Leto XXXVII
Št. 12
Murska Sobota 28. marec 1985
CENA 40 DIN
NASLOV
V soboto planinska šola
Klub mladih v Murski Soboti organizira skupno s planinskim društvom Matica planinsko šolo, ki sodi v okvir programa Planinske zveze Slovenije. Že to soboto, 30. marca, ob 10. uri bo v prostorih soboškega kluba mladih informativni sestanek, na katerega so povabili predstavnike vseh osnovnih šol in šol srednjega usmerjenega izobraževanja v soboški občini. Pionirji in mladinci bodo na koncu šole opravljali preizkus znanja, kar jim bo omogočilo možnost vključitve v druge, višje oblike izobraževanja in vzgoje v okviru Planinske zveze Slovenije. Za občinsko planinsko šolo se je do sobote možno prijaviti v klubu mladih v Murski Soboti.
— še
Pomurski kmetijci so že pripravljeni na prva spomladanska opravila. Ta zaradi preobilice padavin že nekoliko kasnijo, vendar pa jim je sončno vreme v začetku tedna vlilo vsaj nekoliko upanja, da bodo zamujeno nadoknadili.
So pa njive še vedno precej razmočene, na površinah, ki niso bile meliorirane, pa se zadržuje tudi voda. Tako si lepo vreme, brez padavin,, zdaj resnično najbolj želijo kmetijci, ki bi že v začetku aprila morali zače.ti s setvijo sladkorne pese. Tej bodo letos v Pomurju namenili nekaj manj kot 3 tisoč hektarjev polj.
Foto: L. Kovač
Poplava anonimk opozarja
na nepravilnosti!
Ker se število kršitev samoupravnih pravic delavcev nenehno povečuje. kar velja zlasti za področje urejanja medsebojnih delovnih razmerij, kot so delitev sredstev za osebne dohodke, sklenitev delovnega razmerja, stanovanjska problematika in kršitve delovnih obveznosti, v soboški občini ne morejo biti zadovoljni s trenutnim stanjem. Zaskrbljuje podatek, po katerem so med najpogostejšimi kršitelji samoupravnih pravic samoupravni organi, delavski sveti in poslovodni orgapi. Ob poslabšanj u gospodarskih razmer pa je več prekinitev dela in izsiljenih sestankov. Vzroke je treba iskati tako v nizkih osebnih dohodkih kot v premajhni informiranosti delavcev in tudi v skaljenih medsebojnih odnosih znotraj delovnih kolektivov. Ob vsem tem se zastavlja vprašanje, kakšna je bila aktivnost vseh odgovornih dejavnikov. med njimi tudi sindikatov, ki niso pravočasno prisluhnili upravičenim zahtevam zaposlenih. Kako si namreč drugače razlagati grenki: resnico, da so delavci v marsikaterem kolektivu z izsiljenimi sestank. uspeli uveljaviti svoje zahteve, predvsem za višje osebne dohodke. Al: tega ni bilo mogoče speljati pravočasno po normalni samoupravni poti9 Mar ob takih primerih ni bojazni, da bodo take poti ubirali tudi v ostalih organizacijah združenega dela? Zlasti še, ker pravcata poplava anonimk v zadnjem času žal v večini primerov opozarja na resničnost napisanega!
Prav gotovo je boleče spoznanje, da se glede izplačevanja zajamčenih osebnih dohodkov delavci vse pogosteje oglašajo na občinskem sindikalnem svetu. In ti opozarjajo tudi na druge probleme, ki se pojavljajo v organizacijah združenega dela. Čeprav ne gre prezreti dejstva, da tudi delavci marsikdaj še preslabo poznajo samoupravne splošne akte v lastni delovni organizaciji, zaradi česar prihaja tudi do nepotrebnih sporov, ki jih morajo reševati na sodišču združenega dela ali morda še kje. Po drugi strani pa si tudi pristojni organi različno razlagajo državne in lastne samoupravne predpise, kar seveda povzroča določeno nezaupanje med delavci. Ti se tako raje obračajo po odgovor na višje institucije, v manjši meri pa iščejo možnosti za rešitev konkretne zadeve v svoji osnovni sindikalni organizaciji oziroma pri pravni pomoči, ki deluje pri občinskem sindikalnem svetu. V oči bode prav gotovo to, da se slednjega ni domislila še nobena osnovna sindikalna organizacija v soboški občini. Pridružuje se tudi nedoslednost in površnost pri delu disciplinskih komisij in samoupravnih delavskih kontrol. Zato je prav, da so se v* soboških sindikatih odločili, da pripravijo seminar za kadre, ki v OZD vodijo disciplinske postopke.
Milan Jerše
OD NAČRTOVANIH 6345 HEKTARJEV SO DOSLEJ SKLENILI POGODBE ZA PRIDELAVO PESE NA 4.796 HEKTARJIH OZIROMA ZA 75,5 ODSTOTKA PLANA.
pridcloviilccm pese
Pridelovalci sladkorne pese so do 21. marca od predvidenih 6.345 hektarjev podpisali pogodbe za pridelavo pese na 4.796 hektarjih oziroma na 75,5 odstotka načrtovanih površin.
Kot kažejo podpisane pogodbe za pridelavo sladkorne pese, plan setve ne bo izpolnjen, posejali je bodo približno toliko kot v letu 1984. Vzrok je predvsem draga koruza in v preteklem letu tudi visoke cene krompirja. Manjši interes kmetov pa pripisujejo tudi drugim zaščitnim sredstvom in visokim cenam mineralnih gnojil. Tako trdemu orehu ni kos niti vse številnejša pospeševalna služba.
Sicer pa člani Poslovnega odbora za sladkor ugotavljajo, da je pri pridelovanju sladkorne pese, pridelava le-te je šola agrotehnike, bil dosežen viden napredek. Ne gre namreč prezreti, da so v letu 1984 nekateri kmetje peso pridelovali tudi na več kot 5 hektarjih. V preteklem letu so pridelovalci za tovarno sladkotja v Ormožu pridelali peso že na 5.076 hektarjih. Tovarna je tako v lanskem letu predelala 250 tisoč ton pese. Ne gre, pa prezreti, da so posamezni pridelovalci pridelali tudi 9, najboljši med njimi pa celo 15 ton sladkoria na hektar.
Pohvale vredno je tudi, da so pridelki zasebnega in družbenega
sektoija enaki. V prvih letih pridelovanja pese so pridelki na večjih družbenih kompleksih bili slabši, ker na njih niso mehanično uničevali plevela. Slednje so v preteklem letu nadoknadili s strokovno uporabo zaščitnih sredstev. Za zgled naj navedemo, daje KG Rakičan v letu 1984 na 792 hektarjih v povprečju pridelal 50,65 tone pese na hektar.
V KZ Panonka so na 218 hektarjih v povprečju pridelali 53 ton in v KZ Križevci na 119 hektarjih 52 ton pese na hektar.
Pred setvijo so v Tovarni sladkorja Ormož najboljšim pridelovalcem podelili priznanja in nagrade. Med kmetijskimi delovnimi organizacijami družbenega sektoijaje najboljše uspehe v pridelovanju za ormoško tovarno lani doseglo Agromedjimurje, obrat Kotoriba v občini Čakovec. Drugo mesto je pripadlo ABC Pomurki — KG Rakičan, oziroma tozdoma rakičanskega gospodarstva iz Lendave drugo in Beltinec tretje mesto.
Tudi med zadružnimi organizacijami kmetov kooperantov je na prvem mestu Agromedjimurje, sledi mu Slovinova temeljna organizacija kooperantov v Ormožu, tretja pa je TZO Radenci in Radgona kmetijske
zadruge Radgona. V zadružnih organizacijah so izbrali najboljše posamezne pridelovalce pese med 4.398 pridelovalci. Razdelili so 20 prvih. 20 drugih in 22 nagrad za tretje mesto. Tovarna sladkorja jih je nagradila z zaščitnimi sred- ' stvi, kijih uporabljajo pri pridelovanju te poljščine.
Za absolutnega rekorderja v letu 1984 so razglasili Štefana Kalono iz Gorice pri Puconcih (KZ Panonka), ki je s pridelkom 16,21 tone biološkega sladkoija na hektar dosegel največ točk.
Drugi je Ivan Bunderl iz Ve-
ržeja (TZO Klas — KZLjuto-mer-Križevci). Tretji med najboljšimi pridelovalci pese v letu 1984 pa je bil Silvo Šlamberger iz Zrkovcev pri Mariboru — KZ Zadružnik. Prvemu — Katoni — je tovarna Pinus iz Rač dodelila različna škropiva v vrednosti 50, drugemu in tretjemu pa. v vrednosti 30 tisoč dinaijev.
Največji pridelovalec pese je Franc Štih iz Noršinec pri Ljutomeru (7,5 ha) sledi mu Davorin Osvald iz Lomanoš pri Gornji Radgoni, ki je peso v letu 1984 zasejal na 7 hektarjih. . g pj
Težavno zaposlovanje
Plan zaposlovanja v občini Lendava za letošnje leto predvideva, da se bo zaposlilo okoli 184 delavcev, kar naj bi pomenilo rast zaposlenosti za 2,5 odstotkov. Rast zaposlenosti, kot jo predvidevajo letni načrti zaposlovanja v organizacijah združenega dela, globalno ni usklajena z občinsko resolucijo, ki predvideva 2-odstotno rast zaposlenosti ob 3-odstotni realni rasti družbenega nroizvoda. V lendavski občini pričakujejo, da bo v letošnjem letu iskalo zaposlitev okoli 700 oseb, od tega bo prišlo iz šol vseh stopenj 256 mladih. Nekaj občanov se bo vrnilo iz tujine. Kaže, da bo v letošnjem letu zelo težko priti do delovnega mesta, zlasti za mlade. Ker je problem zaposlovanja v lendavski občim že nekaj let najbolj pereč med vsemi pomurskimi občinami, bo potrebno storiti dodatne napore, da bi se položaj vsaj ublažil. Skupnost za zaposlovanje bo budno spremljala vsa dogajanja na tem področju m sproti obveščala izvirni svet, da bi le-tadahko čim prej ukrepal. Skupnost bo pripravila tudi organizirano usposabljanje za zaposlovanje, ponekod pa tudi za preusposabljanje delavcev.
Jani D.
bili z njimi tako
PADEL JE SIMBOL F Žalostne so videti st; ali drugače povezani
Ionske industrije be, ko jih podirajo, in še bolj žalostni so tisti,
Leto upanja za Tehnostroj
I Delegati zbora krajevnih skupnosti in združenega dela so v torek na seji potrdili predlog sklepa izvršnega sveta SO Ljutomer o uvedbi začasnega ukrepa družbe-। nega varstva za Tehnostrojev tozd Proizvodnja vozil in kmetijske mehanizacije. Prvega aprila bodo ukinili de-I lavski svet, disciplinsko komisijo in komisijo za delovna razmerja, vse te funkcije pa bo poleg nalog individualnega
। poslovodnega organa prevzel Slavko Štelcl. Ukrep I družbenega varstva bo trajal eno leto. Ko smo povprašali predsednika ZKO DO Tehnostroj Jožeta Vidoviča, kako I komentira ukrep družbenega varstva, je dejal, da rezultatov v zelo kratkem času še ne moremo pričakovati, vendar pa bo z ukrepam dana možnost prilagajanja proizvodnje potrebam trga (to pomeni' izdelovanje manjših serij, ki so trenutno iskane na trgu), pomeni urejevanje notranjih razmer v tozdu, predvsem pa odpravljanje vseh tistih napak in pomanjkljivosti, ki so privedle do takšnega stanja, kot trenutno vTehnostrojuje.
D. L.
Energetika ima prednost
Program za izvajanje resolucije o družbenoekonomskem razvoju občine Lendava za letošnje leto daje posebno mesto razvoju energetskih zmogljivosti. Najprej bo potrebno pospešiti raziskave nahajališč nafte in plina, ta naloga že poteka v okviril raziskav, ki jo opravlja INA-Nafta. V letošnjem letu bo potrebno izdelati investicijski program za izkoriščanje toplo te iz. hladilnega sistema INA-Nafte za potrebe kmetijstva ih daljinsko ogrevanje stanovanj. Nosilec te akcije naj bi bil izvršni svet skupaj z raziskovalno, komunalno in
stanovanjsko skupnostjo. Letos bo potrebno tudi pospešiti program gradnje rudnika v Benici, nosilec akcije je Rudarsko-energetski kombinat iz Velenja skupaj z izvršnim svetom. Zaradi boljšega izkoriščanja zmogljivosti petrokemične industrije bo potrebno spodbuditi gradnjo plinovoda od Zabanca do Lendave. To so letošnje poglavitne naloge, ki naj bi prispevale h krepitvi energetskih virov v občini in upanje, je, da bodo uresničene.
Jani D.
 Pomurski „švas" na zatonu - I Moradgoni zmanjkuje kisika.
Ko se bo prah razkadil, se bo pokazala slika puconske industrije.
Bodo zadovoljni z njo? foto: Albert Abn
V Puconcih je počilo, že davno. Zdaj je resnično, pri temelju opekarniškega dimnika In mogočen dimnik, ki je 84 let drezai v oblake, gizdavo puhal dim, medtem ko se je pod njegovimi nogami žgala opeka, je vztrepetal, potem se je nagnil...
in se sesul v kup opeke in oblak prahu.
aktualno doma in po svetu
Štafeta že na poti
Z istega mesta ko pred šti-ridesetimi leti je krenila ieto-š:ya štafeta mladosti na tisoč kilometrov dolgo pot po Ju-g oslaviji. Prvi nosilec simbola r. d ados ti je bil kovinostrugar v z odih Crvena zastava Raci slav Jeremič, najboljši mlad
Prireditev na Poljani
Letošnji osrednji jugoslovanski proslavi 46-letnice osvoboditve bosta ob obletnici preboja sremske fronte, ki bo 14. aprila, in pa ob obletnici zadnjih bojev v 2. sve-vni vojni na Poljani pri Pre-rijah, 15. maja 1945. To bo tudi /nu slovenska proslava osvobo-Give, pripravili pa jo bodo 18.
ja na Poljani.
Na Koroškem so za&li o tej proslavi razmišljati že pred dese-i’:ji leti. Letos so sklenili, da proslava ne sme le obujati spomine na dogodke pred 40 leti, saj njeno poslanstvo ne bo le zmaga nad fašizmom, temveč tudi štiridesetimi dosežki Jugoslavije in uve-Ijsvjjanje socialističnega samo-prav^anja s poudarkom na na-šm razvoju. Slavnostni govornik na proslavi na Poljani bo Stane Dolanc, član predsedstva SFRJ, okoli 750 nastopajočih s Koroške, pobratenih občin in iz zamejstva pa bo pripravilo 45-minutni program.
Mednarodna konkurenčna sposobnost gospodarstva je zaradi pretiranega zvišanja vrednosti dolarja do drugih valut zdrknila na naji ižjo raven po letu 1945 trdi v študiji, ki jo je pripravila za odbor ameriškega kongresa, ameriška raziskovalna organizacija DRI (Data Resources Inc.). Več kot 40-
NOVI DERDAP
V Kusjaku pri Nsgotisiu bodo aprila ba sovi donavski hidroe-irarni spustili v pogon prva dva pretočiš«, grogatn, maja pa bodo nčana debt še na montaži štirih agregatov. Skupno bo imela nova cklraraa »Fevdap 2« 16 agregatov in na romunski strasti bodo doks ..čali predvidoma v dveh fetUi. Na gradbišču pri Kusjaku dela tisoč ih in romiraskih delavcev, ki bodo preko jezu čez Donavo zgradili i cesto la železniško progo Jugoslavija in itofnunlja bosta z novo wlektrsrno na Donavi r ridooiii letno 2,5 milijardi kilovatov .trične energije.
Skoraj milijarda za elektrarne
Dolgo obljubljeni začetek gradnje sedmih elektrarn na Savi in Muri se vendarle približuje. Priprave so v polnem zamahu: v slovenskem elektrogospodarstvu bodo do konca tega meseca pripravili idejna projekta za postavitev strojnice in jeza za obe elektrarniški verigi. proti koncu Hi pa naj bi bila nared tudi nal«.:' aa dokumentacija za prvi dve elektrarni, za HE Vrhovo na Savi in za HE Hrastje na Muri.
Po grobih računih naj bi za vseh petnajst elektrarn porabili 76,8 mi
delavec v tem kolektivu. Štafetno palico je prevzel iz rok Nade Kotnik-Stefanovič, prve nosilke štafete leta 1845, ki je tedaj v Zagrebu tudi čestitala predsedniku Titu za 53. rojstni dan.
Slovesno predajo štafete v
; km bees m
22 milijonov ton
13 V Novem Sadu so jugoslo-jd vanski kmetijski strokovni in i i znanstveni javnosti predstavili projekt o združitvi inter-esov v proizvodnji hrane na H območju sistema Donava-B —Tisa—Donava, ki temelji H na popolni izkoriščenosti vseh možnosti te naše največje »umetne reke«. Podlaga pro-Ijekta so združena sredstva celotnega jugoslovanskega gospodarstva, ki ima v tej najsodobnejši proizvodnji svoj I gospodarski interes. Predsednik zveznega 'komiteja za kmetijstvo dr. Milorad Stanojevič je v uvodnem govoru povedal, da naj bi v prvi fazi na gl 100.000 hektarih namakalnih S. polj pridelali 200.000 ton pše-® nice in 1,300.00 ton koruze (od ™ tega 980.000 ton iz strniščne |j setve), 1,300.000 ton sladkor-
O«	EH
PREVISOKA CENA
odstotno zvišanje vrednosti dolarja so v ZDA, predvsem v industriji, plačali z izgubo 2 milijonov delovnih mest, z znižanjem realne gospodarske rasti za 4 odstotke in industrijske . proizvodnje za 9 odstotkov ter s skokovitim zvišanjem zunanjetrgovinskega in proračunskega primanjkljaja. Po
lijarde dinarjev ali 947,3 milijona dolarjev. V . elektrogospodarstvu predlagajo, da bi polovico naložbene vrednosti poravnali iz združenega denarja gospodarstva (38,4 milijarde dinarjev), z ljudskim posojilom in domačimi bančnimi posojili naj bi dobili 30 odstotkov (23 milijard), tujih posojil pa naj bi bilo za petino (15,4 milijarde oziroma 189,5 milijona dolarjev). Iz tega je videti, da gre za velik naložbeni zalogaj, čeprav gre za desetletno vlaganje, od leta 1985 do leta 1995. Na podlagi te
središču mesta, pri spomeniku prvi štafeti, je spremljalo nekaj tisoč ljudi, predvsem mladih. Razen Kragujevča-nov so jo pospremili na pot tudi številni gosti, delegacije federacije, republik in pokrajin ter pobratenih mest.
ne pese, 100.000 ton lucerne (detelje), 120.000 ton povrtnin in vzredili 50.000 glav govedi. Dodatne investicije so pravzaprav vlaganja v višje donose in nižje proizvodne stroške, večjo zaposlenost, boljšo izkoriščenost živilske industrije in večji izvoz hrane. Dr. Stanojevič poudarja, da bi bilo to najbolj ekonomično združen denar v razvoj blagovne proizvodnje, hkrati pa je to tudi način, na katerega se lahko Jugoslavija iz začasnega izvoznika spremeni v stalnega.
Za dosego tega cilja bi morala naša država povečati relativno pridelavo žita še za"2~00 kilogramov, tako da bi dosegla 1000 kg na prebivalca ali absolutno 22 milijonov do 23 milijonov ton žita na leto.
produktivnosti, relativnih stroških in deležu prodaje na svetovnem trgu so ZDA precej nazadovale; tako se je na primer japonska prednost pri stroških na enoto proizvoda, ki so pred leti znašali še 90 odstotkov ameriških stroškov, lani zvišala že na 60 odstotkov, zahodnonemški stroški na enoto proizvoda, ki so bili 1980. leta še za 60 odstotkov višji od ameriških, so bili lani že za 5 odstotkov nižji.
Posledica tega je, da že mnogi ameriški proizvajalci prenašajo izdelavo svojih izdelkov v obrate na tuje in od tam uvažajo tudi čedalje več sestavnih delov ali sklopov. Hkrati se tudi nekateri pomembnejši ameriški izvozniki zaradi zmanjševanja prodaje ali njene manjše donosnosti postopno umikajo s številnih tujih trgov — opozarjajo strokovnjaki raziskovalne organizacije DRI.
sta, ki so ga izvedli pri FSPN, se je izkazalo, da so Slovenci pripravljeni z ljudskim posojilom podpreti elektroenergetski razvojni program in da gre na ta vir resno računati. Tudi, od gospodarstva in domačih bank se bo verjetno dalo zbrati potreben denar, vendar le, če bodo načrtovalci pravočasno ponudili temeljite načrte o gradnji.
Te pa bo zahtevala tudi Mednarodna banka za obnovo in razvoj, ki se je ponudila, da bo vlagala v razvoj jugoslovanske energetike.
Spremembe na bolje
Do konca prejšnjega stoletja so ugotavljale uradne statistike v Beogradu zmanjšanje kriminala glede na število kaznivih dejanj, ni pa bilo podatkov o tem, da se teža kriminalnih dejanj povečuje. Tako je statistika delovala uspavajoče na budnost prebivalstva. Takemu postopku se pravi — lakirati ali olepševati razmere, kar je v praksi obveščanja tudi zamolčevanje resnic. Vemo pa, da je lahko pol resnice tudi cela laž, nekaj, kar človeka zavestno zavaja v napačna ravnanja.
Dogodki pred polnočjo 15. februarja letos, ko so pred poslopji, ki jih imenujejo ,, vzhodna vrata Beograda”, ubili mednarodnega kriminalca, za katerega se je zaenkrat zvedelo !e to, da je bi! zaščitnik prostitutk in tatičev in da je 'v tujino vodil tolpo, ki je izsiljevala gostince, predvsem našega porekla, kar v več državah, kjer je bil tudi zaprt in izgnan, pa so pokazali, da je Beograd med tem dobil podzemlje, ki je razdeljeno v tolpe, ki se medsebojno pobijajo. V omenjenega so namreč streljali kar štirje, po dva iz obeh tolp, in sicer očitno po vnaprej dogovorjenem scenariju.
Ob tem se je zvedelo, daje streljanja v Beogradu bilo tudi prej in po tem dogodku kar precej, da so bili to spopadi med prodajalci mamil in drugimi kriminalci in da ne gre več samo za osebne obračune vročekrvnih južnjakov, ki so sicer kar dobro oboroženi in imajo mentaliteto pač takšno, kakršno imajo, kot. o tem pišejo poročevalci.
Ko je bil ubit neki srednješolec v spopadu dveh mladoletniških skupin pred kakšnima dvema letoma in zaradi nesporazumov na ,,sedeljkah”, ki jih tukajšnja mladina organizira po domovih, praviloma ob odhodu staršev na letovanje ali kam drugam, so sociologi in drugi poznavalci razmer mnogo moralizirali o vzgoji, predvsem družinski vzgoji in podobnem, ne da bi se lotili globljih problemov, kakor da so za posledice odgovorni starši.
Pismo iz Beograda
Zdajšnje ugotovitve odpirajo nove vidike tega problema, namreč vprašanja, zakaj se krepi ulično nasilje, ki se iz navadnih prepirov sprevrže v pretepe s palicami in noži, ki se včasih spremenijo kar v revolveraške obračune. Kaže, da je vpliv ulice vse večji, in sicer prav zaradi pomanjkanja organiziranega življenja mladih in tudi manj mladih. Navade iz nekdanjih ,,rdečih kotičkov”, kakor smo nekoč imenovali mladinske sobice in podobne prostore za srečevanje občanov, ne glede na to ali gre samo za mladino ali ne, so namreč izgubljene, ali pa jih v naglem razvoju Beograda morda sploh ni 'bilo?!
Praksa, po kateri je organizacija glavnega mesta podrejena arhitektonski in urbanistični ureditvi mesta, namreč zanemarja občane, ki so v stanovanjskih poslopjih razmeščeni kot v getih, a vsi nekdaj uporabni skupni prostori so že spremenjeni v stanovanja, skladišča, poslovne prostore ali kaj podobnega. Če pa so hiše postale nekakšni bunkerji, potem je na mestu vprašanje švedskih sindikalnih funkcionarjev, ki so ga zastavili našim ob nekem obisku pred leti: ali zares mislite, da ljudje stanujejo samo v stanovanjih?!
Upravljanje hiš po načelu, da ima hiša status pravne osebe, o čemer smo že večkrat poročali, pa pravzaprav ohranja odnos do kapitala, po katerem je hiša več ali znanj mrtev kapital, ne pa materialna osnova za samoupravljanje ne samo na ravni stanovalcev, temveč tudi krajevnih skupnosti in drugje. Takšna pasivizacija ljudi, zlasti pa mladine, ki so nemočni pri urejanju svojega življenjskega okolja in razreševanja problemov, pa ima za naravno posledico krepitev kriminala in njegovega vpliva, ki se mu je mogoče izogniti le, če deluje sistem samozaščite — animiranosti občanov za samoupravno reševanje vsakdanjih težav.
Ob tem velja omeniti dejstva, ki se nanašajo na razvoj glavnega mesta: hlastanje za velikimi stanovanjskimi objetki, trgovinami, industrijo in drugim, kar vse je imelo pečat prenaseljevanja v hlastanju po velemestu in so le posledica kratkovidnosti, kajti velika koncentracija prebivalstva vodi le h koncentraciji kapitala z vsemi posledicami, ki ima človeka le za svoj sestavni del, ko delavca sprejema le kot de! stroja . . . Tako pa se človek izrojeva tudi v svoje nasprotje, namesto da bi se osvobajal. Ob pomanjkanju kakovostnih sprememb družbe, seveda ...
Viktor Sirec
Iz betonskih silosov, zakof gigantske interkontinentalne svojih glavah. V petih minutah vesoljski prostor.
——v zanscu dogodkov
KAJ JE ..VOJNA ZVEZD”?
Tu se iz vsake rakete izloči tako imenovani »avtobus«, iz katerega se izloči do deset samostojnih atomskih bojnih glav, v katerih je natančen program ciljev, ki jih morajo zadeli v ZDA. Hkrati se iz »avtobusa« izloči kakih sto slepilnih glav — običajno so to baloni iz aluminijeve folije — njihov namen pa je' zaslepiti in prevarati opazovalne naprave. Nato vse skupaj leti skozi prazen vesoljski prostor do predvidenih mest ponovnega vstopa v ozračje. Atomske glave strahotne uničujoče moči prično padati na izbrane cilje. Na ozemlju ZDA se začenja pekel.
Tako naj bi v grobem potekal nuklearni napad Sovjetske zveze na Združene dišave Amerike, kot ga vidijo vojaški strokovnjaki, ki se sprašujejo, kako se zaščititi pred atomskim uničenjem, ki da jim grozi od vzhodne velesile.' Odgovor je preprost: uničilf smrtnostni tovor, najbolje čim prej. In iz tega premisleka seje porodil scenarij za slovito »vojno zvezd«, ki ta čas buri duhove po vsem svetu in dodatno ogroža že tako krhki svetovni mir. Grobi izračuni
kažejo, da bi za uresničitev načrta »vojne zvezd« Američani morah odšteti skoraj že nepredstavljivo vsoto enega bilijona dolarjev.
Ali bi bil takšen sistem zares zanesljiv in bi ogroženo državo rešil pred atomskim uničenjem? Zadovoljivega odgovora seveda ni. Medtem ko eni govore o skoraj stoodstotni zanesljivosti, pa zmernejši strokovnjaki računajo, da bi še 'vedno kakih 10 ods. izstreljenih atomskih glav zadelo cilje. In to bi, četudi tako močno okrnjefio, povzročilo strahovite človeške in materialne izgube.
Osnovna zamisel »vojne zvezd« je čimprešnje uničevanje sovražnih izdelkov) Najbolj učinkovito je uničevanje takoj po izstrelitvi. Napadalne rakete so takrat najbolj ranljive in zadetek isti hip uniči vseh deset atomskih glav v izstrelku. Kasneje, ko se iz nosilnih raket izločijo bojne glave in slepilni baloni, je uničevanje že močno oteženo. Nekaj lažje je zadeti v polno bojne glave, ko se ponovno spuste v ozračje in spremljevalne slepilne glave in baloni zgore v ozračju. Vendar je ta-
.... . ..
globus
•	WASHINGTON — V ZDA poudarjajo, da bi imelo čimprejšnje srečanje med predsednikom Reaganom in novim sovjetskim partijskim voditeljem Gorbačovom izreden pomen za nadaljnji razvoj dvostranskih odnosov med državama.
® DUNAJ — Ameriški državni sekretar za zunanje zadeve Shultz je sprejel povabilo, naj bi 15. maja, ko bodo praznovali 30. obletnico podpisa avstrijske državne pogodbe, obiskal Avstrijo. Na proslavo so povabili tudi sovjetskega zunanjega ministra Gromika, vendar še niso dobili dokončnega odgovora.
•	MOSKVA - V ZSSR imajo tudi letos prednost naložbe v energetiko, ki bodo za 14 odst, večje kot lani.
•	GRADEC - Od 27. aprila do 5. maja bo v Gradcu odprt stoti graški sejem. Iz Jugoslavije bo na sejmu sodelovalo 99 razstavljalcev.
•	PARIZ — Okrog 1000 turških delavcev na ulicah Strassbourga demonstriralo proti asimilaciji turške manjšine v Bolgariji.
a LONDON — Francoska in britanska vlada sta se dogovorili, da bosta do konca leta sprejeli projekt za gradnjo predora pod kanalom La Manche, dolgega preko 40 kilometrov.
® PARIZ — Francija je spet dala Washingtonu vedeti, da ne bo upoštevala Reaganove politike glede strateške obrambe iz vesolja in da bo spodbujala ustanovitev »enotne« zahodnoevropske fronte nasprotovanja »vojni zvezd«.
•	BRUSEU - EGS je privolila v jugoslovansko zahtevo in dovolila povečanje uvoza jugoslovanskega tekstila.
o NEW YORK - Po napovedi svetovne banke se bodo dolgovi držav v razvoju letos do konca leta povečali za 70 milijard dolarjev na 970 milijard dolarjev.
® ATENE — Tudi na ponovljenih volitvah v soboto, grškemu parlamentu ni uspelo izvoliti novega predsednika republike.
krat uničevanje že hudo pozno. In če se prebije od 10.000 izstreljenih bojnih glav tako daleč vsaj polovica, potem je tudi to mnogo prevelik zalogaj za še tako izdelano protiraketno obrambo na zadnji črti. A tudi če bi hitre protirakete in projektili uničili na tej stopnji večino priletelih bojnih atomskih glav, ki eksplozije visoko v ozračju povzročile veliko škodo, ko bi ostanki eksplozij deževali na tla.
V »vojni zvezd« se mešata fantazija in visoka tehnologija v taki meri, da težko ločimo, kaj je možno, kaj pa so samo neuresničljive sanjarije.
Najhitrejši, najbolj natančni in najbolj uničujoči bi bili posebni lasarski izstrelki, o katerih se še najmanj ve in ki o njih vse načrte nadvse skrbno čuvajo, medtem ko o velikih lasarskih sistemih, ki bi preko zrcal v vesolju uničevali sovražnikove izstrelke, govore precej glasno. Toda jasno je, da so veliki laserski sistemi zaenkrat še neuresničljivi.
Ce se bodo Američani odločili za »vojno zvezd« potem lahko pričakujemo, da se ne bodo ustrašili nobenih tehnoloških težav in da se bodo lotili tudi najbolj zahtevnih. ZDA so tehnološko in gospodarsko dovolj močne za takšne drage načrte. A če imajo dovolj zdravega-razuma. da bi se »vojni zvezd« odpovedale, ni mogoče reči.
STRAN 2
VESTNIK, 28. MARCA 1985
od tedna
IZ MONOŠTRA: ZAKAJ OŽIVLJAMO PRETEKLOST
MURSKA SOBOTA — Minulo leto so v soboški občini številčno sicer uresničili načrt zaposlovanja, toda še vedno ostaja pereč problem njegova kakovost, OZD namreč najlaže zaposlujejo priučene in nekvalificirane delavce, kar se ob prizadevanjih za prestrukturiranje gospodarstva. ko narašča število nezaposlenih kadrov s srednjo in višjo izobrazbo, lahko dolgoročno maščuje. To oceno so izrekli na seji predsedstva OS ZSS, ko so obravnavali uresničevanje plana zaposlovanja v letu 1984 in osnutek plana za letošnje leto. Zato so se zazveli za odločnejše premike v strukturi zaposlovanja.
MURSKA SOBOTA — Seja predsedstva OK ZSMS je bila ne-menjena pripravam na zasedanje skupščinskih zborov o problematiki zaposlovanja in na programsko sejo občinske konference o organiziranem preživljanju prostega časa mladih in klubski dejavnosti. Hkrati pa so obravnavali tudi listo evidentiranih kandidatov za podpredsednika in člana predsedstva OK ZSMS.
GORNJA RADGONA — Skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti je na svojem zadnjem zasedanju namenila osrednjo pozornost uresničevanju plana v lanskem letu. Lani so v občini zgradili 48 stanovanj. Delovne organizacije so jih odkupile 24, solidarnostnih je 18, etažni lastniki pa so kupili 6 stanovanj. S prenovo so nridobili dodatna 4 stanovanja. Stanarine so delno nadomeščali IS upravičencem, podelili so tudi kredite vzajemnosti v stanovanjskem gospodarstvu. V skupnosti je zmeraj bolj pereč problem plačevanje stanarin, ki so jih v lanskem letu povišali za 33 odstotkov, in kurjave, kjer je zmeraj več dolžnikov. Izglasovali so tudi sklep o najetju kredita za nakup kuijave za tri kurilnice.
GORNJA RADGONA — Družbeni dogovor o kadrovski politiki, kljub temu da ga je sprejela večina delovnih organizacij, še ne uresničujejo. v celoti. Zlasti se pojavljajo problemi pri zaposlovanju, ki še zmeraj ne dosega dogovorjene rasti. Zaskrbljujoče je, da se večina mladih odloča za takojšnje zaposlovanje po končani osnovni šoli. Ob tem pa ugotavljajo, da samo eno tretjino pripravnikov zaposlijo za nedoločen čas. Skratka, delovne organizacije bi se morale bolj sistematično lotiti kadrovske politike, so menih na predsedstvu OK SZDL.
LENDAVA — Na občnem zboru turističnega društva so ocenili lanskoletno delovanje in ugotovili, da je bilo uspešno. Posebej so se izkazali pri pripravi gostinsko-turistične prireditve Lendavska trgatev, ki jo bodo organizirali tudi v letošnjem letu. Na seji so sprejeli program dela za to leto in izvolili nove organe društva ter delegata za skupščino Turistične zveze Slovenije.
GORNJA RADGONA — Na seji predsedstva OK SZDL so govorili o zbiranju sredstev za kirurgijo, ki po mnenju družbenopolitičnih organizacij dobro poteka in je med občani naletela na odobravanje. Poleg tega so ustanovili koordinacijski odbor, ki bo vodil priprave za Vlak bratstva in enotnosti. Predsedstvo je potrdilo kot možnega kandidata za sekretarja OK SZDL Antona Vodana, kajti dosedanji sekretar odhaja na novo delovno dolžnost.
GORNJA RADGONA — Člani Izvršnega sveta so na seji obravnavali položaj kmetijstva, ki ga kljub izredni rasti v minulem srednjeročnem obdobju pestijo težave tako v primarni kot predelovalni industriji. V težavah je živinoreja, zaradi pomanjkanja krme in padca standarda. Težave v živinoreji se še posebno kažejo v radgonski občini, kjer je opazen padec staleža. Poljedelstvo (pšenica in pesa) se uveljavljata le toliko, kolikor to zahteva kolobar. Na seji so se podrobno seznanili tudi z zakonskimi spremembami, ki so v pripravi, o njih pa bo potekala razprava.
GORNJA RADGONA — Stanje zaposlovanja se po ugotovitvah strokovne službe nekoliko razlikuje od položaja v ostalih pomurskih občinah. Zaposlovanje je glede na sestavo industrije boljše, čeprav se tudi v tej občini premalo upošteva pomen kadrov kot osnovnega dejavnika za preseganje razvojne zaostalosti. Značilna je namreč eksten-zivnost zaposlovanja. Posledica tega so tudi usmeritve mladih, ki se odločajo za takojšnje zaposlovanje. Po planih naj bi v radgonski občini zaposlili v letošnjem letu 125 delavcev, nadomestne zaposlitve pa naj bi dobilo 113 delavcev, po predvidevanjih pa bo zaposlitev iskalo 410 - delavcev. Zaposlitev pa naj bi dobilo tudi 80 pripravnikov, so ugotavljali na seji IS v Gornji Radgoni.
GORNJA RADGONA — V Gorenju Elrad so v delovni skupnosti skupnih služb pripravili anketo o delovnem času. V anketi je sodelovalo 117 delavcev. Večina anketiranih je bila mnenja, da bi bilo najbolj racionalno preiti na gibljiv delovni čas, z začetkom med 6 in 7 uro. S tem bi se veijetno zmanjšalo tudi število zamudnikov, ki sicer nimajo objektivnih opravičil. No, anketa pa še ne pomeni prehoda na gibljivi delovni čas.
Na ponovljenem referendumu v tozdu PEE se je večina delavcev odločila za sprejem pravilnika o merilih in osnovah za delitev osebnih dohodkov in skupno porabo. Objavili so tudi razpis posojil za individualno stanovanjsko gradnjo in dve kadrovski stanovanji.
MURSKA SOBOTA — Na seji medobčinskega sveta ZSMS so prejšnji četrtek obravnavali možnost razširitve slušnosti radia študent tudi na območje Pomutja. Člani sveta sp menili, daje to problem Radia študent samega, če mu to dopuščajo tehnične možnosti. Razpravljali so o pobudi za ustanovitev Prleškega kluba študentov v Maribor. Prleški študenti namreč naj ne bi bili zadovoljni z delom Pomurskega kluba. Kot kaže, se pri težnjah za ustanovitev svojega kluba kažejo lokahstični interesi in interesi posameznih skupin, da si tako zagotovijo politično veljavo. Sicer pa se bo vodstvo MS ZSMS o tem pogovorilo o s študenti.
LENDAVA - Na seji koordinacijskega odbora za mednarodne odnose in obmejne stike pri predsedstvu občinske konference »Z.DL so obravnavali poročilo o medsebojnem sodelovanju sosednjih občin Slovenije in Hrvaške. Ugotovili so, da se to sodelovanje uspešno razvija na številnih področjih, kot so kulturno, športno in druga. V zadnjem času pa je plodno tudi sodelovanje na področju krepitve splošnega ljudskega ’ odpora in družbene samozaščite.
LENDAV — Izvršni svet občinske skupščine je razpravljal o nekaterih zakonih s področja kmetijstva ter ugotovil stanje na področju živinoreje v občini in v tej zvezi tudi ocenil delovanje veterinarske službe. Na seji so obravnavali še predlog odloka o proračunu občine za letošnje leto ter predlog odloka o poslovnem času v občini. Posebej so razpravljali o uresničevanju družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike
Na pokopališču v Monoštru — središču Porabja — je bila minuli petek spominska slovesnost ob 40. obletnici smrti padlega partizana Alojza Skrjanca-Mirka in hkrati v počastitev 40. obletnice osvoboditve. Skupno prireditev je organizirala Domovinska ljudska fronta monoštr-skega mestnega sveta, udeležili pa so se je tudi borci prekmurske čete ter predstavniki občin Murska Sobota in Lendava.
Po krajšem dvojezičnem kulturnem programu, ki so ga-pri-pravili učenci monoštrske gimnazije, je spregovoril politični komisar prekmurske čete Franček Mirtič in med drugim dejal, da preteklosti ne oživljamo z namenom. ker bi potrebovali nova priznanja in pohvalo za bojevanje, za žrtve in napore, temveč zato, da bi v njej našli hranilo za moč, zavezo, ustvarjalni pogum in razumevanje današnjih problemov ter odnosov pri utrjevanju svetovnega in evropskega miru im pri odpravljanju problemov svo-' bodnega demokratičnega in ustvarjalnega življenja ljudi in narodov.
>>To. kar je bil za našo generacijo boj proti fašizmu, mora biti za nove generacije boj za mir, za sprostitev človekovih ustvarjalnih sil. proti oboroževanju, za miren in varen razvoj človeštva, za vsestransko demokracijo mednarod-
nih odnosov ... V tem smislu tudi prekmurski borci NOV pozdravljamo in podpiramo razvoj dobrososedskih odnosov med Madžarsko in Jugoslavijo in želimo, da bi se dosedanje medsebojno sodelovanje še razširilo in poglobilo tako glede vsebine kakor tudi novih oblik sodelovanja, predvsem pa tudi v pogledu utrjevanja narodnostnih pravic in enakopravnosti slovenske manjšine na Madžarskem in madžarske pri nas v Jugoslaviji.«
Mirtičev govor so prebrali tudiv madžarskem jeziku. Nato so gostitelji povabili delegacijo borcev in predstavnikov družbenopolitičnih organizacij na razgovor o nadaljnjem sodelovanju. Med drugim je tekla beseda tudi o tem, da bi naši borci na porabskih šolah pripovedovali o boju proti fašizmu.
Potrebno je še zapisati, da je tokrat skupai z borci nrvič poto-
vala v Porabje tudi kurirčkova pošta. Torbo sta do groba slovenskega partizana Škrjanca ponesla pionirja OŠ Šalovci. Učenci pionirskega odreda OŠ Monošter pa so v dnevnik zapisali, da bodo še naprej skrbeli za partizanov grob. Škrjancev grob, so madžar-
ske oblasti leta 1970 uredile kot spomenik /.dvojezičnim napisom: »Tukaj počiva Alojz Škrjanc-Mirko, slovenski partizan, ki je žrtvoval svoje življenje za svobodo slovenskega in madžarskega naroda.«
JOŽE GRAJ
Ob grobu padlega slovenskega partizana Alojza Škrjanca-Mirka na pokopališču v Monoštru.	(Foto: J G)
do tedna
DELOVNA SKUPNOST SAMOUPRAVNE STANOVANJSKE SKUPNOSTI OBČINE MURSKA SOBOTA
Trg zmage 4
RAZPISUJE
na podlagi sklepa delovne skupnosti naslednja prosta dela in naloge za nedoločen čas:
1.	SAMOSTOJNI STROKOVNI DELAVEC ZA NOVE GRADNJE
2.	KURIR - ČISTILKA
Interesenti morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še k 1. točki — diplomirani strojni inženir s strokovnim izpitom, — 3 leta delovnih izkušenj;
k 2. točki — končana osemletka, — pasivno znanje strojepisja.
Rok za prijave je 8 dni od objave.
Prijavljeni kandidati bodo obveščeni o rezultatih v 15 dneh po opravljeni izbiri.
»K
UAWSIi Bill.
i	j?«
I 5W0S-	--.c	
i wbk nm
s« »ima t-?1"
Na zidu nekdanjega taborišča bo zdaj plošča z napisom v spomin in opozorilo.
V vrstah križev je vsakdo iskal tistega z imenom svojca ...
Na grobu svečke, v mislih srečanje s pokojnim.
ZASEDANJE ZBOROV RADGONSKE SKUPŠČINE
Na ločenih sejah zborov radgonske občinske skupščine so v ponedeljek namenili osrednjo pozornost stanju vzgoje in izobraževanja. Ugotavljali so, da se položaj glede na prejšnja obdobja ni bistveno spremenil. Šolska mreža in organiziranost sta enaki, saj šezmeraj delujeta? centralni, 5 samostojnih in 2 podružnični šoli.
Zadovoljni so lahko tudi s kadrovsko zasedenostjo, saj le 9 delavcev nima ustrezne izobrazbe. V vzgoji in izooraževanju pa je sedaj v ospredju uresničevanje obnove programa v osnovnih šolah, ki zajema že drugo fazo. V prvi fazi so bili zajeti prvi, drugi in tretji razred, z letošnjim šolskim letom pa je v to obnovo vključen tudi 4. in 5. razred. »To pa naj bi pomenilo podružbljanje vzgoje in izobraževanja in politehnizacijo procesa«, je poudaril Boris Škoberne. sodelavec Zavoda za šolstvo. Čeprav so lahko s položajem učencev zadovoljni, saj imajo le-ti urejen prevoz, v šolo in so skoraj 100-odslotno vključeni v šolsko
SARVAR - KRAJ
BOLEČEGA SPOMINA
Prihodnje dni bo poteklo štirideset let, ko je za naše kraje in ljudi prišel težko pričakovani konec druge svetovne morije. Težko pričakovan je bil zlasti v taboriščih, kot je Sarvar na Madžarskem, kjer so morili puščičasti križarji Hortijeve Madžarske.
LR Madžarska danes z globokim občutkom do žrtev in trpečih vzdržuje spominska obeležja. Na tamkajšnjem pokopališču je urejeno skupno grobišče umrlih internirancev, 23. marca pa so odkrili spominske plošče na stavbi stare svilarne, v kateri je bilo v letih fašistične vladavine taborišče. Na spominsko slavnost je prišlo prek dva tisoč Jugoslovanov — med njimi blizu 270 nekdanjih internirancev, njihovih svojcev in drugih iz Slovenije.
Z juga so se tistega dne zgrinjale številne kolone avtobusov in osebnih vozil z registracijama SU in MS v panonsko značilen Sarvar (blato — grad). Pripeljali so se v udobnih vozilih po asfaltnih poteh. Kako pa je bilo internirancem, ki so v vojnih letih prihajali iz istih krajev? Kogarkoli smo vorašali po občutju takrat in danes, je le zmajal zglavo in globoko zavzdihnil: »Takrat groza in smrt — danes naša himna!«
Kolona prišlekov se je samoiniciativno napotila najprej na pokopališče in med gozdovi križev iskala ime svojca. Oči so se orosile in v pokopališkem miru je bilo slišati le
pritajen jok. Ta se je ponovil nekaj kasneje na spominski slavnosti pred nekdanjim taboriščem med igranjem naše himne. Toda boleč spomin je objel ponos in vero v človeka. In tih jok je prešel v glasno petje naše svečane pesmi. Kaj je bilo tisti trenutek v mislih bivših internirancev? So si želeli, da bi bili ob njih njihovi mučitelji in ubijalci bratov, staršev? Da bi jim vrnili za vsa ponižanja in trpljenje? Prepričan sem, da takih želja med jokajočimi in onimi, ki so peli, ni bilo. Želja je le opomin — nikoli več volne, nikoli več nasilja!
Predstavnik jugoslovanske vlade lovko Javkovski je v spominskem nagovoru to povedal z naslednjimi besedami:
»Spomin na velike žrtve iz bližnje zgodovine je opozorilo, da bomo vztrajali v odločnih naporih vseh demokratič-. nih sil, da onemogočimo mračne sile preteklosti — mračno reakcijo in neofa-šizem. Zaradi preteklosti, a nič manj zaradi prihodnosti, ne smemo pozabiti storjenih zločinov. Ne smemo nehati z delom, ki združuje ljudi in narode današnjega sveta — v imenu višjih idealov, za katere je darovalo življenje toliko ljudi...«
Stalno in trajno opozorilo je grobišče v Sarvaru in zdaj tudi pred dnevi odprta razstava fotografij iz nekdanjega taborišča in stalno opozorilo so ljudje, ki se spominjajo ...
Jože Šabjan
Ugoden položaj šolstva
prehrano, pa ne morejo biti zadovoljni z oskrbo učencev . z učbeniki, saj je 33 odstotkov popolnoma preskrbljenih z učbeniki. 55 delno, 15 odstotkov pa sploh nima učbenikov, kar je glede na porast življenjskih stroškov nekoliko zaskrbljujoče. Osrednjo skrb pa bodo sedaj namenili usposabljanju kadrov za računalnike. saj bodo letos šole dobile 34 hišnih računalnikov. Delegatka Jelena Uran pa je opozorila na povsem drug problem, in sicer se postavlja vprašanje vse večjega obremenjevanja šol kot tiste institucije. ki naj bi v celoti prevzela tudi vzgojno funkcijo, kar pa verjetno ni vzdržno, ampak je potrebno predvsem sodelovanje vseh, tako učiteljev kot staršev.
Izvajanje programov samoupravnih interesnih skupnosti
V razpravi o poročilu o izvajanju programov, združevanju sredstev in prispevnih stopenjah v interesnih skupnosti h družbene in
materialne dejavnosti so ugotovili. daje delo, potekalo v skladu ž materialnimi možnostmi. Bistveno drugačnega položaja pa ni moč pričakovati niti v prihodnje. Pri vrednotenju programov bodo še naprej omejitve. Tudi v prihodnje je potrebno pri načrtovanju upoštevati naslednje kriterije: rast dohodka za 63 odstotkov, rast sredstev za osebne dohodke za 50 in zaostajanje sredstev za skupno porabo za 20 odstotkov za rastjo dohodka. Še naprej bo v veljavi tudi selektivnost pri določanju prispevnih stopenj.
Bistveno drugače tudi ne bo v materialnih dejavnostih, če ne še slabše, kajti stopnje se ne bodo spreminjale, cene storitev in materialov pa so take, da jim s prispevnimi stopnjami ne bo moč slediti m le-te tudi krepko presegajo. Dokaz za to je 346-odstotna podražitev kvadratnega metra slanovgnja. Za vzroke takšnega povišanja so delegati Elrada zah-levali pojasnilo, ki naj bi ga dobili na naslednji seji .	. -
Nespoštovanje obdelovalne zemlje
Vroče je bilo na zboru krajevnih skupnosti, ko so razpravljali o novem zazidalnem načrtu v Radenci h. No v načrt bo predvidoma uničil precej obdelovalnih kmetijskih zemljišč, s čimer se kmetje Radenec ne strinjajo, kar je zagovarjal tudi delegat na seji, argumenti upravnih organov pa so bili dokaj ohlapni, brez upoštevanja zakona o zaščiti kmetijskih zemljišč. Edini argument, s pomočjo katerega je bil načrt sprejet, je bil ta. da imajo kmetje pravico do nadomestnega zemljišča. Žal je ton birokrata še zmeraj ostrejši in močnejši, tako da ni težko doseči cilja, pa čeprav bo posledica dolgoročno še kako škodljiva. Na sejah so sprejeli tudi nekaj odlokov, med njimi odlok o davkih občanov.
Janez Votek
STRAN 3 ---i—i_»r •-
VESTNIK, 28. MARCA 1985
„ ^,.4 ».	......
GORNJA RADGONA
Občinska politična
Občinska politična šola, ki poteka že dobre štiri tedne, je tokrat zbrala kar35 slušateljev, članov Zveze komunistov. Dobra obiskanost potrjuje pravilno odločitev komisije za idejnopolitično izobraževanje pri radgonskem občinskem partijskem komiteju, ki je program izjemno prilagodila aktualnim družbenim in gospodarskim razmeram, pa tudi izbirne oblike dela v največji meri stremijo približati šolo in pridobljene izkušnje kasnejšemu delu slušateljev v praksi. Predavajo domači predavatelji in predavatelji Medobčinskega študijskega središča, nato pa jih udeleženci še nadgrajujejo z lastnimi prispevki. Prvi oddelek, izvajalec je tudi tokrat radgonska delavska univerza, bo sklenil delo v prvi polovici aprila. Ker pa je za občinsko politično šolo letos izjemno zanimanje, bo te dni začela z delom tudi druga skupina. V Radencih bo obiskovalo politično šolo najmanj 40 komunistov, pretežno delavcev Radenske.
OB ^LETNICI SMRTI PRVOBORCA JOŽETA TALANYIJA —JANEZA
Na Partizanski cesti v Gornji Radgoni so kmalu po vojni odkrili spominsko ploščo partizanskemu prvoborcu z napisom:
»Tukaj je živel in deloval TALA N YI JOŽE-JANEZ sekretar Okrožnega komiteja SKOJ-a kateri je v borbi proti okupatorju dne L III. 1945 dal svoje življenje v Prekmurju.«
Jože Talanyi je bil rojen 19. 3. 1922 v Križevcih v Prekmurju. Osnovno šolo je obiskoval v Ormožu in Gornji Radgoni, meščansko pa v Ljutomeru. Pozneje je študiral v Franciji in Beogradu. V Beogradu je 27. marcca 1941 sodeloval v demonstracijah proti pristopu Jugoslavije k trojnemu paktu. Kmalu po okupaciji naše domovine se je vrnil iz Beograda in začel sodelovati pri organiziranju narodnoosvobodilnega gibanja na
severnem predelu Slovenskih goric. Novembra 1943 je postal, član Komunistične partije Slovenije in prevzel funkcijo sekretarja Okrožnega komiteja SKOJ Ljutomer—Radgona. Vse do novembra 1944 je kot okrožni skojevski sekretar aktivno deloval na tem območju in organiziral mladinske aktive. Znan je bil kot zelo hraber in iznajdljiv. Pogosto si je nadel delovni predpasnik in s koso na rami hodil med ljudmi kar pri belem dnevu. Prvoborec Janez pa je bil tudi povsod zelo priljubljen. Bil je zelo dober govornik, zato je govoril na mnogih zborovanjih in vnemal srca za boj proti okupatorju. Značilno zanjje tudi to, daje bil izredno domač v pogovoru z ljudmi in da je znal osvojiti srca vseh. Decembra 1944 je odšel na politično delo v svojo rodno deželo — Prekmurje, kjer so živeli njegovi starši.
V NEDELJO REFERENDUM V RADGONSKI KRAJEVNI SKUPNOSTI
ZA POKOPALIŠČE, KULTURNI DOM. KOMUNALO, TRŽNICO IN TELEFONIJO
Gotovo bi se še dandanes osnovnošolci učili v starem hramu učenosti, večina predšolskih otrok ne bi imela urejenega otroškega varstva, iz številnih pip v gospodinjstvih ne bi tekla voda, če sejte bi krajani krajevne skupnosti Gornja Radgona trikrat doslej odločili za samoprispevek in z njim sami razvijali svoj kraj in zadovoljevali svoje potrebe. To in še kaj so veliki rezultati enotnosti Radgončanov, vaščanov Melov, Podgrada, Hercegovščaka in Nori-
Deloval je na Goričkem, zadnji dan decembra 1944 pa se je mudil v Sebeborcih, odkoder je poslal poročilo Frančku Majcnu. Kot okrožni mladinski aktivist se je pridružil prekmurski partizanski četi in se udeležil številnih akcij. V noči na 28. februar ga je pri Bu-kovnici, na gozdni jasi Bereki, smrtno zadela ogrska krogla.
Partizanka Rozika Zavrč-Breda je zapisala: Neko noč smo žalostni ugotovili, da se iz akcije ni več vrnil Jožko Talanyi-Janez. S tovariši je padel v zasedo in moral žrtvovati svoje mlado življenje za svobodo. Ravno ta večer, predno je odšel iz taborišča, me je lepo prosil: »Breda, posodi mi titovko.« Seveda sem uslišala njegovo prošnjo in mu dala titovko, ki sem si jo sama naredila. Vsi smo žalovali za Janezom ...«
Jože Janež
čkega vrha. V nedeljo, 31. marca, se bodo odločali na devetih volilnih mestih na referendumu za uvedbo samoprispevka četrtič.
,,Leto dni smo tehtali in se odločali, dokler ni prevladala stara resnica, da brez lastnih sredstev ne bo napredka, da bo tisto, kar premoremo, še v bolj klavrnem stanju, če se ne lotimo ureditve in obnove. Zbori krajanov v prvi polovici februarja so pravilnost odločitve potrdili, tako da sem prepričan, da se bo v nedeljo okoli 3 tisoč volilnih upravičencev odločilo zanj”, pravi predsednik krajevne konference SZDL Gornja Kadgona Jože Zlatnik.
Pa tudi zato, ker je program del, ki bi jih naj opravili v prihodnjih petih letih z zbranimi 45 milijoni dinarjev, tisto, na kar krajani že dolgo opozarjajo. To je v prvi vrsti potreb po ureditvi pokopališča, mrliških vežic in okolice. Za to, predvsem pa za nujno potrebne sprehajalne poti, lepšo in dostojnejšo notranjost vežic (če bo kaj denarja ostalo, bodo postavili še novo), ureditev manjšega parka na zadnjem počivališču, namenjajo dobro tretjino samoprispevka. Drugo tretjino pa za nujno obnovo radgonskega kulturnega doma, ki že dolgo zaman čaka- mojstre. Ta osrednji kulturni objekt, ki je pomemben za celotn$ občino (v njem je najmanj 6 kinopredstav na teden in veliko drugih kulturnih dogajanj) je v poraznem stanju zunaj in znotraj. In to pridobitev iz časov zadružništva bo mogoče ohraniti le z novo streho, obnove so potrebne tla, izolacije in sanitarije. Že leta ne ustreza več, in če bi inšpekcijske službe dlakocepile, bi lahko radgonski Talijin hram že zaprle. Takšen kot
je, pa tudi ne omogoča gostovanja večjih kulturnih skupin in ansamblov.
Komunali namenja program petino denarja. Zajema pa ureditev pločnikov v mestu Gornja Radgo-
Jože Zlatnik: ,.Moramo skrbeti in vzdrževati, kar imamo.”
na, v smeri Podgrad in Mele (do križišča z železnico) ob magistralni cesti in v vasi Mele ob tej cesti in ob Mariborski cesti do Poličke ceste, tako da ne zanemarja nobene-
___ GORNJA RADGONA
Osebne izkaznice za 14235 občanov
Do sedaj so v občini Gornja Radgona izdali 14.235 novih osebnih izkaznic. Skoraj vsi občani v občini so prejeli nove osebne izkaznice, razen okrog 300 zdomcev m nekaj ostarelih in osamettn oceanov, ki osebne izkaznice ne morejo dvigniti. Nekaj takih občanov so delavci matične službe obiskali na domu, vseh pa niso mogli, ker zanje niso vedeli. Tako je izdaja novih osebnih izkaznic v občini končana.
ga dela krajevne skupnosti. Polovica denarja od zadnje desetine pa bi zadostovala za osnovno delo nove tržnice za kulturnim domom in za pogonska sredstva za širitev telefonskega omrežja na Tratah in v Meleh.
,,Prepričani smo, da bi tu program, kot vse dosedanje, v naslednjih petih letih lahko uresničili ob rednem dotoku denarja, ki bi se zbiral od 1 odstotka od netto OD zaposlenih, 5 od letnega katastrskega dohodka kmetov, 1 odstotka od bruto osebnih dohodkov obrtnikov, enakega deleža od dohodka pavšalistov, 5 odstotkov od dohodka na postranske poklice in 1 odstotka pokojnin. Po štiri tisočake letno bodo prispevali zaposleni v tujini, za ureditev pokopališča pa po 5 tisoč dinarjev enkratnem znesku še gospodinjstva iz nekaterih drugih krajevnih skupnostih, ki pri nas pokopavajo (Apače, Crešnjevci, Spodnja Ščavnica, Radenci in nekaj celo iz Spodnjih Ivanjec). Ta delež bi znesel okoli 3 milijone dinarjev. Sicer pa bi denar trošili tako, da bi bilo čimmanj dodatnih stroškov,” je še dodal Jože Zlatnik.
V, Paveo
F. K.
Pred 40 leti je vzhajala krvava zarja
Ivo Orešnik — Jože Janež
OSVOBODITEV PREKMURJA
Nacionalni komite osvoboditve Jugoslavije (NKOJ), tako se je v lem času imenovala vlada nove Jugoslavije, je dovolil sovjetski armadi, da pri izganjanju okupatorja preko Madžarske operira tudi na severovzhodnem delu jugoslovanskega ozemlja. Komandanta Tito za jugoslovansko armado in Tolbuhin za III. ukrajinsko fronto pa sta se v Beogradu dogovorila, da bo operativno območje Rdeče armade do reke Drave, v operacijah pa bo sodelovala z desnim krilom jugoslovanskih armad. Tako sta tudi Prekmurje in del Štajerske postala sestavni del ozemlja, čez katero je prodirala Rdeča armada. Ta dogovor se je nanašal zgolj na vojaške operacije oziroma^ zgolj na prehod armad, medtem ko civilno oblast na osvobojenem ozemlju postavlja izključno osvobodilna fronta, oziroma oblast nove Jugoslavije.
Ko je Rdeča armada III. ukrajinske fronte pod poveljstvom maršala Ivanoviča Fedor-ja Tolbuhina prebila nemško fronto severno od Blatnega jezera. je že 29. marca prodrla na avstrijska tla in se usmerila proti Dunaju. Na južnem krilu pa sta armadi Tolbuhina in 1. bolgarska armada v močni ofenzivi prebili fronto 2. nemške tankovske armade in jo hitro potiskali do naslednje močno utrjene obrambne črte, ki je potekala po hribovitem svetu pretežno ob reki Muri, in sicer od Cmureka do Gornje Radgone, pa vse do Razkrižja, nato pa zavila od Mure proti Šafarskemu—Gomili ter dosegla Dravo pri Ormožu. En krak te obrambne črte pa je potekal od Gornje Radgone ob Kučnici in stari jugoslovanski meji do Monoštra. To linijo so zgradili s prisilno mobilizacijo prebivalstva že leta 1944. Tako se je za to obrambno črto umaknila nemška von Weichsova armada 1. fronte, tankovska armada de Angelisa in deli razbite 3. madžarske armade, policije in žan-darmerije. Vse te enote so zadnje dni marca preplavile Prekmurje in Prlekijo. Ti premiki so bili pravo preseljevanje narodov. Za to obrambno črto je bila v notranjosti Slovenskih goric zgrajena se ena obrambna črta, Iji pa zaradi kapitulacije Nemčije
ni več prišla v poštev. Ta obrambna črta je bila zadnje upanje, kjer bi se naj zadržal naval rdeče armade in omogočil pravočasen umik von Ldhrove armade z Balkana v notranjost Avstrije. Dne 30. 3. 1945 so Mursko Soboto zapustile madžarske civilne in vojaške oblasti, v mestu je ostal le Ištvan Novak z madžarsko obmejno stotnijo vojske. Ta je zasedel položaje na Lendavski cesti, kjer so načrtovali braniti mostove na Ledavi, ki so jih Nemci minirali. Nemška vojska je z ruskimi ujetniki zgradila čez Muro pri Dokležov-ju zasilni vojaški železniški most, nato pa se 1. aprila 1945 umaknila preko njega na desno stran Mure, še prej pa iz Dokležovja odpeljala zadnji plen: konje, krave, vozove, kolesa tpa., nato pa šo most, ki je le tri dni služil svojemu namenu, razstrelili. Tankovska enota de Angelisa se je umikala proti Tišini in Petanj-cem, nekaj tankov so zaradi pomanjkanja goriva raztrelili v Martjancih. V Prekmuiju in okolici so Nemci pustili redke zaščitne skupine vojakov, s katerimi so še ob zadnji uri sodelovali nekateri domači izdajalci — njilaši. Te nemške patrulje so pozneje s svojimi obveščanji v zaledju Rdeče armade povzročile Rusom precejšnje žrtve.
Čez Prekmurje so operirale enote Rdeče armade 3. korpusa 57 armade III. ukrajinske fronte maršala Tolbuhina, ki je imel sedež svojega štaba takrat v Veliki Kaniži na Madžarskem, in pa deli 1. bolgarske armade, ki pa je v glavnem nastopala v Medžimurju in na desnem bregu Mure. Rdeča armada je v Prekmurje prodirala po treh vpadnicah, in sicer iz smeri Lenti-Redič, na severnem delu Prekmurja pa pri Hodošu iz smeri Zalalovo in pri Kuzmi iz smeri Monoštra pa tudi po ostalih dostopnih cestah. Pri osvobajanju Prekmurja je skupaj z Rdečo armado sodelovala tudi skupina okrog 38 bor-cev-Slovencev iz sestava jugoslovanskih borbenih enot, formiranih v Rusiji. Ta' skupina je nastopala od 4. aprila 1945, med njimi je bilo največ Prekmurcev, ki so jih madžarske okupacijske oblasti mobilizirale v vojsko ali v posebne kazenske delovne bataljone, pa so na fronti izkoristili
priložnost in prebegnili k Rdeči armadi. Ti borci so se odlikovali v bojih, ki jih je do Prekmurja bila. III. ukrajinska fronta, in prejeli številna odlikovanja Rdeče armade. Tudi borci Prekmurske čete so takoj navezali sodelovanje z Rdečo armado, in to že 1. aprila na Hodošu, in sodelovali v nadaljnjih akcijah za osvobajanje pokrajine. Prekmurska partizanska četa je bila v tem času iz še opisanih razlogov razdeljena na skupine, ki so delovale na različnih območjih Prekmurja z nalogo, da se predvsem hitro in učinkovito prevzame oblast v pokrajini in zagotovi zaščita prebivalstva. Med tem ko se je Rdeča armada približevala Prekmurju ali je že prestopila mejo, je bila skupina Majcna in Mirtiča na Hodošu, kjer se je z Rdečo armado srečala 1. aprila (na veliko noč), Bor je bil še na okrevanju pri Pankerju v Peča-rovcih Radovan Žunič, s svojo skupino na Srednji Bistrici, Varga in Zelenko v okolici Dobrovnika, Godina pa se je pridružil Rdeči armadi v Mali Polani. Atena, ki se je zdravila v Brezovici, se je še pred prihodom Rdeče armade ‘odpravila v Turnišče, kjer se je srečala z Rusi ob 'slavoloku pri Zadravčevih ob spremstvu številnih Turniščanov. Skupina Šešek—Šiško—Rajšter in še nekateri pa so razoroževali madžarske skupine pri Bogojini in se tam srečali z Rdečo armado. Ob prihodu Rdeče armade, marsikje pa še prej, so borci čete organizirali vaške zaščitne enote ali vaške straže, ponekod so jim rekli tudi narodna zaščita ali narodna straža. V mnogih vaseh pa so se te straže organizirale spontano in samoiniciativno, ali pa so jih organizirali narodno zavedni Prekmurci. V te novo formirane zaščitne vaške enote so se vključevali predvsem mlajši moški in fantje, v glavnem skrivači in dezerterji iz madžarske vojske, ki so se rešili strahu pred nenehnimi racijami madžarskih žan-darjev in so se izkazali pozneje kot predani in sposobni sodelavci pri vzpostavitvi nove oblasti, večina pa je sodelovala tudi v Prekmurski brigadi. Te enote oziroma straže so v povezavi z odbori OF, kjer so že bili ali so jih v tistih dneh ustanovili, zaščitile javne stavbe (šole, pošte,
opekarno, trgovine, naftno polje ipd.), obenem pa se vključevale v razoroževanje madžarskih enot, predvsem pa seveda skrbele za zaščito prebivalstva. Osvobajanje Prekmurja je v glavnem potekalo brez večjih spopadov in borb z umikajočimi se Nemci, hujši boji so bili med nemškimi zaščitnimi skupinami in izvidnicami Rdeče armade v Lendavskih goricah in v Lendavi, kjer so se Nemci zadrževali po nekaterih kleteh in v gradu, kjer so imeli strojnična gnezda in kjer je bil prva dva dni položaj nejasen, Rusi pa nišo vedeli, da so že na jugoslovanskem ozemlju in so celo razorožili vaške straže. Boji so potekali torej za Lendavo, v Bogojini ter na Petajncih, predvsem pa za vasi ob Kučnici in to Cankovo in Gederovce. V teh borbah so
Miško Kranjec v pogovoru z ruskim in partizanskim častnikom
ponekod že sodelovale skupaj z Rdečo armado tudi vaške straže. V obmejnih goričkih vaseh so Rusi ponekod postavili zasilne table z napisom v cirilici: Jugoslavija. Madžarska vojska je v glavnem polagala orožje brez odpora. Na različnih krajih Prekmurja so se predale tudi velike enote-bataljoni, v Bogojini pa brigada. Ponekod so položili orožje po krajših pogajanjih, večina pa kar hitro in z nekakim olajšanjem. Tu in tam pa sojih k predaji prisilile skupine partizanske čete in vaške straže. Orožje so zbirali naši aktivisti in vaške enote, večji del orožja pa je Rdeča armada uničila. Zajete madžarske vojake je ruska vojska večinoma usmerjala nazaj v zaledje. Na cesti Martinje—Kuzma so Rusi zaplenili veliko madžar
skih vojaških vozil, nekaj pa so jih zaplenili naši. Zabeleženi so datumi osvoboditve nekaterih vasi v Prekmurju. Martinje je bilo osvobojeno že 28. marca 1945 in postavili so slavolok zmagovalcem. Ti so 30. marca v Kuzmi v Gornjih Petrovcih je ruska vojska 31.3, pri Gr.adu in v Križevcih 1. aprila, v Puconcih in Prosenjakovcih 2. aprila, v Bogojini, Dobrovniku, Kobilju, Strehovcih, Turnišču, Polani, Filovcih 3. aprila, v Lendavi 4. aprila, Cankovi 7. aprila, isti dan v Črenšovcih in Bistrici (boji za Cankovo so trajali od 4. do 7. aprila), v Gederovcih pa šele 11. aprila. Ruske izvidnice so po stranskih poteh mnogokje vodili domači mladinci, ki so jim dali tudi prve podatke o umikajočih se Nemcih in madžarski vojski. Murska Sobota je bila po dosedanjih podatkih osvobojena 3. aprila. Ob zbiranju teh podatkov pa smo okrog osvoboditve Murske Sobote zvedeli še nekaj dodatnih ugotovitev. Štefan Čer, upokojenec iz M. Sobote, nam je dokaj prepričevalno povedal, da je bila M. Sobota osvobojena 2. aprila 1945. Njegova izjava je v kratkem taka: 31. marca 1945 smo se proti večeru na Bakovski cesti sestali oboroženi sodelavci aktivista OF Štefana Kuharja-Petra, sedem po številu, in ugotavljali možnost prevzema oblasti v mestu. Mesto ie še bilo polno vojske m nismo tvegali. S Francem Flisarjem-Brkom sva odšla še isti večer v smeri prihajajoče ruske vojske do Kerčice na madžarski strani,.kjer sva naslednjega dne srečala rusko patruljo ter ji opisala stanje v M. Soboti.'S to patruljo 4 ruskih vojakov in enega častnika smo se v džipu istega dne pripeljali do Mošča-nec, razorožili tam neko madžarsko enoto in zaplenili več vozil. Z enim od zaplenjenih kamionov smo nadaljevali pohod do Puco-nec. Kamion je vozil madžarski šofer, pridružil se nam še en madžarski vojak in madžarski poročnik, od Rusov pa en vojak. V Puconcih sta se nam pridružila aktivista Kuhar in Lutar in pohod smo nadaljevali proti M. Soboti. Pri takratni Flegarjevi gostilni smo naleteli na madžarsko posadko, ti jo je madžarski poročnik prepričal, da se je predala. Tako smo prišli na glavni ledavski most na Lendavski cesti. Med pregovori z madžarsko posadko, ki je stražila most, sem se spustil pod most, ki je bil miniran in most razminiral, mine pa zmetal v vodo. Posadka je omogočila, da je madžarski vojak, ki je bil z nami odšel, da pridobi (kot parlamentarec) stot
nika Novaka, da preda svojo vojsko, nastavljeno nedaleč od tega kraja. Stotnik pa je dal parlamentarca ustreliti. Vrnili smo se s kamionom do Puconec. Naslednjega dne, 2. aprila sem šel peš v M. Soboto, ko me v smeri iz Makiševec proti soboškemu kopališču na stranski cesti dohiti ruska patrulja 5 vojakov, eden me vzame na kolena in naročijo mi, da jim pokažem pot v mesto, kamor smo se nato usmerili z ruskim vozilom. Medtem se je zaslišala detonacija, porušili so železniški most in poškodovali tisti most na Ledavi, ki sem ga prejšnji dan razminiral, kajti nanj so pozneje kar na ploščo naložili mine in jih povezali. Most ni bil huje poškodovan. Ta eksplozija je bila obenem znak, za umik okupatorja iz mesta. Okrog 9. ure dopoldne smo prispeli v mesto, kjer nismo videli nobenega človeka. Čez nekaj časa pa so po Lendavski cesti že prihajale tudi druge ruske patrulje, obenem pa so se pojavljali ljudje in pozdravljali Ruse. Še isti večer, 2, aprila, (velikonočni ponedeljek) je prispela v M. Soboto skupina partizanov prekmurske čete s Hodoša in iz Šalovec, prespali so pri Novaku v Mali Kaniži in naslednjega dne, 3. aprila, začeli vzpostavljati v M. Soboti organe oblasti.
Še isti dan, 2. aprila, okrog 12. ure je precejšnjo število mladine vdrlo v poslopje sedanje občine, kjer je bil prej madžarski štab. Tam so z velikim navdušenjem jemali na hodniku položene in nabite puške ter se oboroževali. Treba bo seveda to datumsko trditev za osvobodite M. Sobote, 2. ali 3. april, še potrditi od drugih prič, ki se spominjajo dogodkov, ki žal takrat niso bili zapisani.
Navdušenje prekmurskih ljudi ob osvoboditvi pokrajine je bilo nepopisno. Povsod so ob prihodu pozdravljali Ruse, še z večjim navdušenjem pa naše partizane, kjer so se pojavili. Bilo je rokovanja, objemanja in poljubljanja, pogovori so bili v znamenju bratstva. Prekmurci so, čeprav v vojni osiromašeni', odprli svojo gostoljubnost. Mnoge vasi so krasili slavoloki. Vojna vihra Prekmurja materialno vendarle ni tako hudo prizadela kot ostalih slovenskih pokrajin. Zelo pa je primanjkovalo obleke, obutve in drugega blaga. Mnogi so nosili kar vojaške uniforme iz stare Jugoslavije. Toda ljudje so se v trenutkih osvoboditve počutili 'zelo bogati in srečni. Imeli so vse, saj so.bili spel svobodni.
STRAN 4
VESTNIK, 2$. MARCA 4985
kulturna obzorja
0 (ne)varstvu gradov
Naravna in kulturna dediščina sta tisti del narave in rezultatov človekovega dela, ki ima poudarjeno kulturno vrednost in predstavlja najkakovostnejši element človekovega okolja. Dediščina bogati naše življenje, prispeva k spoznavanju in razumevanju sveta in zgodovine. Preko sedanjosti povezuje preteklost s prihodnostjo in je eden osnovnih elementov naše nacionalne in osebne istovetnosti v prostoru in času. Zgodovinsko in kulturno poslanstvo dediščine je odvisno od pojmovanja in delovanja ljudi in družbe, ki naj jo spoznava, ohranja, uživa in rabi.
Tako je zapisano v uvodu analize stanja naravne in kulturne dediščine v tem srednjeročnem obdobju, ki jo je pripravil zavod za spomeniško varstvo Maribor, ugotovitev pa je prav gotovo lahko tudi istočnica za delo na tem področju v obdobju 1986—90.
Na področju naravne in kulturne dediščine za občino Murska Sobota naj bi omenjena kulturna institucija iz Maribora poleg popisovanja in raziskovanja ter dokumentiranja in vrednotenja naravne in kulturne dediščine tudi vzdrževala in obnavljala spomenike ter skrbela vsaj za zaščito, če že težko govorimo o revitalizaciji gradov.
Pa bi bili gradovi tako v Beltincih kot v Murski Soboti in posebej pri Gradu na Goričkem potrebni še kako temeljite oživitve. Predvsem prvega in slednjega je zob časa že dodobra načel, nič kaj bolje pa se ne piše tudi soboškemu očaku, če ne bomo pravočasno poskrbeli za njegove temelje in zunanjo fasado. ,,Bomo poskrbeli” je lahko zapisati, težje pa obljubljeno uresničiti. Najlažje je ,,zaščititi” na tak način, da je na papirju, ki vse prenese, lepo zapisano, v praksi pa se potem izkaže tako, kot je to v Prosenjakovcih, kjer je graščina že’ ruševina. Tudi pri Gradu bo kmalu tako, če ne bo priskočil na pomoč kak gostinsko-turistični podjetnik, ki bi to zanimivo točko uporabil za svojo in kulturnozgodovinsko ponudbo. Podobno velja tudi za grad v Murski Soboti, v katerem bo Kulturni center Miško Kranjec z izselitvijo delovne organizacije Gozdno in lesno gospodarstvo pridobil nove prostore za svojo dejavnost. Umestno bi bilo, da jih uporabi za dopolnitev svoje muzejske ponudbe, saj je Pokrajinski muzej prostorsko nesistematično razvrščen, in utesnjen, dopolnitev kulturne pa bi bila gostinska ponudba v obliki lokala, o katerem je bilo že veliko govorjenega, pa zaenkrat še nič narejenega. Časi res niso naklonjeni tovrstnim investicijam, toda glede na izjemno lokacijo sredi soboškega parka bi bilo prijetno posedeti tako pod grajskimi oboki kot na prostem, ob dobri postrežbi seveda.
Ce bodo imele za varstvo svoje kulturne in naravne dediščine posluh tudi krajevne skupnosti in bodo prispevale sredstva, ki jih obubožane kulturne skupnosti nimajo, bo morda v nekih ,,manj suhih letih” zapisano o sanaciji gradov in drugih kulturnih spomenikov uresničljivo, tudi s pomočjo združenega dela. Zaenkrat pa bi bilo veliko že, če bi s svojim odnosom vsak posameznik preprečeval vandalizem nad naravno in kulturno dediščino, ki ga je vedno več, imenovani Zavod za spomeniško varstvo pa v okviru možnosti izvajal dogovorjeno.
Brigita Bavčar
LADISLAV DANČ: RAZMIŠLJAJOČI, mešana tehnika. (Z razstave DHLM — Danč, Hauko, Logar, Mesarič v razstavnem paviljonu arhitekta Franca Novaka v Murski Soboti, o kateri je Marijan Tršar takrat zapisal: »Razstava četverice slikarjev ima, o tem sem trdno prepričan, mimo umetniško doživljajskih i aspektov še prav poseben pomen za Mursko Soboto. Končno so zbrali, uredili in pokazali javnosti rezultate svojega dela avtorji, ki se zavedajo, da je mladosti lasten pogum; da je prav mladim naloženo in naročeno, naj vendar enkrat prebijejo zid predsodkov in zmrdovanja nad vsem, kar je »modernejše«, za mnoge »nerazumljivo« ali celo spotakljivo.«)
-----------w--------------—
O prijatelju, sebi in času
kulturni koledar
ŽALUJOČI OSTALI V LJUTOMERU
Kaže, da je smrt neizčrpen vir navdiha satirikom in komediantom in da se Pomurci v zadnjem času radi smejemo vsem peripetijam okoli tega dogodka. Po Smrti predsednika hišnega sveta in Plastičnih rožah za Valenta so se zapletom — predvsem tistim družinskim in medčloveškim — ob smrti lotili tudi ljutomerski gledališčniki s komedijo Branislava Nušiča Žalujoči ostali. Kljub nekaterim pomanjkljivostim (neenotna igra akterjev, nihanje v intenzivnosti predstave ...) lahko rečemo, da je predstava gledljiva, še več, gledalci se bodo od srca nasmejali, čeprav ne tako kot pred letom dni ob predstavi Smrt predsednika hišnega sveta. Kes je, da je premierska predstava nehvaležna za ocenjevanje ali kakršnekoli napovedi, saj je skupina imela velike težave z zasedbo in bo verjetno določene pomanjkljivosti že odpravila, kar bo vsekakor v prid vsem tistim, ki premiere niso uspeli videti. Sicer pa — sam tekst je posodobljen in prilagojen današnjemu času in današnjim ljudem, tako da je preskok iz Nušičevih časov v danes skoraj neopazen. Na ljutomerskem odru smo poleg nekaterih starih mačkov videli tudi nekaj novih igralcev — bodočih nosilcev gledališke dejavnosti, ki so pod režiserskim vodstvom Iva Žnidariča v celoti zadovoljili.
D. L.
MARIJA ZRIM na marčnih predstavitvah
V galeriji Delavske enotnosti v Ljubljani je bila od 8. do 23. marca zanimiva skupinska razstava ustvarjalk samoukinj z naslovom Marčne predstavitve. Razstavo je pripravil Informacijski center v sodelovanju z revjjo Naša žena.
Na razstavi, na kateri je imel pozdravni govor predsednik republiškega odbora sindikata kulturnih delavcev Franček Drofenik, z; izvirnim glasbenim recitalom, polnim duhovitih reminiscenc iz življenja žensk, pa sta nastopila glasbenik Lado Jakša in igralka Nadja Strajnar, se je med 25-timi ustvarjalkami iz vse Slovenije predstavila tudi slikarka Marija Zrim iz Murske Sobote. Ljubljanskim obiskovalcem na slikah ni prikazala samo in zgolj odseva določenega časa v Prekmurju. Njene slike so tudi podoba kmečkega delovnega človeka in pokrajine ob Muri. Slikarkino vodilo je miselno usmerjeno z bolj ali manj določeno težnjo, da s sliko nekaj pove. Slednje dosega tudi s slikanjem hiš in krajine, iz katerih vejeta družbena resničnost in narava na poseben način, drugače, kot jo bežno doživljamo v vsakodnevni ihti s časom. Marija Zrim bi prejkone rada gledalcu svojih slik razgrnila z realis^čnim načinom slikanja, da bi v nadrobnosti dojel resničnost, ki je v hitenju po svojih neskončnih dnevnih opravkih nima časa doživeti. Tako je obiskovalcem razstave v Ljubljani z bogatimi izkušnjami, ki jih je pridobila v desetletjih umetniškega ustvarjanja, predstavila umetniško doživeto resničnost' prekmurske krajine.
Boris Hegeduš
(Iz nagovora ob odprtju spominske razstave del akademskega slikarja Ladislava Danča v Murski Soboti).
Laci je bil po naravi vesel, odkritosrčen in resnicoljuben, govoril je glasno in gledal v oči. Skupaj sva doživela tudi marsikaj lepega in vrednega, vendar me nanj veže mnogo več črnih, skoraj tragičnih spominov.
Za Ladislava Danča sem prvič slišal 1956. leta, torej pred skoraj 30 leti, ko ga je takratna mladinska revija za umetnostno kulturo MLADA POTA predstavila kot enega najbolj nadarjenih študentov ljubljanske akademije upodabljajočih umetnosti. To so bila leta, ko smo začeli Slovenci kritično razmišljati o socialističnem realizmu v umetnosti in sprejemati zapoznele informacije o modernizmu v zahodni Evropi in Ameriki. Namen, dijaka soboške gimnazije, ki je napenjal ušesa, da bi o vsem kaj več slišal, ki je z zanimanjem prebiral Camusa ter gledal reprodukcije Picassovega slikarstva, so naredile v Mladih potih objavljene reprodukcije Dančevih grafik močan vtis. Bile so modernistično zasnovane, s poudarjenimi kontrasti in ritmi črno-belih ploskev in linij. Zelo sem si želel, da bi ga spoznal, vendar sva se v naslednjih letih, ko sem študiral v Ljubljani, seznanila le kot rojaka in se samo bežno srečevala.
Prvič sva še resneje pogovarjala in si razkrila svoje poglede na umetnost, slikarstvo in razmere v Prekmurju 1963. leta. Pokrajinski muzej za Pomurje v Murski Soboti je namreč pripravljal galerijsko zbirko pomurske umetnosti. Imel' sem nalogo, da od vseh živečih pomurskih slikarjev priskrbim prva dela bodoče zbirke. Bil sem pri Pandurju, Trstenjaku, Jakobu, Jakiju in vsem je Pokrajinski muzej odkupil eno sliko, eno pa so slikarji z razthevanjem podarili bodoči zbirki in ji zaželeli čim daljše in srečno življenje. To so bili še časi, ko smo vsi čutili v sebi občutek miru in svobode, verjeli pa v vizijo napredka, dela in humanizma. To poudarjam zato, ker je takšno, za današnji čas morda preživelo in sentimentalno prepričanje bilo značilno tudi za Ladislava Danča in mu je prav to povzročilo nekatera razočaranja. Tudi Laci me je v Ljubljani lepo sprejel in mi dal za zbirko pomurske umetnosti dve sliki, ki sta danes tukaj na razstavi, sicer pa v galerijski zbirki Pokrajinskega muzeja v gradu. O slikah se nisva mnogo pogovarjala, Laci se je zelo zanimal za domači kraj, za razmere v Prekmurju. Takrat mi je prvič omenil, da ga vplivni ljudje vabijo v Mursko Soboto in da se govori o gradnji likovnega razstavišča.
Pokrajinski muzej je leta 1963 slavnostno odprl galerijsko zbirko in začel graditi razstavni paviljon arhitekta F. Novaka. 1964. sem odslužil vojaščino in posebej občutil prvo gospodarsko reformo. Za kratek čas sem ostal brez zaposlitve. Paviljon se je kljub dobro zastavljeni likovno-galerijski dejavnosti skoraj povsem skomer-cializiral. V Mursko Soboto se je vrnil Ladislav Danč, tu je delal tu-
di akademski kipar Feri Kiraly iz Lendave. Srečevati smo se, skupaj delali in načrtovali, vendar se nisem mogel otresti občutka, da naše prijateljstvo in sodelovanje ni pristno, da nad njima leži senca nekega nesporazuma. Z Lacijem sem celo stanoval v istem bloku, v ,,bobi bloku”, vendar sva se o najpomembnejših stvareh iskreno pogovorila povsem po naključju, ob vinu in praznovanju rojstnega, dne najinega prijatelja, pokojnega novinarja Slavka Klinarja. Laci mi je zaupal, da je nad vsem razočaran, nad Soboto, Prekmurjem, umetnostjo, prijatelji in tudi nad mano, ki da mu nisem po resnici povedal, kako je z razstavnim paviljonom, ker so mu obljubljali delo in vodenje paviljona. Ta nesporazum sva razčistila in poslej je bilo najino prijateljstvo .pristnejše. Zavoljo resnice pa želim danes povedati še tole: Ko sem leta 1962—63 absolviral na ALU v Ljubljani in nisem imel možnosti za nadaljevanje študija na specialki, pač pa sem se moral zaposliti ter bil sprejet v službo v osnovno šolo v Gornjih Petrovcih, stanovanje pa sem dobil na bližnji kmetiji, me je v Mursko Soboto poklical tov. Franc Šebjanič, podpredsednik okraja. Razložil mi je, da želijo razvijati tudi likovno in razstavno kulturo, da sem eden prvih domačinov, ki se je po študiju na akademiji vrnil v Prekmurje, da bi bilo prav, če bi se -zaposlil v Pokrajinskem muzeju, da bomo kmalu začeli graditi novo razstavišče itd. Čeprav sem bil romat nično in sentimentalno razpoložen do kmečkega življenja in pokrajine, sem se vseeno odločil za Mursko Šoboto. Kaže pa, da je tov. Sebja-nič na podoben način vabil tudi Ladislava Danča in Franca Kiral-ya. Kljub nesporazumom, ki Jih je s tem povzročil, sem danes prepričan, da je imel dobre in poštene namene in da ima velike zasluge za razvoj kulturnih ustanov v naši občini, predvsem Pokrajinskega muzeja, študijske knjižnice in razstavnega paviljona in da je z organizacijo mednarodne razstave PANONSKA POKRAJINA PANONSKI ČLOVEK leta 1977. zasnoval današnjo razstavo PANNONIA in mednarodno kul-turn a sodelo vanje.
z Lacijem sva se po tistem ,,očiščenju” ob vinu iskreno pogovarjala o slikarstvu in si zaupala svoje načrte. Ocenila sva, da predvsem na likovnem področju v najinem okolju prevladujejo pogledi, ki so še bolj nazadnjaški, kot so bili pred vojno, in da ne bi zdržali niti kritik, ki so jih že med obema vojnama ob naključnih razstavah v Murski Soboti pisali Janko Liška, Fran Sijanec in Branko Rudolf. Dobila sva. večji stanovanji in s tem boljše možnosti za delo. Odločila sva se, da si bova sredstva za slikarski material in delno za življenje pridobila z dodatnim de-
lom, ker od slik ni bilo mogoče živeti. Tako sva ob službi delala tudi drugo, poslikala sva neštete turistične in gostinske table, obnavljala prometne znake in verjela, da bo nekoč boljše. Za slikarstvo je ostajalo vse manj časa, še to se je začelo prilagajati malomeščanskemu okusu in vse pogosteje se je dogajalo, da sva sočno preklinjala in se spraševala, ali je to res edini možni način slikarskega in umetniškega dela. Vse pogosteje sva se tudi napila, Laci še pogosteje kot jaz, ki sem se začel resignirano prilagajati razmeram.
Na srečo se je s šolanja na ALU vrnil Lojze Logar, Stefan Hauko pa je ostal v Ljubljani. Predvsem Lojze, ki je bil najmlajši, je prinesel sveže ohrabrujoče ideje in nas spodbudil, da smo leta 1970 ustanovili skupino DHLM — Danč, Hauko, Logar, Mesarič. Dokaj odločno smo prekinili z domačijskimi pogledi na slikarstvo in se odločili za iskanje svojih likovnih izrazov na osnovi spoznavanja tradicije in razvoja sodobne likov.ne umetnosti. Dobro organizirane razstave smo pripravili takorekoč po vsej Sloveniji, nekaj tudi v tujini. Kritika jih je različno sprejela in ocenila, materialnega uspeha pa ni bilo nobenega. Čeprav je naše združenje in sodelovanje oživilo tudi Lacija, o čemer pričajo njegova dela na razstavi smo imeli pogosto občutek, da zlasti Laci vse težje usklajuje vsakdanje obveznosti, predvsem delo v šoli, skrb za vsakdanji kruh in družino, s slikanjem. Dogajalo se je, da je delo za razstavo naslikal takorekoč čez noč in še mokra prinesel v razstavišče. Ni obupaval, opazili pa smo, da se mu vse pogosteje nekam mudi, kot da ga nekdo preganja, in da se vse težje odpoveduje pijači.
Po 1974. letu smo pbredkeje skupaj razstavljali. 1975. pa še zadnjič v okviru skupine DHLM. Vsak izmed nas si je poiskal neko svojo pot, vse manj je bilo ciljev in želja, ki bi nas povezovali. Laci mi je nekoč, po nagradi, ki jo je prejel na PANNONII 1975. leta v Eisenstadtu, povedal, da ga malo brigajo vsi ,,-izmi” in ,,-arti” in da je vsaj malo srečen edino takrat, ko se lahko zapelje v naravo, domov v Goričko, v pokrajino in slika neobremenjeno brez predsodkov, tako da pusti svoji duši in svojim mislim svobodo, pozabi na mučen vsakdanjik, v katerem so se tudi na domačih tleh razmnožile najrazličnejše oblike potrošniškega egoizma ter političnih, upravnih, kulturnih . in gospodarskih nesmislov. Morda so prav takrat nastajala najboljša Dančeva dela, žal pa so v svoji ekspresivnosti že nosila zloveščo slutnjo tragične usode, ki se je neusmiljeno uresničila na samem začetku 1979. le,a' FRANC MESARIČ
ČETRTEK, 28. MARCA
MURSKA SOBOTA - Na občinskem srečanju Naša beseda 85 — plesni del — se bodo ob 12. uri v grajski dvorani predstavile plesne supine šolskih kultumou-metniških društev iz Murske Sobote (Karel Destovnik-Kajuh in srednje družboslovne in ekonomske šole) ter Gornjih Petrovec.
RADENCI - Ob 20. uri bo v kongresni dvorani hotela Radin gledališka predstava Partljičevega dela Naj poje čuk v izvedbi članov kulturnoumetniškega društva Videm ob Ščavnici.
PETEK, 29. MARCA
LJUTOMER — Ob 18. uri bo v galeriji Ante Trstenjak otvoritev razstave karikatur Remigija Bratoža. Razstavo posreduje umetnostna galerija Maribor in bo odprta do 15. aprila.
V ljutomerskem domu kulture bo ob 19.30 ponovitev Nušičeve komedije Žalujoči ostali, s katero se predstavljajo člani dramske skupine KUD Ivan Kaučič.
NEDELJA, 31. MARCA
RADENCI — V razstavnem salonu hotela Radin bo ob 1730 otvoritev razstave del karikaturista Bogdana Potnika iz Kamnika. V kulturnem programu bo ob tej priliki sodeloval mešani pevski zbor Radenske.
razstave
LENDAVA — V galeriji Lendava je od preteklega petka na ogled razstava barvnih monotipij in akvarelov Anteja Trstenjaka (1894—1970) iz zbirke Umetnostne galerije Maribor.
MURSKA SOBOTA — V galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec je do konca tega tedna na ogled spominska razstava del akademskega slikarja Ladislava Danča (1932—1979).
knjige
USPEŠNICE TEGA TEDNA v prodajalni Doora knjiga v Murski Soboti so Romen Basu: VRTNICE IN SVEČE (Pomurska založba), Dušica Kunaver; SLOVENSKA PESEM V BESEDI IN GLASBI (DZS) in Harriet Laurey: ZGODBE LADIJSKEGA MAČKA PELEGRINA (Mladinska knjiga).
KULTURNI NAGRAJENEC
NAŠA BESEDA 85
V gledališčkem delu občinskega srečanja Naša beseda 85 so se v torek pa grajskem odru v Murski Sobti zvrstile naslednic nredstave: Dan z Edvardom v izvedbi učencev soboškega srednješolskega centra. Vzorni soprog in Pomladne trave učencev iz Gornjih Petrovec in Kdo bo naredil Vuku srajčico, s katero so se predstavili šolani osnovne šole Dane Sumanjak. bb
JANEZ GLAŽAR
Svoje fotografije ni želel priložiti, zato pa je bil mentor mladinskega kulturnoumetniškega društva na srednji družboslovni in ekonomski šoli v Murski Soboti in oblikovalec številnih nastopov tako na šoli, v mestu in drugih krajih soboške občine, zelo natančen pri odgovoru na vprašanje, kakšna je bila dilema pri lektoriranju literarnega leposlovnika Iskanja.
Ob takem delu naleti človek na vprašanja, na katera mora najprej odgovoriti v sebi. Gre za razmerje do besedne umetnine, do ustvarjalcev in v omenjanem primeru za odnos do ljubiteljstva. Vživeti sem se moral v njihovo nujo, ki jih žene, da ustvarjajo, razumeti, kaj jim to ustvarjanje pomeni: da se le pojavljajo njihova imena ali pa ustvarjajo tudi iz drugačnih pobud. Po mojem mora biti odnos do tako imenovane ljubiteljske poezije vseeno nekoliko drugačen, kakor je na primer odnos do ljubiteljstva v slikarstvu ali gledališki dejavnosti. Zato, ker se v slednjih lahko človek akademsko usposobi, medtem ko se za poezijo ne more. Vsaka pesem začetnika pravzaprav predstavlja ljubiteljstvo, in prva zbirka predstavlja rezultat neke ljubiteljske dejavnosti, kaj pa prinese čas, kasneje ugotavljajo kritiki. Torej ne bi mogel nasploh ločevati ljubiteljske dejavnosti od tako imenovane ustvarjalne, bb
VESTNIK, 28. MARCA 1985
STRAN 5
^Olet Tovarne oblačil in perila MURA
Se premalo uveljav Ijamo minulo delo
Ce hočemo govoriti o razvoju Tovarne oblačil in perila Mura v Murski Soboti, potem moramo poseči takoj v povojno obdobje. Obe tovarni (Cvetičeva in Šiftarjeva) sta bili namreč v skladu s tedanjim zakonom nacionalizirani, lastnika tovarn pa sta odšla v tujino. Nato sta se obe tovarni združili v eno podjetje, ki se je imenovalo Tovarne perila Murska Sobota. Zelo kritično obdobje je nastopilo v letih 1946 in 1948. Ministrstvo za industrijo Slovenije je že leta 1946 sprejelo odločitev, da je treba podjetje Muro v Murski Soboti likvidirati in odseliti celotno strojno opremo v Slovensko Bistrico. Delavke so se odločno zoperstavile takšni odločitvi in tudi uspele. Druga selitev je grozila dve leti pozneje, in sicer v tovarno sanitetnega materiala v Domžale. Zaradi odpora delavk ni prišlo tudi do te predvidene selitve. Ob tem je treba povedati, da je bilo leta 1948 zaposlenih v obeh tedaj združenih podjetjih 638 delavcev. Poleg tega so leta 1949 odpustili 227 delavk, leta 1952 pa še 104 delavce. Mnoge delavke se še danes z grenkim priokusom spominjajo informbirojevskih časov, ko so mislile, da bodo njihovi stroji potovali v Rusijo. Poleg tega je bila Murska Sobota tedaj še slabo prometno povezana z ostalim delom Slovenije. Najpomembnejše pa je vsekakor to, da so tovarniški prostori in stroji vendarle ostali v Murski Soboti, saj je bila tako omogočena zaposlitev v domačem kraju in delavke niso hodile več toliko -'a sezonsko delo kot dotlej.
PRVA IZVOZNA POGODBA ŽE 1958
Tedanjih časov se še dobro spominja tudi Viljem HAKL, ki se je v tovarni Mura zaposlil 13. decembra 1945, Od 1949 do 1974 pa je bil glavni direktor tega velikana tekstilne in konfekcijske industrije pri nas. Za svoje uspešno delo je dobil več pomembnih družbenih priznanj, kot so red dela z zlatim vencem, Kraigherjeva nagrada leta 1971 itd. ,,Vse te bitke za obstoj tovarne so imele negativne posledi-
TEŽKA KONFEKCIJA MED GRADNJO — tako so leta 1961 začeli graditi obrat težke konfekcije tovarne Mura, ki je omogočil nadaljnji razvoj te industrije.
TOZD OBRTNO INSTALACIJSKIH DEL n. šol. o.. TOZD KOMUNALA n. sol. o. in DSSS
DEJAVNOST. OBRT TER STORITVE n.sol.o. LENDAVA
LENDAVA
OPRAVLJA NASLEDNJA DELA:
v TOZD Obrtno instalacijskih del
- vse vrste elektroinstalacijskih del
- keramičarsko-teracerska dela
- kamnoseška dela
- cementninarska dela
- pleskarska dela
- tiskarska in
- mizarska dela
v TOZD Komunala
- vse vrste komunalnih storitev
- vodoinstalacijska in gradbena vzdrževalna dela
PRELOMNO LETO 1961
ce za njen razvoj, kajti vse do leta 1950 v podjetju nismo mogli razmišljati o napredku. Nasprotno? Prišel je še en udarec z odlokom in uredbo ministrstva za industrijo, po katerem je moralo 200 mladih delavk oditi delat v predilnice v Kranju, Škofji Loki in Litiji. Tako se je število
zaposlenih
soboški Muri
občutno zmanjšalo. Na srečo smo jih kasneje zopet zaposlili pri nas. Moram povedati, da sta bili obe tovarni v Murski Soboti zelo dobro strojno opremljeni. Šiftarjeva tovarna je imela tekoči trak, ki je bil tedaj sploh prvi tekoči industrijski trak v jugoslovanski industriji. Kot novost sc si jo prišli ogledovat številni dijaki od drugod!”
VILJEM HAKL — 25 let glavni direktor tovarne oblačil in perila Mura.
MARIJA VILD vodja kadrovsko-socialne službe v največji pomurski delovni organizaciji.
In potem je prišlo' prav gotovo prelomno leto 1950, ko se je začelo uvajati delavsko samoupravljanje. Kolektiv Mure je spoznal, da mora nekaj ukreniti^ ker po starem niso mogli več shajati. ,.Kupili smo nekaj specialnih strojev in prvo likalno garnituro, pri čemer je bil postavljen pogoj, da se moramo odločiti za izvoz. Zato je Mura leta 1958 sklenila prvo izvozno pogodbo za prodajo 250 tisoč srajc v Zahodno Nemčijo. S tem smo dobili takoj tudi dovoljenje za uvoz likalnih strojev, kar je izredno povečalo
delovno storilnost in kakovost naših izdelkov. V petletnem planu Slovenije so načrtovali gradnjo obrata za proizvodnjo težke konfekcije, ki ga dotlej v naši republiki nismo imeli. S podporo okrajnih in delno tudi republiških forumov se je Mura prijavila na natečaj ter izdelala elaborat in načrt. Dobili smo podporo, in tako v Murski Soboti začeli graditi novo, tovarno, ki je prav gotovo pomembna prelomnica. Samo investicijo ni bilo težko izvesti, ker smo imeli zagotovljena finančna sredstva in strojno opremo. Velike težave pa smo imeli s kadri, ker nismo premogli niti tehničnega kadra niti delovne sile, ki bi obvladali, to proizvodnjo. Zato smo že te



