Poštnina plačana v gotovini
LetO LV. V Ljubljani, v nedeljo, dne 28. avgusta 1927 Št. 193.
Posamezna številka 3 Din
Naročnina
Dnevna Izdaja
za državo SHS mesečno 20 Din pollelno 120 Din celoleino 240 Din
za Inozemstvo mesečno 33 Din nedel)slca Izdala celolcno v JuflO-slovltl SO Din, za inozemstvo 100 D
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov I stolp. petll-vrsla mali oglasi po 130 ln2D.več!l oglasi nad 43 mm vlllne po Din 2-SO. veliki po 3 ln 4 Din, v uredniškem delu vrstica po 10 Din □ Pri večlem O nu.-ocllu popual Izide ob 4 zfulraJ razen pondeljKa In dneva po prazniku
Uredništva /e v Kopitarjevi ulici »t. Silil Rokopisi se ne vračalo, netranklrana pisma se ne sprefemafo * Uredništva telefon šl. 2050, upravnlštva št. 232S
Političen list sza slovenski narod
Uprava le vKopltarlevl ul.ši.e + Čekovni račun: Cfuttlfaua štev. 10.S SO ln 10.349 >a insera/e. Sarafevošt.7S63, Zagreb št. 39.011, Vraga In Dunal št. 24.797
Za slovenski narod.
Štirinajst dni pred odločitvijo. Še dva tedna in slovenski narod bo prestal novo preizkušnjo svoje politične zrelosti in narodne zavednosti. Da bo večina ljudstva to preizkušnjo častno prestala, to smo sigurni. Tistim pa, ki še morda oklevajo in tistim, ki bi jih obilica klevet, vpitja, vsiljevanja in obrekovanja, ki ga bo vsak volivec deležen prihodnje dni, morda omajala, tistim naj vel„a tale opomin: Slovenci bomo nekaj veljali, dokler bomo sami v sebi složni.
K slegi, k enotnemu nastopu vsega slovenskega naroda je klicala SLS, v imenu to sloge je delala, odkar ji je narod poveril svoje zaupanje in dal vodstvo slovenske politike. To njeno delo je ogromno in uspešno. Ni nam treba spominjati, v kakšnem stanju je bilo slovensko vprašanje po 29. juniju 1921. Vsakdo ve, da smo bili vsi, ki smo branili sloven-eko ime, besedo in kulturo, ki smo zahtevali zadovoljitev teženj slovenskega naroda po samoupravni samostojnosti, oklevetani kot separatisti in rovarji, ki jim je treba z vsemi sredstvi zapreti usta. Vzdržali smo doma in v parlamentu. Poštena in čista roka ter trezna, čeprav odločna beseda naša ste se uveljavili v korist konsolidacije države in srečo naše ožje slovenske domovine.
Letos se je našemu zastopstvu posrečilo, da je z živim zgledom dokazalo, kako koristno jo za nas vse, če Slovenci aktivno sodelujejo v upravi države. Priznanja, ki so jih bili deležni naši zastopniki v vladi, so šla v korist vsem Slovencem. Ravno ta preokret v srbski, posebno v belgrajski javnosti je zasluga naše vztrajne in poštene borbe. Če danes izprego-vorj naš po: lanec, posluša vsa »javnost. Kar danes Slovenec predlaga in zagovarja v zbornici, je tehtno, važno, upoštevanja vredno, ker govori Slovenec, ki je na glasu, da vedno govori iskreno, pošteno, dobro in stvarno. Uve-lja\ljenje Slovencev v državni politiki je ne-venljiva zasluga dr. Korošca, ki govori in dela iz duše vsega slovenskega naroda.
Misel naša je že zmagala. Zmagala tako popolno, da pred njo klonejo njeni najzagri-zenejši nasprotniki, tudi njeni zatajevavci pri nas doma. Nasprotne stranke, ki na Slovenskem iščejo glasov, si ne morejo več drugače pomagati, kot da zatrjujejo, da tudi slovensko mislijo in hočejo. Tako smo doživeli, da SKS istočasnG, ko je mislila, da bo dobila slovenskega človeka na novo limanico, »fronto vseh kmetov proti gospedi«, mora po shodih skrivati svojo hrvatsko komando in radičevsko ideologijo in zaklinjati volivce z lažjo, da ji je za slovenski programj za slovensko politiko. Seveda je to preivarjanje preočito, da bi koga premotilo. In SDS, ki si je nadela za prvo in edino nalogo v novi državi, da izgine s površja »slovensko pleme<, mora danes v volivnem boju proti svojemu prepričanju in proti vsej svoji zgodovini udarjati na slovensko struno, da ji ne zbeže še tisti maloštevilneži, ki niso zbežali pred njenim partizanstvom, nasilnostjo in gospodarskimi bankeroti.
Radi tega pa naloga slovenske politike ni niti za las manjša in dolžnost slovenskih volivcev niti za stopnjo lažja. Zmagali smo v načelu, za popolno uresuičenjo potreb in zahtev slovenskega ljudstva pa bo treba še veliko praktičnega dela in tudi borb. In dokler naš program ne bo izpeljan, dokler ne izvoju-jerno zedinjene samoupravne Slovenije z najširšo samostojnostjo, toliko časa je in ostane najvišja naloga vsakega slovenskega volivca, da zapostavi vsp drugo temu najvišjemu poslanstvu.
Zgledi naše najnovejše narodne zgodovine pa pričajo, da je enoten in učinkovit nastop nas Slovencev le v Slovenski ljudski stranki. Naša stranka je in ostane večinska zastopnica Slovencev, Nobena druga politična edinica si tega položaja ustvariti ne more. Zato vse, kar se od SLS odkrha, ne gre le v njeno škodo, ampak v veliko večjo škodo celotne politične moči našega naroda. Vsak glas, oddan kaki drugi stranki, je za Slovence izgubljen.
Cepljenje slovenskih glasov bi nas nujno pripeljalo v tisti položaj, kakršnega so ustvarile volitve v ustavotvorno skupščino, o katerem si je danes, ko smo že tako obilo čutili njegove grenke sadove, pač vsak na jasnem, da je bil naša največja politična nesreča.
Slovenska ljudska stranica gre v novo parlamentarno periodo z vsem svojim neokrnjenim programom. Ko je po radičevskem izdajstvu bilo jasno, da s prejšnjo taktiko, ki je temeljila na osnovi skupnega nastopa Slovencev in Hrvatov ter njihovih prijateljev v srb-
skem narodu, ne bo mogoče uspeti, je SLS našla pota, po katerih je letos spomladi s presenetljivo učinkovitostjo rešila velik kos naših zahtev in si obenem zajamčila podporo najmočnejše parlamentarne delegacije, narodno radikalne stranke, da z njo roko v roki dvigne bogastvo naše države, nam ustvari nov ugled v koncernu evropskih držav, zraven pa
r Belgrad, 27. avg. (Izv.) Popoldne se je vrnil v Belgrad predsednik vlade. Tekom popoldneva so ga obiskal; v Belgradu nahajajoči so ministri in ga obvestili o volivni borbi in drugih političnih zadevah. Zelo dolgo sta se razgovarjala ministrski predsednik in zunanji minister. Kakor se nam je sporočilo, so vsi razgovori potekli v najprisrčnejšem tonu. Vsa poročila so zelo ugodna. Vukičevič je po svojem prihodu pozval k sebi načelnika notra-
r Belgrad, 27. avg. (Izv.) Naša delegacija za Društvo narodov je že sestavljena. Vodja dclcgacije je zunanji minister dr. Voja Marinkovič. Delegata sta poslanik v Rimu Milan R a k i č in poslanik v Londonu G j u -r i č. Zastopnika delegata sta vseučiliški profesor v Ljubljani in bivši rektor dr. Leonid P i t a m i c in vseučiliški profesor v Zagrebu
Izjava dr. Marinkoviča
o konvencijah z Grčijo,
r Bclgrnd, 27. avg. (Izv.) Zunanji minister dr. Voja Marinkovič je danes ob 12 sprejel v svojem kabinetu časnikarje in jim povodom odklonitve konvencije, sklenjene med našo državo in Grško, od strani grškega parlamenta, dal sledeče izjave:
»Konvencije, ki so sc sklenile med nami in Grško, so se sklenile po dolgih pogajanjih po sporazumu med obema strankama.
Po spremembi režima na Grškem jc grška vlada predlagala revizijo ten konvencij. Ker sc nismo hot»U nikomur vsiljevati, se jc po-
našemu narodu stopnjo za stopnjo utira mesto popolne enakopravnosti in najširše samouprave.
Ne radi SLS, radi slovenskega naroda, radi gospodarskega in socialnega povzdiga Slovenije moramo vsi Slovenci iz svete narodne dolžnosti danes štirinajst dni strnjeno glasovati za SLS!
nje?a ministrstva za Hrvatsko, da mu poroča o groznem zločinu Radičevili pristašev nad kmetom Talanom v čučerju. Sklepi, ki so se z ozirom na to sklenili, še niso znani.
r Relgrad. 27. avg. (Izv.) Zunanji minister dr. Voja Marinkovič se je zvečer odpeljal v Niš ua shod. Kakor smo zvedeli, se bo Marinkovič odpeljal 31. avgusta na Bled, kjer bo ostal do 3. septembra. Od tam se bo odpeljal naravnost v Ženevo.
Stražnicki. Tajniki delegacije so: načelnik kabineta v zunanjem ministrstvu Peli-novic, dr. Ante P a v e 1 i č in Vlada M i -1 a n o v i č , tajnik zunanjega ministrstva. Z delegacijo potuje tudi vodja tiskovnega oddelka v zunanjem ministrstvu Hadžigjor-g j e v i č.
kazala dobra volja, da se tej želji ugodi. Toda grška vlada je stavila nov predlog, da se vzamejo vse konvencije ponovno v razpravo. Mi lega nismo sprejeli radi napetosti odnošajev na njihovi strani.
Pozneje sc jc to vprašanje zapletlo z dejstvom, da sc jc v obtožbo proti bivšemu diktatorju Pnngalosu imela vstaviti točka radi sklenitve teh konvencij z našo državo. S tem jc prišla naša vlada v delikaten položaj, ker nismo mogli poslabšati položaja tega človeka, ker se je z njim sklenila pogodba. Čim sc jc pojavila vest, da bo bivši grški ministrski predsednik radi tega obsojen, smo morali že iz ozira pravičnosti pustiti, da grška vlada sama r^ši U» vprašanje. Vsako naše popuščanje in
spremembe v sklenjeni konvcnciji bi sc moglo na sodišču porabiti kot dokaz, da smo tudi mi mnenja, da se jc s sklenjeno konvenciio kršila suvereniteta Grške.«
Volivni proglas demokratske stranke.
r Belg-ad, 27. avg. (Izv.) Danes je izšel proglas Davidovičeve demokratske stranke, ki je zelo obširen. Najprej konstatira, da so veliki in važni problemi bili merodajni za to, da se je razpustila narodna skupščina in da so se razpisale nove volitve po občinskih in oblastnih volitvah. Ker se je pokazala potreba, jc demokratska stranka vstopila v vlado, da po volitvah s svojim sodelovanjem zasigura izvajanje tega programa. Volitve za narodno skupščino imajo to nalogo, da pripeljejo v novo skupščino močno večino, ki bo dala vladi moč za rešitev programa, katerega je vlada že sedaj postavila. V proglasu se navaja program, ki sc tiče predvsem upravnih, gospodarskih in finančnih reform, izenačenja davkov, in pa zakona o razširitvi samouprav. Za izpeljavo teh reform jc potrebna močna skupščinska večina in močna vlada. Demokratska stranka apelira na pristaše demokratske stranke, da se udeleže volitev v največjem številu in da dajo svoj glas stranki, ki bo pri izpeljavi teh reform sodelovala.
Zmanjšanje perenske posadke
v Pariz, 27. avg. (Izv.) V zadevi zmanjšanja posadk v Porenju je francoska vlada včeraj sklenila, da pooblasti Brianda, da sprejme zadnje angleške predloge, ki priporočajo kot kompromis, da se sedanje število zavezniških posadk v Porenju zmanjša skupno za 10.000 mož. Francoski odgovor na angleško noto jc bil odposlan davi. Glede zmanjšanja števila posadk za 10.000 mož in glede razdelitve tega kontingenta je med angleškim in francoskim predlogom samo majhna razlika. Po pariških vesteh naj Francija od tega števila reducira 7200 mož, Anglija 1500 mož, Belgija pa 1300 mož. Po angleškem mnenju pa naj se francosko vojaštvo zmanjša za 8000 mož, angleško in belgijsko pa vsako za 1000 mož. Vsekakor pa la razdelitev med Parizom, Londonom in Brusljem šc ni definitivna.
Veliki izgredi v Cherbourgu.
v Pariz, 27. avg. (Izv.) Pred ameriškim konzulatom v Cherbourgu jc pri demonstracijah za Sacca in Vanzettija prišlo do velikih izgredov. Demonstranti so policijo obmetavali s kamenjem in gradili barikade. Policija na konjih je končno demonstrante razgnala. Bilo je več ranjenih in aretiranih. Opoldne je žan-darmerija razpršila sprevod demonstrantov in aretirala 10 ljudi. V Marseillu so sc pristaniški dclavci branili izkrcali neki ameriški parnik. Na včerajšnji seji ministrskega sveta je poročal minister za notranje stvari, da je bilo radi demonstracij v zadnjem času izgnanih nekoliko tisoč inozemcev in da bo v prihodnjih dneh še več drugih izgnanih.
Protest italijanskih emigrantov
v Pariz, 27. avg. (Izv.) Italijani, ki so pred fašizmom zbežali v Francijo, so v tainošnjih laških časopisih protestirali proti temu, da so Italijani zastopani na intcrparlamentarni konferenci, češ da Italija nima nobenega parlamentarnega režima več in da je Mussolinijeva diktatura ukinila vsako ustavo. Italijanskim zastopnikom se mora odreči vsako pravo, zastopati Italijo na kongresu. Oni ne predstavljajo Italije, temveč samo fašistično vlado. Italija bo šele tedaj delala mirovno politiko in sc bo mogla udeležiti naporov za svetovni mir, kadar bo zopet dosegla svojo svobodo.
Povratek m n. predsednika Vukičevica.
KONFERENCA Z MINISTROM MARINKOVIČEM. - REFERAT O UMORU V ČUČERJU. DR. MARINKOVIČ ODPOTUJE NA BLED.
Nasa delegacija za Društvo narodov.
Razpadanje samostojne demokratske
stranke.
NAJUGLEDNEJŠI ČLANI SDS PRESTOPILI V DAVID0VIČEV0 DEMOKRATSKO STRANKO. — TUDI MNOGI ČLANI SDS IZ SLOVENIJE PROSIJO ZA SPREJEM V STRANKO-MATICO. — VELIKA KONSTERNACIJA V VRSTAH SV. PRIBIČEVIČA.
r Belgrad, 27. avg. (Izv.) Ponovuo smo trdili, da je v vrstah samostojne demokratske stranke v zadnjem času nastal močan pokret za to, da se zapusti škodljiva Pribičevičeva politika in da se vrnejo posamezni člani, oziroma cele organizacije te stranke v demokratsko stranko.
Pribičevič je te informacije vedno označeval kot neresnične. Sedaj pa so se te vesti o razsulu samostojne demokratske stranke ofi-cieJno potrdile s tem, da je večje število najuglednejših pristašev SDS, med njimi več članov glavnega odbora in vodstva SDS prijavilo svoj izstop in vložilo pri demokratski stranki prošnjo za ponoven sprejem v stranko-matico. Tej prornji so ti ugledni pristaši priložili obš rna pojasnila, zakaj to store in izjavljajo, da so pripravljeni radi tega dati javnosti pojasnila.
Vesti o tem so v vseh krogih zbudile živahno senzacijo, ker se misli, da je to začetek popolne izolacije Pribičeviča.
Izvršilni odbor demokratske stranke je na današnji seji razpravljal o lem iu je izdal sledeče oficielno obvestilo:
»Na današnji seji izvršilnega odbora se je prečitala prošnja, da se želijo gotovi gospodje, član; SDS, vrniti v stranko-matico, v demokratsko stranko. Izvršilni odbor je v imenu glavnega odbora te predloge sprejel. Nadalje je vzel njihov proglas na znanje in sklenil, da se te vrnitve v stranko sporoče vsem organizacijam demokratske stranke v državi. Istotako se priporoča organizacijam, da se sprejmejo oni, ki se bodo prijavili pri njib za vrnitev v stranko, in da se postopa po strankinem statutu. Ti sklepi se sporočijo javnosti in se o njih obveste zainteresirani.c
Tako oficielni komunike ' demokratske stranke. Iz njega se jasno vidi, da je zavzela
akcija za vrnitev v stranko iu za zapustitev Pribičeviča že precejšnje dimenzije.
Razumljivo je, da današnja Pribičevičeva »Reč« previdno o tem molči, kakor tudi Pribičevič, ki je šele nocoj dal časnikarjem izjave, v katerih omalovažuje ta pokret.
Kakor smo zvedeli iz krogov vodstva demokratske stranke, gre za najuglednejše člane Pribičevičeve. Izjavljali so nam, da imajo iz pokrajine številne prošnje dosedanjih Pri-bičevičevih pristašev, da se sprejmejo v stranko.
Ugleden član izvršilnega odbora demokratske stranke je na vprašanje Vašega dopisnika, ali se širi la pokret samo v Srbiji, odgovoril:
>Ne! Pokret jo povsod, kjer so Pribičevičeve organizacije.«
»Ali imate tudi iz Slovenije kakšna poročila o tem?c
»Tudi iz Slovenije imamo številne proš-uje do včerajšnjih Pribičevičevih pristašev. Med prošn'ami, ki so jih dobile naše organizacije iz Slovenije, so najštevilnejše prošnje za sprejem v stranko od strani uradnikov.«
»Ali ste že reševali te prošnje?«
>Na današnji seji smo napravili principie-len sklep. Na podlagi tega sklepa bomo tudi postopali. Sicer pa smo tozadevno dali našim organizacijam v Sloveniji podrobna navodila.«
Cela zadeva je v vseh krogih vzbudila najživahnejše zanimanje, v vrstah samostojnih demokratov pa veliko presenečenje.
Današnji »Odjek«, organ Davidovičeve demokratske stranke, ki poroča o vseh teb zadevah, končuje s sledečimi značilnimi stavki:
»Smatra se, da je ta vrnitev toliko uglednih članov SDS v demokratsko stranko ravno pred volitvami značilna in pomenja likvidacijo SDS v Srbiji in velik udarec zanjo v celi državi.«
ZegrcDšfei zbor
Wl Hefliiorodni
obCš velihi vzorčni sejem
od 28. avgusta do 5. septembra
POPUSI 50 odstotkov na železnicah in parobrodih.
LCgiUmacMe za znižano vožnjo se dobivajo pri vseh potniških uradih in denarnih zavodih v vseh večjih mestih.
Um bo jasno.
Pri zadnjih državnozborskih volitvah bi bili naši samostojni demokratje pričakovali vsega prej, ko da bo dr. Korošec v Ljubljani prodrl. In vendar se je to zgogilo. Prodrl pa je s tako večino glasov, kakor tega najzve-stejši njegovi pristaši niso pričakovali. Ako bi si bdi gospodje Zcrjavovci ohranili količkaj trezne prcsojevalnosti, bi morali biti vzpričo takega pojava začeti iskati vzrokov zanj. Toda v njihovih vrstah te prevdarnosti ni več. Strast jih jc zaslepila tako zelo, da ta za nje katastrofalni volivni zid smatrajo za trenotno zablodo ljubljanskih volivcev, katera sc bo že pri bodoči priliki dala popraviti. In ta prilika mislijo, da je sedaj prišla.
»Blagor ubogim na duhu«, jim sporočam jaz; ne končam pa; »kajti njih je nebeško kraljestvo«. Ne ono nebeško kraljestvo, za katero jim nič ni; temveč ono, po katerem v našem grešnem življenju za sedaj koprne. Pravim namreč, da so vse njihove nade in vsi njihovi napori zastonj: bele Ljubljane ne privabijo nikdar več v svoj tabori Da, gospodje »samostalci«: Dne 11. septembra bo dr. Korošec s še sijajnejšo večino zopet izvoljen za ljubljanskega skupščinskega poslanca, kakor je bil izvoljen prvikrat!
Ker pa — v svoji zakrknjenosti ali zlobi nečem preiskovati — niste sposobni za kritično razglabljanje, naj Vam jaz povem, kako je do tega temeljitega preobrata v razpoloženju ljubljanskih volivcev prišlo. Čisto enostaven vzrok je temu in ko bi bili dovtipnejši, bi ga bili lahko že davno uganili. Izpregledali so) Dokler se je dal ljubljanski volivec slepiti po vašem vse prej ko objektivnem tisku, je še Slo; ko se je pa končno vendar prepričal po dogodkih samih, ki so se odigravali pred njegovimi očmi, koliko je verjeti dolgim, hinavsko zavitim tiradam Vašega časopisja o neizmernih Žerjavovih zaslugah in neznanski Škodljivosti Koroščevi, je bila pa Vaša igra izgubljena.
Ako mislite, da pojde z novimi zavijanji in novimi napadi na SLS in njenega voditelja, se jako motite. Kdo naj še verjame v abotno trditev Vašega vrhovnega šefa, da je dr. Korošec bil varovanec cesarja Karla? Ne, nekaj drugega je res. Nekaj, kar Vi prav dobro veste, kar pa z dobro premišljenim namenom zatajujete. Naj to povem jaz, da izvejo še oni, ki tega do danes še vedeli niso. Dr. Korošec je bil mož, ki je ccsarju Karlu brez strahu v njegovi rezidenčni palači pokazal oni »mene, tekel, uiarsin«, ki ga je nevidna roka, še predno jc bila bila končana svetovna vojna, bila napisala. Še več: Samo njemu se ima naša sedanja država zahvaliti, da je dobila tudi Slovenijo. Samo njemu sc imamo Slovenci zahvaliti, da smo postali državljani kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, v kateri smo obvarovani narodne smrti in v kateri lahko svoj jezik in svojo samobitnost s pametno politiko po mili volji razvijemo. Cesarju Karlu je bilo, ko je videl, da Avstrije takšne, kakor je bila, ne bo več ohranil, mnogo do tega, da reši vsaj tako zvane notranje avstrijske dežele, h katerim je spadala tudi Slovenija. Zato je vabil dr. Korošca k sebi in ga jc rotil, da se v imenu Slovencev izreče za Avstrijo. Velesile, katerim je pa polno razkosanje Avstrije po dr. Beneševem receptu takrat bilo še jako nesimpatično, bi bile po vsej verjetnosti izjavo Slovencev za Avstrijo vzele za povod, da bi bile to državo še nadalje ohranile, s čemer bi bil skoro gotovo rešen tudi Karlov cesarski prestol; ako to ne, je pa čisto gotovo, da bi bile pri sklepanju miru Slovenijo pride-lile novi avstrijski državni tvorbi. Časti in bogastvo je čakalo dr, Korošca, ko bi bil ustregel prošnjam cesarja Karla. A o n je ostal stanoviten. In rešil je s tem Slovenijo za Jugoslavijo!
Da je bil takrat na njegovem mestu kak drug voditelj slovenskega naroda, ali bi bil ravnal ravno tako? Ali bi bil moža dovolj, Ca se izogne zapeljivosti trenotka? Morebiti: toda jaz dvomim. Nečem reči, da bi bil podlegel pohlepu po časti in posvetnem blagu; predpostavljam raje, da bi se mu ne bilo lahko mogoče ubraniti privzgojenemu čuvstvu mogočne očarljivosti nosilca krone. Saj smo imeli priliko prepričati se iz izjav v nasi dnevni literaturi, kako silno je ta očarljivost delovala na inače dokaj borbene narave. Toda to je konečno postranska stvar. Eno pa je nc-pobitno: dr. KoroSca tudi sentimentalnost ni speljala z edino prave poti, ki je peljala k rešitvi naroda.
Dopuščam, da dejstev, katere sem navedel, ob zadnjih volitvah volitvah vsi ljubljanski volivci niso še poznali. Pač pa je večini znano bilo dr. Koroščevo in njegove stranke smotreno delovanje ca Slovenijo in za Ljubljano. Naš najsvetlejši politični ideal predvojne dobe je bila zedinjena Slovenija. Dasi smo — po okoliščinah primorani — zahtevo po njega uresničitvi za enkrat zapostavili, od-drekli se mu nismo. Nasprotno! Najboljši rodoljubi so z etapnim delom pripravljali svoje-časno njega izpolnitev. Ta čas je prišel. Slovenija — dasi deloma vsled višje moči, deloma po lastni naši krivdi okrnjena — je prišla pod Jugoslavijo. Veselili smo se tega, kajti zdelo sc nam je, da je naš ideal dosežen. Toda vaša politika je šla za tem, da iz malenkostnih strankarskih razlogov raztrgate Slovenijo na dvoje in Ljubljano — to zenico našega narodnega očesa, naše kulturno središče, čegar važ-
je kandidatna lista SLS za volitve dne
11. septembra
. druga.
Nosilec liste je
dr. Anton Korošec
nost jc bil spoznal že veliki Napoleon, — potisnete na stopinjo mesta drugega reda.
S strahom so vsi razsodni ljudje, kakršnih je tudi med ljubljanskimi volivci mnogo, opazovali to vaše »delovanje« in oddahnili so si še lc, ko je SLS z dr. Korošcem na čelu krepko vstala proti tej pogubni politiki in je samoupravo Slovenije proglasila za svoj program. Pod centralizmom, za katerega ste se zavzemali vi, ni le Slovenija v gmotnem oziru propadla; grozila jej in jo deloma že vlekla v svoj ris tudi velika moralna nevarnost. Naše upravno uradništvo jc bilo, kar ga je prestopilo v službo nove države, neoporečno, za korupcijo nepristopuo. Volitve, katerim se bližamo, se vrše — saj je to javna tajnost — v
znamenju boja proti korupciji. Dokaz, da v vseh delih naše države glede upravnega urad-ništva ne vladajo tako idealne razmere, ko v Sloveniji. Kdor se bori za našo samoupravo, ta sc bori torej tudi za neoporečno upravno uradništvo in za njegove ugodnejše eksistenčne pogoje, ki ga bodo varovali pred vsako iz-kušnjavo. Evo zakaj so poleg drugih tudi uradniški volivci dr. Korošcu že pri zadnjih volitvah dali svoje glasove in zakaj mu jih bo pri teh volitvah dalo še več!
To so pa tudi vzroki, zakaj je danes vse, kar z narodom dobro misli, v taboru SLS. Da tudi oni, ki so za srečen razvoj države, dokažem v naslednjem članku.	Justus.
Si mlihmega wabiia SKS.
Takole modrujejo: V boj za kmetsko vlado! Leta 1920. ste bili v moči, kje je ostala kmetska vlada? Namesto kmetske vlade sto nam prinesli centralizem. Gospod Pucelj je bil dve leti minister za kmetijstvo. Naj pokaže, kaj je storil za kmeta! Eno vemo in to je, da se je vsako leto znižal proračun kmetijskega ministrstva. Pa še nekaj! Ali -je g. Pucelj pozabil, da je sedel v vladi skupaj z radikali? Takrat naj bi tej najmočnejši stranki govoril o kmetski vladi, ne pa sedaj volivcem. Je že prepozno! Prava zastopnica kmeta je le SLS, kjer bo ta, tam bo kmet tudi v vladi prišel do veljave. Dva meseca je bila letos v vladi, pa so vinogradniki brž rešeni prijave vina. Kje je poprej bil g. minister Pucelj. da bi to dosegel? Znižana je carina na umetna gnojila, znižana osebna dohodnina, znižane prenosne takse. Kaj pa takrat, ko je sedel g. Pucelj s pašičevci in radičevci v vladi?
In spet govore: Proč s stranko, ki je glasovala za korupcijo in nasilje! Da, da, proč s stranko, ki je glasovala za nasilni tiskovni za-
kon. To je namreč radičevska stranka. Proč s stranko, katero pristaši v Hrvatskem ubijajo svoje nasprotnike. Radičevci so ubili Talana, ki je pristaš nam sorodne hrvatske ljudske stranke, ker je bil predstavnik njene skrinjice. Radičevci so pri oblastnih volitvah povzročili napad na oblastnega poslanca Pevca na Slovenskem. Proč torej s to stranko nasilja. Ali je bila kdaj SLS nasilna? Ali je SLS kdaj zagovarjala korupcijo?
In še vedo povedati naprej: Proč s stranko, ki jo izročila Slovence srbijanskim radikalom! Ali je pozabil gospod Pucelj, kobko let je sedel skupaj z radikali v vladi? Ali takrat niso bili srbijanski? — Doslednost pa laka!
Ne odnehamo, dokler ne zmaga kmetsko-delav3ka misel. Tako zapišejo na koncu. Mi pa pravimo: Delati za to misel ste že davno nehali, vpijete pa lahko, ker to je bila vedno vaša »dobra« lastnost. Ko bi se kdo vpitja bal, bi bil g. Radič danes že gotovo predsednik jugoslovanske republike!
Cisto jasno
f
Da je Orjuna ljubljanske oblasti bila orod je v rokah PPŽ režima za izvajanje terorja nad državljani, o tem si je slovensko ljudstvo čisto na jasnem. Za to jc uživala ta organizacija vseskozi oporo SDS. Tisk te stranke je opravičeval, zagovarjal in izgovarjal vse teroristične akte Orjune ljubljanske oblasti, Trbovlje, Vič, Lesce, Podnart, razbijanje shodov, strahovanje oblasti in ljudi, hišne preiskave, pretepe, streljanje s policijo in vse druge teroristične čine te družbe. Pod PP2 režimom jc bila v Sloveniji edina faktična policijska oblast Orjuna,
Ko pa jc začel pihati drug veter, so tudi pristaši SDS zahtevali, naj sc stranka odreče moralnega pokroviteljstva nad Orjuno ljubljanske oblasti in pretrga z njo vsako zvezo, da ne bo nosila njenih grehov. Kranjski orjunaši so to hudo zamerili in pred nekaj tedni celo napadli SDS. Ta napad pa je bil, kakor vse
kaže, le insceniran zato, da bi se javnost preslepila, da jc SDS prekinila z Orjuno, oz. da sedaj več ne odgovarja zanjo.
Kakor rečeno ta igra je mogla preslepiti lc največjega naivneža. Da pa še ta ne bo predolgo v dobri veri, jc poskrbel list »Orjuna«, ki daje tole volivno parolo vsem »nacionalistom«;
»Nacionalisti naj odločajo sami, če in koga bedo volili. Da Korošec, Radič, radikali nc bodo dobili njihovih kroglic, to jc več kot gotovo in more priti za Slovenijo v poštev pač lc vprašanje; Ali volim SDS ali pa sploh nc grem na volišče!«
Izborno! Za slovenske volivce, posebej še za ljubljanske, ne more biti nobenega vprašanja glede tega, da nihče ne bo volil SDS, za katero bo šla volit tista Orjuna, ki je razbila dr. Korošcev shod in uprizarjala po ljubljanskih ulicah strelske vaje!
SDS sokrava povišanja davkov 1.1921.
ZEMLJIŠKI DAVEK SDS ZA 4 KRAT POVIŠALA, HIŠNO RAZREDARINO ZA 3 KRAT.
— GLOBE POVIŠANE ZA 10 KRAT.
