kronika 72 � 2024 2 | 265–284 � doc. dr., Univerza v Ljubljani, Teološka fakulteta, Katedra za zgodovino Cerkve in patrologijo, Ljubljana, Slovenija, miha.simac@teof.uni-lj.si, ORCID: https://orcid.org/0000-0001-9035-3763 1.01 izvirni znanstveni članek doi: https://doi.org/10.56420/kronika.72.2.04 cc by-sa Miha ŠiMac� Iz kmetske hiše do baronskega naslova: oris življenja generalmajorja Jerneja Basaja (1719–1784) IZVLEČEK Pričujoči prispevek poskuša na podlagi na novo odkritih arhivskih dokumentov in ustrezne literature temeljito prikazati življenjsko pot Jerneja Basaja, ki si je kot preprost kmečki fant, doma iz Kranjske, s prizadevnostjo in izkazano hrabrostjo v vojnih pohodih sredi 18. stoletja utrl pot do generalskega čina in baronskega naslova. KLJUČNE BESEDE Jernej Basaj, Habsburška monarhija, Vopovlje, Kranjska, oborožene sile, Vojna krajina, 18. stoletje, Peter Pavel Glavar, vojaška kariera ABSTRACT FROM A PEASANT’S HOMESTEAD TO THE TITLE OF BARON: AN OUTLINE OF THE LIFE OF MAJOR GENERAL JERNEJ BASAJ (1719–1784) Based on newly discovered archival documents and relevant literature, this paper offers a comprehensive presentation of the life of Jernej Basaj. From a humble peasant background in Carniola, Basaj rose to the rank of general and attained the title of baron through his dedication and bravery in the mid-eighteenth-century war campaigns. KEYWORDS Habsburg Monarchy, Vopovlje, Carniola, armed forces, Military Frontier, eighteenth century, Peter Pavel Glavar, Jernej Basaj (Bartholomäus Basse(e)), military career 266 | kronika 72 � 2024 2 miha šimac |  iz kmetske hiše do baronskega naslova: oris življenja generalmajorja jerneja basaja (1719–1784) UVOD »Kar mož nebesa so poslala, da večnih nas otmó grobóv, – vse mati kmetska je zibála, iz kmetskih so izšli domóv.« (Simon Gregorčič, Kmetski hiši) Leta 1921 je v angleščini izšla knjiga z naslo- vom Styria cut into pieces, two memorials. Avtor knjige, pravni zgodovinar in numizmatik Arnold Luschin pl. Ebengreuth (1841–1932), je v njej obja- vil tudi nekaj drobtinic o vidnih in uspešnih mo- žeh, ki so izhajali iz Kranjske in so se iz kmečkih vrst povzpeli do uglednih položajev. Tako v knji- gi med drugim beremo: »/…/ bila sta dva mlada kmeta iz Gornje Kranjske, ki sta v avstrijski vo- jaški službi postala barona; in sicer general Jernej Basé (originalno Basey, † 1784) in priznani mate- matik Jurij Vega († 1802).«1 Če je slednji posebej znan tako v slovenskem kot širšem, evropskem prostoru, pa je bilo o Basaju prelitega nekoliko manj črnila. Njegovo ime se največkrat pojavlja v povezavi s slovitim duhovnikom in čebelarjem Petrom Pavlom Glavarjem (1721–1784). Tega so namreč kot nezakonskega otroka dali v rejniško družino Basajevih v Vopovlje, tako da sta bila Jernej Basaj in Peter Pavel Glavar pobratima, ki sta vse življenje ostala tesno povezana.2 A če se je mlajši Peter Pavel odločil za duhovniški pok- lic, je starejši Jernej sanjal o vojaški karieri, kjer je nato z vztrajnostjo in trudom dosegel čin ge- neralmajorja in baronski naslov.3 Ti dosežki niso ostali neopaženi in tudi v domačih Vopovljah so se radi postavili z njim. Tako ne preseneča poda- tek, da so ga v predstavitvi kraja navedli tudi v Leksikonu Dravske banovine: »Tu rojen general pl. Basaj Jernej (1719–1784), komandant Vojne kraji- ne v Karlovcu.«4 Ob tem bi pričakovali, da so se podrobneje posvetili njegovi vojaški karieri, a je Basaj ostal v senci bolj znanega Petra Pavla Gla- varja, saj so o njem navadno pisali le Glavarjevi biografi5 in pisatelji, ki so se lotili prikazovanja Glavarjevega življenja. Basajevo ime denimo naj- demo v Jurčičevih Rokovnjačih, v svoje pripovedi 1 »/…/there were two young peasants besides, from Oberkrain, who came to be made barons in austrian military service, Ge- neral Bartholomäus Basé (originally Basey, † 1784) and the renowned mathematician Georg Vega († 1802)« (Luschin von Ebengreuth, Styria, str. 56). 2 Glavan in Maček, Glavarjeva rejniška družina, str. 55–56. 3 Prim. Gruden, Zgodovina, str. 952. 4 Krajevni leksikon dravske banovine, str. 192. 5 Prim. Rechfeld, Peter Glavar, str. 29–42; Vrhovec, Slav- ni Slovenci; II. Peter Pavel Glavar, str. 352–360; Benedik, Glavarjeva življenjska pot, str. 81–92. pa sta ga vtkala tudi Ivan Pregelj6 in Ivan Sivec.7 Slednji je leta 2024 generalu Basaju posvetil svoj najnovejši roman Vse generalove skrivnosti.8 Vendar je treba reči, da na Basaja zgodovinarji oziroma raziskovalci vojaške zgodovine vendarle niso povsem pozabili. Pokojni generalmajor Ma- rijan F. Krajnc ga je denimo omenil v svoji knjigi Slovenska vojaška inteligenca,9 na spletnem por- talu pa je Jerneja Basaja uvrstil celo na seznam kandidatov »prvih« slovenskih generalov.10 To- vrstno sestavljanje seznamov »prvih« je seveda vprašljivo, a dejstvo je, da je bil Basaj v širšem krogu izpostavljen z namenom, da bi ga podrob- neje predstavili. Skoraj sto let poprej, leta 1914, je imel podobno željo že direktor tedanjega muze- ja Rudolfinum, dr. Josip Mantuani (1860–1933). V arhivu Narodnega muzeja Slovenije lahko danes najdemo mapo dokumentov,11 ki izpričuje direk- torjevo predanost raziskovanju življenjske poti Jerneja Basaja. Med zapisi najdemo poizvedbo, ki jo je naslovil na Vojni arhiv na Dunaju, v njej pa tudi željo, da bi temu slavnemu sinu Kranjske postavili dostojen spomenik (»/…/ ein wurdiges Monument errichtet werden«).12 Del tovrstne kore- spondence oziroma direktorjevih poizvedb naj- demo tudi v avstrijskih arhivih.13 Iz njih je mogo- če razbrati, da se je prav na podlagi Mantuanijeve radovednosti in s pomočjo arhivskih virov razkri- lo, da so Jerneja Basaja v vojaških dokumentih in literaturi zapisovali v različnih oblikah, denimo kot: Pahseiy,14 Passée,15 Bahsse16 in Basse(e). Prav sle- dnji zapis je Mantuaniju potrdil, da gre za pravo, iskano osebo.17 Zanimivo je, da generala pod pri- imkom Passe najdemo tudi v leksikonu hrvaškega plemstva18 ter v Schmidt-Brentanovem seznamu cesarskih generalov.19 6 Prim. Pregelj, Peter Pavel Glavar. 7 Prim. Sivec, In večno bodo cvetele lipe. 8 Sivec, Vse generalove skrivnosti. 9 Prim. Krajnc, Slovenska vojaška inteligenca, str. 69. 10 Krajnc, Zgodovinski spomin (https://freeweb.t-2.net/Vo- jastvo/Z25-sloint-dodatno.html (14. 6. 2023)). 11 NMS, arhiv, šk. 1914/3, št. 286. – Za pomoč pri tem razi- skovanju se zahvaljujem dr. Jerneju Kotarju. 12 Prav tam, dopis 610/1914, An das k. u. k. Kriegsarchiv Wien, 17. 8. 1914. 13 Prim. AT ÖSTA/AVA, Adel HAA AR 48.22, Basse 1779. 14 Prim. AT ÖSTA/KA, Pers MLST I GIR 4, Ktn. 5604, ST, Monats Tabelle November 1758. 15 Wrede, Geschichte, Bd. 5, str. 270; prim. AT ÖSTA/KA, Pers MLST I GIR 4, Ktn. 5604, ST, Monath-Tabelle, Aprilly 1762. 16 Prim. AT ÖSTA/KA, Pers MLST I GIR 4, Ktn. 5604, ST, Monats Tabelle April 1762. 17 NMS, arhiv, šk. 1914/3, št. 286, dopis št. 610/1941, And die Direktion, 10. 9. 1914. 18 Prim. Bojničić, Der Adel, str. 231. 19 Schmidt-Brentano, Kasierliche, str. 9. 267 | kronika 72 � 2024 2 miha šimac |  iz kmetske hiše do baronskega naslova: oris življenja generalmajorja jerneja basaja (1719–1784) Nazadnje se je z raziskovanjem Basajeve uso- de ukvarjal Rajmund Lampreht, ki je na podlagi gradiva iz Vojnega arhiva na Dunaju uspel skici- rati nekatere pomembne dogodke iz Basajeve vo- jaške kariere po letu 1758. Za obdobje pred tem letom pa je Lampreht v svojem zapisu ugotavljal: »Starejši dokumenti se niso ohranili. Tako ni mogoča rekonstrukcija njegove vojaške kariere pred letom 1758.«20 Res je, da kakih tabel enot za to obdobje ni ohranjenih, vendar ob podrobnem pregledu dokumentov, povezanih z generalom Jernejem Basajem, ter zlasti listin, povezanih z njegovim povišanjem v plemstvo in pozneje v baronstvo, odkrijemo prav te dragocene informa- cije, ki naposled celovito prikažejo njegovo vojaš- ko kariero od preprostega vojaka do generala in plemiča. Pričujoči prispevek ima tako namen na podlagi teh arhivskih odkritij, pregledanih voja- ških dokumentov in literature širši javnosti orisa- ti zanimivo vojaško kariero kranjskega fanta. MLADA LETA 23. avgusta 1719 je takratni cerkljanski kaplan Jakob Vidmar v krstno matično knjigo zapisal, da so tega dne v farno cerkev prinesli dečka, ki je ob krstu dobil ime Jernej. Deček je bil rojen v družini kmeta Jerneja Basaja (Wassei) in matere Marine (Marije). Za krstna botra sta šla Matevž Šuštar (Schusthar) in Magdalena Basaj (Wasseika). H krstnemu kamnu so ga prinesli z Basajeve kme- tije v Vopovljah (ex Vopoule).21 Naselje, ki leži ju- govzhodno od Cerkelj, se v listinah prvič omenja že pred letom 1238, zapisano kot Woppolach,22 in je ves čas, kakor še danes, sodilo v župnijo Cerklje na Gorenjskem. Ta se je, kakor je navajal Ivan La- vrenčič, raztezala »/.../ tri dobre ure hodâ na dol- go in široko med sosednimi jej farami: kokrsko na severu, preddvorsko na zahodu in vodiško na jugu, na jugovzhodu pa komendsko in tunjiško ter Šenturško Goro na vzhodni strani«.23 In prav iz jugovzhodne smeri, iz komendske fare, so v Vo- povlje k družini Basajevih, ki so ji po domače rek- li Jeras, leta 1721 prinesli v rejo novorojenega deč- ka, krščenega za Petra Pavla Glavarja.24 Številna kmečka družina ga je vzela za svojega in Glavar je 20 Lampreht, General Jernej Basaj, str. 3. 21 NŠAL, ŽA Cerklje na Gorenjskem, Matične knjige, R 1710–1726, str. 103. 22 Prim. Kosi et al., Historična topografija Kranjske, str. 1200. 23 Lavrenčič, Zgodovina, str. 1. 24 »Majus 2da baptizatus est Petrus Paulus filius illegitimus Barholomaei Glovar et Mariae concubinae ejus. Levantibus Paulo Glozer et Vrsula Tollerin. Per me Josephi Irlich vica- rius.« Prim. NŠAL, ŽA Ljubljana – Sv. Nikolaj, Matične knjige, R 1712–1722, str. 394. odraščal v krogu še sedmih otrok. Najtesnejše ve- zi je stkal z dve leti starejšim Jernejem.25 Oba sta bila sprva deležna domače kmečke vzgoje, a sta že kmalu pokazala tudi »uka žejo«, kar je pome- nilo, da so na kmetiji razmišljali o možnosti nju- nega nadaljnjega izobraževanja. Ivan Vrhovec je zapisal: »Ko je imel Jarnej [sic] deset let, poslal ga je oče v Ljubljano v šolo, Petru pa je izročil skrb za jedino kravico, ki je bila pri hiši.