daj namenjali posebno pozornost kadrovski politiki, ki se je pokazala kot odločilni dejavnik nadaljnjega razvoja soboške Mure”, poudarja Viljem Hakl.
,,Prelomno obdobje za razvoj Mure je bilo leto 1961, ko smo začeli z otvoritvijo tozda Oblačil šivati povsem nov program. Prav v tem času, ko smo v Muri zaposlili že 889 delavcev, smo sprejeli odločitev, da bomo izvažali in to konfekcijo, ki smo jo šele začeli izdelovati. V začetku smo imeli probleme s kadri. Prepričani smo namreč bili, če zaposlimo obrtnike in krojače iz celega Pomurja, da bo proizvodnja stekla. Žal pa ni bilo tako, ker so delali na obrtniški način. Zato smo bili med soustanovitelji šole konfekcijske stroke v Zagrebu, od koder so prišli prvi naši tehniki. V Muri so se zaposlili tudi prvi diplomirani ekonomisti. Hkrati je pomembno, da smo se delavci takrat odločili, da velik del svojih osebnih dohodkov damo za razvoj tovarne”, pravi Marija VILD, vodja kadrovsko-socialne službe v največji pomurski delovni organizaciji.
VELIKO UDARNIŠKEGA DELA ZAPOSLENIH
Ob tem je treba vedeti, da je do leta 1961 obstajal le obrat perila, v katerem so izdelovali srajce, pižame in spodnje perilo, tega leta se je pridružil obrat težke konfekcije, zdajšnji tozd
Oblačila, nič manjšega pomena pa ni leta 1961 ustanovljen lasten center za vzgojo kadrov. Z odpovedovanjem delavk in delavcev, ki so celo več kot polovico svojega osebnega dohodka namenili za razvoj tovarne, so nastajali novi obrati in novi proizvodni programi. Opravljenega je bilo ogromno udarniškega dela zaposlenih, med katerimi Se je pokazala visoka delavska zavest. Velika pripravljenost Murinih delavcev pa je seveda morala roditi bogate sadove, ki smo jim priča.
,,Med tem časom smo naredili še en korak, ko smo prostore bivšega Šiftarjevega obrata v. celoti predali Pomurskemu tisku, ki je tako začel s proizvodnjo kartonaže. Po drugi strani pa nam je leta 1962 ob širitvi obrata Perila ravno Vomurski tisk dal denar, da smo lahko zgradili to-- varno. To je gotovo lep primer medsebojnega sodelovanja dveh kolektivov. - Potem smo širili prostore obrata perila, obrata oblačila, ki se je povečal kar za enkrat, zgradili smo nov obrat za ženske obleke itd.”, pripoveduje Viljem Hakl. Vedno znova je prihajalo do novih gradenj. Od tozda Perila so se razširili še za tozde Oblačila, Ženska oblačila, nastali pa so tudi novi obrati v Ljutomeru, Gornji Radgoni in Gornjih Petrovcih.
Zanimiv je podatek, da so v soboški Muri ves čas namenjali posebno pozornost tudi družbenemu standardu zaposlenih, kar je še posebej opazno v šestdesetih letih. Tako so do leta 1961 imeli na voljo le devet stanovanj za delavce, od leta 1963 pa sistematično skrbijo za stanovanjsko gradnjo, saj zdaj razpolagajo že s 490 stanovanji. Od leta 1963 so uvedli lastno udeležbo pri dodelitvi stanovanj, kar je bila takrat redkost v delovnih organizacijah. Kredite “ za zasebno gradnjo prejemajo zaposleni od leta 1962 in jih je doslej dobilo 1800 članov kolektiva. Tudi s prehrano delavcev so začeli 1961. leta. Dotlej so delavci dobivali Ib mleko, odtlej pa kuhano hrano iz Vargove gostilne, pozneje iz Benkičeve gostilne in zatem iz Tovarne mejnih izdelkov. Ko so zgradili v Murski Soboti družbeno prehrano, kjer se je zlasti angažiral kolektiv Mure, pa so rešili tudi vprašanje prehrane delavcev. Podobno je bilo s prevozi na delo. Do leta 1961 niso imeli nobenega prevoza, v letih od 1963 do 1967 so kupili lasten avtobus za progo Ljutomer—Murska Sobota, leta 1975 pa so se pogodbeno povezali z avtobusnim prevoznikom Certusom. To leto so imeli 1100 vozačev, danes pa imajo kar 27 linij s 3140 vozači. Skupna cena mesečnih vozovnic znaša že 530 milijonov dinarjev. Ves čas pa so prispevali denar tudi za gradnjo vrtcev, šol, zdravstvenih in drugih objektov, s čimer je kolektiv tovarne Mura v precejšnji meri vplival tudi na razvoj soboške občine in Pomurja.
(nadaljevanje prihodnjič) Milan JERŠE
OTROK
Občinska Zveza prijateljev mladine Murska Sobota je na to temo preteklo sredo pripravila problemsko konferenco. Kot smo lahko slišali v poročilih pionirjev iz domala vseh osemletk v soboški občini, imajo otroci v šoli (v prostem času) zares pestre dejavnosti. Praviloma vsak učenec sodeluje vsaj pri eni — pri športu, v kulturnih sekcijah, šolski zadrugi in tako dalje. Skoraj povsod pa trenutno najbolj pogrešajo računalnik. Ker akcija za nakup računalnikov že teče, bo v novem šolskem letu ta njihova želja marsikje uresničena.
Delegati pionirskih odredov pa so opozorili tudi na druge težave in potrebe. Tako so učenci OŠ Edvard Kardelj v Murski Soboti, ki so bili tudi gostitelji problemske konference, zelo prikrajšani, ker nimajo telovadnice. V Beltincih, Rogašovcih in prav gotovo še kje jim primanjkuje prostorov za to ali ono dejavnost. Učenci osnovne šole Grad pa so potožili, da po pouku velikokrat ostajajo sami, ker se vsi učitelji višje stopnje z avtobusi odpeljejo domov. Nasploh imajo marsikje na šolah problem z mentorji za prostovoljne dejavnosti, ker učitelji vsega ne zmorejo. Zato bo potrebna širša akcija, da bi v šole pritegnili čimveč zunanjih sodelavcev.
in kaj pogrešajo otroci izven šole? Najbolj si v večini krajev želijo, da bi imeli kopališče. Žal bazenov na podeželju najbrž še lep čas ne bomo mogli graditi, več pa bi lahko storili proti onesnaževanju potokov, rek in jezer, iz katerih sp nekoč lahko vodo celo pili in se ne le kopali v njej. Mladi na podeželju si želijo tudi več filmskih predstav in gledaliških uprizoritev. To bi jim najbrž lahko še najlažje uresničili. Pa bomo? Ali pa bomo raje dopuščali, da bodo tudi otroci zahajali v gostilne?
JOŽE GRAJ
Družbeni pravobranilec samoupravljanja v Murski Soboti, ki urejuje zadeve v Pomurju, je konec lanskega leta začel z aktivnostmi pri uresničevanju zakona o razšiijeni reprodukciji in minulem delu. Ta zakon je začel veljati 30. aprila 1982 in po njegovem 84. členu bi morali delavci v temeljnih organizacijah združenega dela svoje akte uskladiti že do konca leta 1983. Obširno poročiloje bilo posredovano vsem občinskim skupščinam, občinskim svetom zveze sindikatov in medobčinski gospodarski zbornici. O tem gradivu je stekla široka razprava tudi v vseh izvršnih svetih, ki so ugodno ocenili omenjeno gradivo. To nas je spodbudilo za razgovor z družbenim pravobranilcem samoupravljanja Andrejem Gerenčerjem.
VESTNIK: Katere so poglavitne ugotovitve iz omenjenega poročila?
ANDREJ GERENČER: Zavedajoč se, da ne gre za formalno pravno uskladitev samoupravnih splošnih aktov, temveč bolj za zahtevno delo pri iskanju vsebinskih rešitev, nismo takoj posredovali. Res je, da ozdi niso dobili pravočasno vseh predpisov, potrebnih za aktivnosti na tem področju. Tako smo začeli z delom pri usklajevanju samoupravnih splošnih aktov z omenjenim zakonom septembra lansko leto. V tej zvezi smo izbrali 165 OZD, katerim smo posredovali poseben vprašalnik, zlasti glede odnosov pri upravljanju s sredstvi za izboljšanje materialne podlage dela in pridobivanja dela osebnega dohodka na osnovi razpolaganja z družbenimi sredstvi kot minulim delom. Ugotavljamo, da je bilo precej narejenega na področju odnosov pri gospodaijenju z investicijskimi sredstvi, zdaleč premalo pa na področju osebnih dohodkov na podlagi minulega dela. Pri uresničevanju zakona imajo največ .težav v 'manjših ozdih, čeprav tudi nekateri večji z ugodnimi poslovnimi rezultati niso veliko storili na tem področju. Najslabše pa je v družbenih dejavnostih, kjer so z aktivnostmi šele ’ na začetku. Ocenjujem, da je vzrok zaostajanja pri samoupravnem urejanju tudi v tem, da sporazumi dejavnosti niso bili pravočasno sprejeti. Poleg tega so neusklajeni, kar povzroča v večjih sistemih, kot je ABC Pomurka, težave. V tozdih niso opravili vseh aktivnosti, ki so povezane s sporazumi dejavnosti. Tu ugotavljamo probleme v delitvenih razmerjih, premalo so uveljavljeni dohodkovni odnosi, kaže pa se tudi potreba po večji vzajemnosti tovrstnih razmerij v okviru ozda. Med drugim ugotavljamo, da se premalo strokovnih kadrov ukvarja z zakoni o uveljavitvi določil o minulem delu, saj je bilo to področje doslej premalo upoštevano v združenem delu.
VESTNIK: Ce se pomudimo še pri nekaterih konkretnih zadevah na tem področju, kaj bi veljalo posebej izpostaviti?
ANDREJ GERENČER: Neusklajenost samoupravnih splošnih aktov je pri razporejanju čistega dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke še dokaj splošno opredeljena, in tako ni
Intervju
prišlo do kakovostnih sprememb. V glavnem se je prepisoval omenjeni zakon. Poleg tega je vprašanje izjemnega dohodka v samoupravnih splošnih- aktih preveč splošno opredeljeno, ponekod pa o njem sploh ne razmišljajo. Pri tem bi izpostavil odgovornost delavcev v tozdih, da morajo izločiti del dohodka, ki je rezultat izjemnih ugodnosti na trgu. Nadalje bi omenil vprašanje kriterijev o večji ali manjši investiciji, ki je dokaj različno urejeno. Zato naj bi medobčinska gospodarska zbornica izdelala nek kriterij, ki bi veljal za vse tozde. To je namreč prvi pogoj za uresničevanje 3. poglavja zakona o razširjeni reprodukciji in minulem delu. Zdaj ni mogoče ugoto-
ANDREJ GERENČER - Družbeni pravobranilec samoupravljanja.
viti upravičenega dohodka delavcev v delovnih skupnostih skupnih služb na podlagi prispevka njihovega dela pri sprejemanju investicijskih odločitev. V večini tozdov tudi niso dovolj kakovostno opredelili nalog in pravic s področja skupnega upravljanja in gospodarjenja z investicijskimi sredstvi. To povzroča mnoga nesoglasja in tudi odpore, da bi se lahko hitreje uveljavila tista določila zakona o združenem delu, ki nakazujejo potrebo po združevanju dela in sredstev. Določila o delitvi sredstev za osebne dohodke iz minulega dela so v samoupravnih splošnih aktih opredeljena le v nekaterih delovnih organizacijah. Ta sistem poskušajo uporabljati v Gorenj u-Elrad, začeli so tudi v lendavskem Varstroju, v vseh ostalih ozdih pa so šele .na začetku.
VESTNIK: Katere poglavitne naloge pa čakajo OZD v prihodnje?
ANDREJ GERENČER: Osnovno vprašanje tega zakona je povezava med delom dohodka, to je osebnim dohodkom, ki ga bomo dobivali iz minulega dela, in naložbami. To še pravi, da moramo oba dela v celoti uresničiti. V SR Sloveniji imamo nekaj dobrih izkušenj, kako nagrajevati minulo delo, zato bi kazalo, da se v Pomurju dogovorimo o začetkih doslednejšega uresničevanja zakona. Tako bi še v letošnjem prvem polletju pripravili okroglo mizo, kjer bi dobili informacijo iz delovnih kolektivov, ki so že začeli nagrajevati minulo delo, hkrati pa bi poklicali strokovnjaka iz širšega slovenskega prostora. Glede prvega dela tega zakona so veliko storili v sozdu ABC Pomurka, kjer seje strokovna služba dobro lotila te naloge. Manj uspešni pa so bili pri nagrajevanju, kajti za zdaj ne morejo prevzeti nobenega od ponujenih modelov. Precej je storjenega tudi v Radenski. Kljub vsemu menim, daje zakon o razširjeni reprodukciji in minulem delu sprejet in ni nobenih razlogov za odlaganje usklajevanja samoupravnih splošnih aktov. Žal pa je v. tozdih Pomutja še premalo strokovnih kadrov, ki bi se poglobljeno ukvarjali z nagrajevanjem po delu. Milan Jerše
Dovolj prostora za društva in organizacije
Staro šolsko poslopje v Vučji vasi je pu dolgih dogovarjanjih končno le prevzelo v upravljanje domače gasilsko dništvo. V njem bo dovolj prostora za nemoteno delo vseh organizacij in društev, zato se bodo toliko bolj zavzeto lotili obnovitvenih del, prostovoljno, seveda. Najprej jih čaka prekrivanje. -js-
RAN 6
VESTNIK, 28. MARCA 1986
kmetijska panorama
SPREMEMBE V KMETIJSKI ZAKONODAJI
STROKOVNJAK! SVETUJEJO
Delegati republiške skupščine bodo na seji 17. aorila letos obravnavali predloge za spremembo nekaterih kmetijskih zakonov. Na dnevnem redu bodo predlogi za izdajo zakonov o spremembah in dopolnitvah zakona o kmetijskih zemljiščih, zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev, zpkona o združevanju kmetov in zakona o preživninskem varstvu kmetov, obravnavali pa bodo tudi predlog zakona o gozdovih. Pri predlogih za spremembe in dopolnitve omenjenih zakonov gre v bistvu le za izpopolnitev in dopolnitev določenih rešitev ter za jasnejše opredelitve veljavnih zakonskih določil, ki naj bi prispevale k nadaljnjemu in kvalitetnejšemu razvoju kmetijstva v celoti. Predlagatelj pri teh dopolnitvah in spremembah izhaja iz ocene sedanjega stanja in predlaga takšne rešitve, ki bodo prispevale k uresničevanjem ciljev kmetijske politike.
O vseh predlaganih zakonskih spremembah in dopolnitvah naj bi v Sloveniji stekla široka javna razprava. Kot smo zapisali, bo skupščina 17. aprila sprejela predloge za spremembe, še pred skupščinskimi počitnicami bi delegati sprejeli osnutke omenjenih zakonov, še letos pa bi ti zakoni začeli tudi veljati.
Spremenjeni in dopolnjeni zakon o kmetijskih zemljiščih naj bi predvsem zaostril pogoje za pridobitev statusa kmeta ter zagotovil varstvo kmetijskih zemljišč v skladu s predpisi o planiranju in urejanju prostora ter zagotovil smotrno obdelavo teh zemljišč. Čeprav so predlagane spremembe dokaj obsežne, pa v bistvu ne spreminjajo temeljnih izhodišč, načel in ciljev veljavnega zakona o kmetijskih zemljiščih.
Pri predlogu za izdajo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev gre le za nadaljevanje kontinuitete sedaj veljavne zakonodaje. Ta namreč že zdaj določa poseben režim za dedovanje. kmetijskih zemljišč in kmetij, omejuje prehod kmetijskih zemliišč v last tistih, ki zemlje ne obdelujejo, preprečuje drobitev zaščitenih kmetij in omogoča prevzem kmetij pod pogoji, ki dediča preveč ne obremenjujejo. Razlogi, ki so narekovali spremembe obstoječe zakonodaje, so
predvsem v tem, ker zdaj veljajo različni kriteriji za določanje zaščitenih kmetij, prav tako pa je treba zaostriti tudi pogoje za dedovanje teh kmetij. Novost je tudi ta, da zaščitene kmetije po novem ne bi več določala občinska skupščina z odlokom pač pa z odločbo.
Novi zakon o združevanju kmetov nekih bistvenih sprememb ne predlaga, saj doseženi rezultati na področju združevanja
kmetov dokazujejo, da veljavni predpisi pomenijo ustrezno sistemsko podlago za uresničevanje sprejete kmetijske politike. Zato bi bilo potrebno spremeniti le posamezne zakonske določbe in to predvsem zaradi poenostavitve določbo združenem kmetu, ki sov praksi preveč zapletene in se zato tudi nedosledno izvajajo. Drugi razlog za dopolnitve pa je v tem, da bi zakon, kije bil sprejet pred petimi leti, uskladili s pozneje sprejetimi predpisi, ' ki urejajo posamezne pravice in obveznosti združenih kmetov oz. njihovih organizacij.
Že sedanji zakon o preživninskem varstvu zagotavlja kmetom, ki oddajo svoja kmetijska zemljišča in gozdove družbeni pravni osebi, preživnino, ki je dodatna oblika socialne varnosti ostarelih oziroma za delo nezmožnih kmetov. Spremembe obstoječe zakonodaje pa so potrebne predvsem zato, da se ta uskladi z zakonom o
pokojninskem in invalidskem zavarovanju ter z zakonom o zdravstvenem varstvu. Odpraviti je treba predvsem pravne praznine in čim bolj poenostaviti vsa opravila in postopke, ki so predvideni. V republiški skupščini so delegati že leta 1982 obravnavali osnutek zakona o gozdovih in ga sprejeli. Predlog zakona bi morala skupščina sprejeti že lani, vendar pa je zaradi nekaterih sprememb, ki so se pripravljale v zveznem zakonu o amortizaciji družbenih sredstev, umaknjen z dnevnega reda.
Tako je bil izdelan nov predlog zakona o gozdovih, ki upošteva omenjene spremembe, zadnjo besedo pa bodo o njem povedali delegati republiške skupščine.
L. Kovač
V razprave vključiti čim več občanov
Prve razprave o spremembah zakonodajalec takrat ni upošte-in dopolnitvah kmetijskih zako- val vseh pripomb.
nov so stekle tudi v Pomurju. “	- . -
Zato zdaj v Pomurju poudar-Zaenkrat so te razprave sicer že v Iai°- {*? Je treba razprav lotiti ožjih strokovnih krogih, v pri- temeljiteje m sprejeti takšne za-hodnjih tednih in mesecih pa bo o	kotm, ki bodo veljali vsaj nekaj let
------	( mjih ne bo potrebno spreminjati.
Zaenkrat so te razprave sicerže v
prometu s kmetijskimi zemljišči. V predlogu za spremembo in dopolnitev zakona se namreč že zdaj pojavlja cela vrsta nejasnosti, ki jih bo potrebno v javni razpravi razčistiti, zakon pa bo
moral pri tem upoštevati specifičnosti posameznih območij. Ustrezno bo potrebno rešiti predvsem vprašanje nekmetov, ki imajo v lasti kmetijska zemljišča, -	...	saj bi ob sedanjih skromnih za-
razvoju in preobrazbi kmetijstva,	polnitev bodo pomurski kmetije!	poslitvenih možnostih v Pomurju
r	gotovo imeli na zakon o kmetij-	neustrezna rešitev tega vpraša-
Že ob sprejemanju sedaj veljav-	skib zemljiščih, v katerem že zdaj	nja lahko imela neugodne po-
nih zakonov so se Pomurci ak-	vzbuja največ zanimanja določilo	sledice.
tem potekala tudi široka javna razprava. V razprave je treba vključiti čim širši krog občanov, predvsem kmetov, sai bo le tako moč oblikovati takšne predloge. SM« na področju kme-ki bodo prispevali k nadaljnjemu
Osnova za spremembe in dopolnitve kmetijskih zakonov pa mora izhajati iz analize seda
la-
tivno vključili v razprave, vendar
o statusu kmeta ter poglavje o
L. Kovač
KG Rakičan v vrhu našega kmetijstva
Skrb za kakovost in visoko proizvodnjo
Za pridelovalce sladkorne pese
NEKAJ OSNOVNIH
NAVODIL
Upamo, da hranite pomembnejša strokovna navodila, oziroma da imate kmetijski priročnik 1985. Zato vas opozarjamo samo na nekaj pomembnejših ukrepov:
1.	Če še niste sklenili pogodbe — vas prosimo, da to storite takoj. Podpisovanje pogodbe morate izkoristiti tudi za to, da se s pospeševalcem pogovorite o podrobnejših strokovnih in praktičnih navodilih za pridelovanje sladkorne pese.
2.	Upoštevajte navodila za gnojenje. Ne smete zanemariti apnenja. ker je to potreben ukrep za vse poljščine. Dušika uporabljajte samo toliko, kolikor je v navodilu, in opravite zadnje dognojevanje, ko ima pesa 4 do 6 listov (faza redčenja) brez hlevskega gnoja ali gnojevke uporabimo 80 do 150 ha N /ha, s hlevskim gnojem ali gnojevko 60 do 100 kg N/ha.
3.	Udeležujte se strokovnih sestankov. Sladkorna pesa je učiteljica agrotehnike m pridelovanje sladkorne pese je visoka šola poljedelstva. Veliko pomanjkljivosti še imamo v osnovni obdelavi njive in v pred-setveni pripravi površine. Paziti moramo na trenutek, ko je zemlja godna za osnovno obdelovanje in predsetveno pripravo. Le pri pravilno in pravočasno izvedeni predsetveni pripravi lahko pričakujemo dober vznik semena.
4.	Škropilnice morajo biti dobro pregledane in pripravljene za škropljenje herbicidov. Tovarna siadkoija Ormož bo v sodelovanju v Višjo agronomsko šolo Maribor izvedla testiranje in popravilo škropilnic. Priporočamo vam, da uporabljate samo te škropilnice za škropljenje s herbecidi. Od pravilne razporeditve herbicida po površini sta odvisna tudi uspeh herbicida in uničenje plevela.
5.	Pri setvi sladkorne pese morate sodelovati in spremljati potek in kakovost setve. Pri te‘m morate tudi v spremljati globino setve in setveno razdaljo (seme do semena) v vrsti. Ne sejte na končno razdaljo, ker to prinaša veliko tveganje, ki vam ni potrebno. Sejte na korekcijo sklopa od približno 11 do 12 cm od semena od semena v vrsti. Praviloma sejemo na globino 2 do 3,5 cm. Globlje od 3,5 cm ne smemo sejati, še zlasti ne v zemlji, ki se rada zamulji. Za vsak cm globlje setve dobimo 5 do 10 % slabši vznik. Poraba semena je pri setvi na korekcijo sklopa 1,7 do 1,8 SE/ha, kar pomeni, da smo posejali 170.000— 180.000 semenk na ha. V naših povprečnih podnebnih razmerah računamo, da dosežemo 60 — 65 % poljski vznik, oziroma 102.000— 117.000 rastlin na hektar, kar nam zagotavlja sklop 80.000 — 90.000 rastlin na ha po redčenju.
6.	Da se izognemo nevarnosti napada strun in bolhačev uporabljamo pri setvi insekticid furadan. Insekticid mora pravilno in enakomerno odtekati in na koncu vrste ne sme biti malih kupčkov sredstva. Furadan je izredno nevaren ih sredstvo mora biti pokrito z zemljo, embalaža pa takoj uničena. Če se furadan neenakomerno trosi, potem lahko pričakujete napad strun in bolhačev v tistih vrstah, kjer je bilo pomanjkljivo trošenje.
7.	Dober pridelovalec dnevno kontrolira vznik pese in spremlja pojav bolezni in škodljivcev.
8.	Izbira sredstva za zatiranje plevela mora biti prilagojena vrsti plevela in razvoju pese.
9.	Zaradi velikih škod na posevkih pese, ki nastajajo zaradi neprevidnega in malomarnega škropljenja s triazini v koruzi vas prosimo, da pazite sami — in tudi sosede vnaprej opozorite — na škodo, ki jo lahko povzroči, če ne pazite in škropite po močno vetrovnem vremenu.
10.	Hiter razvoj pese v prvi fazi je pogoj za dober pridelek in kakovost pese. Pravočasno zatiranje plevelov, škodljivcev in kultiviranje posevka je najvišja zapoved.
Letos se izteka zadnje leto tega srednjeročnega obdobja, zato v organizacijah združenega dela zdaj že preverjajo, kako se cilji uresničujejo. V Kmetijskem gospodarstvu Rakičan z zadovoljstvom ugotavljajo, da so v preteklih letih dosegli pomembne proizvodne rezultate, saj so zabeležili precejšnje povečanje proizvodnje tako v živinorejski kot poljedelski proizvodnji.
V tem srednjeročnem obdobju so v tej največji družbeni kmetijski delovni organizaciji znatno povečali predvsem prašičerejsko proizvodnjo, saj se je ta od leta 1981, ko so prodali nekaj več kot 32 tisoč prašičev, lani in predlani dvignila že na okrog 83 tisoč pitanih prašičev letno. Niso pa v tem srednjeročnem obdobju bistveno širili obsega reje pitanega goveda, saj so letno spitali le okrog 4 tisoč glav, v lanskem letu pa so prodali 4.146 glav mladega pitanega goveda. Pomemben pa je podatek, da so od leta 1962 do lani v tej delovni organizaciji spitali in oddali mesni industriji več kot 110 tisoč glav pitanega goveda, kar seveda ni majhna številka.
Nadvse ugodne rezultate pa so v zadnjih letih beležili tudi v poljedelski proizvodnji. Pridelek pšenice se je gibal v teh letih med 6.430 in 9.047 tonami, z izjemo leta 1981, ko so prodali le 2.196 ton pšenice. Največji pridelek so zabeležili v lanskem letu, ko so na 1.533 hektarjih dosegli povprečni hektarski pridelek 5,9 tone suhe Pšenice na hektar, prodali pa so 9.047 ton pridelka. Tudi pri pridelovanju koruze so rezultati dobri, saj se uspešno kosajo z najboljšimi - jugoslovanskimi pridelovalci, tudi takšnimi, ki pridelujejo koruzo v boljših naravnih razmerah. Pridelek koruze se je v tem srednjeročnem obdobju gibal fed 16.277 in 18.797 tonami, najboljši pridelek pa so imeli v letu 1982, ko so na 2.578 hektarjih dosegli povprečni hektarski pridelek 8,6 tone koruze, osušene na 14
odstotkov vlage. Dobre rezultate pa dosegajo tudi pri sladkorni pesi, saj so površine pod to kulturo povečali s 623 na 808 hektarjev v lanskem letu, pridelek pa s 23.267 na 40.241 ton v lanskem letu. Ob vseh teh rezultatih pa je treba omeniti tudi proizvodnjo močnih krmil, s katero zadovoljujejo potrebe lastne živinorejske proizvodnje, proizvodnja teh krmil pa se je s 35 tisoč dvignila že na 43 tisoč ton. Kar je ob vsem tem še posebno spodbudno, pa je podatek, da so tako močan porast proizvodnje v teh letih dosegli le ob neznatnem povečanju števila zaposlenih, saj so v vseh teh letih zaposlili le 56 novih delavcev, skupaj pa je zdaj v Kmetijskem gospodarstvu Rakičan zaposlenih 497 delavcev.
OB DOBRIH PROIZVODNIH
SLABI FINANČNI REZULTATI
Nadvse ugodni proizvodni rezultati, ki jih je Kmetijsko gospodarstvo Rakičan dosegalo v tem srednjeročnem obdobju, so se nadaljevali tudi v letu 1984. Več kot 9 tisoč ton pšenice, skoraj 17 tisoč ton koruze in več kot 40 tisoč ton sladkorne pese, to je proizvodnja, s kakršno se lahko pohvalijo le v malokateri podobni kmetijski delovni organizaciji, ob poljedelski pa so dokaj ugodne rezultate dosegli tudi v žvinorejski proizvodnji. V primerjavi z letom 1983 so lani sicer spitali za 4 odstotke manj prašičev, vendar na večjo končno težo, tako da je skupna količina oddanega mesa večja. Poleg tega pa so drugim rejcem prodali še več kot 4 tisoč plemenskih svinj in blizu 1.300 tekačev.
z-al pa kljub ugodnim proizvodnim rezultatom finančni še zdaleč niso tako spodbudni. K temu so v največji meri prispevale težave v živinorejski proizvodnji, kjer so jim cenovna razmerja odvzela ves dohodek in še dobršen del dohodka iz poljedelske proizvodnje. Tako so imeli pri pitani goveji živini nespremenjene cene od I. decembra 1983 do 1. novembra 1984, ko so sc odkupne cene povišale za 15 odstotkov, medtem ko so se stroški pitanja v lem času povečali kar za 59 ostolkov. Podobno je bilo
Ob pregledu rezultatov v tem srednjeročnem obdobju pa ne moremo tudi mimo skrbi za kmetijska zemljišča, ki ji v tej delovni organizaciji posvečajo posebno pozornost. Tako so v tem srednjeročnem obdobju meliorirali in usposobili za večjo proizvodnjo nekaj več kot 2 tisoč hektarjev površin, in če k tem površinam dodamo še 2.345 hektarjev, ki so jih meliorirali že v prejšnjem srednjeročnem obdobju, potem so skupaj usposobili že več kot 4.350 hektarjev svojih zemljišč, ki že dajejo tudi temu primerne pridelke.
Poleg usposabljanja kmetijskih zemljišč pa posebno skrb namenjajo tudi nakupu novih kmetijskih površin. Ugotavljajo pa, da imajo v zadnjih letih pri tem nekoliko
tudi pri prašičih, kjer se v tem času odkupne cene prav tako niso spremenile, saj so se prvič povečale 1. novembra in nato še enkrat 17. decembra. Kljub 37-odstotnemu povečanju odkupnih cen pa neskladja niso bila odpravljena, saj so se stroški pitanja v tem času povečali pri prašičih za 65 odstotkov. Namesto akumulacije so tako v prašičereji zabeležili izgubo. v višini nekaj več kot 18 milijonov dinarjev, pri pitanem govedu pa v višini več. kot 29,5 milijona dinarjev. Pri obeh so izgubo sicer
manj uspeha, saj lastniki ne kažejo posebnega zanimanja za prodajo svoje zemlje. Če so še v prejšnjem srednjeročnem obdobju odkupili od zasebnega sektorja 1.550 hektarjev kmetijskih zemljišč, so jih v zadnjih štirih letih le 881 hektarjev. Da ponudba zemlje iz leta v leto pada, najbolj zgovorno potrjuje podatek, da so v letu 1981 odkupili 316 hektarjev, v lanskem letu pa le še 140 hektarjev zemljišč. V Kmetijskem gospodarstvu Rakičan pa so po letu 1962 odkupili skupaj okrog 3.500 hektarjev kmetijskih zemljišč, kar predstavlja dobrih 60 odstotkov vseh njihovih površin.
L. Kovač
pokrili pred sprejemom zaključnega računa, vendar pa je vse to neugodno vplivalo ha finančni rezultat delovne organizacije.
Če je bilo Kmetijsko gospodarstvo Rakičan v prejšnjih letih po poslovnih rezultatih eno najuspešnejših v občini,- saj so iz leta v leto dosegali tudi do 90 odstotkov večji dohodek, pa je bil ta lani v primerjavi z letom 1983 večji le za 22 odstotkov. In če k temu dodamo, da so se jim v lanskem letu za več kot dvakrat povečale obveznosti do obresti, saj so te znašale več kot 366 milijonov dinarjev, potem je temu ustrezna tudi delitev čistega dohodka. V poslovni sklad sd tako namenili le 190 milijonov dinarjev (v letu 1983 skoraj 329 milijonov), v sklad skupne porabe 15;7 milijona dinarjev (leto pred tem 20 milijonov) in rezervni sklad 33,7 milijona dinarjev (v letu 1983 34 milijonov).
L. Kovač
Zadržati obseg proizvodnje
V Kmetijski zadrugi Ljutomer-Križevci, ki vključuje družbeni in zadružni sektor, so nadvse zadovoljni s proizvodnimi dosežki v letu 1984. Lani so namreč dosegli rekordno rastlinsko proizvodnjo, pa tudi v govedoreji in prašičereji je obseg reje nad načrtovanim. V ilustracijo naj zapišemo le, da so v družbenem sektorju v lanskem letu dosegli pri pšenici povprečni pridelek 6 ton na hektar, kar je za Ščavniško dolino, kjer je večina površin, poleg tega pa so to še površine, ki so bile pred nedavnim meliorirane, rekorden pridelek. Uspehi pa ne izostajajo tudi pri kmetih, ki so zlasti močno povečali prašičerejo in pridobivanje mleka.
Kljub nadpovprečnim proizvodnim dosežkom pa tudi v tej delovni organizaciji ugotavljajo, da so finančni rezultati manj ugodni in zaostajajo za tistimi iz prejšnjih let. Zlasti velja to za zadružno proizvodnjo, kjer so se s težavami Srečevali predvsem v organizirani proizvodnji, saj s prodajnimi cenami niso uspeli pokriti vseh stroškov proizvodnje. Zlasti velja to za prašičerejo, kjer so zaradi cenovnih nesorazmerij zabeležili precejšen izpad dohodka.
Čeprav je do konca tega srednjeročnega obdobja še slabo leto, pa se v Kmetijski zadrugi Ljutomer-Križevci že zdaj zavedajo, da vseh nalog, ki so si jih zastavili za to obdobje, ne bodo uresničili. Zaradi že znanih težav so zmanjšali naložbe tako v družbe
Na sejem v Turnišče šo rejci'rdttUi četrtek, 21. marca, pripeljali k 43 iKjsUtv, starih od 7 do 10 tednov. Cenaze par se je gibala med 9.0K in 10.000 dinarji, lastnike pa je zamenjalo 33 pujskov. Naj še zapišemo,; sp tudi pred dvema tednoma rejci ponujali manj kot 50 pujskov, cena pa se je prav tako gibala okrog 10.000 dinarjev za par.
nem kot zasebnem sektorju, razen na nekaterih področjih, kjer pa bodo naloge v celoti .uresničene. To velja zlasti za urejanje kmetijskih zemljišč, kjer bodo izvedli vse načrtovane naložbe za to srednjeročno obdobje. S tem, ko bodo letos usposobili še 650 hektarjev zemljišč na območju Bolehnečic in Berkovec, bodo srednjeročni plan v celoti uresničili. Ne bo pa-vseh predvidenih naložb v živinorejo, saj so le-te zmanjšali v obeh sektorjih lastništva. Tako so v družbenem v celoti omejili vlaganja v razširitev perutninarstva in se omejili zgolj na naložbe v opremo, medtem ko so v zadružnem sektorju omejili naložbe v prašičerejo in se usmerili predvsem v širitev govedoreje.
Vzroki za zmanjšanje naložb v živinorejo so znani in v tej kmetijski zadrugi pravijo, da rejci sami cenovnih nesorazmerij v prihodnje več niso niti pripravljeni niti sposobni nositi. Rešitvi sta dve, pravijo v Kmetijski zadrugi Ljutomer-Križevci. Ali zmanjšati rejo ali pa najti kupca, ki bo vanjo tudi sam vlagal. V zadrugi so se odločili, da zaenkrat reje še ne bodo zmanjševali (ne bodo pa je širili), zato iščejo kupce, s katerimi se bodo dogovorili o zagotavljanju surovin za naročeno proizvodnjo. Do konca pa bodo morali izkoristiti tudi vse lastne rezerve, te pa so predvsem v še večji rastlinski pridelavi, ki je osnova za uspešno živinorejo.
L. Kovač
VESTNIK, 28. MARCA 1985
STRAN 7
Na seji izvršnega sveta skupščine občine v Murski Soboti so precej pozornosti namenili obravnavi poročila o delu družbenega pravobranilca samoupravljanja v lanskem letu. Omenjeno poročilo so dokaj ugodno ocenili in menili, da je skrbno pripravljeno, hkrati pa opozarja tudi na nekatere pereče probleme in odpira dileme,
o katerih bi kazalo širše razpravljati. To velja predvsem za problematiko samoupravne organiziranosti, pri čemer so omenili področje stanovanjskega gospodarstva, družbenih dejavnosti in tudi naložb. Zato se je soboški izvršni svet zavzel, da o tej problematiki razpravljajo tudi delegati občinskih zborov.
Sicer pa iz poročila družbenega pravobranilca samoupravljanja izhaja, da se je v minulem letu pojavilo največ kršilcev na področju samoupravne organiziranosti pomurskega združenega dela. Skupno je bilo sprejetih 208 ukrepov, precej pobud in priporočil, v večjem številu pa se vrstijo tudi obiski delavcev pri družbenem
SIS ZA VARSTVO PRED POŽAROM OBČINE LENDAVA
LANI 6 GASILSKIH VOZIL
Tehnična sredstva, ki naj prispevajo k večji požarni varnosti, oziroma kar najhitreje preprečijo požar, so se lani zelo izboljšala, so nam povedali na interesni skupnosti za varstvo pred požarom občine Lendava. Leta 1984 so gasilsko cisterno TAM dobili v Črenšovcih, orodna vozila TAM pa so
dobila gasilska društva Bistrica, Kobilje in Žižki, v Gomilicah pa so prevzeli orodno vozilo IM V. Poleg tega so lani kupili še ..komandno vozilo” in opremo za reševanje oseb v prometnih nesrečah. Izpopolnjen je tudi obseg cevi, zaščitnih sredstev in drugega.	x „
pravobranilcu samoupravljanja. To kaže, da so v združenem delu naredili premalo glede urejanja samoupravnih in pravnih zadev, poleg tega pa marsikje nimajo ustrezne pravne službe. Kot smo slišali, se je zaradi nizkih osebnih dohodkov, preslabe informiranosti in medsebojnih odnosov povečalo število izsiljenih sestankov in prekinitev dela' v pomurskem združenem delu, ki se ubada z motnjami v proizvodnji in izgubami, pri čemer še zlasti presenečata najnovejši izgubi v Agroservisu in tozdu Prašičereja KG Rakičan.
Čeprav se je delo samoupravnih delavskih kontrol nekoliko izboljšalo, pa še vedno ne morejo biti povsem zadovoljni z njihovo učinkovitostjo. Pri tem pogrešajo tudi več pomoči s strani družbenopolitičnih organizacij v delovnih kolektivih.
M. Jerše
krni samoupravljanje
Zgolj govorjenja in očitki na račun prepočasnega uresničevanja svobodne menjave dela v družbenih dejavnostih soboške občine ne vodijo nikamor, ampak so-nujne konkretne spremembe v praksi. Brez njih si očitno ne moremo obetati večje učinkovitosti delovanja samoupravnih interesnih skupnosti s področja družbenih dejavnosti, čigar strokovne službe so ob poplavi predpisov marsikdaj nemočne. Tako se pojavna nepotrebno administriranje, kar močno vpliva na uveljavljanje svobodne menjave dela, ki ne more zaživeti. S tem pa je tesno povezano tudi vprašanje racionalizacije njihovega dela, organizacije in uresničevanje spleta delegatskih razmerji. To je ena od najpomembnejših ugotovitev s seje predsedstva OK SZDL v Murski Soboti, na kateri so opozorili na številne pomanjkljivosti pri uresničevanju svobodne menjave dela v soboški občini. Dogovorjeno je, da bo širša razprava o tej pereči problematiki potekala na seji občinske frontne organizacije, ki bo 3. aprila, na njej pa pričakujejo tudi sodelovanje predstavnikov nekaterih večjih delovnih organizacij s področja gospodarstva.
ureditev podstrešja
Stanovanjsko strešno okno VPO
se začne z okni in stopnicami EKO
Stanovanjska strešna okna VPO
so nepogrešljiva pri preureditvi podstrešja v bivalni prostor. Zadovoljujejo vse norme: zvočno izolacijo, zračno propustnost, vodo-tesnost in toplotno prevodnost. Izdelana so v osmih dimenzijah in se prilegajo vsem vrstam strešnih kritin. Nudijo dobro prezračevanje prostora in veliko svetlobno površino. Posebej lahko dokupite žaluzije, s katerimi boste lahko regulirali svetlobo v prostoru. Vgradite stanovanjska strešna okna in imeli boste prijetno podstrešno stanovanje!
Že podatek, ki smo ga slišali, da zdravstveni delavci kar polovico svojega delovnega časa porabijo za razna administrativna opravila, je dovolj zgovoren. Le komu na čast služi pravcata ,,papirna vojna”, ki krni učinkovitost dela družbenih dejavnosti? Ob takih in podobnih slabostih pa je seveda povsem umestna pripomba, da svobodne menjave dela, za katero se na vse kriplje prizadevamo, ne moremo vsakokrat povezovati s stanjem samoupravljanja. Ob očitkih, da se svobodna menjava dela marsikdaj opravlja med izvršnim svetom in strokovnimi službami samoupravnih interesnih skupnosti, še posebej, ko gre za izračunavanje bilance potrebnih finančnih sredstev, se zdi, da zadeve na tem področju niso nič kaj enostavne.
Prej bi rekli, da zapletene, če imamo pred očmi tudi poseganje državnih organov v odnose svobodne menjave dela. To pa naj bi odpravili tudi z ustreznejšim planiranjem vsebine programov
Podstrešne stopnice ZPS
omogočajo udoben dostop na podstreho in hkrati varčujejo s prostorom. Odlikuje jih lep videz, dvižni mehanizem s plinsko vzmetjo omogoča lahko dviganje in spuščanje. Glede na želene dimenzije lahko izbirate med trinajstimi tipi podstrešnih stopnic, izdelanih iz kakovostnega smrekovega lesa ali aluminija. Poleg že vdelanega pokrova s tesnilom lahko dokupite negorljiv zgornji pokrov.
Stopnice boste lahko vgradili sami ali pa bo to storila servisna mreža EKO.
Strešna okna ALINA
so namenjena prezračevanju in razsvetljavi klasičnega podstrešja, hkrati pa jih uporabljamo kot izhod na streho. Zunanje dimenzije so 520 x 620 mm. Okno se prilega vsem strešnim kritinam.
družbenih dejavnosti, ki se zdaj obravavajo zgolj kot poraba. Istočasno pa bo treba prekiniti s staro prakso glede zamujanja pri pripravi programov sisov, ker drugače ne more priti do pravočasnega usklajevanja interesov. Ob tem pa morajo biti dogovorjene prioritete, sprejete z občinsko resolu-, cijo, vidnejše.
Zanimiva je pobuda, da bi ob znanih pomanjkljivostih delegatskega odločanja resno razmislili o smotrnosti konferenc delegacij, ki se redkokrat sestajajo. V delovnih organizacijah pa naj se odločijo, koliko delegacij bodo imeli. S samoupravnimi akti se lahko odločijo, da bi vlogo kake delegacije prevzel delavski svet, ki pa mu seveda ne bi smeli naprtiti preveč obveznosti. Ob pomanjkanju denarja bi kazalo razmisliti tudi o združevanju nekaterih občinskih sisov na regijskem nivoju.
Milan Jerše
RAIXJONSKE REZERVNE VOJAŠKE STAREŠINE PRED LETNO KONFERENCO
Se bolj zavihati rokave
Strešno okno ALINA IV
Zložljive podstrešne stopnice
Elektrokovinarska oprema, n. sol. o., Celjska 9/B, C, 63320 Titovo Velenje, tel.: 063/855-151; 854-402, telex: YU eko 33598
Stanovanjska strešna okna VPO in zložljive podstrešne stopnice imajo vedno na zalogi vse trgovine in skladišča z gradbenim materialom po Jugoslaviji.
Takole ocenjuje lanskoletno aktivnost okoli štiristo rezervnih vojaških starešin v radgonski občini v preteklem letu predsednik občinske organizacije ZRVS Ciril Kavčič: ,,Resda smo tudi lani kar uspešno uresničevali vse naloge, ki jih ima naša zveza v okviru sistema splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Pravzaprav bi bilo preobširno naštevanja vsega storjenega od osnovne dejavnosti, to je idejno političnega izobraževanja in strokovno vojaškega usposabljanja našega članstva, pa tudi ostalih občanov, do sodelovanja na raznih prireditvah in preiskusih znanja, vendar moramo biti še bolj prisotni v vseh, ne le obrambnih strukturah, temveč tudi v ostalih okoljih.”
Svoj izjemno pomembni delež v sistemu splošne ljudske obrambe in družbene 'samozaščite so sicer iz lastnih vrst in preko krajevnih organizacij in občinske organizacije poskušali podružbljati tudi izven vrst tistih, ki so pridobili med služenjem roka v JLA čin, vendar z doseženim niso zadovoljni.
,,Pred nami je pomembna naloga, da vključimo v naše vrste tudi tiste, ’ki niso rezervne vojaške starešine, ki se niso zato usposobili med služenjem JLA, pa vendar opravljajo pomembne naloge v konceptu SLO in DS. Nekaj smo jih že pridobili, tudi žensk, toda teh je še premalo. Druga stvar je nujna oživitev in ustanovitev aktivov ZRVS v združenem delu, tam, kjer so po njihovi številčnosti za to vse možnosti. Te naloge lani nismo uresničili, letos pa ne smemo odnehati. Okrepiti moramo našo organizacijo z aktivi ZRVS v Radenski, Avtoradgoni, Gorenju Elrad, pa tudi na radgonski osnovni šoli, v KS Črešnjevci'— Zbigov-ci in na Negovi.”
Da tega niso uresničili, so krive predvsem krajevne organizacije, tisti, ki jih vodijo. V občinski organizaciji delujejo štiri KO ZRVS, v Gornji Radgoni, Apačah, Vidmu in Radencih. Lani so malce bolj zaspali le v Radencih, sicer pa so
povsod toliko kadrovsko močni, da bi zmogli uresničiti tudi ta cilj.
,, Predvsem na šolah bi morali biti še bolj prisotni, čeprav jim pomagamo pri delu obrambnih krožkov. Gre za delež pri seznanjanju osnovnošolcev z vojaškimi poklici,” razmišlja Ciril Kavčič.
Tem za bližnje programske letne konference krajevnih organizacij in kasneje, v sredini aprila, za občinsko organizacijo ZRVS Gornja Radgona, je torej precej. Kajti tu so še povsem njihova lastna
Ciril Kavčič
strokovna razmišljanja; kot, denimo ob splošnem tudi potreba po izobraževanju starešin glede na njihovo specialnost, skrb za večjo informiranost o njihovem delu navzven in še kaj. Tudi tokrat pa bodo — po besedah Cirila Kavčiča — poudarili prav vzorno sodelovanje s teritorialno obrambo in oddelkom za ljudško obrambo v občini. Pri delu pa se obetajo tudi novosti. Prva se nanaša na bolj globinsko izpopolnjevanja znanja kadra, pripravljajo pa se že na izdajo biltena, ki bo zaokrožil lan-, sko delo in letošnji program rezervnih vojaških starešin v radgonski občini.
V. Paveo
3. JUGOSLOVANSKI SEJEM GRADBENIŠTVA IN GRADBENIH MATERIALOV Z MEDNARODNO UDELEŽBO
— gradbeni in izolacijski materiali — stavbno pohištvo — domača in tuja gradbena mehanizacija in oprema — keramika — strokovna predavanja in nasveti. . .
GORNJA RADGONA
1. - 7. APRIL 1985
STRAN 8
VESTNIK, 28. MARCA 1985
Sklad za intervencije v kmetijstvu občine Lendava
PREMIJE ZA 222 KRAV
Ekipa Šalovec druga na
Delovni ljudje lendavske občine združujejo v skladu za pospeševanje kmetijstva 0,5 odstotka sredstev od osebnih dohodkov. V lanskem letu so na ta način zbrali 14 milijonov 514 tisoč dinarjev, 3 milijone 755 tisoč dinarjev se je v skladu zbralo od prispevka za blagovne rezerve, 1 milijon <58 tisoč so bila sredstva, prenešena iz prejšnjega leta; dotacija ljubljanskega sklada za intervencije v
Kmetijska zemljiška skupnost Lendava
INA-Nafta ima 100 hektarjev zemlje
Kmetijska zemljiška skupnost Lendava upravlja s 171 hektarji zemlje, od tega je 18 hektarjev zemljišč uradno last madžarskih državljanov. Pravico uporabe zemljišč,1 ki so primerna za kmetijsko pridelavo, zemljiška skupnost prenaša na družbeni kmetijski sektor lendavske občine, nekaj te zemlje pa obdelujejo tudi kmetje. S tem pa zemljiški sklad še ni popoln; ugotovili so, da ima delovna organizacija Ina-Nafta najmanj 100 hektarjev zemlje, kar
je treba čimprej prenesti v zemljiški sklad, da bi bil tako nad temi površinami boljši pregled, predvsem pa, da bi koristile osnovnemu namenu — kmetijski pridelavi.
V lanskem letu so združili zemljišča v katastrski občini Pince. Zdaj pa poteka zložba zemlje v katastrski občini Turnišče. Zajela je površino 417 hektarjev oziroma 2050 parcel (posamezna meri v poprečju 20 arov). Ker v Turnišču ni treba opraviti hidromelioracij,' bodo dela zaključili v drugi polovici leta, da bodo tako kmetje lahko jeseni sejali že na novih — strnjenih površinah.
S sodelovanjem kmetijske inšpekcije so lani v lendavski občini ugotovili, da 11 hektarjev (pretežno njiv) ni bilo obdelanih, slabo obdelani pa so bili 4 hektarji površin; tudi tu so prevladovale njive. Neobdelane oziroma slabo obdelane njive, travniki, sadovnjaki in vinogradi so bili v lasti 73 zasebnikov. Največ takih površin je bilo v katastrski občini Dobrovnik. Z večino lastnikov so imeli razgovore in obljubili so, da bodo poslej zemljo bolje obdelovali. Kakih 20 hektarjev neobdelane zemlje pa ima tudi tozd Poljedelstvo in govedoreja Lendava. Zemljišče je ob vodnem
KAKO NADOKNADITI ZAMUJENO
Vsi zaposleni . v soboškem gospodarstvu se morajo izjemno potruditi, da bodo, če že ne v celoti, pa vsaj približno opravili stabilizacijske naloge. Pravimo približno, kajti kljub oživljanju industrijske proizvodnje, ki je bila v letu 1984 v primerjavi z letom prej višja za 8 odstotkov, kar je celo za enkrat več, kot so predvidevali v občinski resoluciji, ne b<f mogoče nadoknaditi vsega, kar je bilo zamujeno. Visoka industrijska proizvodnja v minulem letu je zlasti plod nadpovprečne rasti
KOMENTAR
proizvodnje v živilskopredclovalni industriji (15 odstotkov), na katero odpade 56 odstotkov celotne vrednosti proizvodnje, in v lesni industriji za 20 odstotkov. Tudi drugje so v precejšnji meri povečali industrijsko proizvodnjo, upadanje pa je opazno na področju industrije gradbenega materiala.
Čeprav so v soboški občini zabeležili sorazmerno visoka finančna gibanja, na kar kaže povečanje celotnega prihodka za 59,4 odstotka, porabljenih sredstev za 60 odstotkov, dohodka za 57 odstotkov in čistega dohodka za 48,5 odstotka, pa vendarle niso povsem zadovoljni z gospodarskimi gibanji v minulem letu, še posebej, če te in ostale podatke primerjamo s povprečji v regiji in republiki. Zlasti je zaskrbljujoče upadanje dohodka v kmetijstvu, pa tudi večina ostalih dejavnosti zaostaja za republiškim povprečjem. Ob dejstvu, da sov soboški občini načrtovali nekoliko višjo rast os-
kmetijstvu je znašala 467 tisoč dinarje". bili pa so še nekateri drugi prihodki, tako da jc sklad lani razpolagal z 20 milijoni 483 tisoč dinarji.
Poraba sredstev je strogo namenska: sofinanciranje celotne družbeno organizirane tržne proizvodnje na temelju intenzivnejšega koriščenja kmetijskih zemljišč in za povečanje tržne živinoreje, ki
črpališču v- Lakošu in je „varovalni pas”, kar pa ne pomeni, da mora ostati neobdelano.
Trenutno je v lendavski občini 595 zaščitenih kmetij, kar pa je premalo, če hočemo preprečiti še večjo drobitev kmetijskih zemljišč. Trgovanje z zemljo je namreč še vedno veliko. Je pa pohvalno, da si občani prizadevajo pridelati na svoji zemlji kar največ. Polja, še zlasti pa vinograde, dobro ob
delujejo tako kmetje kot delavci, in • tako prispevajo k boljši prehrambeni bilanci oziroma povečujejo svoj dohodek. Tudi za status kmeta je veliko zanimanje. Občani, ki niso kmečki za
varovanci in ki so lastniki več kot 1 hektarja kmetijskih ali gozdnih površin in želijo višek obdržati, si po določilih zakona morajo pridobiti status kmeta. V lendavski občini so doslej tako stanje priznali 333 delavcem, samo lani 96-tim. Na zemljiški skupnosti pravijo, da je še veliko polproletarcev, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev statusa kmeta, vendar tega uradno še niso pridobili, oziroma niso odtujili zemlje, ki presega maksimum za nekmete. So pa tudi taki, ki zemljo dokupujejo, jo najemajo v zakup, je pa sami ne obdelujejo. Gre torej za občane, ki nalagajo denar v
novnih gospodarskih kazalcev, vzbujajo skrb nekateri trendi, ki so se nadaljevali tudi v preteklem obdobju. Tako so organizacije združenega dela namenile manj sredstev za amortizacijo in poslovni sklad, najbolj boleča točka pa so gotovo obresti za odplačevanje • kreditov in precejšnja rast zalog, zlasti gotovih izdelkov, saj to predstavlja večjo obremenitev za soboško gospodarstvo. Pričakovanih rezultatov niso dosegli tudi pri izvozu, čeprav se je (a v primerjavi z letom 1983 povečal za 8 odstotkov, na konvertibilni trg pa celo za 24 odstotkov.
Vse to dovolj zgovorno priča, da so se kakovostni kazalci gospodarjenja v soboškem gospodarstvu poslabšali, saj so upadli ekonomičnost poslovanja, akumulativna in reproduktivna sposobnost, realno nižji pa je tudi dohodek na delavca. Izboljšala se je edinole rentabilnost poslovanja. Slednje velja tudi za sredstva splošne porabe, ki so višja za 38,4 odstotka in usklajena z določili občinske resolucije. In če k vsemu temu prištejemo še hitrejšo rast porabljenih sredstev od celotnega prihodka, pomanjkanje lastnih obratnih sredstev in nadaljnje naraščanje izgube, ki je večja kar za 182 odstotkov — med novimi izgubarji so LIV tozd Oprema in orodje Rogašovci, Platana TOZD Le-dava, KG Rakičan TOZD Prašičereja Beltinci, Agroservis in KZ Panonka TZO Petrovci — potem podoba soboškega gospodarstva v minulem letu ni kaj prida rožnata. Posebej zato, ker tudi investicije, katerih vrednost jc znašala čez 4 milijarde dinarjev, kar gotovo ni malo denarja za razširjeno reprodukcijo, niso dale učinkovitih rezultatov.
Milan Jcrše
naj predvsem sloni na doma pridelani krmi.
Sklad za intervencije v kmetijstvu je lani sofinanciral povečanje števila krav za 222 glav, za kar je bilo rejcem izplačano na račun premije 1 milijon 110 tisoč dinarjev. .Veliko sredstev je bilo namenjenih tudi za privez telet: 1 milijon 728 tisoč dinarjev. Denar so poleg občinskih skladov združili še republiški sklad in živinorejska
zemljo. Če bi bili kmetje, jim tega ne bi nihče oporekal, toda ker gre za ljudi z zajetnejšimi denarnicami, se res kaže vprašati, zakaj jim tega nihče ne prepreči. Pravzaprav je to včasih težko, saj ni nujno, da je zemlja knjižena nanje. So pač ljudje, ki poznajo luknje v zakonu.	*
S. SOBOČAN
PROJEKTANTI, GRADBINCI IN GRADITELJI!
•	Možnost izvedbe stropa z montažnimi stropnimi elementi!
•	Sistem zadovoljuje izolacijskim normativom.
•	Enostavna in ekonomična montaža strešnih konstrukcij na ravnih strehah.
S tem sistemom se Izognete klasični zadnji betonski plošči, kajti sistem nudi rešitev ostrešja in stropa Istočasno.
Uporabnost je vsestranska za širok spekter objektov od agroživilskih kompleksov, objektov družbenega standarda do individualnih zazidalnih rešitev.
Vzporedno z operativnimi rešitvami MARLES nudi tudi statične izračune in ateste za vse vrste ostrešij sistema HYDRO NAIL (vezna sredstva ježevke).
Na sejmu gradbeništva v Gornji Radgoni na razstavnem prostoru MARLESA od 1. do 7 aprila letos.
Direktno v tovarni MARLES TOZD INŽENIRING, Limbuška cesta 2, 62000 MARIBOR, telefon: 062/39 441.
poslovna skupnost, in sicer na temelju prodane količine govejega mesa v lanskem letu v lendavski občini, ki je lani znašala 85 ton. Za premiiranje reje klavnih prvc-snic (premija za prodano žival je bila 10.000 dinarjev) je bilo izplačanih 160.000 dinarjev, kar je precej manj, kot so prvotno načrtovali.
Največ sredstev, izplačanih iz občinskega sklada za pospeševanje kmetijstva, je šlo pravzaprav za premije za mleko: v ta namen so porabili 2 milijona 585 tisoč dinarjev. V lanskem letu je bila premija za liter oddanega mleka 0,60 dinarja. Kmetijska zadruga je odkupila 6 milijonov 732 tisoč litrov mleka, kar je nekoliko manj kot so načrtovali (7 milijonov).
Zaradi primerne cene in premije je lendavska kmetijska zadruga lani odkupila 3542 ton pšenice. Kmetovalci so dobili na račun oddanega kilograma merkantilne pšenice 6 dinarjev. Z republiškimi sredstvi pa so sofinancirali zamenjavo merkantilne pšenice za semensko in je bilo tako menjalno razmerje 1/1. Kmetje so tako vzeli 225 ton pšenice, ki so jo zasejali na površini 750 hektarjev, kar bo občutno povečalo pridelek v letošnjem letu.
Sklad za intervencije v kmetijstvu občine Lendava jc lani, tudi regresiral setev sladkorne pese na površini, 205 hektarjev (seme in strojne storitve), kar je stalo 2. , milijona 317 tisoč dinarjev. Republiški sklad pa je primaknil še sredstva za odkup pese, Tovarna sladkorja Ormož pa je dala sredstva za zaščito proti cerkospori. Vse to je omogočilo, da so lani na območju KZ Lendava pridelali 9 milijonov 39 tisoč kilogramov sladkorne pese.
Velika so torej sredstva, ki jih vsi delovni Ijadje prispevamo za pospeševanje kmetijstva. Tako'je bilo 862 tisoč dinarjev nakazano tudi za sofinanciranje pospeševalne službe pri lendavski zadrugi.
Se nekaj besed o porabi sredstev v tako imenovanem B programu: regresirali so gradnjo 3.500 kubičnih metrov jam za silažo, sodelovali s sredstvi pri izdatkih za poskusno setev soje, regresirali semensko koruzo, 100.000 dinarjev so dali za vzdrževanje plemenskega žrebca, sklad za pospeševanje kmetijstva pa je nekaj denarja namenil tudi za dotacije.
S. SOBOČAN