Stranka, ki se smatra za edino državotvorno in ki se je čutila poklicano, da igra vlogo žandarja nad slovenskim narodom, ker je hotel ohranili svojo samobitnost in kulturno individualnost in ker se ni hotel ukloniti njenim voditeljem in poljubljati centralističnega biča dr. Žerjava, ta stranka uganja, odkar je potisnjena v neprostovoljno opozicijo, nezaslišano demagogijo z davki. Pri tem postavlja zgodovinska dejstva na glavo in slika sebe kot velezaslužno boriteljico za pravice našega kmeta, delavca, obrtnika in slovenskega naroda sploh ter dela za vse trdote finančnih zakonov in za davčno izmozgavanje našega ljudstva odgovorno SLS in njeno parlamentarno zastopstvo. Ni pa slovenski narod tako po-zabljiv, da se ne bi več spominjal, kako nas je sedanja SDS v svojem časopisju in osebno v Belgradu vedno denuncirala kot protidržav-ne, ker smo vedno in ob vsaki priliki poudarjali, da slovensko narodno gospodarstvo ne bo moglo prenašati naložonih mu davčnih bremen in da davčna politika, kakor se je uvajala z inicijativnim sodelovanjem Pribičevičevih somišljenikov, mora privesti do katastrofe.
Da pojasnimo »zaslužno« delovanje zastopnikov SDS v davčni zakonodaji, hočemo navesti podatke iz finančnih in proračunskih zakonov, da bo slovenska javnost vedela prav ceniti velike »zasluge« te stranke.
Začasni zakon o proračunskih dvanajsti-nah za mesece junij, julij, avgust, september, oktober, november in december 1921 vsebuje giede Slovenije med drugim te-lc določbe:
Stopnja zemljarine se določa brez vsakega popusta z 20 odst. od davčne osnove, ki se zvišuje na štirikratni katastrski čisti donos. Na podstavi tako odmerjenega davka sc pobira še 120 odst. enotnega državnega davka.
Tarifa hišne razredarine se zvišuje trikratno. Isto velja tudi za tarifno najemnino. Davčni popust se ukinja. Hišna razredarina od hiš, deloma oddanih v najem, nc sme biti manjša od hišne razredarine po katastru za ves davčni objekt. Ako jc manjša, se davčnemu zavezancu ne predpiše hišna najmarina, nego hišna razredarina. Hišni posestniki, ki ne bi pravilno in točno prijavili hišne najemnine, izgube — ne glede na kazenske poslcdicc po veljavnih davčnih zakonih — pravico, sodno zahtevati večjo najemnino od one, ki so jo prijavili davčnemu oblastvu.
Redovne globe, določene v §§ 244, 247, 248, 249 in 250 zakona o osebnih davkih, se zvišujejo desetkratno.
Poleg tega povišanja davkov so bili s tem zakonom odpravljeni plačilni nalogi in skrajšani prizivni roki, kar jc imelo zelo dalcko-sežne poslcdicc. O tem pričajo številni protestni shodi, ki so jih prirejali slovenski davko-
plačevalci. S tem zakonom je bilo tudi odpravljeno individualno pozivanje davčnih za* vezancev, da naj vlože davčne napovedi. To je imelo ra posledico, da jc bilo pri vsaki davčni vrsti na stotine davčnih zavezancev kontumaciranih.
Ta zakon je podpisal tudi slovenski Žerjavov minister v takratni vladi. Tako je sedanja SDS soodgovorna za davčne krutosti, ki se davkoplačevalcem še danes gode.
Za povzdiso prašičereje.
Končno je otvorjen kredit 400.000 Din za povzdigo prašičjereje v ljubljanski in mariborski oblasti. Kredit je dovolil še minister dr. K u 1 o v c c. Treba je bilo dolgo čakati, da se
bo moglo končno vendar pristopiti k delu za povzdigo prašičjereje v Sloveniji. Oddelka za kmetijstvo v Ljubljani in Mariboru imata sedaj nalogo, da ta denar po navodilih, ki še pridejo iz Belgrada, uporabita za napredek imenovane kmetijske panoge.
Kdo dale?
»Jutro« je med ostalim očitalo dr. G o <i s a r j u , da jc skrčil dosedanjo zakonito dvo-milijonsko podporo zavodu za zavarovanje na pol milijona. Urednik »Pravice« je radi tega prosil dr. Gosarja, naj mu na ta in številne druge očitke odgovori. K tej točki se dr. Gosarjcv odgovor glasi:
»Žal, da nimam pri roki vseh finančnih zakonov, da bi mogel natančno povedati, kdaj, v katerem finančnem zakonu je bila ta podi pora prvič znižana na pol milijona dinarjev. Zalo je nevednost ali pa laž, če kdo govori o »dosedanji« dvomilijonski podpori, ker te že dolgo, dolgo ni bilo. Vem pa to, da takrat, ko se je ta podpora prvič znižala, nismo bili mi v vladi; preccj verjetno pa je, da so sedeli takrat v vladnih klopeh ali naši samostojni demokrati ali pa samostojni kmetje.«
Včerajšnje »Jutro« pa je pod naslovom »Dr. Gosar samega sebe postavlja na sramotni oder« napisalo, da so vse tc trditve od kraja do konca zlagane, da je dr. Gosar bil »prvi, ki je člen 136 zakona o zavarovanju delavcev izpremenil in baš v točki, ki govori o vsakoletni podpori od strani države«, dalje, da je v finančnem zakonu za I. 1926.-27. »bila izrecno še priznana podpora dveh milijonov za zavarovanje delavcev s tem, da čl. 146 prepušča od te vsote do 200.000 Din za stroške nadzorstva na delavskem zavarovanju.«
Kaj jc lorej resnica in kaj je laž? Res jc, da določa cl. 146 finančnega zakona za leto 1926.-27., da sme minister za socialno politiko uporabiti za nadzorstvo dela-^skegd zavarovanja od vsote, »ki jo daje država di^ed-njeinu uradu za zavarovanje cfcfiVcev za pokrivanje njegovih upravnih stroškov v zvezi s predpisom § 136 zakona o zavarovanju delavcev do 200.000 Din«. Res pa je tudi, da pravi čl. 290 istega finančnega zakona (za 1. 1926.-27.) pod točko 2 dobesedno: »V § 136 zakona o zavarovanju delavcev naj sc postavi namesto zneska 1,000.000 Din 500.000 Din.« Mimogrede povedano, se to pravi, da znaša faktična podpora po odbitku stroškov za nadzorstvo zavarovanja celih 300.000 Din ali 50 tisoč več kot v letošnjem proračunu. Kdo torej laže, ali dr. Gosar ali »Jutro«, ki kljub citiranemu paragrafu iz finančnega zakona za 1. 1926.-27. debelo tiskano trdi, da je v tem zakonu izrecno priznana podpora 2,000.000 za zavarovanje delavcev, naj Sodijo bralci sami. Uredništvu »Jutra« se zahvaljujem za kompliment, ki so mi ga gospodje napravili z priznanjem, da so me »doslej poznali s poštene in čestite strani«. Obenem pa izjavljam, da se sedaj, ko me je sobotno »Jutro« zalotilo, da sem »v stiski nerodne samoobrambe posegel po debeli zavestni laži«, kakor je iz gorenjega razvidno, ne smatram nič več vrednega 2 njim polemizirati«. Z odličnim spoštovanjem.
Dr. Andrej Gosar.
Demokratski .bencin4 pri Sv. Lenartu ~ ali sem bil obsojen.
Pri Sv. Lenartu sem baje bil obsojen na teden dni zapora, ker sem na shodu 24. aprila >žalil« tamošnjega advokata in samostojno demokratskega voditelja dr. Milana Gorišeka. Moji politični neprijatelji so »obsodbe« strašno veseli. Ali povem jim, da so se prezgodaj veselili! Da bo javnost vedela, za kako stvar sem bil obsojen, podam tu celo sliko o bencinu in »obsodbi«.
Avtomobilna prometna družba Maribor— Sv. Lenart, katero vodila samostojna demokrata dr. Milan Gorišek in Srečko Krajnc, je bila na podlagi razsodbe glavne carinarnice v Mariboru štev. C br. 166 od 3. januarja 1925 in štev. C. br. 6510 od 1. aprila 1925 obsojena na redovno carino Din 33.927,75, na globo iz § 163 carinskega zakona Din 339.277.50 in na takso za obsodbo Din 10.360. Skupno mora avto-družba plačati državni blagajni znesek Din 383.565.25 (Iristo tri in osemdeset tisoč pet sto pet in šestdeset dinarjev in 25 para). Družba je obsojena na tako visoko kazen radi tega, ker je pred letom 1925 uvažala bencin, prost državnih dajatev (carine itd.) in ga prodajala z dobičkom naprej. Družba ima že več
let svojo avtomobile urejene na pogon z ogljem a ne z bencinom. Država je bila oškodovana za Din 33.927.75 in družba je dobila desetkratno kazen za to svoje »delo«.
Da zadeva ne zaspi, sem vložil 31. marca 1927 ped štev. 12.245 po Narodni skupščini pismeno vprašanje na g. finančnega ministra. Vprašal sem g. ministra, kako to, da se od bogate družbe ne iztirja znesek Din 383.000. Omenil sem, da carinske in finaDČne oblasti od kmeta, obrtnika, viničarja in delavca iz-tir.ajo kazni, če jih zalotijo, da nesejo čez mejo za potrebo družine par škatlic vžigalic ali kako kilo sladkorja, kave ali soli. Naj velja ista mera, ki je za siromake, tudi za bogatine.
Finančni minister g. dr. Bogdan Markovič mi je na mojo interpelacijo odgovoril pod br. 2873 z dne 19. maja 1927 med drugim sledeče:
»Izvršitev omenjene razsodbe, katera je pravomočna na osnovi rešitve Državnega Sveta br. 25.150 od 6. novembra 1925, je izročena finančni prokuraturi v Ljubljani, v kolikor je še ni izvršila carinarnica v Mariboru. Finančni prokuraturi je naročeno, da odredi vse potrebno radi izvršitve realne eksekucije nad premoženjem avto-družbe in članov družbe, po pravilih, ki veljajo na ozemlju Slovenije o
odgovornosti družb in njihovih članov za plačevanje finančnih kazni, storjenih na račun takih družb.<
Jasno je torej iz teh uradnih podatkov, da je bila avto-družba obsojena in da mora plačati za svoje »delo« Din 383.565.25.
Nadalje je tudi jasno, da je bil član in poslovodja družbe, ko se je dogajala bencinska afera, dr. Milan Gorišek.
Ker sem jaz to zadevo odkril in sem na shodu izgovoril p-ibližno to-le: »Če mora revež plačati ka/.en, naj jo plača ludi bogati samostojni demokrat. Čudno je le to, da ljudje, ki se vedno trkajo na svoja prsa, kako ljubijo državo in kaki državotvorci da so, pa vendarle skušajo oškodovati državo.«
Radi besed, ki sem jih govoril o tej zadevi, me je baje lenarški okrajni sodnik obsodil. Do danes 27. avgusta pa še »obsodbe«, o kateri so z debelimi črkami trobili v svet »Jutro«, »Večernik«, »Narod« in »Domovina«, nisem dobil dostavljene.
Tako stoji ta zadeva. Opisal sem jo, da bo javnost vedela, s kakimi sredstvi se v vo-livnem boju borijo samostojni demokrati.
Maribor, dne 27. avgusta 1927.
Franjo Žebot.
SDS gospodarstvo v Mariboru pred drž. pravdništvom.
BIVŠI UPRAV. ODBOR DOBIL NEZAUPNICO OBČINSKEGA SVETA. — OBČINSKI SVET ZAHTEVAL OD VELIKEGA ŽUPANA, DA SE UREDI ZADEVA MESTNE HRANILNICE, SICER OBČINA ODPOVE GARANCIJO. - GERENT MESTNE HRANILNICE, DR. RAVNIK PREDLOŽI REVIZIJSKO POROČILO DRŽAVNEMU PRAVDNIŠTVU.
Maribor, 17. avgusta 1927.
Mnogo so nas že nadlegovali, zakaj ne odgovorimo na številne članke demokratskih listov o zadevi Mestne hranilnice v Mariboru. Zadeve nismo hoteli spravljati v javnost, da se ne škoduje zavodu, ki je zaradi garancije mesta sicer siguren denarni zavod, a zadnji čas ni bil v rokah najboljših gospodarjev.
V mariborski Mestni hranilnici so gospodarili dozdaj izključno sami demokratje, ker so imeli od 18 članov upravnega odbora 13, torej nezlomljivo večino. Kakor pri Slavenski banki iu pri drugih zavodih, kjer so gospodarili" demokrati, tako so jo tudi pri marib. Mestni hranilnici popolnoma zavozili. Niso se zmenili za nobene predpise in zakone, temveč postopali so v zavodu popolnoma samo-lastno. Ker je skrajno slabo gospodarstvo v Mestni hranilnici že vpilo do neba, je ta klic prišel tudi do ušes državne oblasti, ki je demokratski upravni odbor razpustila ter zavodu postavila gerenta, kojemu je dala sosvet, ki je sestavljen natančno po proporcu iz vseh v mestnem obč. svetu zastopanih stranic. Ne-rednosti, nezakonitosti in nepravilnosti, ki so se godile v Mestni hranilnici mariborski, so torej dale povod razpustu demokratskega upravnega odbora, ne pa politični teror nad demokrati, kakor žo nekaj dni vpije in kriči demokratski Izrael. Vse nezakonitosti in ne-rednosti so bile ugotovljene po natančni reviziji, katera se je izvršila po dveh strokovnjakih koncem meseca julija, ki sta o slabem in nerednem poslovanju v Mestni hranilnici podala natančno in izčrpno, za demokratsko gospodo naravnost uničujoče poročilo. Tudi občina je dala pregledati Mestno nranil.ico po preglednem odboru, v katerem so bili po en demokrat, en Nemec in en občinski svetnik SLS. Tudi ta pregledna komisija je našla in obenem ugotovila isti nered, kakor poprej revizija. Občinska pregledna komisija je zadnji petek natančno poročala občinskemu svetu o razmerah, ki so vladale v Mestni hranilnici za časa demokratskega gospodarstva v zavodu.
Ker je šlo za koristi denarnega zavoda in obenem za interese občine, zato se je zadeva obravnavala v tajni seji, ki je trajala do polnoči. Sklenilo se jc, da so tajnost strogo varuje. Tega sklepa pa se ni držala SDS, kateri se je tako mudilo v javnost, da jo še ob polnočni uri v petek poslala o tajni seji po svoje zavito poročilo v »Jutro«, katero jo to poročilo včeraj že objavilo. Sploh smo mi hoteli o celi zadevi popolnoma molčati, a »Jutro« in »Večernik« sta začela zadnji čas polniti svoje predale s članki o Mestni hranilnici, v katerih seveda zavod hvalita kot vzoren in strupeno napadata g. velikega župana in SLS radi razpusta tako »idealno« in »vzorno« delujočega upravnega odbora. Ker torej demokratom »žilica« ne da miru, ker po svojem »Jutru« in »Večerniku« z lažnjivimi članki naravnost izzivajo na debato o razmerah v Mestni hranilnici in ker so v soboto objavili v »Jutru« po svoje prikrojeno poročilo iz tajne občinsko seje, zato mora biti dovoljeno tudi nam, da informiramo javnost o pravilnih sklepih občinskega sveta, ki so se napravili v tajni seji. Občinski svet je vzel v tajni seji z obžalovanjem na znanje poročilo preglednega odbora ter je najodločneje protestiral proti nerednemu, malomarnemu in protizakonitemu poslo-
vanju Mestne hranilnice in upravljanju hranilnici zaupanega denarja.
Protestiral je tudi proti temu, da upravni odbor in ravnateljstvo ni upoštevalo zahtev občinskega sveta iz lanskega leta, ampak je kakor nalašč delalo nasprotno.
Nadalje je občinski svet sklenil, da hra-nilnične bilance za leto 1926. ne odobri in ne podpiše, ker ni pravilna, ker ne poda dejanskega stanja zavoda, ker ni sestavljena v smislu hranilniškega štatuta in ker občinski svet nima zaupanja do uradništva, do upravnega odbora in do ravnateljstva, koji faktorji so sestavljali bilanco. In ker mestna občina po obstoječih pravilih nima moči, da bi v hranilnici odpravila nered, zato je občinski svet dalje še sklenil, zaprositi g. velikega župana, da prejkoprej napravi tem nevzdržnim razmeram konec in občini pripomore do moči, ki ji gre v zavodu, za katerega jamči z vso svojo davčno močjo; če bi državna oblast občini ne dala v zavodu te moči, potem bo občina primorana odpovedati jamstvo. Taka je približno vsebina sklepov občinskega sveta. Če bo potrebno in izzivanja ne bodo prenehala, potem bomo prisiljeni govoriti še bolj jasno, kar pač ne bo všeč demokratskim gospodom. Ljudstvu pa bodi povedano, da je Mestna hranilnica trden
in varen zavod, ker zanj jamči mestna občina
mariborska.
Kakor je javnosti znano, je mariborski veliki župan razpustil upravni odbor mestne hranilnice. Predsednik upravnega sveta je bil g. dr. Lipold, ki je predsednik oblastnega od-bora SDS. Predsednik ravnateljstva je bil g. dr. Koderman, mani eksponent SDS v Mariboru. Podpredsednik ravnateljstva je bil trgovec g. šoštarič in ravnatelj zavoda g. Vo-deb. — Razpust se je izvršil na pcdlagi bivšega revizijskega poročila. Za gerenta je bil postavljen g. dr. Ravnik, kateremu je bil dodeljen sosvet s posvetovalno pravico. Gerent g. dr. Ravnik je v soglasju s sosvetom odredil ponovno revizijo. Ker to revizijsko poročilo navaja nekatera dejstva kot kaznjiva, je gerent g. dr. Ravnik predložil včeraj dopoldne ves revizijski materijal drž. pravništvu.
Prepričani smo, da bodo sedaj demokratski listi o tej zadevi ponovno obširno pisali ter svoja dosedanja manj točna poročila spo-polnili s poročilom o reviziji in da se to poročilo nahaja tudi pri drž. pravdništvu.
SDS bo pisala o »nezaslišanem terorju«, Žerjav, Pribičevič in seveda g. Pivko bodo po-novno intervenirali zoper ta »volilni« teror, kakor vedno, kadar oblasti tudi proti SDS go spodi postopajo po zakonu.
Razcep v SDS.
Maribor, 27. avgusta.
SDS se je dolgo časa posrečilo skrivati spor, ki že dolgo razjeda stranko. Vendar pa so danes znaki spora že tako očitni, da ga je nemogoče prikrivati. Javnost je namreč v sedanjem volivnem boju opazila čudno dejstvo, da se nekdanji glavni generali in agitatorji kakor dr. Lipold, ki je celo predsednik oblastnega odbora SDS, dr. Reisman et consortes. drže popolnoma ob strani. Niso bili še na nobenem shodu niti niso nikjer nastopili javno za stranko.
Omenjeni gospodje so se namreč resno sprli z dr. Pivkovo skupino in samo vprašanje kratkega časa je, ko pride do popolnega raz-
cepa med obema strujama.
Ta spor sc ne kaže samo v Mariboru, marveč tudi po deželi. Tako je v Ptuju odličen pristaš javno kritiziral dosedanjo politiko SDS ter se je popolnoma umaknil iz političnega življenja Enako delajo tudi drugi odlični pristaši demokratov, katerim sc politika SDS že gnusi.
Najbolj pa se pozna razkroj v uradniških vrstah, ki sicer nikoli niso posebno simpatizi-rali z SDS, pa so bili prisiljeno njeni pristaši. Danes trumoma zapuščajo demokrate ter izjavljajo, da bodo volili ali 1. ali 5. skrinjico. SDS je s temi odpadi in razcepi obsojena na smrt.
Nepoboljšljiva lažnivost.
Ni naša krivda, da se v vsaki volivni borbi znova obnovi za SDS tako žalostna debata o zamenjavi štirih kron za en dinar z
znano naredbo ministra financ dr. Veljkovi-ča z dne 23. januarja 1920, ko sta sedela z Veljkovičem skupaj v vladi ministra iz Slovenije dr. Albert Kramer in Anton Kristan. Pred volitvami v oblastno skupščino si je »Jutro« predrznilo zapisati tole goro-stasnost: »Znano je, da nosa naredba, po kateri so se svoječasno zamenjale krone v di narje na podlagi razmerja 4 : 1 podpis dr. Ko rošča kot tedanjega ministra.« Jasno je, da »Slovenec« na tako bedastočo ni mogel molčati. Priobčili smo gori imenovano naredbo
f L ju		bljan	■ 8	
Sf$ -sž	je kandidatna lista SLS za volitve dne ^5813 11. septembra prva. p Nosilec liste je t ) dr. Anton Korošec			
iz »Službenih Novin«, ki se glasi: »Na pod-stavi sklepa ministrskega sveta z dne 29. decembra 1919 št. 4118, s katerim se je določilo razmerje med kronskimi in dinarskimi bankovci, in z ozirom na njih uradni kuri odrejam, da moro glavna državna blagajna sprejemati na zahtevo posameznikov državne bankovce v zameno za kronske bankovce po kurzu 400 (štiri sto) za 100 dinarjev.« V Belgradu, dne 23. januarja 1920 I. Br. 7999. Mi-nister za finance dr. V. S. VeJjkovič s. r. •
Ugotovili smo, že da je gornja naredbo izdal dr. Veljkovič, ko je bil v vladi skupaj z dr. Albertom K r a m e r j e m. Gosp. Kramer in Kristan nosita torej za to izmenjavo polno odgovornost. Ko smo prinesli to naredbo, je »Jutro« zaenkrat utihnilo.
V sedanji volivni borbi se je začelo na isti način podtikati SLS, kakor da bi ona bila kriva na tej naredbi Veljkovičevi. Zlasti agitatorji radičevske stranke so na več shodih ponavljali to laž, v kateri so solidarni z ju-trovci. Ker so nasprotniki začeli s svojo laž. jo, smo mi seveda dolžni povedati resnico, ki je seveda SDS sila neprijetna. Zakaj jasno je, da je slovensko narodno gospodarstvo e to zamenjavo zadobilo silen udarec. Zanimivo dejstvo je, da so pri vsaki gospodarski po-lomiji, ki zadene Slovenijo, vodno predvsem zraven samostojni demokrati. SDS bi si prav lahko nadela imo stranko gospodarskih polomij.
J. P.:
Iz spominske knjige na Brezjah.
Bila je navada, uvedena, z dobrini namenom, da so dajali ne samo po planinskih kočah, kjer se je vsakdo moral vpisati, nego tudi po krčmah bolj znamenitih krajev obiskovalcem i^gostom takozvano spominsko knj;go na uslugo. Vpisovanje imen je služilo tudi kot nekaka reklama. Ni so ti bilo treba v duhu predstavljati, koliko gostov je bilo tam že pred teboj, saj si pred seboj videl nepregledne vrste imen vsake vrste. K imenom so se pridružile vsakojake opazke, včasih dostojanstvene, včasih poučne, sedaj suhoparne, sedaj šegave, tupatam celo razposajene. Marsikomu tudi pesniška žilica ni dala miru in zajahal je Pegaza in dal duška svojim čustvom v različnih verzih. Nekaterim je Pegaz preveč šepal in kar jim niti srce niti duh nista vžgala pesniškega opija, so se iz zavidnosti in da ne bi zaostajali za izvirnimi stihi zadovoljili navsezadnje s tem, da so več ali manj točno napisali že znane verze. Dokler se vsa ta različna čustva in razpoloženja izražajo v dostojnih mejah, je taka spominska knjiga res razveseljiva in podučna. Čim pa se dobra volja iz-piemeni v razbrzdanost in surovost in gre celo še dalje čez vse dopustne mere, je pač boljše, da takih knjig ni. Slika posurovelosti, da človek ue bi verjel, da je mogoča, jc preža-lostna. Podivjanosti srečavamo dandanes vsepovsod več kot dovolj; a dočim nam ostane le bežen neljub spomin nanjo, čim nam izgine
izpred oči in iz ušes, nam nudi spominska knjiga v tem pogledu trajen žalosten dokument podivjanosti preštevilnih nekaternikov. Prigodilo se je že, da je ostra javna graja zaropotala zoper take izrodke, zoper tako zlorabo gostoljubja. Ker pa taki opomini ne zale-žejo dosti, bi bilo umestno, da se imena takih divjakov javno ožigosajo v listih in se s tem da v potrebnih slučajih likralu javni oblasti, da jih zasleduje.
Podobno spominsko knjigo z vsemi vrlinami in slabimi stranmi imajo tudi pri Gabri-jelčiču na Brezjah. Človek bi pričakoval, da bo neposredna prisotnost sloveče božje poti vsaj toliko blažilno vplivala na ljudi, da bi opustili nedostojnosti; na žalost pa je knjiga prepolna vsebine, ki ne spada vanjo. Nehote se moramo čuditi, da se najde toliko ljudi, ki ne poznajo nobene dostojnosti, ki nimajo nobenega zmisla za javnost, skupnost.
Za čudo malo je v knjigi besedi in verzov, nanašajočih se na bližnjo prisotnost Marije in uprav blagodejno vplivajo med množico neslanosti, razposajenosti iu posurovelosti verzi kakor n. pr. sledeči:
K Mariji smo priromale Dekleta iz Trbojske fare Njo častiti, njo prositi, Milosti novih jo prositi!
Spominjanja vredni so stihi romarja iz Št. Ilja pri Velenju o priliki njegovih obiskov. Naj navedemo, dva, tri:
Za danes k Tebi, Mati, Prišel sem se zahvaljevati
Za zdravje, katero si mi izprosila Pri božjem Sinu, Mati mila. Zato Ti kličem: tisočera hvala Ti, Marija, mati milosti!
In drugo pot:
Marija, Mati ljubljena, Bod' zopet nam pozdravljena! Sprosila res si milost nam, Da prišli smo čez leto in dan. O bodi, naša Mati Ti, Presrčno nam pozdravljena!
In zopet pri drugi priliki:
Ko k Teb', Marija, pridem, srce se veseli, Ko zopet Te zapuščam, se mi oko solzi; Al daj, da zopet pridem čez leto dni častit, Pri Tebi, Mati draga, srce razveselit-
Preprosti so sicer ti verzi, a iz njih odseva globoka vdanost do Marije. — Ganljiv je sledeči vzdih iz vojnih časov:
O Marija, zvezda krasna, Daj nam skoro lepših dni! Naj že mine vojska strašna, Naj se vrne bratec mil
Med prigodnicami naj navedemo sledečo:
Na dan obletni moje nove maše Prišli smo spet na lepe Brezje naše: Bilo nas toliko različne vrsto Kakor bi naštel le ene roko prste. Bila mati moja so — Helena: Dobra duša in poštena žena. Druga pa je bila sestra Franja, Ki se včasih žalostno naslanja.
Tretja bila sestra je Marija: Bodi srečna njena domačija! A četrta deklica je Vida: dobro dete, a za govor malo prida. Peti pa sem pisec jaz neznani: Kdo sem? Hočeš vedeti? Ugani!
Pošteno domači 9o ti-le stihi:
Pridno smo se trudili In romarjem pedenali, Pa zdaj gremo in drugo Leto zopet pridemo 1
In drugi zopet:
Z dolenjskih prišli smo goric Na božjo pot k Marij' Devic'. Naj bi Gorenjcem pomagala, Dolenjcem dosti vina dala!
Še eno podobno:
Mi smo doma iz Šmarja In romamo, kedar je kaj denarja, Kedar pa dnarja nič ni, Nas vsakdo doma tišči! Deset nas je semkaj prihitelo, Od daleč sicer, vendar pa veselo. Mi smo Marijo počastili In smo jo prav lepo prosili, Kar je za dušo treba in telo Za tu na zemlji in nebo. Mariji smo 'epo zapeli, Predno smo od Nje slo\o vzeli. Našega zbora jo udov deset, Čez tri ledne pridemo pa spef. Tri soprane, tri alte in z basom tenor Toliko šteje naš pevski zbor.
*
Včerajšnje »Jutro« ponatiskuje neki članek, ki ga je prineslo »Jutro« 9. januarja l L Ko se obregne na primeren uačin v ljubljanskega škofa — le kako bi »Jutro« izhajalo. če bi v Ljubljani ne bilo škofa 1 — pripoveduje, da je bila gori imenovana izmenjava kron samo začasna! Tega seveda »Jutro« v svoji modrosti ne pove, kako se račasno zamenja štiri krone za en dinar! Dr. Kramerjev kolega, minister Veljkovič v naredbi, ki smo jo dobesedno citirali, prav nič ne govori o kakem provizoriju in prav nič o tem, kako bo potem vrnil tistim, ki bi tej uaredbi nasedli in krone zamenjali. »Jutro« 3i- dovoljuje pri tem seveda novo laž. Pravi namreč, da je »Slovenec« na ta članek v »Jutru« umolknil. Mi bi opozorili gosjioda na »Slovenca« z dne 1.1. januarja in na »Slovenca« z dne 12. januarja, pa bo videl, kakšen odgovor je dobil. Takrat zapisane besede v »Slovencu« veljajo popolnoma še danes: »Te naredbe vsa tinta v »Jutru« ne spravi s sveta. Prav nit ne koristi, če danes »Jutro« napada g. Veljkovifca. Takrat naj bi ga demokrati prijeli za ušesa. V nobeni naredbi tudi ne beremo, kaj je g. minister dr. Kramer zahteval v ministrskem svetu. Kolikor vemo, tudi ni nobenih zapiskov o seji h ministrskih svetov, zato bo vsake črke v tej ne-
uspešni obrambi škoda. Žalostno dejstvo ostane, da je bila sprejeta relacija med krono in dinarjem takrat, ko so bili nu konju gospodje demukratje. Bodite prepričani, da toga »gospodarskega uspeha« demokratov uaše ljudstvo ne pozabi, kakor ne pozabi drugih, ki so novejšega datuma. Svoje zadrege ne boste prikrili, če še tako naslavljate svojo neslanost z »nepoboljšljivimi lažniki«.
Naj pripomnimo, da jo ravno pod istim ministrovanjem samostojnega demokrata g. dr. Alberta Kramerja bilo izvedeno koleko-vanje denarja in odtegnjenih 20%. Leta in leta so sedeli potem samostojni demokratje v vladi, pa nikdar jim ni prišlo na misel, da bi začeli izplačevati te odtegljaje. Treba je bilo, da je stopila v vlado SUŠ, da popravi vsaj deloma, kar so takrat zagrešili demokratje. Letos se morejo plačati prav na zahtevo SLS davki z boni, ki so jih ljudje prejeli pri zamenjavi denarja do vrednosti 1000 kron. Tako je vsaj doloma popravljeno, kar so zagrešili demokratje nad Slovenijo. Prihodnje leto upamo, da popravi SLS še več. »Jutro« pa bo pisalo potem spet o »neuspehih« nase stranke.
Naši govorniki bodo torej o gornjih slavnih činih demokratske stranke lahko povsod govorili, ne samo na zaupnih sestankih.
Še o zverinskem umoru pr¥ega mučenika HPS.
