hranilnici na 1000 prebivalcev poprek bilo vloženo po 2115 gld. Na vsakih tisoč stanovnikov po Štajarskem pride po 1397 gld., po Koroškem 2395 gld., po Kranjskem 793 gld., po Primorji 5108 gld., po Dalmaciji 3325 gld. Nadalje: Nižja Avstrija 5843 gld., Gornja Avstrija 2195 gld , Salicograjsko 4229 gld., Tirol-Predorelsko 4828 gld., Češka 1732 gld., Morava 1844 gld., Šlezija 2500 gld., Galicija 491 gld., v Bukovini pa na vsakih tisoč prebivalcev pride poštnohranilnifnih vlog po 743 gld. (Varčevalci na Ogerskem po peklicu.) Koncem leta 1897 je poštna hranilnica štela 314.371 varčevalcev, in sicer 34.713 uradnikov in vojakov, t. j. 1101% vseh vložnikov), 12.525 duhovnikov, profesorjev, učiteljev, pisateljev, umetnikov, zdrav nikov, ranocelnikov, zemljemercev, odvetnikov in drugih omikancev, (398%), 4597 kmetovalcev, (1-46%), 11032 kmetijskih uradnikov, najemnikov, delavcev, (3 51%), 272 tvorničarjev, (008), 3752 obrtnih pomočnikov in delavcev (1 • 15), 28.585 samostojnih rokodelcev, (9 12), 31097 rokodelskih pomočnikov, (9'89), 7494 samostalnih trgovcev, (2-38\ 9417 trgovskih pomočnikov in delavcev, (3-01), 7312 rentierjev, (2 33), 14.310 hlapcev in dekel, (4 55), 8535 dninarjev, (2 71), 52.453 oseb iz raznih stanov, (16 68), 53.573 šolarjev, (17 04), 28.128 otrok, (9-01), 6576 društev in sploh pravnih oseb, (2-09). (Varčevalci po spolu in po pisanju.) Dne 31. decembra lani je poštnohranilnično knjižico med 1,241.567 varčevalci bilo 727.489 oseb spola moškega in 503.036 ženskega, ostalih 11.042 vložnikov spada na društva in sploh pravne osebe. Pisati zna 1,016.554, a pisati ne zna 120.781 var čevalcev. (Arzenik mesto sladkorja) rabila je te dni nalašč ali nevedoma neka kuharica v Hochovi gostilni na Dunaji v Brigittenau-u pri napravi moč-natih jedil. Zbolelo je za otrovljenjem več oseb, izmej katerih je neka ženska že umrla. Vršila se je včeraj temeljita preiskava, ker ni bilo jasno, ali je otrovljena moka ali sladkoj. Konečno se je pokazalo, da se je mej sladornr prah v kuhinji namešal arzenik. Kuharica se bo morala zagovarjati radi prestopka proti varnosti življenja. (Letanje po zraku.) Ta problem, nad katerega rešitvijo so že obupali, vendar še vedno zanima razne mehanike. Tri so načela, po katerih se skuša omogočiti plovenje po zraku : 1. Aeronavtika vpo-rablja balon z vročim zrakom ali z lahkimi plini, ki vzdignejo zrakoplovca kvišku. 2. Aviatika vpo-rablja naprave, podobne tičjim perotim, s katerimi se naj prav po tičje zrakoplovec suče po zraku. Pa oba načina nista mogla rešiti težavnega problema. 3. Sedaj pa je neki K r e s s iznašel tretji način, katerega imenuje aeroplaniko. Zrako-plovni aparat je narejen po istem načelu, kakor papirnati zmaji, katere otroci spuščajo v zrak. Zmaj gre proti vetru, hkrati ga pa vrvica žene v poševni smeri. Nastane zračni pritisk ob dolenji ploči, kjer se zrak prime v obliki zračnih blazin in ta pritisk požene zmaja v višino. K r e s s rabi bencinov motor, in mnogo takih »zmajev« združuje, da doseže veliko silo. Ta aeroplanični zmaj se da baje tudi dobro voditi po zraku. Kress veliko zaupa tej iznajdbi, in upa, da bomo kmalu imeli med večjimi mesti reden zračni promet. Priznava pa sam, da je rešitev le bolj teoretična in bo treba še praktičnih poskušenj. (Mistično število.) Bismark je doživel 83 let. Dne 30. novembra 1870 je govoril pri čaju v Ver-sailles o svoji smrti in povedal natančno, koliko let bode še živel, katerega leta umrl. »Vem dobro«, je dejal, ko so se drugi zgražali, »je pač mistično število«. Bismark je bil namreč še nekoliko paznoversk. Nismo sicer upoznani z mistiko števil, vendar je pa nekoliko čudno, če se datum njegovega rojstva in smrti sešteje po številkah, pri čemur se mora šteti seveda smrtni dan 30. julij. Torej: 1. 