^SSN 0350-5561 9 WU^^U ^^UUI, ca konec todn« Hladno in vetrovno in razmeroma sončno številka 41 četrtek, 18. oktobra S007 V rekordnem času nova tovarna Soàtanjf 16. oktobra - Goronje oéprío novo tovarno industrijska opreme, iti dobiva v njihovih razvojnih programih vse pomembnejše mesto, saj je že doigo ne izdeiujejo samo za testne potm6e, ampak tudi za Števiine domaČe in tuje kupce, Prib/iirto tretjino nove tovarne bo nameniio raZ' voju vojaške industrije. C. novembra bodo zaéeii sestavljati osemkoiesnike. V nedeljo volimo predsednika Prvi krog predsedniških volitev v Sloveniji 21. oktobra - Sedem kandidatov - Predčasno glasovanje na sedežih OVK samo še danes Milena Kratic - Planine V nedeljo, 21. okiobra, bodo v Sloveniji poiekalc volilve predsednika republike. Volišča, već koi 3-4Q0 jih bo v Slovenjji, bodo od-priH vrata ob 7. uri in Jili zaprlii ob 19. uri. V petek. 19. oktobra opolnoči, se začne volilni molk, ki bo irajal vse dt) /aprlja voliič v nedeljo. 21. oktobra, do 19. ure. Predčasno glasovanje (namenjeno lislim. ki bi želeli glasovali pa bodo na dan ^ilasovanja odsotni) traja iri dni. /ačelo pa sc jc /:c v torek in poteka ludi se danes (če-trlek. IX. oktobra, med 9. in 17. uro na sedežih obćinskili volilnih komisij (upravnih enotah). Prvi krog predsedniških volitev bo po occnah stal 3.5 miJijona evrov» za polek volitev pa bo skrbelo 20.000 članov volilnih odborov. Za volitve predsednika o/i roma predsednice Slovenije se poteguje pet kandidatov in dve kandidaiki. Kdo so? Darko Krajne i/ Šentilja, magister sociologije, predsednik Stranke mladih Slovenije (predlagaielj: SMS - Stranka mladih Slovenije); Zmago Jelinčič Plemeniti iz LJubljane, famiaccvt. poslanec državnega zbora (predlagatelj: Slovenska nacionalna stranka - SNS); Mitja Gaspari iz Ljubljane, magister ekonrjraije. znanstveni sodelavec na F.konomskem inš^titutu pri Pravni Takulteli v Ljubljani (predlagatelj: Jože Mencinger in skupina volilcev); dr. Danilo Turk Iz Ljubljane, redni profesor mednarodnega prava na Pravni fakulteti Univer/fi v Ljubljani (predlagatelj: tir. Dragica Wedam Lukic in sku- pina volilcev); Elena Pećarić iz Kopra, filozofinja in sociologinja kulture, strokovni vodja pnigrama Neodvisno življenje hendikepiranih pri Društvu /.a teoriji^ liendi« kepa (predlagatelj: Akacijo); Monika Piberl iz Maribora, komercialni tehnik, upokojenka (predlagatelj: Glas žensk Slovenije); Lojze Peterle iz Ljubljane, univ, dipl. geograf in zgodovinar 1er ekonomist, poslanec Evropskega parlamenta (predlagatelj: Ivo Bos-carol in skupina volilcev). 1,25 eVR-300 31 lEAlllO Kdor ne ceni zgodovine... Bojana ŠpegmI Prejšnji teden sem se s težkim srcem vozilu mimo nekdanje Kolodvorske restavracije. Zame wdno ena kpših stifvb v kije pri-čalu tudi o zgodovini Velenja, je izginjala kar nekaj dni. Oh f/lej sem yidinala stare Velenjčane, ki so zagoiovo čutili i>odobno kot jaz. y bistvu sem selo jezna, jezna, ker niliče ni znal obvarovati ar-hilekiurfw in zgodovinsko lepe stavbe, v kaleri hi za^oîovo lahko bilo marsikaj. Le v ri/sevino je ne bi smeli spremenili. V Velenju je zal v preteklosti propadlo ali pa bilo ix)rušenilt te vse preveč hiš. ki bi lahko zanamcem pripovedovale zgodbo o nekoč majhnem kniju, ki je poštah peto največje mesto v državi. Nemalo jiii je moralo »pasti« zat(}. ker so bik nafwfi razv(ýu sodobnega Velenja. Tam. kjer se s pre.'»2liri'Íjo niso slrif^ali, je tudi gorelo. Ne e/h kml, večkrat VSfarem Velenja, zagofovo na/bolj pristnem dokazu in sj)omeniku preteklosti, je največ škode naredila denacionaiizúcija. Tako dol^t se je vlekla, da so nekatere hiše zrele le .^e sa ru.šenje. Roko nu srce, Majeríioldova liisa ob robu Starega Velenja se /ni nikoli ni zdela kaj fmebna. Niti lepa. Tudi ko še nI bila tako razpadla, kot je, Kolodwr-ska restavracija z zelenoru meno fasado, lepimi ornamenti okoh oken in sploh lepo podobo i>aje bila zame vedno leiHi. Xíorda tudi zalo. ker sem odraščala v njeni blizini. Vanjo sva z mlajšim bratom pogosto zavila po kakšno čokolado ali bobi palčke. Sploh ob rtedeljah. ko trgovine niso bile odprte. Spominjam se vonja po vampih, golažu, sptymiíýam se dol^e$a šanka, pa natakaric v belili srajčkah in ozkih črnih krfiih^ Spominjam senidarjev. ki sop<> izstopu izavtiibiisa kar v gruči zavili v Kolodvorsko. Na en j/pir«. Ali več. Največjih je bilo okoli pet-najstef^a v meseat. takrat je bilo tam okrof» sploh veselo. If Kdo ml je bila že, ko je restavracija zaprla vrata. A takrat sem upala, da bo stavbo v last dobil kdo. ki bo znal ceniti zgodovino. Ki bo znal z lepo stavbo ravnati spoštljivo, jo obnoviti In namen iti kakšni dru^ii dejavnosti. Zal ni bilo tako. Od denacionalizacijami h ui)ravičencev. ki živijo v tujini, je Kolodvorsko kupil zaielmlk. Propadala je še naprej, vse do trenutka, ko jo je prodal dntfiemu zasebniku, ki zdaj tam ^radi /nikupovalui center. Hiša je bila zgrajena v letu 1900, arhitekturno je biki zagotovo zanimiva, zato sploh ne razumem, kako da ni bila spínueniško zaščitena. V Starem Velenju so zaščiierte vse podrtije, ki bi)do s pomočjo občine in zasebnega kaiiitala menda v nek v^ročilii septembrska vodna ujma, znaša 39X lisoc evrov. Poškndtv vanih jc bilo več kol 7 ki]onictn)V^o/driih poli. bli/u 30 kilometrov javnih poti bi lokalnili ce si. 13 /asebniti objektov in sproženiti 6 plazov n« kmetijskih zemljiščih. Poročiki o cenah škode je Občina Šoštanj v peiek posredovala Regijskeni j centru /a /J^CIto in reševanje Celje, ti pa naprej nd ministrstvo za okolje in prostor, kjer bodo odločati o povračilu škode. ■ mkp Predvsem širitve koncesij Vetenje - Ministrstvo za zUravjc je pred nedavnim podelilo koncesije /a izvajanje dejavnosti. Po podaikih Območne enote Zavoda za zdravstveno zavarovanje RS Ravne na Koroškem je na območju Šaleške in /gornje Savinjske doline pridobila kouccsijo za 0,6 ekipe ambulantne kardiologije dru/:ba Vasacor. ki ima ambulanto v Termah Topolšica. Vodijo asistent Franci Ce.sar, specialist internist, sicer zaposlen v Bolnišnici Topolšica. Širitev programa pa so odobrili sc radiologu Igorju Koœvarju za ultrazvočno diagnostiko ter nevrologu VUtodti Glavniku iz Velenja za eleki romiografijo. mtp Znana najugodnejša varianta tretje razvojne osi Dravograd • /upani Koroške, Šaleške in Zgornje .Savinjske doli-nc naj bi se 23. oktobra srečati v Dravogradu iti med drugim razpravljali tudi o predlogu trase za avu>cesto. Po podalkiti ministrsîva za okolje in prostorje primerjalna študija, Id je že ziikijučena. poka/ala, da je najugodnejša varianta trase tretje razvojne osi med Velenjem. Velenjskim jezerom, Cîorenjem s priključkom na avtocesto v Sen l m per tu. Vlada RS bIi Aniona Aškerca, več kot 500, na šlirih šcine. je bil pogoj določeno šievUo udeležencev. Iako ireh višješolskih programov, žal, letos ne bodo izvajali. »Smo pa veseli, da je bilo zanimanja za višjo sirokovno šolo. smer lesarstvo, za naziv inženirja oziriektov pa pogajanja viade v livropsko unijo še tečejo, lako da razpis^iv za nove pri>jekle še ni. Vsi pa jih nestrpno pričakujemo.