. Vsi znaki kažejo, da gre pri umoru Lju-devita Talana, varuha skrinjice Hrvatske pue-ke stranke v Cučerju na Hrvatskem za preračunano in pripravljeno zaroto. To potrjuje zle sti pripovedovanje otrok, ki so ves dogodek opazovali, posebno izpoved Franca Rustana, ki je ponovno izjavil, da je krčmar Božek, ki je znan radičevec, mirno gledal, kako Micudaj in Rustan mlatita pokojnega Talana in kako se je pri teni sladko smejal. On kot lastnik krčme ni poskušal preprečiti, da bi se v njegovi krčmi pretepal in ubil človek, ampak je šele tedaj, ko so pokojnega Talana vrgli iz krčme na ccsto in ko so ga položili na cesto v obliki križa, odšel v drugo sobo. Takoj potom pa je zopet dal pijače Rustanu in Micudaju, ki sta ostala 5« dolgo časa v krčmi, tam pila in pela in delala neslane šale na račun svoje žrtve. Micudaj je svoji žrtvi vzel pet dinarjev in je dal dva krčmarjevi ženi, tri pa je ohranil zase. Poleg krčmarja so prisostvovali temu zločinu tud; Luka Talan, Ivan Krvarič, Jurij Jakopovič, Nace Rustan in Ivan Šebek. Nihče izmed njih pa ni niti s prstom ganil v obrambo pokojnika, niti nikdo poskušal, da bi miril ubijavce.
Ko so ubijavci zvedeli, da je 23. avgusta prišla komisija, se je Stjepan Micudaj s Pavlom Strančevičem odpeljal v neznano smer. Nikola Rustan pa je pobegnil šele, ko je zvedel, da ga iščejo orožniki. Preden je odšel, je zagrozil fantiču Francu Rustanu, da ga bo zaklal. če bo le besedo pričal proti njemu.
Vse hrvatsko časopisje brez razlike mišljenja, brez razlike političnega ali kulturnega nazirania obsoja zločin. Vsi listi pišejo komentarje, ki so porazni za Radiča in njegovo politiko. Vsi listi s prstom kažejo na radičevsko čeko kot najhujšo rano javnega življenja. — »Hrvat« piše:
»V politični zgodovini Hrvatov je to prvi slučaj, da se v volivni borbi ubija politični nasprotnik. V hrvatskih vaseh se še ni dogodilo, da bi se kmetje med seboj pobili in tepli radj političnih nasprotstev. Zgodilo pa se je to neposredno potem, ko je radičevsko vod-
Kdor prebere ta spev skromni, Naj se nas v molitvi spomni!
Omenimo še sledeče verze nekdanjega 'Ahasvera (V. Holza):
Skoz divje romantični Vintgar in opevani Bled Tu semkaj na Brezje pripeljal je naju Tvoj
sled,
Oj Stvarnik mogočni, ki stresaš iz rokava ne-
brojne svetove, Po širnem veaoljstvu razvrščaš človeške rodove!
Kdor tu sem priroma, naj v svetem zatišju
Marije
Na duši, telesu te od trudov posvetnih spočije!
Med podpisi obiskovalcev najdemo odlična imena. Izmed pokojnih bodi omenjeno iz med mnogih: Baranietki od dvorne opere na Dunaju, Naval Pogačnik, ameriški župnik J. M. Solnce. Le-ta je napisal: Bog čuvaj nad lepo našo domovino Slovenijo in njeno sestro Kolumbijo — zavetje trpinov — nado katoliške cerkve, deželo svobode, katero je Bog človeku podelil — Three cheers for the White, Red, and Blue!
Na žalost kazi knjigo nebroj smeti in neslanosti. Kaj imajo v javni spominski knjigi opraviti srčne težave nekaterih, sam Bog vedi. Žalostno je le, da se celo dekleta ne sramujejo javno se proslavljati s prav trapastimi neumnostmi. O teh in podobnih senčnih straneh ln izrodkih posurovelosti o priliki!
Knjiga je kakor rečeno polna. Ako bi se lastnikom primerno videlo, da nabavijo novo, se obrača javnost do njih s prošnjo, da bi strogo gledali n« dostojnost v njej in makar z najostrejšo strogostjo primorali nekaternike, da bodo pustili surovosti in podobno doma.
stvo izdalo znano teroristično okrožnico na svoje pristaše. Iz tega se vidi, kakšno je radičevsko mirotvorstvo in človečnustvo v praksi. To je kača, ki na zunaj kaže miroljubno jokavo lice in pri tem zlorablja kraljevo ime, na drugi strani ima nož, da iz zasede usmrti svojega političnega nasprotnika in to poštenega in častnega človeka, ker so radioevcem ravno pošteni ljudje najnevarnejši, ker oni nočejo prevare in goljufanja naroda.
Kako priden in vesten oče je bil pokojni Talan, kaže najlepše dejstvo, da je imel svojega sina v Ptuju v četrti gimnaziji, v oskrbi pa pri oo. minoritih.
Morilci v rokah pravico.
Kljub temu, da sta ubijalca zbežala, se jo orožniškemu naredniku Smolčiču posrečilo, da ju je našel. On jo namreč nadaljeval iskanje kljub temu, da so radičevci raznesli govorico, da sta se oba ubijalca sama v Zagrebu javila oblastem. Kakor se je izkazalo, je ta govorica imela samo namen, da preslepi orožništvo in da prizadetima časa in priložnosti, da bežita dalje. Micudaja so aretirali v vasi Dergidevec, Rustana pa v Gorujem Cučerju. Vse priče izpovedujejo zelo obremenilno za oba zločinca, ki se branita, da sta se sicer prepirala in pretepala, da pa Talanu nista storila nič takega, kar bi moglo povzročiti njegovo smrt. Priče pa izpovedujejo nasprotno.
je kandidatna lista SLS za volitve dne
11. septembra
prva.
Nosilec liste je
dr. Anton Korošec
Lord Cedi odstopi?
v London, 27. avgusta. (Izv.) Trije liberalni listi: »VVestminster Gazzette«, »Daily Nevvs« in >Daily Cronicle« danes soglasno objavljajo vest, da je lord Robert Cecil spoe ročil Baldvvinu po povratku iz Kanade, da hoče svoje ministrsko mesto odložiti, ker ni več sporazumen s politiko v Društvu narodov. Njegovi ministrski tovariši so gia prosili, naj stvar še enkrat premisli, nakar je Cecil pristal. Včeraj zvečer pa je menda Cecil končno prišel do odločitve, da poda demi-sijo. Ker je Cecil v zadnjih letih večkrat pretil s to svojo namero, sedaj v poučenih konservativnih krogih te vesti ne smatrajo za popolnoma resno. Lord Cecil je mnenja, da je imela konferenca za razorožitev, na kateri je deloval skupno z mornariškim ministrom, neuspeh vsled nepristopnega postopanja angleške misije, in da če bi Anglija postopala z resno voljo za razorožitev, da bi bil popoln uspeh mogoč. Cecil je nezadovoljen tudi v zadevi zasedbe Porenja in se je večkrat izrazil proti Chamberlaiuu, da se je v tem vprašanju preveč oziral na Francijo. Cecil je vstopil v konservativni kabinet Batdvvina samo s pogojem, da mora biti aktivna angleška politika v Zvezi narodov odločujoči temelj angleške zunanje politike v zadnjih letih. Ko pa je bil rklenjen locariiskt pakt in je v Društvo narodov vstopila Nemčija, je v angleški politiki nastopila ostra sprememba kurza. Anglija je v zadevi razorožitve naenkrat zavzela trdovratno in za misel razorožitve škodljivo stališče. Lord Cecil je pri tem uvidel, da more v bodoče v Ženevi nastopati samo še
kot govornik za angleško politiko, ki mu ni prijetna. Lord Cecil je bil rojen leta 1864. kot sin poznejšega ministrskega predsednika Sa-lisburyja. Od leta 1906. do leta 1923. je lord Cecil pripadal poslanski zbornici in je šele pred štirimi leti vstopil v gosposko zbornico. Med vojno je bil dvakrat državni podtajnik v ministrstvu za zunanje stvari, v 1. 1916. do 1918. pa je bil angleški minister za blokado. Na pariški mirovni konferenci je lord Cecil z Wilsonom in drugimi izdelal statut za Društvo narodov in je pri ustanovitvi Društva narodov zastopal vedno Anglijo ali južno Afriko. Prvemu Baldvvinovemu kabinetu je lord Cecil pripadal kot čuvar državnega pečata in je bil zastopnik Anglije v Društvu narodov. V drugem Baldvvinovem kabinetu je lord Cecil prevzel mesto kanclerja velike voj vod Lnje Leicester in zastopstvo Anglije pri vseh konferencah in komisijah Zveze narodov, dočim si je Chamberlain pridržal zastopstvo Anglije v Svetu Društva narodov.
v London, 27. avg. (Izv.) Do danes popoldne se lord Cecilova demisija še vedno ne potrjuje olicijelno. Očitno hočejo počakati na povratek Baldvvina, ki pride v ponedeljek iz Škotske. Govori se, da bo imel lord Cecil v ponedeljek razgovor z Baldvvinom, preden se odpelje na zdravljenje v Aix les Bains. Demisija je senzacija za vse politične slrauke. V konservativnih krogih se Cecilov sklep smatra za pričetek razkroja stranke, ki je postala prevelika in ima v sebi premočna nasprotja.
Tiskovna konferenca v Ženevi.
Kakor je »Jutro« javilo te dni, jc bil za poslevodečega podpredsednika SDS mesto dr, Dinka Puca, ki je odstopil, izvoljen soglasno gospod Adolf Ribnikar.
Naša javnost se za to vest še zmenila ni. Pač pa so se zanjo zmenili pristaši SDS. Ti pristaši pravijo, da si vodilna klika pri SDS ni mogla dobiti bolj učinkovitega agitacijskega sredstva kot je g. Adolf Ribnikar. Pravijo, da pomeni ta izprememba velik napredek SDS, Gospod Ribnikar je namreč silno priljubljena osebnost vsepovsod.
Dr, Dinku Pucu pa je dala SDS sijajno izpričevalo. Ta gospod je bil poslevodeči podpredsednik stranke. Sedaj kandidira na listi SDS za občinske volitve. Nosilec liste je. Za nosilca je treba močne osebnosti, ki v stranki uživa čim večji ugled in izvršuje kar najuglednejšo funkcijo. Naslov poslevodečega podpredsednika bi dr. Puc prav sedaj najbolj rabil. Tako pa je odstopil in vodilna klika pri SDS je rekla: dajmo mu nosilstvo liste, saj itak propademo, za vodjo brezpomembne opozicije v občinskem svetu bo pa žc dober, če že nimamo boljšega. Glavno je, da se ga iznebimo v predsedstvu stranke.
Rečeno storjeno: Adolf Ribnikar je tu. Znova potrdimo, da je to srečna izbira: Dr. Gregor Žerjav in Adolf Ribnikar sc čudovito izpopolnjujeta in tvorita najpopolnejšo personifikacijo SDS.
SDS an sSovenske tradicije.
Sedaj pred volitvami ni zavednejših Slovencev, kot so esdeesarji.
Leta 1921. pa je pisulo »Jutro«; »Govoriti o slovenskih tradicijah jc sploh nesmiselno, ker take tradicije niti nismo imeli, a šc manj jo moramo imeti danes.«
Živijo esdeesarski »Slovenci«!
PRED STAVKO NA ČEŠKEM.
v Praga, 27. avg. (Izv.) Komunistična mednarodna strokovna zvezn v Pragi je sklenila. dn se v Pragi dne 1. septembra izvede enodnevna stavka, ako stavbeni podjetniki ne začno pogajanj s stavkujočlmi delavci do dne 31. avgusta. Ce bi pogajanja ostala brezuspešna, bo nastopila generalna stavka v vsej republiki.
v Ženeva, 27. avg. (Izv.) Na tiskovni konferenci Društva narodov se je pripetil majhen političen incident. Pri posvetovanju o resoluciji lorda Riddella, ki zatjteva, naj se v svrho olajšave razširjanja tiska v mednarodnem prometu listi oprostijo vseh taks in drugih omejitev, je izjavil mažarskt urednik Vaszi, da sosedne države izključujejo uvoz mažarskih listov in da na meji potnike glede mažarskih listov strogo kontrolirajo. Romunski zastopnik Mauroti je nato trdil, da so ti ukrepi radi ne-zmernosii mažarskih listov potrebni, dokler mažarski listi ne spremenijo načina svoje pi-eave. Potem, ko je lord Barabam liitro prekinil politično razpravo, je lord Riddell izvajal,
da ta konferenca nikakor ne more razpravljati o političnem vprašanju, katere liste smejo, vlado prepovedati in katere ne. Konferenc^ zahteva s čisto žurnalističnega s^lišča, da naj bodo listi prosti davkov in da oba predgovor-nika ne moreta svoje dobre volje bolje pokazati, kakor da glasujeta za resolucijo. Nemški urednik Wolff je smatral za napačno, da bi se smela iz še tako upravičenih vzrokov v posameznih slučajih izdati splošna prepoved in je govoril za Riddellovo resolucijo. Urednik Benedikt z Dunaja je zastopal posebno mnenje, da bi morala tudi Švica in druge države izvesti izdatno znižanje taks. Končno je bila Riddellova resolucija sprejeta.
Aretacije čeških fašistov.
v Praga, 27. avg. (Izv.) Po izjavi ministra za narodno obrambo ni general Gajda nikdar odšel iz Prage, vsled česar se tudi niso mogle napraviti fotografije kakršnihkoli dokumentov. Kakor doznava Vaš dopisnik, se bodo Zveze fašistov tekom 14 dni razpustile, vendar pa ne v zvezi z aferami v Sazavi. Sklep radi razpustitve je bil sprejet že prej radi programa fašistične stranke, ki zanikuje državo, Tekom zadnjih dveh let so začeli pristaši v velikem številu bežati iz fašistične stranke. Posebno beže iz stranke državni in javni na-stavljenci, ki se bojijo persekuci).
v Praga, 27. avg. (Izv.) Stalno nadzorstvo pri generalu Gajdi v njegovem stanovanju po dveh detektivih je bilo danes popoldne ukinjeno. Policija je javila, da to nadzorstvo ni več potrebno, ker je bil aretiran zadnji fašistični soudeleženec. Vsi aretiranci so bili izročeni kazenskemu sodišču. Govori se, da ima policija v roki tudi tajen protokol fašistične diktature, iz katerega izhaja, da so prošlo leto nameravali izvršiti fašističen prevrat. Kazenskemu sodišču je bil izročen tudi
urednik fašističnega lista Dostal radi suma nagovarjanja k uporu. Namestnik ministrskega predsednika Ramek ni hotel sprejeti depu-tacije fašistov.
v Praga, 27. avg. (Izv.) Komunistično »Rude Pravo« poroča, da ima policija v rokah 7 Gajdovih tajnih povelj, ki dokazujejo, da je Gajda že takrat, ko je bil še šef generalnega štaba, bil tajni član fašističnega di-relctorija. Ta tajna povelja se pečajo baje s pripravami za državni prevrat. List »Rude Pravo« pri leni skrivnostno namiguje, da naj se pristojne oblasti pečajo z nekim štabnim kapitanom, ki se dosedaj, dasi je obdolžen velikih vojaških zločinov, še vedno nahaja na svobodi in opravlja službo. Urednik Doslal, ki je bil danes izročen sodišču, je takoj zahtevaj, da ga preišče zdravnik, ker je bolan. Vsled intervencije nekaterih demokratskih politikov je bil po zaslišanju izpuščen. Gajda sam je takoj, ko sta policista zapustila njegovo stanovanje, odšel v fašistično pisarno in se udeležil seje direlttorija.
Ogromne poneverbe.
v Bukarešt, 27. avg. (Izv.) V romunski javnosti je vzbudila veliko pozornost vest, da je izvršil samoumor ravnatelj romunske državne tiskarne Domescu. Policija je uvedla preiskavo rudi samoumora in se je dognalo, da je bila v državni tiskarni napačno vknji-žena vsota 70 milijonov lejev, da je torej bila poneverjena. Pri Domescu so našli pismo, v katerem pravi, dn je te poneverbe vršil skupno z upravnikom državne tiskarne Falcoianu-jem, ki ga je v to zapeljal. Nato je bil takoj aretiran Falcoianu, obenem pa tudi generalni tajnik v notranjem ministrstvu Petul. Falcoianu je v romunskem javnem življenju užival velik ugled in je zato afera zbudila tem večje zanimanje.
v RulouureaL 27. avg. (Izv.) Dosedanja pre-
iskava glede poneverbe v državni tiskarni je pokazala, da škoda ne znaša 70 milijonov, temveč samo 23 milijonov lejev.
v Praga, 27. avg. (Izv.) »Pravo Lidu« poroča, da je bila neka velika češka banka oškodovana vsled poneverbe za 50.000 dolarjev. Denar je poneveril neki prokurist banke skupno z nekim uradnikom. Pred kratkim sta obu odšla na dopust, s katerega se nista več vrnila. Revizija, ki se je nato odredila, je do-gnaltt, da maujka 50.000 dolarjev. Stvar se je lakoj prijavila oblasti, na kar je bila za obema storilcema izdana tiralica.
DOGODKI NA KITAJSKEM, v London, 27. avg. (Izv.) V Šanghaju jc bilo proglašeno vojno pravo. Poročilo, da so severne čiU že zavzele Nunkiujt, »u v Franciji oiiciclno dementira.
JCa/ se godi doma
Tretja velika skupščina krščan. šole v Mariboru
Preteklo nedeljo 21. avgusta se je vršilo dobro uspelo zborovanje za sedanji C as nadvse važnega društva »Krščanska šola-:, ki je njen vzvišeni namen krščanska vzgoja mladine v soglasju z nauki katoliške vere.
Pred zborovanjem je bila ob 9. uri služba božja v frančiškanski cerkvi. Sv. mašo, med katero je ubrano prepeval moški zbor »Maribor«, je opravil mons. dr. J e r o v š e k. Po sv. maši je sledila v nabilo polni baziliki prekrasna pridiga stolnega kanonika dr. V r a b e r j a, ki je govoril >0 svetili pravicah Cerkve do vzgoje otroke.
Po cerkveni slovesnosti so zborovalci, okrog 200 po številu, napolnili prostorno dvorano Zadružno gospodarske banke. Točno ob napovedani uri je društveni prvomestnik dr. Dermastia • otvoril tretjo veliko skupščino društva »Krščanska šola«. Prvomestnik je pozdravil vrle zastopnike našega krščanskega mislečega učiteljstva, starše ter vse zborovalce, predvsem navzočega oblastnega predsednika in mestnega župana dr. Leskova r j a.
Nato je bilo na dnevnem redu poročilo tajnika in blagajnika. Po izčrpnem tajniškem poročilu je razvidno, da je v ljubljanski škofijski zvezi včlanjenih 30 podružnic, v mariborski pa 35. Kot glavno nalogo si je v letošnji poslovni dobi postavilo osrednje vodstvo prirejati po deželi dneve krščanskih staršev, da se ljudstvo seznanja z važno idejo krščanske šole. Poleg tega pa so se tudi vršila predavanja o šolskem vprašanju z ozirom na versko vzgojo po prosvetnih društvih. Tudi na katoliških dnevih je prišel na vrsto govor o krščanski šoli. V naših znanstvenih revijah pa se objavljajo poučne in pregledne razprave o šolstvu po drugih državah.
Iz blagajniškega poročila posnemamo dohodke in stroške »Krščanske šole«. Prejemkov je bilo 17.497 Din 50 par, izdatkov 16.000 Din 10 par, vsega denarnega prometa pa je bilo 33.497 Din 60 par. Darovalcem večjih vsot se je izrekla pri tej priliki globoka zahvala.
Sledile so volitve novega odbora osrednjega vodstva, kakor tudi ljubljanske škofijske zveze, pri'katerih so bili soglasno izvoljeni: duh. svetnik Andr. A ž m a n , dr. Jos. Dermastia, dr. L. E h r 1 i c h , strok. učit. Anica L e b a r , prof. I. Polzelnik, kat. I. Žerjav, prof. dr. Greg. Pečjak kot zastopnik ljub. škof. ordin., dr. A. V e b 1 e, kot zastopnik lav. škof. zveze v Mariboru; dr. J. Brejc, dr K. Capuder, nadz. F. Lavtižar, dr. L. Suš ni k, šol. uprav. I. Štrukelj; šol. rav. J. Jeglič in rač. svetnik J. Pire, kot revizorja.
Zelo je bil zanimiv in poučen referat »Naša šolska zakonodaja z ozirom na versko vzgojo-^, ki ga je sestavil dr. L. S u š n i k. Na podlagi njegovih izvajanj je poslalo vsem jasno: 1. Zasebnega verskega šolstva ne čakajo lahki časi. 2. Pri vseh vrstah šol smo konstatirali bolj ali manj sanele ukrepe, da se verouku kaka ura odščipne. 3. Prav I ako smo lahko spoznali, da se v raznih načrtih šolskega zakona pri mnogih točkah kaže verouku, še bolj pa verski vzgoji, nenaklonjen duh.
Informalivno poročilo o »Slomškovi družbi« in »Slomškov dom« je poljudno podal šol. upravitelj Iv. štrukelj.
Ko je bil dnevni red ob pol 12. uri izčrpan, je prvomestnik zaključil veliko skupščino z vznesenimi besedami. Ko se bodo delali važni šolski zakoni, mora imeti naše parlamentarno zastopstvo zaslombo v narodu, da bodo lahko zahtevali take šolske zakone, ki bodo odgovarjali vsem zahtevani modernega šolstva. Stojimo na straži, bodimo zvesti krščanski šoli!
50 letnica Otona Župančiča v na Vinici.
Na Vinici je vzklila misel, razrastla se je in objela vso Belokrajino. Dijaško zborovanje in 501et-nica pesnika Župančiča. Prišlo je študentov in Be-lekrajine, iz Novega mesla in študentinja iz Celja, iz Hrvaškega in ljudje od vseh strani. Brzojavne žice so nosile pozdrave od Triglava in Karavank n. pr.: General Maister, g. Lokar, g. dr. Adlešič, g. Bajuk itd.
Sobota. Lep dan poln solnca, poln zdravja. Mladost je romala na Zeželj, razgrnila svoje naročje in beseda je raslla kakor pesem. G. Lovšin, nadučitelj v pokoju, ki je znan kot dober poznavalec Belokrajine, je pokazal na Zežlu najdišča starih žar in starih izkopanin, katere je vojvodinja Me-klenburška odnesla pred leti na Nemško. G. Zvvit-ter, akademik, soglasno izvoljen za predsednika sobotnega dijašk. zborovanja je dal besedo mlajšim. Stojan Pretnar, abiturijent iz Novega mesta je govoril o »smernicah dijaka v bližnji bodočnosti«, Schvveiger Jože, osmoSolec iz Črnomlja je podal svoje sentence in aforizme — tako je nazval svoj referat — o »človeku in 20. stoletju«. Vnela se je debata. Kakor da stoji pokojni Krek se je zdelo. Vse veselo in živo, beseda je kipela, misli so se strnile z mislijo in dale nov pravec, nov cilj življenju. Pritrkavanje zvonov k nedelji je spremljalo veselo razpoloženo mladino k Kulpi.
Zvečer. Domačnost in iutinino razpoloženje se je spojilo s sprevodom v lepo podoknico. Novomeški dijaški kvartet je zaigral in zapeli so Vini-Sanl in deklice pod vodstvom g. Kravosa. Pesem najmlajših deklic je bila pesem večera.
Nedelja, vsa bela in praznična kakor belokranjska nevesta, se je ogrnila s solncein. Kulpa se je prelila s pesmijo belokranjskih njiv v eno
pesem, tam, kjer Stlvin spi, je cvetka dvignila glavico, zvon mežnarja Stanka je zvonil veselje. Ob 4. uri popoldan je kvartet otvoril slaviiost. Nato je deklamiral šestošolee Jože Berkopec »Pesem mladine«, ki jo je podal po šolsko rečeno prav dobro. G. Lovšin je govoril o pesniku kot znancu iz mladih let in nam marsikaj odkril, kar ni napisano in kar je še neznano iz mladostnih pesnikovih let. Pevsko točke pod vodstvom i. Kravosa, učitelju so bile dovršene. Abiturijeut Oton Berkopec je deklamiral hZ vlakonu in »Dumor. Pesem življenja je zvenela kakor življenje. Deklamator je živei v pesmi. Čast mul
V imenu dijaštva je pesu. materi izročila šopek gdč. Ada Vajdičeva. Deklamirale so še učiteljica gdč. Berta Lovšinova (Kvartopirci) in dijakinji Volkica Šterk (Belokranjska deklica) ter Danica Makuc (Pokopališče sv. Barbare).
Proslava je bila lepa iu na višku. Dolžni smo prirediteljem hvalo, g. Otonu Berkopcu, ki je vse prav lepo organiziral, čast in dosegel bo uspehe, katero si želi, da postane ljustvo zdravo in da dobi smisel za lepo stvar.
Noč je padala in črnomaljski tamburaši in dijaški kvartet so dobro razpoloženje povečali.
Polni vsega, polni novega življenja in zdravja, polni lepih vtiskov na Vinico, rojstni kraj pesnika, smo šli in jutro nas je pozdravilo na vlaku.
Vinica, hvala Ti! Dal Bog, da bi še mnogo let proslavila pesnika belokranjskih žit in polj, in budila v narodu hrepenenje k življenju, k lepoti.
Enigma.
Nujna potreba lastne
ambulančnem vozu, ki je do nadaljnjega izločen iz prometa.
Želeli bi bilo, da se slični dogodki od mero-dajno slrani v bodoče preprečijo. Če je po vseh drugih progah dodeljenih več uslužbencev poštni auibulanci, bi bilo to tudi tukaj že iz varnostnih razlogov nujno potrebno, ker jo pri dveh orgunih
Maribor, 27. avgusta 1927.
Iz mariborske oblasti je v umobolnici v Ljubljani na Studencu 139 oseb, v tako zvani hiralnici sv. Jožefa v Ljubljani, ki se tudi uporablja za umobolne, 110 oseb. Ljubljanski umobolnici sta prenapolnjeni z bolniki iz lastne oblasti iu je sprejem iz mariborske oblasti otežkočen. 2e precej časa se je že govorilo o potrebi zgradbe lastne umobolnice za mariborsko oblast. Skraja se je nameravalo kupiti v te svrhe kako graščino in jo preurediti v bolnico. Načrt nakupa starega poslopja, kojega adaptacija bi stala tudi milijone, se je sedaj opustil in mariborski oblastni odbor bo pozidal novo iu moderno umobolnico nekje pod Pohorjem in v bližini Maribora. Vršijo se že seje in vodijo se resna pogajanja, da pride do uresničenja nujne potrebe: mariborska oblast dobi lastno, novo in modernim zahtevam odgovarjajočo umobolnico.
v vozu sllčen napad nemogoč, razen tega pa tudi ni misliti, da bi dva uslužbenca skupaj zamogla tak roparski napad finglratl. — Gotovo je, da bo imela poštna uprava z enim organom pri ponavljanju sličnili napadov mnogo več škode, kot pa znašajo malenkostne dnevnico drugega službenega orgmia.
Bnevjie novice
vojnega
v
Podružnica ZSV v Vodicah o-ikrije spomenik v svetovni vojni padlim vojakom iz vodiško fare v nedeljo due 4. septembra popoldue. Spored je sledeči: Ob Iričetrt na 2. uro zbirališče bivših vojakov in gasilcev pred gasilnim domom, Orlov in ostalih društev pred društvenim domom. Nato odhod v cerkev. Ob 2. uri slovesne litanije in blagoslov v farni cerkvi, kjer zapoje mešani zbor »Beati mortui Po blagoslovu govor, nato darovanje za spomenik. Po cerkvcnem opravilu se zberejo vsa društva ju'eJ spomenikom, kjer izvrši predsednik gosp, M. Colarič. maior v pokoju, slovesno odkritje spomenika. Blagoslov spomenika. Govori iu izročitev spomenika v varslvo občine. Libera za padle vojake.« Dcfiliranje bivših vojakov in ostalih društev mimo spomenika. V cerkvi in pred spomenikom govori bivši vojni kurat g. Fr. Bonač. Odkritje se vrši ob vsakem vremenu. — Vojaki iz svetovne vojne, počastite spomin Vaših tovarišev, katerih kosti so raztresene po vsem svelu! Karani, domaČe in sosednih fara, počastite tudi Vi spomin tistih, ki so za Vas največ žrtvovali — življenje svoje! Izkažite žrtvam zadnjo čast z obilno udeležbo. — Odbor ZSV.
K roparskemu napadu na poštno amfeulanco.
Policijski organi so neprestano na delu, da razčistijo zadevo, ki je med ljudstvom zbudili največjo pozornost. Skoraj neverjetno je, da se more v najbližji okolici glavnega mesla Slovenije, kjer so vendar varnostne razmere na najboljšem glasu, izvršiti napad na poštno anibulanco bodisi med vožnjo bodisi med postankom na železniški postaji, ne da bi storilci pustili za seboj količkaj sledov.
Zadeva je v splošnem popolnoma slična oni, ki jo je dne 10. februarja 1926 doživel poštni ambulant Kalan, v podrobnostih se pa zdi, da se precej razlikuje od prve. — Ugotovilo se je menda konvisionelno, da z ozirom na dobre in številne zapahe poštnega voza med vožnjo ni mogoče priti v voz. Kje je torej storilec neopaženo, vendar pa s silo udri v voz in presenetil v njem poslujočega uradnika?
O podrobnostih dosedanje preiskave ne daje policija za enkrat nikakih izjav, ker bi to škodovalo nadaljnjemu poteku kazenske preiskave.
Poštnega ambulanta Franca Rratoža je policijski referent obdržal v zaporu, ker je sumljiv, da je z zadevo v zvezi. — Dne 26. t. m. so se vršile poizvedbe ob železniški progi, katoro so policijski in žandannerijski organi temeljito preiskali. — Kakor izvemo, je dozdevni ropar v vozu uporabljal čudno taktiko. Pričakuje se, da bo v najkrajšem času tudi sodišče izvršilo lokalni ogled v
k Kraljeva zahvala westialskim Slovencem. Na pozdrav, ki so ga poslali vvestfalski Slovenci Njeg. Veličanstvu od slavnostnega razpoloženja v beli Ljubljani, je dobil sprejemni odbor v prisrčnem tonu sestavljen telegram, ki bo gotovo razveselil naše brate iz tujine: »Njegovo veličanstvo kralj se srčno zahvaljuje za pozdrave westfalskih, holandskih in belgijskih Slovencev, katerih pozdravi so Njegovo Veličanstvo zelo razveselili. — Minister dvora Jankovič.«
k »Jutro« in vestfalski Slovenci. »Jutro« sc rado hvali s svojo poročevalsko službo, ki mu omogočujc, da o vsakem le malo važnem dogodku prinese obširno poročilo, izpopolnjeno s slikami. » Jutro« se tudi hvali s svojim narodnjaštvom in ob volitvah tudi s svojo ljubeznijo do delavstva. To »Jutro« je posvetilo obisku westlalskih Slovencev v domovini no'-tico desetih vrstic med ljubljanskimi novicami! S tem ni postavilo v pravo luč samo svojega narodnjaštva in svoje ljubezni do delavstva, marveč tudi svojo kulturnost. Teh deset vrstic je kakor žig politike, ki jo vodi »Jutro« in sijajno izpričuje ogromne simpatije, ki jih nosi v svojem srcu do delavstva SDS.