«26 Zdi se, da je to povzel po Rechfeldovem zapisu, v katerem tudi beremo, da je Jernej odšel v Ljubljano v starosti desetih let.27 Vsi Glavarjevi biografi poudarjajo, da je Jer- nejev odhod v Ljubljano k želji po izobraževanju pritegnil tudi Petra Pavla. Oba sta potem stano- vala v Ljubljani pri sorodnikih.28 Zanimivo pa je, da doslej pregledano arhivsko gradivo o ljub- ljanskih dijakih, ki je sicer resda ohranjeno le fragmentarno, ne postreže posebej s podatki o Basaju. Jerneja Basaja tako v Kongregacijski knjigi Marije Vnebovzete doslej ni bilo mogoče najti; še najbližje njegovemu priimku je, kakor ugotavlja Monika Deželak Trojar, zapis: Bassel Joannes.29 Tako do sedaj pregledano ohranjeno gradivo ne podaja dodatnih informacij o njegovem ljubljan- skem izobraževalnem obdobju. Glavarjevi bio- grafi poudarjajo, da je Jernej šolanje nadaljeval v Gradcu, kamor je nato prišel tudi Peter Pavel.30 A če o šolanju slednjega največ podatkov izvemo iz listine z dne 8. januarja 174231 in ga pod imenom D. Jeras Petrus, Civis, Carniolus, Labacensis najde- mo tudi v graški matriki,32 o Jerneju Basaju vemo nekoliko manj. Presenetljivo pa graška matrika za akademsko leto 1739/1740 postreže z naslednjim zapisom: »Ex Poesi: Bassey Bartholomaeus, Plebejus, Carniolus, Lacovicensis«,33 ki bi se lahko nanašal na Jerneja Basaja. Monika Deželak Trojar ob tem si- cer izrecno opozarja na nekatere moteče zadeve. Če bi šlo v tem zapisu res za Glavarjevega pob- ratima, preseneča, da je bil Jernej vpisan med učence razreda »poetike«. Možno bi sicer bilo, da je prekinil študij v Ljubljani in ga pozneje nada- ljeval v Gradcu, a ob njegovi starosti je to neko- 25 Glavan in Maček, Glavarjeva rejniška družina, str. 53–54. 26 Vrhovec, Peter Pavel Glavar, str. 354. 27 Rechfeld, Peter Glavar, str. 31. 28 Prim. Škafar, Glavarjeva pastoralna dejavnost, str. 96; Be- nedik, Glavarjeva življenjska pot, str. 84. 29 Prim. SI AS 1073, II/51r, str. 673. 30 Prim. Benedik, Glavarjeva življenjska pot, str. 84; Rech- feld, Peter Glavar, str. 31–32. 31 Prim. Benedik, Glavarjeva življenjska pot, str. 84; izvir- nik: AGB, f. 1/34. – Za posredovano informacijo se zahva- ljujem mag. Štefanu Petkovšku. 32 Prim. Andritsch, Die Matrikeln, str. 159. 33 Andritsch, Die Matrikeln, str. 171. 268 | kronika 72 � 2024 2 miha šimac |  iz kmetske hiše do baronskega naslova: oris življenja generalmajorja jerneja basaja (1719–1784) liko presenetljivo. Tudi kraj »Lacovicensis« niso Vopovlje, temveč Lahovče.34 Vse te predpostavke in razmišljanja pa še dodatno omaje odkrit poda- tek v vojaških dokumentih, kjer piše, da je Jernej Basaj v resnici že marca 1738 oblekel vojaško suk- njo.35 O tem, da ga je bolj mikalo vojaštvo kakor šolske knjige, so sicer pisali že Glavarjevi biografi. Rechfeld je tako denimo zapisal: »Jernej Basaj je že drugo leto po Glavarjevem prihodu zapustil mesto Gradec in se odpovedal študiju. Bolj kot Minerva ga je vedno privlačil Mars in nekega dne se je povsem nepričakovano kot pisar (Fourier) vpisal v hrvaški pehotni polk, ki je korakal sko- zi Gradec, ter odšel z njim.«36 Resničnost je bila seveda nekoliko manj poetična, saj se Jernej kot še ne 19-letni fant takrat ni priključil nobeni eno- ti, ki bi korakala skozi mesto, še manj, da bi kar takoj postal pisar. V vojaške vrste tudi ni stopil v nobenem od notranjeavstrijskih garnizonov, pač pa se je znašel med prostovoljci, ki so se vojaškim vrstam pridružili v Vojni krajini.37 VOJNA KRAJINA Zametki Vojne krajine38 kot obrambnega pasu v boju proti osmanskemu osvajalcu sicer segajo že v čas Matije Korvina v 15. stoletje, temeljite- je pa jo je začel urejati cesar Ferdinand I. (1558– 1564). V obrambo meja proti Osmanskemu cesar- stvu, ki se je po padcu Konstantinopla leta 1453 vse bolj širilo, so bile vpete tudi vse dežele Notra- nje Avstrije (Kranjska, Koroška, Štajerska), ki so zato postopoma prevzemale tudi finančno breme vzdrževanja čet in trdnjav na Hrvaškem.39 V času osmanske ekspanzije, zlasti po padcu Like (1528), so se pred to nevarnostjo na opuščena območja Slavonije, Hrvaške, pa tudi Kranjske (t. i. žum- berški distrikt) naseljevali ubežniki, ki jih danes poznamo pod imenom Vlahi oziroma uskoki. Ti 34 Deželak Trojar, Nekaj raziskovalnih izsledkov (21. 3. 2023 – Elektronsko pismo hrani avtor). – Dr. Moniki Deželak Trojar se ob tej priložnosti iskreno zahvaljujem za vse iz- sledke. 35 AT ÖSTA/AVA Adel HAA AR 48.21, Basse 1771, fol. 8. 36 »Bartholomäus Bassaj hatte indessen schon im zweiten Jah- re nach der Ankunft unsers Glavar die Stadt Gratz verlassen und den Studien entsagt. Ihn hatte von jeher Mars mehr als Minerva angesprochen, und ganz unerwartet ließ er sich eines Tages bei einem durch Gratz durchmarschirenden croatische Regimente als Fourier anwerben und zog auch mit demselben sogleich ab« (Rechfeld, Peter Glavar, str. 33). 37 Prim. AT ÖSTA/AVA Adel HAA AR 48.21, Basse 1771, fol. 5. 38 O podrobnejši zgodovini razvoja Vojne krajine gl. delo Franca Vaničeka v štirih zvezkih (Vaniček, Specialgeschi- chte der Militärgrenze, Bd. 1–4). Gl. tudi Rothenberg, The Military Border in Croatia, 1740–1881. 39 Simoniti, Vojaška organizacija, str. 228–232. so postopoma postajali pomemben člen obram- be cesarskih dežel ter so sooblikovali utrjevanje in razvoj Vojne krajine.40 Kralj Ferdinand I. jim je denimo že leta 1538 izdal privilegij, v skladu s katerim so bili za 20 let oproščeni davka na zem- ljišče, lahko so imeli lastne poveljnike, pripada- la jim je pravica, da so obdržali del morebitnega plena, v primeru vojnih spopadov pa so se mora- li proti plačilu odzvati na sklic vojske.41 Pozneje so vladarji tem privilegijem dodali še druge (na primer leta 1630 Statua Valachorum), kar je bilo dovolj privlačno za nove naseljence na ozemlju Vojne krajine.42 Gruden je o uskokih med drugim zapisal: »Bili so vojaki po poklicu, najeti in plača- ni od stanov; in boj proti Turkom jim je bil glavno opravilo.«43 Kljub temu da niso bili vselej zanes- ljivi, so se uskoki postopoma vključevali v nadalj- njo izgradnjo obrambne organizacije Vojne kraji- ne in vse bolj uspešno zavirali osmansko prodira- nje. Tudi habsburška hiša se je vse bolj zavedala pomembnosti učinkovitejšega obrambnega pasu in se dejavno vključevala v njegovo izgradnjo. Ta- ko so na podlagi trdnih dogovorov o financiranju leta 1578 v Brucku na Muri (Bruck an der Mur) notranjeavstrijski deželni stanovi v dogovoru z nadvojvodo Karlom II. (1564–1590) sklenili teme- ljiteje popraviti nekatere utrdbe. Ob tem so resno načrtovali tudi izgradnjo nove trdnjave, ki bi po- menila močno oviro osmanskemu napredovanju. 13. julija 1579 so začeli graditi novo trdnjavo, ki so jo po ustanovitelju, nadvojvodi Karlu II., poime- novali Karlovec.44 Dežela Kranjska je morala še vse desetletje prispevati sprva delavce, pozneje pa še finančna sredstva za izgradnjo.45 Utrdbeno mesto Karlovec,46 v katerem so prebivalci dobi- li posebne lastninske pravice ter se je ponašalo s pravico do letnih in tedenskih sejmov, je Not- ranji Avstriji kaj kmalu predstavljalo posebno varnostno zagotovilo, posledično pa je Karlovec postajal tudi upravno in vojaško središče Hrvaške vojne krajine.47 V 17. stoletju so relativni mir v Vojni krajini vznemirjali roparski vpadi posameznih sovraž- nikovih enot. Slabša pripravljenost na morebit- ne večje vojaške vdore pa se je kazala tudi pri opuščanju vzdrževanja utrdb in skrbi za tamkaj- šnje enote. V takšnem latentnem vojnem stanju 40 Bruckmüller, Avstrijska zgodovina, str. 133. 41 Bruckmüller, Avstrijska zgodovina, str. 133. 42 Prim. Simoniti, Turki, str. 142. 43 Gruden, Zgodovina, str. 594. 44 Holjevac, Ogulinska pukovnija, str. 25–26. 45 Simoniti, Turki, str. 186. 46 O Karlovcu gl. tudi Lopašić, Karlovac. 47 Simoniti, Turki, str. 186; Bruckmüller, Avstrijska zgodovi- na, str. 133. 269 | kronika 72 � 2024 2 miha šimac |  iz kmetske hiše do baronskega naslova: oris življenja generalmajorja jerneja basaja (1719–1784) je Vojna krajina pričakala tudi leto 1683, ko je zares izbruhnila vojna in so osmanske čete ko- rakale proti Dunaju ter ga neuspešno oblegale. Kljub temu neuspehu je ta t. i. druga dunajska vojna divjala še vse do leta 1699, ko je bila napos- led v Sremskih Karlovcih podpisana mirovna po- godba, s katero je Osmansko cesarstvo izgubilo skorajda vso Ogrsko.48 Cesarstvo je tedaj denimo pridobilo Slavonijo ter dele Srema in Like; vse te nove kraje so ob različnih izzivih, težavah in uporih postopoma vključevali v obrambni sistem Vojne krajine.49 Po miru v Požarevcu leta 1718 pa se je že začela postopna temeljita reforma in reor- ganizacija Vojne krajine, v kateri so vsa področja življenja urejale vojaške oblasti.50 V VOJAŠKI SUKNJI Finančno breme vzdrževanja Vojne krajine je bilo tedaj še vedno na ramenih notranjeavstrij- 48 Bruckmüller, Avstrijska zgodovina, str. 156. 49 Moačanin, Vojna krajina, str. 31–34. 50 Na kratko o reformah gl. Oesterreichisher Erbfolgekrieg 1740–1748, Bd. 1, str. 492–502. skih dežel, a so njihovi deželni stanovi dobili pravico, da njihovi deželani v krajinah zasedejo pomembnejša častniška in uradniška mesta.51 Še več, Gruden je zapisal, da so Vojno krajino šteli za »izobraževališče najslavnejših avstrijskih ge- neralov 16. in 17. stoletja«; pri tem navaja Ivana Kacijanarja (1491–1539), Ivana Lenkoviča († 1569) ter Herberta (Herbarda) Turjaškega (1528–1575).52 Pri tem mnenju ni osamljen, saj je tudi še v 18. stoletju prenekateri uspešen cesarski vojaški po- veljnik dragocene vojaške izkušnje pridobival v enotah, ki so delovale v Vojni krajini. Med njimi gre omeniti vsaj poznejšega slovitega vojskovodjo Ernsta Gideona Laudona (1717–1790).53 Med tistimi, ki so si uspehe in napredovanja prislužili z vodenjem krajiških enot, se je znašel tudi Benvenuto Sigmund grof Petazzi54 (Petač) Socerbski (1699–1784). Izhajal je iz vplivne tržaške plemiške družine in se že zgodaj odločil za vo- jaški stan. Leta 1733 je postal žumberški kapetan (stotnik),55 pozneje pa je napredoval vse do feld- cajgmojstra (Feldzeugmeister).56 Med letoma 1754 in 1763 je bil prav Petazzi tudi poveljujoči general karlovškega generalata.57 Leta 1738 so bili karlovški krajišniki organizi- rani še kot mejna milica (Grenz-Miliz). Delovali so v več samostojnih pehotnih stotnijah (vsaka po približno okoli 200 mož) ter več huzarskih ko- njeniških stotnijah oziroma eskadronih.58 Kot se zdi, je Basajevo prvo srečanje z vojaškim stanom potekalo v okviru enote pod Petazzijevim po- veljstvom. O tem je nekaj besed zapisal prav grof Petazzi in navedel, da je Jernej Basaj leta 1738 v karlovškem generalatu kot prostovoljec vstopil v vojaško službo: »Gospod Basaj je kot prostovoljec od leta 1738 začel služiti v karlovškem generala- tu.