« Vse bolj živahno pa pfjsta-ja na ljudski uin ver/i v tako-imenovanih delavnicah za prosti čas. Sploh ztîaj. koso se v zvezi z njimi odločili za nekaj novosti, ki bodo vsebino šc bolj približale ljudem Veliko zanimanja je zlash za p rneiiiku v Šinartnem ob Paki. ■ mkp Naši delavci le pridobivajo veljavo radio(&alfa 103.2 & 107.S Mhz vsak dan 36 ur iimi lîiBÎ; s " I 103,2 &107>8 Mhz Čez mejo je boljša plača - Kmetje so se potožili svojemu zavetniku - Korošcem podobne obljube kot Savinjčanom in Šalečanom: pokrajina, hitra cesta ... MonJa se nekateri delavc/. in siruHkalisii ne str/njal/ : nnííhvont prispevka, pu menda kar drti. !.e da nmo^i noH deiuxd ne prídohi\ajo veljave pn nas, ampak pri nahih aosedih. Awry a sicer ni spr(xsHla trga dehme sile za nove članice, fo pa ne pomeni, da pri njih niso dořfrodoš-ii naši delavci. Taki seveda, ki jih tam poirebujejo. In rreha je reći, da jih tudi dohro plaáijo. Tako sicer jmia^ajo nam znite\'ali brezimel-nosi, a irkrali te spravljajo r zadrego nekatera naša pad/efja ali deja\'-nosil, ki jim te primafijkuje delan'ev. Odgovor na tako avstrijsko pov-praševafi/e je meda preprost: tndi pri nas je ireha dvigniti pla^. A to. bodo rekli delodajalci, ni tako preprosto. Očitno se bomo morali tudi mi k na kakšnem dn/gem potiro^u, ne le v gnjdhenisivu, še bolj naslanjati na riilo delovno silo. Phdohno kolAvslri/cl - nidi 'juga. Shvefiski kmetje {Hi so se v nedeljo hliimu^tit sv^emu ojvetrnka Antonu Martinu Slomšku v Ponikvo pri Sentji/rjir Tradicionalni shoo-ročili Slomšku, sa; jim res lahko fmmaga le .k kdo od zgoraj 7xiradi naše kmetijske politike in zaradi vrenmskih ujm. 'Zaradi zudryega močnega detevja c^lyo rane še vedno na raztňh koncih drtave. Tudi marsik- je v naši .se aktualni regiji, kjer so se jwnekod zaradi tako velikega po-udarjatija katastrofe le na enem delu drtave čutili kur malo zafXfsravlie-ne. Jako marsikje v Zgornjih Savinjski dolini kot tudi v okoù'a Celja. Tako Je samo v vcjniški občini nastalo za skoraj šest milyonoi' evrov .škode. Nesrečo so risilni poravnavi, zaseglo lep kupček evrov Kako se boohčitta izvlekla iz teh teZav. za zdaj še m vedo jasno. V Celju, kijih je Utdl prizadela voda, ob tem pa nekateri občani še vedno pravijo, da na »sum^iv^ način in kljub drugačnemu poročilu policije še vedno kažejo na pregrado ^martinjskega Jezera, pa so odprli nov objekt za mlade. Oh predstavnikih mladih sla ga odj>rla tujxina Afaribora In Celja, po še dekan fakultete za logi.Mo. Gre namreč za mladinski študentski dom, ki so ga uredili v nekdari/i adventisStlvnl cerkvi. In kote, da se Celje utrjuje kot univerzitetno mesto. ■ k Tïïf'^Ji NASČASmtMifilSopIsm-nIotrHioln iztafi ob estittSi Cena pc^unegâ ívoda je y2S € OOÛ SIT) C8.S ^otstoprH DOV, 0.1 € C23,50 SIT), cena izvoJa b« W)V 1,14 € (275.50 SIT)) M pafifa teme naročnine 20 %. poteine 15 %. ćsirtlefi« 11 % m inss^ft« 7 % popisi. Ucsdnistn: Boris ZakoSek {Otrsidor), Starte Vovh (odgovorni urednik). Miena Ki$rid>Plar»iK (pomočnica u'Mnikd). Janez Pesnik. laijana ^^liek, Sojans Spegel (novinai^). Uira Z^oiek {uis^ica r^diia), Janja Kc4ui»§pegsi iiertn^na uredrûa), Tomaž Qeièak (otlikovaiee) Pnipsfintt: Niixa Jug (vodja propagande), Saâo Konečník. Jute âeriârtik (ptopaçpndisia): urednBtn In uprave: im VMnje. màtn ?). p. 9.202. tMv m) 898 17 U. Hefax m) 897 46 43. TfíR-Noval9.VelBnjG'02426-0020l338S4 î-nik pras$9nascK5l OSIBovai^ In giif. prtfv ava; N3§ £a3 ů.00. TlskTskamaSfTdjl NaUiA: 1240Q zvodov NenaroÈenh loto^aflj In rohopbsv ne mfiano! ^2akcini]Q D0Vie' Naš0as*(fVTSčennKij pioinode nícfntalsnega značaja z: l(3i«resepíaíu)Sijavtí(poS,S%2nQanlsupnji lelrïo izide S2âevik DOGODKI Tomažk - rešitelj ali...? Rebalans povečuje letošnji proračun Občine Šmartno ob Paki za več kot 660 tisoč evrov - Posledice neurja prisotne še lep čas - Potrdili predlog za dobitnike občinskih priznanj in nagrad Tatjana Podgoriek Šmartno <}b Paki, 15. oklobr^i • S ponedeljkovo seje svcu Obćinc Sniarino ob Paki velja od II lock UnvvnegH reda izpostavili predvsem iri: rchalans leiošnjc^ obCinskcya proračuiía. predlog dobitnikov občinskih pri/naj in nagrad za letos 1er poničilo o slanju in šktxli po sep-tenîbrskeii) neurju. Trenutno finančno stanje je resno i^cbaJan« kioSiijcga občinskega proračuna, ki povečuje ohčinj^o blagajni več kol 667 tisoč evrov oziroma /A 26.5 odšlo tka, so obravnavali člaiíi obeh odbonw (za gospodarske in negospodarske javne službe), v kalcrih so ludi svciniki, vcn-íIaí so li v razpravi i/posiavilj nekatere poslavkc. ki «bodejo« v oči. Še največ pa jih je izpfUilo boja/cn o prodaji 2.2 hektarjev velikega območja Tonia/k, kjer so odkrili enega večjih arheoloških najdišč v Sloveniji. Većina jih je v razpravi menila, da je uresničitev proračunskih postavk preveč odvisna od omenjene prodaje, kajti če do nje ne bo prišlo, se bo občina znašla v veliki financtii »luknji«, Svetnik Janko Kopusar pri prodaji »ne vidi čistih pc^slov«. svetnik Franc Berduik pa jo j« označi) kol sanjsko, /clo na/orni so bili v komentarju k rebalansu člani nadzornega odbora. Po bcsodaii njegovega predsednika Draga Kovača je skrb nad trenutnim finančnih stanjem v občini resna, finančno stanje ne' nstrezno. «Ob žc prekoračenih proračunskih postavkah je potrebno upoštevati že zapadle neplačane obveznosti. Občinski upravi predlagamo. da ne sprejema obveznosti. katere nima zagotovljenih llnatičnih sredstev in formalnega kritja v primerni proračunski postavki.« Šniar-ški :^npan Alojz Podgoršek seje na njegove besede odzval: »lega se zavedamo. v tej smeri delujemo. Upam. da bo pogodba o prodaji To-mazka ioiialii podpisana, Pretiujcm je kupec že plačal. Postopke smo peljali tako, kol smo se dogovorili, za območje smo dosegli optimalno ceno.« Po mnenju svetnika Janka Avberška pesimizem za zdaj še ni potreben, za svetnika Bojana Klad-nika pa je pomembno to, cU so bili pi>stopki speljani tako. da kasneje občina nc ho imela nepotrebnih ob-veziiosfi. Območje Foinazka je za tiekaj manj kol milijon evrov kupilo velenjske podjetje illvel. Za rchalans proračuna je od 13 glasovalo 11 svetnikov. Od petih nagrajeni trije predlogi Šmarški svetniki so soglasno potrdili predlog, ki ga je z^ let<î§nje dobitnike občinskih priznanj in najzad predlagala komisija /a priznanja in nagrade. Ta je od petih predlogov, prispelili na razpis, i/vzela tri. Svetniki so jih potrdili soglasno. Za dobitnika grba občine je predlagala tukajšnje planinsko driištvo (pri/nanje bo prejelo /a 304etno aktivno delovanje in UMcinieo uslanoviive dru^ t va ). za plaketo občine pa 14i'> Modrijan ter Ivanko Zameniik. Prva jo bo prejela za življenjsko delo in izjemen osebni delež v družbenem življenju ter razvoju občine. Zaineml-ki^va pa za življenjsko delo na družbenem in humanističnem področju ter za prispevek v borčevski organizaciji. Neurje povzročilo za več kot 3,2 milijona evrov škode Obilno deževje 18. septembra je v občini povzročilo veliko škode. Po ocenah znaša ta samo na področju občinske infrastrukture in sproženili plazov več kol 3.2 milijona evrov. »Občina sanacije zagotovo sama ne bo zmogla in posledice bonîo čiuili še nekaj let. Zaradi nujnih sajiaciJ-skih del so iz programa že izpadli nekateri načrtovani projekti, kot je izgradnja pločnikov,« je pojasnil Alojz Podgoršek. Aktivnosti še pliïve članov državnega sveta. Med tremi kandidati jc na tajnih volitvah dobil največ glasov