prvenstvu
Na zaključnem republiškem tekmovanju »Mladi in kmetijstvo« v Sevnici, ki so ga razen domačinov pripravili še republiška konferenca Zveze socialistične mladine Slovenije in Zadružna zveza Slovenije. je ekipa Šalovec, ki je zastopala OK ZSMS Murska Sobota, zasedla drugo mesto. Prvo mesto so izgubili šele po dodatnih vprašanjih, kjer je pokazala nekaj več znanja ekipa mladih kmetovalcev iz Tržišča. Skupno se je pomerilo 9 moštev, Id so zmagala na območnih tekmovanjih. Pokroviteljstvo nad šalovsko ekipo je prevzela KZ Panonka iz Murske Sobote.
Ob tej priložnosti so jim organizatorji pripravili strokovno ekskurzijo na Lisco, kjer je radarski center proti toči, in okroglo mizo, v okviru katere so se pogovorili o problemih kmetijstva, zlasti pa o izobraževanju mladih kmetov.
N	-še
VESTNIK, 28. MARCA 1985
STRAN 9
Pomurski „švas" na svojem zatonu
TUDI AVTORADGONI ZMANJKUJE KISIKA
Ob pogledu na industrijsko sestavo Pomurja je kovinskopredelovalna industrija na drugem mestu, in to tudi ostaja, kljub popolnemu gospodarskemu zlomu te veje. Družbenopolitična skupnost vidi v njej še zmeraj močnega in odrešujočega nosilca razvoja, in to ob takšni organski sestavi kapitala in proizvodni ponudbi kot ga le-ta ima. Toda žal takšna industrija (kovinskopredelovalna) ostaja nosilec zaostajanja regije. Dejstvo je, da je ta veja nizko učinkovita in malouspešna. Da zgoraj omenjene trditve argumentiram, se moram zateči k Marxu, ki v Kapitalu takole pravi: ,,Produktivno moč dela določajo raznovrstne okoliščine, med drugimi: 1. povprečna stopnja delavčeve spretnosti, 2. raven znanosti in stopnja njene tehnične uporabnosti, 3. družbena kombinacija produkcijskega procesa. 4. obseg in učinkovitost produkcijskih sredstev in 5. naravne razmere.” (gl. J. Jerov-šek: Učinkovita delovna organizacija, Založba Obzorja 1979, Maribor.) Torej, če nekoliko podrob-
Če vzameš v roke 6 strani obsegajoče (torej skromno) glasilo delovne organizacije INA-Nafte Lendava, boš hočeš nočeš postal pozoren tudi na naslov Disciplinski ukrepi. Zasledili smo ga v januarski in februarski številki.
Pri Nafti delo disciplinske komisije že dolgo ni tabu. Skratka: komisija deluje. Dela ji ne manjka. V lanskem novembru je obravnavala 13 zahtevkov za uvedbo disciplinskega postopka in izrekla tri opomine, sedem javnih opominov, eno prenehanje delovnega razmerja ... 30. januarja pa je disciplinska komisija obravnavala 9 zahtev za uvedbo disciplinskega postopka in izrekla dva opomina, en javni opomin, dve prenehanji delovnega razmerja, v dveh primerih je delavce oprostila odgovornosti za očitano kršitev, v teh primerih pa se postopek nadaljuje.
lip bled
lesna industrija
64260 bled
ljubljanska c. 32
Proizvodni program: - vhodna vrata - notranja vrata - garažna vrata - opažne plošče - notranje pohištvo iz masivnega lesa
- projektiranje, izdelava in montaža strojev in naprav
PRODAJALNA UP BLED, MURSKA SOBOTA, Cvetkova 1 a, teL:069/22942
neje analiziramo zgoraj navedene dejavnike, je jasno, pri čem smo, žal pa naš ,,politični voluntarizem” tega ne priznava, politični subjekti rinejo še naprej z glavo skozi zid in to dokaj uspešno, ker pač imajo moč in informacije, ki jih po svoje interpretirajo. Torej smo daleč od principov ekonomskih in organizacijskih znanosti, še posebno od drugih, saj je pri prej omenjenih strukturah še zmeraj pomembnejši navidezni ,,socialni mir” kot pa dosledno uresničevanje pozitivne selektivnosti in visoke profesionalizacije s tem pa tudi kakovostnega dela.
IN KAKO AVTORADGONA?
Ni namen, da se na tem mestu lotimo položaja vseh ,,gigantov” v Pomurju, kajti o Panoniji in Tehnostroju je bilo že veliko napisanega. Bistveno drugačen položaj pa ni v Avtoradgoni, ki sicer še ne kažepotrebe po ukrepu družbenega varstva in v tak položaj verjetno tudi ne bo zašla, kajti v njenem okrilju je še zmeraj tozd Trans-
DISCIPLINSKI UKREPI
MIMOGREDE
V INA-Nafti je zaposlenih 1117 delavcev. Mesečno tako v poprečju pride pred disciplinsko komisijo vsak stoti delavec. Veliko? Malo? Dejansko je to veliko. Ali delavci (vsi smo delavci!) res morajo kršiti delovno disciplino in zato slede sankcije? Najpogostejši vzrok za disciplinski postopek in sankcije je
AVT0-M0T0 DRUŠTVO ŠTEFAN KOVAČ, MURSKA SOBOTA
proda
osebne avtomobile: zastava 101,'letnik ,380, škodo 120 L letnik 1981, škodo 105 S, letnik 1979 na dražbi ki bo 1. aprila 1985, ob 14. uri, na AMD Murska Sobota Nor-šinska 2-.'
port, ki ustvarja dokašnjo akumulacijo in se zato ni bati kra-ha. Na drugi strani pa se ostala dva tozda ne razlikujeta po'svoji specifiki in proizvodni usmerjenosti od ostale kovinskopredelovalne industrije v Pomurju. Namreč, to je še zmeraj proizvodnja, ki temelji na živem delu, ki v današnji strukturi stroškov pomeni 10 odstotkov vrednosti gotovega izdelka. To potrjuje tudi izjava direktorja tozda Bivalne enote, ki pravi, da vhodni materiali predstavljajo 85 do 90 odstotkov vrednosti v gotovem izdelku. 10 do 15 odstotkov vrednosti je varjenje, ki pa zaenkrat ne dosega kakovosti evropske ravni. Vzroke je iskati v nizki povprečni stopnji delavčeve spretnosti, kajti ob kapitalni nein-tenzivnosti proizvodnje mora priti do izraza visoka profesionalizacija in organizacija dela, kar pa v Avtoradgoni in pomurski kovinskopredelovalni industriji ni primer. Nadaljnji problem je premajhna vloga znanosti in znanja v proizvodih, čeprav po drugi strani vsepovsod slišimo birokrat-
uživanje alkohola na delovnem mestu. Delo in alkohol sicer ne gresta skupaj, vsaj v taki tovarni ne, kot je Ina-Nafta, zato vprašanje: ali ni moč tega zla 'povsem preprečiti? Disciplinski ukrepi namreč prizadenejo le posameznike, ustreznejša preventivna akcija (če že samoupravni akti in v njih zapisano vedenje na delovnem mestu ne zadoščajo) pa bi le utegnila pregnati alkohol iz tovarne.
Š. SOBOČAN
ska in tehnokratska zagotovila in prepričevanje o tem, kako bo potrebno vgraditi oziroma se že vgrajuje lastno znanje v gotove izdelke, toda to je le na sestankih. Dejstvo je, da izdelki, bivalne enote in nadgradnje imajo že določeno obliko, ki so jo že izdelali drugje. Tudi družbena kombinacija produkcijskega procesa ne daje idealnih rešitev. Dejstvo je, da nas lagodnost preteklosti preveč stane, sedaj pa zategujemo pas, in to ne po lastni pobudi, ampak na nobudo mednarodnega denarnega sklada, vse to pa pritiska na varilni aparat in mizarsko kladivo, kot osnovni orodji‘za proizvodnjo nadgradenj in bivalnih enot, da tega ne preneseta; vrtita se namreč premalo strumno in njun delež je premajhen, da bi prenesla svojo lastno reprodukcijo (minimalne mezde), ceno vhodnih materialov, ki jih obremenjujejo obresti (krediti za nakup reprodukcijskih materialov, katerih delež je od 85 do 90 odstotkov). Tehnologija naj bi bila sicer na evropski ravni, toda problem kadra in organizacije je še naprej odprt. Če se dotaknem tehnologije, je lahko ta še tako sodobna, vendar vrednost izdelku na mednarodnem tržišču ne daje veliko število varov ampak količina vloženega znanja. Na Zahodu so visoko ovrednoteni tisti izdelki, v katerih je vloženega od 40 do 50 odstotkov znanja. Torej z visoko devizno učinkovitostjo ne bo nič, ali pa se bo ta ustvarila pod ceno. Nazadnje pa so tu še naravne danosti kot eden izmed dejavnikov učinkovitosti, ki pa žal nimajo osnov, razen negativne selekcije pri zaposlovanju v preteklosti, ko se je gledalo le skozi prizmo sociale. Premalo pa je upoštevana dostopnost surovin in vse drugo. Kar bi bilo dovolj za zagotovitev uspešnosti delovne organizacije v mednarodni konkurenci. Za ilustracijo primer nakupa pločevine, ki nam ga je izdal eden izmed šoferjev. Po naključju je vozil pločevino od proizvajalca do končnega porabnika Avtoradgone. Na začetku je bila cena kg pločevine 5 din. Po petih vmesnih natovarjanjih in raztovarjanjih od Izole prek Maribora, Beograda do Gornje Radgone pot do Jesenic do Radgone je bila dolga in zanimiva,'* pa tudi blago je vmes počivalo) je cena narasla s 5 dinarjev za kilogram na 5! dinarjev pri končnem odjemalcu, ne da bi se je kjer koli dotaknili v proizvodnem smislu.
ŽIVLJENJA NA RAČUN TLAKE DELAVCEV JE KONEC
Uveljavljanje na zunanjem trgu •je bilo povezano s prodorom gradbincev na zunanjih trgih, katerih posle so v Avtoradgoni spremljali, toda posli gradbincev se zmanjšujejo, s tem pa tudi priliv deviz v Avtoradgoni. No, bivalne enote oziroma nadgradnje pa niso predstavljale nekega posebnega deviznega učinka. Največji učinek vsekakor ustvarja transport. Drug pomemben dejavnik pri deviznih poslih pa 50 montaže objektov, kar je sploh značilnost slabo stoječih kovinskopredelovalnih organizacij v Pomurju. Namreč, likvidnost in izvozno uspešnost delovnih organizacij rešujejo z deli v deželah tretjega sveta; kjer smo bili do sedaj prisotni. Regresija na tem področju pa se takoj kaže v poslovnih rezultatih delovnih organizacij.
DAVEK, KI TERJA PRVE ŽRTVE
Kot nerazvita regija m kot nerazvita občina v sedemdesetih letih smo potegnili, oziroma so potegnili, .pametno potezo, namreč vse sile so bile usmerjene v razvoj in formiranje delovno intenzivnega, ne pa kapitalno intenzivnega sektorja gospodarjenja, kar je sploh značilnost regije. Na račun takšnih vlaganj je bila v tistem obdobju dosežena visoka gospodarska rast. Toda ,,takšna politika prenaglega ustvarjanja pomembnih ekonomskih koristi in ustreznega pospeševanja tempa gospodarske rasti se ne more obdržati na dolgi rok . . ., prej ali kasneje začne delovati kot ozko grlo sistema kot celote in zaradi tega nujno pripeljejo do nižje rasti.” (n. d.)
Tako bo verjetno jutri z naslednjo panogo, ki vsiljuje izrazito delovno intenzivni princip.
Način proizvodnje in organizacija dela ne spodbujata ustvarjalnega in inovativnega dela. Vloga znanja je že tako ali tako na nizki ravni, verjetno pa se ob tem odpira tudi problem vodenja. Pri sistemih, ki so socialno sprejemljivi in ekonomsko slabo učinkoviti, kajti v razvitih družbah pomeni učinkovitost vodenja 85 odstotkov uspešnosti delovne organizacije. Nizka pa je tudi izkoriščenost strokovnjakov, da bi bila lahko delovna organizacija uspešnejša.
Janez Votek
Zdravilišče Radenska Radenci, n. sol. o., TOZD JERUZALEM LJUTOMER odbor za delovna razmerja delavcev
OBJAVLJA
prosta dela in naloge:
1.	Pripravnika za delo v recepciji — 1 delavec
2.	KV kuhar — 1 delavec
3.	KV natakar — 2 delavca
4.	Čiščenje prostorov — 3 delavci
5.	Portirska dela in pomoč pri recepcijskih delih — 1 delavec
6.	Prodaja vstopnic — 2 delavca
7.	Čuvanje objektov — 1 delavec
8.	Pomožna dela v kopališču — 2 delavca
Pogoji:
1.	srednješolska izobrazba
2.	gostinska šola — smer kuhar
3.	gostinska šola — smer natakar, pasivno znanje nemškega jezika
4.	nk delavka
5.	srednja šola ali kv delavec, pasivno znanje nemškega jezika
6.	pk delavec, pasivno znanje nemškega jezika
7.	pk delavec
8.	nk delavec
Delovno razmerje za vsa navedena dela se sklene za določen čas v Termalnem kopališču Banovci in v Vinskem hramu na Jeruzalemu.
Rok prijave je 8 dni po objavi oziroma do zasedbe.
Prijave pošljite na naslov:
Radenska TOZD Jeruzalem Ljutomer
Odboru za delovna razmerja delavcev
VESTNIK
terme topolšica
Zdravstveni center Velenje, TOZD NARAVNO ZDRAVILIŠČE TOPOLŠICA, objavlja prosta dela in naloge:
1.	Vodja gostinske dejavnosti
Pogoji: — ekonomist ekonomsko-turistične smeri,
— srednješolska izobrazba s predizobrazbo v gostinski stroki,
— znanje dveh tujih jezikov,
— tri oziroma štiriletna praksa na enakih ali podobnih delovnih mestih.
2.	Vodjo kuhinje
— glavni kuhar
Pogoji: — hotelski tehnik ali VKV kuhar,
— tri leta prakse na enakih ali podobnih delovnih mestih v gostinski stroki.	'
3.	Natakar
— 2 delavca
Pogoji: — poklicna gostinska šola, oziroma VK natakar, — 1 leto delovnih izkušenj.
TOZD BOLNIŠNICA TOPOLŠICA
objavlja prosta dela in naloge
administratorja — daktilografa na bolniškem oddelku.
Pogoj: srednja ali nižja administrativna šola.
Za vsa dela in naloge sklenemo delovno razmerje za nedoločen čas. Poskusno delo traja 90 dni. Stanovanje po dogovoru.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Zdravstveni center Velenje, kadrovska služba, 63326 Topolšica.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh po sprejemu sklepa o izbiri.
SVET KRAJEVNE SKUPNOSTI ŽELEZNE DVERI RAZPISUJE PROSTA DELA IN NALOGE
TAJNIKA KS
ŽELEZNE DVERI
Pogoji: — srednja strokovna izobrazba ekonomske, administrativne smeri ali druga ustrezna srednja šola;
— 1 leto delovnih izkušenj.
Zaželeno je, da je kandidat občan KS Železne dveri.
Delovno razmerje za navedena dela in naloge sklenemo za nedoločen čas polnim delovnim časom. Poskusno delo traja 3 mesece.
Začetek dela je 1. 4. 1985.
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev zbira
Krajevna skupnost Železne dveri 8 dni po objavi razpisa.
IMP Panonija industrija kmetijske mehanizacije in montaže, Murska Sobota, TOZD Blisk montaža in obdelava kovin, Murska Sobota,
69000 Murska Sobota, Bjedičeva 3
objavlja
JAVNO DRAŽBO
rabljenih osnovnih sredstev:
1. Kombi IM V 2200 D, leto izdelave 1978, z izklicno ceno 150.000,00 din
2 Moped TOMOS tip APN 4, leto izdelave 1978, 2 kosa, z izklicno ceno 10.000,00 din.
Javna dražba osnovnih sredstev bo v sredo, 3. aprila 1985, z začetkom ob 9. uri na dvorišču tozda, Bjedičeva 3. Udeleženci morajo pred začetkom dražbe plačati varščino v višini 10 odstotkov od izklicne cene, in to pri blagajni tozda. Varščina se, razen kupcu, po dražbi vrne udeležencem. Kupec mora ostali znesek plačati v 8 dneh po dražbi oziroma pred prevzemom vozila. V izklicno ceno ni vštet prometni davek.
STRAN 10
VESTNIK, 28. MARCA 1988
Turistično društvo Lendava
PROIZVAJAMO
portlandske in specialne cemente ter hidravlično vezivo za pripravo malte — Maitit R
avtokiavirane azbestcementne tlačne in kanalizacijske cevi ter valovite, ravne strežne in ravne fasadne plošče
fasadne silikatne zidake in bloke ter kremenove paske in keramično glino
INFORMACIJA IN PRODAJA
salonit anhovo, tozd blagovni promet, 65001 Nova
Gorica, Kidričeva 20, telefon: (068) 24-411, telex: 34 320 anhovo yu
SALONIT ANHOVO
industrija gradbenega materiala, anhovo
TRADICIJA, IZKUŠNJE, KVALITETA
Peči za etažno centralno ogrevanje model CENTRAL so namenjene montaži in uporabi v nepodkletenih hišah in stanovanjskih blokih, kjer ni centralnega ogrevanja.
— Peč postavimo običajno v bivalni prostor, najbolje v kuhinjski niz, saj mu je peč dirhenzijsko in estetsko prilagojena,
— brušena litoželezna kuhalna plošča omogoča pogrevanje jedi, letni režim kurjenja pri CENTRAL 17 K pa s premikom rešetke na zgornji nivo omogoča normalno kuhanje,
— peč je konstruirana za kurjenje s srednje kaloričnimi premogi granulacije nad 30 mm, v njej pa lahko kurimo tudi les,
— izkoristek je med 70 in 80 %, kar je odvisno od vrste goriva,
— v dimnih plinih je zaradi odličnega zgorevanja malo saj in letečega pepela,
— ena polnitev kurilnega prostora zadošča za štiriurno kurjenje na nazivni moči, pri minimalni obremenitvi pa do 12 ur, .
— dimni priključek je pri CENTRAL 17 K možno izvesti iz bočnih ali zadnje strani, pri CENTRAL 23 pa od zadaj ali z desne strani, — peč moramo montirati na odprt sistem centralnega ogrevanja,
— peč mora biti varovana z odprto raztezno posodo,
— peč je opremljena s potezno rešetko, da se lahko pepel stresa med kurjenjem, pod njo pa je velik pepelni prostor,
— želeno moč peči vzdržuje avtomatski regulator.
Poceniti ogrevanje s pravilno izbiro peči

