PoStnina plačana v gotovInL KRALJEVINA JUGOSLAVIJA SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE izhaja vsako sredo tn soboto. —• Naročnina: mesečno din 16'—, četrtletno din 48'—, polletno din 86'—# celoletno din 192"—. Cena posamezne številke po obsegu. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. — Tel. štev. 25-52. 43. kos. V LJUBLJANI dne 28. maja 1938. Letnik IX. VSEBINA 2(14. .čaredba ministra za socialno politiko in ljudsko zdravje z dne S, aprila 1938., St. št. 30.151, o določitvi nevarnostne tabele. 2t>5. Avtentično tolmačenje posameznih določb uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov. 2) Iz dveh ali več delov različne nevarnosti sestavljeni obrat sme osrednji urad, če zanj po § 4. te naredbe ni že določena posebna postavka, namesto uvrstitve po § 3. te naredbe s pristankom delodajalca uvrstiti v skupen nevarnostni razred in nevarnostni odstotek, pri čemer se vzame za osnovo uvrstitve povprečni nevarnostni odstotek celotnega obrata. Smatra se, da je delodajalec na to molče pristal, če noče ali zaradi zaposlitve istih nameščencev v raznih delih obrata ne more predpisno voditi ločene izplačilne pole in pri prijavi nameščencev ne more označiti dele obrata, v katerih delajo. (■) V ta namen se morajo po gorenjih predpisih najprej določiti nevarnostni razredi in nevarnostni odstotki ločeno za vsak del obrata. Tako dobljeni nevarnostni odstotki posameznih delov obrata se morajo za vsak posamezni del obrata pomnožiti z vsoto zavarovanega zaslužka (§ 22. zzd.), izplačanega v dotičnem delu obrata. Vsota teh zmnožkov za ves obrat, deljena z vsoto zavarovanega zaslužka, daje povprečni nevarnostni odstotek kot prispevno postavko in osnovo za uvrstitev celotnega obrata. Povprečni odstotek se mora zaokrožiti na cele odstotke. Na podstavi povprečnega odstotka se uvrsti obrat v tisti nevarnostni razred, čigar srednji odstotek je najbližji izračunanemu povprečnemu odstotku. (3) Pri tem izračunanju je treba upoštevati zavarovani zaslužek, izplačan v prejšnjem letu, pri novih obratih pa zavarovani zaslužek, ki se bo verjetno na leto izplačeval v posameznih delih obrata. Zaslužek tistih nameščencev, ki delajo samo v enem delu obrata, se mora upoštevati pri dotičnem delu obrata, zaslužek tistih nameščencev pa, ki ne delajo samo v enem delu obrata, se mora razdeliti na posamezne dele obrata po cenitvi, in sicer kar moči natančno. Če za cenitev ni boljših stvarnih podatkov, se mora zavarovani zaslužek, skupen vsemu obratu, razdeliti sorazmerno z zaslužki, izplačanimi v posameznih delih obrata. (4) Če se za preteklost ali za prihodnost ne da natančno ugotoviti zavarovani zaslužek, se mora zgoraj navedeni račun opraviti na isti način, le da se vzame za osnovo računa namesto zavarovanega zaslužka število nameščencev v vsakem posameznem delu obrata in v celokupnem obratu, če se posamezni deli obrata razlikujejo po trajanju zaposlitve nameščencev, se je treba ozirati tudi na to. (6) Odrejeni povprečni nevarnostni odstotek se mora vsako leto^preskusiti in so zato delodajalci dolžni sestaviti konec vsakega leta in predložiti a mesecu dni osred- njemu uradu izkaz o številu delavcev in izplačanih mezdah v minulem koledarskem ali poslovnem letu. Če se po teh novih podatkih povprečni nevarnostni odstotek spremeni, velja višji nevarnostni odstotek od začetka leta; nižji nevarnostni odstotek velja od začetka leta, če je bil izkaz o številu delavcev in izplačanih mezdah predložen v predpisanem roku; če je pa bil izkaz predložen za več ko 8 dni po tem roku, velja nižji nevarnostni odstotek od prvega dne tistega meseca, ki pride za dnem, ko je osrednji urad izkaz prejel. § 8. (‘) Kmetijski delavci, ki so na podstavi četrtega odstavka § 6. zzd. zavezani zavarovanju samo, kolikor jim preti nevarnost nezgode od kotla ali pogona, so zavarovani samo za primer nezgode, in sicer kolektivno brez individualne prijave, na podstavi zavarovanega letnega zaslužka 4200 dinarjev (V. mezdni razred). Za uvrstitev obratov, ki zaposlujejo take delavce, so določene postavke 6. do 18. II. dela nevarnostne tabele. Za take delavce plačuje prispevke lastnik stroja ne glede na število dejansko zaposlenih delavcev v zneskih, navedenih v II. delu nevarnostne tabele, a najmanj 10 din od stroja na leto. Radi zdravljenja in plačevanja hranari-ne takim poškodovanim delavcem gre bolezenski panogi zavarovanja za prve štiri tedne po nezgodi 5% vseh prispevkov. Postavki 6. in 9. veljata tudi za uvrstitev strojnikov in kurjačev, ki so kot industrijski delavci zavezani zavarovanju za bolezen in za nezgode in se prijavljajo poimensko. (2) Postavki 4. in 5. veljata za nameščence, ki izvršujejo v kmetijskih obratih razna režijska dela vključno nadzorstvo in ki so zato zavezani zavarovanju za bolezen in nezgode. Postavke 1. do 3. veljajo za kmetijsko služinčad, če je ta v celoti zavarovana. Delavci pri kmetijskih strojih se uvrščajo v teh primerih po odstavku 1. tega paragrafa. (s) Če so v kmetijskem obratu zavarovani vsi delavci dotičnega obrata za bolezen in za nezgode, se uvrščajo v postavke 1. do 3. tudi tedaj, če delajo pri strojih, omenjenih v postavkah 6. do 18. §9. Obrate je uvrščati v nevarnostne razrede in nevarnostne • odstotke po možnosti po zaslišanju pristojnega inšpektorja dela oziroma rudarskega oblastva, in sicer zlasti tedaj, kadar smatra urad, da je treba obrat uvrstiti v višji nevarnostni razred ali nevarnostni odstotek ali kadar ne smatra delodajalčeve trditve, da je nevarnost manjša, za popolnoma osnovano. § 10. (1) Uvrstitev obratov v nevarnostne razrede in določitev nevarnostnih odstotkov veljata, dokler ostane v veljavi ista nevarnostna tabela. Ob periodni spremembi nevarnostne tabele, določeni z zakonom za vsakih pet let, je treba vse obrate na novo uvrstiti; delna sprememba nevarnostne tabele samo za posamezne vrste obratov ima za posledico novo uvrstitev tistih obratov,'na katere se sprememba nanaša. (2) če zve osrednji urad po uvrstitvi v nevarnostni razred in po določitvi nevarnostnega odstotka za doslej ne znane okolnosti, ki vplivajo na uvrstitev dotičnega obrata x nevarnostgi razred ali x nevarnostni odstotek, se sme obrat po zaslišanju delodajalca za preostali čas veljavnosti nevarnostne tabele uvrstiti v drug nevarnostni razred, oziroma določiti nov nevarnostni odstotek. Ta uvrstitev ima, če se z njo uvrsti obrat v višji nevarnostni odstotek, vzvratno moč do prvega dne naslednjega meseca, ko je večja nevarnost dejansko nastopila; če se pa nevarnostni odstotek zniža, velja od prvega dne tistega meseca, ki nastopi za dnem, ko je osrednji urad za zmanjšanje nevarnosti zvedel. § H- (l) če delodajalec ne izvrši predpisanih varnostnih odredb ali ne napravi zaščitnih naprav, sme osrednji urad za zavarovanje delavcev nekvarno drugim posledicam uvrstiti njegov obrat v višji nevarnostni razred; če pa je bil dotični obrat že prej uvrščen v najvišji razred, ga sme obremeniti z dvojnim zneskom ustreznega odstotka. (“) Ta uvrstitev velja od izteka predpisanega roka za izvedbo varnostnih odredb ali zaščitnih naprav, pa dokler delodajalec ne izvrši predpisanih odredb. Brž ko delodajalec dokaže, da je predpisane odredbe izvršil, velja od prvega dne prihodnjega meseca stara uvrstitev, če je medtem nastopila nova periodna uvrstitev, velja od istega dne normalna uvrstitev, ki jo jo treba v odloku o novi periodni uvrstitvi vnaprej določiti. Delodajalci so na podstavi § IG. zzd. dolžni, dajati osrednjemu uradu na njegovo zahtevo razen podatkov, prijavljenih po § 9. zzd., vse liste podatke, ki so potrebni za določitev nevarnostnega razreda in nevarnostnega odstotka njih obratov. § 13. ' (') Obrate, ki so zavezani prijavi po § 9. zzd., uvršča osrednji urad na podstavi prijavnice za obrat. Dokler se ta uvrstitev ne izvrši, pobirajo okrožni uradi na podstavi začasnega odstotka, ki ga odrede sami po nevarnostni tabeli, predjein na prispevek za nezgode, ki se obračuna po uvrstitvi. (2) O uvrstitvi obrata obvesti osrednji urad v .30 dneh od dne, ko se izda odlok, pismeno delodajalca in pristojni okrožni urad. V odloku mora natančno navesti postavko, nevarnostni razred in nevarnostni odstotek, v katerega je obrat uvrščen, oziroma v katerega so uvrščeni posamezni deli obrata. (I!) Če je obrat s posameznimi deli različne nevarnosti uvrščen v en razred na podstavi povprečnega nevarnostnega odstotka, se mora v odloku navesti račun, izveden po § 7. te naredbe. (4) Če je uvrščen obrat v višji razred, oziroma če je zanj določen višji odstotek v nevarnostnem razredu, se morajo v odloku navesti razlogi za tako uvrstitev. C1) Za osebe, za katere velja postavka 411. nevarnostne tabele, pobirajo privatno-društvene bolniške blagajne v nevarnostni tabeli določeni prispevni odstotek za nezgode, brez uvrstitve obrata. § 14. 0) Za obrate, za katere velja postavka 410. nevarnostne tabele, pobira okrožni urad v nevarnostni tabeli določeni prispevni odstotek za nezgode, brez uvrstitve l obrata, dokler se da ta postavka uporabljati. Če je kak obrat z odločbo osrednjega urada že uvrščen, ostane ta odločba v veljavi, dokler je v veljavi nevarnostna tabela, po kateri je bil obrat uvrščen, najsi je število nameščencev v obratu padlo pod 6. (’) Za obrate, ki niso zavezani prijavi obrata po § 9. zzd., in za katere ne velja postavka 410. nevarnostne tabele. (3) Zoper tako odrejeni odstotek je dopustna pritožba na osrednji urad v 15 dneh po vročitvi prvega plačilnega naloga. Osrednji urad preskusi na podstavi pravočasne pritožbe odstotek in izda odločbo. (*) Osrednji urad sme, tudi če ni pritožbe, odstotek znižati ali zvišati, če spozna, da ga je odredil krajevni organ nepravilno; tako popravljeni odstotek pa velja šele od prvega dne v mesecu, ki nastopi za dnem vročitve odloka osrednjega urada. (5) Ravnateljstvo osrednjega urada sme pooblastiti okrožne urade, da 6ami določijo nevarnostni odstotek na prvem plačilnem nalogu tudi za nekatere vrste obratov, ki so zavezani prijavi obrata po § 9. zzd., pri katerih pa ni večje razlike nevarnosti in ne komplicirane ureditve, kakor so preproste žage, kmečki mlini, kmetijski stroji, avtotaksiji ipd., če dotični delodajalec ne zaposluje navadno več ko 5 nameščencev, ki so zavezani zavarovanju. Za take obrate veljajo tedaj določbe odstavkov 2. do 4. tega paragrala. § 15. (‘) Zoper odločbe osrednjega urada po § 13. in po § 14. te naredbe je dopustna pritožba v 15 dneh od dne vročitve odloka na ministra za socialno politiko in ljudsko zdravje. (a) Pritožbe je vlagati pri osrednjem uradu za zavarovanje delavcev; le-ta jih pa mora z vsemi spisi, ki se nanašajo na dotični predmet, predložiti s svojim mnenjem v 15 dneh ministrstvu za socialno politiko in ljudsko zdravje. Prošnje, naj se zaslišijo izvedenci izmed delodajalcev in nameščencev, upošteva ministrstvo, preden izda odločbo o pritožbi, če se mu zde dovolj osnovane. Dokler se ne izda odločba o pritožbi, uvrstitev ni dokončna; vendar pa sme krajevni organ na podstavi spodbijane odločbe pobirati prispevke tako, da se pobrani prispevki dokončno obračunajo, ko se izda odločba o pritožbi. § 16. Ta naredba dobi moč z dnem razglasitve v »Službenih novinah kraljevine Jugoslavije«, nevarnostna tabela pa velja od dne 1. julija 1938. S tem dnem neha veljati naredba ministra za socialno politiko in ljudsko zdravje z dne 29. septembra 1934., St. br. 42.546 (»Službene novine« št. 243/LXIII) o določitvi nevarnostne tabele za zavarovanje za nezgode in o postopku ob uvrščanju obratov v nevarnostne razrede in nevarnostne odstotke, z vsemi poznejšimi dopolnitvami in spremembami * V Beogradu dne 8. aprila 1938. Minister za socialno politiko in ljudsko zdravje: Dragiša Cvetkovič s. r. * »Službeni list« št. G98/92 iz 1. 1934., št. 381/56 in 480/72 iz 1. 1937. NEVARNOSTNA TABELA /. del. Razredi nevarnostne tabele in nevarnostni odstotki v vsakem razredu. Nevarnostni Nevarnostni od- Srednji nevarnostni razred stotki v razredu odstotek razreda I 9 do 11 9 II 10 do 14 12 III 13 do 19 16 IV 16 do 24 20 V 20 do 30 25 VI 25 do 37 31 VII 31 do 47 39 Vlil 39 do 58 48 IX 48 do 72 60 X 60 do 89 75 XI 75 do 100 //. del. 90 Seznam obratov in njihovih nevarnostnih razredov po postavkah. I. skupina. Kmetijstvo. A. Obdelovanje zemlje. Številka Naziv obrata Nevarnostni postavke razred 1. Kmetijski obrati z vsem osebjem, vštevši gojenje živali, vrtnarstvo, ribarstvo in lov in kmetijska služinčad, če se uporabljajo stroji na motorni pogon (kakor: mlatilnice priprave za rezanje krme, stroji za žetev, sejalnice, kosilnice, parni plugi itd.) ... VI 2. Kmetijski obrati z vSem osebjem in kme- tijska služinčad z uporabo strojev na živalsko silo (mlatilnice, priprave za rezanje krme, stroji za žetev, sejalnice, kosilnice, priprave za čiščenje žita itd.)..................... V 3. Kmetijski obrati s celokupnim osebjem in kmetijska služinčad, če se ne uporabljajo stroji, gnani z motorjem ali z živalsko silo, temveč samo kmetijsko orodje, kose, srpi in plugi........................................... III Znak za večjo nevarnost: mlatilnice in priprave za rezanje in čiščenje, gnane s človeško silo. 4. Režijska dela v kmetijstvu za vzdrževanje inventarja (kakor: kovači, kolarji, mizarji, zidarji, strojniki, nadzorstveno osebje itd.), če kmetijski delavci niso imenoma zavarovani in če se dela z motorjem........................ V Znak za večjo nevarnost: večji obseg nevarnejših del in raba strojev za obdelovanje lesa. 5. Režijska dela v kmetijstvu za vzdrževanje inventarja, če kmetijski delavci niso zavarovani imenoma in če se dela brez motorja III Številka postavke Naziv obrata Nevarnostni razred številka postavke Naziv obrata Nevarnostni razred B. Kmetijski stroji. p) s silo nad 5—7 HP , . . 