Janko Avberšek (7), Martina Žohar je dobila 4. IŤanc Fužir pa 2 glasova. Seznanili so se z delom stanovanjske komisije in pohvali njeno delo pri pripravi pral-nostne liste prosilcev za 16 nepro-ntnih stanovanj. Sprejeli so liidi sklep o plačilu prispevka za iz^ad-njo astema javne arka Pokleká so sejnino tokratne seje namenili Z3 pomoč družini Golob iz Podgorja pri Letušu, ki jo je septembrsko neurju zelo prizadelo. Manjši plazovi odpravljeni Neurje v septembru je v MO Velenje sprožilo kar 73 plazov - Še vedno zaprti dve lokalni cesti \'elerýe - Močno deževje, ^i je Sloveniio priziidelo 18, septembra, ni prizanašalo. l udi v občini Velenje je ujma povzročila precej nevšečnosti, predvsem pa veliko škodo, ki je žal ne bo m<>gi>če odpraviti čez noč. Pa vendarle so v preleklih lednih uspeli odpravili najhujše posledice ujme, predvsem pa zavarovati hiše. ki so jih ogrozili številni plazovi, in očistiti večino cest. ki so bile neprevozne iz istega razloga. Dve cesti sta trenutno še vedno neprevozni, na nekaj odsekih pa je promet oviran. Tone Brodnik, vodja Urada za gospodarske javne službe, je prejšnji teden na oktobrski seji sveta seznanil svetnike z ukrepi tak(^j po ujmi. do sedaj opravljenim delom in s tre-mitnim statijen). Nam je o tem povedal: »V akcijo ob vodni ujmi je bilo vključenih kar 2i>(i gasilcev iz vseh 7 gasilskih društev, prav lako ekipa civilne zaščite, ki so ukrepali pri od-slranjevanju vod iz zalitili kleti, čuvanju mostov in gradnji nasipov z vrečami iz peska, Zgradili so kar tri. I akoj p<î ujmi so delo začeli vsi kim-cesionarji, saj se je sprožilo kar 73 plazov na lokalnih cestah in nad hišami ler na iravnikilj. (XI tega jih je II večjih - ti ogrožajo cestišča ali hiše. Na nekaierih odsekih cest imamo ravno z^lo še vedno delne zapore in na dveh cestah tudi popolno zaporo prometa. Veliko plaziw se je sprožilo v Vinski Gori, eden večjih pa tudi v Lokah v KS Paka. kjer je cesliščc zoženo, cesta pa polovično zaprta. Plaz je popolnoma zaprl ceslo Podkraj-Aíídraž.« Brodnik nam je povedal, da skupaj s stn>k<)vnjaki pospešeno pripravljajo dok umenlacijo za ureditev največjih plazov. In dodal: >Vse tiste plazove, ki so ogrožali individualne hiše, lako Koširjevo hišo na Cîorici kot Brložnikovo v Ložnici, smo uspeli zaščititi. Oba plazj spremljamo, ob zadnjem večjem deževju tam ni več prihajalo do večjih zdrsov zemlji ne.« Dve tretjini v septembru sproženih plazov so doslej že odpravili. Na lokafni cesti PodkraJ'Andraž je piaz močno spodjedal cestOf zato je zaprta za promet. Ureditev bo po prviit ocenah stala 33 i/soč evrov. Največjih 10 pa letos ne bo mogoče v celoti odpraviti, čeprav se bodo trudili. »Skoda je trenutno ocenjena na 95t) lisoč evrov. ziito pričakujemo pomoč tudi od dr/^ve. Ta nam jc odobrila že določena inierventna sredstva. Žal pa bo glavno breme spel nosil občinski proračtm, poskušali pa se bomo prijavljali tudi na državne in evropske razpise, ki bodo namenjeni tovrstnijn posegom v prosior.« Stari plazovi »trdni« Naj spomnimo, da je tudi neurje v novembru leta 1998 v MO Velenje povzročilo zdrs več plazov. Nekateri so bili odpravljeni šelepreil kratkim. Brodnik nam je povedal, da na teh področjili. kjer so opravili tenie-Ijito obnovo, ni prihajalo do novih zdrsov zemlje, kar je dokaz več, da je bilo delo dobro opravljeno. Tudi v Podgorju v KS Pesje. kjer so morali pred leti zaradi drsenja zemlje izseliti dve hiši, zcmljina ni dodatno drsela. »Tam smo opravili ze kar nekaj dela in smo bili ob zadnji ujmi res veseli, da je bit učinek ze viden.« je dodal Broilnik, ■ fis Šoštanj naklonjen gradnji doma starejših Do leta 2010 bi potrebovali 63 mest - Na razpis države za dodelitev koncesije se utegnejo prijaviti trije Milena Krstić - Planine_ Šošianj - Skrb /a starejše občane sodi med prednostne aktivnosti države in It »kalni h skupnosti. Demografske analize za nhniočje občine Šoštanj kažejo, da se bo v prihodnjih letih opazno povečal delež prebivalcev, starejših od 65 let. Po p<ïdaikih I/ konca lanskega decembra /naša delež občanov Šoštanja. ki so starejši t>d 65 let, 14,71 %, kar je sicer ugodneje od slovenskega poprečja, ki znaša 15.74 %. Vendar pa podal ki kažejo, da se bo celotno prebivalstvo šošianjske občine pričelo hitreje starali po letu 2015, šc posebej pa po letu 2020, Po resoluciji o nad (mal nem programu socialnega varstva /a obdobje 2006-2010, ki nominira obseg vključenih občanov, starejših od 65 let, v institucionalno varstvo, bi bilo potrebno na območju občine Šoštanj dtJ Icia 2010 zagotovili 63 mest v dde. To nevšečnost so v Šoštanju zdaj odpravili. ■ mkp Socialni demokrati postregli s kostanjem |j2po sončno vreme ter prijeten vonj pečenega kosianja je pritegnil lo soboto na Caiikaijevo v središče Velenja številne obiskovalce. Tukajšnji socialni demokrati so pripravili tradicionalni kostanjev piknik. Mimoidočim so razdelili (med drugim sta to vlogo opravljala ludi predsednik območne organizacije SD in velenjski župan Srećko .Meh ter podpredsednik le organizacije, podžupan in poslanec Bojan Kontič) kar 150 kilogramov kosianja in raztočili sod piva in dva soda jabolčnika. Seveda so z njimi ludi pokramljali, med drugim tudi o tem, da podpirajo predsedniškega kandidata dr. Danila Tuerka. IWÍfjlíJ Muslimani praznovali ramazansi(i bajram Praznik bajram za muslimane pomeni konec postnega časa - Molitve v mošeji v Velenju se je udeležilo blizu 600 vernikov Milena Krstić - Ptaninc, foto: Stane Vovk Velenje. 12. oktobra - V Sloveniji živi cii>bri h 47.000 muslimanov, večina v industrijskih me stili: I jubljani. Jesenicah, Velenju. Mariboru. Kranju Već kol iretjina jih biva v 1 jubljani z okolico, po oceni ismcfaAlića. predseduibi islamske skupiHisli. odbora Velenje, pa v lem prostoru (od Velenja, Dravograda. Mo/iija) okoli 7 do X tisoč- V pclck se .ie zanje zaccl bajram, iridnevnn slavje oh koncu svetega postnega me^ca ramadana, kije trajal 29 dni, Za verne muslimane je post, med kaierim se muslimani za mesec dni ce/. dan odpovedjo hrani, pilju, kajenju in spolnemu občevanju, eden od petih temeljev islamske vere. Rama/anskI bajram pomeni konec postne^ia časa. Muslimani ga praznujejo po pojavu mlade lune (muslimanski koledar se femet Atić: "Muslimani se v Shvenifi dobro počutimo." ravna po luninih menah) in pokaže, da se začenja nov mesec. Verniki gredo v mošeje na posebne molitve, potem pa se začnejo proslave. zabave, pojedine in obdaritve, ki I rajalo iri dni. Ramazanski bajram so v petek z molitvijo zaznamovali tudi muslimani islamske skupnosti iz odbora Velenje, ki ima svoje prostore na Partizanski cesti v Velenju. Predsednik te skupnosti Ismei Alič. ki v Velenju živi že več kol 35 lel, je ob leni ç>[y vcdal: »Veseli nas, da imamo muslimani v Sloveniji pi)leg vseh drugih pravic tudi verske. Tako smo se lahko tudi v Velenju, v svojih prostorih na Pariizanski cesti, zbrali, da se odzovemo svoji veri in praznujemo ramazanski bajram. Na molitev nas jc prišlo skoraj 600.