Novo v Škofji Loki Trgovina Lisa Kidriceva c. 75; Škofja Loka(poleg Bife Štrenca) Vse za rocna dela Pester izbor prej za pletenje in kvackanje, Addi & Prym pletilke in kvacke, vse za šivanje, Burda kroji, blago in prejice za vezenje, predtiskani prti za vezenje, gobelini, in še vec... IZ VSEBINE STRANI 4 IN 5 Nika Kobal iz Smlednika Zeleni mesec in novi projekti Foto: Tina Dokl STRANI 6 IN 7 Dela bo še veliko, trajala bodo vec let KOLOFON SO­TOC­JE­(ISSN 1580 - 0547) je pri lo ga Go renj ske ga gla sa za ob ci no Med vo de. Pri lo go pri prav lja: Go renjski glas, d. o. o., Kranj, Nazorjeva ulica 1, Kranj Od go vor na ured ni ca: Ma ria Volc jak Ured ni ca pri lo ge: Maja Bertoncelj (maja.bertoncelj@g-glas.si) Oglas no tr že nje: Robert Aleksic, te le fon: 040/508 891 E-pošta: robert.aleksic@g-glas.si De lo v ni cas: ponedeljek, torek, cetrtek in petek od 8. do 15. ure, sreda od 8. do 16. ure, so bo te, ne de lje in pra z ni ki za pr to Pri pra va za tisk: Go renjski glas, d. o. o., Kranj Oblikovanje: Matjaž Švab Tisk: Tisk Žnidaric, d. o. o. SO TOC JE šte vil ka 8 je pri lo ga 74. šte vil ke Go renj ske ga gla sa, 13. septembra 2024. V na kladi 6150 iz vo dov jo do bio vsa go spo dinj stva v ob ci ni Med vo de brez plac no. Naslednja številka Sotocja izide v petek, 11. oktobra 2024. Ob ci na Med vo de, C. ko man dan ta Sta ne ta 12, Med vode STRAN 8 Varnejša pot za aktiven prihod v šolo STRANI 14 IN 15 Poseben dan za sto osemdeset prvošolcev STRAN 16 Verjame v sodelovanje med ljudmi STRAN 20 V narocju naravne in kulturne dedišcine STRANI 26 IN 27 Manjšina je moja srcna zadeva STRAN 32 Z garami tekmovali v hitrosti in izvirnosti STRAN 35 Rus iz medvoškega društva na stopnickah STRAN 37 Petdeseta obletnica valete NEJC SMOLE, ŽUPAN OBCINE MEDVODE Zeleni mesec in novi projekti Iz pogovora z županom: Ob zacetku novega šolskega leta – Težave s šolskimi prevozi – Leto dni po poplavah – Kmalu zacetek gradnje brvi na Vikrcah in obnova obcinske stavbe – Pripombe glede nadgradnje železniške proge MAJA BERTONCELJ . Zacelo se je novo šolsko leto. Kaj sporocate ucencem, njihovim staršem in vsem zaposlenim v vzgoji in izobra­ževanju? Najprej zahvala vsem zaposlenim v vrtcu in šolah, v prvi vrsti ravnateljem, da jim je uspelo zacetek vrtcevskega in šolskega leta pripraviti v nekih normalnih okvirjih, ceravno vemo, da stanje v šolstvu – predvsem kar se kadra tice – ni vec rožnato. Staršem polagam na srce, naj otrokom prisluhnejo, preživi­jo z njimi cim vec casa, saj jim tako dajo najvec. Posledicno bodo olajšali šolanje njim in tudi uciteljem. Otrokom želim, da bi bilo leto cim uspešnejše in da bi se v šoli ali vrtcu dobro pocutili, da bi bili vedno med prijatelji. To je tisto, kar je v resnici najpomembnejše. . V kakšnem stanju so javni objekti vzgoje in izobraževa­nja? So bila poleti opravljena kakšna vecja dela? V vseh šolah in v vrtcu so bila izvedena redna vzdrževalna dela. Minula izredna vlaganja na tem podrocju se poznajo. V vrtec so bili s 1. septembrom po dolgem casu sprejeti prav vsi otroci, ki izpolnjujejo starostni pogoj enajst mesecev. V ca­kalni vrsti so tisti, ki tega pogoja ne izpolnjujejo. Verjamem, da se bodo v vrtcu potrudili in cez leto skušali sprejeti tudi te otroke. »Država bo na podrocju šolskih prevozov morala ukrepati. Skupnost obcin Slovenije me je imenovala za vodjo skupine, ki se ukvarja s to problematiko. Še v tem mesecu upamo na sestanek s pristojnimi.« Po šolah je število otrok v razredih v skladu z normativi, ce smo iskreni, imamo v veliki vecini razrede, ki so zaradi de­litve razmeroma precej pod normativi, kar je verjetno dobro tako za ucitelje kot tudi za ucence. Že konec lanskega šolske­ga leta in znova pred zacetkom letošnjega smo imeli sreca­nje z ravnatelji. Vesel sem, da smo se dogovorili za nekatere novosti. V letošnjem šolskem letu bo tako v letnem delovnem nacrtu delovna sobota na dan, ko bo po celotni obcini pote­kala cistilna akcija in se je bodo tako udeležili tudi šolarji. Verjamem, da bo odziv zato vecji, prav tako tudi ozavešcanje za skrb za okolje, v katerem živimo. . Zakljucila so se dela na OŠ Jela Janežica v Škofji Loki, ki jih je kot soustanoviteljica sofinancirala tudi Obcina Medvode. Pridobljeno je bilo uporabno dovoljenje, tako da je obnovljena in prizidana šola otroke s posebnimi potrebami in zaposle­se zavlekla, saj je šel izvajalec vmes v stecaj in je bilo treba dobiti novega. Levji delež pri tem je nosila Obcina Škofja Loka. Izvedena so bila tudi dodatna dela, posledicno je investicija dražja – za našo obcino za okrog 70 tisoc evrov. Namerava­mo jih zagotoviti že z rebalansom proracuna 2024. Skupaj bo Obcina Medvode za projekt namenila skoraj 400 tisoc evrov. Sprva je bil ta znesek 250 tisoc evrov. Ne glede na vse je to za moj pogled investicija, ki nikoli ne sme biti pod vprašajem. . Novost na podrocju varnih šolskih poti je nova prome­tna ureditev pri Osnovni šoli Medvode. Boste temu zgledu sledili še kje? Takšna ureditev otrokom prinaša vecjo varnost in jih hkrati spodbuja na aktiven prihod v šolo, torej peš, s kolesom ali s skirojem. Naša želja je, da bi ji sledili tudi drugje. Pobudnika za spremembe sta bila vrtec in šola. Sledili smo ugotovitvam prometnega presojevalca in Inštituta za politike prostora, ki sta predlagala zdaj uresnicene rešitve. . Številne obcine se srecujejo z velikimi podražitvami šol­ ne sprejela že s prvim dnem novega šolskega leta. Dela so skih prevozov. Kako jih rešujete? Situacija na nivoju države je nevzdr­žna! Ne poznam obcine, ki ne bi ime­la velikih težav. Menim, da je prišlo do dogovora dveh podjetij, ki oddajata ne­razumno visoke ponudbe. Na razpis, ki smo ga objavili, je prišla ena ponudba, in sicer 8,5 evra na kilometer izvede­nega prevoza. To bi pomenilo, da bi na letni ravni samo za šolske prevoze mo­rali nameniti okrog 450 tisoc evrov. Ce temu prištejete še znesek šolskih pre­vozov otrok s posebnimi potrebami in naše subvencioniranje rednih linij, se približamo milijonu evrov letno. Drža­va bo morala ukrepati. Skupnost obcin Slovenije me je imenovala za vodjo sku­pine, ki se ukvarja s to problematiko. Še v tem mesecu upamo na sestanek s pristojnimi. . Izvajalca šolskih prevozov torej še nimate? Razpis smo razveljavili, saj je bila po­nudba za nas nedopustno visoka in se z njo nismo mogli strinjati. Na sreco imamo Ljubljanski potniški promet, ki za javni prevoz skrbi tudi v naši obci­ni. Pripravljeni so bili vskociti in bodo tri mesece izvajali tudi šolski prevoz za nižjo ceno. Otroci tako tega kaosa niso obcutili. Bo pa treba objaviti še en razpis in upati, da bo do takrat država našla rešitev. »V zadnjih tednih smo se srecali s stanovalci, ki se jih spremembe nacrtovane nadgradnje železniške proge najbolj dotikajo. Zbrali smo njihove pripombe in ugotovili, da obcina stoji prakticno za vsemi.« Vse linije šolskih prevozov so za zdaj ostale nespremenjene, gredo pa raz­mišljanja nedvomno tudi v smeri, da bi dve ali tri šolske linije spremenili v redne. Te subvencionira država, poleg tega jih lahko uporabljajo tudi drugi. Nekatere šolske linije so bile uvedene zaradi slabe prometne infrastrukture, ki pa se je v tem casu ponekod izboljša­la, zato ne vidim razloga, da bi otroke, ki imajo do šole manj kot štiri kilome­tre in razmeroma varno pot, vozil šolski avtobus. . Dobro leto je že od poplav. Kako ocenjujete sanacijo? Z zmernim zadovoljstvom. Stvari se premikajo v pravo smer. V dolini Loc­nice je vec gradbišc (rekonstrukcije po­škodovanih mostov, sanacija prepustov in pregrad ob infrastrukturi) v skupni višini kar milijon osemsto tisoc evrov. Odprto je gradbišce na mostu cez Soro na državni cesti skozi Medvode, kjer poteka sanacija vodovoda za središce Medvod, ki je prakticno zakljucena, ne da bi bila en sam dan postavljena po­lovicna zapora. Hvala sodelavcem in iz­vajalcu za razumevanje in prilagajanje situaciji na glavni prometni žili skozi Medvode. Pred kratkim smo dobili zeleno luc Di­rekcije RS za vode za gradnjo nove brvi na Vikrcah. Sledi podpis pogodbe in upam v najkrajšem možnem casu uvedba v dela. Pretekli teden je bilo zakljuceno javno narocilo za nujno rekonstrukcijo objektov Obcine Medvode. Prejeli smo dve ponudbi in upam, da bo ugodnejša cim hitreje tudi pravnomocna, da lahko zacnemo izvajati dela. Vkljucevala bodo tako rekonstrukcijo obcinske stavbe kot rušitev in rekonstrukcijo objekta, v ka­terem sta bila tudi Režijski obrat in Ga­silska zveza Medvode. Najvecji del sanacije po poplavah je še pred nami. Za zdaj denarja za te projek­te od države nimamo. Pricakujem, da bomo dosegli dogovor za financiranje vsakega posebej. . Izrednega pomena je preventiva za primer, da bi vnovic prišlo do vecjih poplav. Ste zadovoljni s tem, kar je bilo narejenega? O resni preventivi na vodotokih težko govorimo. Glede na nacrt, ki nam je bil predstavljen, bo Direkcija za vode resna dela na vodotokih zgornje in srednje Save zacela v prihodnjem letu. Upam, da do takrat ne bo novih izrednih do­godkov v vodah. . Zakljucena je javna razgrnitev Pre­dloga državnega prostorskega nacrta za nadgradnjo železniške proge Lju­bljana–Kranj. Je bilo veliko pripomb? V zadnjih tednih smo se srecali s sta­novalci, ki se jih spremembe najbolj dotikajo. Zbrali smo njihove pripombe in ugotovili, da obcina stoji prakticno za vsemi. Ta skupni dokument je bil po­sredovan na ministrstvo. Pricakujem, da bodo pripombe upoštevane. S tem bo odpravljen marsikateri strah ali slaba volja, ki je bila povzrocena. Na obmocju obcine Medvode sta za ru­šitev predvideni dve hiši, v poslanih pripombah predlagamo rušitev treh, po eno na Ladji, v Preski in na Senicici. Ve­liko slabe volje je bilo upraviceno s stra­ni obcanov, ki živijo ob obcinski cesti na Svetju, ki je s strani projektanta vrisana za delovno cesto v casu gradnje. To se ne bi smelo zgoditi. Delovno obmocje mora biti izkljucno znotraj koridorja, kjer bo potekala dvotirna železnica. Zahteva obcine je, da se ta cesta izloci iz držav­nega prostorskega nacrta. Obcina ne bo odstopila tudi od zahteve za prestavitev vodnega vira na Svetju na novo lokacijo. Na to temo imamo že dogovorjen sesta­nek z ministrstvom za naravne vire in prostor. Ce bodo upoštevane vse podane tehtne pripombe obcine in ljudi (poleg že omenjenih še premik tira nekoliko bolj stran od hiš na Žontarjevi ulici in na Ladji, spremembe na Senicici), po­tem pri nas vecjih težav v nadaljevanju ne bi smelo biti. . Kakšna je pri takšnih državnih projektih vloga obcine? Predvsem ta, da zastopa stališca obca­nov. Tem, s katerimi smo imeli sesta­nek, smo dali besedo, da bomo njihove pripombe zagovarjali naprej. Upam, da jih bo nacrtovalec upošteval in s tem pokazal, da ljudi, ki bodo najbolj priza­deti, jemlje za resne sogovornike. . Kakšna so vaša realna pricakova­nja glede casovnice izgradnje drugega tira – ne nazadnje je kar nekaj obcin­skih projektov vezanih na to? Kar koli napovedovati je zelo nehva­ležno. Vemo, kako je bilo z državnim prostorskim nacrtom za navezovalno cesto Jeprca–Stanežice–Brod. Menim, da bo projekt drugega tira vseeno po­tekal hitreje, ker je v vitalnem interesu Slovenije in tudi Evropske unije. Slednja želi, da bi prevozi na razdalji do tisoc kilometrov v cim vecji meri potekali po železnici. . September je v Medvodah zeleni mesec. Dogajanje bo znova pestro. Obcina Medvode je znana po tem, da se v septembru na podrocju trajnostne mobilnosti veliko dogaja. Vse skupaj je preraslo samo Evropski teden mobil­nosti. Lahko bi rekli, da smo v mesecu vzdržne rasti, zavedanja, da so dobrine omejene in da je z njimi treba ravna­ti racionalno. Nesmiselno je, da zaradi egoizma tako obremenjujemo okolje, v katerem živimo. Zadnja leta smo se v tem mesecu odlocali za zaprtje kate­re izmed cest v središcu Medvod. Letos tega nismo storili, saj je zaradi del za­prtih cest že dovolj in obcanov nismo želeli še dodatno vznemirjati. Dela bo še veliko, trajala bodo vec let Prizori ob lanskoletnih poplavah so v spominih še kako živi. Kakšno je stanje v obcini Medvode dobro leto kasneje: kaj je že bilo narejenega, kaj še bo, so bili izvedeni zašcitni ukrepi pred morebitnimi novimi poplavami? MAJA BERTONCELJ Posledice lanskoletnih poplav tudi v obcini Medvode še niso od­pravljene. Po metodologiji Ajda je bila celotna škoda ocenjena na 31 milijonov evrov. NAJPREJ CESTE, SLEDILI SO ZAHTEVNEJŠI OBJEKTI Ogromno škodo so utrpeli obcani v 280 objektih, ki živijo ob vecjih vodotokih. Do vkljucno 11. septembra je potekala javna razgrnitev predloga sklepa o dolocitvi objektov, katerih odstra­nitev je nujno potrebna in v javno korist, na obmocju obcin Ce­lje, Šoštanj, Nazarje, Prevalje, Kamnik, Medvode in Gorenja vas -Poljane. Z obmocja obcine Medvode je v ta paket vkljucen en objekt, in sicer na naslovu Rakovnik 3. Stanovalci enega objekta torej še vedno cakajo na rušitev in zagotovitev nadomestnega doma. Drugi so s pomocjo prijateljev in znancev ter z lastnimi prihranki, pomocjo zavarovalnic in države vecinoma vzposta­vili ustrezne razmere za bivanje. Škoda na infrastrukturi in objektih v lasti in upravljanju Ob­cine Medvode je bila ocenjena na 13,7 milijona evrov. »Sana­cijo smo najprej lahko izvedli na cestah, sledili so zahtevnejši projekti. Dela bo še veliko. Oktobra lani smo od Republike Slo­venije prejeli predplacilo za sanacijo škode v vrednosti dobrih pet milijonov evrov, kar je približno štirideset odstotkov. Pred kratkim smo s pogodbami in odprtimi javnimi narocili že do­segli omenjeni znesek, v prihodnje pa pricakujemo natancna navodila države, na kakšen nacin bomo obcine dostopale do preostalih šestdeset odstotkov vrednosti škode,« so pojasnili na Obcini Medvode. »Verjamemo, da bodo Medvode po zakljuceni obnovi, ki bo trajala še nekaj let, lepše in primernejše za bivanje, njeni prebivalci pa še bolj povezani in z manj skrbi za svoje premoženje in življenja,« poudarjajo na Obcini Medvode. Med najvecjimi saniranimi objekti so posebej omenili nasle­dnje: sanacija ceste, avtobusne postaje in brežine pri kopališcu v Goricanah; sanacija podvoza pod železniško progo na cesti Medvode–Goricane; sanacija petih usadov v dolini Locnice; sa­nacija plazu Kozomer; sanacija Seškove ceste; sanacija ceste na Vikrcah in sanacija travnate površine na nogometnem igrišcu. PROJEKTI V TEKU Kot pravijo, so zadnjih nekaj mesecev najvecjo oviro predsta­vljali dolgi postopki potrjevanja projektov v Državni tehnicni pisarni. »Izvajalce za sanacijo vec objektov imamo izbrane že vec mesecev, a niso mogli zaceti del pred potrditvijo projektov. Veseli smo, da smo julija prejeli zeleno luc za sanacijo petih premostitvenih objektov oziroma manjših mostov v dolini Locnice, ki se je že zacela, in za nujno rekonstrukcijo objek­tov Obcine Medvode (obcinske stavbe in sosednje, v kateri je bil tudi Režijski obrat). Izvajalec je zacel sanacijo primarnega vodovoda pod mostom na državni cesti cez reko Soro v Med­vodah. Vodovod je bil med poplavami mocno poškodovan ozi­roma unicen in od lani ni vec v obratovanju. Ker gre za glav­no