«59 Arhivski dokumenti, kakor že omenjeno, res razkrijejo, da je to storil 1. marca 1738.60 51 Štih in Simoniti, Na stičišču svetov, str. 225. 52 Gruden, Zgodovina, str. 594. 53 Podrobneje o njem glej Malleson, Loudon: A sketch of the Military Life. – V slovenščini je Martin Molek generalu posvetil knjižico že leta 1886 (Molek, General Lavdon). 54 O družini Petazzi gl. Turk, Nekaj drobcev, str. 531–546. 55 Lopašič, Žumberak, str. 31. – Zanimivo je, da isti avtor v seznamu poveljnikov navaja, da je Petazzi to postal šele leta 1737 (prim. Lopašič, Zapoviednici vojske, str. 467). 56 Schmidt-Brentano, Kasierliche, str. 74. 57 Kussan, Kratka povijest, str. 41. 58 Prim. Oesterreichischer Erbfolgekrieg, Bd. 1, str. 496. – Za opozorilo na ta zapis, kakor tudi za vso pomoč pri raz- iskovanju Basajeve vojaške poti, se iskreno zahvaljujem zgodovinarju Klemenu Lužarju. 59 AT ÖSTA/AVA Adel HAA AR 48.21, Basse 1771, fol. 5: »/…/ herr von Basse von anno 1738, da er in den Carlstädter gene- rallat als volonteur angefangen zu dienen /…/«. 60 AT ÖSTA/AVA Adel HAA AR 48.21, Basse 1771, fol. 8. Trdnjava Karlovec (https://upload.wikimedia.org/ wikipedia/commons/9/94/Renaissance_star-shaped_ fortress_in_Karlovac%2C_Croatia_%28designed_ in_1774%29.jpg). 270 | kronika 72 � 2024 2 miha šimac |  iz kmetske hiše do baronskega naslova: oris življenja generalmajorja jerneja basaja (1719–1784) V VOJNIH LETIH 1738–1739 Jernej Basaj se je pri enoti mejne milice zna- šel v času, ko se je habsburški cesar Karel VI. (1711–1740) neuspešno bojeval proti Osmanskemu cesarstvu. Leta 1735 sta se namreč začeli rusko- -turška vojna, ki so jo sprožili nenehni pohodi krimskih Tatarov na rusko ozemlje, ter osman- ska vojna s Perzijo. Cesar Karel VI. je namreč leta 1726 podpisal zavezniško pogodbo, po kateri je bil v primeru napada na Rusijo dolžan poslati kontingent vojaštva, kar so na ruskem dvoru po začetku vojne s Porto tudi pričakovali. V resnici je pogodba veljala le, če bi bila Rusija napadena, kar pa v danem primeru ni bila. Po drugi strani pa so na Dunaju upali, da se bodo ob priključitvi Rusiji lahko dokopali do ozemlja v Bosni in Srbi- ji. Med ruskim in dunajskim dvorom so stekla ob- sežna pogajanja tudi o delitvi osmanskih ozemelj, po katerih naj bi habsburškemu vladarju poleg Bosne in Srbije pripadli še deli Vlaške in Mol- davija.61 Poveljstvo na področju Hrvaške in s tem Vojne krajine je bilo jeseni 1736 zaupano princu Josefu Friedrichu von Sachsen-Hildburghausnu (1702–1787). Toda vojna ni potekala po cesarskih željah, saj so se upi generalov po hitrem zaseda- nju Bosne izjalovili že v banjaluški bitki 4. avgu- sta 1737.62 V zadnji fazi vojne so avstrijske sile v spopadu s številčnejšim nasprotnikom med 21. in 22. julijem 1739 doživele še poraz v bitki pri Grocki,63 čemur je sledilo obleganje Beograda in 18. septembra 1739 podpis beograjskega mirovne- ga sporazuma. Po njem je bil Beograd za Dunaj dokončno izgubljen, Osmansko cesarstvo pa je dobilo celo Banat.64 Prav v zadnjem obdobju omenjene nesrečne vojne se je v sestavu korpusa feldcajgmojstra, princa Sachsen-Hildburghausna, pod Petazzi- jevim poveljstvom na bojišču znašel tudi Jernej Basaj in najbrž prav tam doživel ognjeni krst. Zdi se, da se je Basaj tedaj dovolj dobro izkazal, saj je to zgledno sodelovanje omenil v vseh svo- jih prošnjah, naslovljenih na cesarsko pisarno.65 Ta podjetnost mladega Basaja pa se je dejansko obrestovala šele, ko je bil v začetku leta 1742 prvič povišan ter je dosegel podčastniški čin pisarja (Fourier).66 Kot takšen je bil odgovoren za name- stitev in opremo, moral pa je opravljati še službo 61 Povzeto po Angeli, Der Krieg, str. 253–257. 62 Podrobneje o bitki gl. diplomsko delo Admirja Avdića: Avstrijsko-turška vojna na področju Bosne 1737–1739: ba- njaluška bitka 4. avgusta 1737. 63 O bitki gl. Wheatcroft, The Enemy, str. 240–242. 64 Bruckmüller, Avstrijska zgodovina, str. 182. 65 AT ÖSTA/AVA Adel HAA AR 48.21, Basse 1771, fol. 5; AT ÖStA/AVA Adel HAA AR 48.22, Basse, 1779, fol. 2v. 66 AT ÖSTA/AVA Adel HAA AR 48.21, Basse 1771, fol. 8. ordonanca ter pisarja mesečnih poročil o stanju enote, umrlih, premeščenih, na novo sprejetih itd.67 Iz povedanega torej sledi, da v času, ko je njegov pobratim Peter Pavel Glavar iskal odgovor na vprašanje o svojem izvoru ter ob tej priložnos- ti prišel v Senj, tam Jerneja ni srečal kot častni- ka,68 pač pa je bil Basaj le na prvi stopnički voja- ške kariere. Vendar takrat zaupane mu službe ni mogel opravljati prav dolgo, saj je bil to že čas, ko je divjala t. i. nasledstvena vojna. BASAJ V NASLEDSTVENI VOJNI Smrt cesarja Karla VI. oktobra 1740 je kljub pragmatični sankciji, za katero si je prizadeval vsa zadnja leta svojega življenja, sprožila novo, t. i. avstrijsko nasledstveno vojno69 (1740–1748). Mlada cesarjeva hči Marija Terezija (1717–1780) je ob prevzemu prestola našla kaj klavrne razmere, ki jih je takole ocenila: »Bila sem brez denarja, brez kredita, brez vojske in brez sveta; ljudstvo v stolnem mestu je bilo razbrzdano in uporno, vse v razsulu.«70 Vladarica je tako morala priče- ti z uvajanjem korenitih reform, ki niso obsegale le področja politične in državne uprave, šolstva, pravosodja in Cerkve, pač pa so bile še kako pot- rebne zlasti v vojski.71 Nasprotniki, sprva le v podobi bavarskega voj- vode Karla Albrehta (1697–1745) in pruskega kra- lja Friderika II. (1740–1786), so se po avstrijskem porazu v bitki pri Molwitzu leta 1741 začeli le še krepiti, svoje politične in ozemeljske interese pa sta poleg Bavarske in Prusije izkazali še Francija in Španija. Marija Terezija je kljub temu, ob sicer medli podpori Velike Britanije in ogrskih stanov, z vojsko v veliki meri obranila cesarstvo.72 Na bojnih poljanah na Češkem, Bavarskem in v Italiji so se v prvem letu vojne prvič pojavili kra- jišniki, ki so se, skupaj s pandurji barona Franza von der Trencka (1711–1749),73 spričo svoje učinko- vitosti, pa tudi z brutalnim plenjenjem in odno- som do civilnega prebivalstva, zapisali v spomin vseh vojskujočih se strani. Prav te neregularne enote iz Vojne krajine so povzročile, da so se te 67 Wrede, Geschichte, Bd. I, str. 84. 68 Prim. Benedik, Glavarjeva življenjska pot, str. 85. 69 Podrobneje o vojni gl. Oesterreichischer Erbfolgekrieg, Bd. 1–9; Anderson, The War. 70 Gruden, Zgodovina, str. 940. 71 Prim. Stergar, Uvedba, str. 455–456. Podrobneje o refor- mah, oboroženih silah in razvoju gl. Duffy, The Army of Maria Theresa. 72 Bruckmüller, Avstrijska zgodovina, str. 196–197. 73 Med številnimi prispevki o zloglasnem baronu, nastali- mi v zadnjih letih, gl. Krueger: The Many Lives, str. 34–57. O baronu Trencku in njegovih pandurjih v angleških časopisih gl. tudi Balić, Baron Franz von der Trenck, str. 449–472. 271 | kronika 72 � 2024 2 miha šimac |  iz kmetske hiše do baronskega naslova: oris življenja generalmajorja jerneja basaja (1719–1784) t. i. lahke enote, ki so nasprotniku učinkovito ogrožale oskrbovalne poti, v spopadih pa oteže- vale manevriranje težki pehoti, uveljavile v to- likšni meri, da so jih v sestav oboroženih sil uva- jale vse tedanje evropske armade.74 Poleti 1743 so bili denimo v sestavu renske ar- made tudi eskadroni Varaždincev in pripadniki tedaj še mejne milice iz Like, pa tudi Trenkovi pandurji niso manjkali. Podmaršal Johann Leo- pold Bärnklau (1700–1746) je tedaj s svojimi eno- tami deloval na Bavarskem. Pridružile so se jim okrepitve z območja Vojne krajine, približno 5000 mož karlovških in varaždinskih obmejnih milic, med njimi pa so bili tudi Ličani in karlovški hu- zarji, ki so sredi avgusta 1743 oblegali Ingolstadt.75 V njihovem sestavu so bile tudi Petazzijeve enote, med njimi Jernej Basaj, ki izrecno omenja vdor na Bavarsko in obleganje ter zavzetje Ingolstad- ta. Skupaj z drugimi krajišniki se je Basaj udeležil tudi prečkanja Rena ter bojev s Francozi pri Wis- sembourgu in Lauterbourgu v Alzaciji. Jernej Ba- saj se je, kakor piše, posebej proslavil z drznostjo v bojih pri Savernu.76 Jernej Basaj sicer ne omenja drugih, manjših spopadov, denimo pohodov v Šleziji, v katere so 74 Rothenberg, The Military Border, str. 19–20. 75 Podrobneje o tem gl. Vaniček, Special-Geschichte, Bd. II, str. 357–360. 76 AT ÖSTA/AVA Adel HAA AR 48.22, Basse, 1779, fol. 2v. bili vpleteni Petazzijevi možje,77 izpostavi pa svojo udeležbo v sestavu italijanske armade v bojnem pohodu proti Genovi in Provansi leta 1746.78 To- da tedaj ni bil več le pisar, pač pa ga je 9. maja 1746 spričo njegove spretnosti in izkazanega po- guma takratni poveljnik karlovškega generala- ta Leopold baron Scherzer (1707–1754) povišal v podporočnika.79 Kot takšen je, poleg drugih enot, septembra 1746 skupaj z ostalimi 1318 Petazzije- vimi slunjskimi fanti sodeloval pri obleganju in osvojitvi Genove.80 Prav pred Genovo je prišlo sporočilo, da je bil 20. septembra 1746 Benvenuto Sigmund grof Petazzi povišan v generalmajorja.81 Takrat je no- vopečeni general iskal adjutanta in ga našel v Jerneju Basaju. Petazzi je o tem 20. januarja 1769 v Ljubljani med drugim zapisal: »Ko sem bil leta 1746 v bojih pri Genovi milostno povišan v gene- ralmajorja in sem iskal (potreboval) sposobnega adjutanta, v vsem karlovškem generalatu nisem našel bolj marljivega in sposobnega kot Jerneja Basaja.«82 Kot generalov adjutant se je Basaj torej znašel v enotah, ki so vdrle v francosko Provanso. 30. septembra so čete v petih kolonah pod zašči- 77 Prim. Vaniček, Special-Geschichte, Bd. II, str. 375–378. 78 Vaniček, Special-Geschichte, Bd. II, str. 375–378. 79 AT ÖSTA/AVA Adel HAA AR 48.21, Basse 1771, fol. 5. 80 Prim. Vaniček, Special-Geschichte, Bd. II, str. 391. 81 Schmidt-Brentano, Kasierliche, str. 74. 82 AT ÖSTA/AVA Adel HAA AR 48.21, Basse 1771, fol. 5. Genova 1746 (https://www.abebooks.co.uk/maps/Prospect-City-Genoa-HARRIS-John/30529511565/ bd#&gid=1&pid=1). 