9'— din 6. Kmetijski stroji na motorni pogon (kakor: plugi, priprave za grabljenje zemlje in kopanje plodov, stroji za sejanje in umetno gnojenje, za košnjo trave in žita, za grabljenje in zbiranje sena ipd.).............................. XI Posluževalec teh strojev se zavaruje kakor industrijsko delavstvo. Ob pogonu na vrv je treba zavarovati tudi še zaposleno kmetijsko delavstvo, za katero se plačuje prispevek 1'— din od * delovnega dne in stroja. 7. Stroji z živalsko silo za sejanje in umetno gnojenje zemlje, grabljenje in zbiranje sena ipd...................................................... I Zaposleno delavstvo se smatra za kmetijsko in se zanje plačuje od stroja in delovnega dne 0'25 din. 8. Stroji z živalsko silo za košnjo trave in žita XI Zaposleno delavstvo se smatra za kmetijsko in se zanje plačuje od stroja in delovnega dne: a) pri strojih za žetev brez avtomatskega vezanja 3'— din, b) pri ostalih strojih 2'— din. 9. Mlatilnico z motorno silo v zvezi z ostalimi stroji, ki se uporabljajo pri mlačvi in ki se gonijo z isto pogonsko silo kakor mlatilnice XI Znak za večjo nevarnost za industrijsko delavstvo: uporaba stiskalnice za slamo. Strojniki in kurjači se zavarujejo kakor industrijsko delavstvo. Za zavarovanje zaposlenega kmetijskega delavstva — vštev-ši tudi tiste, ki delajo samo za hrano — pa se plačuje prispevek po dejanski sili mla- • tilnice od delovnega dneva in mlatilnice: a) pri običajnih mlatilnili garniturah: a), s silo do 3 IIP . . . 5’50 din b) s silo nad 3—5 IIP . . . 9'— din c) s silo nad 5—7 HP č) , s silo nad 7—10 HP d) s silo nad 10-15 HP e) s silo nad 15—25 HP f) s silo nad 25 HP 14'— din 17'- din 22 - din 27'50 din 34'— din b) pri mlatilnili garniturah z avtomatskim, vlaganjem ali elevatorjem ali stiskalnico za ■ slamo: 3 HP . . 3-5 HP . . 5-7 HP . . 7-10 HP . . -15 HP . . -25 HP . . g) s silo do h) s silo nad i) s silo nad j) s silo nad k> s sik) nad 10- 1) s silo nad 15- 25 HP 4'50 din 7'— din 11 '50 din 15'— din 19'50 din 24'— din 31'— din m) s silo nad c) pri mlatilnih garniturah z avtomatskim vlaganjem in elevatorjem ali stiskalnico za slamo: n) s silo do 3 HP . , . 3’— din o) s silo nad 3—5 HP. , . , 5'50 din r) s silo nad 7—10 HP . . . 14'— din s) s silo nad 10—15 HP . . . 17'— din š) s silo nad 15—25 IIP , . , 20'50 din t) s silo nad 25 HP . . . 27'50 din 10. Mlatilnice z živalsko silo................... . IX Zaposleno delavstvo se smatra za kme- tijsko in se plačuje zanje prispevek od stroja in delovnega dne, če se mlatilnica žene: a) z 1 do 3 konji, 2'— din, b) z dvema ali tremi pari konj, 4'50 din, c) s štirimi pari konj ali več, 6'50 din. 11. Stroji za čiščenje žita in drugih zemeljskih plodov.......................................... VI Zaposleno delavstvo se smatra za kmetijsko in se plačuje zanje prispevek 075 din od stroja in delovnega dne. 12. Stroji za robkanje koruze............................. XI Zaposleno delavstvo se smatra za kmetijsko ter se plačuje zanje od stroja in delovnega dne prispevek: a) pri motorni sili do 3 HP 3'— din, b) pri motorni sili preko 3 HP 5'— din, c) pri živalskem pogonu 2'— din. 13. Stiskalnice za slamo in seno.......................... XI Zaposleno delavstvo se smatra za kmetijsko in se plačuje zanje od stroja in delovnega dne prispevek 3'— din. 14. Stroji za rezanje krme, cirkularke in podobni stroji v kmetijstvu.................................. XI Zaposleno delavstvo se smatra za kmetijsko in se plačuje zanje od stroja in delovnega dne prispevek 2'— din. 15. Mlini za drobljenje zrnja, umetnega gnoja ipd..................................................VII Zaposleno delavstvo se smatra za kmetijsko in se plačuje zanje od slroja in delovnega dne prispevek 1'— din. 16. Priprave za parjenje krme (živinske hrane) IV. Zaposleno delavstvo se smatra za kmetijsko in sfe plačuje zanje od delovnega dne in stroja prispevek 0'50 din. 17. Stroji za predelavo mleka, separatorji . . III Zaposleno delavstvo se smatra za kmetijsko in se plačuje zanje od delovnega dne in stroja prispevek 0'25 din. 18. Stroji za črpanje in brizganje vode ipd. . . Zaposleno delavstvo se smatra za kmetijsko in se plačuje zanje od delovnega dne in stroja prispevek 0'25 din. Pripomba k postavkam 6. do 18.: Če so pri obratih, pri katerih se delavstvo zavaruje samo kot kmetijsko delavstvo, zaposleni delavci, ki so zavarovani kot strokovni delavci, se zniža določeni prispevek za kmetijsko delavstvo po stroju in delov- ni Številka Naziv obrata 1 Nevarnostni Številka Naziv obrata Nevarnostni postavke j razred postavke razred 19. 20. 21. 22. 23. 24. 26. 27. 28. 29. 30. 31. 32. nem dnevu za vsakega zaposlenega strokovnega delavca: pri postavkah 8., 12., 13. in 14. za 1'— din, pri postavkali 10., 11. in 15. za 0'50 din, pri postavkah 7.', 16., 17. in 18. za 0‘25 din. Prispevek za zaposleno kmetijsko-delavstvo ne sme biti manjši ko 10 din od stroja na leto. C. Gojenje živine. Gojenje (paša in pitanje) rogate živine, pristave.............................. Gojenje bikov in žrebcev................... . Gojenje (gojenje in paša) konj, mul, oslov ipd........................................... Znak za večjo nevarnost: dresiranje in treniranje konj. Gojenje (paša in pitanje) svinj, ovac, koz in podobne drobnice; zoološki vrtovi in farme Gojenje perutnine............................. Gojenje čebel, sviloprejk ipd................. Pripomba k postavkam 19. do 24.: Če pita trgovec kupljeno živino radi trgovanja, se uvršča pitanje skupno s trgovino v postavke 363., 364., 365. C. Vrtnarstvo in podobno. Vrtnarstvo cvetlic, zelenjave, semen, umetno gojenih cvetlic, drevesnice in sadovnjaki skupno s trgovino; urejevanje in vzdrževanje parkov in nasadov na pokopališču; nabiranje zdravilnih zeli..................... Obiranje sliv in drugega sadja................ Znak za večjo nevarnost: lastni prevoz. Vinogradništvo (vzdrževanje vinogradov in trgatev grozdja s teščenjem [prešanjem]) in hmeljarstvo, če nista v zvezi s kmetijstvom . .«......................... D. Ribarstvo. Ribarstvo (gojenje in lovljenje rib) v sladkih vodah; akvariji........................... Pomorski ribolov; gojišča ostrig ..... II. skupina. Javni p r o m e t. A. Železnice. Železnice za javni promet z vsemi pomožnimi obrati................................... »iti V XI VII II I II VI II IV V IV v Cestno železnice Znak za manjšo nevarnost: brez motornega pogona. B. Brodarstvo. Ladje na daljno plovbo z vsem osebjem na ladji . , ......... • . • VIII 33. 34. VI 36. 37. 38. 39. 40. 41. VI 1 VI Ladje obalne plovbe z vsem osebjem na ladji Ladje za pristaniški promet (vlačilci, mao-ne, plovni doki, plovni žerjavi), šolske ladje, reševalne ladje, potapljavci................. Pristaniško,'pisarniško in drugo osebje pa-roplovnih podjetij; paroplovne agencije . . Rečni promet, osebje na parnikih in vlačilcih na rekah in jezerih ter pristaniško in pisarniško osebje................. Vzdrževanje in nadzorstvo vodnih poti za ladijski promet; svetilniki, oprema in raz-prema ladij.......................................... VI Prevozi, trajekti, brodi, leteči mostovi, vlačenje ladij z živalsko silo ....... VI C. Zračni promet. Podjetja za zračni promet z vsem osebjem (hangarji, pristanišča, delavnice, tehnično in pisarniško osebje, spremljanje) .... 42. 43. 44. 45. 46. 47. 48. 49. 50. 51. 52. 53. Č. Poštna služba. Državna poštna služba skupno s prevažanjem pošte in montiranjem ter vzdrževanjem brzojavno-telefonskega omrežja . . . Poštna in brzojavna služba pri pogodbenih poštah .............. III. skupina. Zasebna prometna podjetja. A. Osebni in blagovni prevoz. Industrijske železnico z motorno silo kot samostojni obrati ali čp so nenormalnega obsega, združeni z industrijo............ Žične železnico in železnice na škripčevje kot samostojni obrati ali če so nenormalnega obsega, združeni z industrijo . . . , Prevažanje tovorov s težkimi ali lahkimi vozovi ali z avtomobili.................. Spediterska podjetja s prevozom in skladiščem in s pisarniškim poslom............. Znak za večjo nevarnost: manjši obseg pisarniških poslov. Težki tovorni vozovi z motorjem ali brez njega.................................... Lahki tovorni vozovi z motorjem ali brez njega............................. Avtobusi in avtotaksiji ........ Zasebna motorna osebna vozila ..... Prevoz oseb z živalsko silo: omnibusi, izvo-ščki, prevoz pošte, privatni vozovi ipd. . . Izposojevalnice čolnov na vesla in na jadra Prevoz s splavi in spuščanje drv po vodi kot samostojni obrati.................... Acropluni in zrakoplovi s posluževale! , . VIII VI I VI VIII IX VII VII v, Vj V/ III XI Številka Naziv obrata Nevarnostni postavke razred B. Pomožni prometni obrati. 54. Carinska in spedicijska posredništva; špedicija brez skladišča, prevoza in tovorjenja (pisarne), carinarnice brez skladišč ... I 55. Skladiščna podjetja, javna skladišča, carinarnice s skladiščem............................. IV Znak za večjo nevarnost: raba motorja in lastni prevoz. 56. Natovarjanje in raztovarjanje blaga kot samostojen obrat........................................... X 57. Prenašanje tovorov brez motorne ali živalske sile............................................... III Znak za večjo nevarnost: raba koles; nosači in vodniki v planinah. 58. Klonice (garaže) za avtomobile kot samostojen obrat; tudi v zvezi z delavnicami za popravljanje in prodajanje avtomobilskih sestavnih delov, bencina, olja itd.............. III Znak za večjo nevarnost: vožnja z avtomobili in pouk šoferjev. IV. skupina. Rudarstvo. 59. Premogovniki 60. Ostali rudniki 61. Pridobivanje soli 62. Iskanje nafte in rude . VI 63. Proizvajanje briketov in stisnjenega oglja . VIII V. skupina. Industrija kamenja in zemlje. A. Lomljenje kamenja in kopanje zemlje. 64. Lomljenje kamenja, cementnega laporja, marmorja, mavca, alabastra, apnenca, kremena, granita, vštevši transportne naprave, kakor: žične železnice itd. in vštevši obdelovanje (klesanje, strojno ali ročno drobljenje, žganje) ..... . .................................... XI Znak za manjšo nevarnost: rušenje velikih skladov na ameriški način (z žično žago ali helikoidalno žico); lomljenje, združeno z obdelovanjem (tolčenjem gramoza, naprav-ljanjem tlakovalnega kamenja in kamnoseškega blaga, žganjem mavca in apna, žaganjem materiala); lomljenje kamenja brez uporabe razstreliva. Znak za večjo nevarnost: krhek material; navpične (strme) stene; delo v rovih; nepo-voljne razmere za spravljanje; raba dinamita. 65. Drobljenje gramoza s stroji kot samostojen obrat.....................................VII 66. Drobljenje gramoza z rokami, pridobivanje in tolčenje najdenega kamna (najdenca) kot samostojen obrat....................... X 67. Kopanje peska, kršja in gramoza . , , , XI Številka Naziv obrata Nevarnostni postavke razred 68. Kopanje gline in ilovice, kaolina in druge zemlje brez nadaljnje predelave .... X Znak za manjšo nevarnost: pranje kaolina, ilovice in zemlje za barve ter naprav-ljanje zmesi. B. Predelovanje iu obdelovanje kamenja. 69. Kiparstvo (ornamentalno in figuralno okraševanje); kiparji-štukaterji........................... IV, Znak za večjo nevarnost: delo na zgradbah. 70. Kamnoseki-klesarji (izdelovanje nagrobnih spomenikov, predmetov iz granita in marmorja in struženje, dolbenje, brušenje in glajenje kamna); tudi skupaj z delom na zgradbah; tudi v zvezi s kiparstvom . . IV, Znak za večjo nevarnost: delo na zgradbah; večji obseg dela s stroji. 71. Izdelovanje mlinskih kamnov in brusov (naravnih iu umetnih)....................... VI 72. Brušenje in struženje kamenja kot samostojen obrt........................................ I 73. Izdelovanje blaga iz skrilavca........... III Znak za večjo nevarnost: obdelovanje lesa s sfroji. Znak za manjšo nevarnost: delo brez motorja. 74. Izdelovanje eternita, ksilolita, umetnega in azbestnega skrilavca....................... IVj 75. Izdelovanje cementa z lomljenjem cementnega laporja in apnenca ter dovažanjem in odvažanjem materiala in z vsemi pomožnimi obrati (izdelovanje vreč, sodov itd.) VII Znak za manjšo nevarnost: lomljenje velikih skladov na ameriški način; mehanično izpraznjevanje peči. Znak za večjo nevarnost: krhek material; navpične (strme) stene; nepovoljne razmere za spravljanje; raba dinamita. 76. Izdelovanje cementa brez lomljenja apnenca in cementnega lAporja..........................VII Znak za manjšo nevarnost: mehanično izpraznjevanje peči. 77. Izdelovanje cementnega blaga in umetnega kamenja.................................................. V Znak za manjšo nevarnost: če se ne uporablja motorna sila. 78. Mlenje in žganje kamenja in zemlje (žganje apna, mavca, magnezita, mlenje mavca, kremena idr.) kot samostojni obrati, vštevši prevoz.................................................VIII C. Predelovanje zemlje. 79. Izdelovanje Samotnega blaga in predmetov za izoliranje toplote............................. iy, Znak za večjo nevarnost: stroji za stiskanje iu rezanje. Številka Naziv obrata Nevarnostni številka Naziv obrata Nevarnostni postavke razred postavke razred 80. Izdelovanje glinastega blaga, majolike, lošča, kamenine; porcelanastega blaga, teralita, terakote in kamenitnih posod z motorjem . IV Znak za večjo nevarnost: stroji za stiskanje in rezanje. Si. Izdelovanje glinastega in podobnega blaga brez motorja; lončarji; pečarji, postavljanje peči in štedilnikov................................ IV Znak za večjo nevarnost: stroji za izsekavanje (stance) in stiskalnice. 