Trajnožareča peč za centralno etažno ogrevanje CENTRAL 23 je namenjena centralnemu ogrevanju stanovanjskih prostorov. Peč za centralno etažno ogrevanje CENTRAL 17 K je namenjena ogrevanju stanovanjskih prostorov, v letnem režimu kurjenja pa lahko na njej tudi kuhamo.
Tovarna vozil in toplotne tehnike BORIS KIDRIČ n. sol. o.
MARIBOR 1863-1983 62000 MARIBOR, Leningrajska 27 telefon: 062/39-779, 39-711, 302-321 telex: 33-161
• Obiščite nas na sejmu 0 gradbeništva v Gornji a Radgoni v hali A, raz-J stavni prostor 109, kjer ® boste dobili vse po-• trebne informacije ter 0 nasvete.
Lendava p< »staja privlačnejša
Predlani je v Lendavi znova zaživelo turistično društvo, ki zdaj šteje 366 članov. V razmeroma kratkem obdobju je društvo doseglo pomembne uspehe. Naj jih nekaj naštejemo: priredilo je dve uspeli Lendavski trgatvi, izdalo je 5 tisoč izvodov turističnoinforma-tivne zgibanke (neke vrste prospekt), dalo je postaviti oziroma obnoviti klopi v lendavskem parku, poskrbelo je za okrasne rastline na Partizanski cesti, pri hotelu Lipa je dalo postaviti turističnoinformativno tablo (koruznjak), skrbelo je za lepši videz Lendave in okolice. Za turizem pa so tudi pomembni kažipoti za Vse pomembnejše turistične, zgodovinske in kulturne točke. Vse to in drugo je pripomoglo, da je Lendava v okviru tekmovanja ,,Izbiramo najbolj urejen kraj v Sloveniji v letu 1984” pristala na 5. mestu, kar je za to naselje, ki šele začenja orati ledino na področju turizma, dokajšen uspeh. Seveda so zanj predvsem zaslužni delavci turističnega društva, prav tako pa tudi tozd Gostinstvo Lendava, ki vidi v turističnem društvu zaveznika, zato z njim dobro sodeluje, pa tudi narobe.
Uspehi, ki spodbujajo. O njih in načrtih so spregovorili na občnem zboru. Za letošnje leto so sprejeli obsežen program dela. Turistično društvo se zavzema za obsežnejšo turistično ponudbo, za lepšo ureditev Lendave kot zdraviliškega kraja, za popestritev gostinske ponudbe in boljše storitve . . .
Letos bodo poskrbeli za postavitev ustreznih obeležij za skupino s slamo_pokritih zidanic v Novem Tomažu; ustreznejšo označbo bodo postavili pri Trojici (mumija Hadika), uredili bodo okolico gradu, postavili bodo več turističnih kažipotov, sofinancirali izdajo brošure Lendava in okolica, del sredstev pa bodo namenili tudi za pripravo prospekta o Lendavi, ki naj bi ga izdali v prihodnjem letu. Letos bo društvo tudi prireditelj Lendavske trgatve, ki se je zlasti v lanskem letu že dokaj uveljavila in tako utegne postati osrednja turističnogostinska prireditev lendavske občine.
Turistično društvo Lendava bo tudi proučilo možnost za prikaz dogodkov iz časov Turkov, poskrbelo za •> razglednice in turistične spominke, pomagalo pri urejanju Copekovega mlina v Mali Polani in rojstne hiše Miška Kranjca; sodelovalo bo pri urejanju okolice Bukovniškega jezera in drugo.
Š. SOBOČAN
ZAVOD ZA EKONOMIKO IN URBANIZEM
MURSKA SOBOTA
proda na javni dražbi
— telefonsko centralo ISKRA — 10-številčno
— 4 dvotarifne električne števce
— 2 kopalni kadi LŽ,
— 2 električna bojlerja — 80 I
—	4 infra peči
—	2 umivalnika
- 1 radiator TRIKA 42-300/9.
Javna dražba bo v torek, 2. aprila, ob TL uri v prostorih zavoda. Interesenti tam prevzamejo in plačajo kupljene predmete.
ljubljanska banka
POMURSKA BANKA
MURSKA SOBOTA
KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA
OBJAVLJA
za potrebe OE M. Sobota prosta dela in naloge
OPRAVLJANJE SPLOŠNIH DEL DELOVNE SKUPNOSTI BANKE
Poleg splošnih pogojev pričakujemo od kandidatov:
— višjo šolo upravne ali druge ustrezne smeri,
— tri leta delovnih izkušenj,
— zanesljivost, komunikativnost, točnost.
Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas z 2-mesečno poskusno dobo.
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: LB Pomurska banka, Murska Sobota, Trg zmage 7.
Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili 45 dni po objavi.