272 | kronika 72 � 2024 2 miha šimac |  iz kmetske hiše do baronskega naslova: oris življenja generalmajorja jerneja basaja (1719–1784) to topov prečkale reko Var. Zadnji, peti koloni, ki je bila sestavljena iz treh bataljonov (liškega, ogulinskega in slunjskega), je poveljeval novo- pečeni generalmajor Petazzi. Po prečkanju reke je napadel in zavzel francoske položaje na St. Lau- rentu. Francozi so se umaknili v Antibes, kamor so 4. decembra prispele tudi cesarske sile. Mesto so sicer neuspešno oblegale do začetka februarja 1747.83 Jernej je, kakor omenja sam, sodeloval tu- di pri teh vojaških operacijah.84 Iz Petazzijevega zapisa pa izvemo, da Basaj ni bil aktiven le v ča- su bojnih pohodov, pač pa se je z zavzetostjo in prizadevnostjo izkazal tudi v času reform,85 ki jih je v Vojni krajini v teh vojnih letih izpeljal princ Sachsen-Hildburghausen.86 Medtem ko so se kra- jišniki bojevali na različnih bojiščih, je namreč v Vojni krajini prihajalo do občutnih reform. Že le- ta 1745 so denimo tako preuredili varaždinski ge- neralat, kjer so ustanovili dva graničarska oziro- ma krajiška pehotna polka in en huzarski polk.87 Leta 1746 pa so preuredili še karlovški generalat. Princ Sachsen-Hildburghausen je iz dotedanjih huzarskih in pehotnih stotnij formiral štiri regu- larne krajiške oziroma graničarske pehotne pol- ke in osem huzarskih eskadronov oziroma stotnij. Takrat so bili ustanovljeni: graničarski pehotni polk Guicciardi, poznejši Lički graničarski pehot- ni polk št. 1,88 graničarski pehotni polk Herber- stein, pozneje imenovan Otočanski graničarski pehotni polk št. 2,89 graničarski pehotni polk Dil- lis, poznejši Ogulinski graničarski pehotni polk št. 3,90 in graničarski pehotni polk Petazzi, poznej- ši Slunjski graničarski pehotni polk št. 4.91 Enote so bile sprva poimenovane po svojih imejiteljih; tako je Jernej Basaj kot podporočnik tedaj služil v novoustanovljenem Petazzijevem oziroma Slunjskem graničarskem pehotnem pol- ku št. 4. Polk je ob ustanovitvi nabiral rekrute iz severovzhodnih koncev karlovškega generalata, nekdanjih kapitanij Barilovič, Slunj in Žumbe- rak. Ob ustanovitvi je imel Petazzijev polk štiri 83 Vaniček, Special-Geschichte, Bd. II, str. 391–393. 84 Prim. AT ÖSTA/AVA Adel HAA AR 48.22, Basse, 1779, fol. 2v. 85 O reformah v karlovškem generalatu gl.: Jurišić, Karlo- vački generalat u reformama. 86 AT ÖSTA/AVA Adel HAA AR 48.21, Basse 1771, fol. 5. 87 Prim. Balić, Lička krajiška, str. 104. 88 O zgodovini enote gl. Vrkljan, Lička pukovnija. 89 Zgodovino enote predstavlja Bach, Otocaner Regiments- -Geschichte. 90 O zgodovini enote gl. Paul Kussan, Kratka povijest; Holje- vac, Ogulinska pukovnija. 91 V Hrvaškem državnem arhivu (HDA) v Zagrebu naj- demo celoten fond, posvečen zgodovini enote (HR-H- DA-442 – Slunjska graničarska pukovnija (fond)). – Za pomoč pri tem raziskovanju se zahvaljujem tamkajšnje- mu višjemu arhivistu dr. Damirju Staniću. bataljone, vsakega so sestavljale štiri stotnije. Vsaka stotnija je štela okoli 240 mož, od tega 4 ča- stnike, 24 podčastnikov ter 203 prostakov oziroma vojakov. Skupno je polk Petazzi sicer razpolagal s 5215 za boj sposobnimi krajišniki, ki pa niso bili vsi tudi mobilizirani v aktivno vojaško službo.92 V sestavu te enote je služboval tudi podporočnik Jernej Basaj, ki ga je v začetku februarja 1748 do- letela nova čast – povzpel se je še za »klin« višje v vojaški hierarhiji in postal nadporočnik. V tem činu je dočakal konec avstrijske nasledstvene voj- ne, ki se je končala s podpisom mirovne pogodbe 18. oktobra 1748 v Aachnu.93 V KARLOVŠKEM GENERALATU Nadporočnik Basaj je prve tedne miru torej preživljal v sestavu Petazzijevega polka v Vojni krajini, pri čemer je treba izrecno poudariti, da polk ni predstavljal le vojaške formacije, mar- več tudi teritorialno-administrativno upravno celoto, odgovorno za vsa področja civilne upra- ve, ekonomije in sodstva. Polkovni poveljniki so torej na svojih območjih imeli vsa pooblastila v vojaških, upravnih in sodnih zadevah, sami pa so bili podrejeni generalatu oziroma vrhovnemu poveljstvu. Tovrstne spremembe seveda niso po- žele le pohval, pač pa so večkrat naletele na neza- dovoljstvo in odkrit odpor. Oblasti so namreč od krajišnikov pričakovale oziroma zahtevale večjo produktivnost, saj so upale, da bodo samoza- dostni. A vsi ti pritiski so med krajišniki vzbujali le slabo voljo, zlasti še, ker niso imeli možnosti odkupa od vojaške službe. Povrhu so, kakor pi- še Gruden, »namesto starodavnih vojvodov in knezov poveljevali avstrijski častniki, večinoma Nemci po rodu, kakor je tudi nemški uradni jezik izpodrinil domačo hrvatsko govorico«. Poleg tega so se čutili prikrajšane, ker so morali svojo značil- no opravo zamenjati za vojaško monturo, krojeno po vzoru ogrskih regularnih enot.94 Svoje je k sla- bi volji dodalo še izkoriščanje s strani častnikov, malverzacije, specifične ekonomske razmere, sla- be letine in draginja. Nič čudnega torej ni, da so te razmere večkrat eskalirale v upore (na primer v severni Liki, okolici Senja in Brinja). Karlovški poveljujoči general Leopold baron Scherzer je že poleti 1746 zatrl upor v Liki, do podobnega večje- ga upora pa je prišlo tudi junija 1751, ko so se uprli pripadniki polka Guicciardi.95 92 Oesterreichischer Erbfolgekrieg, Bd. I, str. 496–497. 93 Bruckmüller, Avstrijska zgodovina, str. 198; Anderson, The War, str. 203–209. 94 Gruden, Zgodovina, str. 943. 95 Vaniček, Special-Geschichte, Bd. I, str. 500–506; Rothen- berg, The Military Border, str. 31–32; Balić, Lička krajiška, str. 138–141, 158; Moačanin, Vojna krajina, str. 36–40. 273 | kronika 72 � 2024 2 miha šimac |  iz kmetske hiše do baronskega naslova: oris življenja generalmajorja jerneja basaja (1719–1784) Kljub tem uporom in napetostim v Vojni kra- jini je nadporočnik Jernej Basaj očitno prav tam in tedaj našel dovolj priložnosti, da je poiskal živ- ljenjsko sopotnico Frančiško Oberhauser. Z njo si je ustvaril družino, ki je kmalu postala vse števil- nejša. V zakonu sta se jima namreč rodila sinova Karel in Emerik ter štiri hčerke: Frančiška, Vikto- rija, Elizabeta in Antonija.96 Spričo vse večje dru- žine si je Jernej še bolj prizadeval, da bi se v vojski čim bolj izkazal in bi lahko tudi z napredovanjem ter s tem povečanjem plače prispeval več sredstev za oskrbo družine. Zdi se, da je bil pri tem kar us- pešen, saj je že leta 1751 napredoval v stotnika,97 tri leta pozneje, torej prav v letu, ko je vladarica Marija Terezija leta 1754 izdala Vojnokrajiško pravo (Militär Gränitz Rechten),98 pa je Jernej Basaj za- radi vzornega službovanja in, kakor piše Petazzi, celo pred nekaterimi starejšimi stotniki, ki mu v odlikah niso bili kos, že postal polkovni straž- mojster (Oberstwachtmeister) oziroma major.99 Kot takšen je v slunjskem polku krajišnikov dočakal novo vojno. JERNEJ BASAJ V SEDEMLETNI VOJNI Vladarica Marija Terezija na Šlezijo, »izgub- ljeni najlepši biser svoje krone«, ni mogla poza- biti.100 Zato je bila v njenih očeh Prusija avstrij- ska glavna nasprotnica, česar se je zavedal tudi kancler Wenzel Anton grof Kaunitz (1711–1794), ki je to s spretno politiko udejanjal na diplomat- skem parketu. Čas diplomatskih pogajanj in ko- vanj novih zavezništev ter koalicij pa je dunajski dvor izkoristil tudi za krepitev in reformiranje oboroženih sil101 ter utrjevanje meje s pruskim 96 AT ÖSTA/AVA Adel HAA AR 48.21, Basse 1771, fol. 11v. 97 AT ÖSTA/AVA Adel HAA AR 48.21, Basse 1771, fol. 8. 98 Podrobneje o vojnokrajiškem pravu in položaju častni- kov gl. Milković, Položaj časnika, str. 161–182. 99 AT ÖSTA/AVA Adel HAA AR 48.21, Basse 1771, fol. 8. 100 Capuder, Zgodovina, str. 51. 101 O armadi Marije Terezije gl. Duffy, The Army of Maria Theresa. kraljestvom. A tudi pruski kralj Friderik II. ni mi- roval, saj je že leta menil, da bo prišlo do vojne, ter ves čas pripravljal svoje oborožene sile. Konec avgusta 1757 je prehitel nasprotnike ter brez vojne napovedi vdrl na Saško, blokiral saško armado in zavzel Dresden.102 Ti dogodki so bili le uvertura v sedemletne spopade in praske na čeških in saških poljanah, pa tudi na tleh Šlezije in Prusije.103 Na teh bojiščih so se znašli tudi polki iz Vojne krajine. Slunjski krajiški pehotni polk, v katerem je služil major Jernej Basaj, se je denimo že 6. maja 1757 izkazal med bitko za Prago. Bataljon slunjskih fantov je tedaj požel val občudovanja z zavzetjem mesta Brandýs. Tam so Slunjci jurišali na leva mestna vrata.104 Z odličnim vodenjem svojih fantov, ki so se znašli v sestavu brigade Beck divizije genera- la Hadika,105 se je, kakor je med drugim zapisal njegov tedanji brigadni poveljnik Philipp Levin baron Beck (1700–1768),106 major Basaj posebej hrabro izkazal tudi v junijskih dneh leta 1757: »/…/ v zadnji pruski vojni leta 1757 se je posebej izkazal v zmagoviti bitki pri Kolinu.«107 V tem slovitem spopadu je avstrijski vojskovodja Leopold Josef grof Daun (1705–1766) prvič porazil dotlej nepre- magljivega pruskega vladarja.108 Iz obeh Basaje- vih prošenj in priloženih potrdil pa lahko izvemo še nekaj več o posameznih spopadih, v katerih je sodeloval. 102 Basset, For God and Kaiser, str. 110–129; Bruckmüller, Av- strijska zgodovina, str. 200. 103 O sedemletni vojni gl. Szabo, The Seven Years War. 104 Vaniček, Special-Geschichte, Bd. II, str. 417. 105 O razporeditvi gl. Vaniček, Special-Geschichte, Bd. II, str. 421–425. 106 Wurzbach, »Beck, Philipp Lewin Freiherr von«, str. 214. 107 AT ÖSTA/AVA Adel HAA AR 48.21, Basse 1771, fol. 5–6. 