vodovodno povezavo za oskrbo središca Medvod, je obnova zelo pomembna, saj se je od poplav naprej center mesta na­pajal po rezervni vodovodni napeljavi iz naselja Ladja. Zeleno luc direkcije za vode smo prejeli tudi za novo brv cez Savo med Vikrcami in Mednom. Podpisali smo tudi pogodbo za dodatna manjša mostova in sanacijo poškodovanih odsekov na razlic­nih lokacijah ceste v dolini Locnice. Na relaciji Sora–Topol je tako hkrati aktivno vecje število gradbišc. Za sanacijo smo pre­jeli dober milijon evrov,« so povedali. Vecji projekti, ki še cakajo na zacetek del, so gradnja nove brvi cez reko Savo med Vikrcami in Mednom, ki se bo zacela v kratkem, saj je izvajalec del izbran že od aprila, nov most cez reko Soro v Med­vodah, za katerega poteka projektiranje, prav tako kot za sanacijo mostu cez reko Soro v Goricanah. Sanacija bo potrebna tudi na brvi med Rakovnikom in Spodnjo Senico. Obnova je nacrtovana prihodnje leto, brv je v uporabi. Dolgorocne rešitve si želijo za nogometno igrišce z izgra­dnjo novih objektov. »Obcina Medvode si v tem primeru želi prestavitev nogome­tnega igrišca na novo lokacijo na drugi strani reke Sore, obmocje obstojecega igrišca bi se namenilo razlivnemu polju za morebitne prihodnje poplave. Presta­vitev je odvisna od možnosti financira­nja s sredstvi države,« so dejali. Sanirati bodo morali še vec plazov, skupaj je bilo evidentiranih plazov ali usadov kar 23, in nekatere manjše objekte. PRICAKUJEJO DOLGOROCNE UKREPE Veliko škode je bilo tudi na vodotokih. Ocenjena je bila na okrog 12 milijonov evrov in je v pristojnosti države. »Ta je na našem obmocju doslej izvedla pred­vsem cišcenje strug in brežin vodoto­kov, medtem ko na vecja sanacijska dela še cakamo. V dolini Prešnice bomo obnovo ceste lahko zaceli po tem, ko bo država sanirala vodotok. Predvsem pa pricakujemo dolgorocne ukrepe, ki bodo zašcitili naše prebivalce pred novimi poplavami. Pri tem je Obcina Medvode v sodelovanju z obcani odi­grala proaktivno vlogo, saj je delovna skupina Poplave 2023, ki jo je imenoval župan in jo vodi prof. dr. Jože Duhov­nik, državi že predstavila Programske zasnove obnove strug reke Save in Sore s pritoki, v katerih so predlogi ukrepov, ki bi zašcitili naše obcanke in obcane,« so sporocili z Obcine Medvode. Poudarjajo, da ob sanaciji gradijo boljše in odpornejše objekte, za katere upajo, da bodo lažje kljubovali vse pogostej­šim izzivom, ki jih prinašajo vremen­ske spremembe. Dva nova razpisa Obcina Medvode je razpisala nepovratna financna sredstva za pospeševanje razvoja malega gospodarstva za leto 2024 v okvirni višini 27 tisoc evrov. Prav tako je razpisala nepovratna financna sredstva za ohranja­nje in razvoj kmetijstva, gozdarstva in po­deželja za leto 2024 v okvirni višini 59 tisoc evrov po shemi državnih pomoci v kmetij­stvu. Rok za prijavo na oba javna razpisa je 30. september. Objavljena sta na spletni strani Obcine Medvode. M. B. Stalno obvestilo Na podlagi prejetih porocil o spremljanju zdravstvene ustreznosti pitne vode iz va­ških vodovodnih sistemov (VVS) in javnih vodovodnih sistemov (VS), uporabnike pitne vode iz naslednjih VVS in VS obvešcamo, da je zaradi varovanja zdravja ljudi v veljavi sta­len ukrep prekuhavanja pitne vode in je zato potrebno do nadaljnjega vodo za uporabo v prehrambne namene obvezno prekuhavati: VVS Žlebe – Senicica (Žlebe) VVS Žlebe – Jeterbenk – le hiše, ki so priklju­cene na vodovodni sistem pred vodohranom VVS Vaše – le hiše, ki niso prikljucene na jav­ni vodovodni sistem VVS Sora – le hiše, ki niso prikljucene na jav­ni vodovodni sistem Porocila o spremljanju zdravstvene ustre­znosti pitne vode iz posameznih VVS in VS ter porocila o preskusih posameznih vzorcev pitne vode so stalno dostopna na spletnih straneh Obcine Medvode (http://www.med­vode.si/objave/31). Navodila, priporocila in mnenja glede vzdrževanja sistemov za oskrbo s pi­tno vodo ter hišnih vodovodnih siste­mov so objavljena na spletnih straneh Nacionalnega inštituta za javno zdravje (http://www.nijz.si/sl/podrocja-dela/moje­-okolje/pitna-voda/pitna-voda-za-splosno­-javnost). Eko društvo Trnovec, Eko društvo Vodovod Senicica, Zavod Vodovod Preska, Društvo za varstvo voda Žlebe, Vodovodni odbori VVS in Obcina Medvode Skeniraj za vec informacij Po obcini Medvode se zapeljite z elektricnimi kolesi sistema MEDVODeK, ki vam omogocajo premagovanje krajših razdalj po mestnem središcu in med naselji ter povezavo z Ljubljano. Prvih 10 e-koles najdete na štirih postajališcih (Tržnica Medvode, Železniška postaja Medvode, Svetje pri zdravstvenem domu in Preska pri pokopališcu). Varnejša pot za aktiven prihod v šolo Pred Osnovno šolo Medvode so uvedli novo, šolarjem prijaznejšo prometno ureditev, ki omogoca vec aktivnih prihodov v šolo – peš, s kolesom, skirojem. MAJA BERTONCELJ Prometne ureditve v okolici slovenskih šol so ob zacetku šol­skega leta še bolj pod drobnogledom. V Medvodah so kot pri­ mer dobre prakse predstavili vecjo spremembo na obmocju, kjer je tudi Osnovna šola Medvode. VEC SPREMEMB, NAJVECJA ENOSMERNA ULICA Projekt nove prometne ureditve je pripravil IPoP – Inštitut za politike prostora skupaj z Osnovno šolo Medvode, vrtcem in Obcino Medvode ter presojevalcem varnosti cest. Na dru­gi šolski dan so ga predstavile podžupanja Obcine Medvode Mojca Murnik, ravnateljica OŠ Medvode mag. Damjana Šu­bic, direktorica Agencije za varnost prometa mag. Simona Felser in vodja projektov na Inštitutu za politike prostora mag. Nela Halilovic. Spremembe, na katere se obcani še navajajo, so cona z omeji­tvijo hitrosti na 30 kilometrov na uro na celotnem obmocju z izjemo Finžgarjeve ulice mimo parkirišca pri Športni dvorani Medvode, enosmerni promet za avtomobile na Ostrovrharje­vi ulici v smeri zdravstvenega doma z omejenimi parkirišci za starše vrtcevskih otrok (kolesarji lahko tam peljejo še ve­dno v obe smeri), pet casovno omejenih parkirnih mest pri Športni dvorani za spremljanje otrok nižjih razredov in tri tocke Poljubi in odpelji (K+R) za odlaganje šolarjev, ki od tam lahko nadaljujejo pot samostojno. ISKALI REŠITVE »Veseli smo, da nam je pri prometni ureditvi pri Osnovni šoli Medvode na pomoc priskocil Inštitut za politike pro­stora s svojim uveljavljenim projektom Šolska ulica. Tako smo z vkljucevanjem razlicnih skupin, od lokalne skupno­sti do otrok in zavodov, ki delujejo na tem obmocju, prišli do sprememb prometnega režima, ki šolarje spodbuja, da v šolo prihajajo peš, s kolesom ali skirojem. Želim si, da bi bila pot v šolo varna in prijetna dogodivšcina, kot je bila vcasih,« je med drugim povedala Mojca Murnik, podžupanja Obcine Medvode. Da bi vecina ucencev v šolo prihajala aktivno, si želijo tudi na Osnovni šoli Medvode. »Zato je dolžnost nas odraslih, da jim pri tem omogocimo varnost. Dolga leta smo se srecevali s pro­blematiko nevarnega dovoza do šole in nevarnega preckanja ulice. To je bila tema številnih sestankov sveta staršev in sveta zavoda šole. Skupaj z obcino smo neprestano iskali možnosti ustreznih rešitev. Situacija z avtomobili je bila kaoticna že v lepem vremenu, kaj šele v slabem. Že leta 2017 smo k sode­lovanju povabili Miha Podgorška, presojevalca varnosti cesti, ki je opravil analizo prometa in prometne varnosti. V izvede­ ni anketi je bila poudarjena ugotovitev, da pri osnovni šoli ni bilo varnega mesta za parkiranje koles. Zato smo se postopo­ ma lotili dela. Leta 2019 je bila najprej narejena kolesarnica. »Hvala vsem, ki ste ob teh spremembah strpni. Spremembe zahtevajo svoj cas in upam, da nam bo ta sprememba dobro uspela,« poudarja mag. Damjana Šubic, ravnateljica Osnovne šole Medvode. Obcina je pred prehodi za pešce hitrost na ulici omejila z gr­binami, prav tako so postavili stacionarni merilnik hitrosti. Dodali smo še zapornico, ki omogoca varen prihod ucencev cez dvorišce do šolskih vrat, in kolicke na plocniku Ostrovrharjeve ulice. Letos uresnicujemo zadane ideje umiritve prometa na Ostrovrharjevi ulici. Veseli smo, da smo v spremembo vkljucili vse akterje – obcino, zaposlene in tudi starše, saj nam le s sku­pnimi mocmi lahko uspe poskrbeti za šolarje, njihovo varno pot v šolo in biti zgled, ki ga mladi potrebujejo,« je pojasnila mag. Damjana Šubic, ravnateljica OŠ Medvode. Dodaja, da so tako starši kot otroci spremembe dobro sprejeli. UCINKE BODO PONOVNO IZMERILI Mag. Nela Halilovic, vodja projektov na Inštitutu za politike prostora, je poudarila, da Medvode z novo prometno ureditvi­jo izstopajo v slovenskem prostoru. »Postale so primer, kjer je pobuda vodstva osnovne šole v sodelovanju obcine z lokalno skupnostjo privedla do pomembne spremembe prometnega režima pred šolo. Želimo si, da bi vec osnovnih šol in obcin sledilo zgledu iz Medvod. Ne nazadnje velja, da ce otroci v šolo pridejo aktivno, so bolj zbrani in lažje sledijo pouku, starši pa prihranijo cas, ki bi ga sicer namenili vožnji v šolo,« je poveda­la. Mag. Simona Felser, direktorica Agencije za varnost prome­ta, je predstavila tudi ugotovitve evropskega sveta za varnost v prometu, da zaskrbljenost in strah staršev zaradi tveganj v prometu vplivata na izbiro nacina prihoda v šolo, cetudi gre za krajše poti, ki bi jih bilo mogoce opraviti peš ali s kolesom. Ucinke nove prometne ureditve bodo ponovno izmerili in o njih porocali konec septembra. Mesec v zeleni barvi, poln razlicnih dogodkov Mesec trajnostnega razvoja v Medvodah so letos poimenovali Zeleni septembER. Poleg tradicionalnega Evropskega tedna mobilnosti, ki bo od 16. do 22. septembra, vkljucuje še številne druge dogodke in vsebine. Pogovarjali smo se s koordinatorjem Gregorjem Rozmanom. MAJA BERTONCELJ . September ima v Medvodah letos posebno ime – Zeleni septembER. V preteklosti se je Evropski teden mobilnosti s podrocja traj­nostne mobilnosti razširil tudi na druga podrocja. In ker je bilo dejavnosti vsako leto vec, je hitro postal širši tudi po casu trajanja, tako da smo govorili o mesecu trajnostnega razvoja. Letos smo se odlocili, da ga poimenujemo kar Zeleni septem­ber, s tem, da se zadnji crki obrneta in dajeta videz RE, saj prav ponovna uporaba REci postaja paradni konj naših sep­tembrskih dejavnosti. Poleg tega zelena barva prica o naših glavnih dejavnostih, ki so okoljevarstvene, ter o tem, kako so poletja daljša in daljša ter septembri pravzaprav niso vec jesenski meseci. . Kako bogat je letošnji program? Program je bogat kot prejšnja leta. Kakšno dejavnosti smo ukinili, na primer Udprto ulco, nekatere uvedli na novo, na primer kineticno vetrnico, spet tretje nadgradili, na primer Park sobo. Slednjo bi posebej omenil, saj gre za sodelovanje lokalne oblikovalke prostorov in restavratorke predmetov ter oblacil z našim centrom za zbiranje odpadkov. Pol leta je skrbno zbirala pohištvo, ki so ga fantje iz režijskega obrata shranjevali, da bo potem skrbno razstavljeno v izložbi na dveh parkirnih mestih tržnice opozarjalo na drugacno rabo parkirišc, kar je sicer tudi letošnji slogan ETM: Udoben javni prostor – za vse. Na tem prostoru bodo potekale tudi delav­nice za otroke in mladostnike ter morda celo šolski pouk oziroma razlicni krožki. Po zakljucku Park sobe bomo vso opremo vrnili v center za odpadke v razgradnjo in ponovno uporabo. Dogodki v Zelenem septembru in v Evropskem tednu mobilnosti so objavljeni v koledarju prireditev. . Kako se je mesec trajnostnega razvoja prijel med obcani? Lahko bi se še bolje. Najprej beležimo veliko zanimanje za te dejavnosti v medijih, potem pa je nekaterim težko stori­ti korak in stopiti iz udobja domacega fotelja ali prilagoditi dnevne obveznosti ter se pridružiti udeležencem izbranega dogodka. Na primer skrbnik psa bo v svoj koledar vnesel do­godek Povezani s sreco prek vrvice, družina z otrokom, ki se navdušuje nad vlaki, se bo udeležila dogodka Grem z vlakom. In tako naprej. . So ljudje po vseh teh letih kaj bolj ozavešceni o temah Zelenega septembra? Gre za postopno in pocasno vzgojo obcanov, ki pušcajo odprta srca – sam pravim, da so ta srca zelena – ter nikakor ne gre za prepricevanje prepricanih. Naš namen ni ujeziti skepti­kov. Oprostite mi, ce v nadaljevanju govorim v prispodobah. Dejstvo je, da se vsi kopamo v istem bazenu, v katerega seve­da ne bi smeli lulati, pa to nekateri na skrivaj, drugi pa celo javno in bahajoce vseeno pocnejo. Pomembno je, da vztraja­mo in planetu s svojimi skromnimi življenji zapušcamo cim manjši odtis ter smo za zgled. Ce bi le otrocicki lulali v bazen, cesar jim ne moremo zameriti, bi bil planet veliko lepši pro­stor za vse. . V organizacijo je vkljucenih veliko ljudi. Kako vidite ze­lene Medvode v prihodnje? S prostovoljci in sodelavci vlagamo ves svoj trud v te septem­bre predvsem zaradi svoje ljubezni do doma in spoštovanja skupnosti. Zdravo, cisto in prijetno okolje – to so naše želje. Da bi to dosegli, moramo ukrepati vsak pri sebi. Vprašajmo se, kam nas vodi potrošnja – koliko odpadkov je povzrocil povprecen zemljan pred stotimi leti in koliko jih danes. Od­povemo se lahko nakupu nepotrebnih cenenih izdelkov, ki hitro postanejo smeti. Lahko se nam zasmili osebni avto, ki ga za vožnje, krajše od dveh kilometrov, raje ne uporabljajmo vec. Prav tako lahko omejimo svoje mesne obroke – pred sto­timi leti so ljudje meso jedli enkrat na mesec. Zelene Medvo­de sam vidim v sožitju cloveka z naravo. Ce nam je vseeno za pretepenega psa, za skrcen gozd iz koristoljubja, za povožene macke in dvoživke, za onesnažen potok, ce uporabljamo po­tratna prevozna sredstva in energente, ce mecemo odpadke po zelenicah, da jih pobirajo drugi, ce se pritožujemo nad gneco na cesti, v avtu pa sedimo sami, potem nam verjetno za zelene Medvode ni mar. Kajti zelene Medvode so skupnost sodelujocih bitij – ljudi, živali, rastlin – in tudi cistih dobrin: zraka, vode, zemlje. Vsak od navedenih je eden od osnovnih delcev, moc dobrih vezi pa skupnost gradi, ki je mocna toliko, kot je mocan njen najšibkejši clen. Odobrili pol milijona evrov za novo igrišce Obcina Medvode je bila s projektom gradnje športnega igrišca ob prihodnji novi Osnovni šoli Preska uspešna na razpisu za sofinanciranje investicij v športno infrastrukturo. MAJA BERTONCELJ Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport je sredi maja objavilo Javni razpis 2024 za izbor sofinanciranja investicij v športno infrastrukturo. Do sofinanciranja investicij so upra-so ureditvi zunanjega igrišca ob novi osnovni šoli. Na lokaciji vicene obcine, skupaj pa je na voljo 32,4 milijona evrov, v leto-ob nacrtovani novi šoli je predvideno šolsko igrišce z dvema šnjem letu nekaj vec kot 22,4 milijona evrov, za vecje investi-igrišcema za košarko, ki sta umešceni tako, da je na površi­cije pa bodo sredstva v okviru tega razpisa na voljo tudi v letu ni možna tudi izvedba nogometa ali rokometa. Poleg tega je 2025, in sicer 10 milijonov evrov. predvideno igrišce za odbojko, badminton, met krogle, skok v daljino ter 200-metrsko tekališce. Igrišce bo v dopoldanskem »Izgradnja športnega igrišca je nacrtovana v letu casu namenjeno predvsem šolarjem, v popoldanskem casu in 2025, pod