« Ktn je še povedal Alic, so prilli ljudje iz Makedcmije. Kosova. Bosne in Hercegovine, tudi Turčije... »Vsi, ki so se počutili, da so muslimani« Pripravili so prijeten zaključek, na katerem so vse, ki so prišli, po častili z odličnimi slaščicami (halve, bakvalve...), ki so jih ženske pripravile prav za to priložnost. Pred vbodom v mošejo se je treba sezuti. Za manjšo porabo energije v javnih zgradbah Partnerji evropskega projekta FuturPublicEnergy so podpisali pismo o nameri in prisluhnili predavanju o učinkovitejši rabi energije Velerýe - Pred tednom dni je v dvi^rani Centra Nova potekala predstavitev pri Evropski uniji podprtega projekia l uturePubli-cllnergy, ki ji je sledil podpis Pisma o naneri za zmanjšanje rabe energije v javnih zgradbah. Po tem seje pričel seminar o učiji-koviti rabi energije v javnih zgradbah. Mestna občina Velenje je nosilka projekta, poleg župana Mestne občine Velenje Srečka Meha, vtîdje projekla Mirjani Britovšek in pomočnice vodje projekta Karle Sitar pa so se predstavitve udeležili ludl predstavniki vseh parineijevv projektu. Pismo o nameri so podpisali direktor Šolske- pri čezmejneni partnerju Varaždinski županiji Vladimir Kalin.skl ter predstavnica mesta Čakovec Karmen Franin. Ocenili so tudi dosedanji potek in rezultate projekta, kije sollnanciran iz Progra- Udeleienci predavanja so tokrat zvedeli veliko o učinkovitejši porabi energije v Javnih stavbah. Poraba v njih je velilta, z doioceninn ukrepi pa jo lahko močno zmanjšajo. ga centra Velenje Ivan Kotnik, di-rekti)r /n a nst ven oraz i skova 1 neg a sredisča bistra Ptuj dr. Dušan KIh nar, predstavnik Mestne občine Ptuj Andrej Trunk, vodja projekta ma pobude skupnosti inlerreg IlIA .Slovcnija-Madžarska-iîrvaška. Projekt so pričeli izvajali nian:a 2007. zaključil pa se bo februarja 2(308, Glavna namena pro- jekta sta vzpostavitev temeljev zj dolgoročno ukrepaiýe z-a učinktv vito rabo energije v javnih zgradbah in vplivanje na enei^eisko osveščenost ljudi. Osrednjega pomena je tudi vzpostavitev internet-nega energetskega knjigovodstva, ki bo osnovni instrument energetskega upravljanja in bo omogočal enostavnejši pregled nad porabo energije in drugimi ekološkimi ka-zaliuki vjavnih zgradbah. Pismo o nameri za zmanjšanje rabe energije v javnih z.gradbah so podpisali tudi predstavniki Mestne občine Velenje, velenjskih osnovnih Vrtca Velenje, Šolskega centra Velenje. AndragoSkega zavoda Ljudska univerza Velenje, Glasbene šole iŤana Koruna Ko-željskega Velenje. Centra za vzgojo. izobraževanje in usposabljanje Velenje ter /a vod a Energetska agcncija za Savinjsko, Šaleško in Koroško KSSENA, Petnajst družin v svojem novem domu Prva skupina velenjskih družin je stanovanja dobila na različnih lokacijah v mestu - Župan obljublja vsaj 50 stanovanj letno Veler\i€, 10. oktobra - Župan Mestne občine Velenje Srečko Meh je v sejni dvorani mestne hise podelil ključe stanovanj prvi skupini občanov, ki so na Mestno občino Velenje naslovili vlogo za dodelitev nopmfltnih stanovanj v najem na podlagi javnega razpisa, ki so ga objavili marca letos. Tokrat ne gre za nova stanovanja. ampak za izpraznjena stanovanja na razJičnih lokacijah v mestu. Na letošnji stanovanjski razpis je prispelo 231 vlog, Od lega »«îje na prednostno listo A uvrstilo 162 prosilcev ( to so upravičenci, ki ne plačajo soudeležbe, ker so sociai-no šibkejši), na prednostno listo B pa 17 pnjsilcev. Na naslov Mestne tíbčineVclcnie je prišlo tudi precui vlog za zamenjavo že dodeljenih neprofiinih stanovanj - 37 prosilcev je bilo uvrščenih na prednostno listo A in irije na prednostno listo B. Vsi prosilci, ki so tokrai prejeli ključe, so dobili stanovanje v najem prvič; osem s prednostne liste A in sedem s prednostne liste B. Petnaist družin ie s icm rešilo statiovatîjsko vprašanje, kije marsikomu predstavljalo veliko oviro. /upanje vsem najemnitami zaželel veliko sreče in veselja v novih stanovanjih, dobro razumevanje s sosedi in uresničitev njihovih dljev. ž^lja. Povedal je še. da ho Mestna občina Velenje tudi v prihodnje poskušala čim bolj uspešno reševati stanovanjsko pniblcmaiiko prebivala. Na leto nni bi Mestna občina Velenje predala v uporabo 50 ali več stanovanj. Na kratko je predstavil ludi strukturo prosilcev. Vsako leto je več enočlanskih prosilcev, zmanjšuje pa se število pn^silcev z veččlanskimi družinami. m bi V Skorno-Florjanu dokončali gradnjo doma krajanov Stoji na istem mestu, kot je stala prej baraka, ki je krajanom služila za druženje in prireditve - Le malo je manjkalo, pa bi zaradi vodnega soglasja vse padlo v vodo Milena Krstič- Planine Šošlanj • Krajani krajevne skupnosti Skomo-llorjan st) veseli, ker so po dolgih letih naposled Ic zgradili dom krajanov. Zgradili soj^a na mestu, kjer je bila prej baraka, ki je za druženje i!i prireditve krajanom služila VSi od leia 19i^0 do danes. Naložba v dom je stala blizu 225.000 cvrov. Koje Valter Pirtovšek leta 1997 prevzel vodenje sveta Krajevne skupnosti Skorn:)-flglasja.« se slabih deset dni prcd svečano otvoritvijo novega dt j m a, la bo v sob:)to. 27, oktobra ob li) h, spominja predsednik. Načine, kako rešiti zaplet in prid do tega nujnega soglasja, so iskali dve leti. Pomagala jim je uprava Občine Šoštanj, Soiya Novak z oddelka za okolje in pnistor, kije na ministrstvo okolje in prostor napisala peticijo in z njo uspela. »6. oktobra 2005 je z ministrstva pripela uredba, s katero nam je bila dovoljenja gradnja doma na istem mestu, kjer je stal stari. Tako smo laitko čez eno leio. ko smo septembra 2006 dobili gradbeno dovoljenje, nadaljevali gradnjo, uredili okolico in parkirne prostore.« Zdaj st) dobili nov lep dom. Predsednik sveta KS Skorno-Mc^rjan se ob tem ni pozitbil zahvalili vsem, ki so gradnjo doma finančno podprli. Osnovnošolci pomagajo Rdečim noskom Vekíýe • Na osnovni šoli MUia Pintarja Toleda so že spomladi začeli akcijo zbiranja starih, praznih kartuš printeijcv in teiefaxov, s pomočjo katere bodo pomagali orga-ni/.aciji Rdeči noski Cîre za klovne zdravnike, ki po slovenskih b<^lniš-nicah obiskujejo male bolnike. V ponedeljek so oddah prvo poino škalkí /branih kariuš, že v nekaj dneh bo polna druga. Organizacijo Rdeči noski pozna vse več slovenskih enMc UMUAC # 041 bodo pomagali. Takrat so se v ak-cijiî. ki jo podpira blejsko podjetje Emba. vključili predvsem zaposleni na šoli. saj podjetje od vsake prazne kariuše nakaže del sredstev na račun organizacije Rdeči noski. V novem šolskem letu pa Sii po posvetu s starši akciio raziirili tudi na učence. Tako jih namreč učijo hu-maniiarnosti. hkrati pa pomagajo (Odstranjevati uevarae (Odpadke iz okolja. Pobudnica akcije Duška Kolšek in ravîiatelj šole Tone Skok sta včeraj, ko so odpeljali prvo polno škatlo praznih kartuš, povedala, da je odziv odličeu. Se ta leden bodo verjetno napolnili že drugo prav za to akcijo narejeno škatlo. Mbs Včeaka Sara je, preden so po polno škatlo prišli poštarji, vanjo dala še eno prazno kartušo. Učenci dobro vedo, kdo so Rdeči noski, zato radi pomagajo. GOSPODARSTVO Gorenje odprlo novo tovarno v Šoštanju V nov proizvodni kompleks, ki so ga zgradili v stotih dneh, razprostira pa se na 9187 kvadratnih metrih, se je po kolektivnih dopustih že preselila Industrijska oprema, 6. novembra pa bodo v njem začeli izdelovati tudi vojaške osemkolesnike - Svečanega odprtja sta se udeležila tudi ministra za gospodarstvo dr. Andrej Vizjak in obrambo Kari Erjavec Mira ZakoŠek Šošlanj, 16. oktobra - V Gorenju Si) med svoje