U. ft Poštnina plačana v gotovini. «a Leto LXXTV., št. 81 LJubljana, petek tL aprila I941 Cena Din 1.— Izhaja vsak dan popoidn« tzvzem« nedelje tn prasnile«. — IneeraU dO 80 petit vrst a Din 2. do 100 vrat i Din 2 50 od 100 do 300 vrst 4 Dtn S, ttfji tnaarati potit Trsta Din 4.—. Popust po dogovoru, InseratnJ davek posebej. — >81ovenakl Narod« valja meeećno t Jugoslaviji Din 14-—, aa tnosematvo Din UKEDMITV0 Df UFlaAVNlfTVO LJUBLJANA. nJiafljera nOoa it 5 n-n. n-a. n-R. si-» m ti-as Podružnic«: MARIBOR. Grajski trg it 7 — H0V0 MESTO. Ljubljanska cesta, telefon at. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Stroosmaverjeva ulica 1, telefon st. 65; podružnica uprave: Kocenova uL 2. telefon St. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5. — Postna hranilnica v Ljubljani a t. 10.351. Slovenci. Liubl;ancani! Ljubljana. presbVnica Slovenije, bo v kratkem zasedena. Ohrammo pri tei priliki tisti red in mir, ki je pri nas tradicionalen! Bod>mo v prsebnosti, zbranosti in discipl ni, verni potomci svoiih prednikov! Na miren način pokažimo svoje dostojanstvo! Dva največia greha nad narodom sta v tem ča^u mogoča. Zdaj, ko \e naša vojska odšla, bi bil največji greh nad narodom če bi civilni Ijudie uporab 1 i orožje proti tuji vo aški sili, ah proti comači narodni manjšini, ali če bi kakorkoli drugače sovražno nastopili proti njima. S tem bi spravili morda desetine naših sorojakov v največjo nevarnost in nesrečo. Drugi največji greh pa bi bil denuncijanstvo. Denuncijanstvo je nezdružlivo s človeškim dostojanstvom. Denuncijanstvo je tako težak greh, da ga narod ne more nikoli odpustiti. Zato naj med nami ne bo denuncijanstva! Državna in samoupravna oblastva ostanejo na svojih mestih in bodo do nadaljnje odredbe naprej poslovala. Vsi zakoni ostanejo v veliavi. dokler se ne spremene. Vsaka sprememba pa bo obavijena. Zakoni se morajo brezpogojno spoštovati! Red in mir nai ne bosta nikjer kaljena. Pokažimo v tej uri in v teh dneh, da znamo biti disciplinirani tudi v usodni uri. Ne bežimo, vzdržimo, vztrajajmo! Ban in Narodni svet za Slovenijo. ovna oblast za Slovenijo Ker so zveze z jugoslovansko vtado onemogočene, sta za prevzela vrhovna oblast v Sloveniji ban in Narodni svet Baa in Narodni svet objavljata Včeraj so v Zagrebu proglasili samostojno državo Hrvatsko in vse zveze med Slovenijo in jugoslovensko vlado so onemogočene. Vrhovna državna oblast kraljevine Jugoslavije se nad Slovenijo dejansko ne more izvajati. Zaradi tega sta ban in Narodni svet za Slovenijo prevzela na našem ozemlju izvrševanje vrhovne oblasti in s tem skrb za red in mir ter za nadaljnjo usodo našega naroda* Našim oficirjem in vojakom NaSog g. bana in Narodnega sveta: Da ne bi kdo skušal naše vojske zbegati, naročam vsem oficirjem, ki so v vojaški službi na ozemlju dravske banovine, da brezpogojno do nadaljnjega povelja obdržijo svoje edinice v dosedanjih farmacijah v redu in disciplini. Vse vojake pa pozivam, da ostanejo na svojih mestih po navodilih svojih oficirjev vse do nadaljnjega povelja. Prepoved točenja alkoholnih pijač Kr, banska uprava razglaša, da jr d1 nadaljnje odredbe prepovedano vsako točenje alkoholnih piiac. T? prepoved vc'ja a v*o banovino. V^ako kršenj? te prepovedi se N> najstrožje karn-v al o. Prijava zalog blaga Kr. banska uprava razglaša: Vsi uvozniki, proizvajalci (predelovalci) in trgovci na debelo (in malo) z btagotn, naštetim v 61. 