108 Odsev te zmage je mogoče zaslediti v vizitacijskih poro- čilih goriškega nadškofa Karla Mihaela grofa Attemsa (1711–1774). Ob Daunovi zmagi so namreč v Novem mestu peli Te Deum in obhajali slovesno sveto mašo (gl. Volčjak, Vizitacijski zapisniki, str. 526). Načrt bitke pri Kolinu: https://www.kronoskaf.com/syw/images/c/ cc/Battle_of_Kolin.jpg. 274 | kronika 72 � 2024 2 miha šimac |  iz kmetske hiše do baronskega naslova: oris življenja generalmajorja jerneja basaja (1719–1784) Tako se je Jernej s svojim slunjskim krajiškim polkom izkazal 19. junija 1757 v spopadu s prusko zaščitnico na hribu Kaltenberg (dan. Studenec) med Kamnitzem (dan. Kamenice) in Kreybitzem (dan. Chřibská). Že dan prej (18. junija 1757) se je v bojih pri Krzehosesu (dan. Křečhoř) major Basaj izkazal, ko je s svojimi možmi zajel štiri sovražni- kove topove. Tedanji brigadir baron Beck je o Ba- saju še navedel, da se je bojeval tudi v spopadih pri Nimburgu (dan. Nymburk), 35 km vzhodno od Prage, kjer so številčnejši avstrijski vojaki, med katerimi ni manjkalo hrvaških pripadnikov, na- padli prusko kolono, ki jo je krčevito branil ma- jor Konstantin von Billerbeck (1713–1785). Ta si je zaradi uspešne obrambe tedaj prislužil prestižno odlikovanje Pour le Mérite.109 V zvezi z boji pri Po- diebradu (dan. Poděbrady) v osrednji Češki pa je baron Beck o Basaju zapisal, »da je zaradi spretne organizacije rešil velik del tamkajšnjih zalog«.110 Major Jernej Basaj se je v prihodnjih mese- cih in letih vojne bojeval še v drugih večjih in manjših spopadih ter večkrat opozoril nase s hra- brostjo in sposobnim vodenjem zaupanih mu čet. 22. septembra 1758 se je bataljon Slunjcev pod po- veljstvom majorja Basaja (Passée) izkazal v spopa- du na Saškem pri kraju Klassendorf (Classendorf) blizu vasi Lohmen, vzhodno od Dresdna. Slunjci so v naskoku zavzeli sovražnikovo reduto in za- plenili dva topova.111 Nekaj več o polku, v katerem je služil Basaj, o njegovi številčnosti in častnikih, ki so služili sku- paj z majorjem, je moč razbrati tudi iz ohranje- nih vojaških dokumentov, ki datirajo v november 1758, ko je polku poveljeval podpolkovnik Leo- pold grof Herberstein. Enota je, skupaj s pride- ljenimi vojaškimi častniki in častnimi člani, raz- porejenimi v 16 stotnij, štela 4104 mož. V polku je kot major služil Jernej Basaj, ki so ga vojaški pisarji tedaj zabeležili kot Barthl. v. Passey. Polk je takrat premogel tudi dve grenadirski stotniji pod poveljstvom stotnikov von Nienborga in von Pfla- chnerja. Obe skupaj sta šteli 240 mož.112 Slunjski polk krajišnikov se je še naprej boje- val v različnih spopadih in se še večkrat izkazal,113 skupaj z njim pa tudi major Jernej Basaj. Polkov- nik Török je pričal o njegovi hrabrosti leta 1759 v 109 Prim. König, Konstantin von Billerbeck, str. 136. 110 AT ÖSTA/AVA Adel HAA AR 48.21, Basse 1771, fol. 5–6. 111 Vaniček, Special-Geschichte, Bd. II, str. 447; Kronoskaf: Karlstädter-Szluiner Grenzer: https://www.kronoskaf. com/syw/index.php?title=Karlst%C3%A4dter-Szluiner_ Grenzer (22. 11. 2023). 112 AT ÖSTA/KA, Pers MLST I, GIR 4, Ktn. 5604, ST, Monats Tabella Novembri 1758. 113 Prim. Vaniček, Special-Geschichte, Bd. II, str. 450, 458, 462– 463. bojih pri Schönfeldu (dan. Sulikow) v Šleziji.114 Basajeva hrabrost in sposobnost vodenja enote sta najbrž še dodatno vplivali na to, da je bil 21. marca 1760 povišan v podpolkovnika.115 Kot tak- šen je Jernej marca 1762 služil v polku pod po- veljstvom polkovnika Dietricha von Adelsfelda, ki je tedaj razpolagal s 4078 aktivnimi možmi, ki jim lahko prištejemo še nekaj drugih predstavni- kov štaba; to je pomenilo, da je bilo skupno šte- vilo mož še nekoliko višje – 4095.116 S to enoto je Basaj dočakal februar 1763, ko je bil z mirovnimi pogodbami v Parizu in Hubertsburgu sklenjen mir, s katerim je Šlezija dokončno postala del pruskega kraljestva.117 114 AT ÖSTA/AVA Adel HAA AR 48.21, Basse 1771, fol. 6. 115 AT ÖSTA/AVA Adel HAA AR 48.21, Basse 1771, fol. 8. 116 AT ÖSTA/KA, Pers MLST I, GIR 4, Ktn. 5604, ST, Monats Tabella Martio 1762. 117 Bruckmüller, Avstrijska zgodovina, str. 201. Upodobitev krajiških polkov leta 1762. Vir: https://i.pinimg.com/564x/c4/f3/54/ c4f354623dacd486dee6beac3ac13b47.jpg. 275 | kronika 72 � 2024 2 miha šimac |  iz kmetske hiše do baronskega naslova: oris življenja generalmajorja jerneja basaja (1719–1784) POVELJNIK POLKA V VOJNI KRAJINI Po koncu sedemletne vojne je podpolkovnik Jernej Basaj prvih nekaj mesecev še služil v Slunj- skem krajiškem polku, a že poleti (27. junija) 1763 je prišlo do njegove premestitve k Ogulinskemu krajiškemu pehotnemu polku.118 Tako je prevzel poveljstvo nad polkom, ki mu je dotlej poveljeval tega leta preminuli polkovnik Johann Peczinger. Kot major je pri polku takrat služboval Casimir von Müller, avditor polka pa je bil Ludovicus Oppelt. Polk je bil sestavljen iz dveh grenadirskih in šestnajstih stotnij pešcev. Prvi stotniji grenadir- jev je poveljeval stotnik Vajkard (Weihard) von Po- sarelli (Bosarelli), drugi stotniji pa stotnik Johann von Gollob. Ogulinski polk je tedaj štel 4081 za boj sposobnih mož, v štabu pa je bilo moč najti še 22 častnikov.119 Zanimivo je, da Paul Kussan in za njim Željko Holjevac120 Basaja kot poveljnika polka priš- tevata šele od leta 1768, čeprav je dejansko že kot podpolkovnik poveljeval enoti vse od leta 1763.121 Čas po koncu sedemletne vojne je bil name- njen preureditvam in novim spremembam v Voj- ni krajini, s katerimi je obupne razmere skušal krajišnikom olajšati novi poveljnik feldcajgmoj- ster baron Beck. Vojna leta so namreč spričo ve- likega pomanjkanja delovne sile opustošila tam- kajšnje kmetijstvo. Posledično sta v letih 1764 in 1765 v Vojni krajini vladali beda in lakota. V ogu- linskem polku so denimo za kruh uporabljali in mleli celo koruzna stebla, v liškem polku pa so posegali celo po drevesnem lubju. Da bi se raz- mere kolikor mogoče izboljšale, je baron Beck dovolil ustanovitev več žitnih trgov (na primer v Karlovcu, Otočcu, Bjelovarju, Koprivnici in Gos- piču). Prav tako se je trudil, da bi krajišnikom s preureditvami enot122 ter z različnimi olajšavami zmanjšal breme vojaške službe.123 Ogulinski krajiški polk je tedaj sestavljalo versko precej mešano moštvo. To se je odražalo tudi med civilnim prebivalstvom, kjer so do sredi- ne 19. stoletja postopoma vzpostavili 23 katoliških in 14 pravoslavnih župnij (parohij), v Gojmirju pa je že od 17. stoletja deloval pravoslavni samostan. Najpomembnejše središče za izobraževanje otrok krajišnikov je bilo mesto Ogulin.124 118 AT ÖSTA/KA, Pers MLST I, GIR 3, Ktn. 5563, ST, Monats Tabella August 1763, Docierung. 119 AT ÖSTA/KA, Pers MLST I, GIR 3, Ktn. 5563, ST, Monats Tabella July 1763. 120 Prim. Kussan, Kratka povijest, str. 45; Holjevac, Ogulinska pukovnija, str. 52. 121 Prim. AT ÖSTA/KA, Pers MLST I, GIR 3, Ktn. 5563, ST, Monats Tabella August 1763. 122 O preureditvah, ki so specifično zadevale prav ogulinski krajiški polk, gl. Holjevac, Ogulinska pukovnija, str. 50–51. 123 Rothenberg, The Military Border, str. 42. 124 Kussan, Kratka povijest, str. 124, 140–143. Pripadniki ogulinskega krajiškega polka, na čelu z Basajem, so se v času miru že soočali z novimi reformami v cesarskih oboroženih silah; med drugim so oblasti uvajale nove vojaške uni- forme;125 ob tem so morali pripadniki polka skrbeti zlasti za kordonsko (varnostno) službo, ki je imela tako carinsko kot poštno in sanitarno vlogo.126 Seveda pa ne gre pozabiti tudi na njihovo vlogo mejnih stražnikov, ki naj bi se prvenstveno ukvarjali s preganjanjem različnih tihotapskih in roparskih tolp. Pri tem sicer niso bili vselej naj- bolj uspešni, saj naj bi razpolagali s premajhnim številom mož. Na šibke straže in težave, ki so jih povzročale roparske skupine, zaradi česar so nad- ležni razbojniki običajno zlahka ubežali roki pra- vice, je že leta 1761 in še leto pozneje opozarjal po- veljnik Vojne krajine, grof Petazzi, ki pa ga je leta 1763 zamenjal general Philipp Levin baron Beck (1763–1764).127 Prav leta 1768 je prišlo do nekaterih napadov in ropov, ki so se vsaj še eno generacijo ohranjali v ljudskem spominu na Kranjskem. Domnevno največji vpliv na to so imeli dogodki leta 1766, ko naj bi cerkev v Loškem Potoku in tamkajšnjega župnika oropali »vlaški roparji«. Z delom te ro- parske skupine naj bi pozneje obračunali kraji- šniki.128 S tovrstnim preganjanjem in zasledova- njem roparskih tolp sta imela precej posla tudi ogulinski krajiški polk in njegov poveljnik Jernej Basaj. Ravno poleti 1768 je prišlo do poskusa ro- parskega napada na Ribnico, o čemer je podrob- no pisala Dragica Čeč. Pri tem je iz arhivskih do- kumentov navedla vrsto zanimivih poročil in ob- vestil o opaženi roparski skupini, ki naj bi konec junija iz Osmanskega cesarstva vdrla na območje otočanskega polka: »To novico pa so kmalu prek- licali, češ da je poveljnik Bassi iz Ogulina prepre- čil prehod osmanskih podložnikov.«129 V resnici v navedenem dokumentu med drugim beremo: »Hl. Oberstlieutnant Basse zu Ogulin die daruber den Cordon nicht passiert«, kar še dodatno izpričuje, da je šlo za poveljnika ogulinskega polka Jerne- ja Basaja.130 Zanimivo pa je, da je Basajev naziv v tem zapisu še podpolkovnik, čeravno je prav v za- četku julija 1768 dosegel novo povišanje in postal polkovnik.131 V skrbi za zaupano mu enoto in ob opravlja- nju drugih zadolžitev ni pozabil na svoje družin- ske člane. V tem času se je za vojaški poklic že od- 125 Prim. Hollins, Austrian Frontier Troops, str. 16–17. 126 Holjevac, Ogulinska pukovnija, str. 49–50. 127 Čeč, Ribnica, str. 523. 128 Čeč, Ribnica, str. 526. 129 Čeč, Ribnica, str. 529. 130 SI AS 7, šk. 60, R-2-4, 5. 7. 1768 in 8. 7. 1768. 131 AT ÖSTA/AVA Adel HAA AR 48.21, Basse 1771, fol. 8. 276 | kronika 72 � 2024 2 miha šimac |  iz kmetske hiše do baronskega naslova: oris življenja generalmajorja jerneja basaja (1719–1784) ločil starejši sin Karel, ki je leta 1769 služil prav v očetovi enoti in imel čin podporočnika.132 Njegov mlajši brat Emerik se je v vojski znašel nekoliko pozneje, kot se zdi, leta 1777.133 Očetovemu bud- nemu očesu pa niso ušle niti hčerke, ki so počasi odhajale od doma. Tako je polkovnik Jernej Basaj leta 1770 pred oltar pospremil 25. marca 1754 ro- jeno hčerko Marijo Frančiško,134 ki se je tedaj po- ročila s stotnikom Coličem, ki je izhajal iz znane senjske plemiške rodbine in je takrat služboval v očetovem polku.135 »VON DER PIKE AUF«: NAPREDOVANJA JERNEJA BASAJA Poleti 1771 je preteklo že več kot 397 mesecev oziroma 33 let in mesec dni, kar je Jernej Basaj služil v oboroženih silah in se udejstvoval na bojnih poljanah.136 To pa je bilo več, kot je teda- nji vojaški pravilnik predpisoval, da mora imeti častnik, ki zaprosi za podelitev plemstva (Mili- tair-Privilegien). Zato je tisto poletje polkovnik Ba- saj na dunajski dvor naslovil prošnjo za povzdig v plemiški stan. V njej je izrecno navedel, da je vojaško kariero in sedanji položaj dosegel »von der Pique auf«; torej od preprostega prostovoljca prek vseh vojaških stopenj pa vse do polkovnika. V prošnji oziroma njenem prepisu, presenetljivo, beremo, da je v vojsko vstopil kot 15-letnik, kar pa ne drži in gre morda za pisarjevo pomoto.137 Rojen leta 1719 je bil leta 1738 v resnici v 19. letu starosti. Ne glede na to pa je moč njegovo vojaško napre- dovanje na kratko tabelarično predstaviti tako, kot so zapisali 15. junija 1771 v Karlovcu: – prostovoljec (Volonteur): 1. marec 1738 – 44 me- secev – pisar (Fourier): 1. januar 1742 – 52 mesecev – podporočnik (Unterlieutenant): 9. maj 1746 – 21 mesecev – nadporočnik (Oberlieutenant): 5. februar 1748 – 42 mesecev – stotnik (Hauptmann): 2. avgust 1751 – 40 mese- cev – polkovni stražmojster (Obristwachtmeister) ozi- roma major: 18. december 1754 – 40 mesecev 132 AT ÖSTA/KA, Pers MLST I, GIR 3, Ktn. 5564, ST, August 1769. 