pogojem, da pravocasno prejmemo ob koncu tedna ter med pocitnicami pa vsem uporabnikom s gradbeno dovoljenje. Vlogo smo oddali že lani širšega obmocja Preske,« so pojasnili na Obcini Medvode. Da bo projekt izveden, morajo pravocasno dobiti gradbeno do- v zacetku septembra,« pojasnjujejo na Obcini voljenje. »Vlogo smo na Upravno enoto Ljubljana oddali 5. sep- Medvode. tembra lani, kar pomeni, da na gradbeno dovoljenje cakamo Obcina Medvode se je prijavila z investicijo Športno igrišce ob že dobro leto dni. Trenutno še nimamo informacije, kdaj ga OŠ Preska – novogradnja v skupni vrednosti nekaj manj kot lahko pricakujemo. Izgradnja športnega igrišca je tako nacrto­dva milijona evrov. V zacetku septembra so prejeli veselo novi-vana v letu 2025, pod pogojem, da pravocasno prejmemo grad-co. Ministrstvo je odobrilo predvideno financiranje v letu 2025, beno dovoljenje,« so še povedali. in sicer v znesku pol milijona evrov. »Odlocbe ministrstva smo Z vprašanjem, kako kaže z izdajo gradbenega dovoljenja, smo se zelo razveselili. Na javni razpis smo se prijavili z željo, da se obrnili na Upravno enoto Ljubljana, kjer so nam odgovorili pridobimo dodatna sredstva za naš trenutno najvecji projekt, le, da je postopek v fazi reševanja (preverjanje skladnosti pre­gradnjo nove osnovne šole v Preski. Sredstva, dodeljena na dložene projektne dokumentacije s Pravilnikom o projektni in javnem razpisu, moramo pocrpati v letu 2025, namenjena pa drugi dokumentaciji ter obrazci pri graditvi objektov). Šola Jela Janežica je prenovljena VILMA STANOVNIK smo vsi veseli,« je ob zacetku šolske-sebni program so opremljene z ustrezno ga leta poudarila ravnateljica Osnov-opremo za prilagojen pouk in praktic­Ob zacetku šolskega leta je velika spre-ne šole Jela Janežica Marjeta Šmid in no delo. Spodnje maticne in predmetne memba pricakala ucence in ucitelje dodala, da šolo trenutno obiskuje 143 ucilnice so dobile neposredni dostop v Osnovne šole Jela Janežica. V dodobra otrok, zaposlenih na šoli pa je okoli atrij, vec pa je tudi garderob ter sani­prenovljeno in povecano šolo s prilago-osemdeset. tarij. Hkrati so uredili prepotrebne pro­jenim programom naj bi se sicer prese-store za individualno delo ter sobo za lili že lani jeseni, zaradi stecaja izvajal-V Osnovni šoli Jela Janežica v razgovore s starši. Velika pridobitev je ca pa so se dela zavlekla. Vseeno so bili Škofji Loki so z novim šolskim tudi dvigalo v drugo nadstropje, kjer so na zacetku šolskega leta vsi zadovoljni. tudi novi prostori knjižnice. Šola že ima letom sprejeli tri novince iz »Najbolj smo ponosni, da smo vsi ra-tudi uporabno dovoljenje. medvoške obcine, skupaj pa zredi, vsi ucenci in vsi ucitelji, zdaj na Višina investicije znaša nekaj vec kot šolo obiskuje 28 Medvošcanov. enem mestu. To je velika prednost tudi 2,8 milijona evrov, pri cemer so prido­za obcine ustanoviteljice in pogodbeni-bili nepovratna sredstva države v višini ce pri financiranju, tudi v strokovnem Šola je z nadzidkom zdaj vecja za pribli-dobrih 765 tisoc evrov, preostali delež smislu pa je delo zdaj neprimerljivo s žno 770 kvadratnih metrov, dodatno pa pa so prispevale obcine soustanovitelji­prejšnjim. Zdaj smo vsi povezani, pro-so prenovili še vec kot 320 kvadratnih ce – Škofja Loka, Gorenja vas -Poljane, gram je lahko bistveno bogatejši in tega metrov prostorov. Nove ucilnice za po-Železniki, Medvode in Žiri. Z javnim prevozom v Polhograjce Vsako soboto in nedeljo se z brezplacnim prevozom iz Medvod lahko zapeljete v osrcje Polhograjskih dolomitov. Kako je bila sprejeta spomladi uvedena brezplacna linija Medvode–Polhograjci? MAJA BERTONCELJ Polhograjci so med pohodniki in kolesarji zelo priljubljeni. Od pomladi lahko ob sobotah in nedeljah svoje trase nacrtujejo tudi v kombinaciji z brezplacnim javnim prevozom iz Med­vod do Topola. Na primer v eno smer peš, v drugo z javnim prevozom. OKROG DEVETSTO POTNIKOV »Vzpostavitev nove brezplacne avtobusne linije na relaci­ji Medvode–Polhograjci je med obcani in obiskovalci požela veliko navdušenja in odobravanja. Ceprav je linija primarno namenjena javnemu prevozu pohodnikov in drugih obisko­valcev Polhograjskih dolomitov z namenom omejitve motor­ nega prometa na zavarovanem obmocju, gre za prvo redno linijo po dolgem casu, ki vozi do Topola, zato jo tamkajšnji prebivalci s pridom uporabljajo tudi za dnevne migracije na obmocju doline Locnica, starejši obcani pa na primer za pre­voz do tržnice. Med kolesarji za zdaj vecjega zanimanja ni bilo – predvidevamo, da se do Topola raje zapeljejo kar s kole­som,« so povedali na Obcini Medvode. Od odprtja linije 6. aprila do konca avgusta se je prepeljalo okrog 900 potnikov. »Veliko zanimanja je bilo predvsem v spomladanskih mesecih, ko se je na dan prepeljalo tudi po vec kot 70 potnikov, v poletnih mesecih pa se je, verjetno predvsem zaradi obdobja dopustov in vrocine, ko je pohodni­kov na splošno manj, število potnikov vec kot prepolovilo. V preteklem mesecu je bilo zanimanja spet nekoliko vec, saj se MAJA BERTONCELJ • Obcina Medvode je pristopila k izvajanju evropskega projekta Repower Industries (Opolnomocimo industrijo), s katerim so bili v konzorciju partnerjev uspešni na razpisu programa Interreg Euro­pe. »Politicni instrument, ki ga bomo obravnavali v Medvodah, je Lokalni energetski koncept Obcine Medvode, s pomocjo katerega obcina nacrtuje prostorski in gospodarski razvoj, razvoj lokalnih energetskih gospodarskih javnih služb, ucinkovito rabo energije in njeno varcevanje, uporabo obnovljivih virov energije ter izbolj­šanje kakovosti zraka na lokalnem obmocju,« so pojasnili. V okvi­ru projekta bodo organizirali vec srecanj z razlicnimi deležniki iz industrije in energetskega sektorja in skupaj s primeri lokalnih in tujih dobrih praks poskušali zasnovati ukrepe, ki bodo prispevali k ciljem projekta. • RRA LUR kot vodilni partner LAS Za mesto in vas je konec julija objavil 1. javni poziv za izbor projektov za uresnicevanje ciljev in ukrepov Strategije lokalnega razvoja LAS Za mesto in vas v letu 2024 za sklada EKSRP in ESRR. Poziv bo objavljen do 21. okto­bra. Razpisna dokumentacija je dosegljiva na spletni strani LAS Za mesto in vas. je z avtobusom peljalo 169 potnikov. Avtobus ima 16 sedežev, do zdaj pa je vožnje izvajal 46 dni, vsak dan šest voženj v vsa­ko smer, kar pomeni skupaj 552 voženj. Najvec prepeljanih potnikov v enem dnevu je bilo 77, en dan se ni prepeljal nih­ce,« so pojasnili. TESTNO OBDOBJE DO KONCA MAJA Projekt se izvaja v okviru LAS za mesto in vas in je sofinan­ciran iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje ter Programa razvoja podeželja. Prevozi se bodo v tej obliki izvajali do konca maja prihodnje leto. »Od odlocitve Obcinskega sveta Obcine Medvode pa bo odvisno, ali bodo zagotovljena tudi sredstva za nadaljevanje voženj po tem datumu. Na odlocitev bo verjetno pomembno vplivala cena prevozov in zasedenost avtobusa v prvem te­stnem obdobju,« poudarjajo. Na Obcini Medvode si bodo še naprej prizadevali, da obiskovalce v Polhograjce privabijo na bolj trajnosten nacin. Na liniji je deset postajališc (Športna dvorana Medvode, No­gometno igrišce Medvode, Kmetijska zadruga Medvode, Go­ricane – kopališce, Sora – Jezeršek, Trnovec pri Rusu, Locni­ca pri izhodišcu za na Osolnik, Legastja, KS Trnovec in POŠ Topol). Do konca oktobra so odhodi iz Medvod ob 6.00, 8.30, 11.00, 13.30, 16.00, 18.30, s Topola pa ob 7.15, 9.45, 12.15, 14.45, 17.15 in 19.45. V zimskem casu med med 1. novembrom in 31. marcem bodo odhodi iz Medvod ob 6.00, 9.00, 12.00 in 15.00, s Topola pa ob 7.30, 10.30, 13.30 in 16.30. Na Obcini Medvode si bodo še naprej prizadevali, da v Polho­grajce privabijo obiskovalce na bolj trajnosten nacin, cim prej si tudi na tem obmocju želijo urediti postajališca za izposojo e-koles MEDVODeK. SEPTEMBER OKTOBER’24 KONCERT / ŽUPNIJSKA CERKEV SV. ŠTEFANA V SORI JESENSKE SERENADE SEJEM / ZAVOD SOTOCJE 22. 9. SEJEM GRAMOFONSKIH PLOŠC RAZSTAVA / KLUB JEDRO 2. 9. Oprte rstve RAZSTAVA / ROJSTNA HIŠA JAKOBA ALJAŽA 4. . Oprte rstve “P” KULTURA / KULTURNI DOM MEDVODE 24. 9. Medkulu ece “S Sle Medde” Bar kulture 313,6 - Kulturni dom Medvode ob 9. u VPIS v vstop prost glasbeni in gledališki AONMA KONCERT / KLUB JEDRO SOOCJE 6 koncertov 6 predstav po izjemno uodni ceni MLADINA / KULTURNI DOM MEDVODE IŠCEMO NOVE VOZNIKE ROSOERJA Ce imte voo i e proste cs vs vbimo, se priružite eipi šoerev. OKLICIE NA 00 0 0 KONCERT / KULTURNI DOM MEDVODE . . GLASENI AONMA SEVERA GJRIN sebo OGLAS KJE: parkirišce pred Knjižnico Medvode, Cesta Komandanta Staneta 10, 1215 Medvode #ŠE SEM UPORABEN www.zeos.si Pomagajte naravi in sodelujte v zbiralni akciji rabljenih aparatov, ki jih doma ne potrebujete vec. Na mobilni zbiralnik prinesite še delujoce (na to nas posebej opozorite) in nedelujoce elektricne ali elektronske aparate, kot so na primer radio, zvocniki, televizor, racunalnik, orodje za dom in vrt, pralni stroj, hladilnik. Prinesite pa tudi odpadne baterije in odpadne sijalke. Vsem aparatom bomo podarili novo življenje (bodisi s pomocjo novih lastnikov ali v reciklaži) ter tako z vašo pomocjo ohranili naravo. ZEOS D.O.O., ŠLANDROVA UL 4, 1231 LJUBLJANA - CRNUCE Poseben dan za sto osemdeset prvošolcev Na prvi šolski dan smo obiskali Podružnicno osnovno šolo Sora. MAJA BERTONCELJ Poletnih pocitnic je konec in zacelo se je novo šolsko leto. Drugega septem­bra, na prvi šolski dan, je v šolske klopi v vseh štirih osnovnih šolah in dveh podružnicah v medvoški obcini prvic sedlo 180 prvošolcev v desetih oddel­kih. Osnovna šola Preska je sprejela 39 ucencev prvega razreda v dveh od­delkih, Osnovna šola Pirnice 38 v dveh oddelkih, Osnovna šola Medvode 40 v dveh oddelkih in Osnovna šola Simo­na Jenka Smlednik 38 v dveh oddelkih. Podružnicno osnovno šolo Sora letos obiskuje 22 prvošolcev v enem oddelku, Podružnicna osnovna šola Topol pa je sprejela tri prvošolce v kombiniranem oddelku. V SORI DVAINDVAJSET PRVOŠOLCEV Na prvi šolski dan smo obiskali Podru­žnicno osnovno šolo Sora. Dvaindvaj­set prvošolcev, ob katerih so bili tudi njihovi starši, so ob prihodu v šolske prostore slovesno sprejeli ucenci od 2. do 5. razreda in zaposleni. Postavili so se v špalir in jim ploskali. Uvodni del je potekal v telovadnici. Najprej sta se jim predstavili razrednicarka Jana Le­sica in druga strokovna delavka v 1. ra­zredu Suzana Rožanc, ki je tudi vodja podružnice. Sledil je nagovor Primoža Jurmana, ravnatelja maticne Osnovne šole Preska. »Vsem skupaj želim do­brodošlico v naši veliki družini ucen­cev, uciteljev in drugih zaposlenih na Osnovni šoli Preska z dvema podružni­cama. Tukaj v Sori imate izredno do­bre pogoje, dobre ucitelje, ki vas bodo pripravili za nadaljevanje šolanja v Preski in kasneje v srednji šoli. Danes je za vas res pomemben, poseben dan. Verjamem, da ste ga komaj cakali in da vam bo ostal v spominu. Srecno in dobrodošli,« je povedal. Ucence prvih razredov in njihove star­še sta v vseh medvoških osnovnih šo­lah obiskala in nagovorila župan Nejc Smole in podžupan Leon Merjasec. V svojih nagovorih sta se spomnila svojih šolskih dni, starše prosila, da šoli dopu­stijo vzgojo njihovih otrok, pedagoškim delavcem pa zaželela uspešen zacetek novega šolskega leta. Otrokom sta po­ložila na srce, naj bodo glavne vrednote v casu šolanja sodelovanje, spoštovanje in medsebojna pomoc. Vsi prvošolci so prejeli tudi priložnostno darilce Obcine Medvode, cepico s šcitkom. V Sori jim je cudovit uvod v šolo in cim vec uspehov na njihovi poti zaželel podžupan Leon Merjasec. ŽE PRVI DAN POLNI PRICAKOVANJ Sledil je krajši kulturni program, prvo­šolci so ponovili šolsko zaobljubo, do­bili rumene rutice in odšli v 1. razred, ki bo njihov »drugi dom« naslednjih deset mesecev. Že prvi dan so bili pol­ni pricakovanj, kaj vse se bodo naucili. »Komaj sem že cakala prvi šolski dan. Ko pridem domov, se bom že ucila. Rada racunam,« je dejala Sofia. Mark je dodal, da upa, da se bo že prvi šolski dan v šoli naucil kaj novega. Prvi šol­ski dan je bil sicer namenjen predvsem spoznavanju novih ljudi, okolja in šol­skih pravil. »Gradili bomo na medse­bojnih odnosih, pripravljenosti za po­moc drug drugemu, na vrednotah in seveda usvajali znanja – veliko še skozi igro. Ucencem želim uspešno leto, da se bodo v šoli dobro pocutili. Mislim, da nam bo kar lepo,« je pojasnila Su­zana Rožanc. Podružnicne šole imajo v sistemu osnovnošolskega izobraževanja po­sebno mesto. Da je pomembno, da se ohranjajo, je potrdil tudi Jurman. »To je neizmerno pomembno, da ostanejo, da živijo svoje življenje. Pomembne so tudi z vidika sodelovanja z razlicnimi deležniki v vasi. Poleg tega je na vsa­ki šoli drugacna klima. Mi imamo tri popolnoma drugacne socialne sisteme. V Preski je cisto drugacna klima kot v Sori ali na Topolu. Sicer pa je šolski okoliš v Sori kar stabilen. Število ucen­cev se celo še nekoliko povecuje, kar nas veseli.« ZAHTEVNE OKOLIŠCINE V ŠOLSTVU Ena izmed osrednjih problematik v šolstvu je tudi v letošnjem šolskem letu veliko pomanjkanje uciteljev. Kako je biti ucitelj danes? »Je in ni težko. Ce imaš ob sebi dobre sodelavce, je veliko lažje. Biti ucitelj je zame še vedno lep poklic, drži pa, da ga je opravljati težje kot vcasih. Se pa vse da,« je odgovorila Suzana Rožanc. Jurman je potrdil, da šolsko leto zacenjajo v precej zahtev­nih okolišcinah. »V casu pocitnic smo iskali manjkajoci kader. Bazen na trgu strokovnih delavcev in drugih zapo­slenih je skorajda prazen. Vec razlo­gov je zato. Nam je uspelo, da šolsko leto zacenjamo v polni zasedbi. Nekaj malenkosti je še, ki jih bomo, upam, v naslednjih dneh razrešili. Obeta se tudi kar nekaj vsebinskih sprememb. Ob tem bi si želel vec sodelovanja z na­šim maticnim ministrstvom, na drugi strani pa moram pohvaliti sodelovanje z lokalnim okoljem, z Obcino Medvo­de, ki nam stoji ob strani in prisluhne našim potrebam, ki jih izkazujemo iz leta v leto. Smo v pricakovanju prido­bitve gradbenega dovoljenja za novo šolo v Preski. Res je že potrebna. Pred IZOBRAŽEVANJE dnevi sem na povabilo obiskal trenu­tno najmodernejšo šolo v Sloveniji, popolnoma novo OŠ Frana Albrehta Kamnik. Projektiral jo je isti projektant kot novo OŠ Preska in rešitve so podob­ne. Ta šola je svetlobna leta od tistega, kar imamo mi trenutno. Res si želim, da bi tako ucenci kot zaposleni dobili standard bivanja, kakršen se spodobi za sodobne stavbe leta 2024.« Novo šolsko leto se je zacelo tudi v Osnovni šoli Jela Janežica v Škofji Loki, kjer so sprejeli tri novince iz medvoške obcine, šolo pa bo obiskovalo 28 obca­nov Medvod. Ucenci OŠ Jela Janežica so se v novem šolskem letu razveselili novih in prenovljenih prostorov, ki so omogocili, da so vsi ucenci te šole zbra­ni na eni lokaciji. V VRTCU 156 NOVINCEV Novo vrtcevsko leto so zaceli tudi v Vrt­cu Medvode, kjer so v zacetku septem­bra sprejeli 671 otrok v 39 oddelkih, ne­kaj pa jih bodo še kasneje med letom. Sprejeti so bili tako vsi otroci, ki so 1. septembra izpolnjevali pogoj za vstop v vrtec (dopolnjena starost 11 mesecev). V vrtec je vstopilo 156 novincev. redna cena: 11,90€ cena s Kartico zvestobe 10,71€ + Za vec informacij prelistajte katalog ugodnosti ali nas poklicite na brezplacno telefonsko številko 080 71 17! Cene s popustom iz ZDRAVO - kataloga ugodnosti veljajo v enotah Lekarne Ljubljana, specializiranih prodajalnah LL VIVA (v okviru razpoložljivega asortimana) in v Spletni Lekarni Ljubljana na www.lekarnaljubljana.si izkljucno ob predložitvi Kartice zvestobe Lekarne Ljubljana ter zahtevanega števila jabolk zvestobe, sicer veljajo redne cene. Slike so simbolicne, popusti se ne seštevajo. Ponudba velja od 29. 