•k Lep primer zavednosti. V nekem zdravilišču je bival v zadnjih lepih tednih zaveden prijatelj našega lista ter bil na stanovanju in hrani v restavraciji, ki ni smatrala potrebnim, da bi imela naš list, akoravno jo že par let sem poseča mnogo Slovencev. Na zahtevo prijatelja, naj mu dajo »Slovenca«, je odgovoril restavrater, da ga ne naroča, pač pa lahko postreže z raznimi hrvatskimi in nemškimi listi. Prosim — pravi prijatelj — a želel bj imeti tudi »Slovenca«. Restavrater je molče odšel; čez par dni pa zapazi prijatelj veselo presenečen med drugimi listi tudi »Slovenca«. Imel je torej popolen uspeh. Ta slučaj jasno kaže, kaj se da in more doseči s pametnim a odločnim nastopom. Iz tega samo en nauk: Prijatelj, zaveden in odločen somišljenik, pojdi iu stori tudi ti tako!
k Za obnovitev naročnine potrebne položnice smo tekom zadnjih dni poslali vsem p. u. naročnikom razen enih, ki so jih prejeh že prej v večjem številu, oziroma, ki imajo plačano naročnino že do konca leta. Ako bj je kateri p. n. naročnikov pomotoma ne bil prejel, naj jo nujno reklamira po dopisnici, da bo mogel še pravočasno nakazati primeren znesek.
k Podelitev župnije. G. Ivan Bosi na, župnik v Pbdčetrtku, je dobil župnijo Sv. Jurij v Slovenskih goricah. G. Blaž B r d n i k , provizor, je dobil župnijo Sv. Ožbald ob Dravi.
•k Birmovanje v šentlenarškcm okraju se vrši eu teden' prej kot je bilo prvotno določeno. Skof. g. dr. Andrej Karlin je odpotoval včeraj v šentlenarlsko dekauijo iu izostane do 8. septembra.
-k Za šmarnogorske zvonove je izročila neimenovana gospa naši upravi znesek 100 dinarjev. Naj bi našla'šc mnogo posnemovalcev, da se vsaj drugo leto uresniči vroča želja obiskovalcev šmarnogorskega Marijinega svetišča! Manjka še mnogo!
k Ekskurzija jugoslovanskih strojevodij. V ponedeljek zvečer so se vrnili jugoslovanski strojevodje z ekskurzijskega potovanja po Češkoslovaški v Ljubljano. Natančnejše poročilo prinesemo v eni naslednjih številk »Slovenca«, opremljeno s slikami v ^Ilustriranem Slovencu-''.
k Letošnja glavna skupščina »Jugoslovanskega gumarskega združenja« se vrši dne 21. septembra v Belgradu in ne kakor smo svojčas javili, 28. avgusta v Skoplju. Natančen program bo objavljen v septeinberski številki »Šumarskega lista«.
*k Urad zn posredovanje dela privatnih nameščencev. Zveza privatnih nameščencev Jugoslavije, Ljubljana, ponovno opozarja vse interesente, da je začel poslovati njen oblastni urad za posredovanje nameščenja privatnih nameščencev. Urad razteza svoje delo na vso Slovenijo iu posluje v poslovnih prostorih ZPNJ, Ljubljana, Gledališka ulica 8 (palača Pokojninskega zavoda za nameščence).
Precizne ure, BS^SS
hausen, Ornega, Doxa itd. dobite najceneje samo pri urarju
L. Viltiarlu, Lillllljflilfl, Sv.Pelra c.36.
■k Planincem v upoštevanje! SPD v Ljubljani jc prejelo sledečo pritožbo ter prosi vse planince, da jo pazno prečitajo in upoštevajo: »Podpisani vaški odbor vasi Babnivrt, občina Preddvor, ima pod Storžičem v Javorniku pastirsko kočo, ki je bila pred uekaj leti na novo postavljena in zaprta. Ker so turisti v kočo vlomili, smo pustili potem kočo vedno odprto.
V zadnjem času so odtrgali turisti veliko opaznih in strešnih desk in jih pokurilj ter tudj ognjišče popolnoma uničili. Kočo moramo sedaj radi tega popolnoma popraviti. Obračamo se do Vas, da razglasite, naj turisti
uikar ue delajo škode pri tej koči, ker bonu* za naprej strogo pazili ua to, da se krivci jz-slede in ako še to no bo pomagalo, bomo kočo dobro zaprli iu ne bomo nobenemu več pustili notri prenočiti.«
k SPD naznanja, da se nahajajo v nje-govi pisarni, Ljubljana, šelenburgova ulica 7, II. nadstropje, sledeči predmeti, ki so se našli v planinah: Električna svetilka brez baterije, najdena pozimi na Krvavcu; srebrna žepna moška ura z verižico, najdena 20. julija pod Kamniškim sedlom; železna, žepna, težka budilka, nemški fabrikat, s srebrno kratko verižico, ki ima kot privesek svinčeno kroglo v ozkem zlatem obroču z napisom: Stawczany, 10. IX. 1914, najdena 12. avgusta na snežišču pod Žrelom blizu Češke koče; uhan, najdeu 16. avgusta v Kamniški Bistrici.
•k Utopljenca, moškega, lepo oblečenega, starega 25—30 let, je Sava pustila v Kresnicah. V vodi ni bil dolgo. Pokopan je bil v Kresnicah 26. avgusta.
ic Za novi vozni red opozarjamo na dosedanje slabe zveze med Gorenjsko in Dolenjsko. Jutranji vlak, ki odhaja na Dolenjsko, in večerni, ki od tam prihaja, nimata v Ljubljani nobene zveze z gorenjskim vlakom. Tako mora Gorenjec tudi za prav majhen opravek na Dolenjskem med poljo nekje prenočiti, za celodneven opravek pa kar dvakrat. Ko bi se obnovila vsaj zveza z večernim brzovlakom!
k Odkritje vojnega spomenika v Vodicah. Opozarjamo na sliko spomenika padlim vojakom vodiške občine v današnjem »Ilustriranem Slovencu«, katerega odkritje se vrši v nedeljo 4. septembra popoldne v Vodicah. Spomenik je mojstrsko delo in eden najlepših, kar jih je bilo dosedaj postavljenih za padle vojake.
*	Vojni pogrešanec. Leta 1918 je v Italiji umrl vojak Ivan Leben, rojen 1890 v Sloveniji (Izlacsin? — mogoče pomeni to :iz Tacna?) Roditelja sta Karel in Matilda. Komur je znano njuno bivališče ali kje je Ivan Leben pred vojno bival, naj naznani okrajnemu sodišču v Ljubljani k A VIII 329—27."
•k Dne 4. septembra godbena veselica na Vrhniki. Vljudno vabljeni vsi! Na svidenje. — Odbor.	6705
•k Pouk posameznikov v strojepisju, stenografiji, trgovskem računstvu, knjigovodstvu z bilanco, korespondenci. Začetek dnevno. — Traja 3—5 mesecev. Samo praktično, temeljito, lahko umljivo. JI. Kovač, Maribor, Krekova ulica 6.	G(570 kr Primarij dr. Alojzij Kunst, rentgenolog, Ljubljanj, ne ordinira do 25. septembra. 6680 •k Pri poapnenju arterij, možgan in srca, se z dne\ 'no vporabo male množine naravne »Franz-Josek grenčico doseže odvajanje brez večjega napora. Znameniti učitelji klinik za notranje zdravljenje so dosegli z »Franz-Josef« vodo najboljše uspehe za čiščenje črev celo pri polstransko ohromelih bolnikih. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in v špecerijskih trgovinah. 8823 ■k Za vsakogar nekaj. Čitajte današnji oglas »Ljudske samopomočic.
kr Protj poapnenju žil služi jako izborno lekarniško sredstvo «Sajodin», ki sestoji iz spojin joda z mastno kislino, ki je brez okusa, torej se lahko zavživa. Posluževali naj bi se ga vsi starejši ljudje, ker jih znatno ščiti pred prezgodnjo srčuo kapjo ali kapjo na možgane in deluje tudi proti odebelelosti. »Sajodin« vpliva na delovanje žlez in pospešuje tako redno prebavo. Glavobol, slabo spanje, omotični napadi itd. se najboljše zdravijo s tem sredstvom.
KUŠAKOVIČA KALODONT najboljša pasta za zobe
•k Svetlopisni papir negativni 42, 52 Din, pozitivni 52, 62 Din, priporoča papirna trgovina I. Gajšek nasl. Ljubljana, Sv. Petra c. 2.
*	Novi težnji za strojepisje, slovensko in nemško stenografijo se začnejo na zasebnem učnem zavodu And. Rud. Legata v Mariboru dno 12. septembra 1927. Prospekti, pojasnila in vpisovanje v prodajalni tvrdke Antl Rud. Legat in Co., Maribor, Slovenska ulica St. 7, telefon 100.
*	Opozarjamo na današnji oglas Jos. Zi-dar za družabno potovanje v Palestino.
V tisku je in v kratkem izide: DR. MIHAEL OPEKA
VEČNA KNJIGA
DESET GOVOROV 0 SVETEM PISMU.
Apologetična vsebina te publikacije bo v današnjih časih prav prišla ne samo pridigarjem po mestih in večjih krajih na deželi, marveč zlasti tudi že bolj odrasli srednješolski mladini pa akademikom iu vsem laiškim razumnikom.
Naroči se lahko v naprej pri
Prodajalni KTD H. Ničmanovi v Ljubljani,
CJulblfana
O Pomenljiv spominski dan. Pred štiridesetimi leti je na današnji dan blagoslovil poznejši kardinal tedanji ljubljanski knezo-škof dr. Jakob Missia novozgrajeno hišo kat. društva rokodelskih pomočnikov — Rokodelski dom v Komenskega ulici. Stotine in stotine mladih rokodelcev so dobile v preteklih štiridesetih letih v domu vsestransko izobrazilo in izpopolnitev v svoji obrti. Kdo bi mogel našteti vse strokovne tečaje, ki so se vršili v Rokodelskem domu, potem tečaje za knjigovodstvo, za risanje in tečaje za pouk v petju in glasbi! Posredovalnici za delo in službe se imajo zahvaliti mnogi mojstri za iz-borne pomočnike. Rokodelski dom je napravil v Ljubljani prvo razstavo električnih motorjev, porabnih v mali obrti. Razstave strokovnih tečajev so se vršile večkrat. Da se navdušimo za nadaljnje vztrajno delo za pro-speh rokodelskega stanu, vabimo k sestanku, ki bo danes zvečer ob 8 v Rokodelskem domu. Sestanka se udeleži tudi Rokodelsko društvo z Vrhnike. Na svidenje torej danes zvečer v Rokodelskem domu!
O Rokodelsko društvo z Vrhnike pride danes v Ljubljano. Dopoldne si bo ogledalo zbirke v muzeju, popoldne gre v Vevče, kjer si ogleda tovarno papirja in hidroelektrično centralo na Fužinah, zvečer se pa udeleži prijateljskega sestanka v Rokodelskem domu.
0 Popoldnevni izlet na Vrhniko priredita dne 8. septembra ob ugodnem vremenu podružnica Krščanske šole za stolno župnijo ter Stolna prosveta. Odhod z vrhniškim vlakom ob 13.25.
O Družba sv. Elizabete. Osrednji svet družbe sv. Elizabete ima prihodnjo redno mesečno sejo prihodnji torek, t. j. 30. t. m. ob 4 popoldne.
O Vse šolske potrebščine ima v bogati zalogi NOVA ZALOŽBA, r. z. z o. z. na Kongresnem trgu. Starše in dijake opozarjamo na to zadružno podjetje. — Glej današnji oglas!
O Deložacija. V petek opoldne je bila de-ložirana v Hrenovi ulici št. 17 stanujoča vdova Marija Jakopičeva z družino vred. Pohištvo je bilo prenešeno v drevored na Grudnovem nabrežju. Pripominjamo pa, da je uradna opazka, da »pohištvo v drevoredu ne ovira prometa«, vse premalo in je treba za ubogo družino čimprej kaj storiti.
O Samoumor v elektrarni. Včeraj ob 10 dopoldne je g. Krištof, monter mestne elektrarne stopil slučajno v podstrešje mestne elektrarne in tam zapazil, da visi njegov tovariš, pomožni monter Egidij G. na vrvi obešen. G. Krištof je hitro prerezal vrv in obvestil o samoumoru druge delavce ter mestnega fizika dr. Rusa, ki pa je mogel ugotoviti le smrt. Truplo samomorilca so prejeljali v mrtvašnico pri Sv. Krištofu. Egidij G. je bil rojen 1. 1901., stanoval pa je s svojo ženo v Rožni dolini. Kaj ga je gnalo v smrt, ni znano.
O Smrtna nesreča za Ranzingerjevim skladiščem. V petek ob tričetrt na 1 popoldne se je pripetila na kolodvoru za Ranzingerjevim skladiščem težka nesreča, ki je zahtevala smrtno žrtev. Trije delavci tvrdke »Zora« na Kralja Petra trgu, Franc Toman, Snoj Jernej in Trampuš Franc, so pretakali za Ranzingerjevim skladiščem bencin iz velike cisterne v malo cisterno na vozu. Ko je bila mala cisterna polna, je Toman pognal konje, ker pa sta hotela ostala delavca naložiti še nekaj praznih posod na voz, je Toman v oddaljenosti 15 korakov voz ustavil. Nato sta si odšla Snoj in Trampuš osnažit roke. Ko sta se vrnila k vozu, je Snoj opazil, da leži Toman mrtev na tleh, ves krvav in z zmečkano glavo. Med vožnjo je Toman moral stopiti z voza ter se mu je najbrže spodrsnilo in je padel tako nesrečno, da je prišla glava pod kolesa. Policijska komisija, sestoječa iz zdravnika dr. Avramoviča in revirnega nadzornika g. Grudna ter stražnikov, je ugotovila dejanski položaj in odredila prevoz trupla v mrtvašnico k *Sv. Krištofu. Toman je bil rojen 1. 1886. v Zg. Ponikvi, občina Pirišica pri Celju in je služboval pri tvrdki »Zora« kot hlapec. Stanoval je na Kette-Mur-novi cesti št. 2. Pri svojih delodajalcih je bil radi svoje vestnosti in marljivosti priljubljen.
O Ivanka Praznik, papirna trgovina, ustanovljena 1903, je sedaj: Erjavčeva cesta 2.
Kirschlcr novo enonadstropno hišo. Novo eno-stanovanjsko hišo bo sezidal Josip Koprivšek v Dušanovi ulici 12.
□	Palača oblastnega odbora je dobila v soboto novo opremo za 7 sob iz Rogaške Slatine. Opremljene bodo s pisalnimi mizami, omarami in stoli uradne sobe.
□	Ljudski oder. V torek dne 30. t. m. bo imel ob pol 20 Ljudski oder na bančnem odru kratek sestanek vsega članstva, nato pa prvo vajo za »Desetega brata«, s katerim bo otvoril novo sezono. Vse članstvo se poziva, da se sestanka in vaje sigurno polnoštevilno udeleži!
□	Dr. Andrej Korenčan zopet ordinira, Jurčičeva ulica 8-II.
□	Trte znova cvetijo. Posestnik in trgovec g. Kovačič ima na svojem vrtu trto, ki jc znova pognala cvetove. Enako se jc zgodilo pc nekaterih vinogradih.
□	Prenovitev školijske kapele. Znani mariborski umetnik g. Sojč bo prenovil oltar škofijske kapele in ga je v ta namen dal prepeljati v svojo delavnico.
□	Z avtozvezo Maribor-Graz ne bo nič. Upokojeni graški major g. Mehlen je stavil mariborski mestni občini ponudbo, da stopi z njim v kompanijo ter otvori zvezo z avto-omnibusom med Mariborom in Gradccm. Med obema mestoma bi se vršil promet z dvema avtoomnibusoma, eden bi bil last mariborske občine, drugi majorja Mehlena. Mariborska občina pa je ponudbo zavrnila, ker je načrt radi obmejnih težkoč neizvedljiv.
□	Razpis Ferkovih dijaških ustanov. Ku-ratorij razpisuje za šolsko 1. 1927-28 deset ustanov za mariborske srednješolce po 750 Din in deset ustanov za visokošolce po 1500 Din. Prednost imajo zapustnikovi sorodniki, nato prosilci iz šentlenartskega okraja, oz. mariborskega okrožja. Opremljene prošnje je poslati do 5. sept. na Posojilnico v Maribor.
Šolarji
potrebujejo samo solidne čevlje
VOiKA
nasproti Mestnemu domu.
Cei/e
I •©• Mohorjeva tiskarna, novoustanovljena zadruga, je pričela z adaptacijami za svoj obrat v hiši v Prešernovi ulici. Na dvorišču zida novo poslopje za tiskarno, prejšnji trgovski lokal za manufakturo je preuredila v knjigarno, ki bo otvorjena z začetkom šolskega leta. Tudi vse knjige za šolo in druge šolske ter pisarniške potrebščine ima v bogati izbiri na prodaj.
& Občni zbor Centrale Krekove mladine.
Danes dospejo v Celje zastopniki naše delavske mladinske organizacije iz cele Slovenije, naši Krekovci. Ob osmih se udeležele sv. maše, ob 9 pa začno v mali dvorani Narodnega doma z rednim letnim občnim zborom, na katerem hočejo pregledati uspehe svojega dosedanjega dela in postaviti temelje novim načrtom. 2e sinoči je prišlo nekaj Krekovcev na pred-posvetovanja. Danes popoldne pohite udele-1 ženci na prijazno Teharje.
■& »Tudi več občinskih svetnikov.« Dejstvo, da demokratski občinski svetniki niso prisostvovali zaprisegi celjskega župana in podžupana, je napravilo na javnost naravnost senzaeijonalen vtis. Volivci se čudom sprašujejo, čemu da so te gospode volili, ko že kar spočetka ne prihajajo v mestno posvetovalnico. Menda to čuti tudi »Jutro« in zato poroča, kakor da bi seja, na kateri se je vršila zaprisega, ne bila prav nič važnega, saj se je je udeležilo »tudi več občinskih odbornikov«. Če bi bilo »Jutroc resnicoljubno, bi zapisalo, da se je seje udeležila večina občinskih odbornikov, ki demokratskih gospodov ni prav nič pogrešala.
-©" Vpisovanje pri šolskih sestrah. Vpisovanje učenk v osnovno in meščansko šolo ter v otroški vrtec pri šolskih sestrah v Celju se vrši 1. septembra od 8 do 12 in od 2 do 4. V internat se sprejme še nekaj gojenk.
■0 Slovesna otvoritev nove okoliške šolo bo na Mali Šmaren, dne 8. septembra. Podrobnejši spored še objavimo.
Mfaribor
SHOD SLS JUTRI V PONDELJEK! Jutri v pondeljek 29. t. m. zvečer ob 8 je v dvorani Zadruž. gospodarske banke shod SLS. Na shodu govori naš voditelj
G. DR. ANTON KOROŠEC in kandidat g. Franjo Žebot.
Somišljeniki in prijatelji SLS, zberimo se v velikem številu, da bo shod v ponos naši politični organizaciji! • * «
□	»Maribor« ima v torek zvečer pevsko vajo za moški zbor, ki nastopi pri večeru vestfalskih Slovencev. Zanesljivo vsi!
□	Popravki. »Jutro« je začelo priobčevati popravke o svojem točnem poročanju. Prvi so že priobčeni, drugi še pridejo. Dober tek!
□	Ti smola! »Jutro« poroča, da bo g. Pušcnjak prišel v četrtek pred razpravo! Sedaj so se pa pa vše razprave na sodniji do 13. septembra ukinile! Jc res imel g. Reisman smolo.
□	Iz stavbnega gibanja v Mariboru. V
Koserievi ulici 42 bo zgradila znana tvrdka
Dr. med. Jakša Jože
špecijallst za kožne in spolne bolezni
ordinira od 9—11 in od 3—5 ure.
Ljubljana, Wolfova ulica l/I.
Ježica pri Cjuhijani
Osebna vest. Premeščen je s tukajšnje šolo učitelj Vladimir Korbar v Marenberg, okraj Dravograd (Mariborska oblast).
Spomenik vojnim žrtvam. Na pokopališču je dograjen podstavek za la spomenik, ki ga izdeluje kamnosek Novak in ki bo. upamo, kmalu docela dogotovljen iu potem postavljen in slavnostno odkrit.
Saveljski most nad kamniško železnico je šo vedno zaprt za vozni promet, kar je sila neprijetno za vse prebivalce vasi, ki pridejo v poštev. Naj se prizadete oblasti že zganejo in pospešijo popravo, ker sicer ne bodo mogli posestniki niti svojih poljskih pridelkov spraviti domov, ali pa po velikih ovinkih. Prosimo tedaj.
Javno tombolo priredi kakor običajno tudi letos tukajšnje Prosvetno društvo, in sicer meseca oktobra. Datum še ni določen, vendar sc vsi, ki jim je mar napredek nasili društev, že zdaj opozarjajo na to dejstvo.
Občinska seja se vrši danes v mali dvorani katoliškega društvenega doma. Na dnevnem redu so važne zadeve, predvsem volitev raznih odsekov (za električno napeljavo itd.).
Kranjska gora
Sneg v vasi. Po večdnevnem lepem vremenu sino v petek dobili malo zime. Gore je precej na debelo pokril sneg, ki je tudi. v vasi padal skoraj pol ure, pomešan z dežjem. Temperatura je padla na +2" C. Letoviščarji se temu pojavu zelo čudijo in so globoko zaviti v kožuhe, domačinom pa je ta senzacija nekaj vsakoletnega, v skrbeh so pa radi živine, ki je še na 1641 m visoki Trentarski planini.
Nemški turisti. Zadnjo čase prihaja na naše gore, zlasti na Prisank, mnogo turistov iz Nemčije. Zanimanje za naše kraje jim jo vzbudila smrt dr. Kroeberja in pa vesti tamošnjih časopisov, ki zelo hvalijo naše ljudstvo in pa tudi lepoto naših krajev.
Jami v Prisanku. Prošli teden je raziskoval Prisankov rajon znani vodnik in plezalec Hanza Vertelj. Ne daleč od poti za Stolpom je naletel na jamo, ki jo zelo ozka, vendar pa mora bili precej dolga in ima tudi drug izhod, ker je v njej hud prepih. V drugi jami pa je majhno gorsko jezero. Imenovani ni mogel natančno preiskati obeh jam, ker je bil sam in iudi ni imel primernega orodja. O nadaljnjih raziskovanjih, ki se bodo še letos vršila po inicijativi župana Lavtižarja, bomo pravočasno poročali. Morda se bo našlo tudi tu kaj okamenin, kakor lansko leto v višini 2000 m oka-menine školjk in polžev.
Maiceitefle
in najboljše modroce, spalne divane, otomahe, žimo dobite pri tvrdki
Fran Jatgjer, tapetnik,
Ljubljana, Sv, Petra nasip 29 pri Zmajskem mostu.
Jesenice
Zahvala. Jeseničani ste zopet pokazali, da poznate slovansko gostoljubnost, ko ste z bratsko ljubeznijo sprejeli vestfalske Slovence. Brez razlike strankarskega mišljenja ste dali po svojih močeh na razpolago postelje za prenočišče utrujenim izletnikom. Gotovo bi se vabilu še v večjem številu odzvali, da ni ravno na Jesenicah stanovanjska beda tako akutna. Vendar, kar sle mogli, ste jim dali. Sprejeli ste jih na kolodvoru v tako ogromnem števiju, izobesili zastave iz svojih hiš, z eno besedo, pokazali ste, da se zavedate, da so ti, ki prihajajo iz temnih vestfalskih rovov, vaši*bratje in sinovi. Bodi vam na tem mestu izrečena tisočera zahvala za vse, kar ste jim storili, da so čim bolj čutili, da so prišli med svoje!
Sneg v avgustu. V petek dopoldne se je vreme nenadoma spremenilo, temperatura je padla na 5 stopinj C in Črni vrh je postal bel. Sneg v avgustu je pa vsekakor malo prezgodaj.
Petje in loterija. Danes v nedeljo popoldne bodo jeseniške ulice zopet oživele Nudile bodo nenavadno sliko, ko bodo od vseh strani prihajali ljubitelji slovenske pesmi, da se udeležijo koncerta v Kat. del. prosv. domu, katerega priredi radovljiško okrožje Pevske zveze. Po koncertu pa bo druga zanimiva točka današnjega dneva, namreč žrebanje loterije Kat. del. prosv. društva, katerega se bo v nestrpnem pričakovanju gotovo udeležila velika množica radovednega občinstva.
Na Golici bo danes v nedeljo odkritje spomenika pred tremi leti umorjenega finančnega pripravnika Brinšeka. Pri odkritju bo govoril gospod kurat Bonač in igrala bo godba na pihala iz Jesenic. Spomenik so mu postavili tovariši finančne kontrole.
Ob pricetku šole jake vseh vrst obleke in
vrhnje suknjiče. Za gospode fino češko in angleško blago za vsakovrstne obleke. Konfekcija najnovejše fazone vedno v veliki izbiri. Dežni plašči vseh velikosti. Nizke cene. Obleke po meri v najfinejši izdelavi. Za obilen poset se priporoča c. občinstvu Jernej Lošar, (.jubljana, ^v, Petra c. 20.
Novo meslo
Osebna vest. Na izpraznjeno mesto kapiteljskega vikarja v Novem mestu je premeščen g. Fr. Kek, trebanjski rojak, do sedaj kaplan v Škofji Loki. Želimo mu, da bi se, dobro počutil na svojem novem službenem mestu.
Stavbena kronika. Pred samostanom šolskih sester De Notre Dame v Šmihelu pri Novem mestu polagajo te dni nov betonski tlak. — Delo pri novi vili g. Vesela v Kandiji hitro napreduje, tako da bo ista v par dnevih pod streho. — G. Franc Mazelle v Kandiji gradi v svoji hiši večje podstrešno stanovanje. Delo za zgradbo uradniških hiš v Novem mestu je prevzelo stavbeno podjetje g. Martina Hočevarja. — Odvetnik g. dr. Vašič v Novem mestu je vzdignil svojo hišo za eno nadstropje.
Železniški voz zgorel. Dne 25. avgusta t. 1. se je vnel na železniški progi med postajama Semič in Črnomelj s predivom naloženi železniški voz. Vlakovno osobje je zapazilo ogenj pri Olovicu, na kar so vlak ustavili in odpregli zadnji del vlaka za gorečim vozom, prvi del vlaka z gorečim vozom pa .je peljal nato proti Črnomlju. Ko so na postaji v Črnomlju odtrgali platno, s katerim je bilo predivo pokrito, je izbruhnil plamen s tako silo, da je bilo vsako gašenje izključeno. Zgorelo je vse predivo, od železniškega voza pa je ostalo le železno ogrodje. Škoda je precejšnja Preiskava bo dognala, na kak način je ogenj nastal.
žrebanje^loteriJe
društva »Trgovske akademije« v Ljubljani nepreklicno 31. oktobra. — Srečka 10 dinarjev.
Dobitkov 885, od 50.— do 100.000 Din. Poizkusite srečo, naročite takoj srečke I
Kočevfe
Apel. Kljub vsem napisom in predpisom, da kolesarji ne smejo vozili po trotoarjih in da morajo imeti ponoči luč, se redno dogaja, da se nekateri kolesarji za te ne zmenijo. Apeliramo tem potom na varnostne organe, da napravijo tu red in da krivce eksrmplarično kaznujejo.
Smrtna kosa. Griža jc pobrala posestniku Alojziju Wo!fu iz Dolge vasi sinčka Alojzija. •
T rjovite
7t*/. 40lefni jubilej gasilnega društva Trbovlje trg. Letos jc 40 let, odkar se je ustanovilo gasilno društvo v Trbovljah. Proslaviti hočejo jubilej v nedeljo, 4. septembra. Simbolične vaje bodo pokazale napredek društva. Vaje bodo kazale, kako se je pri požarih delalo pred 40 leti z navadnimi ročnimi sssalkami, z ročnim donašanjem vode v sesalke in danes, ko imamo najmodernejše priprave. Spored slavnosti: ob pol 10. url dopoldne zbirališče celokupnega gasilstva pred rudniškim gasilskim domom, nato odhod na glavni trg. Pozdravni govor g. župana Sitterja, ob pol 11. uri
sv. maša, po isti slavnostni govor g. ravnatelja Voduška in venčanjc domačega prapora. Ob pol 3 simbolična gasilna vaja, od 3 do 4 koncert polno-
številne delavske godbe, nato ljudska zabava na gasilskem vrtu. Zvečer umelni ogenj.
I&rešice o?j Savi
Gad ga je pičil. Janez Otrin, krojaški pomoč« nik iz Žirov, je šel za delom in prišel tudi na Po-savje. Ko je v soboto, 20. avg. blizu Brežic ob cesti počival, je vsled utrujenosti zaspal. Zbudila ga je nenadoma bolečina v levi nogi. Z grozo je zapazil, da se je pri nogah plazil gad, ki ga je ■ pičil in so ga bolečine zdramile iz spanja. Hitro si je z ovratnico-samoveznico podvcz:al levo nogo ter šel naravnost v bolnico. Radi hitre samopomoči in takojšnje zdravniške pomoči je bolnico žc tretji dan zdrav zapustil.
H opisi
Dol pri Ljubljani. V torek, 16. t. m. nas je
zapustil g. kaplan Janko Žagar Biva! je med nami štiri leta! Vsled svoje prijaznosti, značajnosti in korektnosti se nam je vsem zelo priljubil in ga bomo težko pogrešali. V hvaležnem spominu za vse njegovo lepe nauke in za vse, kar nam je storil dobrega, mu želimo na njegovem noveni mestu v Tržišču na Dolenjskem kar največ sreče, miru in zadovoljstva. Bog ga živi!
Št. Janž na Dolenjskem. Pretekli četrtek ob pol 11 je toča v nekaterih minutah uničila vinograde, ajdo, proso itd. Toča je biLa tako debela, da najstarejši ljudje take ne pomnijo. Tudi strela je udarila v Košakarjevo hišo v Podborštu, a hvala Bogu ni užgala. Prosimo gg. poslance za pomoč.
Pevska s&v&ssa
Ob priliki društvene sezone opozarjamo vsa naša pevska društva na naša edina glasbena lista: »Pcvec« in »Zbore«! Pri teh težkih gmotnih razmerah je našim skadateljem izdajanje rovih skladb večinoma onemogočeno. Zato je vsa svetna redna produkcija omejena na oba glasbena lista. Dolžnost vseh pevskih zborov in zborovodij, da nam omogočijo kolikor mogoče veliko plačljivih naročnikov, da nam še to bore malo ne obtiči!
Upravništvo »Pevca« opozarja vse one, ki naročnine šc niso poravnali, da isto čimprej store! Položnice so sc vsem doposlale. Onim, ki bi tega ne poravnali, se bo list ustavil.
Okrožnice za pevski tečaj v Cerkljah ob Krki (14. in 15. avg.) so se razposlale vsem župnim uradom leskovške in videmske dekanije, enako vsem prosvetnim društvom. Prijave sprejela gospod oblastni poslanec 1. Tomazin, kaplan v Cerkljah!
Opozarjamo ponovno na pevski konečrt radovljiškega okrožja Pevske zveze, ki se vrši v nedeljo 28 avg. ob pol 4 pop. v Prosvetnem domu na Jesenicah. Prireditev bo velezanimiva! Nastopi posamezno sedem zborov in potem skupno 200 pevcev! Polna udeležba je častna zadeva vseh prijateljev lepe pesmi širom naše Gorenjske!