11. naredbe o prijavljanju proizvodnje prometa in zalog b'aga S*ui. list 733/103/40 v zvez* * popravkom Slul. list 747/104/40 tn odlokom o razširitvi kontrole zalog blaga Služb, list 745/104)40. U so doatoj poetijaJi svoje prijave neposredno uradu rs kontrolo cen v Beogradu, mera jo do nadaljnjega prijaviti stanje zalog v smislu predpisanega obrazca Slu/beni list 746/104/40 referatu ss kontrolo, cen pri kr. banski upravi v Ljubljani najpozneje do vsakega petega v mesecu. Prvo prijavo je viožvti na zgoraj nsvedeni naslov takoj, a najpozneje v petih dneh po objavi tega Zaloge blaga morajo prijaviti tudi tvrd-ke. ka.erim je .zročeno tako blago v hrambo, kakršna so javna skladišča, špediterji, kom i si emirji itd. Kdcr bi opustil prijavo, se neprijavljena količina zapleni v prid aprovizaclje revnejših slojev. Zaplembo izreče upravna ob*ast I. stopnje. Trgovine mera jo ostati odprte Kr. banska uprava razglaša: Vse trgovine na debelo in drobno ter vsi obrtni lokali moraJo biti odprti i i poslovati rormalno Cene ne se smrjh zvišvti. Prodaja se sme vrš't; samo v o1*vir i zakonitih predpisov v omejenem obse? i in po nakaznicah za posamezne vr te hlagra. Prijavite se za psmeč Zaščita Ljubljane V*i člani II. zasilnega rajona se morajo brezpogojno javiti 12 t m ob 9 dopoldne pri II. rajonu na učiteljišču, kjer dobe gotova naročila. Vodstvo vseh treh ljubljanskih skavtskjn stejjov p~z:va vse svoje člane, nai se zberejo danes ob 13 pred domom v Tivoliju. Udeležba obvezna. ptsf sljf! Uprava pol;c';e pozida liubM^n^ko pre-bivaIctvo s pozivom, naj s-> javi;o vsi ki MubUo red In mir. pr; uprav: policKh k' jih bo primemo z*Po-*lil-\ V^i mi F~ čimprej rerlasijo c$»Mo pri n*vel*stvu pePep-ske strawe. §ab;rev^ ulica k II. n dsir.. kjer dobijo nad^lJnJa navodila. S&kcl!! Javite se pri polic, upravu na BleitvefsoDi cesti za po* možno stružno službo. * Tuđi člani Zveze fantov. odseHov naj se zglase prt policijski upravi. Ne postajajte po ulicah! Kr. bonska uprava objavlja: Ker je d>neo velik? petek ko Ihadje obiskujejo cerkve in bo*Je gTobove, je po ljubljanskih ulicah izredno živo in mnogo Uudi. Glede na sedanje posebne razmere se prebivalstvo opozarja in naproša, naj po ulicah ne postaja, naj se po mestu ne zbira v gručah in nai po ulicah brez re»nJ6ne potrebe sploh ne hodi. Prav p°*ebno pa pHporočamo ar»;bial-stvn. naj v teh tako re'n;h dneh dn škrat, nosti omeji obisk goHiln in Se po*ebe* nfi vanJe alkoholnih pUač. Osi so taki da zahtevajo od nas n*»nclno treznost. Zlasti naj se državni in Hmouorami nameščenci dobro zavedalo, da J9™ bo de-nar, ki so ga morda prejeli kot akontacijo na place aa prihodnje mesece, se krvavo Pozor pred tatovi! Ljubljana. 11. aprila Dasi so si mnogi ljudje lahko presk beli manjše zaioge živeža na drugih mestui so še vedno na delu razni elemeati, ki so včeraj v teku dneva obiskal, razne kleti in shrambe po tuj Ji hišah, odkoder so odnesli vse, kar so dosegli Več vlomov je biio včeraj zabeleženih v središču mesta, po gostilnah pa tudi na periferiji. NJccinu mesarju v okolici so včeraj, ko so bili domači po poslih, odnesli tatovi iz shrambe celo zalogo suhe mesn ne. več tatvin mesa pa je bilo včeraj tudi na klavnici in na trgu. Policiji je bilo v teku treh dni prijavljenih zopet več tatvin koles, včeraj pa so tatovi dosegli pravi rekord. Tat:vi so kradli kolesa izpred trgovin, iz gostilniških vež, z dvorišč in celo s hišnih hodnikov. Na Viču so nekemu kmetu iz okoice odpeljali neznanci voz. na katerem je imel precej p:SSS,R BrailaA Vaijcvo • $r Kr«5'^?v* »Slatini BUKAREST m i S LAVI J A ^ .