8. do 7. 10. 2024 oz. do prodaje zalog. Verjame v sodelovanje med ljudmi Dijakinja Gimnazije Kranj Nika Kobal iz Smlednika se je zapisala med letošnje diamantne maturante na mednarodni maturi, saj je zbrala vseh 45 možnih tock. Zdaj jo caka študij dentalne medicine na medicinski fakulteti v Ljubljani. MATEJA RANT . Kakšen je obcutek, ko se zaveš, da sodiš med elito ne samo slovenskih dijakov, ampak med elito maturantov celo v svetovnem merilu? Obcutek je seveda zelo dober, vesela sem svojega dosežka in ponosna nanj. Biti diamantna maturantka je bil verjetno ve­dno moj skriti cilj, na katerega si nisem upala povsem ciljati, saj bi bil to precej velik pritisk, a glede na to, koliko sem se potrudila za ta dosežek, sem zelo zadovoljna, da moj rezultat to delo tudi odraža. . Na splošno je rezultat slovenskih gimnazijcev na med­narodni maturi zelo visok. Kaj je po vašem mnenju razlog za to? Ker mednarodna matura velja za precej težko, so že sami kri­teriji za vpis slovenskih dijakov na mednarodno maturo zah­tevni. Od dijaka, ki naj bi bil primeren kandidat, se pricakuje, da je vesten, torej ima zelo dobre ocene že v prvem in dru­gem letniku gimnazije, hkrati pa tudi kakšne druge dosežke oziroma ambicije za udeležbo na tekmovanjih. Mislim, da se na mednarodno maturo že v osnovi prijavijo taki dijaki, saj imajo mogoce nekoliko drugacne ambicije kot drugi, recimo študij v tujini. Vsi dijaki na mednarodni maturi smo tudi na splošno precej ambiciozni oziroma nam uspeh v šoli pomeni veliko, saj nam to potem zagotavlja tudi vpis na želeno fakul­teto. Mislim, da se vsi zavedamo, da mednarodna matura ni lahka, a se nam zdi vredno vložiti cas in trud v šolanje, saj na koncu s tem tudi dosežemo svoje cilje. . Kakšno popotnico za prihodnost vam je dala gimnazija? Na gimnaziji sem pridobila veliko splošnega znanja, kar se mi zdi zelo pomembno, saj se zdaj veliko bolj zavedam, kaj se dogaja okoli mene. Na gimnaziji je bilo veliko šolskih pred­metov, ki jih ne bom potrebovala pri svojem poklicu, vendar neko splošno znanje na razlicnih podrocjih nikoli ne škodi, koristi ti pa pri spopadanju z neznanimi težavami. . Glede na to, da ste se odlocili za mednarodno maturo – razmišljate o študiju, delu in življenju v tujini? Kam vas bo jeseni vodila študijska pot? O študiju v tujini sem sicer razmišljala, vendar sem se na koncu odlocila za študij v Sloveniji, in sicer za študij dentalne medicine na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Misli o študiju v tujini pa v resnici še nisem povsem opustila; ce bi v priho­dnosti želela študirati tudi v tujini, saj si glede na rezultat mature to lahko privošcim, ciljam na Avstrijo in Nemcijo, vendar bi morala to odlocitev še sprejeti. . Spremljate vsakodnevno politiko, razmere v Sloveniji in svetu? Kaj vas mogoce najbolj skrbi? Zadnje case spremljam dogajanje po svetu nekoliko bolj, mo­goce je to rezultat tega, da smo se razglabljanju o aktualnih razmerah po svetu posvetili tudi v šoli pri posebnem pred­metu. Razmere v Sloveniji spremljam že zato, ker sem dovolj stara, da se udeležujem volitev in podobno, obenem pa se mi zdi pomembno, da vem, kaj se dogaja v državi, v kateri živim. Za zdaj mislim, da so ena od vecjih skrbi predvsem vojne, ki se dogajajo po vsem svetu in se verjetno še nekaj casa ne bodo koncale. Predvsem te vojne vplivajo tudi na naša življenja in življenjski standard oziroma vplivajo na našo državo, posle­dica tega pa so spremembe, na katere se moramo prilagoditi, ceprav niso najboljše. . Kako si predstavljate boljšo prihodnost za vse – kaj bi bilo po vašem mnenju treba spremeniti in ali ste se za to pripravljeni tudi osebno angažirati? To je sicer zelo kompleksno vprašanje, s katerim se že osebe na položaju moci, torej vodilni v svetu, veliko ukvarjajo in verjetno nanj tudi sami nimajo odgovora. Mislim, da velik del k boljši prihodnosti prispeva predvsem sodelovanje med ljudmi – in menim, da je to trenutno pomanjkljivo. Poleg tega menim, da bi bilo treba za rešitev raznovrstnih težav prisluh­niti strokovnjakom s posameznih podrocij, saj so to ljudje, ki so za ta podrocja specializirani in od vseh najbolje vedo, kaj bi bilo treba storiti. Za cilje, v katere verjamem, se angažiram že zdaj; sicer moj poklic mogoce ne bo v veliki meri pripomogel k izboljšanju prihodnosti v svetovnem merilu, a se bom za pozitivno prihodnost vedno trudila. . Kako pa najraje preživljate svoj prosti cas? Prosti cas najraje preživljam s prijatelji, saj se tako najlažje sprostim. Poleg tega rada gledam filme, tako da pogosto po­gledam kakšnega, ko mi je dolgcas. Zadnje case pa gremo z družino proti veceru tudi na Šmarno goro kot del rekreacije. Novosti na policah Knjižnice Medvode GABRIEL GARCIA MARQUEZ: AVGUSTA SE VIDIVA V zapušcini Gabriela Garcie Marqueza je ostal rokopis, ki naj bi se nadaljeval, pa ga ostarelemu avtorju ni uspelo dokonca­ti. Njegova sinova sta se odlocila, da je besedilo dovolj dobro, da ga z uredniško pomocjo izdata. Hvaležni smo njima in za­ložbi. Novela je izjemna. Zadnji piš eruptivnega ustvarjalca. Zgodba ženske srednjih let se suce tako spretno, polno in po­polno, da na koncu zacudeno gledamo v zadnjo stran knjige in vzklikamo: »Je že konec? Nic vec? Škoda!« Seveda je bese­dilo lepo zakljuceno, a je tako dobro, da bi bralec nadaljeval z uživanjem v »moci avtorjeve domišljije, poeticnosti jezika, v ocarljivem pripovednem slogu, razumevanju cloveka in topli naklonjenosti do njegovih doživetij in nesrec, predvsem v lju­bezni,« kot sta v uvodu pošteno zapisala njegova potomca. Ni­kar ne izpustite branja te knjige! (Pripravila: Tatjana Mavric) IRVIN D. YALOM IN MARILYN YALOM: MED SMRTJO IN ŽI­VLJENJEM: LJUBEZEN, IZGUBA IN KAJ ŠTEJE NA KONCU To je knjiga o spopadanju s smrtjo in žalovanjem, a hkrati tudi knjiga globokih misli in odgovorov na življenjska vpra­šanja. Avtobiografijo sta napisala priznani psihiater in pisa­telj dr. Irvin D. Yalom (1931) in njegova žena, profesorica in pisateljica dr. Marilyn Yalom (1932–2019). Irvin je svojo karie­ KOTICEK ZA TRAJNOSTNI RAZVOJ Zeleni september MOJCA FURLAN V naši obcini je Evropski teden mobilnosti, ko se pogovarja­mo o varovanju okolja in trajnostnih praksah, že nekaj let nekaj posebnega. V teh dneh se še bolj povezujemo in skupaj tvorimo dobre korake in trajnostno obarvane poti. Zdi se, da je letošnji program še bogatejši. Dali smo mu tudi novo ime – Zeleni september v Medvodah. Zacel se je s prav posebno razstavo v parku nasproti Merca­torja z naslovom Mocvirje je vir moci, ki so jo ustvarile clani­ce društva Terra Anima iz Radomelj s krasnimi fotografijami in besedilom, ki ga povzemam. Obiskala sem jo na cetrtkovo popoldne takoj po dežju. Od mogocnih dreves, ki varujejo pro­stor za pocitek in mir, so se še usipale posamezne kaplje in božale nekaj malega obiskovalcev. Suša in vrocina letošnjega poletja opominjata, da smo vstopili v neko novo obdobje, ko bo treba nujno varovati prst, rastlinje in živali, da ne bomo ostali brez njih. Mocvirja so zibelka biodiverzitete, saj v njih živi ali se raz­množuje vec kot 40 odstotkov rastlinskih in živalskih vrst. Predstavljajo zibelko biotske raznovrstnosti. V mokrišcih najdemo prve vretencarje, ki so osvojili kopno in razvili oci – dvoživke; prva bitja, ki so poletela – kacje pastirje; prvo kopensko rastlino, ki se je zacela hraniti s soncno svetlo­bo – mahove; prve stebelne zelenolistne rastline – praproti. Mocvirja so veliki blažilci podnebnih sprememb. Posebej v sušnih obdobjih je njihova vloga izjemna, saj delujejo kot ro posvetil terapevtskemu svetovanju ljudem, ki trpijo zaradi tesnobe in žalosti, zdaj pa se je znašel pred tem, da mora sve­tovati samemu sebi. Avtorja, ki sta skoraj vse življenje pre­živela skupaj, nam zaupata, kako se soocenja s smrtjo lotita vsak na svoj nacin. Mož si težko predstavlja jesen življenja brez svoje ljubljene in pomisli tudi na samomor, ženo pa dia­gnoza neozdravljivega raka sili, da išce pot do dostojne smrti. Knjiga je v Ameriki izšla dve leti po Marilynini smrti, leta 2021. (Pripravila: Jana Krašovec) KLARA IN BLAŽ OTRIN: DVE ZGODBI ENEGA ZAKONA To ni prirocnik za srecen zakon, to sta dve zgodbi enega za­kona. Blaž in Klara vsak s svojega vidika, moškega in ženske­ga, razmišljata o zakonu, o njunem medsebojnem odnosu, o delu, denarju, o otrocih, o ljubezensko-spolnem življenju, o pogovoru med zakoncema, tudi pogovoru o notranjem svetu. Odkrito in iskreno spregovorita o svojih razlicnostih in usklajevanju, o izzivih in preizkušnjah skupnega življe­nja, o temeljih dobrega odnosa in nacinih vzdrževanja. Do­kazujeta, da je lepo biti porocen, a dober zakon je za vsak par življenjska umetnina. »Ves ta cas se še vedno uciva, kako iz dveh ednin iz dneva v dan nastaja najina dvojina.« (Pripravila: Marija Rovtar) naravne spužve; v casu suše spušcajo shranjeno vodo. Ob vecjih kolicinah padavin zmanjšujejo možnosti poplav. Tako pozitivno vplivajo k blaženju in prilagajanju na pod­nebne spremembe. V zadnjih 100 letih smo unicili 90 odstotkov mocvirij. Vsa­kih 24 ur izumre od 150 do 200 rastlinskih in živalskih vrst. Zaradi clovekovih dejanj se poslavljajo za vedno. Velika me­sta Rim, Berlin, London, Pariz, Milano, Hamburg, Sankt Pe­terburg, Ljubljana so zgrajena na mocvirjih. Ostalo nam je le še 10 odstotkov tega dragocenega dela prostora. Dobicek današnjega dne ne bi smel biti pomembnejši od prihodnosti naših otrok. Varujmo dragocena mokrišca tudi in predvsem v našem domacem okolju. Vidimo se 16. septembra ob 19. uri v Knjižnici Medvode na predstavitvi razstave. Inženir kvalifikacij Kontrolor kakovosti v vhodni kontroli PLC in SCADA programer Vizualni preglednik zvarov (VT2) Projektni inženir Skrbnik varilskih podatkov Inženir VZD Monter Sistemski inženir Monter na terenu V narocju naravne in kulturne dedišcine … in v zavetju skupnosti projekt Hiša na hribu stopa v enajsto leto. ANA JAGODIC DOLŽAN V Žlebah, na Belem in Topolu so te dni vidni sadovi ustvar­janja, raziskovanja ter povezovanja z okoljem in skupnostjo v okviru Hiše na hribu, ki sta jo zasnovala in v sodelovanju z razlicnimi umetniki vzpostavila pokojni Franc Cegnar, in­termedijski umetnik in režiser, in vizualna umetnica Zvon­ka T Simcic, pri cemer je bila prisotna želja, da bi umetnost pripeljali v prostore naravne in kulturne dedišcine, do ljudi, ki sicer ne zahajajo v galerijske prostore. »Eno so misli, ideje, drugo pa je pot, ki v prenosu v realnost ni vedno predvidljiva, ker je pot, po kateri korakamo, lahko zelo živa. In le takrat, ko je živa, je prava. Sproti sva se ucila, sproti sva ideje prila­gajala, poskušala sva ostati odprta do prostora, do vas, dra­gi domacini, še najbolj, tudi do obiskovalcev in do ideje, ki je v meni zorela že nekaj casa,« se je Zvonka T Simcic ozrla na prehojeno pot ob deseti izvedbi projekta, zadovoljna, da je povezovanje skozi jezik umetnosti stkalo mrežo, ki gradi zavedanje o skupnosti, enosti, in da je bilo prepoznano tudi kot primer dobre prakse ter tako vkljuceno v mednarodni projekt Humana mesta/Smoties: Ustvarjalnost v majhnih in odmaknjenih krajih, ki ga v slovenskem prostoru izvaja Ur- Zavarujte otroško odkrivanje sveta. Sklenite nezgodno zavarovanje otrok in mladih do 31. 10. ter prejmite darilo: narocnino VOYO za dva meseca. Vse bo v redu. triglav.si banisticni inštitut. Na dogodku ob odprtju v akusticni cerkvi sv. Marjete so ustvarjeno mrežo pomagati razpreti Ta mladi z Žleb, vokalno-instrumentalna skupina mladih domacinov, ki je tokrat prvic pripravila program posebej za to priložnost, stalna spremljevalka Hiše na hribu – vokalna skupina Za srce mo z izborom rezijanskih ljudskih pesmi in umetnica Nina Šardi – JUNEsHELEN z etericno zvocno sliko avtorskega projekta Srcovesje. V Žlebah, pri sveti Marjeti, bodo letošnje razstavne postavitve na ogled do 22. septembra. Pri sveti Marjeti je srce Hiše na hribu. Umetniška dela so tok­rat na ogled v mežnariji, skednju in zvoniku, ob petkih, so­botah in nedeljah od 14. do 19. ure, druge dni po dogovoru z Zvonko T Simcic, ki letos ponovno sodeluje tudi kot ustvarjal­ka; skupaj s sosnovalko in soorganizatorko projekta v zadnjih letih, vizualno umetnico Mojco Senegacnik, predstavljata za­cetke svojega projekta Ženski obrazi. V Žlebe je med drugim umešceno tudi umetniško-raziskovalno delo Romarji priho­dnosti, ki ne glede na odpiralni cas razstav odstira življenje skupnosti preko znacilnih zvokov Polhograjskih dolomitov. Druga možnost za vstop v interaktivno zvocno pokrajino je na domaciji Pr' Lenart na Belem, kjer so sicer vse leto vidne umetniške intervencije v sadovnjaku, do konca oktobra pa bo prosto dostopna prostorska postavitev letošnje rezidencne umetnice Mateje Kavcic – v restavrirani kašci je v povezavi z nekdanjo namembo prostora ustvarila preplet kulturne de­dišcine, sodobne umetnosti in narave. V sodelovanju z umetniki nastajajo tudi Potovke, umetniška dela v kozarcih, ki so dobila mesto pri sveti Marjeti, na ome­njeni domaciji in pri cerkvi sv. Katarine v vasi Topol. Obisko­valci razstavnih prostorov jih lahko ponesejo iz enega v drug kraj in tako kot v preteklosti potovke, ki so prinašale novice in zgodbe, širijo umetniška sporocila. MOC DOBRIH VEZI SKUPNOST GRADI september 2024 a uspešno delovanje na podrocju mladinskih politik je nštitut a mladinsko politiko leta 2021 Medvodam podelil naiv mladim prijazna obcina, kar pomeni da naša mladinska politika ajema ukrepe ki mlade interirajo v družbo predvsem pa jih spodbuja k cim hitrejšemu osamosvajanju. li obcina ki bi ce bi se identiiirala kot oseba prav letos ob pranovanju 0letnie istopila i kluba mladih (a mladino namrec štejejo prebivali stari od 15 in do vkljucno 2 let) nudi dovolj da so tudi mladi prijazni obcini in bodo tudi kot odrasli krepili našo skupnost KLUB JEDRO Vecina nas ob besedi mladina v Medvodah pomisli na lub edro kjer je že od leta 1 deloval Mladinski kulturni enter. a se je leta 200 ravil v avni avod Mladinski enter Medvode leta 201 v avni avod a kulturo in mladino Medvode leta 2015 pa je obcinski svet sprejel sklep o pripojitvi avnea avoda a kulturo in mladino (M) k avnemu avodu a šport in turiem Medvode. kupni avni avod otocje Medvode je danes osrednja lokalna oraniaija ki med druim nudi elostno podporo pri oblikovanju identitete mladih. STRATEGIJA ZA MLADE emeljni dokument na podrocju mladinske politike je Sraija za mlad, ki jo je obcinski svet prvic sprejel leta 2020 prav letos pa je