Pri sestanku zastopnikov kranjskega pevskega okrožja 22. avg. v Igranju so se stavili tile sklepi. Kranjsko okrožje sV rad! svoje razsežnosti razdeli v tri okrožja, v kranjsko, tržiško in škofjeloško. Okrožni odbor za kranjsko okrožje (Kranj, Šmartno, Predoslje, Preddvor, Šenčur, Cerklje, Žabnica, Hrastjc, Besnica, Velesovo) sc je takole sestavil: Predsednik: dr. I, Šilar, advokat v Kranju; tajnik: Venccl Hlebec, poslovodja v Stražišču; pevovodja: Ciril Mohar, ravnatelj pos. v Kranju; blagajnik: M. Kovačič, organist v Šmartnem. V nastopni sezoni se priredi okrožna prireditev. Enaki okrožni odbori se bodo sestavili za tržiško in škofjeloško okrožje. Tozadevna naročila so se že odposlala.
C<srlcveni vestnih
Bratovščina sv. ReSnjega Telesa bo imela
svojo mesečno pobožnost v četrtek, 1, septembra, v uršulinski cerkvi. Ob 5. uri zjutraj bo prva sveta maša, cb pol 6. uri pridiga in ob 6. uri sv. maša z blagoslovom za žive in rajne ude bratovščine. Naj se pobožnosti udeleže častilci sv. Rešnjega Telesa, zlasti vsi udje bratovščine.
Orel
Orlovski odsek v Sostrem priredi v nedeljo, dne 4. septembra 1927 celodnevno prireditev. Spored: dopoldne ob 8 sprevod čez Zadvor v Sostro, iiato skušnja za popoldanski javni nastop. Ob 10 sv. maša v župni cerkvi, po maši je na kopališču poklonitev umrlim članom, godba iz D. M. v Polju bo igrala žalostinke. nato se vrši govor pred cerkvijo. Popoldne ob 2 litanije, ob 3 se vrši javna telovadba na travniku g. župnika, po telovadbi prosta zabava, koncert, srečolov, šaljiva pošta cvetlični tek i. t. d. Prijatelji naše mladine od daleč in blizu v lo našo lepo dolino vljudno vab ljeni. — Bog živi!
JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA. V L-l ITBLJANI priporoča gg. katehetom sledeče knjige:
Bopp L., Das Jii;|cndal!er und sein Sinn. Eine .Tu gendkunde zur Grundlegung der JugendiTih rung. 340 str., vez. 112 Din. Dauerbock P. J., Das Wort Gottes an dio Kleinon Kinder-llomilien auf alle Sonn- und Festtage nebst Gelegenhcitsansprachen. 159 str., nevez 30 Din.
Dorner K.. Die Stundc des Kindes Kinderprcdig
ten. 284 str., vez. 94.50 Din. Fahuenbruch F., Kindcrprcdigtcn. 73 str., vez Din 32.50.
Fahuenbruch F.. Dcr Gottcsdicnst des Kindes. An-sprachen iiber das religiose und sittliche boben des Kindes. 104 sir., nevez. Dip 85, vez Din 46.
Galterer M. S. J.', Kindcrseclsorge. 222 str , nevez Din 75.
Gatterer M S. J., Katechettk. 056 str., nevez. Din 198.
Giirtler E., Vollsiiiiidigc Katcchescn filr das erste
Schuljahr. 183 sir., nevez Din 29.50. Heiser H. A.. Dio Frllhkonimiinion rler Kinder. Praktische Anleitung fiir Priester, Eltern und Erzicher. 133 str., nevez. Din 11 Iloffniann, Handbuch der Jugondkiinde und .lu-
gcnderziehung. 410 str., vez Din 98. Mosterts K., Jiinglinijscclsorijc. Ziel un.t Aufgaben einer planmassigen Seelsorge flir die heran-\vachsende niannliche Jugend. 3-19 str., vez. Din 108
K8bn J., Naat und Krute. Lebenskundliche B <pre-chungen zur Einstellung der jugendlichen Sclbsterziehung auf dem Familienberul. 108 str., vez. Din 50 Maycr Dr. I!., Katechetik. 179 str., vez Din 52. Melzler Dr. F. G.. Erziehc znr Wahrhnftis;keit. 288
sir., vez. Din 68. Ries Dr. J., Katholisrlic Lehensfiiliriing. Gednnken filr Fortbildungsschule uud Christelehro. 230 str- va7. Din 65.
Gospodarstvo
Rob. Košar
Vinski trg.
Malo časa nas še loči od trgatve in zato se •začenja noVo zanimanje za tržne prilike na vinskem trgu. Nova kampanja ne bo našla večjih zalog starega vina, a tudi pritok iz goric bo ostal letos povprečno pod nornialo. Minule slabše letine so porabile rezerve, letošnji nastavek grozdja pa ni bil obilen in skrčile so ga razne ujme, dočim bi lepo vreme utegnilo dozoreti izvrstno vino. Zadnje deževje je tudi zelo blagodejno vplivalo na zorenje grozdja, ki dozoreva in pridobiva z vsakim solnčnim dnem na sladkobi. V Dalmaciji, Banatu in Južni Hrvatski je tudi suša naredila nekaj škode, posebno v plitvih zemljah.
Nakup starih vin počiva, in trgovina se pripravlja na novo trgatev. Stare zaloge so večinoma v njenih rokah, ali leže pri producentih, katerim ni sila za denar, vedoč, da se bodo ta vina iskala do novega leta.
Merodajnega izvoza iz Jugoslavije še ni, čeravno bi ta zelo blagodejno vplival na utrditev trgovske bilance ter bi poživil tudi notranji trg. Upajmo, da se bodo pričetki trgovinskih zvez z Avstrijo, Češkoslovaško, Francijo in Nemčijo še poglobili. Nočem razmoti ivati, kje leži krivda, da še nismo prišli v tem oziru na zeleno vejo, sigurno pa je, da so se trgovske razmere celega sveta zopet tako spremenile, da se mora blago ponujati.
Sosedna Avstrija, ki ima v celoti komaj za 10.000 hektarov več vinogradov kakor majhna mariborska oblast, in koje letni pridelek ne zadostuje niti za potrebe Dunaja, uvaža letno na tisoče in tisoče hektolitrov vina iz Italije, Francije, Španije, Grške, Romunije, Bolgarije in Madjarske. Iz naših dežel pa, ki leže pred njenim pragom, se ne uvaža skoraj ničesar, ker se nismo znali prilagoditi novim razmeram za izvoz. Posebno naša slovenska kavlitetna in tam gori dobro znana in priljubljena vina bi našla v Avstriji siguren trg. Samo da bi se stremljenje naše trgovine in vinskega zadružništva še količkaj podprlo s strani Trgovskih in obrtnih zbornic s pomočjo vlade.
Nakupovalnih cen za novi mošt še ni, ker se bo v Dalmaciji in Banntu pričela trgatev začetkom septembra, v Sloveniji pa šele sredi oktobra. Boljša kakovost letošnjega mošta bo sigurno tudi vplivala na ceine.
Razvoj cen hmelja,
Iz Žalca v Savinjski dolini nam poročajo:
Hmeljarsho društvo je izdalo 9. poročilo o stanju hmeljskih nasadov z dne 26. t. m.: Obiranje je v polnem teku iu bo najhitreje v osmih dneh končano. Množina je zadovoljiva in bo dosegla približno 24.000 starih stotov. Kakovost je prav dobra.
Glede položaja na trgu smo prejeli sledeča poročila: V Savinjski dolini je obiranje povečini že končano. Kakovost je izvrstna, Pridelek nekoliko zaostaja za lanskim kljub zelo lepim in številnim drugoletnim nasadom, ki jih je približno 30%. Male količine se kupujejo po neiz-premenjenih cenah okrog 60 Din. Hmeljarji čakajo s prodajo, ker pričakujejo dvig cen. Iz Bačke prispela poročila ugotavljajo dež dne 16. t. m., pa je prišel prepozno za večino nasadov, ker je rdeči pajek že dovršil svoje pogubonosno delo, tako da ni pričakovati, da bi se dosedaj ocenjena množina pridelka pomembno povečala. Iz Nemčije javljajo, da dežuje naprej in blago čimdalje bolj rjavi. Splošno se pritožujejo, da manjka obiravcev; hmeljarji namreč želo obiranje pospešiti. Plačuje še manj vredno — rjavo blago po 260—310 mark t j. 70—80 Din za kilogram.
Nurnberg, 25. avgusta. Dovoz 10 bal; promet 10. Tendenca nadalje mirna. Cene: tržni 250, halertauski 220—280, virtemberški 230—275 mark za stari stot.
Tržno poročilo.
Fižol nove letine je že prišel na trg in so ga že začeli nakupovati. Cene so napram onim, ki smo jih navedli pred tednom dni, poskočile, kar je razumljivo v dobi, ko prihaja blago na trg. Sedaj se nakupna cena giblje po kvaliteti za rib-ničana med 3.50—3.75, plačevalo se je že celo po 4, dočim se mandalon giblje med 3.25—3.50 in je dosegel v posameznih slučajih celo 3.75 vse po kvaliteti. Letošnja letina fižola v Sloveniji je precej dobra ,sicer je fižol bolj droben, toda blago je zdravo in suho. Inozemstvo čaka z nakupom našega blaga, ker mu ne konvenirajo cene.
Strokovnjaki cenijo, da bo v Sloveniji preostalo za izvoz ca 3,000.000 kg fižola (t. j. istotoliko kakor lani), kar bo Sloveniji prineslo nad 10 mi-iijonov dinarjev.
Les. Italijanski trg je v znamenju stagnacije; cene nazadujejo. Pričakovanja vezana s stabilizacijo lire se niso uresničila, ker vlada pomanjkanje denarja. Splošni slab položaj gospodarstva vpliva tudi na lesni trg. Izboljšanja ni pričakovati pred pozno jesenjo.
Žito. O pridelku v raznih državah imamo sledeče vesli: Ameriški pridelek je le manjši kakor lani. 0 ruskem rezultatu ni nobenih točnih poročil. Nemčija, Italija in Francija iinajo boljšo letino kakor lani Ogrska in Skandinavija javljata zadovoljive rezultate. Kvaliteta romanskega žita jc Iclos boljša, vendar ga je manj kot lani: hpkto-litcrska teža pšenice znaša letos 76 kg (lani 74), rži 70 (70), ječmena 64 (61.5) in ovsa 46 (45). — Iz ameriških vesti jc posneti, da je tendenca sedaj zopet navzgor
Juta. Zaradi čvrste tendence za juto so cone jutdnini fabrikantom že v drugič v tem mesecu poskočile. Gre tu predvsem za vreče.
Sladkor. Tržaška terminska borza nolira za 100 kg za november-marec 129, za april-avgust 133 in avgust 145.
Kava. Tržaška terminska borza notira 100 kg: september 470, december 460, marec 452, maj 452 in junij 450.
Jajca. Dovozi na naših trgih so vsak dan manjši. Blago ni vedno najbolj sveže. Cene so po kvaliteti 1 Din do 1 Din 20 par. V inozemstvu je potreba manjša. Kupci se vzdržujejo nakupov, toda zaradi izpremembe vremena je pričakovali tudi izprrmenb tržnega položaja.
Riž. Kakor smo že poročali, je tendenca za riž čvrsta. Cene so zopet narasle. Sedaj notirajo: Burmah II. 5.80—6, Moulmein I. 7—7.50, Splen-dor 6.75—7.
Potrdilo o izvozu za kavo, čaj in riž. Finančni minister je ukinil razpis C. št. 5610 od 7. jan. 1925, ki daje navodila o potrdilih o izvozu za čaj, kavo in riž.
Novi falzifikati ameriških bankovcev. Pojavili so sc falzifikati bankovcev Fed. Res. Bank of San Francisco za 20 dolarjev ter falzifikati bankovcev Federal Reservc Bank of Ohio.
Skladišča za soli v Zagrebu. Monopolska uprava bo kupila v Zagrebu velik kompleks zemljišč, na katerem namerava zgraditi veliko skladišče za sol.
Mlekarska industrija na pokrajinski razstavi, Ljubljana v jeseni od 17. do 26. septembra 1927. Tudi ta panoga nastopi letos drugič s svojimi izdelki, sirom, maslom in drugimi mlečnimi izdelki. To je njen drugi nastop za širšo javnost po petdesetih letih, odkar jo je v Bohinju in s tem v Sloveniji vpeljal Švicar Hitz, Mlekarska razstava tvori oddelek zase in bo urejena tudi popolna mlekarna. Razstavljen sir in maslo bo tudi ocenjcno in premirano po kvaliteti z zlatimi, srebrnimi in bronastimi kolajnami. Poleg prodaje cn gros sc bo prodajalo tudi v malih količinah, da se obiskovalcem razstave nudi prilika poskusiti mlečne izdelke naših mlekarn in sirarn. Nad vse zanimiva razstava bo gotovo v splošno zadovoljstvo vseh obiskovalcev.
Vinska razstava v Ljubljani v jeseni od 17. do 26. septembra. Na številna vprašanja sporočamo javnosti, da sc tudi na letošnji pokrajinski" razstavi vrši razstava izbranih butcljskih vin. Za poznavalcc vina lepa prilika, da poskusijo res dobro, žlahtno vinsko kapljico.
»Kako se naučim fotografirati«
je pravkar izšla v drugi, popravljeni izdaji. Dobi se v vsaki knjigarni. Cena Din 10.—
Borea
27. avgusta 1027.
V teku tega tedna je popustila d e v i z a Ne\vyork, kar je pripisovati povečanju privatno ponudbe. Nadalje je oslabela deviza Praga, ker jo bil njen kura nad pariteto in ga je zato arbitraža znižala. Berlin je izkazoval ta teden čvrsto tendenco in je dolar n. pr. v Berlinu padel pod pariteto. Zaradi poostritve deflncijske politike v Italiji je bila Italija čvrsta kakor tudi že v drugi polovici preteklega tedna, V ponedeljek je bila zaključena po 309.60, v petek po 309.75.
Kakor prejšnji teden je bila tudi ta teden privatna ponudba deviz znatna." Narodna banka je intervenirala največ v devizah London in Curih, kakor običajno, dala pa je tudi v petek Berlin in krila diferenco med privatno ponudbo in povpraševanju v devizi Dunaj (samo v petek).
Skupno je znašal promet ta teden 12.07 milijona dinarjev napram 12.46, oz. 19.1 milijona dinarjev. Povprečni dnevni promet je znašal 2.4 milijona dinarjev napram 3.1, oz. 3.2 milijona dinarjev. Promet se je ta teden zelo zmanjšal: največji je bil v ponedeljek, najmanjši v četrtek.
Na efektnem tržišču v Ljubljani ni iz-prememb, razen v Kranjski industrijski družbi, ki
je v soglasju z Dunajem popustila od 375 den. na 335 den. Na Dunaju je bil njen dosežen najvišji kura 50 šilingov, v petek pa je bila zaključena po 46, Dušik-Ruše pa po 35 šilingov. V Zagrebu je vojna odškodnina v drugi polovici tedna popustila, ostali državni papirji so se držali na višini prejšnjega tedna. V bančnih vrednotah je bilo malo prometa, dočim je bilo tržišče ind. papirjev živahnejše.
Blagovni trg beleži na ljubljanski borzi promet 12 vagonov lesa. Za ostala tržišča glej »Tržna poročilac.
DENAR.
Italija, ki je bila ves leden trgovana po 309.50 do 309.75, je danes popustila na 309. Newyork je danes zopet zabeležen v Ljubljani po 56.76, dočim je bil včeraj zaključen po 56.70.
Ljubljana. (Prosti promet.) Devize: Berlin 13.535, Curih 10.95, Dunaj 8.005, London 270.25, Newyork 56.75, Pariz 223, Praga 168.55, Trst 309.
Zagreb. (Prosti promet.) Berlin 13.535—13.54, Curih 10.95, Dunaj 8.0025-8.005. London 276.25, Newyork 56.76, Pariz 222.75-223, Praga 168.50 do 168.55, Trst 309.50 bi.
Curih. Belgrad 9.135, Amsterdam 207.80, Berlin 123.32, Budimpešta 90.70, Bukarešt 3.20, Dunaj 73.08, London 25.2125, Ne\vyork 518.60, Pariz 20.33, Praga 15.37, Trst 28.05, Sofija 3.755, Varšava 58, Madrid 87.25.
« Trst. Belgrad 32.35—32.40, Curih 351.75 do 355.75, Dunaj 253.75—263.75, London 89.30—89.40, Ne\vyork 18.34—18.36, Pariz 72—72.40, Albanija 354-358.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Zagreb. (Prosti promet.) 1% invest. posoj. 86—86.50, agrari 50.25—50.50, vojna odškodnina 353.50—354.
Trst. Adria 170, Assicurazioni Generali 4.415, Cosulich 179.50. Riunione adriatica A. 2.150. Itiu-
nioue adriatica B. 2.145, Split cement 183, Dalma-tia 110, Oceania 107, Tržaški Lloyd 735.
DLAUO:
Novi Sad. Pšenica bačka 78—79 205-300, sremska 77—78 292.50—295; oves bučki 200—21)5, sremski par. Belgrad 212.50—215; koruza bačka 202.50—205, sremska 202.50—205, banatska 200 do 202.50; moka O g bačka 487.50—440, štev. 2 417.50 do 422.50, štev. 5 bučka 387.50—392.50, štev. 6 bačka 840—345, štev. 7 bačka 275—280; otrobi: bački v juta vrečah 190—192.50. Tendenca mirna. Promet: 9 vagonov pšenice, 31 koruze, 10 moke in 1 vagon otrobov, skupaj 42 vagonov.
Naznanila o začetku šolskega leta.
Na nemški manjšinski šoli v Ljubljani (Coj-
zova c. 5) bo vpisovanje otrok za 1,—6. šolsko leto dne 1. in 2. septembra od 11. do 12. ure. — Šolska maša bo dne 3. septembra, redni pouk se pa prične v ponedeljek 5. septembra.
Na I. državni dekliški meščanski šolj v Ljubljani se vrše ponavljaini in privatni izpiti dno 31. avgusta t. 1. Vpisovanje bo za vse razrede 1. septembra od 8. do 12. ure n o<i 14. do 16. ure. Na novo vstopajoče učenke naj pridejo v spremstvu staršev in naj prineso s seboj zadnje šolsko izpričevalo in rojstni list. Slovesna službu božja, h kateri inorjjo priti vse gojenke, bo v ponedeljek 5. septembra ob 8. uri v stolnici. V torek 0. sppteni-bra se prične redni pouk. Podrobnosti so razvidne iz oglasa na šolski deski vil. nadstropju.
Šola Glasbeno malice v Celju. Vpisovanje gojencev v šo'o celjske Glasbene malice se vrši v četrtek dne 1. septembra t. I. v-pisarni Glasbeno matice, Slomškov trg 10-1. Tega dno se morijo zglasiti tudi oni dosedanji učenci, ki nameravajo na tem zavodu nadaljevali svoje šolanje, zlasti še, če obenem hočejo ostati pri svojih dosedanjih učiteljih. Redni pouk se prične v ponedeljek 5. septembra.
Na gospodinjski šoli na Jesenicah se bo vršilo vpisovanje v ponedeljek 29. in v torek 30. avgusta od 10. do 12. ure dopoldne v upraviteljskl pisarni osnovne šole. V ponedeljek 5. septembru ob 8. uri se prične reden pouk.
Na meščanski šoli v Marijinem domu v Kočevju'se bodo vršili ponavljaini izpiti 31. avgusta. Vpisovanje v 1. razred kakor tudi v ostale razreda so bo vršilo 1. septembra. S seboj je prinesti zadnje izpričevalo in krstni list. Solaka sv. maša se bo vršila v ponedeljek 5. septembra ob 8. uri.
škofja Loka — začetek šole. Za notranje ur-šulinske šole bo šolska sv. maša v torek 6. septembra ob 8. uri, koj nato redni pouk. Gojenke naj pridejo v zavod najkasneje v ponedeljek 5. eep-iembra. — Samostansko predstojništvo.
Šola Glasbene Matico v Ljubljani. Ravnateljstvo šole Glasbene Malice v Ljubljani razglaša, da se vrši vpisovanje v glasbeno šolo dne 1., 2. in 3. septembra od 9. do 12. in od 15. do 17. ure v pisarni Glasbeno Matice v Gosposki ulici 8-1. Gojenci naj se zglase v spremstvu staršev odnosno njih namestnikov. Pri vpisu morajo predložiti rojstni list in zadnje spričevalo šole Glasbene Matice, ravno tako morajo plačati 35 Din vpisnine in prispevka za učila ter ukovino za mesec september. Mesečna« ukovina znaša: za klavir ali gosli po 78 Din, za solopetje 160 Din in za pouk viole, čela, kontrabasa, flavte, oboe, klarineta, fagota, roga, trobente ali pozavn© po (K) Din. Teoretični predmeti kot samostojni glavni predmeti po 90 Din, kot stranski predmeti po 25 Din. Mladinsko in zborovo petje po 25 Din. Redno delovnnej za vse predmete in oddelke se prične v ponedeljek 5. septembra. V interesu rednega 'delovanja je, da se vsi učenci pravočasno vpišejo in to v dneh 1., 2. in 3. septembra. Zakasneli morajo plačati zvišano vpisnino 50 Din. — Odbor Glasbene Matice in ravnateljstvo šole.
Državni konservatorij v Ljubljani. Ravnateljstvo konservatorija razglaša, da se vrši vpisovanje za vstop na konservatorij v dneh 1., 2. in 3. septembra t. 1. od 9. do 12. in od 15. do 17. ure v konservatorijski sobi št. 17 poslopja Glasbene Matice v Gosposki ulici št. 8, pritličje desno. Kdor želi biti sprejet v konservatorij, mora pred vpisom natančno izpolniti uradno prijavo, ki se dobi od 20. avgusfa t. 1. dalje pri slugi konservatorij« za 2 Din. Pri vpisovanju mora predložiti poleg natančno izpolnjene prijave rojstni list, zadnje šolsko spričevalo in^ dokaze o glasbeni pred izobrazbi. Sprejem se izvrši na podlagi komisijonelnega sprejemnega izpita, za katerega je plačati pri vpisu 30 Din izpitne taks© za vsak glavni predmet. Stari gojenci konservatorija morajo poleg prijave predložiti tudi letno spričevalo konservatorija. Prednost gleda sprejema imajo priglašene!, ki so z dobrim uspehom dovršili 4. razred šole Glasbene Matice v Ljubljani. Vpisnina in prispevek za učila znaša 40 Din. Poučujejo so sledeči predmeti: solopetje, klavi, gosli, viola, čelo, kontrabas, flavta, oboa, klarinet, rog, trobenta, pozavna, orgle, zborovo petje, glasbena teorija, harmonija, kontrapunkt, kompozicija, nauk o instrumentih, instrumentacija, oblikoslovje, glasben« zgodovina, fizijologija in fonetika, metodika itd. Natančnejša pojasnila daje ravnateljstvo odnosno pisarna konservatorija. — Ravnateljstvo.
Začetek šolskoga leta 1927-1928 na deški osnovni šoli IV. v Samostanski ulici v Mariboru. Sprejem in vpisovanje Sol. otrok se vrši dne 1. in 2. septembra vsakokrat od 8. do 12. in od 14 do 16. uro v šolskem poslopju, in sicer: za L razred v soši št. 8 v I nadstropju, za II., III., IV. razred v sobi št. 9 v I. nadstr., za V. in VI. razred v sobi št. 2 pritličju. Šolski okoliš obsega lovi breg mesta zapadno od črte Dravski most — Gosposka ulica — Mestni park, ter spadala zapadni polovici Glavnega trga in Gosposke ulice zraevn. — Otroci iz drugih mestnih okolišev so ne bodo sprejemali. Za tuje otroke veljajo dosedanji predpisi. Šola prične v soboto 3. septembra ob 9. uri s šolsko služIjo božjo v stolni cerkvi. Otroci od II. razreda dalje se z bero do tri četrt na 9. na običajen način pred šolskim poslopjem. V ponedeljek 5. septembra oo 8. uri se prične redni šolski pouk. — šolsko ravnateljstvo.
Knjige in revije
Nova knjiga. K starejši upravni in gospodarski zgodovini laškega okraja. Odlomki iz inaugu-ralne disertacije »Kolonizacija laškega okraja«, ki jo je predložil cand. phil. Fran V a t o v e c za dosego doktorske časti. Disertacija jc bila na podlagi referatov gg. prof. dr. Milka Kosa, dr. Nikolc Radojčiča in dr. Balduina Saric sprejeta na seji filozofske fakultete na univerzi kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovenccv dne 10. junija 1927. — Vse. bina: Uprava laškega urada v XIII. stoletju, ta-kratne gospodarske razmere, zemljiška odmera ir rekonstrukcija posestnega stanja, parcelna odmera. _ T» 96 strni' hrnjoča kniiga sc dobiva pri
Hranilnici in posojilnici v Laškem za na polovico znižano ceno 30 Din. Kritično pisana razprava, o tej stroki, prva v našem jeziku, bo brezdvomno vzbudila veliko zajemanje pri izobražencih in veejn prebivalstvu laškega in celjskega okraja.
lero čisto gotovo zelo cenitc, zaupate samo pranju lastnih rok. Perite jih z Lux-om, kateri je izmed vseh pralnih sredstev So naibolj priljubljen.
V vročo vodo vrzite samo nekoliko romboedričnih Luxovih ploščic, katero se takoj razstope, ter nastane sijajno so peneča razstopina, v kateri se vse Vafie fine stvari, bodisi iz svile, volne ali pa Crepe do Chine, kakor tudi VaSe roko opero z največjo lahkoto in brezhibno. Prepričajte se pri nakupu, da boitoto v resnici tudi Lux prejeli, kor so v prometu nahaja mnogo ponarejenih pralnih sredstov, ki pa so vseskozi samo navadne sestavine grobega mila. Luxa no morete z ničemur nadomestiti, radi tega pazite vodno na to, da dobite pravi Lux. Dobiva so samo v zaprtih zavojih.
Vodnik po Londonu.
V velemestih imajo sedaj velikanske avtomobile, takozvane char-a-banc, na katerih vozijo tujce ter jim razkazujejo zanimivosti mesta. Tako je tudi v Londonu. Neki sprevodnik takega avta pripoveduje v angleškem lisiu, kaj se mu je že vse pripetilo ob takih prilikah.
Prvo kar mi je gospodar rekel, ko sem vstopil v službo«, pripoveduje sprevodnik, da bo služba težavna, kar tudi v resnici je. Trideset oseb komodno sedi v takem vozilu in med tenu tridesetimi so dostikrat zelo čudni in zelo radovedni ljudje. Kadarkoli se pripeljemo v bližino katedrale sv. Pavla ter jim to povem, se bo gotovo polovica turistov obrnila na nasprotno stran ter gledala neznatno cerkvico, ki se nahaja na nasprotni strani katedralo ter povem, da imamo 15 minul po-majhna. In vendar bi moral vsakdo, ki pride v London, vedeti, da je sv. Pavla cerkev ena izmed največjih na svelu. Ko se ustavimo pred katedralo etr povem, da imamo 15 minut postanka, jih gre kakih pet v notranjščino, pol tucata pita golobe, moški poiščejo najbližjo gostilno, ženske pa trgovine. Potem pti pravijo, da so vsi videli cerkev sv. Pavla. Ko smo se zamudili še četrt ure povrhu, še vedno manjkajo štirje. Šofer se jezi in pravi, da bo odpeljal in nekega dne mu bom zares rekel, naj le kar vozi. »Trafalgar trg in Nelsonov spomenika zakličem. »Da, madarn, to tam gori je Nelson. Kako so ga mogli tako visoko gori postavitk, bo gotovo vsakokrat katera pripomnila. Ne to ni kraljeva palača, pač pa narodna galerija.« Nekoč sem moral povedali celo, kaj je to galerija, namreč da je tu notri videti slike in vprašalka je razumela, da mislim kinoslike. Posebno takrat me ujezi, kadar hoče kdo več vedeti kot jaz. Neka dama je kazala na neko stavbo ter pripovedovala sopotnikom, da je lo Buckinghain palača, kjer stanuje kralj, a v resnici je pa pokazala na bolnišnico.
Ko sem nekoč pokazal, kje visi Big Ben (največji zvon v Londonu) je ena izmed dam rekla napram sosedi, da tu notri »delajo čas«.
Ko smo se nekega dne pripeljali do West-nrinster Abbey, se je v sosednji cerkvi sv. Margarete ravnokar imela vršiti poroka. Niti eden izmed vseh na avtu ni stopil v eno izmed najlepših gotskih stavb, da bi si jo ogledal, pač pa je vse hitelo v cerkev, da vidi poročni ceremonijel. Mlad par ima večjo privlačnost, kot pa starodavne in častitljive stavbe.
Primeri se celo, da moram biti včasih za mirovnega sodnika, ker se radi kake zanimivosti pričnejo prepirati, dostikrat pa tudi naslonjeni drug na drugega zaspijo, posebno kadar so se ga nalezli, ko so ogledovali notranjost kozarcev.
Nevarnosti uvoženega blaga.
Angleško časopisje piše o slučaju, ki se je pripetil pred kratkim, da je namreč v Maid-stonu obolelo 25 oseb, ki so uživale zelinate glave, ki so bile uvožene iz Holandske. Zbolele so na legarju ter imele močno mrzlico.
Dasi je obrežna kontrola na Angleškem zelo stroga, vendar se primerijo stični slučaji neredkokrat. Trgovec prodaja seveda tako olago dalje, ne da bi vedel, da je okuženo. Lani je bilo v Edmonton-u na Angleškem več slučajev škrlatinke, katero so otroci nalezli od takozvanih : leddy-medvedkov«, igrače, kako ršna je tudi v naših krajih že udomačena. Igrače so bile uvožene iz Nemčije in zdrav-' stveni krogi so dokazali, da je bilo v resnici tako kot smo navedli. Igrače so morale se-
veda v ogenj, toda bolezen je zahtevala tri žrlve.
Zelo nevarna bolezen je anthrax, ki je bil nedavno zanesen v London s čopiči za britje. 12.000 teh čopičev je bilo uvoženih. Ker se ta bolezen pojavi šele, kadar pride kal v stik s krvjo, torej ako se dotični ureže, se bodo gotovo slučaji obolelosti še pojavili, dasi je bil v vsem časopisju apel na one, ki so to blago kupili, da je nevarno ter da čopiče uničijo.
Kuga na parkljih in gobcih stane Angleže vsako leto okoli 50.000 funtov, to je toliko kot 13,750.000 Din. Zanesla in razširila se je s slamo, ki je bila uvožena.
Silno nevarne so bolezni, ki lahko nastanejo z uvozom predmetov, ki prihajajo iz Daljnega Vzhoda. Edeu izmed najbolj tragičnih slučajev se je pripetil pred par leti v Londonu. Neka mlada in živahna mladenka se jc napravila kot Kitajka in v tej obleki šla na maška-rado. Kostum je bil pristen, da celo preveč pristen, kajti lasulja, katero je dekle nadelo na glavo, je bila tudi iz Kitajske. Čez teden dni se ie na dekletovem čelu pojavil nekam nenavaden lišaj in ker nikakor ni hotel preiti, je šla k zdravniku. Na strah in grozo dekleta kakor tudi zdravnika, pa je ta konštatiral — gobavost.
Tajna znamenja potepuhov.
V Berlinu so pred kratkim na raznih hišah videli znamenje, ki je predstavljalo rdeči trikot. Policija si še do danes ni na jasnem, kaj naj to pomeni.