p(jmcmbnc raz-vnjue ambicije postavili luOi širitev pnigrama inJusirijskc opreme. Glede na lo, da jim na velenjski Itv knciji že /nianjkuje prosiora. so se odltîèilj, da jo preneslo na šosian-jsko območje, kjer so pred pclinii leii odkiipiii nekdanje prostore u>-vame usnja hi si i lem /agoloviii prostor za nadaljnji razvoj. Sproščene zmogljivosii v Velenju pa bodo namenili razvoju osnovne dcjavnosii, lorej bele tehnike, kar prinaša številne lo^tislične prednosti. Novo tovarno so /aceh gradili 15. aprila in jo postavili v vsega treh mesecih in deseilh dneh, Franc Kosec, v upravi odgovoren /a kakovosi in razvoj, ki je bdel nad gradnjo, je se posebej zado-vxîljcn. da sojo gradili izkljuCnn izvajalci iz tukajšnjega okolja, vsi po vrsti pa so se izkazali in tudi do-slcdîio upošlevali zasiavljene roke. lake je Vcgrad zagotovil betonske konstrukcije celo 14 dni pred rokom. Aneks» v katerem je prostor za projcklante, ekonomiko In finance, je gradilo soi^ianjsko pvc pridobitve. saj jim odpira nove razvcv jne možnosti, lahko pa se bodo tudi razširili. Računa, da bodo v enem letu namesto sedanjih 126 zaposlovali okoli 200 delavcev. Najbolj perspektivna postajata njihova pn>grdma s id adiščno-tra ti športni sistemi ter robotizacija In avto matiz^clja. Oboje so odlično izpeljali v lastnem skladiščnem centru Navis, pa tudi v številnih drugih domačih in tujih firmah. Velike Hala, v kateri bodo sostitvijaii osemkoiosnike Je skrbno varovana, med otvoritveno stoves* nosijo pa je biio fotografiranje dovoijeno. Rožnati hladilnik za Evropo Donna Velenjsko Ctorenje In celjska Zlatarna sla izdelala rožnati hladilnik z lesketajočo pentljo iz belega zlata. Aparat, gre za rožnato različico Oîd limer, so izdelali p<^sebej za dobrodelne namene, in sicer zii sk> vensko združenje za hoj proti raku i:uropa ki ho izkupiček do brodelne dražbe nameidla nakupu (T aparata za ixJIcrivanje raka dojk v Bolnišnici Celje. Hladilnik so v torek prodali na dobrodelni dražbi. za MJOOevrovga je kupila fanna-cevtska družba l^>che. Na sliki: Drago Bahun. član uprave Gorenja, je predal hladilnik Jani Govc Erž«n, članici upravnega odbora Slovenskega združei^a za boj proti raku Europa Donna. Franc Kosec (desno) in Franjo Bobinac (levo) med prikazom nove proizvodne hale in vrhunske tehnologije ministroma Erjavcu in Vizjaku Z desne: Boris Jurkovsekf Franc Kosec, Franjo Bobinac in Urša Menih OokI med novinarsko konferenco. razvojne možnosti vidijo v Rusiji, v zadnjem času pa so p<îstavili visoko regain o avtom al izirano skladišče končnih izdelkov za farma-cevtsko družbo I lemofarm. »Z investicijami v halo v Šoštanju In v nove tehnologije smo naredili pbeh lokalnih skupnosti. Seveda pa pričakuje razumevanje nji- hovega položaja in pom^JČ pri uresničitvi začrtanih aktivnosti. Govorili HO tudi o nekaterih konkretnih projektih. 7 velenjskim panom seje direktor Pretm^govniká dogovoril in uskladil lokacijske detajle za sončno elektrarno. / vodstvom občine Šoštanj pa so razpravljali predvsem o razvojnih možnostih predelov zahodnega dela Šaleške doline, katerega razvoj je bil dolgo časa blokiran zaradi pridobival nega podn^čja Premogovnika. Družbeno odgovornost in pripravljenost na sodelovanje z lokalno skupnostjo je pokazal Premogovnik Velenje tudi z razpisom dveh štipendij za perspektivne kadre v Šaleški dolini, s katerima želi spodbudili razvojna razmišljanja tistih mladih« ki svoje prihodnosti ne vidijo izključno v Premogovniku. Od srede do tori« - svet ii doAovii« Sreda, 10. oktobra Obravnava pokrajinske zakiino daje na maiičnem odboru je polekala brez navzočnosii opozicijskih poslancev, ki so sejo obsiruirali. Večina članov odbora za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je namreč zavrnila predlog SD in I .DS za prekinitev seje. dokler ne hi bil pripravljen celoten paket zakonodaje. kar opoziciji ni bilo všeč. Premier Janša, ki seje z ministri že drugi dan mudil na Koroškem, je povedal, da je regija od obiska vlade pred dvema letoma napredovala. Po njegovih besedah je re-jjija nadpovprečno izvozno usmerjena. nadpovprečna naj bi bila tudi po gospodarnosti poslovanja, donosnosti kapitala in večanju di> 1 Kremlju i/javil, da je bil šokiran zaradi vsakoletne parade Oborožene SS v Latviji marca 200(i. Petek, 12. oktobra Mnoge starše je razveselila novela zakona o vrtcih, ki bo prinesla brezplačno varstvo za drugega in vse nadaljnje otroke, če ima družina v vTicu že enega otroka. Na ministrstvu za šolstvo so dejali, da upajo, da bo ukrep starše spodhu- Dan je bil posvečen tako slovenski kot avstrijski Koroški. dane vrednosti na zaposlenega. Na avstrijskem Koroškem so s povorko in zborovanjem pred deželnim zborom v Celovcu proslavili X7. obletnico kontškega plebiscita. Slovenci se dogodka niso u deleži h. Odbor ameriškega kongresa je sprejel resolucijo, s katero je turški pokol nad Armenci iz leta 1915 označil za genocid, ("lani odbora s tem niso poslušali nasveta Bele hiše. ki je resoluciji nasprotovala, ker je prepričana, da bodo s tem poslabšani odnosi s Turčijo. Četrtek, 11. oktobra Vrhovno sodišče je razveljavilo pravnomočni sodbi proti Gregori-ju Rozmanu in Mihi Kreku ter s tem ugodilo zahtevi ljubljanske nadškofije. Sodbo proti Ijubljan- Novola zakona o vrtcih naj bi k obisku spodbudila vse več otrok oziroma njihovih staršev. dil k večjemu vključevanju v vrtec. Minister Milan Zver je pojasnil, da je v .Sloveniji trenuinii okoli 90 tisoč otrok, ki naj bi bili vkJjučeni v vrtce, a jih jc zaradi omejenih prostorskih zmogljivosti in dokaj visi> ki h cen vključenih le dve mjini. Predsednik državnega zbora France Cukjati je ugotovil, da poslanska skupina nepovezanih poslancev izpolnjuje pogoje za ustanovitev poslanske skupine. Pravosodno ministrstvo je v javno razpravo predložilo osnutek novega kazenskega zakonika, ki predvideva uvedbo dosmrtne zaporne kazni, (ilede na osnutek bi bila dosmrtna kazen uvedena za kazniva dejanja genocida, hudodelstvo zoper človečnost in vojna hudodelstva, pa tudi za tisie, ki bi zagrešili dva ali več uinorov, Novi kazenski zakonik predvideva tudi inožnosi uvedbe posebnega registra obsojenih pedofiiov. Izvedeli smo. da sta Nobelovo nagrado za mir lo leto prejela nekdanji ameriški podpredsednik Al Gore in Mednarodna skupina okoljevarstvenikov ZN o podnebnih spremembah. Sobota, 13. oktobra Pred diskt>teko Cilobal v I jublja-ni. kjer je pred dnevi pod udarci oblcžiil 20-lcinik, so ljudje ves dan prižigali svečke. S tem so želeli iz- Mnenja o razveljavitvi sodbe škofu Rozmanu so zelo deljena. skemu škofu Rož-manu. ki je med 2. svetovno vojno na bežigrajskem stadionu blagoslovil prisego pokorščine nemškemu okupatorju, in Mihi Kreku je vrhovno sodišče vrnilo v vnovično sojenje na okrožno sodišče v Ljubljani. Na srečanju vrha slovenskega gospodarstva je premier Janša povedal, da imajo cilji, ki si jih je zastavila Slovenija, realno podlago. Dejal je še, daje država na stopnji razvoja, na kateri se srečuje z ovirami, kijih prej ni poznala. Med itv žavami jc izpostavil inllacijo in dejal, da so zanjo krivi predvsem zunanji dejavniki, ter opozoril, da je Slovenija v območje evra vstopila z inflacijo nad povprečjem liU. Ruski predsednik Vladimir Purin je Fvropsko