DELOVNA ORGAN IZ AC IJ A
AGROSERVIS, p. o.
_____Murska Sobota_____________________________________/
Delavski svet razpisuje dela in naloge
— individualnega poslovodnega organa DO
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje:
— imeti morajo visokošolsko izobrazbo ustrezne smeri in 3 leta delovnih izkušenj na vodilnih delih in nalogah,
— višješolske izobrazbo ustrezne smeri in 5 let delovnih izkušenj na vodilnih delih in nalogah.
Kandidat bo imenovan za dobo 4 let.
Komisija za deiovna razmerja objavlja prosta dela in naloge
— vodje oddelka finančno-računovodskih služb
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje:
— da 'imajo višješolsko izobrazbo ustrezne smeri in 3 leta delovnih izkušenj,
— da imajo srednješolsko izobrazbo ustrezne smeri in 5 let delovnih izkušenj.
Prijave z dokazili naj kandidati pošljejo v 8 dneh po razpisu na naslov: ABC POMURKA - AGROSERVIS p. o. Murska Sobota, Kroška cesta 58.
Kandidati bodo obveščeni v 15 dneh po opravljeni izbiri. /
Uspešna bera brodarskega društva
Na letnem občnem zboru brodarskega društva Bistrica so ocenili lanskoletno delo in sprejeli program za letošnje leto. Povedati moramo, da je društvo od svoje ustanovitve že marsikaj naredilo, na primer leseno čolnarno ob obrežju reke Mure. V lanskem letu so dosegli nekaj lepih športnih uspehov. Pionirska ekipa se je udeležila akcije Slovenske reke 84. V Slovenjji so sodelovali na petih spustih po slovenskih rekah. V avgustu so organizirali prvenstvo v spustu po reki Muri. Udeležili so se tudi tradicionalnega spusta za Dimekov memorial. Pri tem so sodelovali tudi člani CZ z gumijastimi čolni. Z brodarskim društvom Mura iz Kroga so pripravili kajakaško šolo, in dali poudarek predvsem tehniki veslanja. Kupili so več čolnov, in sicer štiri kajake za spust, tri kajake za slalom, en turistični kanu in šest vesel.
V letošnjem letu želijo bistriški brodarji povečati število članov, predvsem bo potrebno več pozornosti nameniti delu z mladimi. Ta šport pa krepi tudi družbeno samozaščito. Zgraditi nameravajo pristanišče za čolne in kupiti prikolico za prevoz čolnov. Brodarsko društvo Bistrica bo odslej vodil Alojz Ozbetič.
Jože Zerdin
ELEMENT n. sol. o. GORNJA RADGONA Ljutomerska c. 6
Delovna organizacija ELEMENT, Gornja Radgona, Ljutomerska c. 6, proda 3. aprila 1985 ob 12. uri na
javni dražbi
naslednja osnovna sredstva:
1.	Tovorno vozilo TAM 6500, letnik 1972, 400.000,00 din
2.	Tovorno vozilo TAM 125 T 12 K, letnik
1976,	500.000,00 din
3. Zastavo 850, letnik 1983,	220.000,00 din
Udeleženci morajo pred dražbo plačati varščino v višini 10 odstotkov od izklicne cene. Ogled je možen vsak dan, razen nedelje, od 7. do 14. ure. Prometni davek plača kupec v skladu z zakonskimi predpisi.
ABC POMURKA VELETRGOVINA POTROŠNIK, M. Sobota TOZD MERKUR
1 OBVEŠČA
cenjene stranke, da
cenjene stranke, da bo evidenčno vpisovala naročila za premog za kurilno sezono 1985/86.
I Evidenčno se lahko vpišete od ponedeljka, 1. 4. 1985, dalje v I poslovnih enotah:	
a) KURIVO-GRADIVO, ul. Iva Lole Ribarja v M. Soboti ali
Bb) KURIVO v Beltincih v Panonski ulici.	k
OPOZORILO
— Naročil, ki so bila evidentirana za kurilno sezono 1984/85 ne bodo upoštevali.
I - Sprejemajo le osebne vpise, naročil po telefonu ne bodo spre- ti  jemali.	08
Podrobnejše informacije lahko dobite ob evidenčnem vpisu.
Veletrgovina Potrošnik 
TOZD Merkur, Murska Sobota ®
BM HM MW MM MH BMR BmI
VESTNIK, 28. MARCA 1985
STRAN 11
ne zgodi se vsak dan
So za računalniki zdaj na vrsti roboti? Znano je, kako hitro so se iz dragih in nerodnih računalnikov razvili mali in vsakomur dostopni hišni računalniki. In kot je pred leti prišel na tržiše prvi poceni računalnik, tako zdaj stopa pred morebitne kupce mali hišni robot, potomec dragih industrijskih robotov in prednik domačih elektronskih služabnikov skoraj-
Umrl ustanovitelj
C0CA-CQLE
Michelle Egginton (19) pravi, da gleda najraje grozljivke. Tudi sama si želi nastopiti v kakšnem filmu ... recimo v tistem o Drakuli
ROBERT W. WOODRUFF, amerSki tovarnar, ki je iz kokakole naredil najbolj znani ameriški izdelek na vsem svetu, je pred dnevi umrl v svojem rojstnem mestu Atlanti (zvezna država Georgia), star petindevetdeset let. Leta 1919 je bančni konzorcij, kateremu je predsedoval Robertov oče, Ernest Woodruff kupil za 25 milijonov dolarjev pravkar ustanovljeno tvrdko Coca-Cola. Njen lastnik Candler je 28 let prej od Johna S. Pembertona za 2300 dolarjev odkupil »tajno formulo« te osvežilne pijače.
Takoj po prvi svetovni vojni * pa so ceno sladkorja tako zrasle, da je podjetje zašlo v I težave. Vodstvo je Woodruffa mlajšega, ki se je takrat še ukvarjal s prodajo mineralne vode, prosilo, naj on prevzame I položaj direktorja, vendar je to najprej zavrnil. Leta 1923 pa je ponudbo sprejel in podjetje si, je pod njegovim vodstvom hitro opomoglo.
 Svojo najboljšo potezo je  Woodruff izvedel na začetku
Več ekoloških gibanj v zahodni Evropi se je sporazumelo o skupnem boju proti zastrupljanju s pesticidi. Akcija naj bi se pod geslom ,,Svet brez pesticidov” razširila po vsem svetu in še posebej v manj razvite in nerazvite države, kjer ravnajo s pesticidi hudo nesmotrno, z malo zaščite in varnosti.
Ekologi trdijo, da je dan-
ROBOT ZA MALI DENAR
šnjega jutrišnjega dne.
V Veliki Britaniji so začeli prodajati robotka, ki stane v našem denarju okoli 20.000 din. Robot nosi ime Zero 2, delajo pa ga v podjetju intergalactic Robots. Tako poceni je tudi zaradi tega, ker ga prodajajo po delih, kupec pa koristno in po,učno igračo sestavi sam.
druge svetovne vojne; odločil se je. da bo ameriškim vojakom prodajal kokakolo po pet centov. Ameriška vlada, ki je hotela fante oskrbeti z dovolj pijače, je prevzela transportne stroške in na različnih bojiščih postavila vrsto polnilnic. Tako je nastalo zunaj Amerike okrog 64 polnilnic in med drugo svetovno vojno so ameriški vojaki popili okrog pet milijard steklenic kokakole.
Svetovna ekološka akcija
današnji hrana že tako prepojena z najrazličnejšimi kemičnimi zaščitnimi sredstvi, da pomeni resno nevarnost za zdravje ljudi. Se posebno opazno je zastrupljanje zelenjave in sadja, ki ga tudi razviti svet uvaža iz tako imenovanih držav tretjega sveta, kjer ravnajo z rastlinskimi zaščitnimi sredstvi precej bolj velikodušno in brezskrbno kot v razvitem svetu.
Zero 2 zna zalivati vrt, riše kroje za obleke, lahko ziba zibelko, zna zaigrati nekaj priljubljenih melodij, pobožati se upa tudi domačega psa ali mačka.
Za pravega hišnega robota je vse to'seveda premalo, a že sam pojav takega robota je obetaven, saj mu bodo zelo verjetno sledili hišni roboti, ki bodo bolj koristni in bodo več znali.
OBČUTLJIVI FRANCOZI
Kar zadeva njihov jezik, Francozi ne poznajo šale. V skupščini so pred nedavnim sprejeli zakon po katerem naj bi dokončno iz francoščine pregnali širjenje angleških besed. Po podobnem zakonu, ki so ga sprejeli leta 1975 je za nepotrebno uporabo angleških besed predvidena kazen 15 tisoč dinarjev. Samo lani so kaznovali 200 posameznikov in podjetij. Zlobni jeziki pravijo, da se bo po novem zakonu v Franciji uporabljala le še angleška beseda »whisky«.
Analize so pokazale, da je že vsak deseti sadež v prodaji poln strupa. Del strupenih zaščitnih snovi pride v organizem tudi preko sredstev za zaščito oblačil in s kozmetičnimi sredstvi.
Bruseljsko akcijo podpira tudi evropski parlament. V načrtu pa je tudi ustanovitev posebnega sodišča, podobnega Russlovemu, ki naj bi obsodilo pesticide.
NE ZGODI
SE...
Sodba nekega sodišča v Washingtonu utegne imeti daljnosežne posledice. Dalo je namreč prav tožbi predstavnika indijanskega plemena Oneida.
Bilo pa je takole. Indijanci so leta 1795 prodali evropskim naseljencem nekaj zemlje in to za ničvreden drobiž in drobnarije. Sodišče je ugotovilo, da so bili prodajalci zemlje naplatani.
Sedaj, ko se dogovarjajo o višini odškodnine, pričakujejo, da se bodo oglasili še drugi Indijanci. Zemljišče, za katerega gre v omenjeni razsodbi pa ni nobeno drugo kot tisto, na katerem danes stojijo nebotičniki newyorškega Manhat-tana.
Američan R. L. Bender je s svojim fordom prevozil nič manj kot 1,647.000 kilometrov, ne da bi zamenjal motor ali karoserijo. V skoraj tridesetih letih vožnje je z avtomobilom zadovoljen. Ko se ga bo naveličal ga bo prodal ,,Ford Motor Company”, ta pa je že odredila mesto zanj v svojem muzeju v Dearbomu.
Res, kaj takega se ne zgodi vsak dan . . .
ANAKONDA
IN STRAŠNE »MORSKE KAČE
Vrnimo se spet k Hyattu Ver-rillu. Po njegovem mnenju izhaja pretirana velikost, ki jo Indijanci ali popotniki pogosto prisojajo anakondi, najbrž odtod, ker je težavno ocenjevati velikost žive kače. Dejstvo je — in tudi sam sem se o tem- prepričal — da je zelo težavno oceniti velikost živali, ki zvita v klobčič miruje ali pq se njeno telo urno giblje v vijugastih gibih. Naše oko, ki težavno izmeri celo dolžino ravne črte, je večinoma nesposobno oceniti dolžino krive črte. Recite komurkoli, naj vam pove, kako dolg je krog ali na primer obseg kakega bazena, pa boste presenečeni spričo številnih napak. Znano je, da moramo vedno uporabiti matematično formulo, če hočemo izračunati dolžino neke krivulje.
Ko je nekega dne v Guyani Hyatt Verrill opazil veliko anakondo, zvito na skalnati izboklini, je za poskus vprašal vsakega od svojih tovarišev, da oceni njeno dolžino.
,,Filmski amater, popolnoma neizkušen v problemih džungle, je izjavil, da meri T8 metrov; misionar, ki je 7 let živel v notranjosti in videl na ducate kač velikank, je bil bolj rezerviran in jo je ocenil na 12 metrov; Indijanci so govorili o 6 do 12 metrih; moj spremljevalec, ki je pred nekaj leti spremljal neko znanstveno ekspedicijo lovcev na kače, se je zadovoljil z 9 metri, medtem ko je osiveli ,,kapitan” rekel v slabi angleščini: ,,Če upoštevam vse izjave, vodje, ne morem reci nič pozitivnega, vem, da prisojate tej velikanki preveliko dolžino!”
Krogla v glavo je končala anakondino življenje, in ko smo jo odvili, je merila natanko 5,95 metra in (19 stop ali 6 palcev). Toda, kakšna pošast! Na sredi je meril njen obseg 85 cm (nad 33 palcev). Ker je tehtala nad 360 funtov (165 kg), je bila kaj težak tovor za peterico Indijancev. Njene dimenzije so bile tako ogromne, da smo še po merjenju komaj verjeli, da je tako ,,majhna”.
Kritika Hyatta Verrilla je nedvomno postavljena na trdno podlago. Toda, ali je tudi njegova izkušnja zasnovana tako, kot nam daje slutiti? Sodeč, da je anakonda, zvita v klobčič, dolga 6 do 12 metrov, so Indijanci pokazali zelo velik smisel za opazovanje: njihova najmanjša ocena je popolnoma pravilna. Dopustiti moramo, da bi bila njihova gornja ocena, če bi videli žival odmotano, mnogo točnejša.
Isto velja tudi za misionarjevo presojo. Če upoštevamo, da je treba ocene prič, ki dobro poznajo te kraje, omejiti na polovico, bomo videli, da velikost kač velikank, ki jih večkrat ome
njamo, v resnici presega 10 metrov, torej toliko, kolikor meri rekordni primerek inštituta v Butantanu. In slednjič, pri anakondi, ki jo je. ubil Percy Fawcett, se v oceni ne moremo sklicevati na napako, vsaj ne znatnejšo, ker je bila pošast merjena mrtva na bregu reke. Dejstvo, da je raziskovalec zapisal ,,kolikor smo jo mogli izmeriti”, pomeni najbrž, da ni mogel vzeti natančne mere tistega dela njenega telesa, zleknjenega na bregu, ne da bi računali tisti del pod vodo, katerega debelina na vodni gladini je vendarle morala izdajati vsaj približno dolžino. Sicer pa je verjetneje, da je hotel Fawcett s temi besedami pojasniti, da ni imel priprav za merjenje, da pa se kot dober Anglosaksonec, ki je uporabil merske enote, kot so stope in palci, ni mogel kdo ve koliko zmotiti. Dodajmo še, da navaja točne- mere (45 stop in 17 stop). Če bi se omejil na nedoločeno oceno, bi zapisal ,,kakih petdeset stop nad vodo in kakih petnajst stop v vodi.”
Če se sklicujemo na mlajše raziskovalce Amazone in sosednjih področij, bomo opazili, da ti vedno omenjajo anakonde, katerih dolžina je vedno večja od 6 metrov, kakršno komaj še dopuščata Hyatt Verrill in dr. Ditmars. Glede tega naj se sklicujem zgolj na navedbe markiza de Wavrina, o katerem je izjavil makriz de Crequi Monfort, predsednik Društva prijateljev Amerike v Parizu, da je na splošno najboljši poznavalec neznanih in slabo poznanih prostranstev tropske in subtropske Amerike, ki belemu človeku vzbuja strah.
Markiz de Wavrin seveda ni bil poklicni zoolog, toda vsa njegova opažanja so bila natančna in navajal jih je brez najmanjšega nagnjenja do romantike in brez strastnega zanosa. Poznal sem tega suhljatega človeka hladnega in predirnega pogleda, ki sem ga moral spremljati kot zoolog takrat, ko je hotel odkriti izvire Orinoka (ta njegov načrt je zaradi sovražnosti 1940. leta propadel). Zagotavljam, da mu lahko popolnoma verjamemo, ko v uvodu svojega dela o divjih zvezah Amazone piše: ,.Govoriti želim samo resnico. Navedel bom resnične mislece na ta način ali če jim nasprotujem, nedvomno ostalo še dovolj zanimivih elementov.”
Veliki raziskovalec nam veliko pripoveduje o anakondah:
,,Tiste, ki jih največkrat srečujemo ob rekah, ,,piše,” so dolge 6'do 8 metrov. Videl sem tudi take, ki merijo celo 10 metrov, so pa še tudi daljše, če lahko verjamemo domačinom.”
(Nadaljevanje prihodnjič)
STRAN 12
VESTNIK, 28. MARCA 1985
za vsakogar nekaj
RADIO MURSKA SOBOTA
5 NAJ
PO TELEFONU
O, zdravo, dragi.
— Kako si vedela, da sem jaz?
— Nisem vedela, da sl ti. Toda, če bi izgovorila kakšno me bi utegnilo biti sumljivo ...
AVTOMOBILIZEM
Nič nas ne sme presenetiti
Varovanje človekovega okolja
OlIDAJA 21-232 — Lahko jih zaželite
I.	Sobočanec — Diamanti
2.	Pitaju me pitaju — Oliver Mandič
3.	1000 Modrobelih rožic — Lačni,Franz
4.	Tina i Marina — Daniel
5.	Uhvati ritam — Parni valjak
6.	S ve dok si uz mene, ne boj se — Novi fosili
• 7.
8.
9.
10.
II.
14.
Za tvoje oči — Dorian Gray Tvoje i moje godine — Novi fosili Ti si mi u krvi — Zdravko Cotič Zapo ljudem — Marijan Smode Prijateljice noči — Zasilni izhod Prepoceni zgodba — Zasilni izhod Naša Lidija — Lačni Franz Purple radin — Prince
Let 's dance tonight — Pia Zadora
16.	AU I need — Jack Wagner
17.	Teardrops — Shakin’ Stevens
18.	This is my Night — Chaka Khan
19.	In the name of love — U 2
20.	Joure the Inspiration — Chicago
21.	Easy Lover — PhiHjp Bailey in Phill Collins
22,	We belong — Pat Benetar
23.	This is not America —- David Boeie
24.	Too late for Goodbyes — Julian Lennon
25.	Move your body close to me — Dana Gillespie
26.	Flesh for Fantasy — Billy Ido!
Oddaja bo na sporedu v sredo, 3. aprila, od 18.00 do 19.00.
ROPOT V
Ob najrazličnejših šumih in ropotu v motorju skušata ugotoviti vzrok največkrat samo zato, da lahko bolj ali manj brez skrbi vozite naprej. V nadaljevanju lahko  preberete nekaj ,.diagnoz”, vendar pa moramo poudariti, da so to bolj splošni praktični napotki. . Enaka napaka lahko namreč pri različnih motorjih povzroča povsem različne šume in ropot. Kje in zakaj ropota v motorju,, lahko precej natančno ugotovite z dolgim izvijačem, ki vam rabi kot steto-skop. Ko pritisnete uho na leseni del izvijača, pazite na ventilator, ki se vrti, klinasti jermen, na vročo izpušno cev in elektriko v vžigalnih kablih.
TIHO ROŽLJANJE: napačno nastavljeni ventili. Izmerite in nastavite ventile.
TIHO ROŽLJANJE ŠE POTEM, KO STE 'NASTAVILI VENTILE:- izrabljeni odmikači, dročniki ali nihalni vzvodi.
zavarovalstvo
M. Š. iz Lipe bi rad vedel, kakšni so pogoji za zavarovanje voznika in drugih oseb v motornem vozilu za škodo zaradi telesnih poškodb.
Odgovor zavarovalne skupnosti Triglav: To je tako imenovano zavarovanje AO-plus-85. Dajatve zavarovalne skupnosti so omejene ne glede na vrsto motornega vozila z
zavarovalno vsoto, ki se lahko dogovori pri osnovnem zavarovanju osebnega avtomobila. Zavarovalna skupnost se zaveže povrniti pravno priznano škodo, ki jo zaradi telesnih poškodb ob uporabi motorne-,ga yozila, na katerega je vezano to zavarovanje, utrpi upravičenec. V primeru smrtne nezgode upravičenca pa povrne zavarovalna
skupnost škodo zaradi te smrti njegovim svojcem. Škoda zaradi pogrebnih stroškov je s tem zavarovanjem sporazumno določena v višini zavarovanja. Zavarovalnine iz kateregakoli nezgodnega zavarovanja se ne štejejo v kritne dajatve iz tega zavarovanja. Vsak upravičenec pa nosi sam del škode (franšiza), in sicer do zneska, ki je določen v polici, vendar ne manj kot 10.000 dinarjev. Svojcu upravičenca pa gre polna odškodnina. Odškodnina za negmotno škodo je strogo osebna, zaradi tega zahtevki za povračilo negmotne škode niso podedljivi.
MOTORJU
Preglejte in zamenjajte izrabljene dele.
ROŽLJANJE SE SPREMINJA Z OBREMENITVIJO IN VRTLJAJI MOTORJA: Izrabljeni sorniki ojnic, tolčenje batov ali ropot zaradi zlomljenih batnih obročkov. Popravilo v avtomehanični delavnici.
- MOČNO ROPOTANJE, odvisno od obremenitve in vrtljajev motorja: izrabljeni ojnični ležaji. Takoj počasi odpeljite avto v delavnico, da ne bo škoda še večja.
ROŽLJANJE ALI CVILJENJE pri pritisku na pedal sklopke: izrabljen izklopni ležaj. Smemite menjalnik in vgradite nov izklopni ležaj ali novo sklopko.
ŽVIŽGANJE ALI CVILJENJE: vodna črpalka ne tesni; ohlapen klinati jermčn. Zatesnite vodno črpalko'in napnite klinasti jermen.
GLASNO SIKANJE pri dodajanju plina; pregorela tesnila na izpušni zbirni cevi ali prežgana izpušna cev. Privyte vijake ali zamenjajte tesnila in izpušno cev.
ROŽLJANJE V PRAZNEM TEKU: ohlapna ali raztegnjena gonilna veriga odmične gredi. Nastavite napenjalnik ali zamenjajte verigo.
SIKAJOČ SUM, odvisen od vrtljajev motorja: netesna zbirna sesalna cev. Preglejte tesnila in tesnilo prirobnice uplinjača.
Nagel razvoj industrije čedalje bolj vpliva na človekovo varno in zdravo.življenje. Ogrožanje človekovega okolja pa je tudi ena izmed najbolj perečih nevarnosti, ki uničuje rezultate človekovega dela, hkrati pa tudi zmanjšuje našo obrambno sposobnost. V našem družbenopolitičnem sistemu, kjer so nosilci družbenega dogajanja delovni ljudje in občani, je varovanje okolja sestavni del dejavnosti družbene samozaščite. V zvezi z varovanjem človekove-
ga okolja imamo
naši
samoupravni družbi sprejetih veliko predpisov, ki urejajo zaščito narave in kulturne dediščine, zaščito voda, zraka, delovnega in bivalnega okolja, hrane, rastlinskega sveta, kmetijskih površin, naravnega bogastva, divjadi in ribištva. Za kršitelje teh predpisov so predvidene kazni. Žal pa lahko povsod ugotavljamo, da vse to veliko ne pomaga in da smo vsak dan priča uničevanju žive narave, ki je temelj človekovega obstoja. Ob tem bi se morali zamisliti. Zlasti bi morali okrepiti preventivne aktivnosti za varovanje čistega in naravnega okolja v krajevnih skupnostih, kjer se delovni ljudje in občani najbolj neposredno srečujejo . z onesnaževanjem naravne dediščine, s problemi odstranjanja odpadkov, varstva kmetijskih površin itd. Ugotavljamo namreč, da mnogokrat prav krajani sami
onesnežujejo okolje, ko odlagajo odpadke, odslužene aparate, pohištvo in druge nevarne snovi v gozdove, vode in travnike. Vsaka krajevna skupnost bi morala imeti določeno mesto za odlaganje odpadkov, neuporabnih predmetov in nevarnih snovi. Pri tej skrbi za varno življenje ljudi pa imajo pomembno vlogo komiteji za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito družbenopolitičnih skupnosti, krajevnih skupnosti in organizacij združenega dela, ki morajo biti spodbujevalec krepitve varnostne kulture in zavesti o nujnosti zaščite čistega in varnega človekovega okolja. Več kot doslej bi pri tem morale storiti tudi šole, inšpekcijske službe, ribiške in lovske družine, planinska društva, informativna sredstva in še kdo. Temelj načrtovanja aktivnosti seh subjektov družbene samozaščite pri varovanju zdravega človekovega okolja pa morajo biti' varnostne ocene, ki naj zajemejo vire in nosilce ogroža-
nja človekovega varnostnimi načrti, sikje pomanjkljivi, biti tudi določeni
okolja. Z ki so mar-pa morajo ukrepi in
aktivnosti pri preprečevanji, in odpravljanju posledic. Seveda pa je najbolj učinkovit ukrep za varovanje čistega in zdravega okolja naše vsakdanje primerno ravnanje.
F. M.
NAS JEDILNIK
Solata vsebuje od 91 do 95 % vode. 1,1 do 1,5 Vobeljakovin, 0,6 % maščob, 0,6 do 0,8 % celuloze, 1,5 do 2,5 % ogljikovih hidratov
od lega polovico sladkorja in 0,1 do 1 % organskih kislin. V 100 g solate je 65 mg jabolčne, 48 mg citronske in 11 mg oksalne kisline, 2 do 24 mg vitamina C, 23 do 30
shujševalnih dietah in sladkorni ker je solata precej voluminozna, pospešuje izločanje blata, zato jo čim več uživamo pri kroničnem zaprtju.' V svežih listih solate so
0RENAULT
VQGL CO
8010 GRAZ, Schiessstattgasse 65, tel.: 9943 316/74192
NAJVEČJI AVSTRIJSKI ZASTOPNIK ZA PRODAJO AVTOMOBILOV RENAULT IN ALFA ROMEO.
POSEBNA PONUDBA - RENAULT ZNIŽUJE CENE
Najvažnejši originalni deli, porabni material, pločevina, žarometi, maske, braniki itd., servis — občutno znižani!	7
fNEKAJ PRIMEROV:
mg kalcija, 35 do 40 mg fosforja, 218 mg kalija in 0. 6 do 1,5 mg železa.
Solata znižuje krvni pritisk, ugodno deluje na čiščenje krvi, zmanjšuje njeno zalisanost, zato jo priporočajo srčnim in ledvičnim bolnikom. Grenke snovi in citronska kislina pospešujejo tek in prebavo. Največ kalijevega in natrijevega citrata je v listnih rebrih, zato jih pri pripravi ne zavrzimo. Vsebnost, vitaminov, mineralov in organskih barvil ugodno deluje na počutje, nas pomirja, da lahko spimo. Solata vsebuje malo snovi, ki redijo, zato jo zelo priporočajo pri
tudi snovi,  ki preprečujejo in zdravijo škodljive posledice radioaktivnega sevanja.
Ker pa se količine vitaminov kot tudi ostalih učinkovitih snovi bistveno zmanjšajo, če šolala dalj časa stoji pri sobni temperaturi, je prav, da solato takoj uporabimo. Poberemo Jo isti dan, kot jo bomo pojedli. Najprej v čisti vodi operemo celo rastlino, šele nato jo narežemo in dokončno splaknemo. Ne odstranjujmo zgornjih delov listnih reber in je ne namakajmo v vodi, ker se izločijo iz.nje vse koristne snovi. Pripravimo jo tik pred jedjo, ji dodamo nekoliko česna, malo soli in kisa.
	R4	R5	R9, 11	R 18
Zavorni vložki Bendix — sprednji	125,—	125,—	148,—	125,-
Zavorne obloge skupaj s čeljustmi	121,-	173,—	186,—	186,—
garnitura sklopk	630,—	630,—	740	970,—
zadnji izpušni lonec	114,—	395,—	576,—	387,—
oljni filter	45,—	47,—	46,—	46,—
zračni filter	56,—	56,—	59,-	68,—
sprednji blatnik	270,—	380,—	710	740,—
pokrov motorja	910,-	885,-	1.480,-	1.705,-
Med drugim so pocenjeni tudi blažilci, zavorni cilindri, metlice za brisalce šip, izpušni lonci, izpušne cevi, svečke champion, akumulatorji, klinasti jermeni itd.
Za lastnike delavnic oziroma servisov priznavamo ob večjem nakupu poseben popust.
Cene ne vsebujejo davka na presežno vrednost, če pa kupite blago za več kot 1.000 šilingov, vam davek povrnejo.
sestavil Marko Napast	delavec v računovodstvu	rojstno mesto Karla Marxa	rodovi, plemena	izumrli Slovan	zelo prijeten občutek	zastarel izraz za kosca	javno ponižanje, blamaža
vodilni bavarski politik							
urejevalec izložb							
dokument							
reka na Škotskem in v Walesu				pevec Jones igralec Furijan			
sto kvadratnih metrov			važno živilo postajališče				
kalij		zavitek, omot gledališče					
kopno v morju					avtomobilska . oznaka Karlovca		
škotsko jezero (Loch)		P			sodobni španski slikar (Salvador!	pritok Ljubljanice	gorsko jezero na Kavkazu
zmikavt, kradljivec				tonovski način režiser Vesne«'			
prebivalci Itake							
znano Groharjevo olje							
neumnica, noričica							
VESTNIK, 28. MARCA 1985
STRAN 13
Kurirčkova pošta
Kakor vsako leto Je tudi letos k nam prispela Kurirčkova pošta. To Je bilo v četrtek 14. marca. Prinesli so jo pionirji iz Črenšovec.
Predsednica ' PO na naši šoli je prebrala pismo, ki ga pionirji prenašajo v torbici. Zvedeli smo tudi, da nosijo v njej še radirko, svinčnik, šilček m zemljevid, na katerem je z rdečo peterokrako zvezdo označen tudi naš kraj. Trije pionirji so jo nato ponesli naprej z izrečeno željo predsednice, naj jo varno poneso do naslednje postaje.
Nadaljevali smo s kulturnim programom, ir katerem so nastopili mladinski pevski zbor, recitatorji in harmonikarji. Učenec in učenka iz petih razredov pa sta prebrala svoje zapiske o dogodkih med NOB v našin krajih, ki sta jih zapisala po pripovedovanju svojih dedkov in babic.
Z vsem tem smo se poklonili spominu številnih kurirjev, ki so v težkih vojnih časih prenašali torbico in važna sporočila našim osvoboditeljem — partizanom
Jožek, Blanka, Sonja, Darja in Damijan učenci 3. b razreda osnovne šole »Miško Kranjec« Velika Polana
Lepa si, zemlja moja
Vsaka ptica se vrača tja, kjer se je zvalila, pravi slovenski pregovor. To pa ne drži le za ptice, ampak tudi za ljudi, kajti človeka vedno spremlja domotožje, če je v drugem kraju. Živali delajo vse po nagonih, ljudje pa morajo ravnati po pameti in kakor jim veleva srce. Vsakomur je naj lepši rojstni kraj.
Rodila sem se na Goričkem v majhni vasi, ki ni znana ne po tovarnah in ne po turizmu. Tudi o kakšnih pomembnih zgodovinskih dogodkih nisem slišala.
Moj dom stoji na bregu, ki mu domačini pravijo Črnkin in po njem je dobila naziv tudi naša hiša. V našem naselju je okrog sedem hiš, druge pa so precej oddaljene. V domači hiši sem se vedno dobro počutila. Domačija ni bila ravno- velika, vendar je v njej odmevalo neko zadovoljstvo. saj smo bili čisto preprosti kmetje. V hlev so se vsako pomlad vrnile lastovke, katerih sem se zelo veselila.
IZBRANA RISBA: »Razigran konj« — Narisala Darinka Barbarič, 6. razred OŠ Stogovci.
Majhna, ozka stezica je vodila preko potoka do domače cerkvice. V vasi sem poznala vse sosede. Včasih me je pot zanesla tudi v drugo vas. kjer sem imela staro mamo, ki me je vedno lepo sprejela. Nisem se bala prav ničesar; ne teme, ne gozda in ne potoka. Bila sem zelo samostojna. saj blizu ni bilo otrok. Brat, ki je sedem let starejši od mene, je bil takrat v šoli, mama pa je imela veliko dela.
Toda nekoč, še sama ne vem kako, se je zgodilo. Držala sem mamo za roko, jokala in stopala proti avtobusni postaji in od takrat smo v Murski Soboti.
Rada se vračam nazaj v domači kraj, domačijo pa opazujem le od daleč, čeprav bi morda rada stopila tudi na hišni prag, v hlev, na dvorišče...
Mira Trajbar, 8. c OŠ Edvard Kardelj v Murski Soboti
V Gornji Radgoni stoji lepa šola — stara 10 let. Grajena je bila s samoprispevkom občanov in namenjena za tisoč otrok. Danes jo obiskuje 911 učencev. Pouk poteka v eni izmeni.
Učenci od 1. do 4.’ r. obiskujejo COŠ, ki razen pouka vključuje rekreacijske odmore in številne interesne dejavnosti. Vsi učenci v šoli prejemajo kosila in malice. Približno 1/3 učencev je vozačev. Veliko učencev pa prihaja v šolo peš nad 4 km. Šolski okoliš je namreč zelo razširjen, zato so mnogi učenci zelo prikrajšani pri vključevanju v interesne dejavnosti in razne akcije. Na šoli so zelo razgibane interesne dejavnosti s področja kulture, tehnike, športa in poljudnoznanstvenega značaja. Mentorji interesnih dejavnosti so večinoma učitelji. V veliko pomoč pa so tudi zunanji sodelavci, ki jih ni malo.
Sola ima bogato knjižnico. Šteje 9.000 knjig. Skoraj vsi učenci so njeni redni obiskovalci. Radi beremo. Bralne značke je osvojilo več kot polovica učencev. Na šoli aktivno delajo štirje pevski zbori. Vanje je vključenih 380 učencev. Mladinski zbor se je že dvakrat uvrstil med najboljše mladinske zbore v Jugoslaviji in dvakrat
Moja mamica
Moja mama je doma z Dolenjske. Ime ji je Tončka. Ima še tri*sestre in štiri brate. Je kostanjevih las in modrih oči. Njena bela polt poudarja suho postavo. Rada se lepo oblači, nakit pa si le poredkoma nadene.
Hodi v službo in je z njo zadovoljna. Je skromna, občutljivega in dobrega srca. Zelo je dobra do mene in prav tako de svojih prijateljic in znancev. Vedno mi pomaga pri učenju, še posebno pri matematiki, če kaj ne razumem. Ljubi red in čistočo. Pri gospodinjstvu raje kuha, kakor peče.
Zelo sem srečen, da imam tako mamico.
Denis VOVRI3. b r.
OŠ Dobrovnik — Joško Talanyi Janez
NASA SOLA
osvojil srebrno odličje. Zbor sodehije tudi na mednarodnih srečanjih, večkrat pa gostuje v sosednji .Avstriji. V tem šolskem letu smo izmenjali koncerte Radgona—Radkersburg. Mlajši mladinski pevski zbor in oba otroška zbora pa lepšata proslave — v šoli, v delovnih organizacijah in v KS.
Na kulturnem področju je 20 krožkov. Zelo aktivni so člani dramskega krožka, večkrat so se nam že predstavili in tudi sedaj se pripravljajo za nastop. So pa skrivnostni, kaj pripravljajo. Radi bi nas presenetili.
Razen ustaljene dejavnosti s' področja tehnike smo letos uvedli računalniški krožek. Sola je nabavila dva računalnika. Z ozirom na interes v tem krožku pa razmišljamo o nabavi še nekaj računalnikov. Zelo razgibana je dejavnost tabornikov in šolskega športnega društva.
Veliko učencev je varčevalcev. Denar hranijo v šolski hranilnici, Sola ima v najemu njivo in šolski vrt. Veliko pridelkov pridelamo sami. Imamo tudi čebelnjak in sadni vrt. Zelo lepo oskrbujemo spominski park pred šolo in gojimo cvetje in zelenje v vseh prostorih šole.
Razen pouka in interesnih dejavnosti jej šola povezana z delovnimi organizacijami, kjer so naši učenci vključeni v proizvodno delo. Povezujemo se z ostalimi šola
ZIMA SE POSLAVLJA
Snega ni več. Le ob cestah ga je še nekaj. Tudi tega je le še za kakšno lopato dve. Vreme je mrzlo. Pokrajina je pusta. V daljavi stojijo gola drevesa. Svoje puste veje držijo proti nebu. Trava je rumeno-zelene barve. Polja in vrtovi samevajo. Otroci so svoje smuči in sani pospravili in komaj čakajo tople dni. Z listi posuta drevesa so le spo mladi najlepša. Tudi trava je najlepša spomladi.
Žalostno gledam skozi okno pusto pokrajino in že se mi pred očmi prikaže gozd, zelen gozd, na tleh pa je polno zvončkov in trobentic. Sončni žarki prodirajo skozi veje Kmalu se predramim iz teh sanj in se zazrem v pokrajino Da, čez slab mesec bo prav tako, kot si zamišljam. Za zimo postajajo sončni žarki pretopli. Tudi ledena ploskev je popustila. Na njej plavajo le še kosi ledu in tudi drsalke sem pospravila.
Na svidenje zima! Letos si nam pokazala res ostte zobe, zato mora biti pomlad sončna in lepih barv.
ANDREJA TORNAR, e. b
OŠ TIŠINA
mi v občini, izmenjavamo kultu/he programe, športna srečanja, tekmovanja v znanju in šahovske turnirje ... V gosteh smo imeli alpske smučarje, književnike iz alpskih dežel Evrope, pevce in glasbenike iz Avstrije, Madžarske, Nemčije in Danske. Naš pionirski odred tekmuje v JPI. Za uspešno delo smo prejeli najvišje priznanje republike — kipec PIONIRJA. Prejeli smo tudi grb Mladenovca za 10 let bratskega sodelovanja s pobratenimi pionirji. Izvedli smo več akcij, skopali krompir, obrali jabolka, grozdje, pulili sladkorno peso, skrbimo za grobove padlih borcev, obiskujemo ostarele v Rakičanu in Lokavcih, pa tudi za starejše občane našega kraja pripravljamo kulturno-zabavne programe. Vključujemo se v zbiralne akcije, humanitarne in delovne. Z denarjem, ki smo ga prislužili,smo pomagali pri gradnji pionirskega doma, lačnim v Afriki in pri gradnji bolnice v Murski Soboti.
Naše šahistke, ki so prvakinje Pomurja in tretje v republiki, se ponovno pripravljajo za tekmovanje. Letos bomo namreč gostili najboljše šahiste iz vse Slovenije na 35. republiškem tekmovanju.
Izdajamo svoj časopis in se oglašamo v drugih časopisih in revijah.
Sola je kulturno središče našega kraja, prav ponosni smo, da se pri nas zbirajo domači in tuji gostje, ki smo jih vedno in znova veseli.
LENDAPOR -
PRIMERI IZOLIRANJA Z LENDAPOROM
termoizolacijske negorljive plošče
• LENDAPOR je sodoben negorljiv domači gradbeni material za toplotno in akustično izolacijo.
podna konstrukcija na terenu
prezračevalna fasada
• LENDAPOR je lahek izolacijski material.
• LENDAPOR uporabljamo za stanovanjske zgradbe, družinske hiše, gospodarske objekte in hleve.
• LENDAPOR uporabljamo s kningipsom in ivernimi ploščami.
• Za suhomontažo z LENDAPOROM ni treba graditi posebne nosilne konstrukcije.
• LENDAPOR je notranja in zunanja toplotna izolacija obstoječih in novih zidov — ogromen prihranek energije za ogrevanje prostorov.
• LENDAPOR je sodobno embaliran, prevoz je zaradi minimalne teže 40 kg/m3 možen z osebnim avtomobilom.
• LENDAPOR je odporen proti kislinam.
• LENDAPOR odbija glodalce, podgane, ptice in druge škodljivce.
• LENDAPOR je odporen proti vsem plinom, primeren je za fasade.
• Cena LENDAPORA je odvisna od volumenske teže.
strešna konstrukcija
stropna konstrukcija na etaži