Pri tem neki angleški list prinaša razne slučaje, ko so tu ali tam našli na hišah tajna znamenja. Pred par leti je bilo v Stockportu več hiš zaznamovanih z rdečim križem. Prestrašeni gospodarji so se obrnili na policijo, a pokazalo se je, da je bila to le igra otrok, ki so se »šli rdeč križe in da so sami zaznamovali hiše, v katerih so stanovali drugi člani tega »kluba«. Otroci so videli kinofilm, v katerem so banditi zaznamovali hiše in po tem so napravili posnetek.
Nekdo se je vračal iz Glasgo\va z vlakom in ker je pomolil glavo skozi okno drvečega vlaka, mu je veter odnesel klobuk. Da bi ne imel nepotrebnih stroškov, si je v mestu pri slarinarju kupil obnošeno kapo, katera je bila nenavadno pisana. Dal je zanjo en šiling. Drugi dan je šel z isto kapo k nogometni tekmi, kateri je prisostvovala velika množica ljudstva. Ni še dolgo stal na svojem mestu, ko se mu je približal slabo oblečen človek, ki pa je imel na glavi slično kapo kot on ter mu stisnil v roke zavitek ... Predno se je ta zavedel, je oni že izginil v gneči. Ko je iz radovednosti zavoj odprl, je našel v njem 37 funtov v bankovcih in zlato kravatno iglo. Šel je na policijo, kjer so z zanimanjem poslušali njegovo povest. Izkazalo se je, da je bil denar in igla ukradena in drugače si niso mogli tolmačiti, kot da je bila družba žepnih tatov, katera je imela kot znak enake kape, da so se spoznali.
Brezposelni rokodelci in tudi lenuhi imajo celo vrsto raznih znamenj, s katerimi označujejo hiše, v katerih je kaj dobiti, ali pa nič. Majhen bel, s kredo začrtan krog pomeni, da je v isti hiši brezuspešno kaj pričakovati. Ako pa je v krogu štirikot, pa znači, da so nolri dobri ljudje. Krog z dvema pšicama pomeni, da je nevarnost blizu in da naj hitro izgine, kdor nima mirne vesti. Štirikot s štirimi vodoravnimi črtami pomeni, da je treba bili previden pred psi. Najnavadnejše pa je znamenje štiri vodoravne črte in štiri navpične, kar pomeni, da lastnik hiše ne da nič in da takoj pokliče policijo.
Georges:	•
Ure.
Kako star izum je prva ura, to se pravi priprava, ki je kazala čas, in kdo jo je izumi), ostane gotovo vekomaj prikrito. Znano je le, da so stari narodi že dolgo pred Kristusovim rojstvom rabili solnčne ure, ure na vodo in na pesek. Solnčno uro najbrže vsakdo pozna, saj so še danes naslikane na raznih cerkvah, na graščinskih zidovih in na boljših kmečkih hišah. Kar jaz pomnim, se po teh nihče ni ravnal in so bile in so, kolikor jih je še ostalo, večinoma za okrasek stene, kajti slikali so jih dostikrat tudi boljši slikarji. (Stara Sv. Jakoba cerkev v Ljubljani, slika Grilca.)
Pred leti je stalo v časopisih, da je neki Francoz izumil žepno solnčno uro. Bila je ko-vinasta plošča s številkami in kompasom; v sredi pa je imela kazalec, ki je ležal v utoru, da se ne raztrga žep. Kadar je bilo treba uro uporabiti, se je dal kazalec dvigniti, in njegova senca je pokazala solnčnico.
Zanimivo bo za koga, da sem videl solnčne ure za v žep pri nas doma pri pastirjih. Toda te so bile vse drugače (morda manj natančno, tem ženijalneje) napravljene. Iz stanj-šanega brezovega lubja so si okrožili kolce, kak centimeter debelo in kakih pet centimetrov premerjeno. Ta obroček je bil obešen na nit, kaka dva centimetra odtod, kjer je bila nit privezana, je bila zvrtana luknjica. Skozi io luknjo je posijalo solnce in napravilo svetlo točko na notranji strani obročka. Čim višje je bilo solnce, tem nižje je padala svetla
točka in narobe. Po navadni žepni uri so si nato napravili pastirji na totranji strani obročka zareze ali pike in tako so po solncu poznali, koliko je ura.
Smrt, kakršno vsak pozna že po pratiki ali drugod in ima morda njeno sliko pred seboj, se sicer ne riše s solnčno uro, temveč s peščeno uro in koso. Mislim, da je to za naše čase neprimerno. Smrt ima resda za današnjo modo še precej primerno obleko, toda ima za današnje čase precej neprimerno »koso« ali smrtno orodje ter mislim, da ne bi stalo dosti, če bi jo oblekli kolikor toliko v moderno obleko in bi ji dali v roke (kar bi bilo seveda dražje) mitraljezo (ki so jo kranjski Janezi imenovali: »mrtvaško ragljo« in (po mojem mnenju) šafhavznovko ali (— najbolje —) kako fino angleško stoparico v roke, ki kar ustavi tek življenja. (Ampak to samo mimogrede.)
Ura ima v slovenskem dva pomena: umotvor, ki kaže čas in ure, ki so štete. Prvo je minimalno kazalo večnosti, drugo pa je pože-ljenje vseh minimalnih ljudij, doseči kolikor moči teh ur, ki kažejo minimalni čas.
Govorimo o jutranjih, zgodnjih, ponoč-njaških, pregrešnih, zaljubljenih urah, ki se pa samo tu pa tam ujemajo z zlatimi, srebrnimi, briljantnimi itd. urami.
Pesmi pojejo o kratkih, dolgočasnih (ali dolgih urah), o urah sploh: Glej! »Ti si «rre zamudila«, »Urca sedem je odbila«; Luna sije, kladvo bije« — kdo ne pozna Prešernove »pozne ure že« ?
Ura je sploh znamenita žival. Javne na-
Vlomilci imajo tudi svoja znamenja. Na ograji neke hiše so našli zarezo štirih črt, kar je pomenilo, da so v hiši samo štiri osebe. Ako najde potepuh v bližini hiše kost, bo takoj vedel, da je v hiši pes. In ako je na kosti pritrjen košček cunje, znači, da je pes zelo hud. Kos železa pri hiši pa pomeni, da je hišni gospodar pripravljen tudi streljati.
človek, ki nikoli ne spi.
Neki ntlad izuajditelj, ki je bil zaposlen v laboratorijih slavnega Edisona, se je nekoč drznil svojega velikega mojstra vprašati, kako mu je mogoče noč in dan delati brez spanja. Ne da bi Edison mislil, da bo imelo kaj posledic, mu je v šali rekel, da vsak dan za zajtrk poje pečenega zajca. Ta mu je verjel in res poskušal mojstra posnemati ter skozi šešt tednov vsako jutro jedel zajca, četudi ne ravno celega. Seveda je končno zbolel ter moral k zdravniku. Ko je Edison za to zvedel, se je seveda od srca smejal.
Bili so časi in še sedaj, ko je čez 80 let stari Edison v resnici skoraj neprestano delal, šel k počitku ob polpetih zjutraj, a ob sedmih je bil že zopet v laboratoriju. Ko so ga pri zajtrku vprašali, kako se danes počuti, je rekel, da bi se prav dobro, le da je eno uro zaležal in to mu je kvarilo dobro voljo.
Ko je prvikrat položil na vreteno cevko ter pri vrtenju vanjo govoril z močnim glasom, sam ni mogel verjeti, da je njegov glas, ko je cevko nastavil na .začetno točko ter slišal samega sebo govoriti. To je bil prvi fonograf. Bili so takrat ljudje uverjeni, da Edison goljufa, da ima koga skritega, ki ima sličen glas, ali pa je sam takozvani »Bauchredner«. Med dvomljivci je bil celo škof metodistov. Da bi sebe in druge prepričal, da prihaja pravi glas iz fonografa, je odprl sveto pismo ter iz istega bral odlomke s tako razločnostjo, da bi isto sploh nihče ne mogel ponavljati. Slavna trage-dinja Sarah Bernhardt je Edisona prištevala v eno vrsto z Napoleonom, le da je Napoleon uničeval, ta pa ustvarjal.
Nekoč je prišel k njemu mož, ki ni mogel spati ter ga prosil za pomoč. Ta ga je postavil k neki sesalkj ter ga pustil pri isti noč iu dan delati. Sesalka je bila take vrste, da je morala vedno delovati. Ko je mož že 60 ur neprestano delal pri sesalki, ga je pustil pol ure samega. Ko se je vrnil, je mož trdno spal poleg razletele se sesalke. Nekdo mu je pisal pismo, v katerem ga je prosil, naj zanj iznajde aparat z X žarki, tako da ga bo lahko nosil pri sebi m da bo s pomočjo istega videl skozi igralne karte svojega seseda igralca. Ako mu to naredi, mu bo iznajdbo drago plačal in Se vsako leto mu bo dal pettisoč dolarjev. Zabičeval pa mu je pri tem, naj obdrži to sam zase in nikomur ne izda.
Edison je tudi velik šaljivec in kaj rad javnost »potegne«. Splošno so nekoč verjeli, da je iznašel tako ogledalo, v katero se bodo upirali solnčni žarki in od lega odseva se bo ves sneg stajal, posebno po mestih in tako bodo prihranjene svote, katere je sicer treba iz-' dali za čiščenje.
Znano je, kako je nekdo v Edisonovem imenu inseriral po časopisju, da je iznašel srajco, katera ima 365 prsnikov, tako da je treba lastniku take srajce vsako jutro potegniti en prsnik doli, pa ima zopet čisto srajco in sicer za celo leto samo eno. Dejal je takrat, da ko bj vedel za onega, ki je to oglasil, da bi mu dal drugačno srajco. Ko je za eno prvih iznajdb prejel ček za 40.000 dolarjev, je bil skoraj iz uma. Ko je. ček izmenjal za denar, si je vse žepe nabasal z njim in ker se je bal, da bi mu ga kdo ne ukradel, je celo noč sedel čuječ. Pozneje pa se je tudi denarnim manipulacijam privadil.
prave in njih uradniki hočejo, da bodijo, ure točne, čudno je to, da uprav njih ženske gospodarice (kakor sem videl, želijo to ženske sploh) hočejo, da ura sploh ne gre prav, ampak da kaže več, kakor je res. »Tako me ura priganja«, pravijo te vrste točne gospodinje. (Ampak ponavadi ure njim na ljubo še premalo prehitevajo.)
Znano je, da velja ura za vzor točnosti. Res pa danes vse (namreč javne) ure niso točne. Vsaj v Ljubljani. O Šenklavški se danes ne more govoriti, ker je nanovo preoblečena. Ampak vesela naj bo, koliko bi se ji dalo očitati. Toda kdo bo zameril, če nima toliko sredstev, da bi se pokazala med boljšo družbo.
Vzor vseh ur, kar se tiče hitrega videnja, je pač rotovška ura! To so tako preslikali, da bi bilo prav dobro, če bi napravili trak, da bi jo doli potegnili in bi jo človek otipal, koliko kaže, kajti na oči je to skoraj nemogoče spoznati.
Zgodovinar Vrhovec govori, da je francoski guverner bil jako nezadovoljen (milo rečeno), ker ljubljanske javne ure niso šle prav. Pozval je torej vse (recimo) ravnatelje teh ur, naj jih uravnajo. Pozove jih drugič, a jih še niso. V tretje pa jih je dal na klop in odštel vsakemu »ravnatelju« po 25 na zadnjo plat, — ure so se ustrašile, — in so začele iti prav.
To je bilo pred dobrimi sto leti. Radoveden sem, koliko udarcev bi bilo treba, da bi danes ure dobile tak strah, kakor takrat. (Za šentpetersko uro menda le;Ja števila nihče ne dožene.)
Moderni oceanski parnik.
Največje upanje za angleške brezposelne delavce dobiti delo je takrat, kadar se v veliki meri prično graditi parniki. Po letu 1913. še ni bilo toliko trgovskih parnikov v delu kot pa letos. Splošno mnenje je pri nepoučenih, da imajo pri gradbi parnikov posla samo delavci-kovinske stroke, strugarji, žičarji, strojniki itd. V resnici pa ima skoraj sleherna obrt opravka na moderni ladji, predno je sposobna za promet. Kadar je veliko naročil, imajo železoto-varne polne roke dela, ravnotako premogo-kopi, kajti za železotovarne je treba silne množine koksa in premoga za plin itd. Pa tudi oni, ki vidijo parnik zdrčati v vodo, menijo, da je parnik gotov. Toda v resnici pa sedaj glavno delo šele pride. Ni še v ladji ne strojev, ne notranje opreme, z eno besedo ničesar. Le v toliko je izdelano, da se lahko drži na vodi, drugega nič. Sedaj pride šele prava armada delavcev, instalaterjev, ključavničarjev, električarjev, mizarjev, tesarjev, ta-petnikov, slikarjev ild.
Na modernem parniku je vsaka kabina opremljena z napravo za vročo in mrzlo vodo, v higijeničnem oziru je vse preskrbljeno, karkoli se danes zahteva. Koliko posla da samo veliki plavalni bazen in kopalnice, tako da je na velikem parniku več kilometrov jeklenih cevi.
Aquitanija n. pr. ima električno razsvetljavo, ki bi zadostovala za marsikatero manjše mesto in strokovnjaki trdijo, da celo za mesto z stotisoč prebivalci. Nad 250 km ima ta morski velikan samo električnega kablja in preko 850 km električne žice, to je približno daljava od Jesenic pa do Skoplja. Ta žica tehta 45 ton. Za inštalacijo električne napeljave so potrebovali ravno 90.000 porcelanskih izolatorjev. Na parniku je 180 raznih električnih motorjev s skupno močjo 2000 konjskih sil. Žarnic ima nič manj kot 10.000 in električnih zvoncev je 1500. Kuhinja je popolnoma električno opremljena, nobenega dima in ne ognja.
Neverjetno luksurijozno je opremljen salon v slogu Ludovika XVI in pa jedilni salon. Koliko dela imajo najboljši mizarji v knjižnicah, galerijah itd.
Predolga bi bila vrsta, ako bi hoteli našteti vse poklice in vsa dela, katera imajo zaslužek na modernem prekooceanskem parniku.
Gnečaščeni kralji,
Vse na svetu se ponavlja. Poročila o oro« panih carskih grobovih v Moskvi spominjajo na dogodke leta 1793. med francosko revolucijo. Njih torišče je bila čudovito lepa srednjeveška katedrala s »padajočim zvonikom« v St. Denisu, kjer so počivala trupla francoskih kraljev.
1. avgusta leta 1793. je izročil revolucijski konvent Marijo Antonielto sodišču in odredil izgon »vseh članov družine Capetov« za večne čase. Obenem so tudi sklenili podreti grobove kraljev v St. Denisu. Ta barbarski sklep je bil utemeljen s tem, da potrebuje vojska svinec in bron. Krste kraljev so morale dati kovino za revolucijske topove. 12. oktobra 1793 so prihrumeli delavci v stolnico, ki je bila odvzeta duhovščini. Pričeli so s truplom pri ljudstvu najbolj priljubljenega kralja Henrika IV. Kladiva so razbila mramorni spomenik. Odkrili so krsto. »Dobri kralj,« umorjen 1. 1610., je ležal kakor živ. Samo posušil se je in postal prava mumija. Privlekli so ga ven in naslonili na zid. Neki vojnk je ostrigel kralju brado. Neka ženska je podrla z zaušnico truplo na tla. Vrgli so ga v novo izkopano jamo, ki je bila par dni pozneje polna ostankov nekdanjih kraljev. V ponedeljek 14. oktobra je prišel na vrsto grob z napisom: Icy est le Corps de Louis XIV, decčde 1715. Requiescat in pace!
Imamo tudi električne ure: dve sta bili včasi v Ljubljani, ampak molčimo, ker ne maramo žaliti urarskih zmožnosti dotičnih gospodarjev.
Beseda ura pomeni nadalje — po nemškem vzoru — pri nas tudi tisto, kar se pravi po francosko »leq:on« ali po angleško »lectu-re« ali po italijansko »lezione« itd.
iZato imamo tudi francoske, italijanske, angleške, klavirske in pevske itd. ure. S takimi urami se goljufajo po navadi očetje, matere, možje itd.
Med abstraktne ure spadajo tudi uradne, dolge, kratke, dolgočasne in kratkočasne ure itd.
Napol bi se sem prištevale lahko tudi »dobre« ure in »slabe« ure. (Po nemško se temu pravi »eine gute Stunde« in »einc schwache Stunde«),
O urah bi se dalo še marsikaj povedati pa naj bo. O njih govori tudi sveto pismo, kjer se čila: »Čujte in molite, ker ne veste ne dneva ne ure.« Čujc se, da so hoteli ta svetopisemski izrek na mesto: »Čas je zlato!«, ki je za nas brez pomena, nabiti na vsa javna poslopja, urade in pisarne, češ da bi to jako primerno označalo nade namcščcnccv in strank: nade prvih, ker nc vedo, kdaj bodo zleteli na cesto, za stranke pa, kdaj bodo dovolj taks plačali, da bodo njihove prošnje rešene!
Citje se, da si je ta človekoljubni izrek osvojilo tudi »Društvo hišnih gosoodariev v Veseli Gori«.
Obraz slavnega Ludvika XIV., ki se je nazival »kralj solnce«, je bil črn kakor saje. Truplo se je razkrojilo iu plavalo v smrdeči zelenkasti mlaki. Prav tako sta izgledali trupli Marijo Tereze in Ane Avstrijske. Vrgli so jib naglo v skupno jamo.
V sredo 16. oktobra ob 11 so odprli zadnji grob, Louisa XV., znanega pohotneža. Baš ta trenutek so peljali v Parizu na morišče Marijo Antoinetto. Grdo, smrdečo mlako, vse, kar je ostalo od Louisa XV., so zlili v jamo. Razširjala je tak smrad, da so oddali vojaki več strelov, da s tem zrak izčistijo.
Pod visokimi gotskimi oboki stolnice je ostal še grob narodnega junaka, maršala Tu-renna. Tudi ta je postal mumija. Truplo se je ohranilo še bolj kakor ono Henrika IV. »Hvaležni potomci« so sklenili, da ne bodo vrgli ostankov slavnega vojskovodje v kraljevsko jamo. Počastili so njegove vojne zasluge s tem, da so izročili mumijo nekemu Gaucetu, cerkovniku. Ta jo je kazal turistom in s tem služil denar. Več gostov si je kaj želelo za spomin. Gaucete je izdrl mumiji vse zobe in jih drago prodajal. Šele julija 1. 1704. so izročili Turennove ostanke v narodopisni pariški muzej, Gardin des Planles. Tam je bil razstavljen poleg nagačenih živali in predpotopnih kosti. Šele 1. 1800. so Turenna svečano pokopali na odredbo Napoleona v Invalidskem domu.
Konvent je zaplenil in prodal 1. 1793. vse dragocenosti stolnice v St. Denisu: zlate sve-tiljke in svečnike, z dragulji okrašena razpela, meč Jeanne d' Are in lobanjo sv. Dionizija.
L. 1814. po padcu Napoleona, je odredil Louis XVIII. pogreb kraljevih ostankov. Razkopali so jamo iz 1. 1793., a 20 let v vlažni zemlji je uničilo vse. Od kraljev počenši z Da-gobertom in do Louisa XV. so ostale samo kosti in prebite lobanje. Zdaj so zazidani v eni izmed kapelic 6tolnice St. Denis. Posebej sta postavljeni krsti obglavljenih Louisa XVI. In Marije Antoniete. Enkrat na leto se služi tam sv. maša.
Simbolizem tov,
Nekdanjo navado dopisovanja z dogovorjenimi znamenji z znamkami, so že skoraj povsod opustili. Ker pa je pečatni vosek zopet prišel do veljave in je v splošni uporabi, so se posebno mladi ljudje oprijeli te novosti in imajo pečatni vosek vseh barv pri rokah. Tako pomeni zelen vosek, da pisec trdno upa, da bo naslovljenec njegovo ljubezen vračal v isti meri. Ako pa sledi odgovor z rmenirn voskom, je narobe in dotični ne mara zanj ali zanjo. Svetlordeča barva pomeni srečno ljubezen, sinjemodre barve pa trajnost v ljubezni, v V mnogih krajih je barva že od davna posredovalec in sicer zelo zgovoren posredovalec. V Bretagni je n. pr. stara navada, da pri-rede vsako leto zabavo posebne vrste, na katero pridejo za možitev godna dekleta v rdečih krilih, ki so okrašena z belimi in rmenimi trakovi. Število teh trakov pove, koliko dote nameravajo starši dekleta odšteti.
Barva nevestine obleke na Kitajskem je rdeča, v naših krajih, kakor tudi na Angleškem in Italiji pa je bela. Na Angleškem ima nevesta pri poroki oranžno cvetje na sebi, v Italiji pa bele vrtnice, in Angleži se zelo pritožujejo nad tem, da se je udomačila moda nositi pri poroki tujo rožo, kajti nekoč je bil v tej časti rožmarin.
Španska nevesta ima rdeče rože pri poroki, v Nemčiji pa si nadene nevesta na glavo mirtin venec. Na Grškem pa ima nevesta pri poroki priprost venec iz listov vinske trte.
+ Neobičajne železniške nezgode. Pri Woodbridge na Angleškem se je pred kratkim pripetila nenavadna nezgoda, da je vlak sam s seboj trčil. Ko je vlak ravno vrhu napetosti, se je pretrgal. Strojevodja je vozil hitro naprej, toda odtrgani .del vlaka je bil še hitrejši ter je prednji del dohitel ter treščil vanj. Bil je to vlak, kateri vozi samo časopisje, in ni bilo pri tem nobenih žrtev. — Pred nekaj časom se je v Franciji pripetilo, da je vlak vozil skozi neko postajo, na kateri bi se moral ustaviti. Ker kretnica ni bila postavljena na naprej, je vlak zavozil na stranski tir, katerega pa je kmalu zmanjkalo. Zadel je v kozla (»Bock«), ga podrl ter peljal še kakih sto metrov daleč po polju. Sreča pa je bila v tem, da se vlak ni prebrnil in tudi nihče ni bil ranjen in ne poškodovan. — Čudne reči se dogajajo na mejah civilizacije, kjer so zgrajene železnice. Tako je ob neki priliki vlak Victo-ria Fall-železnice zavozil v čredo slonov. Vo-dibii slon je dobil polni sunek vlaka, misleč najbrže, da bo tako druge obvaroval. Slon je bil sicer ubit, toda stroj vlaka je skočil pri tem iz tira.
+ Živ veslaški čoln. Najnovejša pridobitev londonskega živalskega parka so štiri race, s katerimi imajo posebno otroci silno veselje. Race so iz Falklandskih otokov in užitek jih je gledali, kadar dirkajo po vodni površini. Pri gibanju uporabljajo noge ln pe-roti ter izgledajo kot majhni čolni z vesli. Zraču nali so, da preleti taka raca na vodi nad 17 milj na uro, a sicer pa so ji peroti brezpomembne, ker v zrak se ne morejo z njimi dvigniti. Dali so jim ime »parnik«. V davnih časih so imele to redke ptice naslov dirkalni konji, a pravijo, da je sedanji naziv primernejši.	s
Spori
S. K. Jadran. Danes ob 15 trening-tekma na
igrišču Primorja. Na igrišču morajo biti ob 14.80 sledeči igralci: Gaerlner, Zor, Bončina, Kos, Žni-darič, Rogač, Pokom, Benedetič, Brcar, Januš, Ba-novec, Jerina. — Načelnik.
Sluibena objava Sfnu&ko-tehniinega odbora Jugoalovenske limsko-sporlne Zveze. Za zvezne sodnike se imenujejo sledeči gospodje: Dr. Souvan, prof. dr. Jesenko, dr. Ciril Pavlin, dr. Aca Pavlin, dr. Borce, Goreč, Gnidovec, Tavčar, Pelan, Delkin, Marzel, VI. Vrančič, Kari ftircelj in Egon Planin-šek iz Ljubljane; dr. Iladži, dr. Ulmanski in dr. Lipovščak iz Zagroba in dr. Žižek iz Belgrada. V sodniško izprasevalno komisijo se določijo g. Goreč, Gnidovec, Tavčar in Pelan. — Sklene so priredili dne 2. oktobra t. 1. gozdni tek, katerega se bodo udeležili lahko vsi verificirani smučarji. Dolžina proge ca. U km. Tek se vrši v okolici Ljubljane. V slučaju ugodne zime priredi zvezni tehnični odbor v okolici Ljubljano obširno propagandno mladinsko prireditev.
Koluraški Savez S H S, pododbor Ljubljana, vabi kolesarske klube, da se udeleže v nedeljo, dne 28. t. m kolesarskih dirk društva »Ljubljanica r, Dobrunje. Slart in cilj je v Zadvoru pri gostilni Jeriha. Začetek ob 15. Po končanih dirkah se vrši vrtna veselica.
LAKE GEORGE IN VIERKOTTER.
O Vierkotterju in njegovem porazu v jezeru George smo parkrat pisali. Zanimive podrobnosti prihajajo sedaj na dan. V zadnjih dnevih pred plavanjem je bilo tam zelo živahno, plavači so že kar sami med seboj prirejali tekme. VierkOtterja so se pa bali in ga ni nihče pozval. Na dan tekme je startalo 140 udeležencev, med njimi 23 dam. Aeroplani in avtomobili so bili pripeljali množice gledavcev, med njimi je bil Dempsey, svetovni bokser-ski prvak. Vierkottcr jih je posebno zanimal, saj so ga vsi časopisi označali kot zmagovalca. Organizacija ni bila dobra, in se je start zakasnil za eno uro. Pet minut pred startom uradni opazovalec za Vierkotterja še ni bil na mestu, in je moral vzeti V. v čoln prvega bližnjega opazovalca. In ta »oficielni« je bil 14 let star. Preden je počil startni strel, jih je nekaj že "odplavalo; motorni čoln jih je hotel pripeljati nazaj, pa se mu ni popolnoma posrečilo V tej zmedi je oddal Dempsey startni strel. V. si je delal pot skoz drugo plavače in čolne. Po par minutah je bil spredaj, čez eno uro je bil za 800 m pred tekmovalci. Pot je vodila okoli treh polotokov; po treh urah in pol je bil drucrl plavač že 2500 m za Vierkotterjem. Tedaj je dosegel V. konico tretjega polotoka in si je priboril s tem pokal, dolbčen za (istega, ki bo prvi plaval mimo. Ob bregu zb»ani gledavci so Vierkfltterja zelo pozdravljali.
Vse je šlo tako, kakor si je V želel. Naenkrat je pa z veliko hitrostjo splaval mimo njega Keating, poznejši zmagovalec. V. in njegovi nemški spremljevalci so kar gledali, nihče ni bil videl Keatinga na startu in tudi ni imel Kenting nobenega oficiel-nega opazovalca.
Na zadnjem koncu čoina so bili še sledovi masti — vsi plavači so bili v obrambo proti mrazu z nmstjo vdrgnjeni —; sedaj jo mislil V., da ni vse tako, kot bi moralo biti. Saj so zasačili tudi plnvalko, ki se je dala od čolna vleči naprej. Po 12.42 je nato V. na prigovarjanje svojih spremljevalcev nehal plavati; ni imel več poguma, ko je vso to videl. Drugo mesto bi bil še vseeno lahko dobil in 1600 dolarjev z njim. Mi smo pisali, da so ga vsega trdeaa izvlekli iz čolna ven, 'ako mu je bilo mraz; ameriški nemški listi pa pripovedujejo, da to ni bilo res, da vzrok opustitve nadaljnjega tekmovanja ni bil mraz in ne krč in ne utrujenost, ampak čudne mahinacije Amerikancev. Takoj vloženi protest so ameriški prireditelji brez ulemeljitve odklonili. V. je hotel takoj nazaj v Evropo, pa so ga pregovorili, da bo še enkrat ali parkrat poskusil svojo srečo.
Vse to pripovedujejo nemški listi, in res ne vemo, kdo ima prav.
Športni ied&n
Za olimpiado leta 1082. bodo zgradili v Los Angeles stadion, ki bo imel 85.000 sedežev. — Za olimpiado 1928 so določili Holandci že znižano vožnjo.—Wembleyski stadion v Londonu je prodan neki družbi, ki bo prirejala tam tekme psov. Te tekme, ki se vršijo navadno zvečer pri luči, so na Angleškem zelo priljubljene in privabijo do 100 tisoč gledavcev.
Tekma za srednjeevropski nogometni pokal se zaostruje. Izredno lepo zmago je izvojevala praška Slavija proti Ujpesti 4:0; nasprotno je pa Sparta na Dunaju zgubila igro proti Admiri 3:5, pa ostane vseeno še v vrsti tekmovalcev, ker je prvo igro proti Admiri dobila 5:1. Rapidu se ponovitev velike zmage nad Hajdukom ni posrečila in se je moral zadovoljiti s pičlim uspehom 1:0. — Argen-tinci so premagali Uruguajce 1:0; v bodočem letu bo Uruguay v Amsterdamu branil svoj naslov olimpijskega prvaka. — Par drugih važnih tekem: Vienna proti Viktoriji iz Žižkova 5:2, Slavija proti Viktoriji 4:1, Ferencvaros proti Jugoslaviji 5:3. — Kako kaznujejo Nemci prestopke proti dani besedi, glej »Slovenec« od 28. t. m. — Tam tudi, da Angleži ne bodo vpeljali belih žog v nogometu.
Amerikanci so si izbrali moštvo za Davisov pokal: Tilden, Johnston, Wllliams, Ilunter; namestnika Doeg in Lott. Kljub zmagi nad Lacosteom niso hoteli uvrstiti Lotta v prvo vrsto, nočejo »eksperimentirati«. — Ker so Japonci premagali v tekmi za Davisov pokal Kanado 3:2, sc bodo borili sedaj v Bostonu proti Francozom. — Nemčija je premagala Švico 21:3. — »Nebeška« si je pa jahto kupila, »cigareta« ji pravi, jadra z njo okoli ln cigarete kadi.
V Como, v Italiji so izvojevali evropska veslaška prvonstvftj tekem je 7, Italija jih je dobila 0, Švica 1, drugi 0. Na zborovanju zveze so sklenili, da v prihodnjem letu ne bodo priredili prvenstvenih tekem; zadostuje olimpinda. — V majhnem zložljivem čolnu sta se brez spremljevalnega ali varstvenega čolna prepeljala čez Kanal Nemca
Radio
Wiche in Schrocder; dež, hud veter in razburkano morje so bili njiju spremljevalci. Rekli smo že, j da to ni šport, to je sporhia norost.