unijo pozval, naj zaustavi poveličevanje nacizma v l.aiviji in Tistoniji. Putin je na Evropskem judovskem kongresu v V spomin na umrlega so pred diskoteko prižgali veliko sveč. razili solidarnost s stavši in prijatelji fanta. I Ikrati so se liudje lahko vpisali tudi v žalno knjigo, kar je v vsem dnevu storilo nekaj manj kot 10 dsoč zbranih. Prijatelji, sorodniki in /jianci umrlega so namreč na prizorišču delili tudi letake in zbirali podpise za pobudo, v kateri so zahtevali, da naj pristojne službe korektno izpeljejo predka-zcnski in kazenski postopek zoper storilce in povečajo nadzor nad varnostnimi službami. Zunanji minister Dimitrij Rupel je v okviru tradicionalnega jesenskega srečar\ja gostil vodic diplo- matskih misij v Sloveniji. Zjutraj so se veleposlaniki skupaj s soprogami z muzejskim vlakom podali na pot proti Dolenjski, kjer so si ogledali tudi galerijo Božidarja Jakca s Tormo vivo in se podali na večerjo na novomeški Trški gori, Diplomati so obiskali še novomeško družbo Krka, kjer so se srečali s predsednikom uprave in generalnim direktorjem Krke Jožetom Colaričem. Ta je gostom predstavil poslovanje družbe in pojasnil, da Krka v večini držav, kijih v Sloveniji /.astopajo veleposlaniki, /e leta uspešno p(«iuje in se glede na proizvajalce generičnih zdravil uvršča v sam vrh. V Rimu so potekale množične demonstracije proti vladi Romana Prodija; pripravilo jih je desničarsko Narodno zavezništvo, Protest-niki so zahtevali takojšen Prodijev odstop in nove parlamentarne vo litve. Nedelja, 14. oktobra pobojev, so sporočili, da so do zdaj našli 10 posmrtnih ostankov. Po besedah predsednika komisije za evidentiranje in urejanje prikritih grobišč v škoOeloški (íbčini Jožeta Kranjca naj bi biii na območju Puštala tudi štirje domačini z njihovega območja, sicer pa naj bi bilo to grobišče tudi eno od številnih pri-kritili grobišč žrtev izvensodnih pi> bojev na območju Školje Loke. žabior perspektiv« Ob evropskem dnevu darovarija in transplantacije seje Zavod za presaditve organov in tkiv zjliva-lil vsem darovalcem. Z njihovo pomočjo naj bi v Sloveniji od leta 1970, odkar izvajajo presaditve organov za namen zdravljenja, rešili življenje 66 srčnim bolnikom, 94 bolnikom z obolenjem jeter in po enemu bolniku s presaditvijo trebušne slinavke in pljuč. 44-letni romunski državljan je skušal v Frankfurtu napasti nemškega predsednika Ilorsta KCihler-ja, a mu ni uspelo, «Napadalec je predsednika zgrabil le za rokave, ko so ga varnostniki že odstranili,« je povedal predstavnik policije in dodal, da je bil povod za napad le iskanje pozornosti. 'furške sile so začele obstreljevati kurdske vasi na severu Iraka, kljub temu da parlament še ni dal blagoslova za napad na Irak. Obstreljevanje naj ne bi terjalo nobenih žrtev, povzročilo pa je ogi o- Putinu so sporočifi, da morda pripravljajo atentat nanj, a je le zamahnil z roko. m no gmotne škode. Ruske obveščevalne službe so prejele opozorilo, da naj bi na predsednika Vladimirja Putina med obiskom Irana izvedli atentat. Kremelj je o morebitni nevarnosti takoj obvestil predsednika Putina, njegov tiskovni predstavnik pa je povedal, da predsednik zaradi morebitnih groženj ne ho odpovedal svojega obiska v Iranu. Ponedeljek, 15. oktobra Zveza društev slepih in slabovidnih je ob mednarodnem dnevu bele palico opozorila na diskriminacijo skpih in slabovidnih otrok ter mladih. Predsednik zveze društev Stane Padežnik je opozoril, da v Sloveniji ni sistema zgodnjega odkrivanja predšolskih otrok z okrnjenim vidom. Iz Skofie Loke, kjer izkopavajo posmrtne ostanke žrtev povojnih Ob mednarodnem dnevu bele palice so na svoje težave o/Mzorili slepi in slabovidni. Po pregledu posnetkov iz (51 obala je policija ugotovila, da je bil v napad 20-letnika vpleten varnostnik podjetja VTP Varovanje. Ljubljanska diskoteka je zato že prekinila pogodbo z omenjenim podjetjem. policija pa še vedno išče glavnega osumljenca napada. (řlavna tožilka Haaškega sodišča ("arla Del Ponte je dejala, daje sodelovanje Srbije s sodiščem boljše, a še vedno nezadostno. Del Ponte-jeva je dodala, da ne more podati pozitivne ocene, dokler Srbija ne bo aretirala nekdanjega generala Ratka Mladiča in ga predala sotliš-ču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v I laagu. Torek, 16. oktobra Predsednik Drž.avnega zbora France Cukjaii je sprejel novinarja Mateja Šurca in Blaža Zgago, ki sta mu predala peticijo zoper pritiske na novinarje. Cukjati je pri tem po udaril, da je novinarska svoboda vrednota, s katero se ne sme igrati. Sure in Zgaga sta povedala, da pričakujeta, da bo Cukjaii peticijo zoper cenzuro in polidčne pritiske na novinaije v Slovenyi posredoval ustreznemu delovnemu telesu. Vlada je potrdila novelo zakona o zasebnem varovanju, ki naj bi omogočila učinkovitejše ukrepanje v primeru kriitev. saj zaostruje pogoje za pridobivanje licenc za opravljanje dejavnosti zasebnega Zgaga je povedaf, da je množično podpisovanje peticije dokaz, da novinarjev v Sloveniji ni več strah. varovanja in olajšuje postopke za njihov odvzem. Licence tako ne bodo mogle več dobiti družbe, zoper katere teče kazenski postopek ali so v postopku inšpekcijskega nadzora. Za začasen odvz^im licence pa bo zadostovala že sama ugotovitev, da družba, ki opravlja varovanje, krši zakonodajo. V jutranjih urah je v prometni nesreči na I Irvaškem umrl najbolj priljubljeni makedonski pevec, Toše Proeski. Po pisanju makedonskih medijev bo vlada, ki je svojcem že poslala sožalni telegram, petek, ko bo tudi pogreb pevca, razglasila za dan žalovanja. Plusi in minusi Živa Vrbič Ali: '/.cikaj Ljubljana DA in Veleii/e NLrer ob/vino. Kar naprej moram ndgcmrjaii na vprašanja, kaj le ridim na lej /Jiihljani in uli Velenje ni iJomlj dobro zame. Ki)! da bi bihi dolžna Av>-murkoli /s)lagaii račune, zakaj sem ostala v I.Jubljiiiii in Zlikaj me ne vleče nazaj v Velenje. In ko! da je popolnoma normalno, da se hi po Mu J iju morali vrnili v »rojsrni" kr/f/. Ker v (najmanj) štirih letih .v/ je pa vendar nemogoče u.siiariii življenje in .se navadili v pojMtlnoma lujem kraju in se uim celo fajn počmiti Vem. da je veliko ljudi takšnega mnenja, in ne morem si kaj. da ne l'i zlobno pomislila, da je vzrok za prej omenjena vprašanja manJ\'rednos!ni kompleks, kije tako značilen za mestu, ki niso Ljubljana in niso »glavna«. Kot ima Ljubljana ve-čvrtdnosini kompleks in misli, da je l/mdon, imajo druga mesta manjvrednostnega, česar pa .seveda ne ena in ne drugo mesto ne ho priznalo. Sem pa opazila, da isti ljudje gledajo na nekoga, kije ostal r J ji d)ljan i, in na tistega, kise Je preselil v Nemčijo. Avstnilijo ali Maribor, popolnoma drugače. Ljubljana je vsekakor rni negativni listi. Nikoli ni.sein posebej razmišljala in .se poglabljala v to, zakaj sem še zmeraj v Ljubljani, kljub temu da tukaj nimam redne službe. Služba Je namreč najpogostejši razlog, zakaj so se moji prijaielji, kolegi in znanci odločili, da ostanejo v prestolnici. Ostala .sem pač, ker imam to miKiio.si in ker mi Ijubljana zaenkrat ustreza. Na splošno imatn ruda večja mesta, veliko ljudi in mestni vrvež. Po drugi strani grem radu iz mestu med drevesa, snu krnele». Ijubljana mi vi? to nudi. Ni prevelika, je obvladljiva, mestni prevoz Je sicer zanič, zato vedno znova ugotavljam, da se s koksom daleč in v.sepovsod pride. To ne pomeni, da ne maram Velenju. Nasprotno, rada pridem in mislim. da sem še kar dosti doma. Tudi če v resnici tu nisem več či.sto doma in imam v omari le pižamo, .se počutim domače. Poznam ljudi, hiše, bloke, poti in ceste. Nasprotno mi je pa vJjubljani viečrav/io lo. da ne poznam večine ljudi in da se včasih z avtom še zmeraj izgubim. To, zaradi česar se splača živeti v Veienin, so cene stunomnj in hi.