NAFTA LENDAVA
TOZD PETROKEMIJA 69220 LENDAVA
Rudarska ulica 1
Telefon 75 201
Telex 35 226
-	 . .	 .	' -	• ... l B
Vse informacije boste prejeli na sejmu gradbeništva v G. Radgoni v hali A, razstavni prostor 121, ali v tovarni v Lendavi
STRAN 14
| V TNIK, 28. MARCA 1985
šport
TONČEK KOS PREDSEDNIK JUDO ZVEZE JUGOSLAVIJE
Na zadnji seji skupščine Judo zveze Jugoslavijeje bil izvoljen za predsednika z enoletnim mandatom dolgoletni telesnokulturni delavec Tonček Kos iz Murske Sobote. To je vsekakor veliko priznanje za njegovo'dosedanje delo, hkrati pa tudi priznanje pomurskemu judo športu, ki ga že vrsto let uspešno vodi kot predsednik.
. Z judo športom se je Tonček Kos začel ukvarjati leta 1963 in kot tekmovalec nastopal polnih deset let. Kmaluje opravil izpit za trenerja ter postal vaditelj in vodja Judo Partizana Murska Sobota. Od leta 1970. ko je bila v Murski Soboti ustanovljena Judo-karate zveza Pomurja je njen predsednik. Poleg lega je bil predsednik tekmovalne komisije Judo zveze Slovenije in tudi član tekmovalne komisije Judo zveze Jugoslavije. Leta 1979 je bil imenovan za člana predsedstva Judo zveze Jugoslavije, naposled  pa izvoljen za predsednika predsedstva Judo zveze Jugoslavije.
F zadnjih letih dosega judo v Pomurju pomembne uspehe, za kar ima veliko zaslug prav Tonček Kos. Soboški Judo Partizan, ki letos praznuje 25-lelnico delovanja, je prav v zadnji sezoni dosegel velik uspeh. Članska vrsta je namreč postala prvak Slovenije in si pridobila pravico sodelovanja na kvalifikacijah za zvezno ligo. Poleg Murske Sobote pa je judo šport dosegel velik razmah
tudi v Lendavi. Ljutomeru in Cankovi. V soboškem Partizanu pa imajo tudi dober naraščaj mladink, ki redno vadijo. Izredno je zadovoljen, ker mu je bila zaupana funkcija predsednika predsedstva Judo zveze Jugoslavije prav v času največjih uspehov
pomurskega juda, kakor tudi ob praznovanju 25-letnice Judo Partizana Murska Sobota. Ta jubilej bodo proslavili prihodnjo soboto, 30. marca 1985, z organizacijo republiškega članskega prvenstva in slovenostjo, na kateri bodo zaslužnim tekmovalcem in funkcionarjem podelili 47 plaket in 50 priznanj. K njegovi izvolitvi za predsednika predsedstva Judo zveze Jugoslavije tudi naše čestitke!
Feri Maučec
MARATONI TREH SRC
PRVI MARATON V RADENCIH 20. APRILA
Zveza telesnokulturnih organizacij Slovenije, Atletska zveza Slovenije, Smučarska zveza Slovenije in organizacijski odbori Maratona treh src tudi letos organizirajo tekaške maratone v Radencih, Bovcu in Kranju. Prvi letošnji maraton bo 20. aprila v Radencih. Tudi tokrat bodo trije teki — trim tek na 10 km, mali maraton na 21 km in maraton na 42 km. Tekmovali bodo v devetih starostnih kategorijah na istih trasah kot lani. Pravico nastopa imajo državljani Jugoslavije in ostalih držav, ki se za to čutijo sposobne in so dopolnili predpisano starost — za trim tek 10 let, za tnali maraton 141etinza maraton 18 let moški in 20 let ženske. Vsak udeleženec po teku prejme spominsko značko Maratona treh src. diplomo za mali in veliki maraton ter testno priznanje. Prvi, trije v vsaki kategoriji dobijo medalje Maratona treh src, absolutni zmagovalec pa pokal pokrovitelja Radenske. Startnina se plača za mali in veliki maraton in je 150 dinarjev za tiste, ki se prijavijo v razpisnem roku, in 300 dinatjev za zamudnike. Plača se lahko na dan prireditve ob dvigu startnih številk. Za trim tek ni startnine. Prijave za prvi Maraton treh src v Radencih je potrebno poslati na naslov: TVD Partizan Radenci (telefon 73-040. interna 216) do 10. aprila 1985.
F. M.
/
•—- NAMIZNI TENIS ----------------------------
DOBRE UVRSTITVE
V Kikindi je bilo državno mladinsko prvenstvo v namiznem tenisu za posameznike in dvojice. Med 48 igralci so nastopili tudi trije Sobočani Benko, Benkovič in Kuzma in dosegli dobre uvrstitve. Najboljši med njimi je bil Benko, ki seje uvrstil med najboljšo osmerico, kjer je izgubil slovenskim prvakom in drugimzdržavnega prvenstva Jamškom. Osvojil je sedmo mesto. Prijetno je presenetil Benkovič, ki je osvojil deveto mesto, kije za vstop v četrtfinale izgubil z državnim prvakom Karlovi-čem. Tudi Kuzma ni razočaral, saj seje uvrstil med šestnajst najboljših. V tekmovanju dvojic sta Benko-Kuzma zasedla mesto med 16. Državno prvenstvo je pokazalo, da lahko s to trojico Sobočani v prihodnje računajo na boljše uvrstitve.
M. U.
P0MURCI NAJUSPEŠNEJŠI
Tretji selekcijski turnir mladincev in mladink SV regije, ki je bil v Gornji Radgoni, je prinesel največ uspeha pomurskim igralcem, čeprav niso igrali vsi z republiških turnirjev. V prvi skupini mladincev je zmagal Fridrih z rezultatom 7:1, drugo mesto je z istim rezultatom osvojil Simon Unger, tretje pa presenetljivo mladi Rihtarič iz Radgone. V drugi skupini je nepričakovano zmagal najmlajši Janko Ori iz Sobote z rezultatom 6:1. V prvi skupini mladink je prepričljivo zmagala Nina Drozdek iz Radgone, v drugi je bila Banfijeva (Ra.) druga in Vogrinčeva (Ra.) tretja.
ZIMSKE ŠPORTNE IGRE
Medalja za Hajdinjaka
ABC Pomurka-Gorenjka z Jesenic je pripravila zimske športne igre v Kranjski gori, katerih seje udeležilo okrog 220zaposlenih iz 37 delovnih organizacij. Največ uspeha so imeli tekmovalci HI DO Gorenjka z Jesenic, ki so osvojili prvo mesto. Med Pomurci je prvo mesto in zlato medaljo osvojil v teku na smučeh Stefan Hajdinjak, v veleslalomu pa je bil v svoji skupini peti. Miha Strah iz K K Radgona pa je v veleslalomu v svoji starostni kategoriji zasedel peto mesto.. Med ženskami ie Ida Zrinski v veleslalomu zasedladvanajsto mesto.
B. Hegeduš
Mura: Izola 1:0 prek.
V prvem spomladanskem kolu je soboška Mura gostila moštvo. Izole. Srečanje je bilo pri rezultatu 1:0 za Muro v 75. minuti prekinjeno. Gostje se niso strinjali s sodnikovo odločitvijo, ki je dosodil enajstmetrovko v korist domačinov, ko je bil strelec edinega zadetka Kreslin zrušen v kazenskem prostoru. Obrambni igralec Izole Šabanovič je namreč brcnil sodnika, ki je nato prekinil tekmo. Srečanje bo tako registrirano s 3:0 v korist Mure. Pred okrog 400 gledalci je sodil Androvič iz Maribora. V naslednjem kolu igra Mura s Kovinarjem v Mariboru.
STRELSTVO
Janez Horvat četrti
Na republiškem finalu za zlato puščico, na katerem so nastopili strelci iz celotne Slovenije, ki so na regijskih tekmovanjih izpolnili normo, so sodelovali tudi pomurski strelci in se lepo izkazali. Najuspešnejši med njimi je bi) Janez Horvat (Mura), ki je s 561 krogi osvojil četrto mesto in še enkrat dokazal, da je v izvrstni formi. Štefan Balaško (Noršinci) pa je s 557 krogi osvojil dvanajsto mesto.
— SKL — ženske
Cimos: Metalservis Pomurje 40:72
V tekmovanju slovenske ženske košarkarske lige je ekipa Metalser-vis Pomurje iz Murske Sobote v Divači premagala ekipo Cimosa iz Senožeč. Koše za Metalservis Pomurje so dosegle: Šiškova ,31, BOrčeva 12, Kardoševa 14, Katančičeva 5, Skrabanova 4, Drožinova 3, Lopertbva 2. V naslednjem kolu igra Metalservis Pomurje doma z vodečo ekipo Mengša.
— SKL — moški
Triglav: Pomurje 103:75
V prvenstveni tekmi, slovenske moške košarkarske lige je Triglav v Kranju premagal Pomurje. Strelci za Pomurje: Merklin 33, Juter-šnik 12, Titan 10, Gomboc 6, Sakovič 5, Marinič 4, Roškar 4 in Miser 1. Pomurje je nastopilo brez Rajbarja in Fujsa. V naslednjem kolu igra Pomurje doma z ekipo Kraškega zidarja.
- SRL — ženske ------------- Itas: Deloza Polana 22:16
V prvem spomladanskem kolu so rokometašice Del'oze iz Polane gostovale v Ribnici in izgubile z ekipo Itasa iz Kočevja, Treba pa je povedati, da so Polančanke nastopile brez najboljše strelke Horvatove. Gole so dosegle: Kociprova 5, Gamzejeva 4, Bačvičeva 4, itd.. V naslednjem kolu igra Deloza Polana zopet v gosteh pri. Mlinotestu v Ajdovščini.
---ODBOJKA -.....-  -------
Panonija, ABC Pomurka in Tišina
V občinski strelski ligi Murska Sobota so izvedli 12. kolo tekmovanja. V A skupini vodi SD Panonija z 22 točkami pred Noršinci B 22, SCT 20, Tišino 19 in Cankovo 18 točk. V B ligi vodi SD ABC Pomurka s 24 točkami pred Skakovci 22, Gederovci-18 itd. Med posamezniki je na prvem mestu Janez Horvat (Mura) s 4406 krogi pred Balaškom (Nor.) 4367 in Pertocijem (Tiš.) 4321 krogov. V ob, is ki pionirski ligi vodi SD Tišii.a s 156 točkami pred Muro 154 in Sebeborci 117 točk. Med posamezniki je prvi Cervek (Mura) s 1892 krogi pred Behekom 1763 in Pertocijem 1661 krogov (oba Tišina)-.
VODITA PLANIKA IN JEREBIC
V 6. kolu občinske strelske lige Lendava je zmagala Planika Turnišče s 1669 krogi, med posamezniki pa Jerebic (Š.. Kovač, Turnišče) s 182 krogi, pred Ku-ronjo (ŠK) 176 in Zverom (Planika) 176 krogov. Po šestem kolu vodi SD Planika Turnišče s 4.003 krogi pred SD Š. Kovač Turnišče 3.969 in SD Š. Kovač II. 3.529 krogov. Med posamezniki vodi Jerebic (ŠK) s 1072 pred Kuronjo (ŠK) 1052 in Draškovičem (Pla-nika)1034 krogov,
A. Sep
Ljutomer zmagal v Prevaljah
V 15. kolu tekmovanja v drugi slovenski moški odbojkarski ligi je Ljutomer gostoval v Prevaljah in premagal domačo istoimensko ekipo s 3:0. Radenci pa so z 0:3 izgubili v Braslovčah. Poraz 0:3 so doživele tudi odbojkarice Pomurja v Prevaljah.
V naslednjem 16. kolu igrajo: Ljutomer: Šempeter 11, Radenci: Mislinja in Pomurje: Šempeter.
Drugi turnir Hariju
Partizan Puconci je pripravil drugi šahovski turnir, ha katerem je sodelovalo 28 tekmovalcev. Zmagal je Danilo Hari (MS) z 9 točkami pred Lukičem in Rožmanom (oba GR) po 7 točk.
Pokalne nogometne tekme
Nafta (Vet.): Turnišče 1:6 Črenšovci: Polana 3:2
Bistrica : Kobilje 2:3
ZMAGAL VARGAZON
Za konec namiznoteniške sezone v občini Ljutomer je bil turnir osmih najboljših, katerega se je udeležilo šest lekmovalceev. Zmagal je Janko Vargazon pred Tonetom Fickom in Borisom Sovičem.
S. Ž.
ŠŠD Pionir iz OŠ Bakovci ie izvedlo šolsko prvenstvo v smučarskih tekih in biatlonu. Skupno se ga je udeležilo čez sto učencev. V smučarskih tekih so bili najboljši: Plej, Rožman, Milak in Cervek (pionirji) ter Marinič, Rajh, Zrim in Puhar (pionirke). V biatlonu pa so zmagali: Kreft, Štefanec, Jerič in Cervek (pionirji) ter Meolic, Bakan, Tivadar in Cervek (pionirke).
Janko Rožman
--- KOLESARSTVO-----------------------------—
ŠKRABAN PRVI V ZAGREBU
K K Melaliacomerc iz. Zagrebujc v zaprešičih organiziral kolesarsko dirko na kronometer, na kateri so sodelovali tudi pomurski kolesarji in v močni konkurenci dosegli nekaj odličnih uvrstitev. To še posebej velja za Škrabami, ki je zmagal pri mlajših mladincih s povprečno hitrostjo.' 45.40 km/h. Izkazala sta se tudi Ceh pri mladincih in Cigut pri mlajših mladincih r. osvojenima četrtima mestoma. Ostali pomurski kolesaiji so se uvrstili takole: Kopun 9. Botjak 10 in Berden 14. Kaže, da so se pomurski kolesarji dobro pripravili za letošnjo sezono.
Na letni skupščini KZS je Pomurje iz Beltinec prejel plaketo za uspešno delo na področju množičnosti, kar je dokaz, da v klubu dobro delajo.
--ROKOBORBA—----------------------------
PRVI TURNIR SOBOČANOM
V Mariboru je bil prvi pozivni turnir članov v rokoborbi. Največji uspeh so imeli pomurski rokoborci, ki so zbrali največ točk. Najuspešnejši med njimi so bili: Mekicar v kategoriji do 52 kg, Jože Vrbančič v kategoriji do 62 kg in Miloš Horvat v kategoriji do 90 kg, ki so osvojili prva mesta. Drugi so bili: Cifer v kagegoriji do 52 kg in Vito Kranjc v kategoriji do 90 kg. Tretje mesto pa je osvojil Sever v kategoriji do 62 kg.
Po prvem turnirju vodi Pomurje s 15 točkami pred Mariborom 13, Lenartom 7. Razvanjem 4, Puconci 3 in olirhpijo. 1 točko.
ZOPET NAJVEČ P0MURCEM
Na selekcijskem tekmovanju za sestavo republiške kadetske reprezentance v rokoborbi, ki je bilo v Lenartu, so bili najuspešnejši pomurski rokoborci, saj so osvojili večino prvih mest. Najboljši so bili Herbaj (Pom.) v kat. do 36 kg, Tribnik (Pom.) v kat. do 38 kg, Mekicar (Pom.) v kat. do 58 kg, Bačič (Pom.) v kat. do 59 kg, Kamenšek (Len.) v kal. do 63 kg, in Šemveter (Pom.) v kat. do 78 kg. Drugi so bili: Varga (Le.), Vukan (Puc.), Letnik (Le.), Cifer (Puc.), Lazar (Pom.), Sever (Puc.): tretji pa so bili: Habjanič (Le.). Car (Puc.), Jemešek (Le.). Banič (Le.), in Horvat (Pom.). Največ možnosti na državnem prvenstvu imajo Tribič. Mekicar in Cifer.
B. D.
•--KAJAKAŠTVO
VEREŠ ZMAGAL V SPUSTU
V kanalu v Tacnu je KK Rašica organiziral tekmovanje kajakašev in kanuistov, kije bilo prvo letos. Na tekmovanju, kjer so nastopili tudi kandidati za državno reprezentanco, so sodelovali tudi štirje člani BD Mura iz Kroga in dosegli lepe uvrstitve. V konkurenci mladincevje Vereš v spustu od Žirovnice do Šobca, na 8 km dolgi progi, osvojil prvo mesto.. V članski konkurenci je bil Karas peti, v kategoriji C-2 pa sta Horvat in Marič zasedla četrto mesto.
--- ŠAH
BELTINCI SESTI
OŠ Jožeta Kerenčiča in ŠD Gornja Radgona sta pod pokroviteljstvom Obrtne zadruge »14. oktober« pripravila‘35. republiško prvenstvo-v šahu za starejše pionirje. Udeležilo se gaje 11 ekip. Tekmovanje -je lepo uspelo, organizatorji pa sosamo potrdili svoje sposobnosti kot leta 1981. ko jim je Strelska zveza Slovenije prvič zaupala organizacijo tekmovanja.
Rezultati: 1. Predoslje 16.2. Postojna 16.3. Celje 16,4. Ljubljana 14. 5. Gorišnica 1 L 6. Beltinci 10. 7. Hrastnik 9. 8. Kočevje 8. 9. Sl. Gradec 5. 10. II. Bistrica 4 in 11. G. Radgona 1 točko.
4Z). Mauko
SEDMO MESTO ČAVUŽIČEVE
Končan je bil šesti mednarodni šahovski festival na Bledu, na katerem je igralo več kot sto šahistov in šahistk. V ženski konkurenci ie nastopila tudi članica ŠD Radenska iz Murske Sobote Brigita Čavužič, ki si s 5 točkami deli sedmo do dvanajsto mesto
---JUDO-------------------------------------
TRI ZMAGE SOBOČANOM
V Ljutomeru je bil tretji pozivni turnir mladincev v judu, katerega seje udeležilo 40 tekmovalcev. Največ uspeha so imeli Sobočani, ki so 'osvojili tri prva mesta.
Rezultati — do 50 kg: L Pintarič, 2. Cerič (oba MS), 3. Sadi (Ca.) in Horvat (MS); do 55 kg: 1. Duh (MS). 2. Veldin(MS), 3. Horvat (Ca.) in Mihelič (MS); do 62 kg: 1. Vrdjuka, 2. Šooš, 3. Klobasa (vsi MS) in Ortmari (Lj ); do 67 kg: L Prinčič (Lj.), 2. Vunderl (Lj.), 3. Fujs (MS) in Flisar (Lj.).	'	T. K.
ROBERT ŽILAVEC -
ŠAHIST LENDAVE
V lanskem letu je bil najuspešnejši šahist Lendave Robert Žilavec. Zmaga!je na prvenstvu Lendave ž 9/očkami pred Jožetom Gerenčarjem 8 in Miljenkom Božičem 7.5 točk. Žilavec pa j e bil tudi najuspešnejši tekmovalec na hitropoteznih turnirju Lendave za lansko leto, saj je s 87 točkami osvojil prvo mesto pred Ferencem Hajošem. 74. in Miljenkom Božičem. 64 točk. Pomemben delež pa je Žilavec prispeval tudi k ekipnemu uspehu Lendave. Šahovsko društvo Lendava je namreč zmagalo na srečanju slovenskih športnikov obmejnih dežel s 13 točkami pred ZSŽDI (Italija). 12,5 SŠZ (A vstrija) 7.5 in Porabje (Madžarska) 3 točke. ŠD Lendava je bilo tudi zmago videe spominskega umirja Štefana Šinka s' 15 točkathi pred Ra-
densko 14 in Radgono lOtočk. I’ tekmovanju druge republiške lige vzhod pa je ekipa Lendave zasedla drugo mesto za trbo veljskim Rudarjem.
I Bobovec
VESTNIK, 28. MARCA 1985
STRAN 15
Industrija in montaža n. šol. o. Lendava
Industrijska cesta b. b.
Telefon: h. c. (089) 75 271, telex: 35-238 ¥ Varle
Telegram: Vsrstroj Lendava

Obiščite nas na gradbenem sejmu v Gornji Radgoni. Predstavljamo vam svoje izdelke: sanitarno kabino, instalacijsko steno, gradbeno galanterijo in stroj za avtomatsko sočelno varjenje armature - VERTIVAR
Montaža kopalnice VARIŠ v objekt.
Sanitarna kabina kot prefsbricirani gradbeni element, se uporablja v moderni gradnji vseh Vrst objektov (stanovanja, hoteli, domovi, bolnišnice itd.}. Prednosti sanitarne kabine so hitra in poceni gradnja, racionalno izKontščen prostor, lahko in enostavno vzdrževanje in visoka kvaliteta zaradi industrijskega pregleda celotnega proizvoda. Novosti v nroizvodnji sanitarnih kabin: — enostaven notranji dostop do vsšh horizontalnih in vertikalnih instalacij — bogata notranja oprema v kooperaciji z Gorenje-Keramiko, Kolpasanom in standardno -ppremo — velika izbira stenskih in talnih oblog in premazov — instalacijska stena s horizontalnimi in vertikalnimi instalacijami in pripravljenimi priključki za sanitarno opremo.
Notranjost kopalnice VARIŠ.
Avtomatsko sočelno varjenje armatur.
Stroj za avtomatsko sočelno varjenje armature VERTIVAR: — je prevozno-zasučna naprava, primerna za sočelno varjenje betonskega rebrastega jekla ČBR v vertikalnem, poševnem ali horizontalnem položaju — predvsem je naprava primerna za varjenje armature v vertikalnem položaju in to v fazi vgradnje — minimalna višina armature, ki stoji iz ravnine betona je 100 mm — minimalni premer varjenca je premer 12 mm, največji premer 42 mm — varjenje z iskrenjem je možno izvesti avtomatsko ali pa z ročnim krmiljenjem — prihranek na materialu pri izdelavi armatur, kjer odpadejo preklopi — kratek čas varjenja (kapaciteta 200 — 380 zvarov/dan (odvisno od dostave materiala) — kratek čas varjenja (kapaciteta 200 — 380 zvarov/dan odvisno od dostave materiala) — lahka prevozna izvedba.
NOVI PROIZVOD!
— barvna betonsko strešna opeka
—	gradbena galanterija:
—	vrtna sedežna garnitura
—	posode so cvetje
—	balonske plošče za staže
—	betonski robniki
KUHINJE, KOPALNICE IN KOPALNIŠKA OPREMA
DOBIMO SE NA GRADBENEM SEJMU V GORNJI RADGONI V RAZSTAVNEM PROSTORU GORENJA, OD 1. DO 7. APRIIA 1985
STRAN 16
VESTNIK, 28. MARCA 1985
SLOVENIJALES
©ta®
KOMBINAT LESNE INDUSTRIJE LOGATEC 61370 LOGATEC
TELEFON: 061 741 711
TELEX: 31 656 YU KLI
OGLEDATEK:
KLI LOGATEC
61370 LOGATEC Tovarniška 36
LIP BLED poslovalnica 69000 MURSKA SOBOTA Cvetkova ulica
LIP BLED poslovalnica 41020 ZAGREB Aleja Borisa Kidriča
NA RADGONSKEM SEJMU RAZSTAVLJAMO STAVBNO POHIŠTVO (OKNA, BALKONSKA VRATA), NA RAZSTAVNEM PROSTORU UP BLED!
PREDNOSTI OKEN IN BALKONSKIH VRAT KLI LOGATEC:
SLOVENIJALES
PE VARAŽDIN
Optujska 159
SLOVENIJALES
PPC-GR - hala D 61000 LJUBLJANA Titova c.
LIP BLED
Trgovina
64260 BLED-REČICA
—	sodobna industrijska trislojna zasteklitev IZO s trajno elastičnim akrilnim kitom;
—	površinsko Analizirana lazurna obdelava po postopku oblivanja, ki zagotavlja fungicid-no, insekticidno in hi-drofobno zaščito vseh okenskih površin;
—	dimenzijsko statičen, dolžinsko lepljen presek krila in okvira
80 x 68 mm iz lesa smreke, jelke, umetno sušen (12 = 2 %);
—	okenski alu odkap-nik, čelno vtisnjen v pokončnik okvirja v fazi lepljenja okvirja;
—	enoročno okensko okovje za kombinirano zapiranje in odpiranje;
—	dvižno vratno okovje s pohodnim alu profilom;
—	kvalitetno nalaganje krila v okvir in dodatno tesnenje vseh pripir (C grupa tesnosti za zrak in prepustnosti za vodo);
— prezračevalni kanali onemogočajo nastajanje škodljivih vodnih par v zasteklitveni brazdi krila;
— komponibilnost z okni in balkonskimi
vrati dvoslojne zasteklitve v enojni ali pa tudi v vezani izvedbi programa KLI;
— toplotna izolacija K = 1,9 W/kv. m K daje v primerjavi z dvoslojno zasteklitvijo IZO 35 % prihranka pri toplotni energiji;
— odlična zvočna izolacija
SLOVENIJALES
PE HOČE
PRI MARIBORU
SLOVENIJALES
- PE CELJE Medlog 18
SLOVENIJALES
DOMŽALE
Antona Skoka 20 a
SLOVENIJALES
41260 SESVETE
Zagrebška 162
tovarna
tim
izolacijskega materiala
laško
63270 LAŠKO Jugoslavija poštni predal 2 .
tel. h. c. (063) 730 712
. komerciala; (063) 730 042 telegram: TIM Laško telex: 33 501
enota Ljubljana
61000 LJUBLJANA Cesta na Brdo 25a tel.: 261358, 261368
VARČEVANJE Z ENERGIJO
VODILNI PROGRAM
TIM LAŠKO
TOPLOTNA IZOLACIJA POŠEVNIH STREH S STIROPOROM
Poševne strehe so služile doslej samo kot zaščita pred atmosferskimi vplivi, saj je bil neogrevan podstrešni prostor zelo slabo izkoriščen. Pri novogradnjah s strmimi strehami se podstreha izkoristi za stanovanje, prav tako pa se vse češče javljajo težnje po adaptaciji podstrešij številnih starih objektov, ki predstavljajo zelo veliko možnosti pridobitev,novih stanovanjskih površin.
Toplotno izolacijo stiropor plošče na pero in utor ali vsaj preklop izvajamo na sledeče načine:
1. Plošče polagamo z zgornje strani špirovcev ali leg. Preko plošč sledi navzkrižen sistem letev, da dobimo prezračevanje in nanje polagamo strešnike, salonit ali salonitke. Tako izvajamo izolacijo v primerih, če želimo v prostoru vidne špirovce. Pred montažo vidne stropne obloge (leseni opaž, gips plošče . . .) moramo izvesti parno zaporo s PE (polietilen folijo).
padejo vsi toplotni mostovi, saj je izolacija izvedena neprekinjeno. Tako dobimo zelo ugoden prezračevani prostor, seveda pa se višina stropa precej zniža.
Glede-na zahtevani K= । 0,55 W/kv. m K je za vse te izvedbe potrebna minimalna debelina stiropora 8 cm.
Na isti način se morajo izvajati tudi vse industrijske strehe ali podstrehe v javnih objektih!
V tem primeru se polagajo TIM TERMOELEMENTI z Alu folijo obojestransko kaširane stropne plošče dimenzije 1,00 x 2,00 m na pero in utor na sisteme podpor v razmakih 1 m. Podpore so lahko leseni ali kovinski nosilci.
Fasada je izolirana z DEMITOM.
DgMIT
HIDROIZOLAC1JSKI
SISTEM ZA FASADE je izredno ugodna rešitev za toplotno izolacijo sten. Z njo na preprost način dosežemo z zakonom predpisano izolacijsko zaščito. Uporabljamo jo za izolacijo individualnih in družbenih objektov, za sanacijo obstoječih stanovanj kakor tudi za industrijske objekte ter silose.
HIDROIZOLACIJE
Za HIDROIZOLACIJE vseh vrst objektov izdeluje TIM Laško materiale ter montira preizkušene sisteme za horizontalno in vertikalno podzemno izolacijo ter za hidroizolacijo ravnih streh.
IZOLACIJA PODOV
1.1
2. Stiropor plošče polagamo med špirovce s spodnje strani, tako, da dobimo na zgornjem delu izdaten prezračevan prostor. Ce je prezračevanje dovolj dimenzionirano (odvod in dovod zraka!) ni potrebna parna zapora. Kot zaščito pred poškodbami strehe izvedemo pod letvami, ki nosijo kritino, sloj PE folije.
ADAPTACIJA PODSTREHE
— toplotno izolacijo TIM STIROPOR PLOŠČE — S polagamo med špirovce v debelini 10—12 cm.
— s spodnje strani izvedemo parno zaporo — polietilen folijo.
— strop obdelamo z vidnim opažem ali mavčnimi ploščami, ki jih prekitamo in izvedemo tapete.
— neobhodno je treba rešiti dovod zraka, za pravilno prezračevanje (glej skico).
l L
>pooooooqx coooooo
1^00000000 IOOOOOOO
ooooooo
ZID
DEMIT IZPILO
dba DEMIT fasade
DEMIT STIROPOR PLOŠČE
r
d

Detajl izvedbe TIMPO-DA
— pohodni sloj
— element T1M-PODA:
— element TIMPO-DA: vodoodporna ive-rica 18 mm s kaširanim stiroporom, d= 2—5 cm
— PE (polietilenska folija)
— nasutje
3. Stiropor plošče montiramo s spodnje strani špirovcev. V tem primeru od-
^ooooo
PRVI NANOS
OSNOVNEGA OMETA
DRUGI NANOS OSNOVNEGA OMETA
OSNOVNI PREMAZ
ARMATURA —
STEKLENA TKANINA
ZAKLJUČNI SLOJ —
PLASTIFICIRANT
’ N MIN ERA LNT O M ETI
4 oopo $ oooo
Za IZOLACIJO PODOV v stanovanjih, poslovnih prostorih ima TIM razvita dva sistema. Plavajoči pod je sestavljen iz toplotne izolacije, zaščitne folije in plavajoče betonske plošče. Uporaben je skoraj za vse namene.
Suhomontažni TIM pod kot ime samo pove, ne vsebuje mokrih sestavnih elementov kar je njegova bistvena prednost. Je kombinacija vodoodporne ive-rice, izolacije, izravnalnega peska in spojnega materiala. Uporaben je za stanovanjske in poslovne prostore, zlasti pa za sanacijo obstoječih prostorov zaradi hitre in enostavne montaže.
DOBIMO SE NA SEJMU GRADBENIŠTVA V GORNJI RADGONI, KJER BOSTE DOBILI VSE POTREBNE INFORMACIJE.
VESTNIK, 28. MARCA 1985
STRAN 17
CTMBs^naaasBa
kronika
Z UPRAVE ZA NOTRANJE ZADEVE V MURSKI SOBOT!
ZTj miOTBTlfWA g]
M] mTEmALA
GRADNJA ŽALEC
EDINI PROIZVAJALEC
IZDELKOV scllietlel®
MK V JUGOSLAVIJI
LATKOVA VAS - direktor, komercialni sektor, tehnični sektor in splošni sektor
Telefon (0631 701-003, 701-009. 701-011, 722-027; 722-078; Telex: 33533 YUSIGRAD
ŽALEC - računovodski sektor, Telefon (063) 710-740, 710-741, Žiro račun: SDK Žalec 50750-601-190/2
Z AVTOM ČEZ KOLESARJA
Iz proizvodnega programa vam predstavljamo
V preteklem tednu se na območju Pomutja ni zgodilo veliko prometnih nesreč. Pravzaprav je bil.: hujša samo ena: 23. marca se je pripetila nezgoda v Logarovcih. Kolesar Jože Nedeljko iz Bolehnečic je v tej vasi padel tn obležal na cesti. Menda je bil pod vplivom alkohola. Natoje pripeljal osebni avto, ki gaje vozil Janez Štrakl iz Križevec pri Ljutomeru Vozilo je zapeljalo čez kolesarja in kolo. Štrakl, ki naj bi bil tud vrnjen, ni ustavil in so ga delava organov za notranje zadeve izsledili na domu. Kolesar Nedeljk je hudo poškodovan.
Nesreča se je zgodila ob 19.40.
18. marca ob 7.30 je izbruhnil požar na kontejnerju SGP Konstruktor — TOZD Gradbeništvo Pomurje, ki je bil v bližini maloobmejnega prehoda na Cankovi. Kontejnerje povsem zgorel, ogenj pa je uničil tudi deset delovnih oblek in motorno žago. Gmotna škoda znaša 700.000 dinarjev.
Medtem so ugotovili vzrok: eden izmed delavcev, ki pomagajo pri melioracijah, je vlil v peč 2 litra bencina, nakar je izbruhnila eksplozija. Delavci ognja niso mogli pogasiti.
UPRAVA ZA NOTRANJE ZADEVE
MURSKA SOBOTA
RAZPISUJE JAVNO DRAŽBO
za prodajo osebnih avtomobilov, ki bo 8. 4. 1985 ob 10. uri
na dvorišču UNZ Murska Sobota, Arhitekta Novaka ul. 5:
— os^oni avto Zastava 101, letnik 1977, izklicna cena
62.000,00 din,
— osebni avto Zastava 860, letnik 1981, izklicna cena 65.000,00 din,
— osebni avto Zastava 750, letnik 1980, izklicna cena 66.000,00 din,
— ošabni avto Zastava 750, letnik 1978, izklicna cena 32.000,00 din,
— osebni avto Zastava 750, letnik 1978, izklicna cena 56.000,00 din,
— osebni avto Zastava 750, letnik 1978, izklicna cena
65.000,00 din,
— osebni avto Zastava 750, letnik 1978, izklicna cena 54.000,00 din in
— terensko vozilo Land Rover 109, letnik 1972, izklicna cena 150.000,00 din.
Na prodaj je tudi 18 mopedov, ki morajo biti registrirani, ter pisarniška in druga oprema.
Kupec plača prometni davek od izklicane cene po predpisani stopnji.
Udeleženci morajo pred začetkom dražbe vplačati za motorna vozila 10 odstotkov od izklicne cene.
Ogled vozil in druge opreme je možen v petek, 5. 4. 1985, in preč dražbo na dvorišču UNZ Murska Sobota.
21. marca je zagorelo na osebnem avtu zastava 750. Marjan Divjak iz Hrastje-Mote je na parkirnem prostoru v Boračevi poskušal spraviti avto v pogon, vendar mu ni uspelo. Nato je odprl pokrov motorja in skušal odpraviti napako. Preverjal je tudi kable. Potem, ko je spet zagnal starter, seje avto vžgal. Kljub temu, da je z gasilnim aparatom ogenj pogasil, je vendarle škode za  40.000 dinarjev.
Te dni je gorelo gospodarsko poslopje Marije Perš iz Doigo-vaških goric 168. Ogenj je izbruhnil v drvarnici, nato pa se je razširil še na gospodarsko in stanovanjsko poslopje in uničil ostrešje veliko 8 krat 4 metre. Škoda znaša 100 tisoč dinarjev. Bila bi večja, ko ne bi hitro pritekli dolgovaški gasilci. Domnevajo, daje ogenj nekdo podtaknil.
V noči s 23. na 24. marec je nekdo razbil steklena vrata na trgovini na tržnici v Murski Soboti. Ne vemo, ali je storilca kdo pregnal, toda iz odprte registrske blagajne ni vzel 1.700 dinarjev, ki so bili »na voljo«, sicer pa so naredili inventuro.
Tatvin je vse več. Preveč prostora bi porabili, če bi hoteli pisati o vseh. Omenj amo le dve. Iz tozda Lina Apače je nekdo ukradel pripomoček za uglaševanje pia-nin, vreden 30.000 dinarjev. Mirko Flas iz Križevec pri Ljutomeru pa je oškodovan za več kot 10 tisoč dinarjev. Pred stanovanjskim blokom je čez noč pustil avto, zjutraj pa je ugotovil, daje nekdo s silo odprl pokrov motorja in odvil alternator in pogonske jermene.
Š. S.
schiedel dimnik
Konstrukcijske rešitve in materialni sestav dimnikov SCHIEDEL so takšne, da ustrezajo vsem specifičnim zahtevam tako po kakovosti kot trajnosti.
Okrogli presek, notranja šamotna cev in večslojna konstrukcija so osnovne lastnosti sistema SCHIEDEL.
• Okrogli presek omogoča najugodnejši pretok dimnih plinov pri minimalnem preseku oz. površini in najlažje čiščenje.
® Notranja šamotna cev je ogn-jeobstojna, kislinoodporra, plinotesna, odporna na spremembe temperature in ima visoko trdnost.
• Večplastna konstrukcija omogoča toplotno raztezanje v vseh smereh. Dimniki sistema SCHIEDEL se uporabljajo za vse vrste goriv (trdna, tekoča ali plinasta), za različne vrste in zmogljivosti peči, kotlov in odprtih kaminov.
Proizvodni program dimnika obsega presek dimnikov od 0 13,5 cm do 0 100 cm.
OSTALI PROIZVODNI PROGRAMI ZA ZASEBNO GRADNJO: NOTRANJI KAMIN (TOPLOVODNI IN TOPLO ZRAČNI) - VRTNI KA MINI - BETONSKA GA LANTERIJA (STIBO IZO
LACIJSKA OPEKA, BETONSKA OPEKA, POTRESNI ZIDAKI IN MONTAŽNE TRIPREKATNE GRZNICE).
PRESEK PRIKLJUČNEGA IN KONČNEGA DELA DIMNIKA
piSTANČNA ROZETA
LLZTk
VRV IZ MiNEHALNF VOLNE
Čistilna vratiča
OBZIDAVA NF OPEKA
1KLINKER. FASADNA: SlLiK K TNA
ZGORNJA VRA TIČA ZA ClSCENjE
PO POJ REBI________•________
KONZOLNA PLOŠČA
PREVZAME TEŽO OBZlDAVE DO K J m
D1LATACUSKA FUGA
2 mm/m - MINIMAL 3 cm
FAZUNSKl KOMAD ZA
ČISTILNA VRATIČA (PA

KROVNA PLOŠČA
SCHIEDEL PLAŠČ
Samotna cev
FAZONSKl KOMAD-ZA PRIKLJUČEK
KOTLA (RA) 80". 60*. 45
ZAPOLNITEV PRVEGA PLAŠČA DO POLOVICEJ16.5 cm; E PUSTIM BETONOM__________
Se s svojim proizvodnim programom predstavlja na sejmu gradbeništva in gradbenih materialov v Gornji Radgoni od 1. do 7 aprila
FENOTERM - MINERALNA VOLNA
Miheraino volno se zaradi anorganskega porekla in zelo dobrih fizikalnih in kemijskih lastnosti uvršča med najkvalitetnejše materiale.
Najvažnejše lastnosti mineralne volne:
— zelo nizek koeficient toplotne prevodnosti.
— obstojnost pri visokih temperaturah do 900°C.
— ne gori.
— dobra zvočna izolacija,
— odporna proti mikroorganizmom in mrčesom,
IZOLACIJA LESENEGA STROPA
IZOLACIJA ZUNANJEGA ZIDU ZAŠČITENA S FASADNO O?EKO
1 zid
i min. volna FENOTERM
3 zračenje •
4 dlstančnik
5 zid Iz fasadne opeke
suhem prostoru. Z navlažitvijo se mineralni volni zmanjšajo izolacijske sposobnosti.
Mineralna volna ustreza JUS U.M9.015.
Koeficient toplotne prevodnosti: 0,0465 — 0,0873 W/mk, za volumenske teže od 80 do 200 kg.
Volumenska teža v obteženem stanju /100 kp/m2/je 76 kp/m3.
Volumenska teža v neobteženem stanju je 47 kp/m3.
Povprečna debelina vlaken 5,8 mikrona. Temperaturna obstojnost do 900°C.
BITUMENSKA SKODLA
Bitumenska skodla za prekrivanje poševnih streh je strešnik posebne oblike, narejen iz bitumeniziranega steklenega voala, obojestransko zaščitenega z ustreznim mineralnim zaščitnim posipom, oziroma z drobnim kremenčevim peskom.
Uporablja se: zg popolno prekrivanje poševnih streh različnih naklonov. Posebna oblika in sposobnost upogibanja mu povečata uporabnost za prekrivanje
— slemena strehe,
— zlote,
— raznih detajlov strehe z različnimi nakloni v prečni in vzdolžni smeri.
Bitumenska skodla je sestavljena iz vložka steklenega voala, popolnoma impregniranega in obloženega s kvalitetno bitumensko maso, obstojno v različnih klimatskih razmerah. Dekorativni mineralni posip na vidni strani je zelo močno sprijet z bitumenskim slojem, je zelo doporen in naravno obarvan v temnejših in svetlejših niansah, ki so obstojne tudi v industrijskih območjih.