v pripravi nova strateija a obdobje 2025–202. krepi in ilji strateije temeljijo tudi na željah in potrebah ki so jih mladi iraili v anketi ki jo je avni avod otocje Medvode ivajal od mara do junija letos. obusten povetek na podlai vec kot 00 anket bi takole opia poprcna mdoa mladina mladino vsak cetrti je clan mladinske oraniaije društva ali kluba v obcini najbolj poreša konerte abave športne doodke in kino predstave vsak drui išce delo a a ne dobi vsak drui bi najraje delal v Medvodah nima pa dovolj inormaij o aposlovanju ne pona ukrepov države ali obcine na podrocju stanovanjske problematike je adovoljen lede stanja prometne inrastrukture si pa želi vec avtobusnih linij tudi ponoci in urejene kolesarske poti kot vir neormalnea iobraževanja prepona knjižnio društva in avni avod otocje Medvode ne spremlja sej obcinskea sveta a si vsak tretji želi biti bolj vkljucen v lokalno politiko ne pona orodja arlameter a vsak drui je že sodeloval pri partiipativnem proracunu vecjo vkljucenost bi doseel s ormiranjem lokalnea mladinskea sveta in oraniaijo okrolih mi prireditev v Medvodah se udeleži nekajkrat na leto v obcini ima dovolj možnosti a rekreaijo trije od štirih so veckrat pod stresom v prostem casu od do ure uporablja diitalne naprave inormaije lede aposlovanja iobraževanja stanovanj in prireditev najde na spletu vsak drui pa si želi tudi novih plakatnih mest inormaijami o mladinskem doajanju. UKREI poštevajoc mnenja mladih bo nova strateija a mlade (tako kot dosedanja) vkljucevala ukrepe na podrocju zapooanja (npr. praksa v javnih avodih podjetniška šola srecanja podjetnikov in mladih) mobinoi (npr. subvenionirana mesecna voovnia) zdraja (npr. niiativa a duševno dravje Medvode) proa caa in oianorni djanoi (npr. javni rapis a soinaniranje otroških in mladinskih proramov studio Vadnia dnevni entri) neormalnea in ormalnea izobražanja (npr. delavnie in tecaji vropska solidarnostna enota narade a ijemne dosežke prinanje mladi up) inormiranja in pariipaij mladih v proesih odlocanja (npr. spletno orodje arlameter partiipativni proracun – odeluj in lasuj). redvidoma bo nova strateija sprejeta še letos kako koristni bodo sprejeti ukrepi pa je v najvecji meri odvisno od tea kako jih bodo mladi ikoristili. Mladi so pomemben radnik skupnosti še posebno v prehodu obcine med »odrasle« pa je pomembno da jih ta podpira na(d)radi in v najboljšem primeru obdrži v svojem okolju. mldin@vodsotoce.si . DEVI EE O nevni entri za otroke in mladostnike brezplacni soialnovarstveni preventivni pro­grami, namenjeni otrokom in mladostnikom iz obcine Medvode. V kulturnem domu ora se v casu šolskega leta srecujejo vsak ponedeljek in cetrtek od . do . ure. mldin@vodsotoce.si . MLDIKI EE KLUB EDO lub edro je osrednji prostor za druženje mladih. vodusmo@mil.com Namenjen je izvajanju kulturnega in mladinskega . V ODU MO V gozdu so se povezali posamezniki s srem v naravi, kjer združujejo svojo ustvarjalnost v preplet edinstvenega gozdnega doživetja za vse generaije, od ustvarjalnega igrišca za vse generaije, gozdnega varstva za predšolske otroke, spodbujanja proste igre, organizaije delavni in taborov do gozdnih predstav in prireditev. mldin@vodsotoce.si . BELC UC OMOC rezplacna ucna pomoc za medvoške osnovnošole in dijake v casu šolskega tedensko po . MLDIK VOKL KUI MEDVODE Mladinska vokalna skupina Medvode, v kateri se družijo mlade pevke in pevi, je bila ustanovljena oktobra in je že v prvem šolskem letu pod vodstvom etre aler tudi veckrat javno nastopila. V svoje vrste vabijo vse mlade pevke in peve, stare let in vec, ki bi se jim pridružili na poti ustvarjanja novih glasbenih dosežkov. Vaje potekajo enkrat tedensko v ulturnem domu Medvode. organiziranje, predvsem pa jim ponujati dogodke, vsebine in programe, ki si jih sami želijo. Njihovo poslanstvo je delovati po nacelu mladi za mlade in pripravljati vsebine in dogodke, ki si jih v Medvodah mladi želijo. Vizija luba medvoških študentov je postaviti trdne temelje študentskega in dijaškega delovanja v Medvodah ter privabiti tudi mlade iz Vodi, Šentvida in roda. kjer mladi prostovolji prek molitev, petja, dramske zgodbe, otrokom in mladostnikom iz obcine Medvode. Na kateheze, igre in raznolikih delavni animirajo otroke, daopolu pri Medvodah se v casu šolskega leta na spoznavajo oga. prostem srecujejo vsak cetrtek od . do . ure. 1. KLUB MEDVOŠKI ŠUDEOV . DEVI EE MLEDIK Cesta ob Sori 13 Smlednik 55 . MLDIKI EE KLUB EDO . DEVI EE OOL Cesta ob Sori 15 okoliš Osnovne šole Topol . UDIO VDI (dnevni center na prostem) Cesta ob Sori 13 . BELC UC OMOC . MLDIK VOKL KUI MEDVODE Mansarda Kulturnea doma Medvode Cesta ob Sori 13 Cesta ob Sori 13 . DEVI EE O . V ODU MO Sora 6 odna plošcad Sora . DRŠTV TRNIKV RD DVE REK MEDVDE Cesta komandanta Staneta 1 . SKVTI RESK reška cesta . DRŠTV MLET D Cesta ob Sori 15 . INVLIDSK DRŠTV KENRCEK SLVENIE Trnovec 5a . INICITIV DŠEVN DRVE MEDVDE ( MO) . RTRII joze.c@sio.net Sora 15 zpinice@mai.com gorne irnice zpnija.pesa@mai.com reška cesta zp.smedni@mai.com Smlednik 1 IZNANA “LAI ” Z odlokom obcinskega sveta iz decembra 2020 se je obcinskim priznanjem poleg medalje, plakete in naziva castni obcan pridružilo priznanje mladi up Medvod, ki se podeljuje mladim obcanom in skupinam mladih obcanov v starosti najvec 29 let, ki izstopajo s svojimi uspehi ali dosežki o zdaj je priznanje mladi up Medvod na slavnostni seji ob obcinskem prazniku prejelo osem mladih leta 202 Luka Ilincic za svoje uspehe, predanost, nesebicno pomoc in dejaven zgled soobcanom Nika Zoric in Nik Olaj za svoje uspehe, pripravljenost pomagati vsem v stiski in zgled, ki ga nudita svojim vrstnikom leta 2022 Kaja in Sara Bukovšak za ustvarjanje na kulturnem podrocju leta 202 Andraž Babšek za ustvarjanje na kulturnem podrocju leta 202 Ana Veber za ustvarjanje na kulturnem in drugih podrocjih in Nace Guzelj za zgled, ki ga daje s prostovoljnim udejstvovanjem v skupnosti ov poziv za prejemnike priznanja je obicajno objavljen v zacetku koledarskega leta, komisija pa predloge sprejema do konca marca ZGOB OVZOVANA Za podrocje mladine smo vprašanja o najboljših zgodbah in izzivih na tem podrocju zastavili dvema zaposlenima in dvema prostovoljcema, ki se vsakodnevno ukvarjajo z mladino oku omšicu in imonu ršinarju , ki sta oba zaposlena v avnem zavodu otocje Medvode, ljažu ezarju , predsedniku luba medvoških študentov, in nžetu enku , predsedniku dbora za mladino obcinskega sveta in starešini tabornikov dgovori so v celoti objavljeni na spletni strani oudaril bi naš projekt vroke olidarnone enoe z naslovom oin and Soo i local ou mamo tudi status podporne organizacije, kar pomeni, da tudi i lako ošiljao lade edvošcane na izobraževanja v ujino rojekt je bil že veckrat zapored izbran za rier dobre rake zpostavil bi tudi korektno sodelovanje med mladinskimi organizacijami in organizacijami za mlade v Medvodah Zagotovo je zgodba o uspehu ociniško varvo, ki ga organizira lub edro sako leto se termini zapolnijo v nekaj dneh, ce ne urah, odzivi staršev pa so vedno pozitivni Zagotovo je treba poudariti tudi projekte S, ki pri nas potekajo že leo zaored in so v lokalnem okolju dobro prepoznani menim lahko res vzorno delovanje edvoški abornikov rojek S ki a izvaja ZS in ima zares pozitiven prispevek k družbi, predvsem pa je bilo lepo videti en kup mladih iz vseh medvoških mladinskih organizacij, ki so neutrudno oaali o olava v Medvodah eliko povezovanja mladih najdemo tudi v kulturnih, športnih in turisticnih organizacijah zadnjih letih bi omenil predvsem dobro odelovanje z obcino njenimi zaposlenimi in drugimi javnimi ustanovami, ki znajo ali si želijo v program vkljuciti okoliška društva sekakor pozdravljam ustanovitev luba medvoških študentov tremi mladinskimi organizacijami taborniki, skavti, MŠ v obcini se pocasi bliža cas, ko bi lahko ustanovili obcinki ladinki ve NI IN IZZIVI dvrniti mlade od ekranov je trend, ki prihaja tudi v lovenijo Medvodah sem zadnje case kar optimisticen, saj nas obdaja lepa narava in mladi se e družijo zunaj zboljšuje se tudi participacija mladih anketo za strategijo je izpolnjevalo vec kot 00 mladih, torej jim ni vseeno, kaj se dogaja in kako se razvija okolje zziv v Medvodah je konce ulicnea dela, kjer za zdaj nimamo kadra reba je še bolj spodbuditi mlade, da si bodo mladinski center, ki ima po letošnji prenovi eno boljših inrastruktur v državi, vzeli za svojega Mlade nagovarjam, naj izkoristijo ožno brezlacnea izobraževanja v ujini v klou vroke olidarnone enoe pažam uad želje o odelovanju in vkljucevanju v projekte oziroma organizacije redvsem se mi zdi, da mladi vse bolj gledajo na zaslužek ajvecji izziv je spodbuditi mlade, da se udeležijo doodkov Zelo pomembna je promocija, kar lahko razberemo tudi iz ankete za strategijo, v kateri mladi odgovarjajo, da nimajo dovolj inormacij o dogodkih Manjkajo predvsem izicna lakana ea na najbolj rekvencnih podrocjih obcine lubu medvoških študentov veliko truda vlagamo v to, da postavimo rdne eelje za prihodnje generacije mladih Clanov je vedno vec, tudi takih, ki aktivno sodelujejo pri programu eliko jim nam pomeni vkljuceno in obcuek riadnoi rednost v Medvodah je, da smo vrata prestolnice, hkrati pa blizu ranja in Škoje loke, kar omogoca vecjo lukuacijo obiskovalcev šec mi je ocna ovezano vseh vpletenih, ki krojijo programe, in trden hrbet, ki ga nudita ZM in bcina Medvode otencial vidim v sodelovanju mladinskih organizacij, ki se morajo prilagajati generacijam Želim si, da bi se sredstva za delovanje organizacij še naprej povecevala, saj to pomeni vec kakovostnih programov in vecjo participacijo mladih, kar poveca ovezovanje ed eneracijai in posledicno dviguje kakovost življenja v obcini ruštva in druge prostovoljne organizacije delujejo na oon rcni ljudi ki jim ni težko nameniti casa, energije, tudi nekaj lastnih sredstev, da društvo živi o delaš s srcem, to mladi prepoznajo in se navdušijo Mladi postanemo prostovoljci zaradi nerecenljivi izkušenj in druženja rihodnost mladinskega podrocja se mi zdi svetla, saj ima mocno podporo pri odlocevalcih ecji izziv so društva, ki so pozabila na »ladinki oon« tem je treba razmišljati vzporedno z delovanjem društva, s tem pa se ohranjata zdravo razerje in ovezano med starostnimi skupinami v samem društvu in v družbi nasploh Zbrala in uredila rena onc Šlenc preberi vec Manjšina je moja srcna zadeva Dr. Anton Novak, ki je velik del življenja preživel v Vašah, zadnja tri leta živi v Šentvidu nad Ljubljano, vendar ostaja zagrizen Medvošcan. Zadnjih pet let je bil generalni konzul Republike Slovenije v Celovcu, kjer se je v zacetku septembra upokojil. JOŽE KOŠNJEK . Vaša življenjska pot se je zacela v Va­šah. Rojen sem bil v Vašah, kjer je bil doma oce, po poklicu zdravnik, ki je imel vec let am­bulanto v Kranju. Medvode so bile v casu mojega otroštva samostojna obcina, nato so bile del obcine Ljubljana Šiška, zdaj pa so znova samostojna obcina. Moja mama je bila iz Podgore pri Hotavljah v Poljanski dolini in se je pisala Šturm. Njeni pred­niki po ocetovi strani so prišli iz Tirolske. Obiskoval sem osnovno šolo v Preski. Ker je bil letnik 1956 v Sloveniji rekorden po rojstvih, bilo jih je kar 30 tisoc, lani pa na primer okrog 17 tisoc (!), je v prvem razre­du potekal pouk kar v treh izmenah. Za eno so našli prostor v sobi blizu cerkve. Leta 1964 so odprli novo šolo, ki je postala premajhna in ni bila ustrezno grajena, zato bo rešitev nova šola. . Potem ste se vpisali v gimnazijo. Je oce pricakoval, da boste tako kot on zdravnik? Po koncani osnovni šoli sem se vpisal na Šubicevo Gimnazijo v Ljubljani. Oce, po poklicu zdravnik, je res upal, da bo zdrav­nik tudi njegov sin, saj mi v gimnaziji la­tinšcina, francošcina in anglešcina niso delale težav. Vpisal pa sem se na Pravno fakulteto v Ljubljani in jo uspešno kon­cal. Prvi dan po odsluženju vojašcine v Mariboru sem bil sprejet za pripravnika na Višjem sodišcu v Ljubljani, kjer sem opravil pravosodni izpit. Prav takrat pa je papirnica Goricane iskala pravnika. Prijavil sem se in bil sprejet, gotovo tudi zato, ker sem bil mlad in domacin. Kar devet let sem bil v papirnici in ob delu sem opravil magisterij na temo delovnih razmerij. Ker je morala takrat papirnica zaradi ekoloških razlogov ukiniti proizvo­dnjo celuloze, se je število zaposlenih s 680 zmanjšalo na 160. Med odpušcenimi sem bil tudi sam. Iskal sem novo službo in jo našel na Upravi za jedrsko varnost. Pa ne za dolgo … . Svojo poklicno pot koncujete kot di­plomat. Kaj je bilo tako mikavno v tem poklicu? Leta 1992 sem prebral razpis mini­strstva za zunanje zadeve za nove sodelavce. Zanimalo me je delo v mednarodnih odnosih in možnosti iz­obraževanja ter napredovanja, ki jih je v tako veliki ustanovi zanesljivo vec kot kje drugje. Sprejeli so me, na Upravi za jedrsko varnost pa so razumeli mojo odlocitev. Preden sem bil sprejet na mi­nistrstvo za zunanje zadeve, sem moral iti na pogovor k tedanjemu zunanjemu ministru dr. Dimitriju Ruplu in opraviti teste in preizkuse jezikovnega znanja. Imel sem sreco, da sem šel leta 1993 za en mesec tudi na Diplomatsko aka­demijo na Dunaj, kjer sem dobil novo znanje o politiki, še posebno zunanji, o jeziku, diplomatskem protokolu in dru­gih za uspešnega diplomata potrebnih vešcinah. . Kje ste zaceli svojo diplomatsko kariero? Prva postaja je bil Celovec, kjer sem bil od leta 1994 dalje eden od dveh konzu­lov. Dela je bilo veliko, še posebno z iz­dajanjem vizumov in z dolgimi potmi do Predarlskega/Vorarlberga, ki ga je tudi »pokrival« naš generalni konzu­lat. Tam je bilo precej Prekmurcev in srecevanja z njimi so bila prijetna. Po­klicno me je zanimal položaj manjšin v Avstriji. Prebiral sem porocila Cen­tra avstrijskih narodnosti na Dunaju. Leta 1997 sem o njih napisal daljšo raz­pravo, ki je bila deležna pohval dveh takratnih vodilnih slovenskih stro­kovnjakov za manjšinska vprašanja – zaslužnih profesorjev dr. Mirjam Škrk in dr. Boruta Bohteta. Odlocil sem se za doktorat na temo Pravno varstvo slo­venske manjšine v Avstriji. Mentorstvo je prevzel dr. Mitja Žagar, moj tedanji sodelavec na Uradu za Slovence v za­mejstvu in po svetu, kjer sem bil dobro leto zaposlen. Leta 1994 pa sta dr. Škrk in dr. Bohte ocenila, da je moj dok­torski izdelek izjemno dobro napisan. Posebno cast so mi izkazali pri Mohor­jevi v Celovcu. Dr. Anton Koren in dr. Marjan Pipp sta mi ponudila izdajo di­sertacije v slovenšcini. Leto kasneje pa jo je Slovenski znanstveni inštitut na Dunaju prevedel še v nemšcino. . Po 15 letih ste se vrnili v Celovec. Kakšen je bil odnos Koroške in Slove­ nije med vašim prvim službovanjem in kakšen je danes? Na ministrstvu za zunanje zadeve sem doživljal tudi posledice kadrovskih sprememb po menjavah vlade. Posta­vljen sem bil v kot, pa znova imenovan na uglednejše dolžnosti, pri cemer po­sebej omenjam korekten in tovariški odnos Petra Bekeša, ki je bil uspešen slovenski veleposlanik v Zagrebu in Rimu. Ko me je vlada pred desetimi leti že imenovala za generalnega konzula v Celovcu in je s tem soglašal tudi Dunaj, so