š. Dvosobnega stanovanja v LJubljani skoraj ne dobiš za manj kot 150 ti.soč- evmv. medtem, ko se r Velenju cene ne dvignejo nad 100 tisoč evrov. Torej, razlika r ceni je vrednost garsonjere v Mariboru, za katero .se Je kolega pred kratkim zakredHiral za dvajset let. Predtui.st Velenja vidim vtem. da Jemena kupu«. Upravna enota, občina, razni centri, zdrav.stveni dom kur precej olajšajo ureja nje formu Inih zadev. Poleg tega lahko v centru z lahkoto najdeš parkirni prostor, po koncu žiiriranju pa ti domov ni treba s taksijem. Velenje vsekakor ni mrtvo, na Pikinem festivalu .še nikoli nisem videla iťč ljudi kot letos, .super so bolšji sejem, kmečka in ekološka tržnica. gledališke predstave, dogajanja v knjižnici itd. Meni pa je všeč ravno ta občutek, pa naj se .sliši še tako neumno, da se v Ljubljani nekaj dogaja prav vsak dan in da se lahko odločim eno uro pred dogodkom. če.se mi ljubi ali ne. Temu bi se najbrž reklo ruzmjeno.st. Torej, vsako mesto ima .svoje prednosti in .slabosti. Različnim ljudem ustreza različno in prav ie tako. Jaz pa kljub temu, du sem v Ijubljani. nisem fjubljančanka in še vedno skrbno negiiieni .svoje kk-e In tk-e. MLADINSKI SVET VELENJE POZIVA NA i Predsednjî^fi volitve 2007 .voltfvabi "Pojdite na voiHča ter pustite sv^gias " TRGOVINA KOŠARICA robni pusk25KG Sni« sel Piramida 14IC0M ftožfimfiislia JalmIkB zs (ulnmlco Krompir u ozimnico n umnica Alfsks mlako 3,SH m.m. fioluUno Mazi 2606 Kocka tê pnbganja ognja Koiolonija 1KG CM* MMo M mprtttn oAii 3,50 € 8.49 € o.we 0.4Se/KE a29€/KG a40€/KB 0,77 €A 1.1ĐC 1.10 € 2,SD€ mrnfonr SO BO Spr^emamo naročila za cvetiične aranžmaje za 1. november! Pernovo, tsl.: B72 80 M, PasjB, tsl.j 8919140, Gaberks, talj BS13210 www.trgotnna-kosanca.si, »mail: Iais8ric8@si0l.n8t AKTUALNO »tVlaganja so dosegla namenitt v dveh mesecih in pol zabeležili na pokritem bazenu 14 tisoč obiskovalcev - 40 odstotkov prihodkov ustvari zavod sam • Kmalu začetek prenove garderob na mestnem stadionu Tatiana Podgoršek S p o r l n o • •rckrcacjjskj zavod Rdeča dvorana Vek-nje je upravljalec vseli većjllt športnn-•rckrcaljvni objektov v niesini občini Vc-leojc. Torej ludi obnovljenega in razširjenega pokritega ba/cna, ki so ga predali svojemu namenu sreJi íelošnjega aprila. Obnova je potekala v treh fazah in sodi med največje nalo/be na področju družbcnili dejavnosti v lukaji^njom okolju v zadnjih nekaj letih. O tem. ali je naložba upravičila pričakovanja, o poslovanju šponno--rekreacijske^a /avoda 1er načrtih ía ostale objekic. kijih ima /avr>d v upravlja- nju. smo se pogovariali z njegovim direktorjem Marjanom Klepceni. Je bila nnhzha vtfhmntf in tazširiievpty kritei^a ha^/ta upravuvna in aH je upra-vii'iiQ prii'akovanjaf »Prvi re/uUati kažejo. lako glede obiskovalcev kol tudi llnančni poka/atclii. da so vlaganja upravičila svoj namen. Od sredine aprila do konca letošnjega junija je bazen obiskalo več koi 14 \\$i)č obiskovalcev, skupaj s promocijskimi dnevi pa še dobrih 1000 več. Naložbi) smo prilagodili na približno 40 tisoč obiskovalcev na leto. C'e potegnemo paralelo z dvema mesecema in pol. dobinio od 50 do 60 (isoč obiskovalcev, kar pa jc spodbudna številka. Ob povedanem niso zanemarljivi finančni kazalci. Od vstopnin smo v obdobju april-•junij 2007 zaslužili 25 tisoč 300 evrov, v lansliih prvih šesiih mesecih pa 12 tisoč K50 evrov. /animivi so tudi podatki o obiskovalcih. Plavalni klub hele/J 4671 vstopov, prav lohko se je v pokritem bazenu v tem času rekreiralo občanov. Bistveno pa jc poraslo zanimanje/a izvedbo plavalnih tečajev. V dveh mesecih in pol seje v bazenu učih^ plavalnih veščin več kol 5000 otrok. Poleg osnovnošolcev i/ občin Velenje. Šoštanj in Šmartno nb Pakl so plavalne lećaje pri nas izvajale tudi ^ole iz Zgornje in Spodnje Savinjske doline. Še en razlog več /a zadovoljstvi). Marjan Hlepeč, direktor Športno-rekreaeijskega zavoda Rdeča dvorana Velenje Letošnja sezona bo pokazala, kaj smo z naložbo dejansko dosegli. Morda bo p«v trebnn za kakšen kvadratni meter povečati proslor za fiincs, kar se je pokazalo kot ozko grlo.« Pokiiti bazen je bU avattsta in seplcmbra zapri. Zakaj? »Tako kot vsa leta doslej smo ga v omenjenih mesecih rudi letos zaprli. Ljudje gredo takrat na glavni dopust, obisk pa ne bi upravičil stroškov obratovanja. Smo pa na željo obiskovalcev odprli v septembru filnes.» Nedavno evropsko teknun'anje poristov je ena od prireditev r Rdeči dm-ûni, Kih iihf je takiii prireditev na feio in kaj predstavljajo v piksltwanju zavoda? »Rdečo dvorano uporabljamo za vse namene, za katere sojo zgradili pred več kot 30 leti. v njej st) odvija največ športnih prireditev: vsa tekmovanja v moški in ženski rokometni ligi, nekaj je tudi rekreacijskih tekmovanj. Med nešporlnijni stalnimi prireditvami so maturantski plesi, novoletne zabave delavcev ter upokojencev Gorenja, tu in tam še kakšen koncert. Ustanoviteljica zavoda • Mestna občina Velenje • s proračunsko dotacijo zagotavlja dobrih 60 odstotkov denarja, ostalo zaslužimo z t>nienjenimi priredil-vami in rekreacijo,/jí katero je vsako leto več zanimanja.« Ccmu pripisujete večje zaniniaaje za šport in rekreacyo? »Predpogoj so primerni in ustrezno opremljeni objekti. Ko smo leta 2003 prenavljali Rdečo dvorano, smo kolebali. ali ttaj bo to dvt>rana s iri.šliri tisoč sedeži ali raje omtJgočimo vadbo večjemu številu občanov naenkrat. Odločili smo se za slednjo možnost m mislim, da smo izbrali pravilno. Dvorana prvenstveno služi izvajanju programov občinskih klubov in društev, na voljo pa je tudi ostalim uporabnikom. V njej lahko hkrati vadi 7 različnih vadbenih skupin v 7 šp(»rilh. « Poieff pokritega bazena in dvf)rane upravljate še kotalkališče in mestni stadi- »Po dogovoru /A zdaj upravlja mestni stadion NK Rudar. Prednostni športni disciplini sta nogomet in atletika, na voljo pa je ludi drugim uporabnikom, predvsem šolam. i/.vajalcem občinskega programa šolskega športa. Stn>ške obratovanja stadiona delno sofinancira zavod. Kotalkališčejeob prenosu lastništva s Premogt^vnika Velenje na Mestno občimi Velenje do/i ve to manjšo prenovo. Namenjeno je predvsem rekreaciji, nekaj malega ga za svoje potrebe uporabljajo še Svet za preventivo in vzgojo v cestnem pnmietu ter vrtci. Intenzivno razmišljamo, kako / njim naprej. Obstaja več možnosti, med katerimi jc tudi ta, da hi prostor pokrili in uredili solarno elektrarno, Odločitev o tem. kaj naj bi storili s kotalkališcem, bo z.nana zelo kmalu.