^BOLGAR 1 JA . ' f.SOFiJA W . > %g „ -> °vetu ter vezala sredozemsko morje z Nigerijo. Po izjavi generala Platona, ki opravlja francoske kolonijalne posesti v Afriki, je izjavil, da to veliko dolo priča, kako Francija še vedne trdno veruje v svojo prihodnost. Po njegovi izjavi bo to prvi korak k imperialistični organizaciji Francije. S to železnico bo trdne povezana francoslco-afriška posest. Vprašanje transsaharske železnice sanma Francijo že pol stoletja. Leta 1928 jt ">o-frebna komisija proučevala projekt ahar-sk.e železnice. Leta 1930 m> bila že vsa pripravljalna dela končana Sedanja pomorska blokada je še posebno pokazala. kaxc velikega pomena bi bile suhozemne vezi francoske kolonialne AfrJce, zato so rudi v teh časih začeli resno razmišljati o uresm- 2.5 milijard frankov, okro« 4 milijarde pa, če bi železneo poialjiali od Nigerije do prestolnice Sudana Bamaka. Od aabrrr.ke žceznice si obetajo rudi mno^e drače kor is ti. kajti služila bi tudi samim pokrajinam ob nji ne le p-evozu blega čez pu-^čavo. Tako bi na primer lahko pootaa osrednja dolina Niger je drugi Egipt. Tam je že mno<*o obdelane zemlje in če bi naia'jevali me'ioraci iska d.va. izkopali dovolj aamaloafnUi prekopov, bi se lahko tam naselilo več milijonov prebi-va'cev. Doslej je v tiskih p<>kraj:nah prebivalstvo po goto stradalo in umiralo o.' lakote. Tnanssah«r«Jci vlak bi ne h% podoben na \TCxinim vlakom. kakrSnt vozijo na evropskih železnicah. To bi bili ogromni viaki tako da bi tehtali po 3000 ton ter bi jih lahko imenovali puščavske ladje. Računnjo. da bi v prvih letih vozil vlak samo enkrat čenju tega načrta. Za novo železnico s« zanimajo številne afriške dežele. Preučevali so vpra.^anje. ali bi bilo bolje zgrad;t; železnico ali cesto. Izkazalo se je. da b' avtomi.bilska cesta ne mogla primerno suziti prometnem potrebam Razen rega so cestna dela glede na velike vzdrževane stroške dražja kakor zgraditev žeieznce Ceste bi bilo treba obnavljati vsakih 5 let medtem ko železnica traja najmanj v>l stoletja. Za cestni promet je treba tudi mnogo avtomobilov, cela armada šoferjev n mehanikov in poraba bencina je izredno veh ka. Zato bi bil cestni avtomobilski promtt mnogo dražji kakor železniški. Tako bi ve I jal prevoz tone blega po cesti od Alžira v Nigerijo 6000 f nkev, železniški prevoz pa samo 600 frankov. Dela bi ne pomenila pesehnih tehničnih težav. Železn ca bi ležala po večini na ravnici in okrog 2500 de'avcev bi bilo dovolj, da bi delo kmalu končali. Kilometer železnice bi veljal približno 1.5 milijona frankov, tako da bi vsi stroški znajali okrc-g ali dvaJcrat na neden. 2e'ezn« ureoa pniožirj DNE 10. T. M. dopoldne se je izgubila plačilna knjižica od Ceste IX. do poete Vič. — Pošten najditelj se prosi da jo vrne proti nagradi, ker za njega itak nima nobenega pomena. Obenem se prosi, da se brez legitimacije nikomur ne Izplača. Legitimacija se glasi na ime Franc Jamnik, preglednik fin. kontrole, Rakek in naj se odda v oglaa. oddelku »Slov. Naroda«. 728 Seseda 00 par Daven posene) Najmanjši sneae* &.