1 iglana talna obloga
2 panel
3 podložna letev
4 ALPENA trak
5 min. volna FENOTERM
6 nasutje
7 stropni nosilec
IZOLACIJA STREHE
£ izolirka
— kemično nevtralna,
— odporna proti kislinam in različnim kemikalijam,
— vgrajuje se z vsemi gradbenimi materiali.
— enostavna obdelava in montaža,
— ekonomičnost,
— dobra elastičnost,
— odporna proti trhljivosti.
Mineralno volno moramo vgrajevati suho, zato jo skladiščimo v pokritem in
1 strešniki
2 letve
3 špirovec
4 bitumizirana strešna lepenka
5 prezračevanje d min = 4 cm
6 mineralna volna FENOTERM
7 PVC folija
S leseni opaž
INDI A TRMA IZOLACIJSKIH MATERIALOV, n. sol. o., 61000 LJUBLJANA,
OL železnici 18, Jugoslavija
telefon: 061/443-096, 442A02,
telex: 31585 yu izo
IN FOR M Ačl J E IN NA VODI I. A Z A IZ DELAYO IN IZVEDBO TOPLOTNIH ZAŠČIT DOBITE NA SEJMIŠČE V HALI A ALI DIREKTNO V TOVARNI V IJLBLIANI tel.: 061/443-096.
Površina spodnje strani je zaščitena s timm keramičnim peskom, ki je tudi popolnoma sprijet z obloženo plastjo bitumenske mase.
Navodila za prekrivanje:
Za hitro prekrivanje potrebujemo povsem ravno podložno površino, ki je lahko iz ravnih desk (slepi opaž), plošč iz lahkega betona ali iveric. Za prekritje 1 m strehe potrebujemo 7,55 komadov bitumenske skodle.
Minimalni naklon
Od 6° do 10°. Bitumenska skodla se priporoča samo v področjih z ugodno klimo. Pri teh naklonih se priporoča prekriti predlogo pred polaganjem strešnikov še z bitumeniziranim papirjem ali bitumensko strešno lepenko.
Od 10° do 18°. V področju z ugodno klimo ni potrebno položiti pod bitumenske skodle bitumeniziranega papiga.
Bitumenska skodla ima v primeijavi s trdimi strešniki iz gline, betona ali salonita prednost v tem, daje to lahek pokrivm material, da ga lahko po želji oblikujemo in upogibamo. Oblika in način prekrivanja izvirata iz Kanade, kjer se taki strešniki upora, ijajo že več kot 50 let.
Ker v Jugoslaviji še ni uradnih tehničnih predpisov, katerim bi morale ustrezati lastnosti bitumenske skodle, je v tem primeru vzet za primerjavo francoski standard NFP 39-302 in JUS U.M3.23 L ki v svojih zahtevah predpisujeta bitumenski strešnik z vložkom iz steklenega voala oziroma bitumenski hidroizolacijski trak z vložkom iz steklenega voala.
STRAN 18
VESTNIK, 28. MARCA 1985
Sestavljena organizacija združenega dela združena gradbena podjetja GIPOSS, ki je bila ustanovljena leta 1965, združuje naslednje delovne organizacije:
SGP GRADBINEC Kranj
GIP INGRAD Celje
SGP PIONIR Novo mesto
GP STAVBAR Maribor
MP INSTALACIJA Ljubljana
GRADBENI FINALIST Maribor
GIPOSS INŽENIRING Ljubljana
Pri izvajanju del je sestavljena organizacija povezana še z drugimi organizacijami v produkcijsko celoto, kar zagotavlja hitro in kva litetno izvajanje del od projektiranja do predaje objektov v uporabo.
GIPOSS sklepa pogodbe in opravlja pravne posle v svojem imenu in za račun združenih delovnih organizacij v zvezi z izvajanjem skupnih investicijskih del vseh vrst visoke in nizke gradnje doma in v tujini.
Združene delovne organizacije so v letu 1984 ustvarile za 35 milijard din
celotnega prihodka. Razpolagajo z najsodobnejšo gradbeno mehanizacijo in zaposlujejo preko 12 tisoč delavcev.
GIPOSS gradi kompletna stanovanjska naselja z vsemi spremljajočimi objekti, poslovne, turistične in industrijske objekte. Prav tako so združene delovne organizacije zelo uspešne pri gradnji mostov in drugih objektov nizkogradenj.
Vse te svoje zmogljivosti in doma pridobljene reference pa. GIPOSS uspešno uveljavlja na tujih tržiščih. Dograjeni so bili številni industrijski,
poslovni, stanovanjski in drugi objekti širom po Evropi in zadnjih deset let tudi v deželah v razvoju.
Tako so delovne organizacije v okviru GIPOSSA samostojno ali v sodelovanju z drugo domačo ali tujo grupacijo gradile v Nemčiji, Avstriji, na Poljskem, v Sovjetski zvezi, Libiji, Iraku in drugod.
Skupna akcija v Alžiru, kjer se GIPOSS v okviru jugoslovanske grupacije vključuje v gradnjo 4 tisoč
Stanovanjska gradnja zavzema še vedno najpomembnejše mesto
stanovanj v Oranu, daje ponovno velike možnosti za osvojitev še enega tujega tržišča. Za to -akacijo izvaja projektiranje za celotno stanovanjsko sosesko, za gradnjo stanovanj pa pripravlja lastno tehnologijo.
Do sedaj zgrajeni efekti so dokaz, da se sestavljena organizacij; GIPOSS s svojimi	že-
nimi delovnimi orga> tza-cijami lahko uspešno pojavlja na vseh gradbiščih doma in v tujini.
Hitro In kvalitetno — to je najpomembnejše pri gradnji turističnih objektov
Pomembno mesto imajo v GIPOSS-u tudi zaključna dela in spremljajoče dejavnosti. Po izdelavi keramičnih peči je v sedanjem času vedno večje povpraševanje
Termika
TOPLOTNA ZAŠČITA UGODNO BIVANJE VARSTVO OKOLJA PRIHRANEK ENERGIJE
TERVOL - PERUT TERVOL - PERUT TERVOL - PERUT TERVOL - PERUT
Sistem fasadne toplotne zaščite s ploščo FASATERM omogoča:
izvedbo najkvalitetnejše toplotne zaščite, stalne prihranke pri stroških ogrevanja od 30 do 40%,
optimalno toplotno zaščito poleti in pozimi,
izvedbo fasadnih zidov brez toplotnih mostov,
zdravo in udobno bivanje, veliko paropropustnost zidu, zaščito poškodb fasadnih zidov, temperaturna nihanja v fasadnih zidovih so minimalna,
toplotno sanacijo fasadnih zidov starejših objektov,
negorljivo toplotno izolacijo zidu, izboljšano zvočno zaščito.
Triletne praktične izkušnje na objektih Termike in Juba — 10-letne izkušnje v zahodni Evropi.
FASATERM sistem varčule energijo
Izračun toplotnih Izgub pri neizoliranem zidu in zidovih z različnimi debelinami fasaterm plošč
k = toplotna prehodnost zidu v Q = toplotne izgube na 1 m2 zidu
W/m2K	na leto pri povprečnih
notranjih in zunanjih razmerah
brez Tervola
k = 1,72W/m2K
Q = 370MJ/m2 leto
(ali 10,61 kurilnega olja pri 85% izkoristku kurilnih naprav)
prihranek 0
4 cm Tervola
k = 0,65W/m2K
Q = 140MJ/m’ leto (ali 4,01 kurilnega olja)
prihranek 6,6 I kurilnega olja
VSE INFORMACIJE DOBITE V TEHNIČNO INFORMATIVNI SLUŽBI: TERMIKA - industrija In montaža izolacij, n. sol. o., Ljubljana, Kamniška 25, telefon 03V315 477 - tele« 31203 yu termlz
Komercialna služba:
Prodaja, Kamniška 25, telefon 061/315 477
Tehniko informativna služba. Kamniška 25, telefon 061/315 477
6 cm Tervola
k = 0,49W/m2K
Q = 106 MJ/m’leto
(ali 3,0I kurilnega olja)
prihranek 7,6 I kurilnega olja
8 cm Tervola
k = 0.40W/m;K
Q = 86MJ/m: leto
(ali 2.51 kurilnega olja na vsak m’ zidu na sezono)
prihranek 8,1 I kurilnega olja
VESTNIK, 28. MARCA 1985
STRAN 19
PROGRAM
PROIZVODNJE f*-*f	1985
inles ____
ino  i nova k okna z izolacijskim steklom/ ko - kombivak nestekljena okna/ kos III • kombivak kombinirana okna roletna omarica z roleto
— mere so modularne
RV-8/9	RV-10/9	RV-12/9	RV-14/9	RV-14/9	RV-18/9	RV-8/12	RV-10/12	RV-12/12	RV-12/12	RV-14/12	RV-14/12
80/30/28	100/30/28	120/30/28	140/30/28	140/30/28	180/30/28	80/30/28	100/30/28	120/30/28	120/30/28	140/30/28	140/30/28
INLES 61310 RIBNICA, Partizanska 3
Telefon: h.c. (061) 861-411
Direktor: (061) 861-050
Telegram: Inles Ribnica
Telex: 31262 yu inles
Žiro račun: TOZD Trgovina SDK Ribnica št.
51310-601-13250
Kombinirana okna KOMBIVAK
Okna in balkonska vrata KOMBIVAK so zasnovana kot toplotno — in zvočnoizolacijska okna. Izdelana so iz lesa (smreka/jeika) s kombinirano trojno zasteklitvijo (enojno steklo + izolacijsko steklo). Les je globinsko zaščiten po posebnem postopku vakuumske impregnacije — 5 do 10 mm globoko. Okna so opremljena z obrtno-nagibnim okovjem in so sestavljiva med seboj. Na okna KOMBIVAK lahko montirate omarice z roletami, polkna, medstekelne žaluzije ali druga senčila.
60/60	80/90	100/90	120/90	140/90	140/90	180/90	80/120	100/120	120/120	120/120	140/120	140/120
INO 6/6	INO 8/9	INO 10/9	INO 12/9		INO 14/9-D		INO 8/12	INO 10/12	INO 12/12	INO 12/12-D	INO 14/12	INO 14/12-D
KO 6/6	KO 8/9	KO 10/9	KO 12/9	KO 14/9		KO 18/9	KO 8/12	KO 10/12	KO 12/12		KO 14/12	
												
RV-18/12	RV-8/14	RV-10/14	RV-12/14	RV-12/14	RV-14/14	RV-14/14	RV-18/14	RV-21/14	RV-10/18	RV-12/18	RV-8/22
180/30/28	80/30/28	100/30/28	120/30/28	120/30/28	140/30/28	140/30/28	180/30/28	210/30/28	100/30/28	120/30/28	80/30/28
OKNA INOVAK z izolacijskim steklom
Okna in balkonska vrata INOVAK so izdelana iz lesa (smreka/jelke) in zasteklenaz izolacijskim steklom. Les je impregniran in lazumo obdelan. Okna so opremljena z obrtno-nagibnim okovjem in so sestavljiva med seboj. Za zapiranje večjih odprtiin lahko uporabite fiksne stene. Na okna in vrata INOVAK lahko montirate omarice z roletami, naoknice ali druga senčila.
RV-8/22 80/30/28
RV-10/22 100/30/28
RV-14/22 140/30/28
RV-14/22 140/30/28
RV-10/22	RV-14/22
100/30/28	140/30/28
ROLETNA OMARICA z roleto
PVC-roleta je vgrajena v roletno omarico, ki je narejena iz furnirane iverke. Vodila rolet za okna so odmična, za vrata pa fiksna in izdelana iz eloksirane pločevine. RV-omarice so enotne za program oken KOMBIVAK in INOVAK.
KOSIH
		
		
		
RV-14/18 140/30/28
	
	
JUG OKNA S POLKNI
Sestavljena so iz vezanega nestekljenega okna in polkna s pomičnimi letvicami. So lazurno obdelana in se odpirajo okoli vertikalne osi.
Okna in vrata JUG so medsebojno sestavljiva.
KOMBIVAK OKNA S KOMBINIRANO TROJNO ZASTEKLITVIJO
način odpiranja oken in vrat
levo
desno
140/210	80/220	100/220	140/220	140/180	100/220	140/220	odpiranje 		_,	odpiranje	
INO14/21-D	INO 8/22	INO 10/22	INO 14/22-D	INO 14/18-F	INO 10/22-F	INO 14/22-F	po horizontalni osi A	po vertikalni osi
	KO 8/22		KO 14/22				|Z_	J]	[ISJ|
	KOSIH	KOSIH	KOSIH					
GIBLJIVA POLKNA
Polkna G sestavljajo okviri in pomične naoknice, ki so okovane, opremljene z zadržalniki in zapirali, kovinski deli so pasivizirani. Polkna G so iazurno obdelana in so namenjena za vgraditev na okna KOMBIVAK in INOVAK ter okna standardnih dimenzij.
SOBNA VRATA
So sestavljena iz podboja in krila. Vratna krila so v izvedbi:
— ultrales	-	.	,
— mahagonijev furnir
— finalizirana (lakirana)
Vratni podboji, univerzalni (levi-desni):
— masivni (smreka/jeika) za mokro vgraditev, grundi-rani
— suhomontažni za suho vgraditev, lakirani, v izvedbi mahagonij ali tanganjika
— slepi, za mokro vgraditev, obvezr za kasnejšo vgraditev suhomontažnega podboja.
VHODNA, GARAŽNA VRATA IN STRANSKI ELEMENTI
Vratna krila imajo lesen podboj (garažna kovinski), krila so obložena s profiliranimi letvicami iz lesa eksot ali trdih listavcev. Površinsko so lakirana ali obdelana z lazur-nim premazom, zastekljena, opremljena s cilindrično ključavnico in pdkapno eluksirano pločevino. Stranski elementi so izdelani iz lesa eksot ali trdih listavcev v dimenzijah, ki dopolnjujejo širino in višino vrat. So zastek-leni in površinsko obdelani kot vrata. Element LVS-1/P ima vgrajen pisemski nabiralnik. Mreže šo kovinske in jih naknadno montirate.
Po posebnem naročilu vam lahko dobavimo:
•	vezne letve
•	pokrivne letve
•	zadrževalnike naoknic
•	komplet sider za vgraditev oken in vrat
PRODAJNA SKLADIŠČA (industrijske prodajalne): 61310 RIBNICA, Kolodvorska ul. 34. tel. (061) 861-212 25260 APATIN, Sunčanska bb, tel. (025) 772-041 22330 NOVA PAZOVA, Leninova 103, tei. (022) 331-155 35230 ČUPRIJA, Čara Lazara 92, tel. (035) 61-409 51231 JURDANI-OPATIJA, tel. (051) 741-330
18000 SLAVONSKI BROD, Matoševičeva bb, tel. (055) 231-026, 241-510, 241-410
55300 SLAVONSKA POŽEGA, Beog-adska bb. tel. (055) 72-845
56000 VINKOVCI, ul. Moše Pijade 101, tel. (056) 11-367 14220 LAZAREVAC, ul. Janka Stajčiča 50, tel (011) 813-217
PREDSTAVNIŠTVA:
18000 Niš, Sindeličev trg 22/7, tel (018) 42-189
91000 SKOPJE, tel. (091) 229-846
56230 VUKOVAR, Sajmište 41, tel. (056) 42-624 (za Vojvodino)
79000 MOSTAR, Avenija 105, tel. (088) 33-969
71000 SARAJEVO, Leninova 7b, tel. (071) 30-874
GIBLJIVA POLKNA JUG - VEZANO NESTEKLJENO OKNO S POLKNI
100/1.20
120/120
140/120
100/140
120/140
80/140
G 10/12
G 12/12
G 14/12
JUG 12/14
G 8/14
G 10/14
JUG 12/12
JUG 8'14
— mere so modularne
JUG - okna z gibljivimi polkni
G - gibljiva polkna
140/220
G 14.-22
JUG 14.
sobna vrata
slepi
N 12-7
N 12-8
N 12-9
N 16-7
N 16-8
N 16-9
N 22-9
N 28-9
modularna mera
' proizvodna mera
mizarska
svetla mera
7 M	70/205
61/198,5
80/205	' ’	71/198,5
9M
90/205
81/198,5
vhodna, garažna vrata in stranski elementi
mere so modularne
LVS-1 LVS-1/P LVS-4 dim.: 130/40 dim.: 40/209
pridržujemo si pravico do konstrukcijskih sprememb, ki ne vplivajo na funkcionalnost
VESTNIK, 28. MARCA 1985
STRAN 20
Radijski in televizijski spored od 2 9 . marca do 4. aprila
PETEK
ŠOBOTR
NEDEUA ' PdNEDEUEK TOREK.
SREDA ČETRTEK v
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO MURSKASOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
16.00 Glasbena oddaja, 16.30 Aktualno v petek, 29. marca (mladinska oddaja, Kam konec tedna, Najbolj iskane plošče tega tedna), 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
16.00 Glasbena paleta po vašem izboru, 16.30 Aktualno v soboto, 30. marca (sobotna reportaža. Iz društvene dejavnosti, Svet računalništva), 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 Vključitev osrednjega slo-
TV LJUBLJANA
venskega sporeda.
DEŽURSTVO: 14.00 do (telefon: 21-232)
16.00
8.45 Tv šoli. 12.30 Poročila. 17.15—00.10 Teletekst RTV Ljubljana. 17.30 Poročila. 17.35 Spored za otroke: 17150 Grizli Adams, ameriška nanizanka. 18.25 Obzornik ljubljanskega območja. 18.40 Mladostnik: Del družbe. 3. del izobraževalne serije LJ. 20.05 Pričevanja o Edvardu Kardelju: Žetev, 6. del dok. serije. 20.40 Ne prezrite. 20.55 M. Spillane: Mike Hammer, ameriška nanizanka. 21.45 TV dnevnik 11. 21.55 Ubijanje sestre George, ameriški film.
 TV LJUBLJANA
10.05 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 11.00 Srečanje na pomurskem valu, 12.00 Spored v madžarskem jeziku, 13.00 Doma in onkraj meja, 13.30 V nedeljo popoldne (Spomini živijo, oddaja ob 40. obletnici osvoboditve), kmetijska oddaja, humor), 14.30 Nailepše želje s čestitkami in pozdravi, 17.00 Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
DEŽURSTVO: 9.00 do 13.00 (telefon: 21-232)
16.00 Po domače, 16.30 Aktualno v ponedeljek, 1. aprila (šport. Priporočajo vam...), 18.00 Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
16.00 Vrtiljak popevkarskih novosti, 13.30 Aktualno v torek, 2. aprila (gospodarska tema, Iz krajevnih skupnosti, Predstavljamo vam), 18.00 Sotočje, 19.00 Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
16.00 Iz domačega glasbenega arhiva. 16.30 Aktualno v sredo. 3. aprila (pogovor v živo. Iz delovnih kolektivov), 18.00 »21-232- — glasbeno-propagandna oddaja, 19.00 Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
16.60 Iz sveta resne glasbe, 16.30 Aktualno v četrtek, 4. aprila (kultura, prispevek s področja SLO in DS). 18.00 Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
ODDAJNIKI II. TV MREŽE
17.25 TV dnevnik. 17.45 Pol-pol. otroška oddaja. 18.15 Ljudje pripovedujejo, izobraževalna oddaja. 18.45 Zabavnoglasbena oddaja. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Iz koncertnih dvoran, prenos koncert SF (samo za Lj 2) G. Enescu: Romunska rapsodija št. I v A duru. F. Chopin: Koncert za klavir .in orkester št, 1 v E-molu opil. L. Glodeanu: Koncert za orgle in orkester. N. Rimski-Korsakov: Španski capriccio, op. 34. 21.50 Nočni kino: »Kriminalka«, francoski film (do 23.30).
9.00 1555 Igorjevih dni. dokumentarni film. 9.20 Miti in legende: Mezopotamski miti: EP o Gilgamešu — 2. del. 9.35 Kamila — Portret akademske slikarke Kamile Volčanšek. 9.50 Republiška revija MPZ-Zagor-je 84, 3. oddaja. 10.20 Čudeži narave: Iz življenja ptic, kanadska poljudnoznanstvena serija. 10.40 Pričevanja o Edvardu Kardelju: Odločitev, 5. del. dokumentarne serije. 11.20 Spp-znano-neznano, ponovitev oddaje o znanosti. 12.05 Poročila (do 12.10). 15.15 Poročila. 15.20 Pogumni kapitani, ameriški mladinski film. 17.00 PJ v košarki: 2. tekma 2. kola končnice? v odmoru propagandna oddaja. 18.35 Boj za obstanek: Ptica znanilka nesreče, angleška dokumentarna serija. 20.00 Gostilna Košnik. 21.35 Zrcalo tedna. 22.00 Seznam Adrijana Messengerja, ameriški film (delavni naslov).
TV LJUBLJANA
8.20—22.00	Teletekst
RTV Ljubljana. 8.35 Poročila, Otroška matineja. 9.55 R. Castellani: Življenje Verdija. ponovitev 9. — zadnjega dela italijanske nadaljevanke. 11.05 Festival domače zabavne glasbe — Ptuj 84. 4. oddaja. 11.35 625-oddaja za stik z gledalci. 12.00 Ljudje in zemlja. 12.30 Poročila (do 12.35). 13.00 Prisluhnimo tišini, oddaja za slušno prizadete. 13.50 Z. Huma-U. Kovače--vič-A, Jevdževič: Kože, ponovitev L dela nadaljevanke TV Sarajevo. 15.00 Moj godfery, ameriški film (čb). 16.30 Poročila. 16.35 TV kviz. 17.45 Podarim-dobim, prenos zadnjega žrebanja. 18.50 Knjiga. 20.00 Geniji ali genijalci: Žive naj vsi narodi, 6. del TV nad. 20.55 Jazz na ekranu. 21.25 Športni pregled. 21.55 Poročila.
8.45 Tv v šoli: 10.35 Tv v šoli. 12.30 Poročila (do ‘12.35). 17.15 - 22.25 Teletekst RTV Ljubljana, 17.30 Poročila, spored za otroke: 18.25 Podravski obzornik, 18.45 VAM, glasbena oddaja. 20.05 J. D. Valcroze: Pogrešam ga, 1. del francoske nadaljevanke II, 21.05 Aktualno, 22.10 Tv dnevnik II
Oddajniki II. TV mreže
17.30 Beograjski Tv program, 19.00 Telesport, 19.30 Tv dnevnik, 20.00 Raziskovanja: Pravica do svobode, 20.50 Včeraj, danes, jutri, 21.10 Dinastija, 40. del ameriške nadaljevanke. 22.00 Glasba iz ateljeja-L. van Beethoven,
TV LJUBLJANA
TV LJUBLJANA
TV LJUBLJANA
TV ZAGREB
PRVI PROGRAM
8.45 TV v šoli, 16.30 TV v •šoli. 17.30 Poročila. 17/35 TV koledar, 17.45 Otroška Oddaja' 18.15 Ljudje govore. 18.45 Zabavna oddaja, 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.00 Gangsterska kronika (film). 20.55 Koncert POR L. 21.55 Dnevnik, 22.10 Kulturni magazin,
tvavstrFJa
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 TV v šoli, 10.30 Družinski spored, 13.05 Poročila, 16.30 Eci, peci, pec, 16.55 Čas v sliki za mladino, 17.05 Ostržek, 17.30 Risanka. 17.55 Span-ček Zaspanček, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 AvstHja danes. 19.30 Čas v sliki, 20.15 Komisar, 21.20 Moda, 22.05 Šport. 23.05 Ameriška glasbena lestvica.
TV ZAGREB
TV ZAGREB
TV ZAGREB
PRVI PROGRAM
PRVI PROGRAM
8.45 TV v šoli, 14.45 Zabavni koledar, 15.45 Sedem TV dni, 16.15 Narodna glasba. 16.45 Poročila, 17.00 Košarka, 18.30 Prisrčno vaši. 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik. 20.00 Bostonski davitelj (film), 22.00 Dnevnik. 22.15 V soboto zvečer.
PRVI PROGRAM
10.20 Poročila. 10.30 Ne-
deljsko dopoldne. 12.00
Kmetijska oddaja,
Jugoslavija,
dober
13.00 dan.
8.50 TV v šoli, 16.30 TV v šoli. 17.30 Poročila. 17.35 TV koledar. 17.45 Zgodbe iz davnine, 18.00 Pomembno in nepomembno. 18.15 Muzeji in galerije, 18.45 Mladinska oddaja, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Jogging (drama). 20.55 Svet danes. 21.25 Izbrani trenutek. 21.30 Dnevnik, 21.50 En avtor, en film.
TV AVSTRIJA
14.00 Mali koncert, 14.15 Proti vetru. 15.05 V nedeljo. 17.20 Hiša pod drevesom (film), 17.55 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Ljubezenske zgodbe, 20.55 Potopis, 21.25 Športni pregled, 22.10 Dnevnik, 22.30 Najnovejše popevke, 0.05 Sedem devic v bordelu (film).
TV AVSTRIJA
Prvi program
8.55 Tv v šoli: 10.35 Tv v šoli. 12.30 Poročila (do 12.35). 16.00 - 23.10 Teletekst RTV Ljubljana, 16.15 Šolska Tv:, 17.30 Poročila Lj. 18.05 Miti in legende:, 18,25 Koroški obzornik, 18.40 Periskop, 20.05 A. Hieng: Mark in Antonij, izvirna TV drama, 21.05 Omizje, 23.05 Poročila, ODDAJNIKI II. TV MREŽE
16.05 Tv dnevnik, 16.25 Svetlana, dokumentarna oddaja za otroke, 16.55 Branje. 17.25 Sarajevo: Nogomet — kvalifikacije za EP
9.15 Tv v šoli: 10.35 Tv v šoli. 12.30 Poročila (do 12.35), 17.10 - 22.50 Teletekst RTV Ljubljana, 17.25 Poročila, 17.30 Spored za otroke: 18.25 Pomurski obzornik. 18.26 Računalništvo, angleška izobraževalna
serija
12. del, 19.58
Sarajevo: Nogomet — kvalifikacije za SP Jugoslavija : Francija, prenos, 21.45 Poletje v Ljubičevcu. dokumentarec TV Beograd, 22.35 Tv dnevnik II
(mladi)
Jugoslavija :
Francija, v odmoru: Reportaža z nogometne tekme Jugoslavija : Francija (mladinci), 19.30 Tv dnevnik, 20.00 Narodna glasba, 20.55 Včeraj, danes, jutri, 21.05 Čas podvigov, dokumentarna oddaja. 21.50 »Marin Franičevič«, izobraževalna oddaja (do 22.35)
Oddajniki II. TV mreže:
16.40 Tv dnevnik, 17.00 Sokoli, otroška serija, 17.30 Človečnost v vsakdanjem življenju: Someščani, izob. serija, 18.00 Atene: Košarka (M) — Finale pokala Evropskih prvakov, (slov, kom.), 19.30 Tv dnevnik, 20.00 Obarvana svetloba in ameriški film Rio bravo, 23.20 Poročila (do 23.30),
9.00 Tv v šoli: 10.35 Tv v šoli. 12.30 Poročila (do 12.35), 15.55 - 22.30 Teletekst RTV Ljubljana, 16.10 Šolska Tv: 17.30 Poročila, 17.35 Spored za otroke: 18.00 Portret pisateljice Branke Jurca, 18.10 Videospot. 18.25 Posavski obzornik, 18.40 Obramba in samozaščita, 20.05 Tednik, 21.10 A. Mnouchkine: Moliere, 4. del francoske nadaljevanke LJ. 22.15 Tv dnevnik II.
Oddajniki II. TV mreže:
17.25 Tv dnevnik, 17.45 Jelenček, otroška serija, 18.15 Znanost, 18.45 S 15. Mednarodnega festivala jazza v Beogradu, 19.30 Tv dnevnik, 20.00 Večni klic, 3. del sovjetske nadaljevanke, 21.25 Poročila, 21.30 Umetniški večer-Mess (do 23.00),
TV ZAGREB
TV ZAGREB
/© ljubljanska banka
Pomurska banka
PRVI PROGRAM
8.55 TV v šoli. 15.20 TV v šoli. 16.10 Poročila, 16.15 TV koledar, 16.25 Svetlana, 16.55 Nogomet: Jugoslavija — Francija, 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik, 20.00 Teme in dileme, 20.55 Milka po eni tabu (film), 22.40 Dnevnik.
PRVI PROGRAM -
8.30 TV v šoli, 16.45 Poročila. 16.50 TV koledar. 17.00 Sokoli. 17.30 Humanizacija vsakdana, 18.00 Košarka: Čibona Real — finale, 19.30 Dnevnik, 20.00 Nogomet: Jugoslavija— Francija, 21.45 Življenje umetnika 22.30 Dnevnik.
TV ZAGREB
PRVI PROGRAM
8.15 TV v šoli, 16.35 TV v šoli, 17.30 Poročila,, 17.35 TV koledar, 17.45 Jelenko, 18.15 Znanost, 18.45 Jazz festival, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Politični magazin, 21.05 Kviz-koteka, 22.15 Dnevnik.
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 TV v šoli, 10.30 SP v hokeju (skupina B), 13.00 Poročila, 16.00 Halo Spencer. 16.30 Risanka, 16.55 Čas v sliki za mladino, 17.05 Risanka, 17.30 Flipper, 17.55 Spanček Zaspanček. 18.00 Tedenski TV spored, 18.25 V soboto zvečer, 19.00 Avstrija danes. 19.30 Čas v sliki, 20.15 Stavimo, da ..., 22.05 Šport.
Drugi program
18.00 Sport, 19.00 Filmske novitete, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Nekakšen bes (TV film), 21.50 Italijanski film, 22.15 Poročila, 22.20 Mož v črnem jopiču (film).
TV AVSTRIJA
TV MADŽARSKA TV MADŽARSKA
7.50—10.20 Šolska TV, vmes žrebanje lota. 16.20 Poročila. 16.25 Soodvisnosti: J. Burke o minljivosti, 6. del. 17.20 Randevu z zvezdniki, Intervizija iz sporeda TV DDR. 18.00 Koledar, poljudnoznanstveni magazin. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Spomin na pesnika D. Kosztolanyija. 20.50 Narodne za zbore. 20.55 Derrick, kriminalka. 21.55 TV dnevnik.
9.00—10.50 Spored za otroke. 14.05 Svet rastlin, potovanje cvetnega praha. 14.30 Za otroke. 13.35 Brontozaver, češki film. 17.00 100 mojstrovin. 17.20 Rehabilitacijski forum. 17.50 Umetniški festival. 18.20 Parabola. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Pesem za vsakogar; Ady. 20.05 Trije mušketirji. ali kraljičina verižica, angleški film. 21.50 TV dnevnik.
Prvi program
11.00 Tiskovna ura, 12.00 Rokomet, 13.00 Usmeritev, 14.40 Uk neznanke (film), 16.25 Lutke, 17.00 Risanka, 17.40 Čeladek, 17.45 Klub seniorjev, 18.30 družinski magazin, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Zlata mavrica-(film), 22.40 Nočni studio.
Drugi program
9.00 Matineja, 12.00 Matejev pasion, 1,3.20 Studenec tihe radosti, 14.05 Matejev pasion, 16.00 Športno popoldne, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Mesto zločina, 21.50 Poročila, 21.55 Denver, 22.40 Šport, 23.00 Slehernikovo ogledalo, 00,05 V svetu pornografije: Carstvo strasti (film).
9.00 Poročila, 9.05 TV v šoli, 10.30 Družinski spored, 13.00 Poročila. 15.00 Aprili-li "(film). 16.20 Risanka, 16.30 Eci, peci, pec, 16.55 Čas v sliki za mladino, 17.05 Mojster Eder, 17.30 George, 17.55 Spanček Zaspanček, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Šport v ponedeljek. 21.15 Magnum, 22.00 Dok. oddaja, 22.50 Poročila.
Drugi program
17.05 Velike puščave, 18.00 Svet živali, 18.30 Rožnati panter, 18.55 Risanke, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Schillingburryske zgodbe, 21.00 Novo v kinu, 21.15 Čas v sliki, 21.45 Schilling, 22.05 Sluga (film).
ljubljanska banka
Pomurska banka
TV MADŽARSKA
TV MADŽARSKA
TV KOPER
TV KOPER
9.00—10.35 Spored za otroke, vmes burleske. 14.45 Dviganje uteži, pokal Pannonia. .15.35 Napoved sporeda. 16.00 Glasbeni butik iz Vigada. 17.05 Poklic igralec.' Laszlo Markus. 18.00 Delta, znanstveni poročevalec. 19.00 Teden, aktualne reportaže. 20.05 Štirje mušketirji. angleški film. 21.50 Družabna igra. 22.30 Poročila in himna.
1. aprila — ponedeljek: Ni sporeda
TV KOPER
14.14 TV novice. 14.20 Za
uho in oko
oddaja.
glasbena
15.00 Nevarnost
Športna
17.55 Tv novice. 18.00
aja. 19.00
Odprta meja — Informativna oddaja v slovenskem jeziku — Videoteleks, 19.30 TVD stičišče. 19.50 Z nami... pred kamero. 20.25 Ligabue — TV nadaljevanka - 3. del. 21.45 TVD vse danes. 21.55 Visoki pritisk — glasbena oddaja. 23.00 Posebna ekipa ( Tv film.
14.15 TV novice. 14.20 Misterrjanci — film. 17.00 Košarka — jugoslovansko prvenstvo / v odmoru TV novice. 18.30 Velike razstave — dokumentarec. 19.00 TV film. 19.30 TVD stičišče. 19.50 Helizacomic, 20.25 Noč čednosti v javni hiši — film. 22.00 TVD vse danes, 22.10 Kamera na svet. 22.50 Zdravnik in pacient. 23.20 Glasbena oddaja.
TV KOPER
14.15 Videomix — ponovitev. 16.45 Dokumentarna oddaja. 17.45 Kralj doline — serijski film — 2. del, 19.30 Soko — serijski film — 3. del. 20.25 Operni večer: »Lovro Matačič«. 22.15 Čudoviti svetovi — dokumentarec. 23.15 Check up — medicinska oddaja.
nafte — TV nadaljevanka — 1. del. J6.05 Risanke, 16.45 Zdravnik in otrok — oddaja v živo v sodelovanju z gledalci, vodi prof. F. Panizon. dir. Zavoda za Ped. v Trstu. 17.55 TV novice, 18.00 Vaterpolo — jugoslovansko prvenstvo, 19.00 Odprta meja — informativna oddaja, v slovenskem jeziku, videotelex, 19.30 TVD stičišče, 20.25 Športni pregled, 21.00 Noč v javni hiši — film, 22.00 V odmoru: TVD vse danes, 23.00 Marchandova linija — TV film.
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 TV v šoli, 10.30 Družinski spored, 13.10 Poročila, 15.00 Italijanski film, 16.30 Eci. 'peci, pec. 16.55 Čas v sliki, 17.05 Risanka, 17.30 Tudi hec mora biti, 18.00 Avstrija v sliki. 18.30 Družinski magazin. 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Lakota — začarani krog, 21,15 Bogati in revni, 22.00 Zrcalne slike.
/© ljubljanska banka
Pomurska banka
TV MADŽARSKA
8.15-9.45 Šolska TV. 9.55 Pošten človek, TV satira. 10.40 Burleske. 15.05-15.55 Šolska TV. 16.05 Računalništvo, tečaj Basic. 16.35 Soodvisnosti. 17.30 Šah mat. 17.55 Športni muzej. 18.20 Fantastično, a dobro, dokumentarni
film.
19.05 Mini študio.
19.30 TV dnevnik. 2^.00 Jane išče delo. TV nlni. 20.55 Študio 85. 21.55 Narodne. 22.00 TV dnevnik.
TV AVSTRIJA i tv AVSTRIJA
•Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 TV v šoli. 10.30 Družinski spored, 13.10 Poročila. 15.00 Počitniški spored, 16.30 Lutke, 16.55 Čas v sliki, 17.05 Ostržek, 17.30 Na pomoč, odraščamo, 18.00 Avstrija v sliki. 18.30 Družinski spored. 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Kako uloviš milionarja (film), 21.45 Videoteka.
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 TV v šoli, 10.30 Družinski spored, 13.00 Poročila, 15.00 Počitniški spored, 16.30 Eci, peci, pec, 16.55 Čas v sliki. 17.05 Nils Holgersson, 17.30 Risanka, 17.55 Spanček Zaspanček, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 30 let Disneylanda, 21.45 Veliki
inkvizitor (TV film), Jezusov pasion.
22.45
TV MADŽARSKA
8.05-9.25 Šolska TV.
9.25 Delta, pon. 9.50 Najlepši konj, sovj. film. 15.25—16.00 Šolska TV. 16.15 100 mojstrovin, zbirka tujih muzejev. 16.35 Madžarska— Ciper.kvaliftkacij-ska tekma za svetovno nogometno prvenstvo, iz Nep-štadiona. 19.00 Slavnostna akademija v počastitev 40. letnice osvoboditve, vmes TV dnevnik. 21.30 Kapetan S. sovj. film. 22.55 TV dnevnik.
Drugi program
17.15^Svet živali. Tukaj st m človek.
18.00 18.30
Rožnati panter, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Življenje na deželi, 21.15 čas v sliki.
21.45 Klub 2.
TV MADŽARSKA
TVK0PER TV KOPER
14.15 TV novice, 14.20 Za uho in oko — glasbena oddaja. 15.00 Nevarnost nafte — TV nanizanka — 2. del. 16.15 Zgodbe o ptičih — TV film, 16.50 Risanke. 17.20 Ustvarjalnost v živalskem svetu — drugi del, 17.55 TV novice. 18.00 Danes odbojka, 19.00 Odprta meja — informativna oddaja v slovenskem jeziku, videotelex. 19.30 TVD stičišče. 19.50 Po sledovih naših prednikov — arheol. rubrika. 20.25 Nogomet: Jugoslavija—Francija Under 21. 22.00 TVD vse danes, 22.10 Košarka: jugoslovansko prvenstvo. 23.45 Zdravnik in pacient — medicinska oddaja.
14.15 TV novice. 14.20 Za uho in oko — glasbena oddaja. 15.00 Nevarnost nafte — TV nanizanka — 3. del. 16.15 Risanke. 16.45 George - TV film, 17.15 Obnašanje živali — dokumentarna oddaja — 4. del. 17.55 TV novice. 18.00 Čas fugbyja. 19.00 Odprta meja — informativna oddaja v slovenskem jeziku, 19.30 TVD stičišče. 19.50 Start — zakaj in kako se premikamo, 20.25 Nogomet: kvalifikacijo za svetovno prvenstvo. 22.00 TVD vse danes,
8.30 Le za otroke! 9.00 Dobro jutro, Madžarska! Kombinirani prenosi. 10.00 Slavnostna parada, prenos. 11.00 Dobro jutro, madžarska, nadaljevanje. 14.30 Knjiga o džungli, angleški film. 16.15 Dober dan, Madžarska, kombinirani prenos. 20.00 Dober večer. Madžarska, veseli program iz kluba oficirjev. 22.30 Dober večer, Madžarska! prenosi. 23.00 TV dnevnik.
TV KOPER
22.10 Košarka
finale
pokal evropskih prvakov. 23.45 Roman za vsakogar — Roman v slikah.
17.15 Neznana obzorja *— dokumentarec, 17.55 TV novice. 18.00 Nogomet: kvalifikacija za svetovno prvenstvo, 19.00 Odprta . meja — informativna oddaja v slovenskem jeziku, videotelex, 19.30 TVD — stičišče. 19.50 Osamljenost v Milanu - 1. del. 20.25 Prepisovalec — igrajo: Silvia Koscina. Mino Pellei, 22.10 TVD vse danes, 22.10 Videomix — glasbena oddaja v živo.
VESTNIK, 28i MARCA1985 V
STRAN21>
prodam
VW BUGGY prodam Razkritje 41. p. Ljutomer. In-172
LO IRA TERM CEVI ZA TALNO CENTRALNO OGREVANJI’. 350 m. prodam. Boris Kumer. Žerovinci 6. 62259 Ivanjkovci. In-179
2(X) TON Sl LAŽE prodam. Cena 8.000 din za tono. Avgust Borko. Stanetinec 50. 42312 Stri-gova.In-178
RENAULT K), letnik 1970. registriran do decembra 1985. prodam. Dušan Kermek. Šafarsko 5 a. p. Ljutomer, ln-177
VW KOMB1BUS. osebni avto R IS in 300 litrsko hidravlično stiskalnico prodam. Telefon od 7. do 8. ure (069J83 203 ali Veščica 3. p. Ljutomer. In-173 GRADBENO PARCELO (15 arov), z vso dokumentacijo za takojšnjo gradnjo stanovanjske hiše, m avtokleparsko delavnico s kompletnimi stanovanjskimi prostori, delavnica je primerna za kakršnokoli obrtno dejavnost, prodam. Gornji Lakoš 33 b. Le-121 .
FIAT 850. letnik 1969. registriran do januarja 1986. nujno prodam. Stanjevci 50. M-1047 DVE PARCELI (TRAVNIK 9 arov in VINOGRAD 16 arov) na lepem in dostopnem kraju na Vaneči ugodno prodam. Zemljič. Černelavci 45. M-1022 STANOVANJSKO HIŠO V OKOLICI MURSKE SOBOTE UGODNO PRODAM. Naslov v upravi lista. M-l 149 GOZD NA GORIČKEM, 30 arov, prodam. Naslov v upravi lista. M-l 150 AVTOMOBILSKO PRIKOLICO z ATESTOM (150 x 190). še nerabljeno, in dvobrazdni traktorski plug SLAVONAC prodam. Tišina 56. M-l 151 RENAULT 4. letnik 1977. prodam. Murska Sobota. Lendavska 31. telefon 24 884. M-l 152 VOZ Z GUMIJASTIMI KOLESI PRODAM. Žižek, Plitvica 28, p. Apače. M-l 153 SENO PRODAM. Karel Kozic, 'vanjševci 5* p. Prosenjakovci. M-l 155
SORTNO VINO, večjo količino, prodam. Telefon (062) 711 131. M-1156
KOMBAJN ZMAJ 780. z napravo za zbiranje plevela, prodam. Lipa 44. p. Turnišče. M-l 157 FORD ESCORT 1100. delno karamboliran. prodam. Lipa 44. M-l 158
AMI 8 v voznem stanju poceni prodam. Informacije: Petanjci 88. M-l 159
KRAVO s teletom ali brez prodam. Naslov v upravi lista. M-1160
TRAKTOR URSUS s priključki prodam. Zenkovci 47. M-1162 NOVA OKNA IN BALKONSKA VRATA LIP SLOVENSKE KONJICE (tri okna 181/141 z rolo omaricami, tri balkonska vrata 81/221 z rolo omaricami) prodam. Telefon 24 476. M-l 163
TELICO, brejo pet mesecev.pro-dam. Terezija Vrbančič. Plitvica 26. p Apače. M-l 164 RENA.ULT 4. karamboliran, v voznem stanju, ugodno prodam. Rogan. Korovci 47. P. Cankova. M-I165
SEJALNICO BECKER PANONIJA ZA SLADKORNO PESO IN KORUZO. 6 oz. 4-redno, popolnoma novo, prodam. Telefon 71 087. M-l 166
VW KOMBI KESONAR PRODAM. Telefon popoldne: 82 598. M-l 167
CISTERNO ZA GNOJNICO, 2200 1. prodam. Jože Dani, Vadar-ci 53, p. Bodonci. M-1215
VARNOSTNI LOK ZA IRAK TOR Dl U I Z in, dva mlada psa prodam. Veščica 61. M-1216 ZASTAVO 850, staro dve leti, prodam. Ogled vsak dan po 15. uri, \ soboto in nedeljo tudi dopoldne. M. Sobota, Ul. 17. oktobra 21. M 1217
KOMBAJN EPPLE MOBIL 840, letnik 1974, v zelo dobrem stanju, prodam. Naslov v upravi lista. M-1221
KOSILNICO BCS PRODAM. Anton Novak, Stara Nova vas 26. M-1222
KAVČ GARNITURO PRODAM. Telefon 23-579. M-1223
TRAKTOR ZETOR 2511 s koso in jermenico prodam. Franc Vlaj, I.emerje 27, p. Puconci. M-1224 SENO V BALAH PRODAM. Ša-iamenci 54, telefon 72-580. M-1226 SENO (10 kub. m), avto OPEL REKORD, motor v odličnem stanju. hladilnik in tri betonska za-steklena okna prodam. Murski Črnci 37. M-1227
126 P, letnik 1980, registriran do marca 1986, prodam. Vojtic, Lendavska 25 b — po 15. uri. M-1229 NOVO PEČ EMO CENTRAL, 20.000 kal. (za 50.000 din) in brezhiben motor’za zastavo 101 (za 30.000 din), prodam. Vaneča 14. M-1230
PEČ ZA CENTRALNO OGREVANJE, izdelano doma, dobro ohranjeno, ugodno prodam. Ljutomer, Grosmanova 16 ali telefon popoldne 81-096. M-1231 SEMENSKI KROMPIR IGOR, večjo količino, prodam. Selo 122, p. Prosenjakovci. M-1232 GOZD NA GORIČKEM — PO IZBIRI prodam. Naslov v upravi lista. M-1233
AVTO 126 P PRODAM. Grah, Černelavci, Zadružna 8, telefon 23-109. M-1234
TOVORNI AVTO IMV in novo motorno žago prodam. Janez Novak, Murska Sobota, Prešernova 45. M-1235
TELIČKA, . kontrola A, breja 9 mesecev, naprodaj. Ogled vsak dan. Železniška postaja Puconci. M-1236
PRALNI STROJ, pisalno mizo, garderobno omaro in otroško posteljo prodam. Naslov v upravi lista. M-1237
KOMBI FIAT 850, starejSi letnik, prodam tudi po delih. Cena ugodna. Korpič, Sulinci 2 E. M-1238 SEMENSKI KROMPIR IGOR PRODAM. Naslq,v v upravi lista. M-1239
AVTO RENAULT 12 UGODNO PRODAM. Murska Sobota, M. Kuzmiča 7. M-1240 ENONADSTROPNO HIŠO V CENTRU PRODAM. Flisar, Murska Sobota, Tomšičeva 2. M-1241
OSEBNI AVTO WARTBURG UGODNO PRODAM. Mladinska 48, Bakovci. M-1243
MEŠANI GOZD V SELU, 50 arov, prodam. Selo II, p. Prosenjakovci. M-1244 .SENO V BALAH PRODAM. Černelavci, Lendavska 10. M-1267 BOROV LADIJSKI POD, 20 kv. m, prodam. Kupšinci 69. M-1268 KOMPRESP
KOMPRESOR, nov, prodam. Bojncc, Filovci 29, p. Bogojina. M-1269
TOMO VINKOVIČ 418 in-SALO-NITNE PLOŠČE ANHOVO, 5,5-rebrne, prodam. Informacije popoldne: telefon 22-751. M-l295 RENAULT 4 (KATRCO), prevoženih 9.000 km., ugodno prodam. Kuzma 45, telefon 78-291. M-1270 . PRITLIČNO HIŠO (DVOJČEK) z vrtom in dvoriščem v središču Beltince prodam. Naslov v upravi lista. M-1271
MALE PUJSKE PRODAM. Krog, Plečnikova 14. M-1272 SENO IN NOVE BLATNIKE ZA TRAKTOR IMT 542 prodam. Telefon 26-139. M-1273
ŽAGAN LES (5 kub. m) in jermenico za traktor zetor prodam. Informacije gostilna Jerebic, Ganča-ni. M-1289
VINOGRAD V DOLGI VASI,.54 arov, s kletjo in opremo, prodam. Martin Zakoič, Dolga vas 42. In-161
NEDOGRAJENO PRITLIČNO DRUŽINSKO HIŠO V LENDAVI, na mirnem mestu, prodam. Poizvedbe: Lendava, Partizanska 97. Le-165
'DOBIMO SE V * CAFE BARU
TR1J
Lendavska 19/b, Murska Sobota
DVE POROČNI OBLEKI (št, 40, 44), prodam. Marta Kovač, Kukec 25, p. Križevci v Prekmurju. M-1023
BELO REPO PRODAM. Horvat, Nedelica 64, p. Turnišče. M-1009 BARVNI TELEVIZOR GLAP-FER, ekran 67, s senzorskim daljinskim upravljanjem prodam. Cena 115.000,00 din. Rihtarovci 1. M-l 184
SILAŽNI KOMBAJN ŠEMPETER PRODAM. Naslov v u pravi lista. GR-87
POPRA VEK
Prizakvalizapok.ALOJ-70 \1 BOKA KOM iz Mur-> ske Sobote je v tiskarni izostal i tekst, ki se pravilno glasi:
VSEM, ki so darovali 'za maše in gradnjo bolnišnice, ter vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti.«
KOMBAJN. ZMAJ 780, v odličnem stanju, pripravljen ža žetev, prodam. Naslov v upravi lista. GR-91
FIAT 126 P, letnik 1977, prevoženih 69:000 km, prodam. Bojan Kralj, Vrtna ulica 24, G. Radgona. GR -93
ZASTAVO 101 po ugodni ceni prodam. Mirko Kotnik, Črešnjevci 101. GR-97
MOTORNO KOLO ELEKTRONIK 90, letnik 1983, dobro ohranjeno, po ugodni ceni prodam. Andrej Peklar, Radenci, Kocljeva 9. GR-99
ZASTAVO 101, .letnik 1977, registrirano do decembra 1985, prodam. Noršinci, telefon (069) 81-879. GR-100
RENAULT 18 IN GOLF PRODAM. Ivan Maruško, Gornja Radgona, Grajska 7, telefon (069) 74-172! GR-101	.
BELO REPO PRODAM. Turnišče, Čevljarska 8. M-1274 PEUGEOT 404, v voznem stanju, in moped TOMOS s 4 prestavami prodam. Horvat, Zvezna 21, Bakovci. M-1275
4 OKNA 120/90 in okno 60/60, vse s polknami, dvoja vhodna vrata in kompletno električno omarico, vse novo, po stari ceni, prodam. Ogled popoldan. Mecilovšek, Murska Sobota, Kidričeva 31. M-1276
KAKOVOSTNO SENO PRODAM. Martjanci 50. M-1277 125 PZ, karoserija obnovljena, prodam tudi po delih. Kodila, Andrejci 14, telefon 72-721 - zvečer. M-1278
TRAKTOR URSUS 335 prodam. Rakičan, Partizanska 28, telefon 24-478. M-1279
TELIČKO ZA NADALJNJO REJO, 200 kg, prodam. Pertoča 23. M-1281
PpČ KOMBI ZA KOPALNICO PRODAM. Lovenjak,' Poznanovci 14. M-1282
125 P, letnik 1979 in borove deske prodam. Telefon popoldne: 24-063, Černelavci, Avnojska 33. M-1283
BREJI TELICI PRODAM. Petanjci 47. M-1284
CISTERNO, 2700 1, prodam.
Lipovci 193. M-l 198
DVA BUKOVA GOZDA PRODAM. Rituper, Kuštanovci 11, telefon 77-131. M-1199
LOVSKO PUŠKO — BOCK, kal. 12 x č2.— SSSR prodam. Vprašati: Murska Sobota, Partizanska 14, ali po telefonu 23-885. M-1200 PRIKOLICO PRODAM. Kuzma 47 a, telefon 78-225. M-1095 TRAKTOR IMT 585 prodam. Ljutomer, Kolodvorska 11. In-184 OPEL KADETT, letnik 1970, tehnično pregledan, prodam. Anton Vargazon, Pristava 5 a,, p. Ljutomer. I n-181
CITROEN GS, obnovljen, nujno prodam za 180.000 din. Ogled v soboto in nedeljo pri Makovcu, Lendava, Tomšičeva 12. M-l 191 ENOOSNO PRIKOLICO ZA PREVOZ ŽIVINE PRODAM. Murska Sobota, Naselje J. Kerenčiča L M-1206
FIAT 126 P PRODAM. Bakovci, Stara 19. M-1207
TRAKTOR URSUS 360 s kabino in 12-colskim plugom, dva prašiča za zakol in žagan les za ostrešje prodani. Naslov v upravi lista. M-1201
VIDEO REKORDER KORTING 2000 z garancijo prodam. Strukovci 28. M-1203
ZASTAVO 750, letnik 1972, registrirano, prodam. Bogojina 18. M-1204
ŠKROPILNICO ROSENBAUER ZA PŠENICO IN KORUZO PRODAM. Strukovci 25. M-1205 MANJŠI NEMŠKI TRAKTOR IN DVOREDNI SADILEC ZA KORUZO, nerabljen, prodam. Stanjevci 5, p. Petrovci. M-1208 BOROV GOZD V STANJEVCIH, 60 arov, primeren kraj za gradnjo, prodam. Stanjevci 17. M-1209 MOPED AVTOMATIC, dobro ohranjen, po ugodni ceni prodam. Ratkovci 18, p. Prosenjakovci. M- • 1210
RAČUNALNIK ZX 81 UGODNO PRODAM. Telefon 71-263. M-1211
TRAKTORSKO ŠKROPILNICO METALNA, škropilna širina. 8 m, prodam. Naslov v upravi lista. M-1212
ŠTEDILNIK (elektrika, plin), dobro ohranjen, ugodno prodam. Informacije po telefonu 24-862. Ogled popoldne. M. Horvat, Cankarjeva 8'. M-1214
TONSKO KAMERO BAUER S 204 XL prodam. Naslov v upravi lista. M-l 169
PLUG. 8-coini, v dobrem stanju, prodam. Dolina 11, p. Puconci. M-l 170
ZASTAVO 101, letnik 1973, registrirano do marca 1986, prodam. Informacije po 16. uri: telefon 24 819. M-l 171
MOŠKE. ŽENSKE IN FANTOVSKE OBLEKE, malo rabljene. prodam. Murska Sobota, Arh. Novaka 11. M-l 172 I POHIŠTVO ZA SPALNICO in razne' druge predmete prodam. Majda Kuhar, Puconci 9 b, po 16. uri. M-l 173 KLAVIRSKO HARMONIKO, 120-basno. 16 registrov, ozvočeno. in ojačevalec VERMONA, 100 W. prodam. Rudi Potočnik.
’ Vadarci3L M-l 174
KRAVO. PO IZBIRI, kontrola, A. s teletom ali brez prodam. Odranci 152. M-l 175
SENO, večjo količino, prodam. Sebeborci 67, p. Martjanci. M-1178
MAČEHE. PELARGONIJE. FUKSIJE IN NAGELJNE, primerne za okna, prodajamo po ugodni ceni. Ivanič. Noršinci 12. M-1179
AVTO VOLKSWAGEN 1300. v dobrem stanju, prodam. Moto-vilci 39. p. Grad. M-l 180 TELICO, brejo devet mesecev, prodam. Zrinski, Moščanci 15. M-l 181
KRAVO, staro osem let, grej o . osem mesecev, vozno, in trobento AMATI prodam. Naslov v upravi lista. M-l 182 RAZTEGLJIVI TROSED, fotelja. taburet in mizo prodam. Križevci 78 v Prekmurju. M-l 183 SENO PRODAM. Turnišče. Štefana Kovača 136. M-l 185 POSESTVO. 1 ha zemlje, z novo hišo, prodam. Ivan Hanžič, Maribor. Gorkega 26. M-l 186 POROČNO OBLEKO št. 44 in sušilno kapo s stojalom prodam. Ogled po 16. uri vsak dan, razen srede. Mitnjek, M. Sobota, Titova 14. M-l 188
TRAKTOR VARSALOVSKI. 33 KS. in enoosno prikolico prodam. Telefon (069) 76 624. M-l 187
TELICO, brejo osem mesecev, prodam. Lešane L M-l 193 ZAMRZOVALNO SKRINJO, 220 1. prodam. Zenkovci 89. M-1189 NAKLADALEC DALABONA. letnik 1982, s traktorjem IMT 558. letnik 1973 ali brez traktorja. prodam. Naslov v upravi lista. M-l 190
PEČ ZA CENTRALNO KURJAVO TAM STADLER. 35.000 kalorij, malo rabljeno, ugodno prodam. Telefon 48 284. M-l 197
SENO PRODAM. Hanžekovič Ključarovci 36. p. Ljutomer. M-1194
ZASTAVO 101. letnik 1977. ugodno prodam. Ogled pri avtomehaniku M. Sobota. Kroška 77 M-l 195
BRUSILNI STROJ ISKRA z 2000 W in garancijo prodam. Pečarovci 97. ali telefon 77 053 M-l 196
GOSTILNIČARJI!
FLIPPERJE - V1DEO-IGRE in GLASBENE SKRINJE prodam. Informacije v kegljišču HOTELA DIANA. M-l 191 TRI GUME (135 x 13). malo rabljene, prodam:. Puževci 51, p. Bodonci M-1192
fcupim
JUGO, nov ali malo- rabljen, in montažno garažo kupim. Telefon do 14. ure: 22-620. M-l 147 KOMPRESOR ZA BARVANJE KUPIM. Gaberje 19, p. Lendava. M-1246
HIŠO ALI MANJŠO KMETIJO V MURSKI SOBOTI ALI BLIŽNJI OKOLICI KUPIM. Ponudbe na upravo lista. M-1288
zaposlitve
KV ZIDARJA, lahko tudi priučenega, takoj zaposlim. Stanovanje zagotovljeno. Jože Zgonc, Dr. Zajca 1, Mekinje, 61240 Kamnik. M-1077
POHIŠTVENEGA MIZARJA ZAPOSLIM. Šavel, MIZARSTVO, Cvetkova 2, M. Sobota. M-1285
NATAKARICO IN KUHARICO ZAPOSLI GOSTILNA JAKLIN IZ ČRENŠOVEC. Visok OD. Informacije osebno ali po telefonu 70-070. M-MM
sobe
SOBO V RADENCIH IŠČEM. Telefon 82-598. M-I167
Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti. in sedla bo na rožna tla ' in jokala, ker tebe ni.
ZAHVALA'
Nepričakovano nas je v 73. letu za- ’ pustila naša draga sestra in tega Ida Unqer iz Jurija
Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in znancem, ki ste drago pokojnico pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali vence in cvetje, sočustvovali z nami in nam izrekli sožalie.
Posebna hvala g. župniku in pevcem za odpete žalostinke. Vsem še enkrat — prisrčna hvala!
Žalujoči: brat Rihard ter sestri Pavia in Hilda z družinami
ZAHVALA
V 79. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi oče in stari oče
Franc
Borovnjak iz Sotine 9
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste ga v tako lepem številu spremljali na njegovi zadnji poti, mu poklonili vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje. Prisrčna hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke. Posebna hvala pa GD Sotina in Simonu Kranjcu za poslovilne besede pri odprtem grobu.
Vsem še enkrat — prisrčna hvala! ' Sotina. 7. marca 1985
Žalujoči: hčerka Marija z družino, sinova Franc in Vili z družinama, sestra Angela z družino ter ostalo sorodstvo
OSMRTNICA
razno
KAKOVOSTNO IN SOLIDNO OPRAVLJAM INŠTALACIJSKA DELA ZA CENTRALNO KURJAVO, TALNO OGREVANJE IN SPRE IFMAM NAROČILA ZA VZDRŽEVALNA DELA. Za naročila se priporočam. Jože Buzeti, Bakovci; Nova ulica 1, telefon (069) 76-060. M-l 142
OB DRSALIŠČU pri OŠ I sem pozabil črno podlogo (brezrokavnik) za jopič. Najditelja prosim, da mi jo proti nagrabi vrne. Telefon 21-507. M-l 161
OBRTNIKOM, GOSTILNIČARJEM IN AVTOPREVOZNIKOM VODIM KNJIGE. Telefon 23-408. M-l 168
ODKUPUJEM AVTOMOBILE, karambolirane, ali delno vozne ter raznovrstne kmetijske stroje. Ponudbe s primerno ceno pošljite na naslov: janko Antolič, Žerovinci 24, 62259 Ivanjkovci. Delovni čas od 11. do 16. ure, v soboto od 9. do 11. ure. Telefon-062 714-113. M-1228'
RTV SERVIS ZLATKO REBERNIK, Rihtarovci 1, pri Radencih, 600 m od avtobusne postaje, v smeri proti Ljutomeru, SE PRIPOROČA S SVOJIMI STORITVAMI. M-l 184
PANJE AŽ 10 IZDELUJEM KAKOVOSTNO IN PO ZMERNIH CENAH. V zalogi imam precej gotovih. Mizarstvo 'Vučetinec 73, 42311 Lopatinec pri Šakovcu. In-183
VOZNIKI!
OPTIKA KOLOTEKOV za vse osebne avtomobile — pravilna nastavitev, enakomerna obraba gum, varna vožnja — -vsak , dan do 16. ure, telefon (069) 81-987. Avtomehanik Franc Makoter, Ul. A. Trstenjaka 17, p. Ljutomer. In-155 PREVAŽAM OPEKO NA PALETAH IN RAZKLADAM, po dogovoru jo tudi zložim na I. ploščo zgradbe. Štefan Sukič, avtoprevoznik, Strukovci 22. M-1280
VESTNIK
Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer — Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota,
Sporočamo vsem prijateljem in znancem, daje v 60. letu starosti nepričakovano umrl
Titova 29/1. Ureja uredniški odbor:
Štefan Dravec (direktpr in glavni urednik), Juš Makovec (pomočnik direktorja in glavnega urednika), Jože Šabjan (odgovorni urednik), Brigita Bavčar, Jani Dominko, Jože Graj, Milan Jerše, Ludvik Kovač. Dušan Loparnik. Feri Maučec (šport), Vlado Paveo, Štefan Sobočan, Janko Stolnik (dopisništvo), Branko Žunec, Gonter Endre (tehnični urednik), Nevenka Emri (lektor). Naslov uredništva in
uprave: Murska Sobota, Titova 29/1 — Telefoni: novinarji 21-232, 21-064 in 21-383; direktor in glavni urednik, odgovorni urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, gospodarskopropagandna služba in tajništvo 21-064 in 21-383. dopisništvo Gornja Radgona 74-597, dopisništvo Lendava 75-085 in dopisništvo Ljutomer 81-317. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Celoletna naročnina 1-.600 din. polletna 800 din; letna naročnina za tujino 318 ASch, 45 DM, 19 Can dol., 13 USA dol., SFR 39; letna naročnina za delovne organizacije 2.000 din. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota 51900-603-30005. Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana 5010O5620-0O0112-25730-30-4-O1176. Cena posamezne številke je 40 din. Tiska ČGP Večer Maribor. Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
Miloš Čretnik
rudarski inženir iz Černelavec
Žalujoči: sestre Marija. Olga in Danica ter brata Jože in Lado z družinami
STRAN 22
1985
V
A'
ZAHVALA
V 87. letu nasje nepričakovano za vedno zapustil mož, oče, dedek in pradedek
Franc Zver
iz Odranec
$
h
Ob tej težki in boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom, znancem prijateljem, ki ste sočustvovali z nami, ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence, cvetje in za sv. maše.
Posebna hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in predstavniku KS za poslovilne besede ob odprtem grobu.
Žalujoči: žena Gizela, sinova Štefan in Jože z družinama ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Za vedno nas je v 94. letu življenja zapustila naša draga mama-anyu. omama in draga sestra
Marija Cenar
iz M. Sobote
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, znancem in vsem, ki so jo večkrat obiskovali, ji podarili cvetje, v njen spomin darovali v dobrodelne namene in jo pospremili na zadnji poti.
Hvala govorniku KS. g. kaplanu za pogrebni obred in pevcem za odpete - žalostinke ter vsem, ki so nam ob njeni smrti izrekli sožalje.
M. Sobota. 13. marca 1985
Žalujoči: hčerka Matilda z možem Jožetom, vnukinja Suzana, vnuk Marjan z družino, vnukinja Marjanca z družino, brat Ištvan z družino in ostalo sorodsi o
ZAHVALA
V 59. letu starosti nas je zapustil naš dragi oče, tast, stari oče in brat
Aleksander Fartelj
iz Puconec 71
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, dobrim sosedom iz Polane, znancem in prijateljem, ki ste mu poklonili vence in cvetje ter ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Posebna hvala g. duhovniku Balažiču, pevcem za odpete žalostinke, govorniku tov Franku za poslovilne besede ter kolektivu OŠ Rogašovci.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
ŽALUJOČI: VSI NJEGOVI
§8