133 AT ÖSTA/KA, Kartei für Musterlisten und Standes- tabellen 1740–1820, Bassee, Emerich Br. Dostopno na: https://www.familysearch.org/ark:/61903/3:1:3Q9M- C9TD-T9Z8-F?i=1357&cat=106245 (23. 12. 2023). 134 Vpis njenega rojstva in krsta najdemo v karlovški krstni knjigi župnije sv. Trojice (Župa sv. Trojstvo), ko je bil njen oče Jernej stotnik (Capitanei). Gl. HDA, Matične knjige, Župa sv. Trojstvo (Karlovac), R 1710–1820, str. 394. 135 Holjevac, Ogulinska pukovnija, str. 54. 136 AT ÖSTA/AVA Adel HAA AR 48.21, Basse 1771, fol. 8. 137 AT ÖSTA/AVA Adel HAA AR 48.21, Basse 1771, fol. 10. – podpolkovnik (Obristlieutenant): 21. marec 1760 – 100 mesecev – polkovnik (Obrister[sic]): 1. julij 1768 – 35 mese- cev.138 Ker pa služba v vojaških vrstah ni bila dovolj, ni pozabil omeniti že obravnavanega udejstvov- vanja na bojnih poljanah ter predložiti pisnih potrdil (Atestatov) posameznih poveljnikov; od Petazzija, feldcajgmojstra barona Becka in prin- ca Pfalz-Zweibrücken-Birkenfelda (1724–1767) do polkovnikov Töroka, Johanna von Zedwitza, gro- fa Kasimirja Draškovića in Franza Friedricha von Vela (Vehla, † 1777). Vsi ti so pričali o tem, da je polkovnik Jernej Basaj spričo izkazane hrabrosti na bojišču in spretnega vodenja vojaštva v miru vreden te časti.139 Iz priloženih atestatov pa se zdi, da je imel Jernej Basaj trdno namero prido- biti si plemiški stan. Atestate oziroma potrdila o udejstvovanju na bojnih poljanah je namreč, ka- kor kažejo navedeni datumi, pri predpostavljenih zbiral že v času sedemletne vojne. Nekatera po- trdila je pridobil tudi pozneje, mednje je gotovo sodilo pričanje grofa Petazzija, ki ga je ta podpisal 20. januarja 1769 v Ljubljani.140 Ob tem se nehote zastavlja vprašanje: Čemu Basaj ni za plemstvo zaprosil že takoj ob izpolnjenih tridesetih letih vojaške službe? Kaj ga je pri tem oviralo oziroma zakaj tega ni storil, za zdaj žal ni znano. Je pa zato v prošnji iz leta 1771 mogoče zaslediti odsev Jer- nejeve hvaležnosti rodni Kranjski in staršem, ki so bili – kakor je zapisal – vselej zvesti vladarjevi podaniki. Na koncu prošnje je Jernej navedel, da je bil tedaj poročen s Frančiško, roj. Oberhauser, in oče štirih hčera ter dveh sinov.141 Vladarica Marija Terezija je Basajevi prošnji ugodila, saj je bil 24. avgusta 1771 povzdignjen v viteški stan. Ob tem je prejel plemiški grb, ki ga lahko opišemo takole: deljen in zgoraj razcepljen ščit. V zgornjem desnem rdečem polju stoji na ze- leni podlagi navznoter obrnjen žerjav v naravnih barvah, ki v dvignjeni desni nogi drži kamen. V zgornjem levem srebrnem polju stoji navznoter obrnjen pokončen rdeč lev z odprtim gobcem. V spodnjem zlatem polju so tri modre prečke po- ševno desno. Nad ščitom kronan turnirski šlem z rdeče-srebrnim in modro-zlatim pregrinjalom. Iz krone rasteta črni orlovi perutnici, med njima štiri nojeva peresa - zlato, modro, srebrno in rde- če.142 Podeljeno plemstvo je zajelo tudi otroke in ženo. 138 AT ÖSTA/AVA Adel HAA AR 48.21, Basse 1771, fol. 8. 139 AT ÖSTA/AVA Adel HAA AR 48.21, Basse 1771, fol. 5–6. 140 AT ÖSTA/AVA Adel HAA AR 48.21, Basse 1771, fol. 5. 141 AT ÖSTA/AVA Adel HAA AR 48.21, Basse 1771, fol. 11v. 142 AT ÖSTA/AVA Adel HAA AR 48.21, Basse 1771. – Za bla- zon Basajevega grba se zahvaljujem dr. Mihi Preinfalku. 277 | kronika 72 � 2024 2 miha šimac |  iz kmetske hiše do baronskega naslova: oris življenja generalmajorja jerneja basaja (1719–1784) Polkovnik Jernej pl. Basaj je po teh dneh časti in veselja še naprej služboval v Ogulinskem kra- jiškem polku. Ta je ves čas doživljal spremembe, nekateri častniki in vojaki so se upokojevali, dru- ge so premeščali, nekateri so umirali. Holjevac in Kussan navajata, da naj bi polk novega poveljnika dobil že leta 1773,143 kar pa je v nasprotju s pregle- danimi polkovnimi vojaškimi tabelami. Tako je bil denimo Ogulinski krajiški pehotni polk v res- nici še maja 1775 pod poveljstvom polkovnika pl. Basaja (Bartholomeus von Bahsse). Podpolkovnik je bil Georg von S(z)illy, majorja pa v Ljubljani ro- jeni Vajkard pl. Posarelli (Bosarelli)144 in Carl von 143 Holjevac, Ogulinska pukovnija, str. 55. Ta podatek navaja tudi Kussan, Kratka povijest, str. 45. 144 Posarelli je pozneje postal celo generalmajor in dosegel baronstvo. Gl. https://www.napoleon-series.org/resear- ch/biographies/Austria/AustrianGenerals/c_Austrian- GeneralsP.html#P47 (18. 5. 2023). Wiedewnitz. Polkovni profos je bil Petar Mihelić. Štab je bil tedaj – v primerjavi z letom 1763 – neko- liko reduciran, saj je štel le 13 mož. Kot nezasede- no mesto je v tabeli navedeno mesto polkovnega računovodje. Je pa zato enota, skupaj z dodeljeni- mi in častnimi pripadniki, štela 3119 mož. Ob tem velja omeniti še nekatere častnike, ki jih najdemo na seznamu enote in katerih priimki izkazujejo, da je šlo v veliki meri za častnike srbske ali hr- vaške narodnosti, ni pa izključeno, da je kateri izmed njih prihajal tudi iz Kranjske ali Štajerske (prim. Sovič, Pfeiffer, Magdič, Špehar, Luketič). Na seznamu je tu še vedno moč najti tudi Basaje- vega sina Karla, ki je bil tedaj že nadporočnik. A bolj kot to je zanimivo, da je bil med Basajevimi stotniki tudi »Carrel von Prescheren«.145 Zdi se, da 145 AT ÖSTA/KA, Pers MLST I, GIR 3, Ktn. 5566, ST, Monnats Tabella, Maio 1775. Prva stran Petazzijevega atestata, pisanega v Ljubljani leta 1769 (AT ÖSTA/AVA Adel HAA AR 48.21, Basse 1771, fol. 5). 278 | kronika 72 � 2024 2 miha šimac |  iz kmetske hiše do baronskega naslova: oris življenja generalmajorja jerneja basaja (1719–1784) je izhajal iz družine Prescheren von Heldenfeld, pozneje pa je postal polkovnik Gradiščanskega krajiškega pehotnega polka in celo baron.146 GENERALMAJORSKI ČIN IN BARONSTVO Maja 1775 je bil polkovnik Basaj še zadnjič podpisan pod mesečno poročilo o sestavi eno- te.147 Tedaj se je namreč že poslavljal od svojega polka, saj je bilo že aprila znano, da bo preme- ščen v poveljstvo karlovškega generalata. Zani- mivo pa je, da se je v tem izkazu polka podpisal še kot polkovnik, čeprav je bil tedaj skoraj goto- vo že obveščen o napredovanju; 25. aprila 1775 je namreč postal General-Feldwachtmeister oziroma generalmajor.148 Povišanje v generalmajorski čin pa v Vojni krajini še zdaleč ni bilo samoumevno in je potekalo po precej zapletenih poteh, kakor piše Duffy, povrh pa se je do takšnega napredo- vanja prišlo zelo počasi. Pri tem je Duffy navedel mnenje generala Laudona, ki je leta 1761 vladarici Mariji Tereziji poročal, da od vseh polkovnikov v karlovškem generalatu, ki so tedaj služili na bo- jišču, ni niti enega, ki bi mu lahko popolnoma zaupal poveljevanje enotam v postojankah. De- loma je do tega nezaupanja sicer prihajalo tudi zato, ker mnogi niso bili najbolj vešči branja in pisanja ter so imeli s tem nemalo težav.149 A ne glede na to je Basaj generalski čin naposled le do- segel. Ob tem dosežku se je skupaj s soprogo tudi preselil. Dotlej je, če gre verjeti nekaterim poro- čilom in noticam, z družino živel v kraju Otočac. Generalova žena je bila te selitve, kakor je mogo- če razbrati iz pisma, naslovljenega na Petra Pavla Glavarja, nadvse vesela, saj so se takrat sprva pre- selili iz njej neljubega Otočca bliže cesti, ki pelje iz Senja v Karlovec. Dejansko je bilo pismo, dati- rano leta 1777, napisano v Brinju, v ličko-senjski 146 Prim. Ausgsburgische Ordinari Postzeitung, 3. 10. 1795; gl. tudi https://www.napoleon-series.org/research/biograp- hies/Austria/AustrianGenerals/c_AustrianGeneralsP. html#P47 (18. 5. 2023). 147 AT ÖSTA/KA, Pers MLST I, GIR 3, Ktn. 5566, ST, Monnats Tabella, Maio 1775. 148 NMS, arhiv, šk. 1914/3, št. 286, An die Direktion, 10. 9. 1914; Schmidt-Brentano, Kasierliche, str. 9. – Zanimivo je, da Bach kot datum napredovanja in premestitve navaja 20. maj 1775 (Bach, Otocaner Regiments-Geschichte, str. 48). V zadnji knjigi o Ogulinskem krajiškem polku pa Holje- vac celo piše, da naj bi Basaj v čin generala napredoval šele leta 1778 (Holjevac, Ogulinska pukovnija, str. 58). To je, kot kaže, v nasprotju z vsemi doslej znanimi podatki, av- torjevo navedbo pa še dodatno pobija Basajev podpis v pismu iz leta 1777, naslovljenem na Petra Pavla Glavarja, kjer je pri podpisu mogoče zaslediti kratico, ki označuje generalmajorja in ne več polkovnika. Prim. AGB, f. 5, 1777 IX/10, Studenec. Basajevo pismo Glavarju. 149 Duffy, Instrument of War, str. 343. županiji, najbrž v tamkajšnji trdnjavi.150 Holje- vac namreč piše, da je Basaj v tej trdnjavi preži- vel dve leti, ko je bil grad tudi zadnjič temeljito popravljen.151 Leta 1778 se je generalmajor Jernej pl. Basaj preselil v Karlovec.152 Od tam se je Petru Pavlu Glavarju tistega leta že oglasila tudi Jerne- jeva soproga.153 V tem času je generalmajor Basaj opravljal raz- lične službe, bil je denimo brigadir v karlovškem generalatu, pa tudi član različnih regulacijskih komisij.154 Že septembra 1777 je vladarica Marija Terezija sklenila, da je treba v interesu razvoja tr- govine mesto Karlovec in druge predele čim prej predati civilni upravi. To delo je bilo zaupano ve- likemu županu Josipu Maljahtu in generalu Ba- saju. Komisija se je morala ukvarjati in urejati ob- seg in razmejitev območij Karlovca, tj. katera so sodila v civilno in katera v vojaško pristojnost.155 150 AGB, f. 5, 1777 X/14 Studenec. Pismo Basajeve žene Gla- varju. 151 Holjevac, Ogulinska pukovnija, str. 58. – Prav tam avtor navaja, da je bil Basaj še dve leti (1776–1778) poveljnik Ogulinskega krajiškega polka, a ga v polkovnih izkazih ne najdemo več. Še več, mesto polkovnika je bilo izpraz- njeno od maja 1775, kakor beremo v mesečni tabeli za no- vember 1777. V resnici je polku že od Basajevega odhoda poveljeval tedanji podpolkovnik Georg Szilly. Prim. AT ÖSTA/KA, Pers MLST I, GIR 3, Ktn. 5566, ST, Monat Ta- bella Juni 1775; Monat Tabella November 1777. 