— din DOLGO STAROST BOSTE UČAKAIJ, če boste uživali medico, ki razkraja akodljive klice, pospešuje prebavo ln odatranjuje razne biološke motnje. »AMBROŽEVA MEDICA« iz MEDARNE, Ljubljana, Židovska ul. 6. 13. T. OGLAArJJTat male oglase v „Slov. Naroda* ker to najcenejši t NO -VE<"?«Vt€ • • JUGOGUAHKA Inserirajte v »Slov. Narodu«! beseda 50 par Davek pos^oej NaimanjSi znesek aL— lin ISCETA SE za veselo gledališče dve Slovenki, ki bi nastopali v duetu s slovenskimi ter koroškimi pesmimi. Sopran ln alt Duet mora biti zelo Čedne zunanjosti Prednost ima o one, ki igrajo harmoniko, citre ali kitaro. — Ponudbe s sliko na Veselo gledališče, kavarna »Dverce«, Zagreb, Ilica br. 12. 724 GOSPODIČNA z malo maturo m trg dolo 2e 9 praksi za pisarniška deia, tmožna stenografije ln strojepisja, išče službo tudi začasno v pisarni ali kot blagajničarka. Ponudbe na pravo »SI. Naroda« pod »Dobra strojepiska«. 717 SLUŽBO IŠČEM na kmetijo takoj. Star sem 44 let. Ponudbe na J. Delač, P O. Fara pri Kočevju. 729 Beseda 50 par Davek posebej. Najmanjši znesek dlD GOSPODINJE. za medene potice ranite ?dino le ajdov med Katerega dobite v MEDARN1. Ljubljana židovska ul ft. lb T. tli Beseda 50 par Davek posebej. Najmanjši znesek o.— din PRODA SE več let obstoječa vodeča gostilna v sredini mesta. Cona din 45 000. Vprašati: Zagreb, Vlaška ul. 71, pri Macanu. 725 Makulatura* papir proda oprava ^Slovenskega Naroda** Ljubljana, Knafljeva ulica štev. c 2 Biotista ljubezen Roman Ni bila ona tista. Id je igrala komediio, temveč on jo je imel za tako neumno, da je venela. da re bo dala preslepiti njegovim besedam. Resn.ca je bila, da je Rene, še vedno neodločen, menda spoznal, da je že zrel za zakonsko zvezo. Ozrl se je okrog in njegov pogled se je ustavil na He.mini. Končno to ni bila slaba izbira. Hermina sicer ni bila sijajna partija, toda pri njeni izredni lepoti in mnogih lepih lastnostih bi mogel vsak ženin natisniti oko nad njeno skromno doto. In korrno, kdo je, morda sta imela gospod in gospa La Fou-geraye svojo nečakinjo še bolj rada. kakor svojo hčer. Ni bilo izključeno, da bi se zdramila njuna plemitost tako daleč, da bi dala nečakinji bogato doto na škodo svoje hčere. To je dejala Jeanne in še marsikaj žaljivega. Njen glas je zvenel trdo, skoraj hreščeče Govorila je sunkoma in prav nič ni izpremenila svojega glasu, ko je govorila o nesrečnem dnevu ko se ie z vsem zaupanjem posvetila tistemu, o katerem ie mislila, da ga ljubi. V krčevitih izbruhih svojih Čustev je izlila vso iezo. Rene si je prizadeval, da bi se obvladal in ni se mogel ubraniti čustva globokega obžalovanja ki ga je vzbudil v njem potok njenih obtožb. A Se bolj ga je zadelo, ko je Jeanne v navalu svojih obtožb izgovorila domnevo o velikodušnosti svojega očeta do Herniine. Koliko večja bi še bila njena zmaga, če bi bila prepričana o tem. Morda je pa že bila. Tej negotovosti je hotel napraviti Rene konec. Vse drugo mu je bilo ljubše kakor ponižuioČ3 sumničenje. Zato se je odločil in pre+rgal Salr.vi potok besed mlade žene z drhtečim, toda prepričevalnim glasom. — Saj sem vam že povedal, Jeanne, da bom govoril odkrito. In mož beseda ostanem. Da, uganili ste to. Izognil sem se vam, ker je nama prepovedano ljubiti se, kajti vi ne pripadate več sebi. ^*az pa tudi pripadam drugi. Storil sem vam veliko krivico in to je edini upravičeni očitek, ki bi ga mogli nasloviti name. Moral bi vas bil že orei obvestiti o tem. da moje srce ne pripada