si v Ljubljani premislili in mi ponu­ dili službovanje v Bernu v Švici. Sprejel sem ga: zaradi zanimive službe, šola­nja otrok, kar je v našem poklicu po­memben dejavnik, in pokrajine s hribi in smucišci. Sem namrec navdušen smucar in del generacije škofjeloških smucarjev s pokojnima Jožetom Kural­tom in Borisom Strelom na celu. Na to sem ponosen. Leta 2019 me je vlada imenovala za ge­neralnega konzula Republike Slovenije v Celovcu, v mestu, kjer sem zacel di­plomatsko pot. Koroška se je spreme­ nila. Med mojim prvim službovanjem v Celovcu je bilo veliko manj slovenskega radijskega in televizijskega programa. Danes so vsa uradna deželna vabila dvojezicna, kar vcasih ni bil obicaj. Ker takrat oblast ni podpirala javnih dvoje­zicnih vrtcev, so morali Slovenci usta­navljati zasebne. Danes jih je vec kot deset in so deležni tudi podpore dežele. Seveda so težave pri naložbah, pri ka­terih pa država ne sodeluje. Odnos do Slovenije in Slovencev se je spremenil. Na Slovenijo kot sosedo gledajo cisto drugace kot na nekdanjo Jugoslavijo, ki je bila vojaška sila in je v oceh Av­strijcev predstavljala nevarnost, da bi zasedla Koroško. Politiki me pozdra­ vljajo po slovensko in tudi sam deželni glavar dr. Peter Kaiser vselej pove ne­ kaj slovenskih stavkov. Mislim, da je pokojni deželni glavar dr. Jörg Haider to storil le enkrat. Skrbeti pa nas mora, da število slo­ vensko govorecih na Koroškem upada. Dvojezicni sistem poucevanja ni vse­lej ucinkovit. Pozitiven primer so vrt­ci in dvojezicne ljudske šole, ki ucijo po sistemu en teden samo slovenski, en teden pa samo nemški pouk. Ce se med poukom menja jezik, ucenci obi­cajno samo cakajo, da bo slovenski del minil in se bodo lahko pogovarjali v nemšcini. Zasebne dvojezicne šole in vrtci, zadnja leta pa tudi jasli, delajo odlicno. Na uresnicevanje zakonov, ki zagotavljajo pravice Slovencem, gle­ dam pravniško. Žal je tako, da dajo Slovencem toliko pravic, kolikor se dogovorijo stranke, in ne toliko, kot bi jih morali imeti po zakonu. Sedmi clen ni uresnicen tako, kot je zapisan. Leta 1955 je bilo za dvojezicno obmocje doloceno obvezno dvojezicno šolstvo, pa so kasneje državno pogodbo in za­kone obšli. V šestdesetih in sedem­ desetih letih so želeli manjšino celo preštevati. Fizicni napadi na Sloven­ce in žalitve so na sreco preteklost. V devetdesetih letih pa je hcerka, ki je v avtobusu govorila slovensko, še sliša­la opazko, da se na Koroškem govori nemško. Enemu od naših konzulov pa so na balkon vrgli mrtvega goloba. Za ohranitev slovenskega jezika lahko veliko storijo po družinah, kar pa vse­lej, še posebno v mešanih zakonih, ni preprosto. POGOVOR . S kakšnimi obcutki odhajate iz Ce­lovca? Na zadnjem sprejemu ste dejali, da brez zamer. Iz Celovca res odhajam brez zamer. Spo­znal sem veliko dobrih in prijaznih ljudi. Manjšine pa ostajajo moja srcna zadeva. Boli me, ko vidim, da se njihove pravice ne uresnicujejo, da je slovensko govore­cih vedno manj in da šolski sistem ne zagotavlja tolikšnega znanja slovenšci­ne, da bi jo govorci lahko suvereno upo­ rabljali v javnosti. Preprican sem, da bi najrazlicnejše izmenjave s Slovenijo, še posebno dijaške in študentske, prispeva­ le k dvigu znanja slovenšcine. Pa tudi v Sloveniji ne naredimo dosti za ohranitev jezika. Zakaj se na Koroškem mucimo z nemšcino, ce lahko govorimo sloven­sko? Zakaj Celovcu recemo Klagenfurt, in ne Celovec, Beljaku Villach, in ne Be­ ljak? Zakaj v šolah ne ucimo, da tudi za mejami živijo Slovenci? . Kaj boste poceli v pokoju? Boste morda napisali knjigo spominov? Zdaj sem upokojenec. Pred tremi leti sva se s soprogo Vesno iz Vaš preselila v Šentvid nad Ljubljano. Doma v Vašah je ostala hcerka Kaja, hcerki Maša in Lina pa živita v Švici. Po srcu ostajam Medvo­šcan. Sem prihajam na tržnico, v trgovi­no, na banko. Smucal bom in plaval. To sta moja najljubša športa. Racunam, da se bom lahko jezikovno izobraževal. Spo­minov in knjig ne nameravam pisati. Pa tudi za vnuke bo treba imeti cas. Nova sezona ohranja dva abonmaja Ob dnevu odprtih vrat Kulturnega doma Medvode predstavitev programov nove sezone MAJA BERTONCELJ Zacenja se sezona 2024/2025 v Kulturnem domu Medvode. »Tudi tokrat bo poskrbela za ponudbo kakovostnih kulturno­-umetniških vsebin,« napoveduje Sabina Spanjol, koordina­torka in organizatorka kulturnega programa v Javnem zavo­du Sotocje Medvode. OB GLEDALIŠKEM DRUGIC GLASBENI ABONMA Poleg gledališkega ponujajo tudi glasbeni abonma. Skupaj šest predstav in šest koncertov. »Vstopamo v drugo sezono glasbenega abonmaja Sotocje, ki je bil sprejet zelo dobro. Po številu dosedanjih vpisov opažamo, da se glas o skrbno iz­branih glasbenih izvajalcih kar hitro širi med ljubitelje kva­litetne glasbe, saj se je vpis povecal. Vsak poznavalec dobre glasbe bo potrdil, da je izbor zanimiv ter zajema vec razlicnih žanrov. Zacnemo s Severo Gjurin, ki nam bo pobožala dušo, nadaljujemo pa z zasedbo Tori tango in zabavnim Trio Firšt showom, ki mu po novem letu sledijo še kitarski duo Crnobe­lo, Kiki z zasedbo, za zakljucek pa nas bosta zagotovo navdu­šila Hostnik in Krecic,« je pojasnila Sabina Spanjol. Gledališki abonma se je dobro prijel, za glasbenega pricaku­jejo, da bo polno zaživel v naslednjih letih. »So pa obiskoval­ci že v prvi sezoni napolnili dvorano pri dolocenih koncer­tih. Nekateri med njimi so se potem letos odlocili za vpis v abonma, saj je ugodnejši kot nakup posameznih vstopnic. Gledališki abonma pa ob ohranjanju kakovostnih predstav profesionalnih gledaliških hiš že nekaj let navdušuje abo­nente, ki tvorijo našo malo, a srcno gledališko skupnost, se vedno znova vracajo in nam izkazujejo zaupanje, nekateri od njih že osmo leto. Na to smo zelo ponosni in smo hva­ležni,« dodaja. Vpis novih abonentov poteka v septembru v TIC Medvode. RAZLICNE VSEBINE Tudi to sezono se bodo potrudili z organizacijo še drugih vse­bin za vse generacije, tudi najmlajše. »Z oktobrom v Kulturni dom Medvode ponovno prihaja Kino dan, na Prešernov roj­stni dan, ki ga praznujemo kot Ta veseli dan kulture, 3. de­cembra, bo organizirana brezplacna gledališka predstava za najmlajše, v naš hram kulture pa ponovno vabimo vse mlade pevke in pevce, da se pridružijo Mladinski vokalni skupini 15+, ki bo zagotovo poskrbela za odlicna druženja na vajah in nastopih. Novost so tudi mesecna Medkulturna srecanja, kjer se bomo vsak drugi torek v mesecu v lokalu kulturne­ga doma družili z našimi obcani, ki so prišli iz drugih držav Evrope in sveta, in z njimi spoznavali kulturne razlike ter po­dobnosti,« je še dejala. Pet komedij na pirniškem odru Na novo sezono se pripravljajo tudi v KUD Pirnice. V abonmaju OTH so izbrali pet komedij, ki bodo na sporedu od oktobra do februarja drugi ali tretji petek v mesecu. Zaceli bodo 11. oktobra s komedijo Delamo na sebi v izvedbi KUD Belansko z Bohinjske Bele. Sledile bodo Sex in ljubosumnost (Gledališka skupina B'C iz Bovca), Ope­racija Rocco (KD Štandrež iz Italije), Kje je Shakespeare? (Koroški deželni teater, Slovenj Gradec) in Nežka se moži v izvedbi domacih gledališcnikov KUD Pirnice. Potekal bo tudi otroški abonma s pe­timi lutkovnimi in gledališkimi predstavami, ki bodo ob sobotnih popoldnevih. Pospremile jih bodo še ustvarjalne delavnice. Prva bo 12. oktobra Kekec in Pehta (Teater za vse, Jesenice), nato pa Sapramiška (KUD Planina Sele iz Avstrije), Majhen in visok (KUD DramŠpil, Ribnica), Maksi repa domacega KUD Pirnice in Peter Pan (KUD Ratece). Vpis abonmajev bo v avli KUD Pirnice 16., 23. in 30. septembra od 11. do 12. ure ter 17. in 24. septembra od 17. do 18. ure. M. B. Urugvajka na rezidenci v Medvodah Pisateljica, raziskovalka in uciteljica Yanina Vidal iz Urugvaja je re­zidentka, ki jo je strokovna žirija izbrala za sodelovanje v tretjem letu rezidencnega programa Humanisticne rezidence Branislave Sušnik. V Sloveniji bo od 19. septembra do 2. oktobra. Predstavi­tev rezultatov letošnjega projekta bo 21. septembra ob 18. uri na domaciji Pr 'Lenart na Belem, 1. oktobra ob 19.30 pa bo predsta­vitev dela pisateljice in njenega projekta v okviru rezidence v Knji­žnici Medvode. M. B. KULTURA 29 Napajanje z modrostjo narave Liubov Kriuchkova cetrtic razstavlja v Knjižnici Medvode. MAJA BERTONCELJ Liubov Kriuchkova ustvarja pod umetniškim imenom Momalyu. Je interdisciplinarna umetnica, ki živi v med­voški obcini. Svoja dela cetrtic razstavlja v Knjižnici Med­vode. S tem nadaljuje raziskovanje teme interakcije med naravo in clovekom. Del zbirke je bil predstavljen tudi v galeriji v Trstu. Razstava ima naslov Napajanje z modrostjo narave in je posvecena preucevanju clovekovega mesta v prostoru žive­ga sveta, ki nas obdaja. »Vsiljeni stereotipi sodobnega sve­ta cloveka vse bolj oddaljujejo od njegove resnicne nara­ve. Svet danes dojemamo skozi prizmo pripomockov, ki so trdno vstopili v naše življenje in življenje mlajše generaci­je. Z razvojem tehnologije postaja naš življenjski standard sicer lažji, vendar ima ta kovanec tudi drugo plat – pomeni odmik od našega pravega in resnicnega jaza. Kako pogosto smo sami s seboj, zavestno obcudujemo trenutek in smo prisotni tukaj in zdaj? Do resnicne preobrazbe pride le, ko se obrnemo k sebi kot modremu utelešenju narave in se povežemo s svojimi resnicnimi zacetki,« so besede, s kate­rimi je predstavljena razstava. V razstavljeni zbirki obiskovalce poziva, da prebudijo obcutek povezanosti z naravo, saj nas modrost in tišina gozda napol­njujeta in vracata k sebi. »Bližje ko smo naravi, bližje smo sebi,« poudarja. Razstava bo na ogled do 20. septembra. Kot v preteklosti Pobiranje krompirja na ekološki kmetiji Pr'Crnet ANA JAGODIC DOLŽAN Crnetovim so se v izteku avgusta pri pobiranju krompirja pridružili prijate­lji, znanci in drugi, ki so želeli izkusiti kmecko opravilo. »Ohranjamo tradicijo, poleg tega tukaj ljudje dejansko lahko vidijo domaci pridelek, gre pa tudi za družabni dogodek,« je živahen utrip na njivi v Verju pri Medvodah pojasnil Šte­fan Cebašek, gospodar ekološke kmetije Pr' Crnet, ki obdeluje dvajset hektarjev kmetijskih zemljišc, od tega šest hek­tarjev travnikov. Na njivah poleg krom­pirja pridelujejo razlicna žita, ki jih tudi predelujejo v moko, kašo, kosmice ..., ter pecejo kruh in druge pekovske izdel­ke. »Letošnja letina ni najboljša, vendar smo zadovoljni,« se je ozrl k rdecim go­moljem – krompirju sorte red fantasy, ki je odporna proti plesni in boleznim in tako po sogovornikovih besedah pri­merna za ekološko kmetovanje. Štefa­ Servis klimatskih naprav Diagnostika vseh tipov osebnih vozil Nedalec od središca Medvod je krompir pobiralo okoli 15 parov rok. / Foto: Ana Jagodic Dolžan nu Cebašku najvec pomeni, da pridelek pri prehrani,« opozori. Toliko bolj je bil ni obremenjen s škodljivimi snovmi, z vesel, da je pri pobiranju krompirja so­morebitnimi ostanki pesticidov in her-delovalo kar nekaj mladih. Lovro je pri­bicidov, zato se ob kmetovanju na na-šel iz Ljubljane, tokrat drugic zapored; ravi in cloveku prijazen nacin zavzema kot nam je še zaupal, je bila pobudnica za ozavešcenost o pomenu ekološke mami, delovno popoldne, nagrajeno s pridelave, tako v pristojnih institucijah kmecko malico, pa mu – tudi zaradi do­kot med potrošniki. »Zdravje se zacne macih dobrot – ni bilo v breme. Jesen pod Cernetovim toplarjem AVTO JAMNIK d.o.o. V organizaciji KUD Pirnice bo tudi letos potekala Jesen pod Cer­netovim toplarjem. V središcu dogajanja bo ajda. Spoznavali jo boste lahko 29. septembra od 14. ure. V primeru dežja bo prire­ditev prestavljena na 6. oktober. M. B. Nagrajenci križanke iz revije Sotocje št. 7 so: Franc Križaj, Anton Lojk in Darko Rant, vsi iz Medvod. Geslo je bilo Nasveti za boljši spanec. Cestitke! DOMACI KRAJI Tridnevni festival v Zbiljah Wild West Fest (On Fire) je znova privabil ljubitelje Divjega zahoda. MAJA BERTONCELJ Sredi avgusta so bile Zbilje v znamenju Divjega zahoda. Pote­kal je tridnevni festival Wild West Fest (On Fire), ki je privabil obiskovalce iz cele Evrope in še dlje. »Vsako leto skušamo festival nadgraditi na vseh podrocjih. Letos smo poskrbeli, da je gostinski del dobil senco. Nadgra­ dili smo tudi glasbeni program, vsako leto vec je ameriških avtomobilov in skupin, ki se prijavijo na BBQ tekmovanje. Prvic imamo ekipo celo iz Estonije. Divji zahod povezujemo z združevanjem vsega, kar je vezano na to kulturo: glasbo, plesom, hrano, konji, avtomobili ... – in to na enem mestu. Znova nam je uspelo in lahko smo zadovoljni,« je povedal Bo­štjan Tacol iz ekipe organizatorjev festivala. Dogodek je velika promocija za Zbilje, za celotno obcino Med­vode. »To je ena najboljših stvari, ki so se v zadnjih letih zgo­ dile v našem kraju na podrocju prireditev. Ponudba je zelo zanimiva, obiskovalci so kulturni in za seboj ne pušcajo od­padkov. Preseneca nas, da pridejo iz cele Evrope. Srecal sem družino iz Belgije in povedali so, da so prišli tako dalec samo na ta dogodek. To je neverjetno, da se je vse skupaj tako do- Dva dni pod grajskimi zidovi Turisticno društvo Smlednik ob 30-letnici Obcine Medvode in 60-letnici Krajevne skupnosti Smlednik vabi na Stari grad na pestro dvodnevno dogajanje za vse generacije in okuse. Kot pojasnjujejo, so tradicionalno jesensko kulinaricno prireditev Grajski lonec letos dodobra zacinili ter bogato obložili z dodatnimi aktivnostmi, raz­širjeni program pa poimenovali Pod grajskimi zidovi. Potekal bo ta konec tedna, 14. in 15. septembra. Sobota bo v znamenju Grajske­ga lonca (degustacija se bo zacela ob 14. uri), otroških animacij z dvornim norckom Benijem (od 11. do 14. ure), skokom v zgodovino z umetnostno zgodovinarko Lucijo Fabjancic (ob 19. uri) in koncer­tom Noreie ob 20. uri. V nedeljo se bo ob 11. uri zacel Grajski živ žav z Romano Krajncan. Vstop na vse dogodke je brezplacen. Dostop do Starega gradu z avtomobili ne bo mogoc. M. B. bro prijelo. Organizatorji takšnih dogodkov pravijo, da je to eno najlepših, ce že ne najlepše prizorišce v Evropi. Zelo smo veseli in ponosni. Upamo, da bo prireditev ostala v našem kraju,« je dejal Iztok Pipan, predsednik TD Zbilje. Organizatorji pravijo, da prireditev ostaja v Zbiljah, ceprav si jo želi tudi Ljubljana. »Dokler Zbilje ne bodo pokale po šivih, ostajamo na tem lepem prizorišcu,« je zagotovil Tacol. Z garami tekmovali v hitrosti in izvirnosti Minulo soboto je na Senici potekala osma Dirka z garami za veliko nagrado Senice. MAŠA LIKOSAR Pred desetimi leti so na Senici ponovno obudili priljubljeno tek­movanje, katerega korenine segajo v 50. leta prejšnjega stoletja. Takrat je bila dirka z garami že uveljavljena tradicija, ki pa je scasoma utonila v pozabo. Letos jo je že osmic organizirala Sek­cija ljubitelji starin Gare iz Kulturno-umetniškega društva Fran Saleški Finžgar Senica. Gare, nekdaj nepogrešljivo sredstvo za prevoz sena in stelje, so v sodobnem casu postale simbol povezovanja, ustvarjalnosti in inovativnosti. Tekmovalci namrec vsako leto navdušijo s svoji­mi tematsko okrašenimi vozicki. »Tekma je priložnost za spod­bujanje domišljije. Ustvarjalnost ne pozna meja in