4. 1815 (rojstni datum) 30. 7. 1898 (smrtni dan) ali 1+4+1 +8+1+5+ 30+7+1+8-4-9+8=83. — Bismark je imel tudi nekako praznoverje do števila tri. Služil je trem cesarjem, tri vojne izvojeval, tri mirovne pogodbe podpisal, povzročil sestanek treh cesarjev in ustanovil trozvezo. Njegov družinski grb je nosil nad geslom »In trinitate robur« (V trojici moč) tro-peresno deteljo in tri hrastove liste; imel je tri otroke, tri skupine posestev in slednjič je imel konservativce, proste konservativce in nacijonalne liberalce, tri glavne stranke na svoji strani in tri lase na svoji pleši. Društva. (Narodna čitalnica v Ptuji) priredi na Silvestrov večer gledališko igro: »Stempihar mlajši«. Po predstavi prosta zabava, tamburanje in petje. K obilni udeležbi vabi uljudno odbor. Telefonska in brzojavna poročila. Trst, 29. decembra. Deželni glavar je otvoril sejo deželnega zbora zvečer ob 7. uri s kratkim nagovorom. Nato je naznanil vladni zastopnik poslovni načrt za' to zasedanje. V tem trenotku pridejo v zbornico Slovani, kar je provzročilo grozen hrup na galeriji, italijanski poslanci so pa ostavili zbornico. Ker je nemir postajal vedno večji in druhal na galeriji ni jenjala klicati „Ven s Slovani", je dal deželni glavar izprazniti galerijo ter jo radi nesklepčnosti zbornice zaključil sejo. Prihodnja seja se naznani pismenim potom. Trst, 28. novembra. V današnjo sejo deželnega zbora je prišel Nabergoj. Laški poslanci sprejeli so ga z ropotom, pestmi in zapustili dvorano. Slovencev niso pustili na galerijo. Galerija je metala na naše okvirje, okna, psovala, pljuvala na nje. Laški poslanec je zaklical županu: „Zapoditey ven one .farabute' in mi se vrnemo." Župan je dvakrat miril galerijo. Galerija je hotela naskočiti naše. Tudi laški poslanci hoteli so se zavaliti na Nabergoj a. Branil gaje Gorup iz Proseka. Vladni zastopnik je zaključil sejo ob navzočnosti samo naših, na kar so tudi naši zapustili dvorano. Na cesti so bili sprejeti naši zastopniki z žvižganjem. Gorica, 29. decembra. Deželni zbor je odobril proračun za 1. 1899. Prisotni so bili knezonadškof in vsi slovenski poslanci. Dunaj, 21). decembra. Nižjeavstrijski deželni zbor je vsprejel predlog, v katerem se določa nemščina za učni jezik v vseh ljudskih in meščanskih šolah. Vložen je bil tudi predlog, v katerem se vlada pozivlje, naj odpravi jezikovne naredbe. Dunaj, 29. decembra. Grof Thun se je danes vrnil od pogreba na Dunaj, drugi ministri so že včeraj došli. Lino, 29. decembra. V jutrišnji seji go-renjeavstrijskega deželnega zbora se vrši razprava o predlogih levice, v katerih ugovarjajo uveljavljenju nagodbenega provizorija potom § 14. in obžaljujejo jezikovne naredbe. Nadalje zahtevajo uvedbo nemščine kot uradnega jezika pri vseh gorenjeavstrijskih avtonomnih oblastvih ter delitev Češke