Tam ob Kanalu bodo postavili Ederlovi že letos spomenik. Drug junak Kanala, VierkStter, bo plaval 31. t. in. pri Toronto v Severni Ameriki; 50.000 dolarjev je razpisanih za nagrade, 382 pla-vačev se bo borilo zanje. — V znamenju dolgih prog je plavalni šport: Od Bratislave do Komama jo plaval Novotny 100 km po Donavi v 13 urah in 15 minutah; od Linca do Dunaja je 201 km in jih je preplaval nam že znani Bernat v 21 urah; od Passaua navzdol je plaval 133 km po Donavi Ho-nius 13 ur in 45 minut; nad slapovi Niagare je plavalo čez reko na razdaljo dobrih 8 km 11 plava-čev in 4 plavalke, prišli so čez prav blizu slapov, tako jih je voda zanašala, prvi jo bil Pilchard, okoli 800 metrov pred drugimi. — Zelo lepo mora btti v Honolulu, Havajski otoki; tam imajo 1000 m dolgo kopališče, tribune, so pa postavljene v palmovih gajih. — Par važnejših uspehov: Švedinja Svedinja Gustatson 200 prsno 3:19.4, Oger Barany 100 m prosto 1:01.4, 50 m 20.2, Norvežan Knut Olse 100 m prosto 1:04.3, Američanka E. Gory 400 y prosto 5:33, 171etni Parižan Taris 1000 m 15:29.8, 1500 m 23:20.4; pri čeških plavalnih prvenstvenih tekmah so napravili skupaj 15 novih češkoslov. rekordov.
Italijanski kolesar Binda se vozi po vsej Evropi okoli. Nedavno je dobil cestno dirko pri Gentn v Belgiji 100 km 2:53:15. — Iz Pariza v Rennes je 395 km, Dccorte jih je prevozil v 13 urah in 22 minutah; za njim je prišla lia cilj prav istočasno s 13:23:52 skupina 18 kolesarjev; morali so izvojevati dirko za drugo mesto, dobil jo je Martin. — Po zgledu Francije in Nemčije so priredili letos prvič tudi Ogri dirko, skoz po Ogrski«. Dirka jo trajala štiri dni, je šla na 772 km, skoz vsa večja ogrska mesta, start in cilj je bil v Budimpešti. Deževalo jc, ceste so bilo slabe, defektov veliko, zato je povprečni uspeh zelo lep; kajti najboljši dirkači so dosegli na uro clrka 25 km. Veliko hitreje je vozil z drugimi vred zmagovalec Vida, ki je bil hkrati tudi zmagovalec v vseh štirih etapah, porabil je 30 ur 36 min. in 17 sekund; Huszha kot drugi je prišel na cilj v 30:55:20. Hkrati je dobil Vida naslov cestnega prvaka na dolge razdalje; to prvenstvo so ocenili posebej in so dali Vidu 77 točk, Huszku pa 55. Vseli, ki so startali, je bilo 63, na cilj jih je prišlo 41.
Tisti Risticz, ki smo o njem pisali, da bo letel na Junkersovem letalu v Ameriko, je Srb Ri-stie; pisal je domov, da bo po dovršenem poletu vstopil v jugoslovansko vojaško aviatično službo.
O avtomobilnem rekordu Cehinje Junkove, 115.7 km na uro, glej »Slovenec« od 23. t. m.
Tam tudi p Godfreyevi zmagi nad Malo-iieyem in o Paolinovem zaslužku 1,400.000 din.
Kako so si blizu! Wahlstedt je sunil kroglo 14.47 ni daleč, Moelster 14.21, Estonec Neumann 14.40, Jansson 14.20, Darany 14.32, Dnhour 14.44, Švicar Nuesch 13.87. Bolj zase spredaj je Jaervinen, ki pride zmeraj nad 15 m, zadnjič 15.12 m. Ali pa 800 m; Švicar Martin 1:56.6, Svenson 1.56.2, Ekvist 1:57.8, Magdač 1:58.6, Barsi 1:58.7, Marton 1:58.8, Kellermaun 1:56.8, Jorgensen 1:58.3 itd. Poglejmo še rezultate drugih tekov: 100 m Wichman 10.8, Andersen 10.8, Malitz 10.7, Beghe 10.6; 1500 m Nurmi igraje 3:57.7 (brez tekmeca, prvih 400 m v 60 sek., 800 m v 2:05, zadnjih 15 m prav malomarno); 3000 m Katz 8:58, Nurmi 8:43.3; 2 angl. milji = 3.21866 km Nurmi 9:15.2; 5000 m Šved Eklof 14:58.2 iu 14:52.8, Danec Petersen 14:52 (brez posebnega napora), Nurmi v plohi 14:54.4; 10.000 m Danec Petersen v 32.:09.7. Pri Stock-iiolmu je pretekel Anglež Iiarper 25 km v 1:27:01.2, v Berlinu, pa Brauch v 1:30:07.5 — Francoz Sem-pe je porabil za 110 m lese natančno 15 sekund. — Vrste: »Eintracht iz Frankfurta 4X100 m v 41.8, pri isti prireditvi tri druge vrste 42.8, 42.8 in 43.2; 3X1000 m klub Bar Kohba 7:55.4. — Skok na daljavo Hallberg 7.08, Svenson 7.28, Sandstrom 7.18, Raivio 7.01; v višino Kcsmarlci že 1.90, Orban 1.86; troskok Raivio 14.80, Nillson 14.47. Met diska: Conturbia 42.93 (nov švicarski rekord), Marvalič 4-1.86 in 45.23, Egri 45.10, Norvežan Janscn v Oslo 46.81! nov norveški rekord. Kladivo Skjold 49.63. Kopje Lindslrfim izven tekme čez 61 m. — Sedaj so začeli tudi delavci pisati rekorde, kar so prej kot nekaj »meščanskega« opuščali. Pri neki tekmi v Nemčiji je tekla delavka Hipplerjeva 100 m v 12.9, drugi uspehi so bili temu enakovrstni. — Na Dunaju je tekla 200 m >Lea« v 27.4 in je skočila 5.37 m daleč.
O boju Francijo in Nemčijo smo priobčili poseben članek. Dodamo, da so dobil Nemci 89 točk, Francozi 62. Tik do tekme je zelo deževalo, teka-lišče je bilo vse premočeno; zato so rezultati "izredno dobri. Tekmo je gledalo 26.000 gledavcev.
Nemški telovadci so priredili v Berlinu prvenstvene lekme v lahkoatletiki in so rezulati prav taki kot pri tekmuh »športnikov«; napravili so 13 novih rekordov. 100 m je tekel Lainmers v 10,5! Becker 10.6, 800 m Wiechmann v 1:56.0, 1X100 m Berlin 43.6, 4X400 Berlin 8:26.5, palica Beutsch 3.70, skok na daljavo Maak 7.05, troskok Htipsel 14..24 m. Ženske: Junkersova 100 in 12.2! skok na daljavo Mtillerje.va 5.47! Junkersova 5.45, v višino Nottcjeva 1.584 m! krogla Lagersenova lO.flfi!. di-Bkos GolIwi(zeva 35.05!, kopje Schiiinaiinova 37.11!, 4X100 m Hamburg 51.2.
RADIO potrebščine
^^	*	V nai veeti Izbiri stalno v aaloqt pri
FRANC BAR« Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5 Telel. 407
PROGRAMI:
Zagreb 810, Breslau 315.8, Barcelona 3448, Praga 31 a9, Leipzig 365.8, Schenectady 879.5, Stuttgart 370,7, Toulouse 392, Hamburg 394.7, Frankfurt 428.0, Brno 441.2, Rim 450, Pariš 458, Oslo 461 5, .Langenberg 468.8, Berlin 483.9, Dunaj 517,2, Mlinchen 535.7, Budapest 555.6, Varšava 1U1 Carigrad 1280, Kiinigswusterhausen 1250.
Nedelja, 28. avgusta.
Zagreb: 19 prenos iz Salzburga: Fidelio (Beethoven). — Praga: 19 Fidclio (prenos iz Salzburga), 22 časovni signal, časnikarska in športna
poročila, 22.20 —22.50 prenos iz Narodnega doma v Vinohradyh. — Leipzig: 20 oratorij »Mesija« (Fr. Hiindel), 22.30 godba. — Stutlgar;: proslava Goet« hejeveg« lojstnega dne, 20 pester večer. — Toulouse: 12.45 in 20.45 koncerl, — Frankfurt: 20.30 za Goethejev rojstui dan: Ifigenija na Tavridi. — Bruo: 10.30 starobrnska godba na pihala (Smetana, Thomas itd.), 17 popoldanski koncert. 19 prenos ii Salzburga: Fidelio — Rim: 21.10 simfonični vokalni koncert. — Pariz: 14 in 21 koncert. — Berlin: 20.30 Goethejev večer. — Dunaj: 11 orkestralni koncert dunajskega simfoničnega orkestra, 16 koncert dun. koncerl. orkestra, 19 prenos iz Salzburga: Fidelio (opera v 2. dej. Bithovna). — MUn-ilion; 20 koncert — Budapest: 21.30 ciganska glasba. — Varšava: 17.35 koncert. — Carigrad: 10 in 19.30 turika glasba.
Ponedeljek, 21). avgusta.
Zagreb: 20 komorna glasba. — Barelona: 17.40, 21.05, 21.45 in 22.50 kvintet. — Praga: 13.30 in 16.45 borzna poročila, 19.15 industrija, trgovina iu obrt, 20 vremenska napoved, 21 koncert. 22 čas. signal, časnikar, in športna poročila. — Leipzig: 21.30 lerceli in solospevi iz klasičnih operet. — Toulouso: 20.45 koncert. — Brno: 14.30 piaška borza — Rim: 21.10 koncert lahke rrlasbo. — Oslo: 20 in 21.80 koncerl. — Dunaj: 21 koncertna akademija. — lludapest: 17.45 ciganska glasba, 20 koncert ogrskih filharmonikov, nato ciganska glasba. — Vuršava: 20.15 koncert. — Carigrad: 16 in 19.30 turška glasba.
Torek, 30. avgusta.
Zagreb: 20 vesela večerna glasba (kvariet Ros« broj). — Praga: 13.15 o industriji, obr'i in trgovini, 13.30 in 16.45 borzna poročila, 17 popold. koncert, 22 čas. signal, časnikar, in športna poročila. — Leipzig: 20.15 iz ruske glasbe. — Toulouse: 12.45 in 20.45 koncert. — Frankfurt: 15.30 za mlade tehnike: kako je I^sseps gradil Sueški kanal. — Brno: 14.30 praška borza, vremenska napoved, časnikarska in športna poročila. — Rim: 21.10 prenos iz gledališča. — Pariz: 14 koncert, 18 radio-poročila i/, Francije. — Oslo: 20 koncert. — Langenberg: 14.30 kako oslanem zdrav (predavanje), 20.10 operni večer. — Berlin: 19 30 državno gospodarstvo z elektriko, 20.30 simfonični koncert. — Diinnj: 20 05 ljudski koncert. — Varšava: 17.15 koncert. — Carigrad: 16 in 19.80 turška glasba.
Sreda, 31. avgusta.
Barcelona: 17.40, 21.05 in 21.35 kvintet. — Praga: 13.30 in 16.15 borzna poročila, 17 popoldan, koncert, 20 vremenska napoved, 20.10 koncert, 22 časovni signal, časnikarska in športna poročila. — Stuttgart: 20 operni večer. — Brno: 14.30 praška borza, 20 koncert, 21 produkcija starobrnske godbe na pihala. — Rim: 21.10 simfonični vokalni koncert. — Pariz: 14 koncert, 21 slavnostni večer (Gluek, Massenet, Lalo, Bach in Rossini). — Oslo: 20 koncert. — Dunaj: 20.05 pester večer. — Mlin-ikcu: Beethovnov večer. — Budapest: 17.05 ip 22 ciganska glasba. — Varšava: 20.30 koncert.
fiolrtek, 1. septembra:
Za.gr»>b: 20 večerni koncert (kvartet Ros. broi). — Praga: 13.15 o industriji, obrti in trgovini, 13.30 <n 16.45 borzna poročila, 20 vremenska napoved, 22 časov, signal, časnikarska in sportns poročila — Leipzig: 20.15 Dolarska princesa, opereta v tre luielih. — Toulouse: 20.45 koncert. — Frankfurt: 21.15 koncert harf. — Brno: 14.30 praška borza, 19 koncert, 20.30 koncert. — Rim: 21.10 prenos iz gledališča. — Pariz: 14 in 21 koncert. — Dunaj: odlomki iz oper. — Milnehen: dve Aver-čenkovi enodejanki: Amerikanski dvoboj, Samomorilec. — Varšava: 20.80 večerni koncert — Kii nigsAvusterhauscn: 14.30 poklic in prehrana (pi-6 davanje), 20 prenos iz Berlina: oralorij Elija (Mendelssohn-Bartholdy).
Petek, 2. septembra:
Zagreb: 20 koncertni večer. — Barcelona: 22.10 iu 22.40 baritonski spevi. — Praga: 13.30 in 16.45 borzna poročila, 20 vremenska napoved in časnikarska poročila. — Frankfurt: 19 napredek v znanosti in tehniki (predavanje), 19.30 Madame Butterfly, prenos iz opere. — Brno: 14.30 praška borza, 19 koncert. — Rim: 17.45 vokalna in instru-menlalna glasba. — Pariz: 14 koncert, 18 radio-poročila iz. Francije. — Dunaj: 16.15 koncert, 18.20 o čebelarstvu, 20.05 enodejanke. — Budapest: 21 in 22.30 ciganska glasba. — Varšava: 18 in 20.80 koncert.
Sobota, 3. septembra.
Zagreb: 19.30 prenos iz gledališča. — Praga: 13.15 o industriji, obrti in trgovini, 17 popoldanski koncerl, £0 vremenska napoved, 22 časovni signal, časnikarska in sporlna poročila. — Stuttgart: 20.15 komorni koncert, 21.15 pester spored: — Toulonsc: 20.45 slavnostni koncert. — Brno: 14.80 olomuška borza, časnikarska in športna poročila, 20 in 21 koncert. — Rini: 21.10 prenos iz gledališča, — Pariz: 14 koncert, 18 radio-poročila iz Francije. — Oslo: 20 koncert. — Laugouberg: 14.30 predavanje o zdravju, 10.40 o radio-tehniki, 20.80 vesel večer. — Berlin: 20 orkestralni koncert. — Dunaj: 16.15 koncert. — Budapost: 22 ciganska glasba. — Varšava: 20.30 večerni koncert. — Carigrad: 16 in 19.80 turška glasba.
RADIORAZSTAVA.
Sezono radioamaterjev bo letos otvorila ra« diorazstava, ki bo o priliki razstave »Ljubljana v jeseni«. Radioklub, ki organizira razstavo amaterjev, je že prejel znatno število prijav. Kakor je doslej razvidno, ne bodo razstavljeni samo gotovi aparati, ampak bo razslava pokazala tudi razvoj raznih tuljav in merilnih inštrumentov. Posebno zanimanje bo vzbudila mala amaterska oddajna postajica za kratite valove. Za najboljše prejemne amaterske aparate jc določenih šest nagrad, od katerih da tvrdka Franc Bar v Ljubljani tri, ene v denarju 500 Din in dve v materijalu, klubov« nagrade pa so: 500, 300 in 200. Tisti gg. amaterji ki bodo razstavili kompletne prejemne aparate naj priložijo radi ocene in preizkušnje tudi stikalni načrt in karakteristiko aparata ter izjavo da so aparat sami sestavili. Ti aparati morajo biti najkasneje do 12. septembra v klubovem lokalu na Velesejmu, kjer jih bo posebna komisija ocenila še pred otvoritvijo razstave. Gg. amaterje, ki se še niso javili, vabimo, da lu čimprej iiurč, —i £«dioklui> Ljubljana.
MALI OGLASI
(Vsaka drobna vrsJlc« 150 Din ali vsaka besedo SO par.
Najmanjši oglas 3 ali 3 Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko 1 — Na vprašanja brez znamke no odgovarjamo.
VRTNAR
Zmožen celotnega vrtnarstva, samski, star 32 let, govori hrvaški, nemški in ima večletna spričevala, dobre reler., išče službo za 1. september ali pozneje, Ponudbe na upravo pod: »Vrtnar« štev. 6703.
KUHARICA^"
GOSPODINJA
išče službo najraje k duhovniku ali kakemu samskemu gospodu ali orožnikom. Ima, če treba, tudi svoje pohištvo in del kuhinjske in namizne posode. Nastop takoj ali pozneje. — Pojasnilo v upravi lista pod »Varčna in snažna« štev. 6570.
Trgovski pomočnik
dobra moč, z večletno trg. prakso, z lepimi spričevali, išče mesta v trgovini za takojšnji nastop v mestu ali na deželi; posodi ali položi kavcijo 10 tisoč Din. - Ponudbe na upravo lista pod št. 6453.
STROJNI MIZAR
Icvalificiran, dobi trajno delo pri M. Gogala, stroj, mizarstvo, Bled I. 6601
Sijajno bodočnost
nudimo uradniku ali uradnici, ki vloži v dobro idoče podjetje v Ljubljani 50.000 Din ali več. Zadostuje tudi jamstvo. -Ponudbe prosimo upravi lista pod »Resnost« 6472.
za moško perilo, špeci-aliteta, visoka provizija, za inozemsko tvrdko, se išče. - Vprašati pri gosp. Franc PAAR, Jesenice -Gorenjsko.	6478
vajenec
Dekle
pridno in pošteno, ki zna kuhati ter opravljati druga hišna dela, želi služb? pri boljših ljudeh, - Naslov se poizve v upravi »Slovenca« pod št. 6715.
Oženjen VRTNAR
z enim odraslim otrokom, vešč tudi nemščine ter zmožen vseh vrtnarskih, sadjarskih, vinogradn, in gozdarskih del (tudi hmeljarstva) z aolgolct. spričevali, želi premeniti mesto. Gre tudi za oskrbnika ali podobno. — Ponudbe do 1. okt. 1927 na upravo »Siovenca« pod št. 6704.
Dobra KUHARICA
želi službe kot gospodinja. Vodopivsc, Maribor,
Koroška 9.
6626
Gozdar
zanesljiv in močan, s 25-letno vsestransko prakso v celokupni gozdarski in lovski stroki (vešč tudi kmetijstvu in sadjarstvu, išče primernega mesta. Ponudbe uoravi lista pod »Letna spričevala in priporočila št. 6583«.
v !/
s -si
ciC
vlagatelj zemeliske opeke, v staro ali okroglo peč, nastopim takoj. —-Vertič, opeka-, Vrhnika.
VRTNAR
Išče mesta pri gospodi, pokopališču ali pri industrijskem podjetju. - Je oženjen, brez otrok, priden, zanesljiv ter ima lepa spričevala. - JOSIP JERMAN, Zg, Ložine 1, p. Stara cerkev pri Koč.
TRGOV. UČENEC
z dveletno učno dobo v trgovini na domu, želi dobiti drugo mesto radi rodbinskih razmer in to za 1—114 leta v trgovini, najraje na Štajerskem. -Ima 2 razr. mešč. in dva raz. trg. grem. nad. šole. Na željo se osebno predstavi takoj. — Naslov v Upravi »Slovenca« pod šifro: »Iskalec« št. 6602.
se sprejme z vso oskrbo. Učna doba po dogovoru. — Pismene ponudbe na: J. SAŠEK, pekarna, Celovška c. 62 - Ljubljana.
Učenec
zdrav in močan, se sprejme v trgovino z mcš. blagom na deželi, kjer dobi v hiši hrano in stanovanje. - Naslov pove uprava Slovenca v Mariboru.
spre]mein v svojo špecerijsko trgov., kateri mora imeti 2 razr, srednje šole šolske izobrazbe in vso prehrano pri svojih sta-riših. J. Krivic, Ljubljana.
Kleparski VAJENEC
se sprejme takoj. H-nna in stanov v hiši. Prednost imajo sinovi železničarjev. Martin Kajtna, klepar in vedovodni instalater — Lilija.	6605
Pletilja
izurjena se išče. Plača po dogovoru. Stanovanje in hrana preskrbljena. — B. ČERNE, Gorje, Bled.
Vajenca (vajenko)
sprejme D. Marinko, urnr v Ljubljani, Florijanska 31
Rabim pošteno in Ijubez-njivo, 14—16 letno
DEKLICO
k 2 letnemu otroku. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod številko 6681
J
ki je zmožen gozdarstva, poljedelstva, živinoreje in pisave, sprejme za srednje posestvo P. Majdič, Celje, kamor naj sc pošljejo prepisi spričeval in navedejo zahtevki.
FERD, KMET, klepar v
Trebnjem, vzame v pouk 15 let starega, zdravega, poštenega in
krepkega FANTA,
ki bi imel res veselje do kleparske obrti. Hrano in stanovanje bo imel brezplačno.	6534
Dijakinjo
nižjih šol z vso oskrbo, 550 Din mes., sprejmem. Naslov v upravi: št. 6675.
" D ITAKTMJA ~
se sprejme na hrano in stanovanje. Vpraša se v Mariboru, Koroška 1.
DIJAKINJO
sprejme uradn. družina. Dobra oskrba in vestno nadzorstvo zajamčeno. -Naslov pove uprava lista pod številko 6638.
SOBA se odda
solid. gospodu. - Naslov v upr. lista pod St. 6655.
SOBO
POSTANETE
TEHNIK
risar, mojster itd., s pomočjo tehn študij na domu (Fernstudien) — vse smeri. Obširni prospekt 10 Din. Lycee Inaustriel, Rue Ecseignement, 37. Liege, Belgija.

Klavir in nemščino
poučuje izurjena učiteljica. Naslov v upravi: 6557
Prvi jesenski KROJNI TEČAJ
na Zaseb. Krojnem učili-šču, Ljubljana, Stari trg 19 — dne 1. septembra.
Revnejšim tečaj ceneje, nekaj se lahko plača z
Pri večjem stavbenem podjetju v Ljubljani sc sprejme izurjen
Ponudbe na upravo lista pod: »Stavbeni tehnik« štev. 6646.
srg. pomočnika
usnjarske stroke, ki ima
veselje voditi skladišče usnja, išče industrijska tvrdka. Ponudbe upravi lista pod šifro: »Trgovski pomočnik usnjarske stroke« št. 6611.
2
za eksportno delo sprejmem. - Janko Kos, čevljar, Ljubljana, Tržaška cesta — »Stan in dom«.
ki je izurjena v strojnem vezenju, ima nastop in veselje do trgovine, naj pošlje lastnoročno spisane ponudbe na oglasni oddelek »Slovenca« pod: »Vezenje«.	6717
ifponpr dobe.r ra^u"
VlbCIi^U nar in z lepim nastopom, se sprejme takoj v trgovino z mešanim blatfcm in dež. pridelki Fr. Kovačič, Voj-nik pri Celju.	6710
IVSas, pomočnik
se sprejme takoj; izurjen mora biti tudi v razpro-dajanju mesa. — Alojzij Brecelnik, mesar, Sp, Šiška 93 — Ljubljana VII.
Brezposelni šoferji
naj se javijo pismeno ali ustmeno v tajništvu Avtomobilskega kluba Kraljevine SHS Sekcijc Ljubljana, Kongresni trg l/I., zaradi službe.	6718
Čevljarski vajenec
se sprejme. Ladislav Za-kotnik, Ljubljana, Dunajska cesta 6, dvorišče.
Prodajalka
fzvežbana v manufaktur-ni stroki, se takoj sprejme za manufaktilrno trgovino v Mariboru. — Ponudbe pod: »Izvrstna moč« na upravo »Slovenca« v Mariboru.
VAJENCA
za tapetniško obrt sprejmem. Hrana in stanovanje pri mojstru. - Naslov v upravi lista pod št. 6664.
Oskrbnico perila
z večlet. hotelsko prakso sprejme hotel »Slon« — Ljubljana. Pism. ponudbe.
GOSPODIČNA
mirna, sc sprejme na stanovanje. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6700,
Iščem pridno in pošteno
služkinjo
k sloven. družini z dvema otrokoma v Belgradu. Vožnja se ji plača. Naslov v upravi lista pod št. 6699
Zastopnika
za prodajo kuriva v Ljub" ljani, ki bi obenem tudi inkasiral, sprejmemo takoj. Ponudbe na poštni predal 2, Ljubljana.
Gospodinjo
Iščem za župnišče na Gorenjskem. - Naslov v j me takoj. Naslov v upra-upravi lista pod it. 6591. I vi »Slovenca« pod: 6587.
PLETILJA
dobro izurjena, se sprej
DIJAK
se sprejme na stanovanje v Strcliški ul. 4, pritličje.
DVA DIJAKA
(nižješolca) vzamem na stanovanje in hrano. — Cenj. ponudbe na Fanš Boje, Kcčevje 6. 6576
za šolsko dobo se sprej-mo v boljši družini v Celovcu. Nudi se tudi pouk o gospodinjstvu. - JViari-anne von Perner, Klagen-?urt, Villachcrstr. 29 b/I.
DUMAle°Clsp^Čne?n
na vso oskrbo k pošteni kršč, družini. Inštruktor na razpolago. Naslov v upravi »Slovenca« pod številko 6527.
ak
živili. Šiviljam in krojačem se brezplačno reko-mandirajo mesta. — F. POTOČNIK, čian internacionalne anglo francoske Krojne šole. Učcnci tečaja imajo vsako leto 8 dni brezplačen pouk o premembi n.odc. - Učil se bode tudi najmodernejši ameriško - angleški kroj »Amerikan Faschion«, ki sc uporablja po vseh večjih modernih salonih, konfekcijah in tovarnah. Je zelo praktičen za štedenje blaga in se na eno rizbo vreže več krojev (šnitov), pristoja brez poizkušnje. — Pouk o jugoslov. uniformah, zelo važno za voj. obveznike.
Diplom, učiteljica
poučuje nemščino, francoščino in angleščino s 1. sept. Šelenburgova 4/1.
daje gospod z zajamčeno dobrim uspehom. Gre tudi na dom. - Podrobnejše na Ženskem učiteljišču.
se sprcime na stanovanje in hrano. Električna razsvetljava, strogo nadzorstvo. Instrukcija v hiši. Nahaja se v bližini šo! - Naslov se izve v upravi »Slovenca« poti št. 6672.
DVADIJAKA
ali dve učenki se sprejmeta na hrano in stanovanj? v Kolodvorski ulici St. 13, pritličje. 6399
Dijakinjo sprejmem
na hrano in stanovanje. Naslov v upravi pod 6712
brez konkurence, na najlepši točki pri kolodvoru na Jesenicah, SE ODDA V NAJEM.	6479
Pisarniško sobo
v visokem pritličju odda takoj Pokojninski ravod v Ljubljani, Gledališka 8.
ali
učenca trg. šole
v Celju sprejmem na stanovanje iu hrano. Klavir na razpolago. - CELJE, Korenova ulica 9, desno.
2—3 DIJAKINJE
se sprejmejo v strodo popolno oskrbo. Naslov v upravi lista v Mariboru.
Svetlo, zračno
PROSTORNO SOBO
v pritličju oddam dvema dijakoma iz prve ali druge šole. Natančno se poizve: Bohoričeva ulica 8, Ljubljana.	6678
DIJAK
se sprejme na hrano in stanovanje — event. tudi samo na stanovanje, v bližini gimnazije v Mariboru. — Vprašati upravo »Slovenca« v Mariboru.
K dobri družini se sprejmeta dva boljša
dijaka ali dijakinji;
vadijo sc lahko v francoskem in italijanskem jeziku. Naslov v upravi »Slovenca« v Maribora.
frgov.
se oddajo v najem na prometnem kraju v Zagorju ob Savi. - Natančneje se izve pri Jos. Si-n-,ončiču, posest, na Bregu pri Litiji.	6713
vzamem na prometnem kraju v najem ali na račun s 15. septembrom ali 1. oktobrom. Ponudbe je poslati na upravo lista pod številko 6691.
TRGOVINO
z inventarjem na promet, točki oddam takoj v najem samcu. Kat, Dcrganc, trgovka, Se-nič. 6614
Prodajalniški lokal
z vso opravo, v zelo prometnem kraju Slov. goric se da v najem radi bolezni gospodarjeve. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 6519, ki sprejema tudi zadevne ponudbe.
V najem dam mehanično
delavnico
z orodjem opremljeno, na prometnem prostoru v mestu Slov. Bistrica, kjei še ni mehanika. IVAN POLANEC, Slov. Bistrica
ODDA SE za 1. november 1927 v Ljubljani, sredina mesta — VEČJI
trgov, prostor
obstoječ iz dveh lokalov, skladišča in pritiklin. — Ponudbe na upravništvo »Slovenca« pod it. 6666.
ali 2 manjši s kuhinjo v Ljubljani ali Šiški, IŠČE s 1. novembrom mirna stranka brez otrok. Naslov v upravi štev. 6711.
z 2 posteljama se odda. Ponudbe na upravo podi »Mirni dom« štev, 6694.
SOLNcNA IN jar ZRAČNA
z električno razsvetljavo, se odda takoj solidnemu gospodu. - Naslov pove uprava lista pod št. 6659.
se takoj odda kaki šivilji, pletilji ali kaj sličnega. Na razpolago tudi mala soba. Več v upravi: 6198.
Prodam 5000 kg lepih
štajer. jabolk
Ponudbe pod »Takoj dobavni št. 6665« na upravo.
Več 6 sedežnih rabljenih
avtomobilov
raznih tovarn v dobrem stanju - na razpolago, -Vprašati pri A. Lampret, Ljubljana, Dunajska c. 22.
svetlo ple-skano, in žimnatc modroce, otoma-no, šivalni stroj, krojaški (star), se poceni proda. -Naslov v upravi št. 6551.
Naprodaj je več hrastovih, orehovih in mehkih spainih in ku-Mriiskih oprav. — JOSIP KURNIK, mizar, Zgornja Šiška. — Sprejemajo se tudi naročila.	5908
Po zelo ugodni ceni prodam 2 dobro ohranj.
kočiji.
Fran Ravnikar, lesna industrija, Ljubljana, Lin. hartova cesta 25. 6708
Biljard (karambol) znamka Seifert, Garnitura (di-van in preoblečeni stoli), Cirknlarna žaga. - Parni kotel, ležeči, z nizkim pritiskom, za centralno kurjavo. Poceni naprodaj v hotelu »Slon«, Ljublj.
OVČARSKI PSI
mladi, čistokrvni, naprodaj. Vprašati: Stari trg 34, Ljubljana.	6697
Prodamo cepilni
(Spaltgatter), zelo dobro ohranjen, po ugodni ceni. Vprašati in ponudbe staviti na Gozdni urad Soteska, pošta Straža pri Novem mestu.	6686
znamke »Puch« v zelo dobem stanju, prodam po jako nizki ceni. Naslov pove uprava : Slovenca« pod številko 6530.
več dobro ohranj, vinskih sodov, 500 do 750 1, voz z lojternicami, dvoje sani, cirkular. žaga, sti-si»lnica, konjska opre-»ea, ročni voziček, omara za led in razni drugi predmeti. — PERLES -Prešernova ul. 9, Ljublj,
Semen, pšenico
dobite pri FRAN POGAČNIKU, Ljubljana, Dunajska cesta št. 36.
VINO iz lastnih goric, VIIIU kakor Silvanec, Rizling, itd., prodaja po nizkih cenah A. SUŠNIK, Ljubljana, Zaloška c. 21.
Dobro vpeljano trgovsko podjetje išče radi poveč.
POSOJILO
do 100.000 Din proti primernim obrestim. Lahko se vknjiži na posestvo. Ponudbe na upj-avo lista pod: »Sigurna varnost*-
Posestvo
v Framu It. 10 pri Mariboru, ob glavni cesti, hiša, gospod, poslopje, dva vrta, velik travnik, prodam. - ILIJA PREDOVIČ, Fram — Krčevina. 6661
VILA 7 sob, 3 balkoni, 3 kleti, hlev, 5 oral zemlje, za trgov ali gostilno, proda A. IVANC, Ptujska gora,	6245
Posestvo
na Pragerskem štev. 48, hiša, gosp. poslopje, velika šupa, mostna tehtnica, pripravno za mesarijo, gostilno ali trgovino, prodam. - ILIJA PREDOVIČ, Pragersko.	6662
JtSF- Kupim manjšo "9C
hišo ali vilo
v Kamniku. - Ponudbe z opisom stavbe in ceno na upravo lista pod št. 6415.