prav to nas vedno znova navduši,« je pojasnil Uroš Medar, predsednik KUD Fran Saleški Finžgar Senica. Tekmovanje se je zacelo pred Domom krajanov Senica, od koder so se ekipe, bilo jih je deset, s svojimi garami pognale proti vrtcu na Senici in nazaj. Proga, ki je bila dolga 440 metrov, morda ni bila videti zahtevna, a štiri metre višinske razlike in zamenjava voznika s sotekmovalcem na polovici sta predstavljala svojevr­sten izziv. Letos je dogodek še posebej zaznamovalo veliko šte­vilo mladih udeležencev, šest jih je tekmovalo z vozicki v loceni kategoriji, nekateri pa so bili del ekip z garami. V kategoriji izvirnosti je bila prva ekipa Cebelica Maja, druga ekipa Papa Franjo in tretja ekipa Društvo gar Senica. V kate- POGREBNE STORITVE, HIPNOS d.o.o., Žlebe 98, 1215 Medvode, P.E. Barletova cesta Preska - Medvode telefon: 01/ 361 35 89, www.hipnos.si www. hipnos. si 24-urna dežurna št.: 051 620 699 hipnos@hipnos.si goriji hitrosti si je prvo mesto pritekla ekipa Kuralt-Krajnik, druga je bila ekipa Papa Franjo in tretja ekipa Jurca. V katego­ riji otrok pa je bil z vozickom najhitrejši Žan Debeljak, druga je bila Evita Medar in tretja Mia Poljanec. V spomin na žrtve Združenje borcev za vrednote NOB Medvode se je v Smledniku poklonilo spominu na talce, ki so 22. avgusta 1941 padli v znak mašcevanja za napad na avtomobil z nemško zastavico tri dni prej, ko so partizani v zasedi pricakovali avtobus z nemškimi vojaki. V avtomobilu je bila baronica Gerta Lazzarini, ki je ravno v tistem casu hitela v Ljubljano zaradi bolne deklice iz vasi, je pojasnila Kri­stina (Kiti) Lazzarini Stupica. Deklica je preživela, za šoferja in ba­ronico pa je bilo streljanje na avtomobil, v predvidevanju, da pelje nemške vojake, usodno. Vojne dogodke so na prireditvi osvetlili še drugi govorci, med njimi tudi predsednik združenja Emil Doles. S kulturnim programom sta spomin na žrtve pocastila Anica Horvat iz KUD Pirnice in Mešani pevski zbor Društva upokojencev Pirnice Srebrne zvezde. A. J. D. Ob spomeniku petim padlim talcem je prvic spregovorila Kristina (Kiti) Lazzarini Stupica. / Foto: Ana Jagodic Dolžan OGLAS NOVI RENAULT CAPTUR že a € na mese let jamstva leta replacnea vdrževanja on a imse pnevmatie *Informativni izracun mesecnega obroka velja za vozilo novi Renault Captur evolution TCe 90 in je narejen na dan 1 9 2024. Priporocena maloprodajna cena (MPC) z že upoštevanim popustom in bonusom ob financiranju znaša 19790€ in je neobvezujoca ter že vkljucuje 22-odstotn DDV n DMVInformativni izracun za skupniznesek financnegalizinga v višini10543,75 € je narejen za dobo odplacila 96 mesecev in upošteva fiksnoobrestnomero 799 % ter polog v višini 9.246,25 €. EOM je 992 % in se lahko spremeni, ce se spremeni kateri koli element v izracunu. Lizingojemalec vrne obveznosti v 96 mesecnih obrokih v višini 149 €. Skupna financna obveznost, ki jomora odplacati lizingojemalec, znaša 14.853 €, od tega znaša strošek odobritve financnega lizinga 549 €. Pogoj akcije je sklenitev financne pogodbe z minimalno financirano vrednostjo 4.000 € in minimalnim trajanjem12 mesecev ter sklenitev avtomobilskega zavarovanja v prvem letu financiranja z Mobilize Financial Services. Akcija velja od 1 9 2024 do 30 9 2024, ob nakupu z Mobilize Financial Services. **Vsi kupci ob nakupu vozilapremejobrezplacno amstvoza obdobje 5 et al do100000 km, pr cemervobdobju2 et od nakupa voz a velja tovarnška garancia, popreteku tovarniške garancijepa sledi3 etapodalšanega amstva Renaut oziroma do 100 000 km, kar koli se zgodi prej. Vsi kupci ob nakupu vozila prejmejo brezplacno pogodbo o vzdrževanju MyRevision za obdobje 4 let ali do 80 000 km (kar koli se zgodi prej). Ne glede na obliko financiranja kupecprejme bon za zimske pnevmatike v vrednosti 400 € z DDV Pridržujemo si pravico do napak. Slika je simbolicna. Vec informacij o ponudbi in pogojih nakupa je na voljo na renault.si. Poraba pri mešanem ciklu: 4,6-6,3l/100 km. Emisije CO2 103-143 g/km. Emisijska stopnja: EURO6DFULL. Emisija NOx: 0,0055-0,0467 g/km. Vrednosti meritev porabe in emisij ustrezajo standardu meritev WLTPOgljikov dioksid CO2) je najpomembnejšitoplogredni plin, ki povzroca globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k cezmerno povišanimkoncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10in PM2,5 ter dušikovih oksidov Renault priporoca renault.si Boštjan Trtnik: 041 740 878 • Irmina Ejupovic: 041 789 758 • Jure Drašler: 041 306 620 že za 18.990 €.* 6 let jamstva.** 4 leta brezplacnega vzdrževanja.*** *Navedena zacetna cena velja za vozilo Novi Dacia Duster Essential 1.0 Eco-G 100, je priporocena maloprodajna cena (MPC) in je neobvezujoca ter že vkljucuje 22-odstotni DDV in DMV **Vsi kupciprejmejo brezplacno jamstvo za obdobje 6 let ali do 100.000 km (karkoli se zgodi prej). ***Ob gotovinskem nakupu kupec prejme pogodbo o vzdrževanju My Revision za obdobje 4 let ali do 80.000km (kar koli se zgodi prej). Akcija traja do 30. 9. 2024. Pridržujemo si pravico do napak. Slika je simbolicna Vec informacij o ponudbi in pogojih nakupa je na voljo na dacia si. GA Adriatic d. o o. Dunajska 22, 1000 Ljubljana Poraba pri mešanem ciklu: 4,9 8,1 l/100 km Emisije CO2 111 149 g/km Emisijska stopnja: EURO6e Emisija NOx: 0,0222 0,0405 g/km Vrednosti meritev porabe in emisij ustrezajo standardu meritev WLTP Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin ki povzroca globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka Prispevajo zlasti k cezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10in PM2,5 ter dušikovih oksidov.Dacia priporoca AVTOHIŠA REAL, d.o.o., Vodovodna cesta 93, 1000 Ljubljana Boštjan Trtnik: 041 740 878 • Irmina Ejupovic: 041 789 758 • Jure Drašler: 041 306 620 VTrentinu osme, želijo v Berlin MAJA BERTONCELJ Julija je v slikovitem mestu Borgo Val­sugana, ki leži v severni italijanski re­giji Trentino in ima okrog sedem tisoc prebivalcev, potekala mladinska gasil­ska olimpijada. Med štirimi mladinski­mi tekmovalnimi enotami iz Sloveni­je, ki so sestavljale slovensko gasilsko olimpijsko reprezentanco, so bile tudi mladinke PGD Zbilje. Že osmic v zgodo­vini se jim je uspelo uvrstiti na to veliko tekmovanje in na njem zastopati barve Zbilj, obcine Medvode in Slovenije. V konkurenci 19 ekip so v vaji z ovira­mi in v štafeti na 400 metrov z ovira­mi osvojile osmo mesto. V Zbiljah so ne glede na to, da jim ni uspel nastop za medaljo, nanje ponosni. Ob prihodu domov so bile deležne prisrcnega spre­jema, ki jim bo zagotovo še dolgo ostal v lepem spominu. Mentor Matic Herceg je priznal, da so bile ambicije nekolike vecje, a je tudi osmo mesto dober rezul­tat. Leta 2026 bo gasilska olimpijada v Berlinu in v PGD Zbilje si želijo, da bi bili znova zraven. V Trentinu je bil med sodniki tudi Anže jade, ki ni zgolj tekmovanje. Ob njem Šilar, poveljnik Gasilske zveze Medvo-poteka še vrsto drugih zabavnih aktiv­de, zadovoljen z organizacijo olimpi-nosti. V NŠD Medvode imajo tudi številen in uspešen podmladek. / Foto: Peter Košenina Rus iz medvoškega društva na stopnickah V Medvodah zanimivo tekmovanje na tekaških rolkah za državne naslove MAJA BERTONCELJ Medvode so zadnjo soboto v avgustu gostile državno prven­stvo v tekaških rolkah v absolutni konkurenci. Tekmovale so tudi otroške kategorije, a ne za države naslove. Proga je bila krožna, speljana po samem središcu Medvod. Na startu je bilo skoraj sto tekmovalcev. Tekmovanje je izpeljalo domace NŠD Medvode. Izvedba je bila sprva predvidena v Planici, zaradi zasedenosti prizorišca pa so jo nato prestavili v Medvode. »Z udeležbo sem zadovoljen, prav tako z rezultati clanov medvoškega društva. Imamo šti­rideset tekmovalcev v prav vseh kategorijah. Prijavili smo vse in vecina jih je tudi nastopila,« je pojasnil Marko Luštrek, vodja tekmovanja in predsednik NŠD Medvode. Upali so na kakšno medaljo na državnem prvenstvu in jo do­bili. Za to je poskrbel 30-letni Valerij Gontar, Rus, ki nastopa za NŠD Medvode. V finalu peterice najboljših je bil drugi, za­ostal je le za clanskim reprezentantom Vilijem Crvom (ND Ratece -Planica). »Sem zadovoljen. Želel sem si dobrega re­zultata. Tukaj še nisem tekel. Krog je lahek, sam imam raje vec vzponov. Upam, da mi bo šlo še naprej dobro. Želim si odmevnih rezultatov tudi na mednarodnih tekmovanjih,« je dejal. V Slovenijo je prišel kot begunec leta 2021. Živi na Jese­nicah in dela v Nordijskem centru Planica. Manj zadovoljna je bila s cetrtim mestom Tinkara Gros, prav tako edina v žen­skem finalu iz domacega društva. »V kvalifikacijah sem bila tretja in s tem sem zadovoljna, z izlocilnimi boji pa niti ne. Enostavno ni šlo, je pa kljub temu cetrto mesto soliden rezul­tat. Jutri me caka nova tekma državnega prvenstva, nato na­stop na svetovnem prvenstvu na rolkah, ki ga gosti Val di Fi­emme, potem pa bo pocasi tu že zimska sezona. V lanski sem nastopila na mladinskem svetovnem prvenstvu. Upam, da bodo letos rezultati dobri, da bi se za naslednjo sezono uvrsti­ la v reprezentanco,« je dejala 20-letna smucarska tekacica, ki prihaja iz Stanežic. Zanimivo, da je samo v teku na smuceh dve leti, prej je trenirala nordijsko kombinacijo. Zmagala je prav tako clanska reprezentantka Anja Mandeljc (TSK Triglav Kranj). V polfinalu sta tekli tudi Tina Šetina in Zala Zupan. V otroških kategorijah je bil med mlajšimi decki tretji Ruben Virant, pri mlajših deklicah je bila najhitrejša Hana Kuralt, tretja je bila Neža Sitar, pri starejših deckih pa je zmago slavil Tone Šušteršic, drugi je bil Vid Kastelec. Dan kasneje je bilo še državno prvenstvo na razdalji z vzpo­nom na Soriško planino. Gontar je bil med clani znova drugi. Med juniorji je zmagal Jaka Marinko, med starejšimi mla­dinkami Zala Zupan, med mlajšimi mladinci Jaka Berdajs, med mlajšimi deklicami pa Hana Kuralt, tretja je bila Neža Sitar. Clani NŠD Medvode tudi v novi sezoni dokazujejo, da so med najboljšimi v državi. »Cilji za zimo so visoki. V lanski sezoni smo bili med klubi prvi v slovenskem pokalu in drugi v Pokalu Argeta. Tako bi radi nadaljevali,« pravi Luštrek. Vodenje kluba je prevzel lani. Predvsem je vesel, da delujejo kot ekipa, si med seboj pomagajo. »Pridobili smo tudi nekaj novih sponzorjev. Želimo si jih še vec, da bi lahko še nadgra­dili delovanje in rezultate. Upam na podporo medvoških pod­jetij. Vlagamo v izobraževanja in v tekmovalce, ki dosegajo dobre rezultate, in verjamem, da bi nekateri lahko v priho­dnje z uspehi razveseljevali slovenske navijace tudi na veli­kih mednarodnih tekmah,« je zakljucil. ŠPORT IN REKREACIJA V gibanju sTimotejem (61) PESTRA VADBA ZA DALJŠE UDEJSTVOVANJE Zakaj menite, da ljudje hodimo na sku­pinske vadbe? Prva komponenta zago­tovo izvira iz dejstva, da je clovek so­cialno bitje in na nek nacin potrebuje druženje. Drugi najpogostejši razlog pa je raznolikost vadbe, saj smo omejeni z domišljijo, kaj vse se lahko pocne v do­loceni panogi, pa naj bo to tek, funkci­onalna vadba, ekipni športi ipd. Izurjen trener ali trenerka ima v svojem nabo­ru toliko vaj in prijemov, da morda niti ena vadba ne bo enaka drugi, kar daje celemu procesu veliko pestrost. Vsak šport ima svoje specifike, veliko pa seveda tudi skupnih tock. Pri vseh je po­trebno neko gibanje, pa naj bo to premi­ kanje po prostoru, prefinjeni gibi ali pa kombinacija obojega. Sploh pri zadnji možnosti, torej kombinaciji gibanja po prostoru in motoricno zahtevnejših gi­bov, kamor recimo sodijo ekipni špor­ti, je raznolikosti vec, medtem ko je pri preprostejših športih, med katere sodi tudi tek, ustvarjalnost bolj okrnjena. O dinamiki govorim zato, ker se ljudje lažje držijo nekega športa, ce je udejstvo­vanje pestrejše. Pri ekipnih športih je to velika prednost, saj prakticno nobena igra ni enaka drugi. Že individualno je z žogo mogoce poceti nešteto razlicnih stvari. Sledijo vaje v paru, nato v ekipi, pa tudi igra med dvema ali pa vec ekipami, torej turnir, kjer že razlicna kombinaci­ja igralcev predstavlja novo izkušnjo. Ob tem se ne sme zanemariti niti »suhi tre­ ning«, po domace nabiranje kondicije, kar pa je osnova vsakega športa. Si pa po drugi strani predstavljate reci­mo teci dan za dnem po isti trasi? Prej ali slej postane monotono, zato si lju­ dje izbiramo razlicne poti. Pri teku pa se najvecja pestrost doseže z izmenjavo razlicno dolgih in hitrih odsekov, kar na splošno imenujemo intervalni trening. Izpeljank je znova ogromno, treba pa je pravilno dozirati cas oziroma razdaljo ter tempo oziroma intenzivnost. Ni pri­porocljivo, da se takšen trening izvaja vsak dan, vendar neizpodbitno prinese neko stopnjo dinamike. Znova je razlika, ali se vadeci s tekom ukvarja rekreativ­no ali pa gre za vrhunskega tekmovalca oziroma nadobudnega tekaca, ki si želi napredovanja. Delež je pri drugem ja­sno vecji, vendar so tudi za rekreativne tekace tovrstni treningi zelo dobrodošli. Vecina se jih sicer na zacetku brani, ven­dar ni potrebe, da gre clovek na takšnem treningu »v rdece«, le da tece malo hi­treje in ima nato temu primerno dolgo obdobje vmesnega odmora. Vadba je na tak nacin pestra in možnosti, da se bo nekdo tega športa držal, precej vecja. Medvoški tek enajstic Tradicija Medvoškega teka v organizaciji Športnega društva Efi se na­daljuje. V enajsti izvedbi bo potekal 28. septembra. Znova se boste lahko podali na pet, deset in dvajset kilometrov dolgo progo. Z Vzajemkovim tekom bodo aktivni tudi najmlajši. Osrednje dogajanje s startno-ciljnim prostorom bo pri Športni dvorani Medvo­de. Krog je dolg pet kilometrov. Od starta vodi do cerkve na Ladji, nato levo vzporedno z železniško progo do prvega vzpona, mimo glasbe­ne šole, desno po Donovi cesti mimo lekarne, Mercator centra, Štirih mack, obcine in Donita, nazaj po Donovi cesti do vrha, levo do vrtca in v cilj. Ob 15.30 bo start Vzajemkovega teka za otroke, ob 16. uri pa se bodo na pot podali tekaci na daljših razdaljah. Organizatorji obve­šcajo, da bo od 15.30 do 19. ure ceste na odsekih Svetje–Ladja–Seni­ca–center Medvod– Donova cesta–Vrtec Medvode–Športna dvorana Medvode popolna zapora ceste. Prosijo za razumevanje. Prijave spre­jemajo na spletu, možne bodo tudi na dan dogodka. M. B. Izliv vode v športni dvorani Športna dvorana Medvode je zacetek šolskega leta pricakala zaprta. Na prvi septembrski dan zjutraj je prišlo do izliva vode. Kot je pove­dal Aleš Kalan, direktor Javnega zavoda Sotocje, je razneslo koleno kotlovnice oz. bojlerja, ki je na podstrehi športne dvorane. Voda je stekla v prvo nadstropje in pritlicje na strani, kjer so garderobe, sani­tarije in fitnes. Sanacijska dela za zdaj potekajo po nacrtu. Dvorana je zavarovana za primer strojeloma in izlitja vode, škoda je ocenjena na 49 tisoc evrov. Za vse uporabnike jo bodo odprli predvidoma med 16. in 20. septembrom. M. B. ZANIMIVOSTI Petdeseta obletnica valete Skupaj so bili na Osnovni šoli Preska. MAJA BERTONCELJ ki so v šolskih klopeh sedeli od leta 1966 do leta 1974. Pri tem so se stkala števil- Pred kratkim so se v znani medvoški na prijateljstva, ki trajajo še danes. Sre­ gostilni