152 Bach, Otocaner Regiments-Geschichte, str. 83. 153 Prim. AGB, f. 5, 1778 XI/19, Karlovec. Pismo Basajeve žene Glavarju. – Za vsa posredovana pisma se iskreno zahva- ljujem mag. Štefanu Petkovšku. 154 AT ÖSTA/AVA Adel HAA AR 48.22, Basse, 1779, fol. 3–3v. – O Jernejevem delu v komisijah gl. tudi Vaniček, Spe- cial-Geschichte, Bd. II, str. 261–262. 155 Lopašić, Karlovac, str. 50. Basajev baronski grb (AT ÖSTA/AVA Adel HAA AR 48.22, Basse, 1779, fol. 7). 279 | kronika 72 � 2024 2 miha šimac |  iz kmetske hiše do baronskega naslova: oris življenja generalmajorja jerneja basaja (1719–1784) Kot brigadir je generalmajor Basaj sodeloval tu- di v regulacijski komisiji tako v Karlovcu kot na Reki, kamor ga je napotila vojaška oblast. V za- dovoljstvo nadrejenih je izpolnil njihova pričako- vanja.156 Prav ti uspehi so najbrž botrovali temu, da je Basaj leta 1779 dunajski dvor zaprosil za ba- ronstvo. V prošnji je večinoma ponovil navedbe o svojem angažmaju v različnih minulih vojnih spopadih ter dodal dosežke in uspehe iz karlov- škega generalata ter različnih komisij. Prošnji je dunajski dvor ugodil, tako da je 31. decembra 1779 generalmajor Jernej Basaj dobil še baronski na- slov, častni naziv »blagorodni« in nekoliko izbolj- šan baronski grb. Ta se od prvotnega ni bistveno razlikoval, dobil je le baronsko krono nad ščitom in dva dodatna šlema.157 Generalmajor baron Basaj je tudi v prihod- njih mesecih opravljal zaupane mu službe. Tako je bil denimo leta 1781 začasni (interim) povelj- nik karlovške trdnjave, takrat je opravil tudi in- špekcijski obisk enot, kot začasni poveljnik pa je odobril gradnjo gostišča v Krasnu, ki pa nato ni bilo nikoli zgrajeno.158 Leta 1783 je bil baron Ba- saj v Karlovcu navzoč ob obisku cesarja Jožefa II. Ta je tedaj ukazal precej izboljšav, med drugim izgradnjo nove orožarne. Za njenega poveljnika 156 AT ÖSTA/AVA Adel HAA AR 48.22, Basse, 1779, fol. 3–3v. 157 AT ÖSTA/AVA Adel HAA AR 48.22, Basse, 1779, fol. 8. 158 Bach, Otocaner Regiments-Geschichte, str. 57. je bil že 28. maja tega leta postavljen prav baron Basaj.159 GENERALOVA SMRT Ob vseh zaupanih nalogah je Basaj ostajal v pisnem stiku s pobratimom Petrom Pavlom Gla- varjem, ki se je leta 1766 preselil v grad Lanšprež na Gomili pri Trebnjem. Prav tja je barona Basa- ja vodila pot v prvih dneh januarja 1784, ne da bi slutil, da bo to njegovo poslednje potovanje. Ča- sopis Laibacher Zeitung je namreč že 22. januarja 1784 objavil vest, ki se v prostem prevodu glasi: »12. januarja je v Lanšprežu, nedaleč od Novega mesta, pri gospodu duhovniku Glavarju umrl generalmajor von Basse, brigadir in poveljnik tr- dnjave Karlovac. Polkovnik grof Fugger je ob pre- jemu poročila o tem, skupaj s preostalim častni- škim zborom in vojaki, zapustil Novo mesto in se odpravil k tri ure oddaljenemu Lanšprežu, da bi bili navzoči pri njegovem pogrebu in ga počastili s trojno častno salvo.«160 Presenetljivo se te časopi- sne navedbe o času smrti nekoliko razlikujejo od zapisa v mrliški matični knjigi župnije Mirna: »15. januarja je bil pokopan general Jernej baron Basaj (Bartholomaeus liber baro de Bassee), ki je prišel na Lanšprež 13. januarja, da bi obiskal osebnega pri- jatelja. 14. januarja okoli treh zjutraj ga je zadela 159 Lopašić, Karlovac, str. 62. 160 Laibacher Zeitung, 22. 1. 1784. Kapela sv. Jožefa na Lanšprežu in v njej spominska plošča Jerneju Basaju (foto: Anton Koželj). 280 | kronika 72 � 2024 2 miha šimac |  iz kmetske hiše do baronskega naslova: oris življenja generalmajorja jerneja basaja (1719–1784) možganska kap in njegov osebni prijatelj, nadvse častiti gospod Peter Glavar, ga je pred smrtjo pre- videl z vsemi potrebnimi zakramenti. Pokopan [je] pri Sv. Jožefu na Lanšprežu.«161 V tej kapeli ga je pokopal Glavar sam, ne da bi vedel, da bo kma- lu, že čez deset dni, 24. januarja 1784, pobratimu sledil tudi sam. Tudi njega so pokopali v kapeli sv. Jožefa, ki pa so jo v Mantuanijevem času [1914] uporabljali »kot gospodarsko poslopje«.162 NAMESTO SKLEPA Kakor že omenjeno, je v slovenskem prostoru Basajev pobratim, duhovnik, dobrotnik in gospo- darstvenik Peter Pavel Glavar, mnogo bolj poznan od Jerneja barona Basaja, ki je bil doslej v njegovi senci. Tega so se zavedali že v začetku 20. stoletja, zato ne preseneča Mantuanijeva korespondenca in vprašanja, ki jih je pošiljal na različne naslove, saj je upal, da bo pridobil dovolj gradiva za ustre- zno predstavitev generala iz Vopovelj. Še več, iz ohranjenega koncepta pisma, ki je bilo namenje- no arhivarju Emilu pl. Laszowskemu v Zagreb, iz- vemo, da je »Deželni odbor kranjski« želel prepe- ljati »zemske ostanke zaslužnih sinov Kranjske v njihov rojstni kraj, kjer po njegovih dobrodelnih ustanovah še živi spomin na Peter Pavel [sic] Gla- varja. Nagrobnik bi krasila spominska plošča163 s portreti obeh mož.« V ta namen je v Zagreb poslal poizvedbo za morebitnimi potomci obrav- navane rodbine ter prošnjo, da bi našli portret barona Basaja.164 Žal odgovora na te poizvedbe v ohranjeni Mantuanijevi korespondenci ni, pa tudi do portreta, kakor se zdi, ni prišel. Najbrž tu- di ni vedel, da je tak portret nekoč res obstajal. V Glavarjevem arhivu namreč hranijo pismo, ki ga je vdova generala Basaja 2. marca 1784 pisala Jo- žefu Tomelju (1746–1797) in v katerem je omenila, da je bil Jernej Basaj še kot polkovnik ogulinske- ga krajiškega polka zares portretiran, portret pa je bil nato poslan v Komendo.165 Iskanje te Basajeve upodobitve torej še danes pomeni izziv razisko- valcem, kar velja tudi za raziskovanje življenjskih usod njegovih potomcev. Tudi ti bi si najbrž zas- lužili dodatno predstavitev, saj so v pričujočem prispevku le bežno omenjeni. Namenoma, saj je ta imel prvenstveni namen osvetliti in predstaviti 161 NŠAL, ŽA Mirna, Matične knjige, M 1771–1801, str. 54. 162 NMS, arhiv, šk. 1914/3, št. 286, štev. 691/1914, Koncept. 163 Predsednik Regijske čebelarske zveze Anton Koželj je na pobudo pisatelja Ivana Sivca dal v tla kapelice sv. Jože- fa na Lanšprežu vzidati spominsko ploščo kranjskemu generalu Jerneju Basaju. Na ta način je, sicer nekoliko drugače, kakor je upal Mantuani, vendarle izpolnjena ta dolgoletna ideja o spominskem obeležju. 164 NMS, arhiv, šk. 1914/3, št. 286, štev. 691/1914, Koncept. 165 AGB, f. 6, 1784 III/2 Karlovec. Pismo vdove po generalu pl. Basaju Tomlju. življenjsko pot Jerneja Basaja. Ta nam pokaže, da se je bilo mogoče tudi v 18. stoletju iz preprostega kranjskega prostovoljca s predanostjo, hrabrostjo in spretnostjo v vojaških vrstah postopoma za- vihteti do čina generalmajorja in plemiškega na- slova. Resda kot general Basaj ni nikoli povelje- val na bojišču, je pa kot takšen uspešno deloval pri različnih nalogah v Vojni krajini. To je najbrž še dodatno pripomoglo k pridobitvi baronskega naslova. Kljub vsem doseženim visokim častem pa Basaj ni pozabil na svoje korenine in svojega pobratima, s katerim ga je vezala neuničljiva vez prijateljstva. Morda je lahko prav zato življenjska pot generalmajorja Jerneja barona Basaja spod- buda tudi vsem za prihodnje čase. VIRI IN LITERATURA ARHIVSKI VIRI AGB – Arhiv Glavarjevega beneficija AT ÖSTA – Österreichisches Staatsarchiv AVA – Allgemeines Verwaltungsarchiv Adelsakten KA – Kriegsarchiv Wien Kartei für Musterlisten und Standestabellen 1740–1820 (https://www.familysearch.org) Pers (Personalunterlagen), MLST (Musterlisten und Standestabellen der k. k. Armee), I, GIR (Grenzinfanterieregimenter) HR-HDA – Hrvaški državni arhiv HDA-442 – Slunjska graničarska pukovnija (fond). HDA, Matične knjige, RMK Župa sv. Trojstvo (Karlovac), R 1710–1820. NMS – Narodni muzej Slovenije Arhiv NMS. NŠAL – Nadškofijski arhiv Ljubljana Matične knjige (https://data.matricula-online.eu/ sl/slovenia/ljubljana/mirna/01473/?pg=29): RMK Cerklje na Gorenjskem 1710–1726; RMK Ljubljana – Sv. Nikolaj 1712–1722; MMK Mirna 1771–1801 SI AS – Arhiv Republike Slovenije AS 7, Deželno glavarstvo na Kranjskem. AS 1073, Zbirka rokopisov. KORESPONDENCA Deželak Trojar, Monika. Nekaj raziskovalnih izsledkov (elektronsko pismo hrani avtor). 281 | kronika 72 � 2024 2 miha šimac |  iz kmetske hiše do baronskega naslova: oris življenja generalmajorja jerneja basaja (1719–1784) ČASOPISI Ausgsburgische Ordinari Postzeitung, 1795. Laibacher Zeitung, 1784. LITERATURA Anderson, Matthew Smith: The War of the Austrian Su- ccession, 1740–1748. London, New York: Longman, 1995. Andritsch, Johann: Die Matrikeln der Universität Graz, 1711–1765 (Band 6/4). Graz: Publikationen aus dem Archiv der Universität Graz, 2002. Angeli, Moriz von: Der Krieg mit der Pforte 1736 bis 1739. Mitteilungen des k. k. Kriegsarchivs, 1881, str. 247–338. Avdić, Admir: Avstrijsko-turška vojna na področju Bosne 1737–1739: banjaluška bitka 4. avgusta 1737 (diplom- ska naloga). Maribor, 2012. Bach, Franz: Otocaner Regiments-Geschichte: Vom Ur- sprung dieser Gegend, ihrer Bevölkerung und ihrer Schicksale. Karlstadt: Prettner, 1853. Balić, Juraj: Baron Franz von der Trenck and his pan- dours in British newspaper articles. Acta Histriae 26, 2018, št. 2, str. 449–472. Balić, Juraj: Lička krajiška pješačka pukovnija u razdoblju od 1736 do 1809. godine (doktorska disertacija). Za- greb, 2019. Basset, Richard: For God and Kaiser: The Imperial Au- strian Army, 1619–1918. New Haven: Yale University Press, 2015. Benedik, Metod: Glavarjeva življenjska pot. Glavarjev simpozij v Rimu (ur. Edo Škulj). Celje: Mohorjeva družba, 1999, str. 81–92. Bojničič, Ivan: Der Adel von Kroatien und Slavonien. Nürnberg: Verlag von Bauer und Raspe, 1899. Bruckmüller, Ernst: Avstrijska zgodovina. Ljubljana: Slovenska matica, 2017. Capuder, Karol: Zgodovina c. in kr. pešpolka št. 17. Ljub- ljana: Karantanija, 2005. Čeč, Dragica: Ribnica v primežu strahu pred roparji – poskus vpada roparske skupine v Ribnico leta 1768. Kronika 66, 2018, št. 3 (Iz zgodovine Ribnice na Do- lenjskem), str. 515–536. Duffy, Christopher: Instrument of War: Volume 1 – The Austrian Army in the Seven Years War. Solihull: Heli- on & Company, 2020. Duffy, Christopher: The Army of Maria Theresa. The Ar- med Forces of Imperial Austria, 1740–1780. Daventria: De Lange, 1977. Glavan, Nina in Maček, Lara Hana: Glavarjeva rej- niška družina. (Ne)poznani Glavar: O življenju Petra Pavla Glavarja in njegovem času (ur. Štefan Petkov- šek). Komenda: Občina Komenda in Ustanova Pe- tra Pav la Glavarja, 2022, str. 49–58. Gruden, Josip: Zgodovina slovenskega naroda, Del I. Ce- lje: Mohorjeva družba, 1992. Holjevac, Željko: Ogulinska pukovnija (1746.