ZAHVALA
V 62. letu starosti nas je zapustila draga mama in sestra
Marija Casar
iz Ženavlja
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in vsem, ki sojo pospremili na zadnji poti.
Iskrena hvala zdravniškemu osebju iz Petrovec, pevcem za odpete žalostinke, godbi in gasilskemu društvu.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
ZAHVALA
V 79. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče in stari oče
Štefan Dervarič
iz Lemerja
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom znancem in vsem, ki ste sočustvovali z nami, izrekli sožalje, nam pomagali ter mu darovali številne vence in cvetje.
Iskrena hvala osebju infekcijskega in kirurškega oddelka bolnišnice v M. Soboti, g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govornikoma pri odprtem grobu ter sodelavcem iz ' IMP Blisk.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
VSI TVOJI, KI SMO TE IMELI RADI
ZAHVALA
V 69. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, tast in stari oče
Žalujoči: sin Elemer, sestra Irena iz Fokovec z družino, botrina, sosedje in ostalo sorodstvo
Geza Vbroš
iz Berkovec
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za nesebično pomoč v najtežjih trenutkih ter vsem ostalim, ki ste sočustvovali z nami, izrekli sožalje ter darovali vence in cvetje.
Posebna hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govornikom za poslovilne besede ob odprtem grobu.
Iskrena hvala tudi medicinskemu osebju Splošne bolnice Murska Sobota — pljučnega oddelka v Rakičanu za vso pomoč med njegovo boleznijo.
Berkovci, M. Sobota, 2. marca 1985
¥ &
ZAHVALA
V 79. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga žena, sestra, teta instrina
Jožefa Marič
roj. Fučko iz Gradišča 14
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste ji poklonili vence in cvetje ter jo pospremili na zadnji poti, nam pa izrekli sožalje. Hvala domačim gasilcem, g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke. predstavniku KS za poslovilne besede in zdravstvenemu osebju internega oddelka za vso pomoč med boleznijo
Gradišče, 16. marca 1985
Žalujoči: VSI NJENI
Žalujoči: žena in hčerka z družino
V SPOMIN
28. marca mineva eno leto, odkar smo za vedno izgubili našega dragega moža, atka, brata in dedka
Franca Horvata
iz Nunske grabe
Hvala vsem, ki se ga speminjate in mu prinašate cvetje na njegov mnogo prerani grob.
VSI TVOJI, KI SMO TE IMELI RADI
V globoki žalosti: mož Geza ter hčerki Marta in Nada z družinama
ZAHVALA
Z bolečino v srcih smo se poslovili od naše ljubljene žene, mame, tašče in stare mame
Pavle Moreč
iz Moravskih Toplic
Vprašal rože sem na gredah, kjer doma si bila ti, pa so glavice sklonile in so rekle, da te ni.
(D. Bučar)

Tiho, mirno si nas zapustil, v hipu smo ostali sami, a spomin nate bo z nami. Hvala ti za vse, kar si nam dal.
ZAHVALA
V 73. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, dedek, pradedek in brat
Marko Poteč
iz Melinec 104
Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste nam kakorkoli pomagali v dneh najhujših bolečin, jo v velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence in cvetje ter za gradnjo bolnišnice.
Posebna hvala dr. Berdenovima za nesebično pomoč. Hvaja g. župniku, predstavniku KS za poslovilne besede, pevcem in godbi za žalostinke, kolektivu Skupnih strokovnih služb sisa družbenih dejavnosti in HKS Panonke.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Ob tej težki in boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu.pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence, cvetje in sv. maše, nam pa izrekli sožalje.
Posebna hvala g. kaplanu, govorniku Andreju Zadravcu, pevcem za odpete žalostinke, kolektivu VVO M. Sobota, tozdu Tesarstvo — Slovenija ceste TEHNIKA LJUBLJANA.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
15. marca 1985
Žalujoči: žena Marija, hčerka Marija in sin Franc z družinama, vnuk Miran z družino, Bistri Ana in Kristina z družinama ter ostalo sorodstvo


VESTNIK, 28. MARCA 1985
STRAN 23
v besedi in sliki
O TEŽAVAH V SOBOŠKEM AGROSERVISU
Le z b<
Težke gospodarske razmere, ki se na nekaterih področjih še zaostrujejo, so prisotne v vse več organizacijah združenega dela. Težave v Pomurju najbolj čuti kovinskopredelovalna industrija, saj je ta v lanskem letu ustvarila največji delež vseh pomurskih izgub. Med tistimi, ki so se v letu 1984 srečevali s precejšnjimi motnjami v poslovanju, je tudi delovna organizacija Agroservis iz Murske Sobote, kjer se je zlasti v drugi polovici leta že dalo slutiti, da stvari ne tečejo tako, kot bi morale. Težave so uspevali dokaj dolgo prikrivati, položaj pa se je resno zaostril v začetku letošnjega leta, ko je Aproservis po zaključnem računu za leto 1984 prikazal izgubo v višini nekaj več kot 37 milijonov dinarjev.
Glavne vzroke za izgubo v tej delovni organizaciji pripisujejo visoki rasti cen reprodukcijskega materiala ter zamrznjenim cenam proizvodov in servisnih storitev, kakor tudi izpadu ur zaradi preusmeritve proizvodnega programa ter visokim obrestim in zalogam, ki jih morajo imeti zaradi široke servisne dejavnosti, prav tako pa tudi prevelikim zalogam gotovih Izdelkov. Nesporno je, da težave, ki so v kovinskopredelovalni industriji, niso obšle tudi te delovne organizacije, vendar pa bi bilo tudi nepošteno, če bi vzroke za nastale težave iskali povsod drugje, ob tem pa pozabljali na notranje, subjektivne slabosti. Res je, da je kovinskopredelovalna industrija v težavah, vendar pa so tudi na tem področju svetle izjeme.
V težavah so se znašli predvsem v tistih organizacijah združenega deta, kjer se zadovoljujejo s takšno proizvodnjo, v katero je vloženo le malo lastnega znanja, medtem ko
Šim delom iz težav
m mm naša mmmh mm mmm mm mm mm
Kulinarično priznanje za Tremlove 
dokaj dobre poslovne uspehe beležijo v tistih organizacijah, kjer delež lastnega znanja in dela predstavlja pomemben del v strukturi cene gotovega izdelka.
Prav s slednjim pa se v Agroservisu ne morejo pohvaliti, ker pa so časi, ko so nedelo še lahko vkalkulirali v ceno proizvoda, minili, posledice pač morajo izbiti na dan v obliki izgube. V sestavljeni organizaciji ABC Pomurka, ki vključuje tudi delovno organizacijo Agroservis, so dokaj reagirali, na razmere v tem kolektivu in že 4. marca je kolegijski poslovodni odbor imenoval posebno komisijo, ki naj napravi analizo stanja in izdela tudi projekt za ureditev težavnega položaja. Analiza je narejena, z njo pa se jim je uspelo dokopati tudi do dokaj realnih ugotovitev, zakaj je do izgube v Agroservisu prišlo.
Komisija je ugotovila, da že planiranje za leto 1984 ni bilo pravilno, saj so v plane zapisali naloge, za katere je bilo že vnaprej pričakovati, da poslovnega leta ne bodo, mogli uspešno končati. V proizvodnji so tako že vnaprej načrtovali prevelik izpad v kmetijskem programu, zanj pa niso našli ustrezne nadomestitve. Tudi analiza prihodkov za lansko leto jasno kaže, da proizvodnja ne daje takšnih rezultatov, kot bi jih morala. Tako je delovna organizacija kar polovico celotnega prihodka ustvarila s prodajo osebnih vozil in s storitvami, medtem ko je prodaja njihovih izdelkov padla le na četrtino v celotnem prihodku. Ob že tako majhnem deležu proizvodnje pa tudi sama struktura proizvodnje ni niti malo ugodna. Od 143 milijonov dinarjev, kolikor je v lanskem letu znašala vrednost proizvodnje, je kar 134
milijonov dinarjev odpadlo na materialne stroške, kar najbolj zgovorno ilustrira, da je v to proizvodnjo vloženo le malo znanja in živega dela.
Ce k vsemu temu dodamo še slabo tehnološko opremljenost proizvodnje, saj je 75 odstotkov opreme že povsem dotrajane, preveliko zadolženost, neustrezno organiziranost samega proizvodnega procesa ter seveda nizko produktivnost, potem drugačnih rezultatov tudi ni bilo moč pričakovati. Takorekoč povsem pa je v delovni, organizaciji odpovedal tudi informacijski sistem. Evidence materiala in zalog so bile nedosledne in pomanjkljive, zato tudi ni bilo mogoče tekoče spremljati položaja in pravočasno ukrepati,
O vseh teh težavah so v zadnjem času v Agroservisu že večkrat razpravljali, delavci pa so postavili tudi odločno zahtevo, da je= krivce treba kaznovati. Krivdo posameznikov ugotavlja zdaj posebna komisija, v delovni organizaciji vlada ozračje napetosti, skrhani so medsebojni odnosi, to pa se gotovo odraža na odnosu do dela in produktivnosti. Ugotovitev, da največji del odgovornosti za nastale težave nosijo najbolj odgovorni posamezniki, torej vodilni delavci, seveda drži, vendar pa vse krivde zdaj le ne bi smeli prevaliti nanje. In še vprašanje: kje so potem doslej bile družbenopolitične organizacije in samoupravni organi, da na nepravilnosti niso pravočasno reagirali? Svojega dela odgovornosti, seveda eni bolj, drugi manj, se bodo morali zavesti vsi zaposleni, saj bodo le tako lahko odpravili pomanjkljivosti in se ponovno vrnili na pot, ki jim bo zagotovila njihovo socialno varnost.
Ludvik Kovač
Olga Tremeljje pred dnevi na mesto.
kulinarični razstavi v Radencih, Priznanje je prišlo v prave, marljive roke Tremlovih, ki sta kooperanta kmetijske zadruge Panonka. S kmečkim turizmom sta se začela ukvatjati pred leti, ko sta v preureditev kmečke hiše vložila prihranke triletnega za-
na kateri so sodelovali gostinci iz Družbenega in zasebnega sektorja, za dobro pripravljeno kmečko južino in potico v »modli« prejela priznanje Turističnega društva Radenci, bronasto medaljo za 3. mesto. Občinstvo pa ji je prisodilo II.
Kurirčkova pošta je minuli ponedeljek že prispela v občino Gornja Radgona, kjer je bodo prenašali iz kraja v kraj do 28. tega meseca. Od pionirjev iz soboške občine so jo prvi sprejeli kurirji OŠ Radenci. Pred predajo je bila še zadnja slovesnost na OŠ Radenci. Pred predajo je bila še zadnja slovesnost na
služka v tujini.
Že ko gost prestopi prag hiše,
SPRETNO MIMO SOVRAŽNIKA
OŠ Tišina, kjer'so pripravili pester kulturni program, učencem pa je o narodnoosvobodilnem boju spregovoril tudi član Zveze borcev občine Murska Sobota Cveto Margan.
Ker so radenski kurirji pričakovali zasedo, so pravo torbo skrili v večjo platneno torbo in tako pre-
začuti toplino kmečke domačije, česar ne moremo trditi za ostala, 3 vse številnejša, gostišča krneč- i kega turizma v Pomurju. Smisel H za pristno kmečko gostoljubje je Tremlovima že prirojen, saj so g Prekmurci znani kot gostoljubni ljudje. Kako je treba sprejeti in  postreči gosta, da se bo le-ta počutil dobro in domače, pa sta £ še naučila tudi v Avstriji in v  Nemčiji, kjer sta v prostem času § delala pri ljudeh, ki so se ukvarjali s kmečkim turizmom. ss
Tako sta ob tem, da tačas  redita 15 glav živine in večje , ' število prašičev, povsem kos zahtevam gostov, ki prihajajo v „ zasebni režiji, pa tudi tistim, ki v I vse večjem številu prihajajo v I organiziranih skupinah.
Cene v kmečkem turizmu so » za 15 odstotkov nižje od cen v | lokalih B kategorije družbenega  sektorja. Poln penzion v krneč- * kem turizmu stane gosta, ki tam prebiva manj kot tri dni, 840 I dinarjev in dlje od tega časa 690  dinarjev. Za otroke do 7 let pri- ® znavajo 50 odstotkov popusta
B. H. 1
slepili »sovražnika«.
Tudi v Radencih so pripravili nosilcem kurirčkove pošte prisrčen sprejem, borec Stane Čev-rič-Bojan pa je pionirje in mladince pozval, naj bo negovanje tradicij narodnoosvobodilne borbe njihova stalna naloga..
J. G.
Dobimo se pri Tomažu
Tik pred uradnim začetkom turistične sezone vesela novica iz Lendave: zahvaljujoč zelo delavnemu turističnemu društvu in nosilcu razvoja turistično-gostinske dejavnosti Golfturistu bodo v ponedeljek, 1. aprila, ob930 uri (med dopoldansko malico) odprli naselje s slamo kritih in lesenih vinskih kleti na Novem Tomažu (Uj Tomas). Poleg dobre vinske kapljice bodo obiskovalcem [»nudili še pereče, Ocvirkove pogače in druge pristne domače dobrote. Obljubljajo tudi izvirne spominke. Od ponedeljka bo naselje na Novem Tomažu nudiilo tudi prenočišče. Za zdaj sicer samo v eni zidanici, takoj ko bo kulturna skupnost zagotovila še nekaj dodatnega denarja, doslej so ga v glavnem porabili za strehe, pa bo na voljo še nekaj postelj.
Za obisk Novega Tomaža, h kateremu vodi pot niimo »suhe Terme«, je veliko zanimanja, tudi med tujimi gosti, saj so nekateri to turistično točko že obiskali. Upravičeno so negodovali nad našo nepodjetnostjo, zdaj, ko je naselje vključeno v turistično-gostin-sko ponudbo, pa bo seveda vse drugače.
Tik pred koncem redakcije pa smo še zvedeli, da bodo na Novem Tomažu v eni izmed kleti prodajali tudi pristno lendavsko vino po reklamni ceni 150 dinarjev za liter. Da bo v ponedeljek na Novem Tomažu vzdušje še pristnejše, bolj veselo, bodo poskrbeli genterovski Citraši. Menda bo otvoritev posnela soboška tele-1 vizija. Posnetek naj bi predvajali že v ponedeljek.	Š. S.
ZDRAVNIŠKO DRUŠTVO POMURJE
OBELEŽILI BODO J
DVA JUBILEJA
Zdravniško društvo Pomurje, ki vključuje okrog 110 članov, seje v preteklem obdobju predvsem ukvarjalo s strokovnimi vprašanji, čeprav je bilo na zadnjem k on gresu poudarjeno, da bi se bolj moralo vključevati v reševanje zdravstvene problematike. To so ugotovili na letnem občnem zboru pomurskega zdravniškega društva, ko so osvetlili nekatere vsakdanje probleme, s katerimi se srečujejo pri svojem delu. Tako so menili, da še vedno ni rešeno vprašanje statusa zdravstvenega delavca,, ko dela preko rednega delovnega časa, kot so dežurstva, pripravljenost in druge oblike, kar pa je zaradi pomanjkanja kadrov nujno. Ta nadomestila osebnega dohodka se namreč ne štejejo v pokojninsko dobo in niti ne pri bolezenskih nadomestitvah. Veliko razprave je bilo tudi o strokovnem nazivu za zdravnike in stomatologe, kjer obstajajo razlike med nazivom dr. medicine in dr. stomatologije, pri čemer so zdravniki v neenakopravnem položaju s kolegi drugod po svetu. Menili so, da za naše odnose ni niti toliko pomemben naziv, ker ekonomski položaj zdravstvenega delavca ni odvisen le od rijegovega dela, strokovnosti in prizadevnosti, temveč od gospodarske moči posamezne občine. Tudi integracijski procesi, delitev dela in racionalizacija niso v celoti rešili problemov v zdravstvu, čeprav se je pri tem angažiralo društvo. Pripomb je bilo veliko
tudi na račun administracije v zdravstvu, ki ni racionalna in odtujuje zdravnika od njegovega osnovnega dela. Ugotovili so, da pomursko zdravniško društvo doslej ni prejelo niti ene pripombe na delo zdravstvenih delavcev, ki pa jih je mogoče slišati na zborih delavcev in zborih občanov na razpravah za zbiranje sredstev za kirurgijo. Dogovorjeno je bilo, da bodo vse te pripombe analizirali in jih skušali odpraviti! Sodelovanje z družbenopolitičnimi organizacijami, zlasti pa PMS SZDL, je bilo v preteklem obdobju boljše, želijo pa si še boljšega.
Pomursko zdravniško društvo si bo tudi v prihodnje prizadevalo, da se vključuje v odpravljanje problematike zdravstva še bolj kot doslej. Med posameznimi nalogami, ki jih čakajo letos, je priprava na 10. jubilejni panonski simpozij, ki bo tokrat v Avstriji, in obeležitev 50-letnice delovanja dispanzerja za pljučne bolezni in tuberkulozo v Murski Soboti.
Slovesnost bo 4. oktobra letos. Poleg tega nameravajo organizirati najmanj štiri strokovna srečanja, kjer naj bi predvsem prišli do veljave člani društva z nazivom magister oziroma dr. znanosti. V prog.amu imajo tudi izdajo posebne številke glasila pomurskega zdravniškega društva.
Feri Maučec
Predor tudi v Pomurju
Gradnja predorov je v zadnjem času v SR Sloveniji vse popularnejša, zato so se tudi v ljutomerski občini, kljub težavam v gospodarstvu, odločili, da bodo imeli svoj predor. Za to odločitev imajo tudi tehtne razloge. Predor naj bi zgradili od središča mesta skozi Kamenščak do Radomerja.
Dolg bo približno kilometer. Predlog za gradnjo omenjenega predora utemeljujejo predvsem z naslednjim: Ormoška cesta je že tako ali tako precej obremenjena in vodi skozi gosto naseljeno območje ter je v tako slabem stanju, da bi jo za temeljito popravilo bilo potrebno v celoti preurediti, kar pa je precej drago. Del Ormoške ceste pelje tudi skozi obrtno cono, mimo pokopališča in preko železniške proge. S predorom skozi Kamenščak pa bi se vsemu temu izognili. Stroški gradnje sicer še niso v celoti znani, vendar pa bi bili zanemarljivo višji od obnove sedanje Ormoške ceste.
rihranki tudi kmetijstvu
Je že res, da danes vsi kmetijski proizvajalci tarnajo nad visoKimi stroški reprodukcijskih materialov in predelave. Ob tem pa premalo mislijo na to. kako bi se tudi pri njih našlo tisto, čemur v industriji pravimo »notranje rezerve«. Zato je prišlo do pobude, da bi te »notranje rezerve << v bodoče tudi regresirali, da bi prišlo do cenejše pridelave hrane. Tako predlagajo regrese za vse tiste, ki bi večino gnojil nadomestili z staro gnojnico in hlevskim gnojem. Dosegli bi dvoje: našim tovarnam, ki pridelujejo umetna gnojila, ne bi bilo potrebno več zalagati domačega tržišča in bi večino svoje proizvodnje lahko izvažale. Ker je velik strošek, pridelave tudi energija (nafta. . .). so predlagali regrese za vse tiste, ki bi se preusmerili na oranje z živino in ročno košnjo. Kmetje bi že letos lahko ob povišani ceni pšenice in kuruze dobili tudi do 50 odstotkov regresa na prodan tržni višek.
AKCIJA MLADIH SOBOČANOV
Mladi Sobočani so se odločili, da bodo letošnji 1. april — dan mladinskih delovnih brigad proslavili delovno. Na sam praznik se bodo ob 8. uri zbrali pred grajsko stavbo v parku, kjer bo zbirališče vseh brigadirjev — ob tet priložnosti pozivajo k sodelovanju tudi starejše brigadirje-veterane — ki bodo razdeljeni v več brigad. OO ZSMS v vseh šestih mestnih krajevnih skupnostih so namreč organizatorke mladinske delovne akcije, s pomočjo katere naj bi počistili mestni park in nesnago na bližnjih ulicah oziroma pločnikih. Po končani akciji bodo v prostorih kluba mladih pripravili sprejem za vse udeležence M D A in j ih pogostili, odprli pa bodo tudi zanimivo razstavo o prostovoljnem delu mladih iz soboške občine.
Kar tisoč novih garaž
Kot kaže, bo velik prostor za blokom na Lendavski 10 (znan kot Židovski blok) v Murski Soboti po več letih končno vendarle primerno izkoriščen. Samoupravna stanovanjska skupnost seje namreč odločila, da sklene pogodbo s tozdom Gradbeništvo Pomurje v Murski Soboti, ki bo glavni izvajalec del. Dogovorjeno je. da bodo v ponedeljek, 1. aprila dopoldne njeni delavci zasadili prve lopate in tako začeli z izkopom temeljev.Postaviti nameravajo tisoč novih garaž za avtomobile, kar bo nedvomno precejšnjega pomena za ta predel pomurskega središča. Kot smo zvedeli, bodo zgradili najsodobnejše garaže z vsemi ustreznimi napravami. Ker bodo precej garaž postavili v podzemeljskih rovih, ostale pa bodo v treh nadstropjih nad zemeljsko površino, so k sodelo-vanju pritegnili tudi strokovnjake Geološkega zavoda iz Ljubljane. V ponedeljek dopoldnese torej obeta zanimiv začetek gradnje novih garaž, po katerih je ogromno povpraševanje, zato tega dogodka ne bi kazalo •zamuditi.
-še
STRAW 24
VESTNIK, 28. MARCA 1986