82. Izdelovanje opeke s stroji, s pridobivanjem gline in peska ter žganjem opeke (zidne in strešne).......................................................................................... V Znak za manjšo nevarnost: če se ne koplje glina. Znak za večjo nevarnost: večji obseg dela pri strojih za stiskanje; nepovoljne razmere pri pridobivanju materiala. 83. Izdelovanje opeke na roko........................... V 84. Izdelovanje opeke s stroji in z roko, kjer se proizvaja manj kakor polovica strojne opeke V Znak za večjo nevarnost: večje število strojne opeke; stroji za stiskanje; nepovoljne razmere pri pridobivanju materiala. 85. Žganje opeke kot samostojen obrat ... V 86. Izdelovanje stekla, kristalnega, votlega in v ploščah (za okna), vštevši rafinerijo stekla, kakor: slikarstvo, graviranje, tiskanje, brušenje in poliranje na steklu...................... III Znak za večjo nevarnost: proizvajanje litega in valjanega stekla; če ni pnevmatičnega pihanja. Znak za manjšo nevarnost: mehaniziranje prenosa; avtomatske peči. 87. Rafinerija stekla kot samostojen obrat: sli- karstvo na steklu, jedkanje stekla z jedko vodo, graviranje in tiskanje na steklu . . 1 88. Izdelovanje brušenega stekla in brušenih ogledal; brusilnice in fasetiranje vsakovrstnega stekla; oblaganje stekla z zmesjo za ogledala; izdelava steklenih gumbov in steklenih biserov.................... IV Znak za večjo nevarnost: obdelovanje lesa; raba večjega števila brusov. Znak za manjšo nevarnost: raba avtomatskih in polavtomatskih priprav za brušenje. VI. skupina. Kovinska in s t r o j n a industrija. v A. Kovinska industrija. 89. Topilnice, valjarne železa, železne pločevine V 90. Topilnice, valjarne bakra, bakrene pločevine in drugih kovin VII 91. Livarne železa in kovin kot samostojen obral .VII Znak za, večjo nevarnost: večja raba strojev za obdelovanje lesa v mizarni za modele. Znak za manjšo nevarnost: pri postav- ki 93. 92. Izdelovanje železnega litega blaga . . . . Vil Znak za manjšo nevarnost: pri postav- ki 93. 93. Izdelovanje litega blaga iz brona in bakra ter drugih podobnih kovin.............. IV, Znak za večjo nevarnost: če se lije tudi železo v manjši količini. Znak za manjšo nevarnost pri postavkah 91., 92. in 93.: če prevladujejo manjši kosi in če obstoje priprave za dviganje. 94. Izdelovanje in popravljanje finih armatur, aparatov, instrumentov za merjenje vode, pare itd. ...................................... IV Znak za večjo nevarnost: litje. Znak za manjšo nevarnost: če se vrše samo popravila. 95. Kovači z motorjem, izdelovanje orožja in orodja, srpov, kos, lopat ipd................ VI 96. Izdelovanje pil III Znak za manjšo nevarnost: če se pile samo sekajo. 97. Izdelovanje vijakov, zakovic, kovanih klinč- kov, žebljev, verig in drugega podobnega kovanega blaga, z motorjem...................... IV, 98. Izdelovanje kovanih klinčkov, verig in podobnega kovanega blaga, brez motorja . . III 99. Izdelovanje drugega kovanega železnega blaga, z motorjem................................ V, 100. Kovači in kolarji za podkovanje konj in popravljanje voz, kovači orodja, brez motorja . V 101. Izdelovalci kotlov; kovačnice bakra ... II 102. Kovanje, tiskanje in stiskanje kovin (denarja, svetinj, ornamentov ipd.), obrat z motorjem....................................... VI Znak za manjšo nevarnost: galvaniziranje. 103. Izdelovanje ključavničarskega blaga (kovin- skih ograj, rolojev oboknic, vrat, opreme, blagajn, zdravstvenih naprav, izdelkov gradbenega ključavničarstva) z motorno silo; tudi z deli na zgradbah............................ VI Znak za večjo nevarnost: raba strojev za obdelovanje lesa. 104. Ključavničarji brez motorne sile; kovinski tokarji .............. VI 105. Podjetja za instalacijo centralne kurjave, in v zvezi z instalacijo zdravstvenih naprav, plina, dvigal ipd. ............................ IV, Znak za večjo nevarnost: delo z motorjem; raba aparatov za avtogensko varjenje. 106. Predelovanje pločevine: izdelava kuhinjskih potrebščin (loncev, vedric), lestencev. Številka postavke Naziv obrala Nevarnostni razred škatel, železnih sodov, pločevinastih peči ipd.; glasbil, pločevinastih, obrati z motorjem VI Znak za večjo nevarnost: delo na zgradbah. Znak za manjšo nevarnost: pri poslav-ki 108. 107. Predelovanje pločevine s pocinkanjem in emajliranjem.............................................. V Znak za manjšo nevarnost: pri postavki 108. 108. Izdelovanje malih galanterijskih predme- tov iz pločevine z avtomati, kakor: razni jedilni pribor, mali pribor za razsvetljavo, gumbi, ljožiei za britje itd....................... IV Znak za manjšo nevarnost: pri postavkah 106., 107. In 108.: manjša raba stiskalnic; avtomatizirana strežba strojev; novodobne priprave za zaščito prstov. 109. Kleparji (izdelovanje kleparskega blaga), brez motorjev in ki ne delajo na zgradbah; kositrarji........................................ III 110. Kleparji, ki delajo ludi na zgradbah, skupaj z delavnico; tudi v zvezi z instalacijo vodovodov in zdravstvenih naprav.............................VIII 111. Predelovanje žice v mreže, vrvice, žebljičke, igle in podobno blago.............................. IV 112. Izdelovanje kablov in izolirane žice z vsemi pomožnimi obrati; tudi z izdelovanjem vrvice iz žice v manjšem obsegu...........................VII 113. Izdelovanje blaga iz svinca, cinka, kositra, tombaka, pakfonga in njihovih zmesi in podobnih kovin, z motorno silo................. IV 114. Izdelovanje blaga iz svinca in pod. brez motorne sile...................................... III Znak za večjo nevarnost pri postavkah 113. in 114.: če se predeluje svinec v večjem obsegu. 115. Calvanoplastični zavodi, graverji in cizelerji kot samostojni obrati; ludi v zvezi s trgovino ............................................. III 116. Izdelovanje zlatega in, srebrnega blaga in blaga iz drugih plemenitih kovin; juvelirji brez trgovine . . I Znak za večjo nevarnost: raba motorne sile. B. Stroji in železne konstrukcije. 117. Izdelovanje strojev vobče; izdelovanje in popravljanje strojev, z motorno silo .... V 118. Izdelovanje in montiranje železnih konstruk- cij, kotlov, rezervoarjev, dvigal, žičnih železnic itd. . ' ....................................... X Znak za večjo nevarnost: če sc vrši za-kovičenje z roko; večji obseg del pri montiranju; pomanjkanje priprav za dviganje. 119. Montaža in demontaža železnih konstrukcij, v kotlov, težkih strojev in aparatov kot samostojen obral . «............................... . XI 8te\ Uka. Naziv obrata Nevarnostni postavko razred 120. 121. 122. 123. 124. 125. 126. 127. 128. 129. 130. 131. 132. 133. 134. 135. D. Glasbeni instrumenti. Izdelovanje in popravljanje klavirjev, harmonijev, orgel, cimbalov in avtomatskih godbenih priprav, z motorno silo .... Izdelovanje in popravljanje klavirjev itd., brez motorne sile............................. Izdelovanje gramofonskih plošč ..... Izdelovanje tamburic, gosli, gitar, citer in podobnih instrumentov......................... Znak za večjo nevarnost: raba motorne sile. II Montiranje in demontiranjc manjših strojev kot samostojen obrat ........ IV, Izdelovanje kmetijskih strojev, gasilskih in telovadnih priprav, strojev za mlinsko industrijo, lesenih tkalnih strojev, dvigal, tehtnic, kletarskih, pipniških in točilniških strojev in naprav z motorno silo................... VI Znak za večjo nevarnost: večja raba strojev za obdelovanje lesa. C. Strelno orožje. Izdelovanje in popravljanje vojaških pušk, topov in torpedov; arzenali in vojaške delavnice .............. V, Izdelovanje in popravljanje lovskih pušk . III Č. Fizikalni in kirurški instrumenti. Izdelovanje in popravljanje fizikalnih, optičnih, geodetskih, matematičnih, kirurških, ortopedskih, lekarnarskih in podobnih instrumentov in aparatov, z motorno silo; optiki, nožarji, brusci......................... Izdelovanje in popravljanje fizikalnih in drugih instrumentov in aparatov, brez motorne sile; optiki, nožarji in brusci . . . Izdelovanje in popravljanje električnih strojev za pogon in razsvetljavo; naprav za prenos sile s priborom in aparati; tudi z monterskimi deli in instalacijo v manjšem obsegu; z motorno silo.......................... Izdelovanje drobnega elektrotehničnega, telefonskega in telegrafskega instalacijskega materiala, baterij in potrebščin za radio . Znak za manjšo nevarnost: delo brez motorja. Izdelovanje električnih žarnic.................. Koucesionirnni inštalaterji za instalacijo električne razsvetljave, telegrafa, telefona, signalov, aparature za radio, strelovodov in naprav za prenos sile ........ Znak za večjo nevarnost: delo pri visoki napetosti. Prcciznostni mehaniki z motorno silo; izdelovanje in popravljanje....................... Prcciznostni mehaniki brez motorne sile . VI II II VI II II IV I IV Številka j Naziv obrata Nevarnostni postavke razred 136. 137. 138. 139. 140. 141. 142. 143. 144. 145. 146. 147. VII. skupina. G r n d n j a p r c v o z n i h sredstev. Gradnja in popravljanje ladij z vsemi pomožnimi deli; gradnja in popravljanje čolnov s pomočjo motorjev...............................VII Znak za večjo nevarnost: nedostajanje dvigalnih naprav; večja raba strojev za obdelovanje lesa. Gradnja in popravljanje lesenih čolnov brez motorjev.......................................... V Izdelovanje in popravljanje lokomotiv in vagonov........................................... IX Znak za večjo nevarnost: gradnja lokomotiv samih; nedostajanje dvigalnih naprav; večja raba strojev za obdelovanje lesa. Izdelovanje in popravljanje avtomobilov, aeroplanov, motociklov in biciklov ... III Znak za večjo nevarnost: izdelovanje motorjev; poskusne vožnje in leti; nedostajanje dvigalnih naprav; večja raba strojev za obdelovanje lesa. Izdelovanje in popravljanje vozov, karoserij, vozičkov, z motorno silo................ IV Znak za večjo nevarnost: večja raba strojev za obdelovanje lesa. Izdelovanje in popravljanje vozov, karoserij, vozičkov, brez motorne sile................ III VIII. skupina. Kemična industrija. A. Kemični proizvodi in farmacevtski preparati. Izdelovanje kemičnih proizvodov skupno s pomožnimi obrati.................................. V Znak za večjo nevarnost: proizvajanje žveplovega etra. Izdelovanje karbida, apnovega dušika (cia-namida) in drugih produktov na elektrokemični način, z vsemi pomožnimi obrati, brez lomljenja kamna............................. VI Znak za večjo nevarnost: večji obseg del s stroji za obdelovanje lesa; raba odprtih peči; izpraznjevanje električnih peči brez rabe elektrod. Izdelovanje kristalne in jedke sode, amoniaka, klorovega apna in ostalih produktov, ki so s temi v zvezi............................. IV Izdelovanje lepa, mizarskega kleja, želatine; predelovanje kosti; proizvajanje spo-dija............................................. IV Izdelovanje farmacevtskega, kozmetičnega, parfimerijskega blaga in etrskih olj; proizvajanje seruma.......................... II Kemični in fizikalni laboratoriji kol samostojni obrati; bakteriološke postaje ... II Številka postavke Naziv obrata Nevarnostni razred 148. 149. 150. 151. 152. 153. 154. 155. 156. 157. 158. 159. 160. 161. 162. B. Izdelovanje barv. Izdelovanje zemeljskih, kemičnih in mineralnih barv (svinčevih in, cinkovih barv, ultramarina itd.) in krede ...... Znak za večjo nevarnost: če se predeluje svinec v večjem obsegu. Izdelovanje katranovih barv.................... Izdelovanje lakov in firnežev, zamazke, tudi v zvezi z izdelovanjem vsakovrstnih barv, brez proizvajanja olja......................... Izdelovanje barv za lakiranje, oljnatih in tiskarskih barv, brez proizvajanja laka in firneža........................................ Izdelovanje voščila za čevlje.................. Znak za večjo nevarnost: izdelovanje škatel. Izdelovanje svinčnikov, pisalnih in risalnih potrebščin, tudi v zvezi z izdelovanjem črnila, krede, rdečega (pečatnega) voska, lepiva......................................... Znak za večjo nevarnost: večja raba strojev za obdelovanje lesa. C. Predelovanje katrana in smole. Izdelovanje asfalta, bitumna in asfaltne ma-stike; tudi v zvezi z izdelovanjem impregnirane lepenke; razen asfaltiranja .... Znak za manjšo nevarnost: delo brez motorja. Destilacija drv; pridobivanje oglja, lesnega kisa in lesnega katrana, umetne svile in stranskih proizvodov........................... Izdelovanje tanina in drugih izvlečkov za strojenje...................................... Znak za večjo nevarnost: večja raba strojev za obdelovanje lesa. Izdelovanje katranovih in smolnih proizvodov; karbolove kisline, naftalina, karboli-neja in impregnirane lepenke, rafiniranega katrana itd.................................... Č. Razstreliva in vžigalice. Izdelovanje razstreliv z vsemi stranskimi obrati; tudi z izdelovanjem nabojev, krogel, vžigalnih vrvic ipd............................ Izdelovanje smodnika; tudi v zvezi s predelovanjem ............................. Izdelovanje nitroceluloznih fabrikatov; celuloida, kolodija, nitrocelulozne svile ipd.; tudi v zvezi s predelavo....................... Izdelovanje in uporabljanje umetnih ognje-metnih predmetov (pirotehnika), skupno z napravljanjem nabojev, streljanje s topiči Izdelovanje vžigalic skupno s proizvajanjem klinčkov za vžigalice in drugimi stranskimi deli II IV lil VII IV IV VI V, VIII XI Številka postavke Naziv obrata Nevarnostni razred Številka postavke Naziv obrata Nevarnostni razred D. Olje in maščobe. X. skupina. 