–1873.). Ogulin: Ogranak Matice hrvatske, 2012. Hollins, David: Austrian Frontier Troops 1740–98. Ox- ford, New York: Osprey, 2005. Jurišić, Ivan: Karlovački generalat u reformama Habs- burškoga dvorskog apsolutizma. Primjer Hild- burghausenovih reformi (1737–1749.) (doktorska disertacija). Zagreb, 1998. König, Anton Balthasar: Konstantin von Billerbeck. Biographischen Lexikon aller Helden und Militairper- sonen, welche sich in Preußischen Diensten berühmt gemacht haben. Band I. Berlin: Arnold Wever, 1788, str. 136. Kosi, Miha in Bizjak, Matjaž in Seručnik, Miha in Šilc, Jurij: Historična topografija Kranjske (do leta 1500). Ljubljana: Založba ZRC, 2021 (Druga e-izdaja, verzija 2.0) (Slovenska historična topografija 1). (https://topografija.zrc-sazu.si/sht/files/SHT-Kranj- ska_web2.0.pdf ) Krajevni leksikon Dravske banovine. Ljubljana: Tiskarna Slovenija, 1937. Krajnc, Marijan: Slovenska vojaška inteligenca. Grosup- lje: Grafis Trade, 2005. Krueger, Rita: The Many Lives of Franz von der Trenck. Austrian History Yearbook 50 (2019), str. 34–57. Kussan, Paul: Kratka povijest Treće ogulinske narodne graničarske pješadijske regimente. Zagreb: SKD Pros- vjeta, 2010. Lampreht, Rajmund: General Jernej Basaj (tipkopis), 2023 (hrani Ivan Sivec). Lavrenčič, Ivan: Zgodovina cerkljanske fare. Ljubljana: A. Golobič, 1890. Lopašič, Radoslav: Žumberak crte mjestopisne i povi- estne. Zagreb: Dionička tiskara, 1881. Lopašić, Radoslav: Karlovac – Poviest i mjestopis grada i okolice. Zagreb: Matica hrvatska, 1879. Lopašić, Radoslav: Zapoviednici vojske i obrane Kra- jine hrvatske proti turskoj sili pod kraljevi iz kuće Habsburžke do god. 1750. Spomenici Hrvatske kraji- ne, sv. III. Zagreb: JAZU, 1889, str. 464–473 (https:// vojnakrajina.ffzg.unizg.hr/zapoviednici-vojske-i- -obrane-krajine/). Luschin von Ebengreuth, Arnold: Styria cut into pieces, Two Memorials. Graz: Buchhandlung Moser, 1921. Malleson, George Bruce: Loudon: A Sketch of the Milita- ry Life of Gideon Ernest: Freiherr Von Loudon, Some- time Generalissimo of the Austrian Forces. London: Chapman and Hall, 1884. Milković, Kristina: Položaj časnika prema zakonskoj regulativi za Vojnu krajinu: Krajiška prava (1754.) i Osnovni krajiški zakon (1807.). Povijesni prilozi 25, 2006, št. 31, str. 161–182. Moačanin, Fedor: Vojna krajina do kantonskog uređe- nja 1787. Vojna krajina. Povjesni pregled – Historiogra- fija – Rasprave. Zagreb: Sveučilišna naklada Liber, 1984, str. 31–34. 282 | kronika 72 � 2024 2 miha šimac |  iz kmetske hiše do baronskega naslova: oris življenja generalmajorja jerneja basaja (1719–1784) Molek, Martin: General Lavdon, oče vojakov imenovan. Novo mesto: J. Krajec, 1886. Oesterreichischer Erbfolgekrieg 1740–1748, Bd. I (Kriege unter der Regierung der Kaiserin-Königin Maria The- resia). Wien: K. u. k. Kriegsarchiv, 1896. Pregelj, Ivan: Peter Pavel Glavar: lanšpreški gospod. Celje: Mohorjeva družba, 1983. Rechfeld, Philipp Jacob: Peter Glavar. Mittheilungen des Historischen Vereins fur Krain, 1848, str. 29–42. Rothenberg, Gunther: The Military Border in Croatia, 1740–1881. A Study of an Imperial Institution. Chica- go: University Press, 1966. Schmidt-Brentano, Antonio: Kasierliche und k.k. Gene- rale (1618–1815). Wien: Österreichisches Staatsar- chiv, 2006 (dostopno tudi na: http://www.historie. hranet.cz/heraldika/pdf/schmidt-brentano2006. pdf ). Simoniti, Vasko: Turki so v deželi že: turški vpadi na slo- vensko ozemlje v 15. in 16. stoletju. Celje: Mohorjeva družba, 1990. Simoniti, Vasko: Vojaška organizacija na Slovenskem v 16. stoletju. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1991. Sivec, Ivan: In večno bodo cvetele lipe: roman o Petru Pav- lu Glavarju, župniku komende sv. Petra, velikanu dob- rote, ljubezni in obnove človeških src. Celje: Mohorje- va družba, 1991. Sivec, Ivan: Vse generalove skrivnosti: razburkano življenje in pretresljiva smrt prvega slovenskega generala Jerne- ja Basaja. Mengeš: Ico, 2024. Stergar, Rok: Uvedba vojaške obveznosti in druge te- rezijanske vojaške reforme. Marija Terezija – med razsvetljenskimi reformami in zgodovinskim spominom (ur. Miha Preinfalk, Boris Golec). Ljubljana: ZRC SAZU, Zgodovinski inštitut Milka Kosa: Založba ZRC, 2018, str. 451–462. Szabo, Franz A. J.: The Seven Years War in Europe, 1756– 1763. Harlow: Pearson Longman, 2008. Škafar, Vinko: Glavarjeva pastoralna dejavnost. Gla- varjev simpozij v Rimu (ur. Edo Škulj). Celje: Mohor- jeva družba, 1999, str. 93–108. Štih, Peter in Simoniti, Vasko: Na stičišču svetov: sloven- ska zgodovina od prazgodovinskih kultur do konca 18. stoletja. Ljubljana: Modrijan, 2009. Turk, Meta: Nekaj drobcev iz zgodovine družine Peta- zzi. Kronika 63, 2005, št. 3 (Iz zgodovine Krasa), str. 531–546. Vaniček, Franz: Specialgeschichte der Militärgrenze, aus Originalquellen und Quellenwerken geschöpft, Bd. I– IV. Wien: Kaiserliche Hof- und Staatsdruckerei, 1875. Volčjak, Jure: Vizitacijski zapisniki kranjskih arhidiako- natov goriške nadškofije 1752–1757. Ljubljana: Arhiv Republike Slovenije, 2022 (Vizitacijski zapisniki goriškega nadškofa Karla Mihaela grofa Attemsa 1752–1774; 5). Vrhovec, Ivan: Slavni Slovenci; II. Peter Pavel Glavar. Ljubljanski zvon 5/6, 1885, str. 352–360. Vrkljan, Joso: Lička pukovnija kroz povijest. Gospić: Ve- leučilište Nikola Tesla u Gospiću; Ogranak Matice hrvatske u Gospiću, 2022. Wheatcroft, Andrew: The Enemy at the Gate: Habs- burgs, Ottomans and the Battle for Europe. New York: Basic Books, 2008. Wrede, Alphons: Geschichte der K. und K. Wehrmacht: die Regimenter, Corps, Branchen und Anstalten von 1618 bis Ende des XIX. Jahrhunderts, Bd. I. Wien: L. W. Seidel, 1898; Bd. V. Wien: L. W. Seidel, 1903. Wurzbach, Constant von: Beck, Philipp Lewin Frei- herr von. Biographisches Lexicon des Kaiserthums Österreich, Bd. I. Wien: L. C. Zamarski, 1856, str. 214. SPLETNI VIRI Krajnc, Marijan F.: Zgodovinski spomin https://freeweb.t-2.net/Vojastvo/Z25-sloint- dodatno.html Kronoskaf: Karlstädter-Szluiner Grenzer https://www.kronoskaf.com/syw/index. php?title=Karlst%C3%A4dter-Szluiner_Grenzer Napoleon Series: https://www.napoleon-series.org/research/ biographies/Austria/AustrianGenerals/c_ AustrianGeneralsP.html#P47 SUMMARY From a peasant’s homestead to the title of baron: an outline of the life of major general Jernej Basaj (1719–1784) A figure constantly present in the shadow of the priest, patron, and economist Peter Pavel Glavar, whose three-hundredth anniversary fell in 2021, was that of his brother from his fostering family, Jernej Basaj (Bart- holomäus Basse(e)), born in 1719. Drawing on newly dis- covered archival documents, literature, and newspapers, the paper focuses on the hitherto overlooked life of a peas- ant’s son, Jernej Basaj. After initially pursuing his studies in Ljubljana and probably also partly in Graz, he decided to embark on a military career. His service as a volunteer led him to the Military Frontier, where he joined the Gren- zer captaincy commanded by Count Sigmund Benvenuto Count von Petazzi (1699–1784). The entrepreneurial skills and bravery that he demonstrated in the final phase of the Austrian-Ottoman War (1737–1739) earned Basaj a promo- tion to the rank of scribe. Holding this position, he then served across the battlefields spanning Bavaria, Italy, and Silesia during the so-called War of the Austrian Succession 283 | kronika 72 � 2024 2 miha šimac |  iz kmetske hiše do baronskega naslova: oris življenja generalmajorja jerneja basaja (1719–1784) (1740–1748). In battles, he distinguished himself for his bravery and skill and continued to receive promotions un- til at the end of the war in 1748 he was granted the rank of First Lieutenant. He joined Petazzi’s Slunj Infantry Regiment in the Military Frontier, which was undergoing extensive reform, triggering a wave of discontent among frontiersmen and insurgencies that were suppressed by the imperial army. Amidst these tensions, Jernej Basaj managed to find himself his life partner, Frančiška Ober- hauser, and married her. The couple had two sons, Karel and Emerik, and four daughters: Frančiška, Viktorija, Eliz- abeta, and Antonija. Despite his growing family, howev- er, Jernej Basaj continued to receive further promotions, being appointed to the rank of captain in 1751 and to that of major only three years later. Holding this rank, he took part in the battles of the Seven Years’ War, in which he dis- tinguished himself on several occasions. In 1760, he thus attained the rank of Lieutenant Colonel and returned to the Military Frontier after the end of the Seven Years’ War. There, he was transferred to the Ogulin Frontier Infantry Regiment in 1763 and assumed command over the unit maintaining the cordon sanitaire. During that time, his oldest son Karel served under his command after deciding to take on a military career as well. In 1768, Jernej Basaj be- came a colonel and in 1771, after thirty-three years of mili- tary service, he successfully applied for the title of nobility. In 1775, Jernej von Basaj awaited another promotion, this time to the rank of major general, and in 1779 successfully applied for baronial title. In January 1784, he paid a visit to Peter Pavel Glavar, who resided at Lanšprež Castle (Germ. Landspreis) in Gomila near Trebnje at the time and died on 14 January 1784. Peter Pavel buried him, unsuspecting that he, too, would meet the same fate no later than 24 January 1784. The paper sheds light on the dynamic life of Jernej Basaj, who in the tumultuous eighteenth centu- ry evolved from a humble peasant boy from Carniola to a general, crowned with honour, glory, and the title of baron. 284 | kronika 72 � 2024 2 miha šimac |  iz kmetske hiše do baronskega naslova: oris življenja generalmajorja jerneja basaja (1719–1784) Peter Pavel Glavar, pobratim Jerneja Basaja (dLib).