v tri dele. Praga, 29. decembra. V današnji seji deželnega zbora so stavili dr. Engel in tovariši predloge, naj se vrši razprava o cesarskem sporočilu. Radikalni poslanec Baxa je dejal, da češki narod še ni hujšega ponižanja doživel, nego je ta odgovor na adreso njegovih deželnih zastopnikov. — „Hlas Naroda" piše, da ni bilo sploh pričakovati dru-gačega odgovora v sedanjih razmerah. Praga, 29. decembra. Poslanec Pod-lipny je predlagal v deželnem zboru, naj se vlada pozove, da se dosedanji naslov namest-ništva spremeni v „namestništvo v kraljevini češki", nadalje naj se krona sv. Va-clava z ostalimi češkimi kraljevskimi znamenji vsako leto na gotov praznik razpostavi. Bodenbach, 29. decembra. Ob navzočnosti nadvojvode Frana Ferdinanda, vseh ministrov razun obolelega barona Dipaulija in nebroj dostojanstvenikov se je vršil včeraj v Kroglitzu pogreb soproge ministerskega predsednika. Truplo je blagoslovil kardinal grof Schonborn. Levov, 29. decembra. V deželnem zboru je napovedal namestnik grof Pininski več vladnih predlog glede šolstva in deželne uprave ter zagotavljal rusinske poslance, da bo vedno nepristranski postopal. Opava, 29. decembra. V deželnem zboru je posl. Swiezy v ime slovanskih poslancev oddal znano izjavo glede vdeleževanja razprav v zbornici, posl. Turk in drugovi so pa po navadi rogovilili nad vlado radi „pro-težiranja" Slovanov. Budimpešta, 29. 'decembra. Poslanec Apponyi je napadel Banffy-ja, češ da vlada ne drži besede, kar je obljubila opoziciji pri razgovorih o sporazumljenju, zato je njeno stališče neparlamentarno in neznosno. Banfty se opravičuje in pravi, da on vstraja na svojem mestu, ker hoče varovati parlamentarizem in ne more trpeti, da bi v teh borbah zmagala manjšina s svojim nasilnim postopanjem. Pariz, 29. deoembra. Kasaoijski dvor je zaslišal mej drugim tudi bivšega predsednika republike Kazimirja Perier-ja v zadevi Dreyfusove pravde. Usmrti »«*: 27. decembra. Jožef Buder, prisiljenec, 56 let, Poljanski nasip 50. ostarelost. 28. decembra. Marija Zavertnik, šivilja, 50 let, Breg št. 4, kap — Rudolf Florjančič, kurjača sin, 3 mesece, Trnovski pristau 20, črevesni katar. V hiralnici: 27. decembra. Marjana Kniipfl, strežnica, 74 let, bronch. catarrh. V bolnišnici: 23, decembra, Peter Starina, delavec, 42 let, Tumor cerebri. 24. decembra. Ivan Mele, hlapec, 60 let, pljučni emphysem' Meteorologično poročilo. Višina nad morjem 306'2 m. Čas opazovanja 28]~a~ Stanje barometra v mm Tompera- tura po Celzij« Vetrovi Neb* 1 737 6 | fr2 | sl. jzah. | oblačno 735 3 734 6 32 2 8 sr. sever sr. szah. dež S * K > a ». t* 9'2 9,.| 7. zjutraj zv\ 2. popol. Srednja včerajšnja temperatura 5 6', za 8-2° nad normalom. Tržne cene v Ljubljani dne 24. decembra. gl-Skr. g). kr.| Pšenica, m. st. . . 10 50 Špeh povojen, kgr. . — 70 Bei, „ . • . 8 50 Surovo maslo, „ . — 90 Ječmen, „ . . . 7 80 Jajce, jedno . , . — 3! Oves, „ . . . 6 50 Mleko, liter . . . — 8 Ajda, „ . . . 8 50 Goveje meso, kgr. — 56 Proso, „ . . . 8 50 Telečje „ „ . — 62 Koruza. „ . . . 6 50 Svinjsko „ r . — 58 Krompir, „ . . . 3 — Koštrunovo „ „ . — H6 Leča, , . . . 12 _ Piščanec .... — 45 Grah, „ . . . 8 _ Golob..... — 16 Fižol, „ . . . 10 _ Seno. m.stot . . . 1 80 Maslo, kgr. . . — 96 Slama, „ „ . . . 