Kupim hišo
v Ljubl|ani. — Ponudbe pod »A. B.« št. 65C0 na
upravo »Slovenca«.
Majhno POSESTVO
zraven rudnika, je radi odpotovanja naprodaj: in sicer več njiv, sadr.i vrl, vinograd, hiša, gospodar, poslopje; vse v dobrem stanju. Cena 30.000 Din. Pripravno za obrtnike. Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod št. 6685.
VSI A nova z vež sta~
* iScfi novanji, moderno urejena, na Jegličevi cesti v Ljubljani, je naprodaj. Več se izve pri Ivanki Boh, Zg. Duplice št. 4, p. Grosuplje.
na Ižanski cesti št. 57 v Ljubljani je naprodaj. — Več pove Ivanka BOH, Zgornje Duplice štev. 4, p. Grosuplje.	6607
Zaradi smrti se ugodno proda hj^O z lepim jgp- fciiOrd zemljiščem v prijaznem gorenjskem mestu. Hiša je oddaljena nekaj minut od kolodvora ter pripravna za vsako obrt. Kupnina po dogovoru. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Ugodna prilika 6657«.
v Kamniku se proda z gospodarskim poslopjem. - Poizve se pri Rednaku, Velenje pri Celju. 6658
Hišo i gostilno
kupim na promet, kraju, tudi na deželi, najraje na Štajerskem. — Ponudbe pod označbo »Štajersko« št. 6674 na upravo »Slovenca« v Ljubljani.
POSEST <<
Beelitetna pisarna, družba z o. z. - LJUBLJANA, Miklošičeva cesta 4 PRODA.
IIISO, pritlično, i>irogi center mestu, v poslopju vpeljan vinotoč, tekom 1 leta izto-čenih 1*50 bi vina, posebej trgovski lokal. 110.000 Din. HISO, vifokopritližj. vse prenovljeno, 3 iobe, pritikline, velik .i delavnica, vso takoj razpoložljivo, len sadni in zelenjaclni vrt, Šiška, 90.000 dinarjev HISO, visokopritlično, prenovljeno, 'j sod. priliki.. 800 m' vrta, Rožna dolina, 85.000 D. HISO. visokopritlično, novo zidano, 100 in^ vrta, Trnovo, 66.000 Din. IIISO, pritlično, 3 sobe, pri-tiklino, lep vrt, Dravlje, Din 45.000.
HISO, priti., 4 sobe, 2000 m' vrta, pri Karlovskem mostu, Din 80.000. HISO, novozidano, visokopritlično, 4 stanovanja, 500 m* vrta, Zg. Šiška, 80.000 Din. HIŠO, pritlično, novo zidano, Vič, 1000 lil® vrta, 4'i.OOO D. HISO, enonadstropno. trgovski lokal, i stanovanjski prostori, vrl, Kožna doliua, Din 110.000.
POSESrVECE, 4 oralo, eno-nadstropoa hiša, gospodarska poslopja, p. Radomljah, Din 35.000. POSESTVO, 15 oralov, s poslopji, pri Stični, 50.000 Din. Poleg tega večje število his, vil, v Ljobljanl, na deželi, stavbene parcele, vsakovrstna posestva itd.
Hrastove hlode
debelina od 20 cm naprej, kupuje v vsaki množini par. žaga V. SCAGNETTI — Ljubljana.
kupim hrastov želod
in laneno seme.
.Naslov v upravi »Slo-v<uical ood itev. 6612.
Solid. trgovino
železne stroke ali mešanega blaga, mesečni promet 60—75.000 dinarjev, iščem. Ponudbe na upravo pod: »Soliden« 6615.
Vsakovrstno
zlato ftupule
po najvišjih cenah erne, juveltr, Ljublian Wolfova ulica štev
Kupim vsako množino
bukovih drv
za kurjavo, lesne odpadke, franko vagon Postu-mia ali Piedicolle. Ponudbe z navedbo cene v nemškem ali italijanskem jeziku na Silverio Bassi-lio, Udine — Via dei Campi 9	6624
Stroja
rabljene in stavljene izven obrata, transmisije in kotače za pogon (Riemen-scheiben), parne cevi itd., kupuje v vsaki količini »CALIN« k. d., Zagreb, Manda'ičina 1. 6568
Fižol, lečo, suhe
in druge deželne pridelke kupi po najvišji dnev. ceni FRAN POGAČNIK, Ljubljana, Dunajska c. 36.
»HIPNOTIZEM, sugestija, couetizem«
Poljudno-znanstvp.na razprava na temelju najnovejših izkušenj modernega dušeslovja. - Izredno zanimivo za vsakega. — Din 28.— po »Veda in znanost«, CELJE, Razla-gova ulica 8 b. 6683
ŠIVI L J A
prosi šivanja, - Sprejme boljše delo in tudi popravila in otroške oblekcc. Ponudbe na upravo pod šifro: »Šivilja« štev. 6695.
Iščem družabnika -co
ki razpolaga z lokalom in vpeljano trgovino, ev. prevzamem vodstvo. Ponudbe na upravo št. 6459.
Gosposvetska cesta 5
plačuje
rdeč fižol Din 4'— prepeličar „ 4'— mandalon „ 3"50 suhe gobe do „ 70"— vinski kamen „ 7'—
Večje množine
po dogovoru.
Mi
Zagieb.Jurlevsk£57
prl-orocB nal&oljSe tamDuriec, par tlture, stiune iok in vse sotreisčine
za vsa glasbila
Odlikovan na parišk
Cenil« (ranico, razstav,
Žimnice
modroce, posteljne mreže, želez, postelje Izložljive). otomane. divanc in druge tapetniške izdelke dobite najceneje prt RUDOLFU RADOVANU, tapetnlku. Krekov trg it. 7 (poleg Mestnega doma).
Pozor društva'
O prilikah 25- in 50-letnic i. dr. slavnost. prireditvah
sc najtoplcje priporoča za fotografiranje skupin Foto-atelje D. ROVŠEK, Ljuhljnnn, Kolodv. uL 34. — Za prvovrstno delo se Uib&. Cene solidne.
PREVZEMAM v solidno izvršitev vsa slikarsko dekoracij« ska, kakor tudi cerkveno ornament, dela
od najenostavnejše - do najbogatejše izpeljave. Za boljša dela zasnujem brezplačno nove načrte. PETER ŽELEZNIK, deko-racijski slikar, Cesta na loko 23 - Trnovo, Ljublj.
Oebeie
luskinasieotrobe
kupite najceneje pri tvrdki
A. VOLM. gjubitana
Resljeva eestn M.
Volna - bombaž
za strojno pletenje In ročna dela, dobite po nainižiib cenah pri PRELOGU, LJUBLJANA, Stari trg 12 - Židovska 4.
I. VARMAN
Sisak 53. Hrv.
Priporoča svoje najboljše
Tambisrice ...............i........
Elektro instalacije izvršuje ALOJZ ARHAR, Sp. Šiška, Celovška cesta 80. Solidno delo, cene zmerne - Istotam se sprejme VAJENEC.
%
obrestuje denarne vloge
na tekoči (žiro) račun na trimesečno odpoved. Na daljšo odpovedno dobo po dogovoru - Efektna banka, Ljubljana - Kongresni trg št. 9. 6559
"moške oblekeT
klobuke, dežnike, dežne plažče, štofe iz angleških in čeških tovarn. Moške obleke po meri po najnižjih korkurenčn. cenah
pri: IVAN KROŠELJ
Ljubljana, Kette-Murnova (Martinova) cesta št. 15.
Pn7lOS" f Vsakovrstne
fi	urC) zlatni-
no itd, popravlja precizno in ceno z jamstvom D. MARINKO, urar, Ljubljana, Florijanska 31.

| - Zdravniški zavod (An-stalt) dr. P e č n i k a za pljučne bolezni, na gori Jdnina, občina Sečovo, pošta Rogaška Slalina -Prospekt 3 Din. 5927
Na prostovoljni
JAVNI dražbi
se bo prodajalo dne 2. septembra 1927 ob 10. uri dopoldne v pisarni g. notarja Hudovernika, Ljubljana, Tavčarjeva ulica 6: Novozidana hiša v Ljubljani, Ilovica št. 37 s ca. 5000 mJ velik, zemljiščem, gospodarsk. poslopjem in šupo. Izklicna cena 60.000 Din. Takoj je plačati polovica kupnine. Kupci so vabljeni.	6714
Franjo RADOVAN
(nasproti velesejma) zopet redno odprt.
* »MM-****«****«««
M i m\ i
»I n
S
CD tU
SC
>v>
KJ I
fe'
2?
rz ra
iti c= bi (D
.H? "S
ra jad v» c: ra s»
in
o ca
> >HM»MMHtM»fH« J J
M GorCica Csenf) m naiboliša, dobi se u useh delikatesnih in suecerii. trcfouinah
(role) za računske stroje, ček ln kontrolne zvitke za blagajne vseh sistemov, ima vedno in v vsaki količini v zalogi
Šelenburgova ulica 6/1. Telefon štev. 2980
Glavna reprezentanca neke slovite svetovne tvrdke	odda
Važno za krojače! Izšla je nova, velika
Knjiga krojašiva
za samouke v prikrojevanju. Tretja, preuovljena izdaja v slovenskem jeziku. - Dobi se pri
A. KUNC, Ljubljana, Gosposka ulica 7.
Zahtevajte opis knjige!
Ob začetku šolskega leta!
okrožna zastopstva
ca trajno delo in takojšen nastop ISčE
STAVBNA DRUŽBA D. D., LJUBLJANA
Vrtača 5.
gospodom, ki imajo prav dobre zveze z oblastmi, industrijo, stavbenimi tvrdkami itd. — Ponudbe pod: »Vcrtretung« 278-1. na »Interreklam« d. d., Zagreb, Moravska 30.	6643
r. z. z o. z.
V Ljubljani na Kongresnem trgu
priporoča staršem in dijakom svojo bogato zalogo

ali pa beli gaber, preklan za zobata kolesa (Kammhoiz) išče v nakup v večji množini stalni odjemalec. Ponudbe na poštni predal št. 31, Ljubljana.
V globoki žalosti naznanjamo, da se je naš nadvse ljubljeni soprog, oče in stric, gospod
knjig, zvezkov, tintnikov, pisalnega in risalnega orodja, mnp, torbic, oprtnikov, aktovk,-računal in vseh potrebščin za tehniko in trgovske šole i. t. d.
Stanko FlorfanCIC
Irgovlna x icleznino
Sv. Petru ccstn 35 — Podružnica v Slškl Vollka izbira!	Nizko cene!
v starosti 59 let, previden s tolažili sv. vere, danes preselil k Vsemogočnemu.
Pogreb nepozabnega bo v ponedeljek dne 28. avgusta ob pol 6 popoldne iz hiše žalosti, Zg. Šiška 94, na pokopališče v Dravlje.
Zg. SiSka, dne 27. avgusta 1927.
Apolonija roj. Ježek, soproga. - Karol, peš. ppor., Rudoli, peš. ppor., Alojzij, trgov, sotrudnik, Angelca, otroci — in vsi ostali sorodniki.
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.
po znižanih cenah vsakovrsten suh tesan in Žagan les. Vsaka množina v zalogi. Žaganje, odpadki od lesa, drva. Dostava tudi na stavbo. FRAN ŠUŠTAR, lesna industrija in trgovina, parna žaga, LJUBLJANA, Dolenjska cesta štev. 12
Družabno potovanje v Palestino 2. septembra.
RUTA A.: Začetek in konec potovanja v Trstu. RUTA B.: Začetek potovanja v Trstu, povratek preko Aten — Konstantinopla — Sofije — Beograda in Zagreba. Potovanje traja: A. 19 dni, B. 25 dni.
A.	I. razred 17.100 Din, II razred 12.000 Din
III. razred 7500 Din.
B.	I. razred 22.400 Din, II. razred 17.280 Din,
III. razred 11.500 Din. Prospekti in informacije so na razpolago v
potov, pisarni JOS. ZIDAR, Ljubljana.
Telefon 27—59.	Telefon 27—59.
Pri večjem nakupu daje odjemalcem primeren popust
Tudi v Vaši kuhinji no sme manjkati znamenitih priprav za vkuhavanje originalne znamke
< ''jf Po zelo ugodnih cenah jih dobite pri
Tovarniški" zalogi „WECK", Ljubljana,
Pazite na Krekov trg 10, I. n. (Tvrdka Fructus).
znamko I	Ce,)e:	Maribor:
znamKO Josjp Ta!;odiž	Car) Lo(z
namizna in za prešanje, kupi vsako množino po najvišji ceni in proti takojšnjemu plačilu FRANC KOLARIČ — BREŽICE.
Zahvala
Ob nenadni smrti našega nepozab. nega soproga, očeta, tasta in strica
Samo šc nehaj Časa
se sprejemalo vso zdrave osobe od BO. do 80. leta ln do nadalpiega tudi vse mlajše osebe v podporno društvo
|M
zastopnika zavarovalnic »Jugoslavije« in »Slavije«
izrekamo najtoplejšo zahvalo vsem, ki so pokojnika spremili na zadnji poti. -Zahvaljujemo sc predvsem ravnateljstvu zavarovalne družbe »Jugoslavije« in »Slavije«, pevskemu društvu »Lira«, vsem darovalcem krasnih vencev in šopkov ter vsem, kateri so mu bili naklonjeni,
Ljubljana, dne 27. avgusta 1927.
Žalujoči ostali.
llunshe simpomoč
V globoki žalosti naznanjamo, da je naša srčnoljubljena sestra, teta in svakinja, gospodična
M _
za Slovenijo s sedežem v MariDoru.
Podporna vsota izna&a od 1000 do 10.000 Din. Posmrtni prispevki od 0-25 do 0 Din.
Zahtevajte So danes zastonj druStvena pravila ln pristopno izjavo lz društvene pisarne ,,LJUDSKA SAMOPOMOČ" v Mariboru, Aleksandrova c. 4B.
Šivilja
v soboto dne 27. avg. po kratki, mučni bolezni mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb predrage nam pokojnice bo v ponedeljek, 29. avg. 1927, ob 2 pop. iz' mrtvašnice dež. bolnice na pokopališče pri Sv. Križu.
Ljubljana, dne 27. avgusta 1927.
Globoko žalujoči ostali.
Mostni pogrebni zavod v Ljubljani.
Vedno sveže najboljše in najcenejše špecerijsko blago kakor kava, riž, sladkor, olje, čaj, špirit — mami faktura, galanterija, usnje itd. Zaloga bencina, petroleja ter strešno opeke iz najbolj priznane prekmurske glinaste zemlje dobite samo pri tvrdki
Vsem sorodnikom in pri-v CuuL jateljem, ki so nam za časa bolezni in ob priliki izgube naše nepozabne, iskrenoljubljene mamice, ge.
Zahvala
Za mnogostransko izkazano sočutje ob smrti '
v Stični kolodvor, Dolenjsko
moje soproge, gospe
Ivanke Gajšek
bili v oporo, izrekamo svojo najprisrč-nejšo zahvalo. Posebna zahvala pa bodi izrečena pev. zboru Kat. prosv. društva na Jcžici za v srce segajoče žalostinke, zastopnikom Kat. prosv. društva, vsem darovalcem pestrega cvetja, kakor tudi vsemu p. n. občinstvu, ki jc našo nam nepozabljeno mamico spremilo k zadnjemu počitku Za izraze iskrenega so-žalja najtoplejša zahvala.
Bog plačaj vsem I
Jezica, dne 27. avgusta 1927.
Žalujoči otroci.
Najpopolnejši STOEWEB šivalni stroji
ii šivilje, krojače in čevljarje ter za vsak dom. Preden si nabav, itro>, oglejte si to Izrednoit pri tvrdki
L.BARAGA
! iRbllonti
šelenburgova ulica št. 6/1. ilrezplaten pouk. IS I. jami
Toletou štev 980.
posestuice in gostiiničarlce
za mnogobrojne obiske sosedov in prijateljev v njeni bolezni, kakor tudi za mnogoštevilno spremstvo sorodnikov in znancev na njeni poslednji poti se prav iskreno zahvaljujem, - Posebno zahvalo izrekam domačemu čast. g. župniku za večkratni obisk ob času bolezni moje nepozabljene soproge. — Bog plačajl Stogovče - Ptujska gora, 24. 8. 1927.
IVAN GAJŠEK, gostilničar.
Najstarejša tovarna
1.1. Naglas v Ljubljani,
Turjaški trg štev. 6
priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnega pohištva, žimnic, zof, foteljev i. t. d. po zelo nizkih cenah.
Nikolaj Ljcskov:
Začarani romar.
53
— No, nekoč se je pri nas, na primer, zgodilo, da se je obesil Žid v gozdu blizu samostana. Vsi novinci so pričeli govoriti, da je bil Judež in da hodi ponoči po samostanu in stoka. To je videlo več prič. Jaz si nisem belil zavolj tega glave, ker sem si mislil: mar se pri nas manjka Židov? A neko noč sem spal v konjušnici, pa nenadoma slišim, da je nekdo prišel pred vrata. Vtaknil je gobec noter vrh zapaha in začel zdihovati. Opravil sem molitev, pa nič, stal je slejkoprej. Prekrižal sem se, a oni je še vedno stal in je zopet zdihnil. — No, — sem si mislil, — kako naj ti pomagam? Ne smem zate moliti, ker si Žid. Pa če bi tudi ni bil žid, nimam pravice, da bi molil za samomorilce. Poberi se mi torej izpred oči v gozd ali v puščavo. — Tako sem ga zaklel, in je tudi odšel, jaz pa sem zopet zaspal. A drugo noč mi je prišel, nesramnež, zopet in je zopet pričel zdihovati... Ni mi dal spali; nisem si mogel pomagati. Dolgo sem trpel, a končno sem se hudo naveličal. — Mar ti je premalo prostora pred cerkvijo ali v gozdu, ti, štor neumni, — sem si mislil, — da moraš prihajati k meni v konjušnico? No, kaj se hoče. Se bom pa moral potruditi, da izmislim zoper tebe kako dobro sredstvo. — Dobil sem drugi dan kos snažnega oglja in naredil čez duri velik križ. Ko je prišla noč, sem se pomirjen ulegel spat. Mislil sem si: zdaj že ne pride. A komaj sem v leni prepričanju zaspal, je bil že zopet tu, glej ga! stal jc in zopet sopihal! Gromska strela, nikakor se ne more temu šentu do živega! Strašil me je na ta način vso noc. Zjutraj, čim so za-
zvonili k jutranjicam, sem takoj skočil in hitel, da se pritožim pri predstojniku. Srečal me je zvonar, brat Diomid, in vprašal:
—	Kaj ti je, da si tako zmeden?
Rekel sem:
—	To in to se godi. Vso noč nisem imel miru in zdaj grem k predstojniku.
A brat Diomid je odgovoril:
—	Pusti to, ne hodi tja. Predstojnik si je včeraj stavil pijavko na nos. Zdaj je jako h u d in ti sploh ne more pomagati v tej zadevi. A če hočeš, ti lahko pomagam jaz in vse boljše kakor predstojnik.
Rekel sem:
—	Vseeno mi je, kdo mi pomaga. Bodi, prosim te, tako prijazen. Podarim ti za to stare, tople rokavice. Prav ti bodo prišle, ko boš pozimi zvonil.
—	Dobro, — je odgovoril.
Dal sem mu rokavice. Brat Diomid je šel v zvonik in mi privlekel stare cerkvene duri, na katerih je bil naslikan apostol Peter s ključi nebeškega kraljestva v roki.
—	Vidiš, — mi je rekel, — ti ključi so poglavitna stvar. Zagradi se s temi durmi, pa ne pride nihče do tebe.
Malo da nisem pokleknil pred njim, tako sem bil hvaležen! Mislil pa sem si sledeče: čemu bi se samo zagradil s temi durmi, saj bi jih potem moral vsako jutro nositi spet ven. Rajši jih nataknem, kakor se spodobi, da mi bodo vedno v obrambo. Nataknil sem jih torej na najbolj močne, trdne tečaje. Zaradi večjo varnosti sem pribil v kot na podbojih še kolesce in potegnil skozenj vrv z velikim, ukroglim kamenom namesto uteži. Vse to sem opravil natihem še tisti dan in zvečer sem bil gotov. Prišla je noč, odšel sem
ob navadnem času spat in zaspal. A, pomislite, začul sem, da že zopet sopiha! Nisem verjel lastnim _'e-som. Kako je to mogoče? — sem si mislil. A ni bilo dvoma: o n je sopihal in nič ni pomagalo. Pa še ni bilo vse. Razen sopihanja je pričel lomiti duri... Prejšnje duri so se zaklenile. Pri teh pa sem se najbolj zanašal na svetost slike ter nisem pritrdil ključavnice, saj tudi časa ni bilo za to. Zato je zdaj o n pričel butati v duri in postajal vedno predrznejši. Končno se mi je dozdevalo, da je vtaknil gobec noter. A duri so se samo za trenutek odprle. Utež jih je potegnila nazaj, da so ga s celo močjo udarile po nosu. Odskočil je nazaj in se menda počehljal. Trenutek je počakal, se zopet opogumil in vnovič se je prikazal gobec, a duri so ga udarile še hujše... To ga je menda bolelo, potuhnil se je in ni več silil noter. Zopet sem zaspal, a čez malo časa je pričel šent zopet gosti svojo, a to pot bolj spretno. Zdaj se ni več z glavo zaletaval v duri. Polagoma jih je odrinil z rogovi. Jaz sem ležal pod kožuhom in si ga potegnil čez glavo. Nenadoma je drzno potegnil kožuh z mene in mi oblizal uho... Bil sem že sit te nesramnosti. Potipal sem z roko pod posteljo, zgrabil sekiro in ga na vso moč udaril. Cul sem, da je omahnil in se zgrudil na tla. No, prav ti je, — sem si mislil. A zjutraj sem pogledal in, glej, nikakega žida nisem našel. Namesto njega so mi podtaknili li nesramni, mali hudiči našo samostansko kravo.
—	Ali ste jo bili ranili?
—	Zaklal sem jo, gospod, tako močno som udaril s sekiro! To je povzročilo veliko zmedo v samostanu.
—	Imeli ste najbrž tudi kake neprijetnosti s to
zadevo?

£» ffl
K
o	»	—
a
?	sr =•	o
2	r g1	£
®	g. ^	"
l?-S
P Zs£
r«' ^ — ^ < -1 u N1
S c c- m
»-i N
° I
S 7
v S
9 >
g jo Š £ S'
• "	N
D N s 55" S S' 5 ' £ O
, s »iS
I K- a 0 <3 a <

»
5 t" n 2. e
S S P »S
S s S8 M £
W N o ^ o
^ F C O g
•2 <» JT
-M —	©
2. S I S _ s- 3. f 2f
» m °
s77 s* n
® 0 3 o 3
2 S e- D
S t3 »
t-1 I
<*> *r5' (T)
2. n w |
B 2	1-
« 5 -r to ^ * ° j? t* C
~ H N < c ra v-__
^ 65 ra »
~ S" £ S I
pr
tjj
£ o aj ' N
~ N. 2! > £
< n
M
•i n S 4
|.l II
*
Popolnoma varno naloiite svoj denar v
Izjemni posopinld
▼ Ljubljani, r. z. z o. z. na Miklošičevi cesti poleg hotela »Union«.
Hranilne vloge se obrestujejo
»aiugodneiše.
Varnost nudijo lastna palača, nadpolovica delnic hotela »Uniona«, hiše in zemljišča. Krediti v tekočem računu. Posojila proti poroštvu, vknjižbi na posestva itd. Denar se naloži lahko tudi po poštnih položnicah.
Stiskalnice ln milni za sad|e in grozdje, kotu za žganje
po najnižjih cenah pri tvrdki
Fr. Stupica, Ljubljana,
Gosposvetska cesta Stev. 1.
P<5;eor!
Velika izbira dvokoles, motorjev, vsakovrstnih otroških vozičkov, nadomestnih delov in pneu-matike po zelo znižani ceni. Posebni oddelki za popoino popravo, emajiiranje, poniklanje dvokoles, otročkih vozičkov, šivalnih strojev itd. Prodaja na obroke. Ceniki Tranko. .TRIDUNA" r.B.L.. tovarna dvokoles, otroških vozičkov. Ljubljana, Karlovska 4.
Na letošnjem Zagrebškem velesejmu bode cenj. gg. obiskovalcem in naročnikom razstavila na vpogled
odHhovana zvonarna cerhvenlh zvonov, Zagreb
Selška cesta 21 svoje prvovrstne zvonove, ki se odlikujejo po glasu in izvršitvi od ostalih zvonaren.
Zvonovi so izdelani umetniški, z močnim, milim in sonornim glasom ter so priznani kot najboljši v državi. Jarmi so izdelani iz železa najpraktičnejšega in najmodernejšega sestava. Jamstvo za zvonove se daje počeuši od 10 let. Cene zmerne!	Hitra dobava!
Inserirajte v »Slovencu"!
Najboljši šivalni jtroj
je edino le
mim II ADLEB
za dom, obrt in industri jo tur švicarski pletilni stroj
„DUBIED" Istotam v zalogi pisalni stroji
..URANIA"
Josip Peteline
Ljubljana
blizu Prešernovega spomenika za vodo
Najlepše opreme.	Nizke cene.
Tudi na mesečna odplačila.
,ORC©'
Standard Švicarskih sirov. Kvaliteta neprekosljiva. Tvorničarji: 0. Both & Co., A. G., Uster. Zastopniki: FB. SRD AR & CO., ZAGREB, Gjure Detelja Prilai 81. - Telefon 14-56.
favna dražba
papirne zaloge in pisarniških potrebščin iz konkurzne mase tovarne J. Krtnpo-tiča na Viru se vrši v pondeljek dne 5. septembra ob 9. uri dopoldne v tovarni na Viru.
Upravnik konkurzne mase.
VAŠil OBLEKA
bode izgledala zopet kakor ROVa, ako
jo pustite hemicno čistili v tovarni
JOS. 1001
LJUBLJANA
Tovarna: Poljanski nasip 4—6 Podružnica: Šelenburgova ul. 3.
Pilslranfe V najmodernejših vzorcih
tekom 24 ur. Barvanje OfoleK v različnih barvah
aaaagauBBaaBMBHBnBHESiBEgsg
Prosimo,
da zahtevate brezplačen proračun v slučaju nabave novih poslovnih knjig.
KNJIGOVEZNICA K.T. D.
črtalnlca In tvornica poslovnih knjig V LJUBLJANI. Hoplt^rieva nllcn 6/H.
Denar naložite najboljše in najvarnejše pri
Spodnještaferski ljudski posojilnici v Mariboru r. z. z o. z.
Stolna ulica 6 Obrestuje hranilne vloge brez odpovedi po 6°l0 na trimesečno odpoved 8°j0

rabimo za naše posestvo blizu Celja, z nastopom 1. novembra t. 1. Reflektira se samo na prvovrstne moči, oženjene, z dolgoletnimi spričevali. Prednost imajo oni, ki se razumejo na sadjerejo in malo na cvetlični vrt.. Plača po dogovoru. Ponudbe na Fil. Deutscha sinovi, ZAGREB.
m" mi7areSn ioc za stavhno mizarstvo in IIGI/Lul Ol\l ICO za izdelovanje pohištva raznih vrst — 20 do 100 mm debeline — na
ravno popolnoma suh, PRODA STAVBNA DRUŽBA D. D. Ljubljana, Vrtača 5.
kakor gosli, citre, kitare in tamburice ima vedno v zalogi
specialna delavnica za godala v Celju VACLAV SCHRAMM.
Velika zaloga pihal v prvovrstni izdelavi. Najfinejše strune in nadomestni deli za vsa godala. Garantirano strokovnjaška in promptna popravila vseh instrumentov. - Največja delavnica te vrste v Sloveniji - Najnižje cene
Stariši!
Varuhi! Gospodinje!
Preskrbite otrokom, šolarjem in dijakom ter dijakinjam najmočnejše lepo ročno izdelane
Dok© CevSfc
Da olajšamo staršem skrbi in nakup čevljev bomo ve? 100 parov čevljev prodali po lastni režijski ceni ter dali vsakemu desetemu kupcu
1 par (evllev zasloni
TRGOVINA ..DOBO". Iv. Carm?n
LJUBI i AN A, Prešernova ulica 9 — dvorišče
V Tržiču na Gorenjskem se proda velika
stanovanjska hiša
s tremi gospodar, poslopji in velikim vrtom. Stanovanja takoj prosta. — Poizve se pri Stanislava Pollaka dediči Tržič.
Novoustanovljena zadruga!
Mohorjeva tiskarna
r. z. z o. z.
v Celju. Prešernova ulico 17
obvešča cenj. občinstvo, da otvori z začetkom šolskega leta svojo hnSigarno in trgovino s pisarntShlmi potrebščinami. Knjigarna ima knjige svoje in drugih založb in vse šolske knjige. Ima bogato izbiro vseh pisarniških in šolskih potrebščin.
Cene/še kol pri
RAZPRODAJAH
se dobi vsakovrstno manu/akturno blago samo pr TRPIN, MARIBOR, ciavn, trg štev. 17
wSpcctrum" d. d.
Inž. Msta, Duhsky in Krsfic
tvornica ogledal in brušenega stekla LJubljano VII
Medvedova ulica 38, telefon 343 Zagreb, Beograd, Osijek. Središnjica: ZAGREB. Zrcalno steklo, portalno steklo, mašinsko steklo 5—6 mm, oglodala, brušena v vseh velikostih in oblikah, kakor tudi brušene prozorne šipe. izbočene plošče, vsteklevanje — -J Fina,, navadna ogledala.
med

Mm za trgovce-izietnike
Dne 21. septembra 1927 nastopi največja in najhitrejša veleladja sveta »Saturnia« z motornim pogonom, last parobrodne družbe Cosulich Line v Trstu, svojo prvo vožnjo. — Potniki za luke: Neapelj Marseille, Las Palmas, Rio de Janeiro, Santos, Montevideo in Buenos - Aires se sprejemajo pri zastopniku SIMON KMETECU, Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. 13.	6474
StociFiLi25jn<0L gospodarska	d. d
Brzoiav. naslov: Gospobanka Ljubljana, Miklošičeva cesta IO Telefon 3t.2057,2470 in 2979
Kapital in rezerve skupno nad Din 16.COO.OOO -, vloge nad Din 250,000.000-—
Izvršuje vse vrste bančnih poslov pod najugodnejšimi pogoji. Prodaja obveznic 7% drž. invest. posojila ter 2V2°/o vojne odškodnine
in vseh vrst vrednostnih papirjev tudi na obroke pod zelo ugodnimi pogoji. Obveznica vojne odškodnine nominale Din 1.000._
n. pr. stane pri sedanjem tečaju skupno samo Din 385.—, plačljivo v 11 mesečnih obrokih po Din 35'—. Glavno in največje zastopstvo v Sloveniji za prodajo srečk Državne razredne loterife.
m
Za Jugoslovansko tiskarna v Ljubljani; Karo! Cefi.
l»iaiat«li: it. Ft. Knlovee.
Uradnik: Franc TerusdU«
55555555555555555555555555555555555J