163. Predelovanje nafte v petrolej, bencin, parafinsko olje, asfalt, mineralno olje, parafin, kolomaz itd. .......................................... VI 164. Predelovanje in sortiranje mineralnih olj; pridobivanje olja za stroje, tovotne masti in maščobe za avtomobile, kolomaza ipd., brez destilacijskih aparatov kot samostojen obrat IV 165. Izdelovanje mastil brez destilacije kot samostojen obrat...................................... II 166. Izdelovanje in raiiniranjc rastlinskih (vege-tabilnih) olj z motorjem; tudi v zvezi z izdelovanjem laka, firneža in barv ... V 167. Izdelovanje rastlinskih olj brez motorja (mlini, stiskanje)................................. V 108. Topilnice za maščobe in loj z motorjem ali parnim kotlom, kot samostojni obrati; izdelovanje in rafiniranje margarina, cerezina in umetnega masla; izdelovanje stearina in glicerina................................................ IV 169. Topilnice za maščobe in loj brez motorja ali parnih kotlov, kot samostojni obrati . III 170. Izdelovanje sveč in mila s stranskimi produkti (glicerin itd.) z motorjem; tudi v zvezi s proizvajanjem kozmetičnega blaga v manjšem obsegu.............................................. III 171. Izdelovanje sveč in mila s stranskimi produkti, brez motorja....................................... II 172. Voščarski in medičarski obrati...................... I Znak za večjo nevarnost: delo z motorjem. IX. skupina. Centrale za proizvajanje sile in za preskrbo z vodo. 173. Izdelovanje plina za razsvetljavo in kurjavo (plinarne); proizvajanje vodnega, aceti-lenskega in oljnega plina; skupno z instalacijo ................................................... V Znak za manjšo nevarnost: proizvajanje brez instalacije. 174. Električne centrale za razsvetljavo, pogon in prenos sile, skupno z instalacijami na električnem omrežju; transformatorji, radijske oddajne postaje................................... VI Znak za nevarnost: pri postavki 175, 175. Prodaja električne energije brez lastnega proizvajanja električne energije in brez transformatorjev . .............................. IV Znak za manjšo nevarnost pri postavkah 174. in 175.: če ni instalacije. Znak za večjo nevarnost pri postavkah 174. in 175.: uporabljanje toka nad 3000 voltov; večji obseg instalacijskih del. 176. Vodovodna dela skupno z instaliranjem, iz- vzemši kopanje vodovodnih kanalov in polaganje cevi i i . t > V Tekstilna industrija. 177. Kupovanje, sortiranje in parjenje svilenih zapredkov kot samostojen obrat .... 178. Svilama (odvijanje zapredkov in proizvajanje svilene preje)............................... 179. Predilnice za naravno svilo..................... Znak za večjo nevarnost: delo z motorjem. 180. Prirejanje (kuhanje in predenje) konjske žime, kozje in podobne dlake; predelovalci kozje dlake.......................................... 181. Tkalnice in plctilnice za konjsko žimo; Sitarji ............................................... 182. Sortiranje lit prirejanje krp, dlake, kož, perja ipd.; tudi v zvezi z zbiranjem; starinarji ............................................... 183. Vlačilnice za volno............................. 184. Izdelovanje vate................................ Znak za večjo nevarnost: pri postavki 190. 185. Predilnice za bombaž in volno................... Znak za večjo nevarnost: pri postavki 190. 186. Izdelovanje sukanca in preje za pletenje, brez predenja........................................ 187. Tkalnice za platno, za bombaževo, volneno, laneno, svileno in podobno blago, brez predenja, z motorjem.......................... 188. Izdelovanje platna, bombaževega, volnenega, svilenega, lanenega, konopljenega in podobnega blaga; predenje, tkanje, apretiranje, z motorjem........................................... Znak za večjo nevarnost: pri postavki 190. 189. Izdelovanje kocev in pogrinjal, če ni v zvezi z izdelovanjem sukna; izdelovanje volnenih odej; izdelovanje in predelovanje klobučevine .............................................. Znak za večjo nevarnost: pri postavki 190. 190. Izdelovanje sukna; predenje, tkanje in apretiranje ............................................. Znak za večjo nevarnost pri postavkah 184., 185., 188., 189. in 190.: odprti (nepokriti) stroji za razkosmatenje bombaža in volne. 191. Izdelovanje preprog z motorjem kot samostojni obrati........................................ 192. Izdelovanje preprog brez motorja .... 193. Tkalci brez motorja............................. 194. Konopljarne, obdelava konoplje, lanu, jute (namakanje, lomljenje, trenje, sukanje, mi-kanje, apretiranje) z motorjem....................... Znak za večjo nevarnost: uporabljanje odprtih strojev za lomljenje in trenje, ki nimajo varnostnih valjev in varnostnih lijakov; nedostajanje naprav za odvajanje prahu. Znak za manjšo nevarnost: večji obseg ročnega mikanja. . VII I IV XI VIII IV, III 111 III IV, III I I Vlil številka Naziv obrata Nevarnostni postavke razred 105. Konopljarnc, obdelava konoplje, lanu in jute (namakanje; lomljenje, trenje, sukanje, mi-kanje) z izdelovanjem lanenega, konopljenega platna (predenje, tkanje, apretiranje) z motorjem.............................................. IV Znak za manjšo nevarnost: izdelovanje vr-varskega blaga in mrež, konfekcija (šivanje) vreč. 196. Izdelovanje vrvarskega blaga in mrež, gre-benarji, z motorjem, brez predilnice, kot samostojen obrat....................................... III 197. Izdelovanje vrvarskega blaga in mrež, obdelava konoplje, vrvarji, grebenarji, brez motorja.................................................. I 198. Izdelovanje posteljnih predmetov (posteljnega blaga, blazin in prešitih odej, žimnic); izdelovalci prešitih odej, pahavci .... II Znak za večjo nevarnost: delo z motorno silo. 199. Obrati za prirejanje tkanin in preje z motorjem; apretiranje, beljenje, barvanje, tiskanje, čiščenje ipd., kot samostojen obrat . . III 200. Obrati za prirejanje tkanin, brez motorja . II 201. 'Izdelovanje pletenega in klekljanega blaga z motorjem brez predenja; tudi v zvezi s konfekcijo in z izdelovanjem vezenin in poza-inentnega blaga.................................... I 202. Izdelovanje pletenega in klekljanega blaga, brez motorja . . ................................. I 203. Obrati za izdelovanje vezenin in čipk, umetnih, pisanih in belih, z motorjem .... II 204. Izdelovanje pozamentnega blaga z motorji, (trakov, pramenov, pasic, okraskov, obšivov in gumbov iz sukanca).............................. 1 205. Izdelovanje vezenin, čipk in pozamentnega blaga, brez motorja............................. I 206. Izdelovanje umetnega cvetja in listja ... 1 Znak za večjo nevarnost: delo z motorno silo. XI. skupina. Industrija p a p i r j a. A. Proizvajanje papirja in kartona. 207. Izdelovanje kartona (lepenke, lesovine, lesne tvarine) iz lesa, papirnih odpadkov, krp aji slapie......................................... V Znak za večjo nevarnost: odprti brusi; raba strojev za rezanje lesa. 208. Izdelovanje celuloze (vštevši brusilnice lesa) kot samostojen obrat............................ Vil Znak za večjo nevarnost: odprti brusi. 209. Izdelovanje papirja in kartonažnega papirja z vsemi pomožnimi obrati, kakor: sortiranje krp ipd............................................ VI Znak za večjo nevarnost: če je brusilnica; če se proizvaja celuloza. Stovilka postavke Naziv obrata Nevarnostni razred 210. 211. 212. 213. 214. 115. 216. 217. 218. 219. 220. 221. 292 Izdelovanje stisnjenega papirja (papirjevi-ne) s primesmi in temu sorodnih proizvodov (ksilolit itd.).................................... IV B. Predelovanje papirja. Predelovanje papirja v tapete, v pisani, preparirani, gladki, voščeni, pergamentni in fotografski papir....................... Konfekcija cigaretnega papirja in stročnic za cigarete.................................... Konfekcija papirja (izdelovanje kuvert, papirnatih vreč in tulcev), z motorjem . . . Izdelovanje kartonažnega blaga z motorjem; tudi v zvezi s konfekcijo papirja.............. Znak za večjo, oziroma manjšo nevarnost: večja ali manjša .raba strojev za stiskanje, izsekavanje (stance) in rezanje. Konfekcija papirja in kartonažnega blaga, brez motorja................................... V, III III V. 223. XII. skupina. Industrija us n j a in g u nt e. A. Izdelovanje usnja. Izdelovanje usnja z vsemi pomožnimi obrati, vštevši drobljenje drevesne skorje; proizvajanje jermenja za pogon strojev, z motorno silo . . . . , ................... Znak za večjo nevarnost: nepovoljno zaščitne naprave pri strojih za lomljenje skorje in pri ostrih valjih. Irharskc delavnice in luženje (strojenje) kože, brez motorja........................... Drobljenje in mlenje drevesne skorje kot samostojen obrat......................... Znak za večjo nevarnost: če se uporabljajo odprt i stroji za drobljenje. B. Izdelovanje blaga iz gume in njenih nadomestkov. Izdelovanje blaga iz gume, kavčuka, guta-perče, impregniranega gumijastega platna, umetne kože, linoleja, azbesta itd. z motorjem, brez tkanja............................. Znak za večjo nevarnost: predelovanje surove gume. Izdelovanje blaga iz gume ipd., brez motorja ....................................... Popravljanje in vulkaniziranje izdelkov iz gume, kavčuka, gutaperče itd................. Izdelovanje tkanin iz gume, elastičnih tkanin, gumijevih pasov in trakov s tkanjem brez predelave gume.......................... XIII. skupina. Predelov a njo usnja in njegovih nadomestkov. Izdelovanje čevljev z motorjem; čevljarji z motorji . . . ........................... • VI III VIII VI II Številka Naziv obrala Nevarnostni postavke Znak za manjšo 110varnost: če se ne uporabljajo stroji za izsekavanje (stance). 224. Čevljarji brez motorjev, izdelovalci opank, izdelovalci copat........................................... I Znak za večjo nevarnost: raba električnih motorjev za pogon šivalnega stroja; strojenje kož za opanke. 225. Izdelovanje jermenarskega in sedlarskega blaga z motorjem; tudi v zvezi z barvanjem usnja ............................................... H 226. Jcrmenarji in sedlarji brez motorja; tudi v zvezi z barvanjem usnja.............................. 1 227. Izdelovanje torbarskega in usnjenega galanterijskega blaga iz usnja, usnjatih imitacij in tekstilnih tvarin, z motorjem..................... I Znak za večjo nevarnost: obdelovanje lesa s stroji. 228. Torbarji brez motorjev............................... I 229. Tapctniki in dekoraterji kot samostojni obrati.............................................. II XIV. skupina. Gozdno-žagarska industrija. 230. (»ozdni obrat: sečnja (podiranje dreves), napravljanje drv, dog, pragov ipd., žganje oglja in zlaganje drv z odvažanjem (z voz-mi, železnico, plavljenjem itd.): A. V območju okrožnih uradov: Banjaluka, Dubrovnik, Ljubljana, Tuzla, Zagreb .... XI B. V območju okrožnih uradov: Beograd, Kar- lovac, Niš, Sarajevo, Skoplje, Split, Sušak X C. V območju okrožnih uradov: Novi Sad; Osijek, Petrovgrad, Sombof, Subotica .... IX Znak za manjšo nevarnost: če se ne podirajo drevesa, ampak se samo obdelujejo posekana debla. Pripomba k postavki 230. Pri podjetjih, ki zaposlujejo povprečno več kot 1000 delavcev, se sme odrediti nevarnostni razred v mejah teh treh razredov neodvisno od območja, v katerem obratujejo, in to po dejanski nevarnosti, ki so jo imela ta podjetja v poslednjem revizijskem razdobju. 231. Žagarski obrati z vsemi deli na kraju obra- ■ ta; tudi v zvezi s stranskimi obrati lesne industrije ............................................. IX Znak za večjo nevarnost: večja raba krožnih žag (cirkulark; izdelovanje zabojev ipd.) Znak za manjšo nevarnost: raba strojev za goljenje dreves; izdelovanje deščic za oplatico (turnir). 232. Žage za deske s krožnimi žagami; tudi skupno s sečnjo lesa in prevozom......................... XI 233. žage za deske brez krožnih žag; tudi skupno s sečnjo lesa in prevozom.........................VIII Znak za večjo nevarnost; sečnja lesa. ,j Številka Naziv obrata Nevarnostni postavke razred 234. Žage za deske s krožnimi žagami skupno z mlinom............................................. XI 235. Žage za deske brez krožnih žag skupno z mlinom............................................Vlil 236. Tesarji brez motorja, tesarsko delo na skladišču in na gradnjah; izdelovanje dog, pra- gov, korit in podobnih grobih lesenih predmetov; kot samostojen obrat................. XI 237. Impregniranje lesa kot samostojen obrat . . VII 238. Žganje lesnega oglja skupno s sečnjo vej, brez podiranja dreves, kot samostojen obrat VI 239. Žaganje drv s krožnimi žagami, skupno s cepljenjem drv za kurivo, kot samostojen obrat.............................................. XI 240. žaganje drv s tračnimi žagami, tudi skupno z ročnim cepljenjem drv, kot samostojen obrat..............'.......................! . VIII 241. žaganje in cepljenje drv, ročno, kot samostojen obrat............................................VIII 242. Izdelovanje lesne volne kot samostojen obrat VIII XV. skupina. Industrija za pr e d e 1 o v a n j o 1 e s a i n r o z b a r s t v o. A. Predelovanje lesa. 243. Izdelovanje sodov in dog za sode, z motorjem ................................................VIII 244. Sodarji (bednjarji) brez motorja................. 111 245. Izdelovanje parketov kot samostojen obrat . VI 246. Izdelovanje lesenih rolojev in oknic (žaluzij) VII 247. Izdelovanje čepov iz lesa ali plule, s krožnimi žagami............................................. IX 248. Izdelovanje čepov iz lesa ali plute, z motorjem brez krožnih žag.................................... V. 249. Izdelovanje palic in držajev za dežnike, s krožnimi žagami.................................. IV 250. Izdelovanje palic in držajev za dežnike, z motorjem brez krožnih žag........................ II 251. Izdelovanje kopit in podpetnikov za čevlje in-podobnih predmetov, z motorjem . . . VII 252. Struženje lesa z motorjem; izdelovanje drobnega in galanterijskega lesenega blaga, igračk, deščic za ščetke; pripravljanje stru-garskega lesa, izdelovanje okvirov, rezbar- ske delavnice ipd...............................VIII 253. Struženje lesa brez motorja; izdelovanje drobnega in galanterijskega lesenega blaga, igračk, palic in podobnih predmetov; rez-barstvo........................................... 1 254. Izdelovanje lesenih klinčkov (zobotrebcev),. z motorjem.......................................VII 255. Kolarska dela in izdelovanje voznih sestavnih delov, z motorjem............................VIr 256. Kolarji brez motorja 111 Številka Naziv obrata Nevarnostni postavke razred 257. Mizarska dela z motorjem in s popolnoma ločenimi prostori za strojno in za ročno delo, z vsemi pripadajočimi obrati ...... VIII Znak za večjo ali manjšo nevarnost: večji ali manjši obseg strojnega dela. 258. Mizarska dela z motorjem, če niso popolno- ma ločeni prostori za ročno in za strojno delo, z vsemi pripadajočimi obrati .... IX Znak za večjo ali manjšo nevarnost: večji ali manjši obseg strojnega dela. 259. Mizarska dela brez motorja....................... VI Znak za večjo nevarnost: delo na zgradbah. 260. Izdelovanje predmetov iz plute, rezanje plute.......................................... II Znak za večjo nevarnost: raba motorja. B. Izdelovanje Ščetk in pletenega blaga. 261. Izdelovanje ščetk in metla, košarska in ple- tarska dela (pletenje blaga iz lesa, slame, rogozovine in podobnega blaga), z motorjem, tudi skupno s predelovanjem lesa . . V 262. Košarska in pletarska dela; ščetarska dela, brez motorja ............ II C. Predelovanje kosti, rogov, celuloida ipd. 263. Izdelovanje glavnikov in drugega blaga iz celuloida, tudi v zvezi z izdelovanjem predmetov iz rogov in kosti........................ .VI Znak za večjo nevarnost: delo z motorno silo. 264. Izdelovanje blaga iz rogov, kosti, galalita, jantarja ipd., delo z motorjem ..... III I 265. Izdelovanje blaga iz rogov, kosti in podobno, brez motorja.................................. . I XVI. skupina. Industrija hrane in pijače. A. Hrana in jestvine. 266. Mlini (navadni in umetni); luščilnice ječmena in riža; mlini za debelo mlenje . . • VII 267. Mlini na veter VI 268. Mlini na ladjah .VII 269. Pekarne, izdelovanje biskvitov, keksov ipd., z motorjem, parne pekarne ...... IV Znak za manjšo ali večjo nevarnost: manjša ali večja intenzivnost dela pri strojili za rezanje in gnetenje testa. 270. Izdelovanje testenin (makaronov in podobnega blaga iz testa), z motorjem..............VIII 271. Pekarne, izdelovanje testenin, brez motorja, tudi v zvezi s slaščičarno, napravljanje štrukljev II 272. Slaščičarne; napravljanje kolačev, alve, bo- ze, čežane, in kuhanje sadja . . • , , 1 številka postavke Naziv obrata Nevarnostni razred 273. 274. 275. 276. 279. 280. 281. 282. 283. 284. 285. 286. Znak za večjo nevarnost: delo z motorjem; ulična prodaja sladoleda ipd. Izdelovanje sladkorja.............................. V) Izdelovanje škroba, dekstrina in saga; tudi v zvezi z izdelovanjem grozdnega sladkorja in sirupov..................................VII Izdelovanje čokolade, kakaa, kanditov in sladkornega blaga ............................... III Sušenje in etivaža sliv in drugega sadja; sušenje povrtnine, koruze ipd.; tudi v zvezi s stiskanjem sadja, kuhanjem čežane in v manjšem obsegu s kuhanjem žganja; delo z motorjem....................................... V, Sušenje, etivaža, sortiranje in vkladanje sliv in drugega sadja, brez motorja, izvzemši obiranje sliv in sadja...................... . I Izdelovanje kavnih nadomestkov, kave iz divje salate, cikorije, fig ipd.; praženje kave III Mlini za začimbe, papriko, sol ipd., če niso v zvezi s trgovino................................. VI Izdelovanje ribjih in mesnih konserv . . III Znak za večjo nevarnost: lasten ribolov. Izdelovanje rastlinskih konserv, tudi v zvezi z mesnimi, gorčice, dodatkov za juho . . VI Predelovanje mesa z motorjem in s klavnico, izdelovanje klobas, salam in mesnih proizvodov; tudi skupno s pitanjem živine za zakol ..................................... V Predelovanje mesa z motorjem brez klavnice V Mesarji in klobasarji, brez motorja, tudi v zvezi s trgovino z mesom, suhim mesom in klobasami.................................... V čiščenje črev: izdelovanje sirila .... I Predelovanje mleka, izdelovanje sira in masla, brez gojenja rogate živine; zbiralnica mleka 287. 288. 289. 290. B. Pijače. Kuhanje žganja kot samostojen obrat . . , Izdelovanje likerjev, esenc in drugih spiri-tuoz, razen izdelovanja špirita, sadnih sokov ipd.............................................. Znak za večjo nevarnost: delo z motorno silo in kotli z večjim pritiskom. Pivovarne in izdelovanje slada z vsemi pomožnimi obrati ................................. Izdelovanje špirita, tudi v zvezi z izdelovanjem žganja in likerjev, kvasa in drugih stranskih proizvodov; rafinerija špirita . . Znak za večjo nevarnost: izdelovanje kvasa kot glavni proizvod; izdelovanje ogljikove kisline; proizvajanje kvasa in špirita iz žita in krompirja. Znak za manjšo nevarnost: izdelovanje likerjftv. III VII VI Številka Naziv obrata Nevarnostni številka Naziv obrata Nevarnostni postavke . razred posta\ke razred 291. Pridobivanje mineralne vode, polnjenje steklenic in razpošiljanje....................... III 292. Izdelovanje sodavice, brezalkoholnih pijač in umetnih mineralnih vodfi................... IV 293. Pridobivanje kisa in ocetne kisline iz vina ali špirita ali pod., kot samostojen obrat . III Znak za večjo nevarnost: delo z motorjem; pridobivanje kisa iz kemikalij. 294. Izdelovanje in pridobivanje ledu kot samostojen obrat; hladilnice . . .......... V Znak za večjo nevarnost: pridobivanje naravnega ledu; prevažanje v velikih količinah. XVII. skupina. Industrija tobaka. 295. Izdelovanje tobaka z vsemi pomožnimi deli 1 296. Monopolska skladišča (tobaka, soli idr.) in odkup tobaka, skladišča predelanega tobaka skupno s trgovino.......................... 1 XVIII. skupina. Gostilne, kavarne in k r f m e. Hoteli, krčme in prenočevalniee; tudi v zvezi z restavracijo in kavarno..................... I Znak za večjo nevarnost: raba motorne sile; lasten prevoz. Gostilne, mehane, kavarne, okrepčevalnice (bufleti), (dajanje jedil in pijače brez prenočišča) . . ............................................ I Kavarne (dajanje kave, čaja in drugih pijač) I Skuharne, kuhinje, menze (dajanje jedil brez pijače)...................................... I Gostilne skupno z mesarstvom.................... III Znak za večjo nevarnost: lastni prevoz. XIX. skupina. Oblačilna industrija in čiščenje. 302. Izdelovanje perila, korzetov, ovratnic ipd., z motorjem............................ . ■ . I 303. Izdelovanje perila brez motorja . . . . . I 304. Konfekcija oblek, krojači (kmetski krojači) I Znak za večjo nevarnost: raba motorne sile. 305. Izdelovanje in popravljanje sončnikov, brez izdelovanja palic; tudi v zvezi s trgovino I Znak za večjo nevarnost: raba motorne " sile. 306. Izdelovanje klobukov; izdelovanje osnov (klobučnjakov) za klobuke in fese z motorno silo, z apretiranjem in barvanjem in vsemi pripadajočimi posli III 307. Delavnice za klobuke z motorjem: prireja- nje,' apretura in barvanje klobukov, fesov in slamnikov, brez izdelovanja osnov (klobuč-ujakov^j tudi v &SSA S trgovino , m. _ lil 297 298. 299. 300. 301. 318. 319. 320. I III V III 308. Delavnice za klobuke in slamnike, brez motorja; tudi v zvezi s trgovino...................... I 309. Konfekcija čepic............................... I Znak za večjo nevarnost: delo z motorjem. 310. Modistke, prirejanje ženskih klobukov . . I 311. Izdelovanje slamnikov.......................... I Znak za večjo nevarnost: hidravlična stiskalnica. 312. Izdelovanje rokavic............................ I Znak za večjo nevarnost: delo z motorjem. 313. Krznarji, kožuharji, shranjevanje in barvanje krzna, prepariranje ptic in živali . . 314. čiščenje in barvanje obleke in perila . . 315. Pralnice (snaženje perila) z motorno silo Znak za večjo nevarnost: raba centrifug in kalandrov. 316. Pralnice brez motorne sile..................... Znak za večjo nevarnost: stroji za likanje in kalandri. 317. Zavodi za snaženje stanovanj in pohištva od prahu, za shranjevanje preprog in pohištva, za izposojevanje predmetov....................... I XX. skupina. Gradnja železnic, cest in vodnih zgradb. Gradnja mostov brez železnih konstrukcij in brez dela s kesoni kot samostojen obrat XI Gradnja mostov z železnimi konstrukcijami ali s kesoni..................................... XI Gradnja in vzdrževanje železnic (izkopavanje trase, napravljanje banketov, uravnalna dela na suhem in na vodi, polaganje tirnic itd.), vštevši gradnjo predorov, izvzemši pridobivanje in dovažanje kamenja zunaj trase in gradnjo železniških poslopij.................... IX Znak za večjo nevarnost: raba razstreliv, gradnja predorov, presekov v kamnu, gradnja mostov in propustov. Znak za manjšo nevarnost: če se opravlja delo v zemeljnatem svetu; dela samo za popravila in vzdrževanje. 321. Gradnja in popravljanje cest (izkopavanje trase, napravljanje banketov, valjanje itd.), izvzemši pridobivanje in dovažanje kamenja izven trase) kot samostojen obrat .... VIII Znak za večjo nevarnost: raba razstreliv. Znak za manjšo nevarnost: dela samo za popravila. 322. Tinkar ji ........................................ III 323. Asfaltarji, tudi v zvezi s tlakovanjem . . VI 324. .Vzdrževanje cest, cestarji in cestni delavci IV 325. Gradnja luk (luške gradnje)........................VII 326. Vodne gradnje (izvzemši pridobivanje in do važanje kamenja); gradnja vodotokov (kana-kili gradnja naprav za vodno gospodarstvo, Številka Naziv obrata Nevarnostni Številka Naziv obrata Nevarnostni postavke — razred postavke razred urejanje rek, potokov, hudournikov, gradnja obrambnih nasipov, gradnje za okoriščanje vodnih sil, trebljenje strug (bagri) ... VI Znak za večjo nevarnost: dela pri zagrad-bah dolin; dela s kesoni; trebljenje struge z ladje; raba motorne sile v večjem obsegu, nevarnost zasutja. 327. Dela za izsuševanje zemljišč (drenaža), kot samostojen obrat........................................ III 328. Gradnja cestnih in. vodovodnih kanalov, skupno s polaganjem cevi.................................Vil Znak za večjo nevarnost: delo v veliki globini; nevarnost zasutja; razstreljevanje v večjem obsegu; lomljenje kamna, kakor v rudnikih; delo pod zemljo. 329. Planiranje zemlje in zemeljska dela vobče, kot samostojen obrat.............................. IV Znak za večjo nevarnost: raba razstreliv. XXI. skupina. O r a d n j e n a d z c* m I j n (visoke gr a d n j e). 330. Gradbena podjetja za gradnjo nad zemljo; visoke gradnje, betonske visoke gradnje itd. VIII Znak za večjo nevarnost: gradnja visokUp dimnikov in stolpov; rušenje zgradb. 331. Zidarski in zidarsko-tesarski mojstri; gradnja pritličnih hiš v lastni režiji......................VIII Znak za manjšo nevarnost: gradnja kmetskih hiš iz nežgane opeke in druge kmetske gradnje v lastni režiji. Znak za večjo nevarnost: tesarsko delo. 332. Dela pri rušenju kol samostojen obral . . XI 333. Kopanje (vrtanje) vodnjakov in kapnic, kot samostojen obrat; vodnjakarji (studenčarji) XI 334. Pokrivanje streh kot samostojen obrat . . X Znak .za manjšo nevarnost: če se krijejo nizke ali ravne strehe s pločami iz katranov ih proizvodov. 335. Izdelovanje poda iz deščic (polaganje par- ketov) kot samostojen obrat....................... VI 336. Popločevanje poda in zidov z umetnimi plo-čicami, pločami iz teraca, granita, betona in podobnega, kot samostojen obrat . . . II 337. Sobni slikarji in pleskarji..................VII 338. Slikarji napisov (firmopisci) ...... II 339. Pooblaščeni inženirji in arhitekti, kulturni inženirji, geometri, tehniki za drenažo, ki ne izvršujejo gradenj v lastni režiji, geodetsko merjenje in hidrometricno posnemanje, Irasiranje železnic, cest ipd. ...... II 340. Vzdrževanje zgradb, dirkališč in igrišč; strega centralne kurjave, dvigal ipd., kot samostojen obrat . . II Znak za večjo nevarnost: delo z motorjem. 341. Podjetja za snaženje oken, vrat itd. , , , VIII 342. 343. 344. 345. 346. 348. 349. 350. 351. 352. 353. 354. 355. 356. 357. XXII. skupina. G r a ,f i č n a industrij a. Tiskanje z motorjem in litografska dela, z vsemi pripadajočimi obrati; tudi v zvezi s knjigoveštvom..........................* . III Tiskanje brez motorja, tudi v zvezi s knjigoveštvom ...................................... I Izdelovanje fotografij, fototipij; fotokeini- grafični zavodi .........................., [ Risarji, slikarji, lepopisci in ostali grafični obrati.......................................... I Izdelovanje klišejev, pečatov in tiskarskih plošč kol samostojen obrat; izrezovanje črk in izdelovanje slik v lesu, cinkografija in izdelovanje tiskarskih plošč; razmnoževanje kamnopisov in slik, jeklorezov, bakrorezov, tudi z barvami; izdelovalci pečatov ... IV. Knjigoveznice, tudi v zvezi s konfekcijo papirja in kartonažo v manjšem obsegu . . I Znak za večjo nevarnost: delo z motorjem. XXTTT. skupina. II i g i e n a. Zdravilišča, kopališča, sanatoriji, bolnišnice, porodnišnice, umobolnice, ambulance, instituti za zobno tehniko; zdravniška služba vobče.......................................... II Kopalne naprave .......... II Brivci, naprave za kozmetiko, negovalnice zdravja in snage, napravljanje umetnih las I Znak za večjo nevarnost: raba motorne sile. ................... XXIV. skupina. Občinski i n d r u g i javni o h r a t i. Občinska in druga javna služba, izvzemši občinska in javna podjetja, kakor: elektrarne, plinarne, vodovod, tramvaj, pogrebna podjetja idr. II Pripomba. Če je občinska služba deljena na razne administrativno ločene veje, se te veje razvrščajo v postavke 352. do 361. Javna uprava, občinsko in drugo pisarniško osebje in služitelji z dostavljanjem, bobnarji I Stražarji in čuvaji, nočni čuvaji, poljski čuvaji, gozdni in lovski čuvaji ...... V Tržno nadzorstvo; merjenje in tehtanje blaga, pobiranje trošarine ........ II Javne klavnice in veterinarska služba . . II Snaženje in vzdrževanje ulic; čiščenje ulic, prog in cest snega ipd....................... IVI Vzdrževanje in urejanje parkov in pokopališč . . . . .. . . . ( • I : | JV Številka Naziv obrala Nevarnostni postavke razred 358. Odstranjevanje smeti; snaženje kanalov, ro- vov in stranišč; konjederci....................... VI 350. Dimnikarji........................................ 111 360. Ognjegasci.......................................... V 361. Dezinfekcija stanovanj, pohištva in obleke VI 362. Pogrebni zavodi, oprema in prevoz mrličev, kopanje grobov; tudi v zvezi s trgovino pogrebnih potrebščin...................................... III Znak za večjo nevarnost: večji obseg grobarskih del. XXV. skupina. Trgovina. 363. Trgovina z rogato živino in konji ... VI 364. Trgovina z drobnico (svinjami, ovcami itd.) II 365. Izvoz perutnine in jajce, tudi v zvezi s trgovino živine.............................................. IV 366. Trgovina z zemeljskimi pridelki (žitom, se- menjem, cvetlicami, gnojem ipd.) z lastnim prevozom ali na debelo........................... III 367. Trgovina z zemeljskimi pridelki na drobno, brez prevoza; trgovina s cvetlicami ... I 368. Trgovina z rudami in nafto, katranom ipd. ter njih proizvodi................................ IV 361). Trgovina z gradbenim materialom (železo, strešna in zidna opeka, apno, kamen, pesek itd.)............................................ VI 370. Prodaja drv in oglja z motornim Žaganjem in cepljenjem drv; skladišča, drv, parketov in lesnega materiala.............................VIII Znak za manjšo nevarnost: brez lastnega prevoza. 371. Prodaja drv in oglja brez motornega žaganja in cepljenja drv; skladišča drv, parketov in lesnega materiala.............................. VI Znak za manjšo nevarnost: brez lastnega prevoza. 372. Trgovina s steklom in porcelanom ter ku- hinjsko, namizno in jedilno opravo (iz stekla, kamna, kovin itd.); steklorezci . . I 373. Trgovina z železom in proizvodi kovinske in strojne industrije............................... III 374. Trgovina s proizvodi elektrotehnične iu strojne industrije in zastopstva, z instalacijo, montažo in delavnicami, brez izdelovanja ............................................ II Znak za večjo nevarnost: pod post. 375. 375. TrK0Vina * malimi predmeti, strojne, elektrotehnične, fotografske in optične industrije, z aparati, stroji, instrumenti, raznimi potrebščinami, radijskimi aparati ipd. . . Znak za večjo nevarnost za postavki 374. in 375.: večji obseg instalacij, montaže in delavnic za popravila, ki jih je smatrati za nenormalne pomožne obrate po § 3. na-redbe v zvezi s postavko 129. uev. tabele. Številka Naziv obrata Nevarnostni postavke ra z reti 376. Trgovina z lovskimi in vojaškimi potrebščinami, razstrelnimi snovmi in pirotehničnimi proizvodi; tudi v zvezi s popravili . II 377. Trgovina z urami in plemenitimi kovinami, z dragimi kamni, koralami in bižuterijo; tudi v zvezi s popravili.................................. I Znak za večjo nevarnost: raba motorne sile. 378. Trgovina s pohištvom in večjimi glasbenimi instrumenti, hišno opravo, potrebščinami za notranjo dekoracijo in pogrebnimi potrebščinami; tudi s popravljanjem v manjšem obsegu................................................... JI 379. Trgovina z usnjem in prodajo čevljev; prodaja izdelkov iz usnja in gume ter čevljarskih, sedlarskih in torbarskih potrebščin; prodaja čevljarskega, sedlarskega in torbar-skega blaga; tudi s popravljanjem ... I 380. Trgovina z manufakturnim blagom in konfekcija oblek in perila; prodaja preje, platna, tkanin, čepic, klobukov, fesov ipd.; na * debelo in na drolmo....................................... I 381. Trgovina z manufakturnim blagom na drobno brez prevoza ......................................... I 382. Trgovina z galanterijskim, nirnberškim in ostalim drobnim blagom, z malimi glasbenimi instrumenti; bazarji ................. . I 383. Knjižnice in trgovina s papirjem iu drob- nimi monopolnimi predmeti; prodaja pisalnih, risalnih in knjigoveških potrebščin, artističnih proizvodov, starin ipd.; izposo-jevanje knjig............................................. [ 384. Trgovina z lekarniškimi, drogerijskimi iu ostalimi kemičnimi proizvodi ...... II Znak za večjo nevarnost: opravek z raz-nesilno, jedko iu strupeno snovjo v večji meri. 385. Trgovina z voskom, svečami, milom, barva- mi, parfumi, maščobnim blagom in kozmetičnimi proizvodi......................................... I 386. Trgovina z živili in kolonialnim blagom, pa debelo ali na drobno in na debelo . . JU 387. Trgovina z živili in kolonialnim blagom na . drobno s prevozom....................................... J|[ 388. Trgovina z živili in kolonialnim blagom, na drobno brez prevoza •.................................. I 389. Trgovina s pijačami na debelo ali na drobno s prevozom; založišča vina, piva, rudninskih vodti ipd., tudi v zvezi s kletarstvom . . V. :W(). Trgovina s pijačami, pivom, žganjem, sodavico, bozo ipd. na drobno brez prevdza . I 391. Trgovina z mešanim blagom s prevozom ali na debelo, tudi v zvezi z gostilno . . II 392. Trgovina z mešanim blagom na drobno brez prevoza.............................................. I 393. Premična trgovina (prodaja in zbiranje od hiše do hiše) s prevozom................................. VI Številka Naziv obrata Nevarnostni postavke ra2red 894. Premična trgovina (prodaja in zbiranje od hiše do hiše) brez prevoza, kolportaža . I 895. Trgovinski potniki, zastopstva s potniki, kot samostojni obrati........................................ I 390. Zastopstva, agenture, komisionarska opravila, informacijske in posredovalne pisarne brez lokala, skladišča ali delavnice ... 1 Pripomba. Zastopstva s skladiščem blaga, z delavnico ali lokali se morajo uvrstiti kakor trgovine oziroma delavnice. XXVI. skupina. Denarni in zavarovalni zavodi ter samostojne pisarne. 397. Denarni, kreditni in zavarovalni zavodi; zastavljalnice .................................. I 898. Osrednje pisarne industrijskih podjetij, ki niso v zvezi s proizvajanjem................... 1 399. Osrednje pisarne trgovinskih podjetij, ki niso v zvezi s trgovino ........ I XXVII. skupina. Gledališča in razno. A. Gledališča. '400. Gledališka podjetja.......................... II 401. Kinematografi................................. II 402. Razpečevanje in snemanje filmov .... II Znak za večjo nevarnost: večje skladišče filmov. 403. Cirkusi, menažerije, podjetja za produkcije VI 404. Godbene kapele in pevski zbori, kot samostojni obrati...................................... . I i B. Svobodni poklici in razno. '405. Svobodni poklici; odvetniki, novinarji ipd. I 406. Šole, vzgojevalnice in zavetišča................... I 407. Cerkveno služabništvo, cerkovniki, organisti I 408. Ostali obrati brez motorja, za katere ni druge postavke...........................m I XXVIII. skupina. 409. Hišna služinčad, služkinje in sluge za gospodinjstvo taft. *>.«••• n I Izven skupin. 410. Obrati po § 33. zakona o zavarovanju delavcev, ki niso zavezani prijavi posla po § 9. zzd. in nimajo prevoza z živalsko ali motorno silo, izvzemši obrate, ki spadajo po svojem značaju med obrate iz postavk 64, 66., 67. in 68. nevarnostne tabele.................... 1 411. Nameščenci, ki so zavarovani pri privatno- društvenih bolniških blagajnah................... II 265. Avtentično tolmačenje posameznih določb uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov.* I.. . . Na podstavi člena 56., odst. 2., uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov izdajem sporazumno z ministri za finance, za kmetijstvo in za trgovino in industrijo tole avtentično tolmačenje: 1. Avtentično tolmačenje odst. 1. čl. 2. uredbe o likvidaciji kmetskih** dolgov v zvezi z odst. 1. člena 2. pravilnika za njegovo izvrševanje, ki se glasi: »Pri zasebnih aktivnih nameščencih kakor tudi pri zasebnih upokojencih se smatra, da jim je vsekakor to zvanje glavni poklic.« 2. A v t e n t i č n o tolmačenje o d s t. 2. č 1. 24. uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov,** ki se glasi: »Če znaša po odst. 2. člena 24. uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov ves ne znižani dolg, obsežen s predpisi te uredbe, več ko 50°/o (petdeset od sto) dolžnikove imovine, se mora znižati dolg za več ko 30% (trideset od sto).« V Beogradu dne 28. aprila 1938.; št. 40.467. Minister za pravosodje M. Simonovič s. r. II. Na podstavi člena 56. uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov i z d a j e m sporazumno z ministrom za kmetijstvo, ministrom za finance in ministrom za trgovino in industrijo tole avtentično tolmačenje odstavka la člena 24. omenjene uredbe:*** »Predpis odstavka la člena 24. uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov se ne nanaša na primer, če nima nobeden od sodolžnikov poleg tega vkupnega dolga tudi še posameznih dolgov.« V Beogradu dne 7. marca 1938.; št. 45.231. Minister za pravosodje M. Simonovič s. r. , 266. Uporaba členov 10. in 11. mednarodne konvencije za uprostitev carinskih formalnosti, t Seznam oblastev, pristojnih, izdajati legitimacijske karte (člen 10., osmi odstavek). Beograjska trgovinska zbornica. Beograjska obrtna zbornica. * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 19. maja 1938., št. lll/XXXV/266. ** »Službeni list« št. 628/79 iz leta 1936. (popravek št. 1/1 iz leta 1937.). *** »Službeni list« št. 13/2 iz leta 1938. t »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 24. marca 1938., št. 66/XXI/148. Tu so objavljeni samo podatki, ki se nanašajo na Jugoslavijo; glede drugih držav podpisnic te konvencije gl. zgoraj cit. »Službene novine« str. 297. do 325. — Mednarodno konvencijo glej »Uradni list« št. 4/2 iz 1. 1929./30. Beograjska industrijska zbornica. Trgovinske in industrijske zbornice: v Skoplju, v Zagrebu, v Osijeku, v Sarajevu, v Splitu, v Dubrovniku. Trgovinske, industrijske in obrtne zbornice: v Ljubljani,*' v Novem Sadu, v Petrovgradu, v Podgorici. Seznam organov, pooblaščenih, izdajati potrdila o izvoru. (Uporaba člena 11., št. 2.) 1. Beograjska trgovinska zbornica. 2. Beograjska industrijska zbornica. 3. Beograjska obrtna zbornica. 4. Zagrebška zbornica za trgovino, obrt in industrijo. 5. Osiješka trgovinsko-obrtna zbornica. 6. Ljubljanska trgovinska, obrtna in industrijska zbornica.** 7. Sarajevska trgovinska in industrijska zbornica. 8. Splitska trgovinska in industrijska zbornica. 9. Dubrovniška trgovinska in industrijska zbornica. 10. Skopljanska trgovinsko-industrijska zbornica. 11. Novosadska trgovinsko-industrijska in obrtna zbornica. 12. Petrovgradska industrijska, trgovinska in obrtna zbornica. 13. Podgoriška trgovinska, industrijska in obrtna zbornica. 14. Vse carinarnice v kraljevini so pooblaščene, izdajati potrdila o izvoru za izvozno blago skladno s členom 33. carinskega pravilnika za odpravljanje in spravljanje blaga v skladišča pod nadzorom carinskih oblastev. Seznam carinarnic, ki smejo opravljati dejanja radi oprostitve od carinske varščine. (Uporaba člena 10., šestega odstavka.) Izvozne ekspedicije kakor tudi popolno ali delno oprostitev od carinske varščine, izvzemši oprostitev vzorcev iz dragocenih kovin, smejo opravljati tele carinarnice: a) obmejne železniške carinarnice: Bitolj Jesenice Subotica Caribrod Maribor Velika Kikinda Bevdelija Rakek b) primorske carinarnice: Dubrovnik Metkovio Sušak Kotor Split c) obmejne carinarnice ob rekah: Bezdan Prahovo Veliko Gradište * Postavljena v izvirniku pogrešno med trgovinske in industrijske zbornice. — Op. ur. ** V izvirniku pogrešno navedena kot samo trgovinska in industrijska zbornica. — Op. ur, , č) carinarnice v notranjosti: Beograd Osijek Skoplje Ljubljana Sarajevo Zagreb Novi Sad Izvozne ekspedicije kakor tudi popolna ali delna oprostitev od carinske varščine za vzorce in modele iz dragocenih kovin se smejo opravljati samo pri tehle carinarnicah: Beograd Novi Sad Subotica Ljubljana Sarajevo Zagreb Maribor Split Določbe tega pravilnika je uporabljati samo na vzorce in modele, uvožene iz držav, ki so podpisale konvenci jo. Ukrepi, ki so jih odredile posamezne vlade glede legitimacijskih kart za trgovinske potnike, predvidenih v členu 10., drugem odstavku, mednarodne konvencije za uprostitev carinskih formalnosti, podpisane v Ženevi dne 3. novembra 1923. A. Seznam držav, ki zahtevajo predložitev legitimacijske karte. 