1 60 Mast, „ . . _ 70 Drva trda, 4 kub. m. 6 60 Špeh svež, „ ■ . — 65 „ mehka, 4 „ n 4 50 Poslano. Najpriročnejši in zanesljiv opominjač dneva je in bo Skladni koledar. Imam v zalogi za leto 1899. lepega slovenskega komad po 60 kr., po pošti 65 kr. I. Bona<59 909 3-2 Ljubljana. Ljubljansko narodno meščanstvo se uljudno pozivlje, da se v korist št. jakobsko-trnovske ženske podružnice sv. Cirila in Metoda odkupi od novoletnih voščil. Odkupnino sprejema g. J. L o z a r , trgovec na Glavnem trgu. 869 6—5 Odbor št. jakobsko-trnovske ženske podružnice sv. Cirila in Metoda. 912 3—1 Ženska se išče, ki bi bila sposobna voditi večjo speoerijsko trgovino na deželi ; spretna v računanju in prodajanju. Vdova, katera je imela že sama trgovino, ima prednost. — Zelo gosposke se ne želi. Kje, pove upravništvo »Slovenca«. Služba organista (cecilijanca) in cerkvenika je razpisana do novega leta. Plače je okrog 450 gld. Več se izve pri podpisanem cerkvenem predstojništvu. Župni urad v Št. Rupertu na Dolenjskem, dnž 15. decembra 1898. 878 6-6 Jan. Mervec, župnik. h******** iS Teodor Slabanja, jf srebrar v Gorici, ulica Morelli 12, priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim pred-/fS stojnikom svojo delavnico za izdelovanje ^ cerkvene posode in »roda. ^ Staro blago popravi, pozlati in posrebri v ^ ognju po najnižji ceni. žrS Da si morejo tudi bolj revne cerkve naročiti W cerkvenega kovinskega blaga, olajšuje jim to s tem, - da jim jo pripravljen napravljati blago, katero se izplačuje na obroke. Prečast. p. n. naročevalec si obroke sam lahko določi. 386 62—31 Pošilja vsako blago poštnine prosto. ^ Dva sposobna pomočnika in učence »■ - sprejme takoj Ivan Demšar, kovač v Ljubljani. r S Vso mogoče \ hvali in prodaje kot »Mdrathon« konkurenca! Zakaj? — Zato, ker je 816 10—5 55 mdrathon" * res izreden primešek k tobaku in kadenje dela kadilcu in okolici zelo prijetno in jako zdravo. Kdor se hoče prepričati o tem, mora poskusiti s pristnim »Morathon-om« z varstveno znamko »otročjo glavo«, ter naj odločno zavrne vsako posnemo. Dobi se le tam, kjer se nahajajo „Mb-rathon''-lepaki, v zvezkih po 10 in 30 kr., ali pa 12 malih oziroma 4 veliki zvezki proti povzetji za 1 gld. 26 kr. franko pri izdelavcu Th. Morath, med. prodajalna dišav „Zum Biber" v Gradcu, Jakomlngasse 1. JUT Zel6 ugodno za razprodajalce. y Glavna zaloga za Kranjsko: Fr. Pettauer v Ljubljani. N 'WV St. 45367. 902 3-2 Vže mnogo let oproščajo se blagotvoritelji čestitanja ob novem letu in ob godovih s tem, da si jemljo oprostne listke na korist mestnemu uboinemu zakladu. Na to hvalevredno navado usoja si mestni magistrat tudi letos slavno občinstvo opozarjati z dostavkom, da so razpečavanje oprostnih listkov drage volje prevzeli gospodje trgovci Karol Karlnger in Vaso Petrlčič na Mestnem trgu ter Albert Schaffer na Kongresnem trgu. Vrhu tega bode v zmislu obstoječega ukrepa občinskega sveta raznašal mestni uradni sluga tudi letos oprostne listke po hišah. Za vsak oprostni listek, bodisi za noro leto ali za god, je, kakor doslej, položiti petdeset krajcarjev (1 krono) in na vpisani poli, poleg imena pristaviti tudi število vzetih jistkov. — Velikodušnosti niso stavljene meje. Pismenim pošiljatvam bodi pridejan tudi razločni naslov pošiljatelja. Imena blagotvoriteljev se bodo sproti razglašala po novinah. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dnč 12. decembra 1898. Župan: Iv. Hribar 1. r. St. 44637. Razglas. 907 2-1 Pri mestnem magistratu sta izpraznjeni e im z letno plačo 100 gld. Prošnje, katere je tukaj vložiti do 10. Januvarija 1899. leta, je opremiti s spričevalom o sposobnosti, o znanju slovenskega jezika, ter s krstnim listom. Natančneji podatki o delokrogu mestnih babic se poizvedo v mestnem fizikatu ob uradnih urah. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dne 20. decembra 1898. I > u n a j § k a borza. Dnč 29. deoembra. Skupni državni dolg v notah..... Skupni državni dolg v srebru..... Avstrijska zlata renta 4°/0...... Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron . Ogerska zlata renta 4°/0....... Ogerska kronska renta 4°/0, 200 . . . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . Kreditne delnice, 160 gld....... London vista........... Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj. 20 mark............ 20 frankov (napoleondor)...... Italijanski bankovci........ C. kr. cekini........... 101 gld. 60 kr. 101 » 40 » 120 » 70 > 101 » 75 > 120 » 40 » 97 > 80 > 934 > — » 363 » 50 > 120 > 60 » 59 f — » 11 » 80 > 9 » 56 > 44 » 32 «/ 5 » 70 » Dne 28. deoembra. 4°/„ državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 5°/„ državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . 4°/0 zadolžnice Budolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4°/0, 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke 5°/0 .... Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega mesta....... 4°/0 kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke 4°/0 Prijoritctne obveznice državne železnice . . » » južne železnice 3°/0 . > » južne železnice 5°/0 . » » dolenjskih železnic 4°/0 166 gld. 75 159 25 193 50 99 50 133 — 130 -- 108 — 112 — 98 25 98 — 220 — 179 80 125 50 99 50 Kreditne srečke, 100 gld..............202 gld. 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 170 » Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 19 » Budolfove srečke, 10 gld.......25 » Salmove srečke, 40 gld........86 » St. Gendis srečke, 40 gld.......84 » Waldsteinove srečke, 20 gld......60 » Ljubljanske srečke.........24 » Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . 155 » Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v. 3530 » Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . 430 » Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 64 » Splošna avstrijska stavbinska družba . . 114 » Montanska družba avstr. plan.....194 » Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 178 » Papirnih rubljev 100 ................127 » 25 75 50 25 50 25 50 60 25 1 sr Nakup ln prodaja *£2£ I vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. 1 Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju I najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. I K u 1 a n 1 n a izvršitev naročil na borzi. Menjarnična delniška družba „H E R C (J B" 1., Vlfollzeile 10 in 13, Dunaj, 1., Strobelgasse 2. 3BjS~ Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, 1 potem o kursnih vrednostih vseh špekulacljskih vrednostnih 1 papirjev in vestni sviti za dosego kolikor jo mogoče visocega 1 obrestovanja pri popolni varnosti S ,8f naloženih glavnic, *£■ |