na obletnici zakljucka osnovne canja se jih je udeležilo 49 iz vseh treh šole zbrali ucenci Osnovne šole Preska, razredov, prišli sta tudi razrednicarki 2008 BONUS PEUGEOT FINANCIRANJE 1.000 € KASKO ZAVAROVANJE 1 € Nastja Berce in Magda Bahcic Kastelic. Nazadnje so se srecali pred dvajsetimi leti in od takrat se je zgodilo marsikaj. Z žalostjo so ugotovili, da jih kar nekaj ni vec, tudi Milana Zavašnika -Šulija, ki je pred tem skrbel za srecanja in sti­ke. Tokrat sta to vlogo prevzela Miran Starman in Bojan Kržišnik. Številni so se izselili iz Medvod in okolice in se raz­ selili po vsej Sloveniji, zato organizacija obletnice ni lahka naloga. Na srecanju so si imeli veliko povedati, tako da so se odlocili, da se bodo videvali pogosteje. GIGA R D.O.O. PO NASVET K MARJEŠKI PEHTI Zelena MARJEŠKA PEHTA Zelena je pri nas zelo priljubljena jušna zelenjava. Poleg gomoljne poznamo tudi listnato in stebelno. Stebelni vcasih re­cemo tudi belušna, ce stebla zavijemo v aluminijasto folijo in vzgojimo obeljene in krhke spodnje dele listov. Svežo zele­no lahko kupujemo prakticno vse leto. Pri nas smo najprej poznali gomoljno zeleno, že nekaj let pa lahko kupimo tudi seme ali sadike listnate in stebel­ ne razlicice. Gomoljna zelena je najbolj znana, saj je na naših njivah in vrtovih ter tudi v kuhinji že dolgo prisotna. Go­molj nastane iz stebla. Ker se hranila ustvarjajo v listih rastlin, gomoljni zele­ni ne smemo trgati listov, v primeru da jih, so gomolji veliko manjši. Gomoljno Najvec zdravilnih snovi iz zelene bomo dobili, ce jo bomo uživali surovo ali jo socili. zeleno moramo pred uporabo vedno do-bro zdrgniti in obrezati. Ko jo razreže­mo, jo pokapamo z limoninim sokom, saj tako zavarujemo njene ucinkovine. Voda, v kateri se je zelena kuhala, je odlicno zdravilo proti kašlju, lahko pa jo uporabimo tudi pri pripravi omak, juh ali rižot. Zelena je odlicen prigrizek, nariban gomolj pa se dobro poda k siru ali skuti ter jogurtu in kruhu. Prav tako se odlicno ujema z jabolki, orehi ali le­šniki. Zelena prezimi na prostem oziroma jo jeseni presadimo v rastlinjak in tako lahko celo zimo uporabljamo svežo rastlino. Lahko pa jeseni tudi pripravi­mo zalogo, ki jo lahko zamrznemo ali posušimo v sušilniku za sadje. Sušimo lahko liste in tudi gomolje, to je tudi osnova za pripravo suhe vegete. Vsako pomlad kupim nove sadike, tako go­moljne kot stebelne zelene. Ce obdrži­mo v rastlinjaku staro rastlino, bo cez poletje zacvetela. Lahko seveda vzgoji­mo svoje seme, ki ga sejemo že v janu­arju, ker potrebuje sadika tri mesece, da se primerno razvije. Na prosto jih lahko posadimo takoj, ko minejo nizke temperature. Pri gomoljasti zeleni uporabljamo go­ molje, in sicer kot zelenjavo, liste pa lahko uporabimo za pripravo solate ali pa jih dodamo juham in omakam. Pri stebelni zeleni uporabimo stebla. Zele­ no uživamo kot prigrizek, odlicna je v kombinaciji z jogurtom, skuto, jabolki in orehi. Stebla lahko uživamo surova, kot prilogo pri raznih omakah. Mnogo premalo vemo tudi o tem, kako zdrava je zelena. Morda bi bilo dobro dodajati to zdravilno rastlino redno v našo hrano – tako kuhano kot surovo. Zelena je odlicen dodatek k prehrani, saj vsebuje zelo malo kalorij. Najvec zdravilnih snovi iz zelene bomo dobili, ce jo bomo uživali surovo ali jo socili. Šolarska zaobljuba PETER KOŠENINA Prag medvoških osnovnih šol je 2. sep­tembra prvic prestopilo 180 prvošolcev. Prvi dan so jih skupaj s starši sprejeli njihovi prvi ucitelji. Pozdravili in opogu­mili so jih tudi starejši ucenci, ki so ta pomemben korak naredili že pred leti. Prav z njihovo pomocjo so prvošolci dali šolarsko zaobljubo, da se bodo pridno ucili, spoštovali starejše ter da bodo zvesti in iskreni prijatelji, ki izpolnjujejo dano besedo. Fotografija je nastala prvi šolski dan v podružnicni osnovni šoli v Sori, kjer v prvi razred hodi 22 otrok. NOCE V ŠOLO »Sinko, daj no, vstani. Cas je, da greš v šolo.« »Ampak mama, jaz nocem vec v šolo.« »Zakaj ne?« »Zato ker me otroci sovražijo, ucitelji pa prezirajo.« »Poslušaj, dragi moj sin. Obstajata dva razloga, zaradi katerih ho­ceš noceš moraš v šolo. Prvi je, da si star 45 let, in drugi, da si ravnatelj te šole.« CEVAPCICI Športnika po treningu sedita v »cevapdžinici« in rece prvi: »Ali ob­staja še kaj lepšega, kot je porcija cevapcicev po napornem tre­ningu?« »Seveda obstaja. Cevapcici brez treninga.« TEHTANJE Blondinka razlaga prijateljici: »Z ocali vred imam 59 kg.« »Kaj pa brez ocal?« »Ne vem, ne vidim …« 15 6 8 2 5 1 3 48 17 7 2 9 5 4 2 5 4 6 1 Rešitev 86 35 4 6 2 8 9 3 7 157932468 862754193 394861752 783219645 641385927 529476381 278693514 416527839 935148276 Navodilo za reševanje: v kvadrate vpišite števila od 1 do 9 tako, da se ne bo nobeno število ponovilo ne v vrstici ne v koloni ne v enem izmed odebeljenih devetih kvadratov. Pripravil B. F. Prireditve v septembru in oktobru 2024 Vse, ki želite najaviti prireditve in razne dogodke v koledarju prireditev, prosimo, da dogodke vpišete na portalu MojaObcina.si. Za objavo v redni številki Sotocja, ki izide drugi petek v mesecu, je treba oddati obvestilo o dogodku do 30. v mesecu. Vse informacije o vpisu dogodkov so na voljo v TIC Medvode, E: info@visitmedvode.si. Javni zavod Sotocje Medvode, Ostrovrharjeva ulica 4, SI – 1215 Medvode. Od ponedeljka, 2. septembra, do ponedeljka, 30. septembra 2024,• Park dr. Branislave Sušnik ETM24: RAZSTAVA MOCVIRJE JE VIR MOCI Obcina Medvode, obcina@medvode.si, +386 (0)1 361 95 10 Od ponedeljka, 9. septembra, do petka, 20. septembra 2024, • Podvoz na lokalni cesti Medvode–Goricane ETM24: GRAFITARNICA MED VODAMI Obcina Medvode, obcina@medvode.si, +386 (0)1 361 95 10 Od ponedeljka, 9. septembra, ob 12.00 do ponedeljka, 23. septembra 2024, ob 12.00 • Tržnica Medvode ETM24: PARK SOBA Obcina Medvode, obcina@medvode.si, +386 (0)1 361 95 10 Petek, 13. september, ob 19.00 – Dobrava ob Zbiljskem jezeru ZBILJARIJA 2024 Prostovoljno gasilsko društvo Zbilje Sobota, 14. september 2024, od 11.00 do 14.00 • Stari grad, Smlednik POD GRAJSKIMI ZIDOVI: GRAJSKI LONEC IN OTROŠKE ANIMACIJE Turisticno društvo Smlednik, turisticno.drustvo@smlednik.si, 031 241 913 Sobota, 14. september 2024, od 19.00 do 22.00 • Stari grad, Smlednik POD GRAJSKIMI ZIDOVI: KONCERT SKUPINE NOREIA IN SKOK V ZGODOVINO Turisticno društvo Smlednik, turisticno.drustvo@smlednik.si, 031 241 913 Nedelja, 15. september 2024, od 10.00 do 14.00 • Tržnica Medvode ETM24: IZMENJEVALNICA RABLJENIH OBLACIL Obcina Medvode, obcina@medvode.si, +386 (0)1 361 95 10 Nedelja, 15. september 2024, od 11.00 do 12.00 • Stari grad, Smlednik POD GRAJSKIMI ZIDOVI: GRAJSKI ŽIV ŽAV Z ROMANO KRAJNCAN Turisticno društvo Smlednik, turisticno.drustvo@smlednik.si, 031 241 913 Nedelja, 15. september 2024, od 14.00 do 19.00 • Osnovna šola, podružnica Topol ETM24: Z GOZDNIM MOŽEM V HIŠO NA HRIBU Obcina Medvode, obcina@medvode.si, +386 (0)1 361 95 10 Od ponedeljka, 16. septembra, ob 8.00 do petka, 20. september 2024, ob 8.30 • Tržnica Medvode ETM24: V DOBRO JUTRO S TELOVADBO Obcina Medvode, obcina@medvode.si, +386 (0)1 361 95 10 Ponedeljek, 16. september 2024, od 16.00 do 19.00• Tržnica Medvode ETM24: S KNJIGO NA SPREHODU Obcina Medvode, obcina@medvode.si, +386 (0)1 361 95 10 Ponedeljek, 16. september 2024, od 19.00 do 20.30 • Knjižnica Medvode Cetrtek, 19. september 2024, od 18.15 do 19.45 ETM24: MOC-VIR-JE PRIPRAVA NA POROD IN STARŠEVSTVO Obcina Medvode, obcina@medvode.si, +386 (0)1 361 95 10 Zdravstveni dom Medvode, solazastarse@zd-medvode.si Od torka, 17. septembra, ob 9.00 do srede, 18. september 2024, ob 17.00 • Knjižnica Medvode ETM24: MOBILNI ZBIRALNIK ELEKTRONSKIH ODPADKOV Obcina Medvode, obcina@medvode.si, +386 (0)1 361 95 10 Torek, 17. september 2024, od 10.00 do 10.45 • Spletni dogodek ETM24: PRVI ZELENI KORAKI Obcina Medvode, obcina@medvode.si, +386 (0)1 361 95 10 Torek, 17. september 2024, od 12.00 do 17.00 - Seškova cesta 1, ETM24: PREOBLIKOVALNICA – PRVI DAN ODPRTIH VRAT Obcina Medvode, obcina@medvode.si, +386 (0)1 361 95 10 Torek, 17. september 2024, od 16.00 do 18.00 • DEOS Center starejših Medvode SRECANJE PROSTOVOLJCEV – DEOS CENTER STAREJŠIH MEDVODE DEOS, d. o. o., Center starejših Medvode, Blaž Razvornik, infotocka@deos.si, +386 (0)1 362 54 00 Torek, 17. september 2024, od 17.00 do 19.00 • Knjižnica Medvode ETM24: POVEZANI S SRECO PREK VRVICE Obcina Medvode, Gregor Rozman, obcina@medvode.si, +386 (0)1 361 95 10 Sreda, 18. september 2024, od 10.00 do 13.00 • Tržnica Medvode ETM24: AKTIVNA STOJNICA ZDRAVSTVENOVZGOJNEGA CENTRA Obcina Medvode, obcina@medvode.si, +386 (0)1 361 95 10 Sreda, 18. september 2024, od 17.00 do 19.00 • Medvoški lok ETM24: BREZPLACNI HITRI SERVIS KOLES Obcina Medvode, obcina@medvode.si, +386 (0)1 361 95 10 Sreda, 18. september 2024, od 20.00 do 21.00 • župnijska cerkev sv. Štefana 37. JESENSKE SERENADE – KONCERT GODALNEGA KVARTETA ADORA Z EVO HREN Javni zavod Sotocje Medvode, kultura@zavodsotocje.si, +386 (0)1 361 43 46 Od cetrtka, 19. septembra, ob 9.00 do petka, 20. septembra 2024, ob 12.00 • Tržnica Medvode ETM24: IZKLJUCNO VKLJUCENI Obcina Medvode, obcina@medvode.si, +386 (0)1 361 95 10 Cetrtek, 19. september 2024, od 17.00 do 20.30 • Cesta ob Sori 7 ETM24: DAN ODPRTIH VRAT FITNESA Obcina Medvode, obcina@medvode.si, +386 (0)1 361 95 10 PRIREDITVE Petek, 20. september 2024, od 11.00 do 17.00 • Seškova cesta 1 ETM24: PREOBLIKOVALNICA – DRUGI DAN ODPRTIH VRAT Obcina Medvode, obcina@medvode.si, +386 (0)1 361 95 10 Petek, 20. september 2024, od 17.00 do 18.00 • Tržnica Medvode ETM24: KOLESARJENJE PO OBCINI Obcina Medvode, obcina@medvode.si, +386 (0)1 361 95 10 Petek, 20. september 2024, od 18.00 do 19.00 • Tržnica Medvode ETM24: MEDVOŠKI TRIMCEK Obcina Medvode, obcina@medvode.si, +386 (0)1 361 95 10 Petek, 20. september 2024, od 19.00 do 22.00 • Kulturni dom Medvode ETM24: PEŠ DO KONCA SVETA Obcina Medvode, obcina@medvode.si, +386 (0)1 361 95 10 Sobota, 21. september 2024, od 8.00 do 11.00 • Nordijski center Bonovec ETM24: TEST HOJE Obcina Medvode, obcina@medvode.si, +386 (0)1 361 95 10 Sobota, 21. september 2024, ob 10.00 • Kulturni dom Medvode DAN ZA POLETAVCE IN NAJPOLETAVCE info@knjiznica-medvode.si, +386 (0)1 361 30 53 Sobota, 21. september 2024, od 15.00 do 22.30 • Železniška postaja Medvode ETM24: GREM Z VLAKOM Obcina Medvode, obcina@medvode.si, +386 (0)1 361 95 10 Sobota, 21. september 2024, od 18.00 do 19.00 • Domacija Pr' Lenart, Belo SRECANJE Z YANINO VIDAL, LETOŠNJO REZIDENTKO NA HUMANISTICNI REZIDENCI BRANISLAVE SUŠNIK Založba Malinc , Barbara Pregelj, info@malinc.si, +386 (0)1 361 66 99 Nedelja, 22. september 2024, od 10.00 do 18.00 • Tržnica Medvode ETM24: SEJEM RABLJENIH PLOŠC IN ZGOŠCENK Obcina Medvode, obcina@medvode.si, +386 (0)1 361 95 10 Nedelja, 22. september 2024, od 14.00 do 18.00 • Tržnica Medvode ETM24: POHOD MED VODAMI Obcina Medvode, obcina@medvode.si, +386 (0)1 361 95 10 Torek, 24. september 2024, ob 17.00 • Knjižnica Medvode USTVARJALNA DELAVNICA: GRADIMO ODNOS DO ŽIVALI (DRUŠTVO REKS IN MILA), info@knjiznica-medvode.si, +386 (0)1 361 30 53 Torek, 24. september 2024, od 19.00 do 20.30 • Kulturni dom Medvode MEDKULTURNO SRECANJE/CULTURAL MEETING SPOZNAJMO SLOVENIJO, SPOZNAJMO MEDVODE Javni zavod Sotocje Medvode, Kultura, kultura@zavodsotocje.si, +386 (0)1 361 43 46 Torek, 24. september 2024, od 19.00 do 20.30 • Kulturni dom Medvode, Cesta ob Sori 13, 1215 Medvode JAVNA SPOZNAVNA VAJA MLADINSKE VOKALNE SKUPINE MEDVODE Javni zavod Sotocje Medvode, Kultura, kultura@zavodsotocje.si, +386 (0)1 361 43 46 Sreda, 25. september 2024, ob 19.30 • Knjižnica Medvode ODPRTJE RAZSTAVE AKVARELNIH SLIK V ISKANJU CELOTE (TEJA CERU) info@knjiznica-medvode.si, +386 (0)1 361 30 53 Sreda, 25. september 2024, ob 20.00 • župnijska cerkev sv. Štefana 37. JESENSKE SERENADE – KONCERT SKUPINE INUARIA Javni zavod Sotocje Medvode, Kultura, kultura@zavodsotocje.si, +386 (0)1 361 43 46 Petek, 27. september 2024, ob 19.00 • Mladinski center Klub Jedro ODPRTJE RAZSTAVE – VESNA ZORKO: OCI VECNOSTI Javni zavod Sotocje Medvode, mladina@zavodsotocje.si Sobota, 28. september 2024, od 8.00 do 15.00 • Tržnica Medvode FESTIVAL KRANJSKE KLOBASE GIZ Mesne industrije Slovenije in Javni zavod Sotocje Medvode, info@visitmedvode.si, +386 (0)1 361 43 46 Sobota, 28. september 2024, od 16.00 do 19.00 • Športna dvorana Medvode (Javni zavod Sotocje Medvode) 11. MEDVOŠKI TEK Športno društvo Efi, Efi Štorga Torek, 1. oktober 2024, ob 17.00 • Knjižnica Medvode PRAVLJICNA URICA info@knjiznica-medvode.si, +386 (0)1 361 30 53 Torek, 1. oktober 2024, od 19.30 do 20.30 • Knjižnica Medvode PREDSTAVITEV YANINE VIDAL IN NJENEGA PROJEKTA V OKVIRU HUMANISTICNE REZIDENCE BRANISLAVE SUŠNIK Založba Malinc, Barbara Pregelj, info@malinc.si, +386 (0)1 361 66 99 Sreda, 2. oktober 2024, ob 19.30 - Knjižnica Medvode POTOPISNO PREDAVANJE: EKVADOR (JANEZ MIHOVEC) info@knjiznica-medvode.si, +386 (0)1 361 30 53 Petek, 4. oktober 2024, od 19.00 do 20.00 • rojstna hiša Jakoba Aljaža ODPRTJE RAZSTAVE PRIPOTOVANJA/ ZATOCIŠCE SODOBNE UMETNOSTI Javni zavod Sotocje Medvode, info@visitmedvode.si, +386 (0)1 361 43 46 Petek, 4. oktober 2024, ob 21.00 • Mladinski center Klub Jedro HIP HOP VECER – SKOVA & SKOVANI, LEOPOLD I. & DRÜGI, MEDVOŠKA NAVEZA Javni zavod Sotocje Medvode, mladina@zavodsotocje.si, +386 (0)1 361 43 46 Sobota, 5. oktober 2024, od 9.00 do 18.00 • Osnovna šola Medvode CELODNEVNO PRAKTICNO IZOBRAŽEVANJE DA BRANJE NE POSTANE ŠPANSKA VAS Založba Malinc, Barbara Pregelj, info@malinc.si, +386 (0)1 361 66 99 Ponedeljek, 7. oktober 2024, ob 19.30 • Knjižnica Medvode GLASBENA DELAVNICA – INDIJSKA TRADICIONALNA GLASBA (JESSE COOL) info@knjiznica-medvode.si, +386 (0)1 361 30 53 Torek, 8. oktober 2024, ob 17.00 • Knjižnica Medvode PRAVLJICNA URICA, info@knjiznica-medvode.si, +386 (0)1 361 30 53 Sreda, 9. oktober 2024, ob 19.30 • Knjižnica Medvode PREDSTAVITEV KNJIGE DOVOLI SI, DA SIJEŠ (VESNA ŽVEGLA) info@knjiznica-medvode.si, +386 (0)1 361 30 53 NAGRADNA KRIŽANKA 1. nagrada: bon OBI v vrednosti 20 EUR, 2. in 3. nagrada: blok in kemicni svincnik Gorenjski glas Rešitev križanke – geslo na kuponu – lahko pošljete po pošti na naslov Gorenjski glas, Nazorjeva ulica 1, Kranj, ali jo oddate v nabiralnik na tem naslovu. Rešitve pa lahko pošljete tudi po e-pošti. To storite tako, da z mobilnim telefonom slikate kupon z geslom in ga pošljete na naslov krizanke@g-glas.si. V elektronsko sporocilo ne pozabite napisati svojih osebnih podatkov. Rok za oddajo je cetrtek, 26. september 2024. KZ MEDVODE ZADRUGA in ŽELEZNINA KUPON ZA 10% POPUSTA* NA CELOTEN NAKUP V PONEDELJEK, 16. SEPTEMBRA 2024 *10% popust velja ob enkratnem nakupu v prodajalni MEDVODE ZADRUGA in ŽELEZNINA. Popust ne velja za kmetijski repromaterial kot so semena (koruza, krompir, žita, poljšcine), gnojila (mineralna 25kg, foliarna 1l), krmila, ffs (250ml in vec), lesni peleti, naftni derivati in gradbeni material. Predviden je za prodajo v kolicinah, obicajnih za gospodinjstva in ne velja za pravne osebe ter samostojne podjetnike.