1. Radi priznanja ugodnosti začasne oprostitve od carine za vzorce in modele, zavezane uvoznim davščinam, ki pa niso pod uvozno prepovedjo, uvožene po tVorničarjih ali trgovcih, nastanjenih v kateri koli izmed držav pogodnic, bodisi osebno ali pa po trgovinskih potnikih: Nemčija Francija Tuniško regenlstvo Avstrija Madžarska Romunija Belgija Indija Švedska Bolgarija Italija Češkoslovaška Danska .Luksemburg Jugoslavija Estonija Francoski protektorat Maroko Finska 2. Radi pooblastitve trgovinskih potnikov, da smejo opravljati svoj poklic v državi, ki pa tega ne zahtevajo radi priznanja ugodnosti začasne oprostitve od carine: Švica Južnoafriška unija B. Seznam držav, ki ne zahtevajo predložitve legitima- cijske karte; Avstralija Egipt Nova Zelandija Brazilija Grčija Holandija in kolonije Kina Velika Britanija Perzija Britanske kolonije Norveška Siam C. Sumarni pregled priobčil, ki so jih podale razne vlade glede legitimacijskih kart. (Jugoslavija:) Da se započno carinska opravila, morajo tako pri začasnem uvozu vzorcev in modelov kakor tudi pri njih izvozu tvorničarji, trgovci in trgovinski potniki predložiti legitimacijsko karto. Smejo se pa dati zastopati po drugi osebi,, če predloži le-ta carinarnici legitimacijsko karto prizadetega tvorničarja, trgovca ali trgovinskega potnika. V carinskih obrazcih je treba navesti številko karte. Ker si pa morajo tuji potniki priskrbeti dovolitev za opravljanje svoje delavnosti v. državi, more služiti legi- timacijska karta kot listina o istovetnosti (izkaznica), da pridobe to dovolitev. (Izdelano po priobčitvah Društva narodov pod službenimi številkami C. 198. M. 75. 1929. II. — C. 563. M. 224. 1930. 22. — C. 913. M. 479. 1931. II. B. — C. 698. M. 335. 1932. II. B. — C. 321. M. 165. 1935. II. B. - C. 478. M. 254. 1935. II. B. - C. 180. M. 132. 1937. II. B. i— in popravku C. 198. M. 75. 1929. II.) •m » im 267. Popravek.* V ukazu od 1. septembra 1937., IV. št. 4487 ( Službene novine« z dne 11. X. 1937., št. 230/LXV11/509**) se v poglavju IV., srez Dravograd, glasi 4. odstavek pravilno: »4. Iz občine Vuhred se izločita del kraja Planina (hišne številke 1 do 6, 11 in 29) in del kraja Sv. Anton (hišne številke 1 do 6 in 16 ter posestvi vulgo Medved in Kogler) ter se priključita občini Vuzenica.« Iz ministrstva za notranje posle, oddelek za samoupravo v Beogradu, dne 21. maja 1938., IV. št. 2169. 268. Razne objave iz „Službenih novin". Številka 86 z dne 16. aprila 1938. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 30. marca 1938. so bili postavljeni pri železniškem ravnateljstvu v Ljubljani: v IV. položajno skupino 2: stopnje: za svetnike: Smerdu Franc, ing. Voz s a Al-berih in ing. Roglič Stanislav, svetniki V. položajne skupine; v V. položajno skupino: za svetnike: ing. Novak Stanislav, ing. Mikuž Vladimir in ing. Karis Boris, poverjeniki VI. položajne skupine; za inšpektorje: Zadnik Avgust, Začek Rudolf, V a d n o v Jožef, Lavrenčič Ililarij, Medved Ivan, Štrekelj Oskar, Cukato Ivan, Vranjek Janko, Čelan Valentin, Grošelj Alojzij, V o u g a Jurij in Hlebce Jožef, višji kontrolorji VI. položajne skupine; v VI. položajno skupino: za poverjenika: ing. Mikuž Milan in i n g. S a j o v i c Marjan, višja pristava VII. položajne skupine; za višje kontrolorje: Zakotnik Leopoldina, Poljak Lovrenc, Dežela Viktor, Bernot Friderik in Vag-ner Nikolaj, kontrolorji VIL položajne skupine; v VIL položajno skupino: za višje pristave: ing. Pe- * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 26. maja 1938., št. 116/XXXVl/295. ** »Službeni list« št. 531/83 iz 1. 1937. h a n i G o j m i r, ing. B a r t e n j e v Dimitrije, ing. Korenini Josip in ing. P e t e r š i č Franc, pristavi VIII. položajne skupine; za kontrolorje: Skorja n e c Friderik, L u ž e r Franc, Šegula Leopold, Bajec Alojzij, Jovanovič Novak, Kokot Alojzij, Prvanovič Mili j a, Pirjevec Stanislav, Pavček Jožef, Š t r u -belj Anton, G e d e r e r Stanislav in Budih n a Lovrenc, prometni uradniki VIII. položajne skupine: Terček Ludvik, tehnični uradnik VIII. položajne skupine; Čeh Josip in Rihtar Vladimir, administrativna uradnika VIII. položajne skupine; za višje prometnike Dojčman Maksimilijan, Makoter Anton in Kos Jožef, prometniki VIII. položajne skupine; za višje strojevodje K e r š i n a r Andrej, Polajnar Josip, D a j -zinger Ludvik, Grošelj Ignacij in P i š -1 j a r Franc, strojevodje VIII. položajne skupine. Številka 87 z dne 18. aprila 1938. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 1. aprila 1938., štev. 36129, so bili premeščeni po službeni potrebi: dr. F e 11 a c h e r Julij, namestnik državnega tožilca IV. položajne skupine 1. stopnje v Ljubljani, k drž. tožilstvu v Celju; Sever Fran, namestnik drž. tožilca IV. položajne skupine 1. stopnje v Mariboru, k državnemu tožilstvu v Ljubljani; d r. J u h a r t Albin, namestnik drž. tožilca IV. položajne skupine 1. stopnje v Celju, k drž. tožilstvu v Mariboru. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 30. marca 1938., štev. 36123, je bil upokojen Ferenčak Fran, pisarniški uradnik VI. položajne skupine okrajnega sodišča v Slov. Bistrici, s pravico do pokojnine, ki mn pripada po zakonu. Z odločbo ministra za pravosodje z dne 8. aprila 1938., štev. 35.930, je bil p r e m e š č e n na prošnjo Piškur Alojzij, pristav VIII. položajne skupine okrajnega sodišča v Cerknici, k okrožnemu sodišču v Ljubljani. - Z odločbo ministra za pošto, telegraf in telefon z dne 9. aprila 1938., štev. 26.856, je bila premeščena na prošnjo Smerdu Roza, p. t. t. uradnik VIII. položajne skupine pošle, telegrafa in telefona Tržič, k pošti telegrafu in telefonu Ljubljana t. številka 8!» z dne 20. aprila 1938. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 8. aprila 1938. je bil postavljen Perhavec Alojzij, višji kontrolor VI. položajne skupine prometnega komercialnega oddelka železniškega ravnateljstva v Sarajevu, s službenim mestom v Mostaru, za višjega kontrolorja iste položajne skupine postaje Rakek. Z odločbo ministra za socialno politiko in ljudsko zdravje z dne 29. septembra 1937., O. štev. 12.303, je bil p o s t a v 1 j e n Z g o n c J o v a n, uradniški pripravnik državnega zdravilišča v Topolščici, za administrativnega uradnika IX. položajne skupine istega zdravilišča. Prepoved razširjanja in prodajanja. Državno tožilstvo v Zagrebu je prepovedalo z odločbo z dne 9. aprila 1938., Kns. štev. 801/38, razširjanje in prodajanje knjige M o s k v a—N e vv Y o r k—M a d r i d ', izdane 1. 1933. v Zagrebu v izdaji knjigarne »Epoha«. Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine; njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani, £i«ka in zalaga tiskarna Merkur .d, d, s Ljubljani; njen predstavnik: Otmar Mihalek v Ljubljani, ^ ' SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE Priloga k 43. kosu IX. letnika z dne 28. maja 1938. Razglasi kraljevske banske uprave I. štev. 5681/1. 1575 Razpis. Na podstavi § 31. zakona o banski upravi se razpisuje v območju sreskega cestnega odbora Radovljica službeno mesto banovinskega cestarja, in sicer na banovinski cesti I. reda št. 2 Podvin— Lesce—Bohinjsko jezero za progo od km 317)00 do km 37'663. Prosilci za to mesto morajo izpolnjevati pogoje iz čl. 2. uredbe o službenih razmerjih drž. cestarjev in njih prejemkih in ne smejo biti mlajši od 23 in ne starejši od 30 let. Lastnoročno pisane in z banovinskim kolkom za 10'— din kolkovane prošnje, opremljene s pravilnimi in zadostno kolkOvanlmi prilogami (rojstni in krstni list, domovinski list, zadnje šolsko spričevalo, dokazilo o odsluženju kadrovskega roka, zdravniško spričevalo, nravstveno spričevalo, potrdilo pristojnega oblaštva, da niso bili obsojeni zbog kaznivih dejanj iz koristoljubja, eventualna dokazila o strokovni usposobljenosti), je vložiti najkasneje do 15. junija 1938. pri sreskem cestnem odboru v Radovljici. Kralj, banska uprava dravske banovine v Ljubljani, dne 20. maja 1938. * VIII. No. 3444/1. 1577 2—1 Razglas. Gospod Fran Bonač, industrialec v Ljubljani, je zaprosil za obrtno odobritev in gradbeno dovolitev, da sme zgraditi tovarno za nebeljeno in beljeno sul-fitno celulozo v Vidmu pri Krškem. Zato se na osnovi §§ 107., 109., 110., 114. in 122. ob. z., čl. 1. in 2. banskega pravilnika K. V. No. 3870/1 (Služb. 1. št. 432/67 iz 1933.), § 144. zakona z dne 9. februarja 1857., štaj. dež. zak. št. 5., in § 11. zakona z dne 12. marca 1866., štaj. dež. zak. št. 6., odrejata komisijski ogled in obravnava na kraju nameravane gradnje za četrtek dne 9. junija 1938. s sestankom komisije o V- 9. uri na kolodvoru v Vidmu. Interesenti se obveščajo, da so načrti nameravane naprave na vpogled do dneva obravnave med uradnimi urami pri kralj, banski upravi dravske banovine, oddelku VIII., v Ljubljani in pri sreskem načelstvu v Brežicah. Obenem se interesenti pozivajo, da prijavijo morebitne ugovore pri omenjenem oddelku kr. banske uprave do vključno 8. junija 1938. ali najpozneje pri obravnavi sami. Poznejši ugovori so no bodo upo- števali in se bo naprava dovolila, kolikor ne bo javnih zadržkov. Kralj, banska uprava dravske banovine v Ljubljani, dne 24. maja 1938. * V. No. 251/3. 1558-3-2 Razglas o licitaciji. Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za premostitev reke Mure pri Petanjcih v tiru banovinske ceste 11/228 Grabonoš —Radenci—Gederovci I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na ilan 30. junija 1938. ob enajstih dop. v sobi št. 215 tehničnega oddelka v Ljubljani, Gajeva ul. št. 5/II. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami v pisarni tehn. odd. v Gledališki ul. št. 8/11. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na znesek odobrenega proračuna, ki znaša dinarjev 4,997.64670. Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka. Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani, dne 21. maja 1938. * V. No. 3707/25—1938. 1557-3-2 Razglas o licitaciji. Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za dobavo dežnih plaščev za državne cestarje I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 17. junija 1938. ob enajstih dop. v sobi št. 4 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami pri tehničnem odd., Gledališka ul. št. 8/11. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na znesek odobrenega proračuna, ki znaša za 1 plašč 500 din, torej za 37 plaščev din 18.500'—. Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka kralj, banske uprave in tehničnih razdelkov. Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljuni, dne 19. maja 1938. Razglasi sodišč in sodnih oblastev Og 34/38-2. 1572 Amortizacija. Na’ prošnjo Goriška Alojzija, 15.800 llolmea Ave, Cleveland, Ohio, se uvaja postopek za amortizacijo vrednostnih papirjev, ki jih je prosilec baje izgubil, ter se njih imetnik pozivlje, da uveljavi v teku 6 mesecev po objavi v Službenem listu< svoje pravice, sicer bi se po preteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči. Oznamenilo vrednostnih papirjev: Hranilna knjižica Ljudske posojilnice v Ljubljani štev. 28070 z vlogo 7370 din, glaseča se na ime Gorišek Alojzij. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. IV., dne 21. maja 1938. •j. I 769/38—8. 1401 Dražbeni oklic. Dne 1. julija 1938. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Celje vi. št. 559. Cenilna vrednost: din 88.310—. Najmanjši ponudek: din 44.155’—. Vadij: din 8.831'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Celju. odd. VI., dne 26. aprila 1938. * I 386/39-8. 1534 Dražbeni oklic. I)ne 1. j u 1 i j a 1938. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 dražua nepremičnin: pare. 220/2 hiša št. 7 z dvoriščem in pare. 221, vrt — sedaj stavba, zemljiška knjiga Kranj vi. št. 244. Cenilna vrednost: din 743.587‘50. Priteklin ni. Najmanjši ponudek: din 371.79375. Varščina: din 74.35875. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Kranju, dne 14. maja 1938. -j- I 397/38-7. 1550 Dražbeni oklic. Dne 1. julija 1938. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Smlednik vi. št. 37, 226, 239, Moše vi. št. 67, Trboje vi. št. 210. Cenilna vrednost: din 91.145’80. Vrednost pritekliue; din S/dSO^ I 87/38/8. # 1215 Dražbeni oklic. Dno 1. julija 1938. o b devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Radohova vas vi. št. 134, Bukovica vi. št. 2 do A. Cenilna vrednost: din 173.600'—. Najmanjši ponudek: din 115.734'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasili sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Višnji gori, dne 19. aprila 1938. Najmanjši ponudek: din 60.763‘86. Jamčevina: din 9.114‘58. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasili sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Kranju, dne 3. maja 1938. $ 1 195/38-6. . 1539 Dražbeni oklic. Dne 2. julija 1938. ob e n a j -slih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Dovje vi. št. 84. Cenilna vrednost: din 257.035‘55. Vrednost pritekline: din 8.600'—. Najmanjši ponudek: din 171.357'—. Varščina: din 25.703-50. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Kranjski gori, dne 16. maja 1938. •je V I 3827/37. 1526 Dražbeni oklic. Dne 1. julija 1938. ob dvanajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Kapucinsko predmestje vi. št. 374 (hiša na Vodovodni cesti 5 z vrtom). Cenilna vrednost: din 515.303'—. Vrednost pritekline: din 15.190'—. Najmanjši ponudek: din 257.651'50. Varščina: din 51.531'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več, uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sedišča. Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. V., dne 7. maja 1938. V 1 3978/37. 1527 Dražbeni oklic. Dne 1. julija 1938. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Udmat vi. št. 467, hiša v Udmatu, Zadružna ulica 9, in pare. št. 226/1, vrt. Cenilna vrednost: din 147.565'—. Najmanjši ponudek: din 73.782'50. Varščina: din 14.756'50. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasili sodišču najpozneje pri druž- benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. V., dne 7. maja 1938. & IX l 3149/36-55. 