več meni Priznam, da že tri leta liub'm H^rnvnn in d^i mi ona vrača liubezen. Ne trdim, da bi bil dvignil svoje oči k vam, če bi ne bilo tako vel"ke razlike med nama. Prav tako ne trdim, da mi je ve^ito razlika med vaš^m in moiim premoženjem nagnali strah, kaiti če bi nav*»del te razloge, bi lag^l- nikoli vas n1s*m HiiWl. Jeanne. in nfV"»H v*s ne bom liubil dmgače, kakor sv**« sestro Hemvna je si- kqkor jaz, a najina ljubezen izvira že iz otroških let. — Ah! — je vzdihnfla, — tega mi niste povedali v Parizu, ko sem vam priznala svojo ljubezen m ko ste sprejeli moje — Ni izgovorila zadnje besede »poljube«: solze so ji pritekle iz oči in krčevito je zaplakala. — Jeanne, — je nadaljeval mladenič in rdečica mu je zalila lica, — ravnal sem zelo grdo. to priznam in prosim vas odpuščanja. Ničesar ne morem povedati v svojo obrambo razen tega. da sem bil izgubil razsodnost. Tako lepa ste, bogata s svoiimi zapeljivimi čari, da msem mogel premagati iz-kušnjave, da sem ii za hiD podlegel. In če si uo-^m zdaj tako govoriti z vami, se moram 7av.va';ti samo svojemu prepričaniu, da je b;lR takr** odo~-vedala razsodnost rud1* vam. Ne liubite m" Jeanne verjemite mi in še đa*Be grem. Ce b" zd^i videli svojega moža. bi sa l'ubili Poz^a^ Romain? N morem si misliti, da bi ga ne ljub'li. Obrisala si je solze in ga vora'a'a ooroglii-o: — Vaša filozofija je komodna. drar?i moi R~ne in moi poklon ste zasluzili, da ste prixl* takoi na to višjo modrost. Toda bilo bi Hrezo^zirro. če H vam nanrtila preizkuSnio. Ali bi dovolili, da b* odkrila Hermina naj'no ta'no. ali bi jo vprašali v tej kočljivi zadevi za nasvet? Mejan je prebledel. toda tako sumniČenie io bilo neposreden napad na njegovo čast. Zato ni okleval z odgovorom. — Ce vas dobro razumem, me sumničite ga igram dvojno igro in da sem zamolčal Hermini to, kar bi mi moglo ugrabiti njeno ljubezen. No to- rej . .. Doprinesem vam še dokaz svoje iskrenosti. Če hočete, lahko Hermini poveste vse podrobnosti, če hočete, lahko mučite njeno srce. Kar povejte ji resnico o nezvestobi, ki je nikoli ni bilo. Kaj vam bo koristilo, če ranite srce dveh Tudi. ki vas ljubita drugače, kakor ste si mislili. Včeraj razumite dobro, šele včeraj sem stopil pred va?cga očet^ in ga prosil za roko vaše sestrične, ki je obenem mo.ia sestrična. Oče je privolil v zakon, toda samo pod pogojem, da počakava še dve leti. Razen tega mi je povedal, da namerava zvi*ati Herminino doto U^ovarial sem njegovemu plemenitemu namenu Toda val oče mi je odgovoril, da se to ne tiče nikoga drugega, da bo že sam odločil. k^liVo d~>bi niogova nečak:nja. Vidite, Jeanne. da vam ni^sar ne rri-krivam. da vam vse odkrito orisnant Vi na laJhko poveste vse svoji sestrični. Cez nekai dm' od^'u-iem in nazai me ne bo tako kmalu Ce st rit' to, na kar ste mi nam^ffnili. ne bo samo začasen »7bo-rfom«. ki vam ga zakličem vam in drugim v slovo. Odnrrtnem za vedno in ^"koli več me ne boste videli. To je moi trden sklep Zadnje besede je izpregovoril z iskrenim prenri-?aniem in Jeanne ie spoznala, da svojega sklepa ne bo izpremenil. Ali se je sramovala prikrite grožnje, ki jo je Hla izgovorila malo prej7 M^rd^ Premagnia se je v svoji bolesti, v svojem ogorčenju, zadržala je solze in deiala navidez mirno: Urejuje Josip Zupančič // Za Narodno tiskarno Pran Jeran // Za upravo in inseratni del lista Oton Christof // Vsi v Ljubljani