1560 Dražbeni oklic. Dne 20. junija 1938. ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražoa nepremičnin zemljiška knjiga Digoše vi. št. 157, 317, Sveti Miklavž vi. št. 32, Digoše vi. št. 339. Cenilna vrednost: ad 1. din 38.321'50, ad 2. din 6 43575, ad 3. din 8.6(K)'23, ad 4. din 33'18, ad 5. din tl.918'23. Najmanjši ponudek: din 5.95912. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benern naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, kj je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča • Okrajno sodišče v Mariboru, dne 19. aprila 1938. IX 1 924/38-6. 1402 Dražbeni oklic. Dne 4. julija 1938. ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Zrkovci vi. št. 304. Cenilna vrednost: din 25.456'—. Najmanjši ponudek: din 16.971'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Mariboru, dne 2. maja 1938. 1 625/37—14. 1391 Dražbeni oklic. Dne 2. julija 1938. o poli desetih 1)0 pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Dobrina vi. št. 143 in 144. Cenilna vrednost: din 12.48475. Vrednost priteklin: din 270'—. Najmanjši ponudek: din 8.503’16. Varščina: din t.275'47. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Rogatcu, odd. II., dne 6. maja 1938. Vpisi v trgovinski register. Vpisali sta se nastopni firmi: 582. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 9. maja 1938. Besedilo: Gradbeno podjetje Martinec, družba 7. o. r. Obratni predmet: Izvrševanje zgradb vseh v|'sl in vsa v to stroko spadajoča dela. Družbena pogodba z dne 28. aprila ; ■ 1938. Družba je sklenjena za nedoločen čas. • . Visokost osnovne glavnice: 200.000 din. Na to vplačani zneski v gotovini: 50.000 din. Poslovodje: Martinec Franc, mestni tesarski mojster v Ljubljani, Prule 8, Martinec Viktor, stavbenik v Ljubljani, Opekarska 49. Družbo zastopata poslovodji kolektivno in podpisujeta firmo družbe kolektivno na ta način, da pod napisano, natisnjeno ali s štampiljko odtisnjeno besedilo firme pristavita svoja lastnoročna podpisa. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 7. maja 1938. Fi 28/38 — Rg C V 216/1 * 583. Sedež: Maribor. Aleksandrova c. 44. Dan vpisa: 12. maja 1938. Besedilo: >Jugotehnika« importna in trgovska družba z o. z. preje Kleindienst & Poseli v Mariboru. Obratni predmet: Uvoz tehničnih izdelkov in njih prodaja oziroma trgova* nje z njimi. Družbena pogodba z dne 23. aprila 1938., posl. št. 5711. Višina osnovne glavnice: 141.000 din. Na to vplačani zneski v gotovini 141.000 din. Poslovodje: Kleindienst Herman, trgovec, Maribor, Maistrova ulica 15/1, Posch Hubert, trgovec v Mariboru, Kopitarjeva ul. 13, in dr. Ulz Erih, trgovec v Mariboru, dr. Rosinova 28. Za namestovanje upravičeni družba* niki kolektivno po dva. Podpis firme: Podpis firme se vrši na ta način, da pripišeta napisanemu ali kakor koli natisnjenemu besedilu tvrdke svoj lastnoročni podpis po dva družbenika. Objave se izvršujejo v ;;Službenem listu kr. banske uprave dravske banovine'; v Ljubljani. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. til., dne 12. maja 1938. Fi 19/38 - Kg C 111 17/1. .Vpisale so se I z p r e m e mb e in dodatki pri nastopnih firmah: 581. Sedež: Borovnica. Dan vpisa: 9. maja 1938. Besedilo: »Sial« d. d. za izdelovanje barv proti rji. Izbrišeta se elana upravnega sveta dr. Zupan Franjo in ing. Glaesener Mihael. ml., vpišejo pa se elani upravnega sveta: Klacar Rudolf, inženir kemije v Borovnici 55, Kobi Vladimir, industrialec v Rogatcu, in Žagar Karol, industrialec na Rakeku. Okrožno kot trg. sodisčc v Ljubljani, odd. 111., dne 7. maja 1938. Rg B 111 115/2. Sedež: Celje. Dan vpisa: 10. maja 1938. Besedilo: »Aurea«, tvornica in vele trgovina za zlatnino, kovine in nre v Celju, d. z o. z. Vpiše se kot poslovodja S'adar Adolf, zasebni uradnik v Celju, ki pristavi k tiskanemu, štampiljiranemu ali pisanemu besedilu družbe svoj podpis. Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I., dne 10. maja 1938. Rg C I 49/41. * 586. Sedež: Košaki pri Mariboru. Dan vpisa: 12. maja 1938. Besedilo: Tekstilna družba z o. z. v Košakih pri Mariboru. Izbriše se zbog smrti poslovodja ing. Josip Čižek, vpiše pa se novi poslovodja Čižek Josip v Košakih, Aleksandrova cesta 31. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dne 12. maja 1938. Rg C III 2/4. * 7)87. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 17. maja 1938. Besedilo: Hranilnica dravske banovine Ljubljana. Vpišeta se prokurista dr. Kopač Andrej, tajnik in pooblaščenec, in Grom Miro, uradnik in pooblaščenec Hranilnice dravske banovine v Ljubljani. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 16. maja 1938. Rg A VI 143/18. 588. Sedež: Maribor. Dan vpisa: 12. maja 1938. Besedilo: Mariborska livarna in tvornica kovin J oh. 1‘cngg. Izbriše so prokura, podeljena Bar-bašu Gustavu in Sedlačeku Ivanu. Podpis firme odslej: Edini lastnik firme, dipl. ing. Pengg Ivan, podpisuje tvrdko na ta način, da pristavlja pod natisnjeno ali od kogar koli napisano besedilo tvrdke lastnoročno svoje ime. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dne 12. maja 1938. Rg A II 56/23. Izbrisale so se nastopne firme: 589. Sedež: Celje. Dan izbrisa: 10. maja 1938. Besedilo: Jugopol — Izvozna in uvozna trgovska družba z o. z. v Celju. Zaradi izvršene likvidacije. Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. 11., dne lf). maja 1938. Rg C II 94/13. * 590. Sedež: Krško. Dan izbrisa: 27. aprila 1938. Besedilo: Bon Vinko. Imetnik: Bon Vinko. Obratni predmet: Veletrgovina z vinom. Zaradi opusta obrata. Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 27. aprila 1938. Reg A II 28/2. * 591. Sedež: Ljubljana. Dan izbrisa: 9. maja 1938. Besedilo: I. F. Gabetščik. Obratni predmet: Trgovina s tehničnimi in elektrotehničnimi predmeti. Zaradi opustitve obrata. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 7. maja 1938. Rg A V 218/7. * 592. Sedež: Ljubljana. Dan izbrisa: 9. nlaja 1938. Besedilo: Sčit, tovarna za impregnira-nje papirja, družba z o. z. v likvidaciji. Zaradi končane likvidacije. Okrožno kot trg. sodisčc v Ljubljani, odd. III., v dne 7. maja 1938. Rg C II 69/29. * 593. Sedež: Pužovci št. 31. Dan izbrisa: 12. maja 1938. Besedilo: Stefan Šiftar. Obratni predmet: Izvozna trgovina goveje živine, svinj in perutnine v živem in zaklanem stanju, Zaradi prestanka obrta. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dne 12. maja 1938. Rg A lil 32/4. * 594. Sedež: Serdica. Dan izbrisa: 12. maja 1938. Besedilo: Janez Fritz. Obratni predmet: Trgovina s poljskimi in šivalnimi stroji ter s plemensko govejo živino, izvoz in uvoz. Zaradi opustitve obrala. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dne 12. maja 1938. Rg A III 65/4. * 595. Sedež: Serdira. Dan izbrisa: 12. maja 1938. Besedilo: Gaber & Fritz. Obratni predmet: Izvozna trgovina z govejo živino. Zaradi opustitve obrata. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dne 12. maja 1938. Rg A 111 43/5. * 596. Sedež: Zagorje ob Savi. Dan izbrisa: 9. maja 1938. Besedilo: Tomo Koprive. Obratni predmet: Trgovina z govejo živino. Zaradi opustitve obrata. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 7. maja 1938. Rg A IV 150/6. Vpisi v zadružni register. Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih zadrugah: 597. Sedež: Kozje. Dan vpisa: 10. maja 1938. Besedilo: Hranilnica in posojilnica v Kozjem, registrovana zadruga z neomejeno zavezo. t Izstopil je iz načelstva dr. Kloar Fran, vstopil pa Gojmir Jelenc, odvetnik v Kozjem. Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I., dne 10. maja 1938. Zadr. T 292/64. # 598. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 9. maja 1938. Besedilo: Učiteljska samopomoč v Ljubljani, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Izbriše se član načelstva Kobal Josip, vpiše pa se član načelstva Gregorič Vinko, upok. učitelj v Ljubljani, Ge-strinova ulica 8. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 7. maja 1938. Zadr. X 161/13. Razglasi raznih uradov in oblastev Narodna banka 1674 kraljevine Jugoslavije Stanje 22. maja 1938. Aktiva. dinarjev Podloga . . . 1.826,888.161-44 (+ 1,126.180-48) Devize, ki niso v podlogi 363,266.651-70 (+ 6,644.764-13) Kovani novec 460.667.825-50 (+12,311.838.-) Posojila . . . 1.554,584.347-01 (— 6,239.203-40) Vrednostni papirji . . . 209,801.481-19 Prejšnji predjemi državi ... 1.640,770.740.50(+ 402.499-91) Začasni predjemi gl. drž. blagajni 600,000.000"— Vrednosti re- zervn. fonda 200,287.086'05 Vrednosti ostalih fondov ........... 35,376.946-- NepremiČni- 175,629.391-55 (+ 832 907-02) Razna aktiva 2.267,687.062-13 (- 1,321.826-75) 9.324.859.583-07 Pasiva. dinarjev Kapital . . . 180,000.000-— Rezervni fond 202,073.615-47 ( + 75'-) Ostali fondi . 35,405.338"2l Novčanice v _______ obtoku . . 5.833,405.100 - (-72,522.200--) Obveze na pokaz 2.667,115.384-67 (+70,110.291-90) Obveze z rokom ___________ 50,000.000-- Razna pasiva 356,860.144-72 (+16,168.992'49j 9.324.859.583-07 Obtok in obveze .... 8.500.520.484-67 Celotno kritje . • • . 27"61 V« Kritje v zlatu .... 27"21 /, Obrestua mera: po eskomptu ,..•••••»• 5% po zastavah: na zlato in varante ■•••••• jj'® na vrednostne papirie «•••■• 6/e $ VI. štev. 13.104/38. 1570 Razpis. Mestno poglavarstvo v Ljubljani razpisuje prvo javno zmanjševalno licitacijo v skrajšanem roku za oddajo težaških, zidarskih, železobetonskih, tesarskih in krovskih (»Salonit«) del za zgradbo »Dečjega zavetišča v Trnovem«. Popis dela, načrti, splošni in nadrobni pogoji se dobe v mestnem tehničnem oddelku, Nabrežje 20. septembra štev. 20/11, soba štev. 7, med uradnimi urami od torka 31. maja 1938. naprej. Pravilno kolkovane ponudbe je v zapečatenem ovoju vložiti v tehničnem oddelku mestnega poglavarstva do dne 14. junija 1938. do 11. ure, kjer bo takoj nato javno komisijsko odpiranje vloženih ponudb. Mestno poglavarstvo v Ljubljani, dne 27. maja 1938. Zastopa predsednika podpredsednik: Dr. Ravnihar s. r. H5 V. No. 244/4. 1515 a-2-2 Razpis. Tehnični razdelek pri sreskem načelstvu v Novem mestu razpisuje javne pismene ponudbene licitacije v skrajšanem roku za oddajo vzdrževalnih zgradb in del in dobavo na državnih cestali na dan 9. junija 1938. ob 10. nri. Natančnejše podatke glej prilogo k 41. kosu »Sl. lista« z dne 21. maja 1938. Tehnični razdelek pri sreskem načelstvu v Novem mestu, dne 24. maja 1938. No. 1768. * Razpis. 1568 Uprava občine Dob, srez kamniški, razpisuje pogodbeno mesto občinskega sluge. Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po členih 7. in 8. z izjemo točk 1. in 6. člena 8. uredbe o občinskih uslužbencih, je vložiti v roku 15 dni po objavi tega razpisa v »Službenem listu« pri tej občini. Uprava občine Dob, dne 21. maja 1938. •jj Št. 522. 1569 Razpis. Občina Sela pri Kamniku razpisuje pogodbeno mesto občinskega tajnika, ki bi bil obenem občinski sluga. Pravilno kolkovane prošnje s potrebnimi prilogami je vložiti v roku 30 dni po tej objavi. Uprava občine Sela pri Kamniku, dne 25. maja 1938. * Razpis. 1576 Bolniška blagajna TBPD v Ljubljani razpisuje mesto pogodbenega zdravnika specialista za ženske bolezni in porodništvo v Mariboru, in to v smislu § 16. Kolektivnega dogovora z dne 11. avgusta 1934. z mesečnim honorarjem dinarjev 1150'— za eno uro dnevnega dela. V ostalem ureja pravice in dolžnosti Kolekt. dogovor, sklenjen med SUZOR-jem in Zvezo zdravnikov soc. zavarovanja z dne 11. avgusta 1934. kolkovane prošnje (z dinarjev 10'—), opremljene z dokumenti (rojstni list, domovnica, poročni list, rojstni listi otrok, prepis diplome, odlok o vpisu v zbornico, potrdila o praksi po dosluže-nem stažu in o usposobljenosti za specialista, vojaško potrdilo in zdravniško spričevalo), je vložiti do dne 20. junija 1938. do 12. ure opoldne pri Bolniški blagajni, Gajeva 5. Prošnjam je priložiti še potrdilo pristojne Zdravniške zbornice o stalnih in honorarnih službah z normalo delovnega časa in višino honorarja ter izjavo — v kolikor te službe niso v skladu s predpisi pravilnika SUZORja o opravljanju zdravniške honorarne službe in kumulaciji honorarjev za zdravniko SUZORja in njegovih krajevnih organov — kateri službi se namerava prosilec v primem namestitve odreči. Bolniška blagajna Trg. bolniškega in podpornega društva v Ljubljani, dne 27. maja 1938. Razne objave 1565 Vabilo na izredni občni zbor, ki ga bo imela »Vinaria«, delniška družba vinogradnikov v Ptuju, dne 20. junija 1938. ob 17. uri v pisarniških prostorih Posojilnice v Ptuju. Dnevni red: 1. Poročilo upravnega sveta. 2. Sklepanje o predlogu upravnega sveta radi likvidacije delniške družbe. 3. Izvolitev likvidatorjev in določitev njih delokroga. 4. Slučajnosti. Po § 15. družbenih pravil upravičuje posest 25 delnic k enemu glasu. Da sme delničar glasovati, mora založiti vsaj šest dni pred občnim zborom potrebno število delnic z nezapadlimi kuponi vred pri Posojilnici v Ptuju. Na podstavi te založbe se izda delničarju legitimacija, glaseča se na ime, z navedbo števila založenih delnic in nanje odpadajočih glasov. Po založitvi ima delničar pravico vpogleda v listo založiteljev. V Ptuju dne 20. maja 1938. Upravni svet. * Objava. 1573 Izgubil sem »Karto zanimanja«, izdano mi od kr. banske uprave dravske banovine z dnem 8. VII. 1937. pod VI. No. 21.514/1 osn. štev. 2366, in jo proglašam za neveljavno. Kolomic Dimitrije s. r., Sladki vrh (sr. Mbor—1. b.). * Objava. 1563 Izgubil sem evid. tablico št. 103.665 za kolo in jo proglašam za neveljavno. Pečan Franc s. r., Srednja vas 9 pri Polh. Gradcu. Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska ia zalaga Tiskarna Merkur v Ljubljani, njen predstavnik: 0- Mihalek v Ljubljani.