« Nekatere spremembe naj bi dttiivel tudi mestnistadiim» Kdaj? »Ideje so v začetni fazi. V sodelovanju z lokalno skupnostjo pripravljamo dokumentacijo za celotno prenovo ter načrt, kaj s tem kompleksom v prih<ïdnje. V prvi fazi pa nameravamo obnoviti garderobe oziroma streho nad garderobami. Upam, da bomo to kar kmalu začeli,« Kako daiec pa je adivna/inski center? »Preureditev korita letnega bazena je v fazi prtýekliranja. Z nekaterimi í>dstra-nitvami in manjšimi deli smo praktično tu že začeli, največji poseg pa načrtujemo prihodnje leto. Poleg skeit parka, BMX poligona bosta tu še dva objekta, ki bosta služila zabavi in rekreaciji.« » To je trenutek, o katerem smo delali nacrte « Učence osnovne šole Gustava Šiliha Velenje ob začetku novega šolskega leta presenetila obnovljena telovadnica - Poleg varnosti tudi večji športni izzivi Tatjana Podgoriek Velerye» IJ. oktobra - Osmwna šola Gustava Šiliha je najstarejša od šestih maličnih šolv mestni občini Velenje. To šolsko leto obiskuje pouk na njci 455 učcncev, ki doslej v telovadnici, zgrajeni leta 1963 in od takrat nikoli obnovljeni, /.adnjih nekaj let niso imeli pravih možnosti za izvajanje pouka športne vzgoje. Od 1. septembra letos jih imajo po zaslugi Špt)rlne /veze Velenje, ki se je prijavila m razpis Olimpijskega komiteja Slovenije - Združenja športnih /vez. domžalske dru/be Helios ter ustanoviteljice • Mestne občine Velenje. Ti so namreč (oh pomoči še nekaterih donatoriev Iz Šaleške dohne) poskrbeli, da iina telovadnica danes lepo pročelje, nova okna. obnovljena pa jc tudi njena noi ranjost. Naložba je veljala dobřili 38 tisoč evrov. Na priložnostni slovesnosti ob zaključku del je ravnatelj šole Alojz Toplak dejal: »To je trenutek, o katerem smo delali načrte. Poleg varnosti za učence in druge Po izgradnji, leta 1963, Je telovadnica prvič dočakala temeljito obnovo udeležence aktivnosti v telovadnici prinaša pridobitev nove športne mm. Ugotavljamo namreč, da so naši ućenci sedaj veliko raje v ujej. ure šporine v/^oje zanje niso več tako zelo lîapornc. Čeprav tneri le 277 kvadratnih metrov in ne dosega norniativov pristojnega ministrstva, jim obnovljena telovadnica vliva novo energijo, la pa med drugim prinaša še boljše rezultate.« Darko Lihteneker. predstojnik Urada za negospodarske javne službe Mestne občine Velenje, je na slovesnosti, nato pa tudi na no-^narski konferenci dejal, da se je usianoviieljica lotila obnove osnovnih šol sistemsko, vendar so- delujev akcijah, v katerih je izkazan takšen interes, kot je bil pri obnovi omenjene telovadnice. Po besedah predsednika Športne zveze Velenje Jožeta Kavričnika si /veza pri/adeva v čim večji meri približali občanom šport kot način živlienja. »Ib pomeni ponuditi te dejavnosti tudi nevrhun-skim špi^rtnikoni. Za to so poireb-ni dobri pogoji. Vlaganje v otroke je najbolje naložen denar.« Po besedah Polone Stare, predstavnice Heliosa. družba sodeluje z Olimpijskim koniilejein Slovenije od leta 1999 dalje. V tem času so obnovili sedem planinskih koč in domov tervrsto športnih objektov. Telovadnica »Gustavke« je 43. po vrsti. Za le projekte [leîios namenja material i/ svojega programa v vrednosti 6250 evrov na leto. Razdeli pa ga med tiste, ki jih na razpisu izbere posebna komisija. Na letošnjega se je prijavilo 10 športnih /vez za 16 ra/iičnih objektov. Komisija jih je izbrala šest, med njinii tudi Športno zvezo Velenje. »Ne sekanje glav, ampak novi temelji « Na izrednem občnem zboru Športnega društva Šmartno ob Paki med drugim ugotavljali, da je dela voljnih ljudi premalo - Primopredaja poslov do konca prvega dela sezone ra^^ana Podgoriek_ v dvorani kulturnega doma je bil minu b sretio zvečer izredni občini zbor tamkajšnjega športnega društva. Sklicali so ga člani nadzornega odbora društva, razlog zanj pa - kolje pojasnil njegov predsedink Avgiisř Re-bersak • dejstvo, da predsednik društva Drago Pusoviiik »vse od njegove ustanovitve pred več kot tremi leti ui sklical občnega zbt^ra, čeprav bi ga po statutu moral enkrat na leto. niti se ni od/ival na zahteve članov nadzornega odbora glede možnosti pregleda poslovanja oziroma oddaje poročilo delovanju društva. P» lani sprejetem zakonu o društvih pa sem kot odgovorna oseba odgovoren za njegov) delovanje s svojim imeljem.« Drago Pusovnikje v razpravi zavrnil tickatere očitke oziroma je povedal. da so se člani upravnega odbora društva sestajali vsak teden. Zapisnikov ali poročil ni ogro/.all prebivalstvo, kar naj bi pomenilo, da jc bilo anga;^.iranjc odgovornih speljano korektno in nesebično. Begič zavrača tudi trditve. da Občina ni skrbela za <ïsnovnc življenjske potrebščine prebivalstva. kar dokazuje s trditvijo, da je bila oskrba s pitno vi>do kljub evidentirani škodi na vodovodnem omrežju ves čas neprekinjena na celotnem območju občine, ra/en v delu krajevne skupnosti Šmarino ob Dreti. ^V tem trenutku je /a Občino In krajane Poti>ka bolj kot ocenjevati intervencijo ob zadnji poplavi pomembno storili vse. da preprečimo možnost poplave ob nadaljnjih padavinah. Nevarnost poplav je povečana zaradi poškodovane in neurejene struge hudournika Mostna. K ogroženosti dodatno prispevajo tudi lastniki zemljišč ob sami strugi ki preprečujejo sečnjo In čiščenje brežin In posledično čiščenje struge hudournika M osina.« direki<^r občinske upravo odbija žogico na polovico Igrišča krajanov Potoka. Odprta vrata proti središču države V občini Luče so zaključili modernizacijo ceste Podvolovlj ek-Kranjski Rak in rekonstrukcijo ozkega grla regionalne ceste pri Igli Modernizacija zadnjega odseka regionalne ceste Podvolovljek-Podlom je za direktorja Direkcije za ceste Vilija Žavriana. ki je na otvoritvi nadomeščal (»dsolnega ministra Radovana Žerjava, velika pridobitev za vse uporabnike, saj za skoraj 15 kilometrov skrajna cestno povezavo med /.gornjim delom /gornje Savinjske doline in ljubljanski) pokrajino. Poleg Žavr-lana so se c^beh (^ivoritev udeležili poslanci Mirko Za mernik. Jakob Presečnik. Rudi Vfrsnik in Franc Pukiič ter predstavniki kamniške, lučke in solčavske občine. Ministrstvo za promet je z modernizacijo H.6 kilometra dolgega odseka regionalne turistične ceste pričelo pred šeslimi leti. Med tistimi, ki se je najbolj veselil zaključka del je bil nedvomno poslanec iz Podv<ï|ovijeka Mirko/amernik. ki sije skupaj s kolegt>m Jakobom Presečnikom vsa Icia prizadeval za ureditev cestne povezave. V krajšem nagovoru je piizval Obči-fd Kamnik in l.uče, naj se začneta pogovarjati o bodočnosti Velike planine, ki s prenovljeno cesto dobiva precejšnje možnosti za razvoj turizma, /upan Občine Luče je prisotne spomnil, da na zgornje-savinjsko-kamniški meji poteka stara deželna meja in da je v času Ilirskih provinc tu potekala državna meja, v bližnji prilKJdnosti pa naj bi tu polekala pokrajinska meja. vendar, je sklenil Rose, naj cesta brez meja povezuje ljudi z obeh strani v sodelovanju in partnerstvu. Pri Igli je Direkcija za ceste poleg rekonstrukcijo 295 metrov dolgega odseka regicjnalne ceste zgradila 240 metrov podpornih zidov, pločnikov ter lesene varovalne ograje v skupni dv. V državi je trenutno v izvedbi 750 cestnih projektov, vendar po /ijgolovi-lih /avrlana prednostno rešujejo kritične odseke» kol je bil ta med I.učami in Solčavo. Ob teni Zavrtan ni pozabil omenili, da je za rekonstrukcijo ožine pri Igli država odštela precej denaija, in dodal, da je v Zgi>rnji Savinjski dolini še nekaj kritičnih odsekov, ki jih bodo počasi odpravljali. Obnovitvena dela ua obeh odsekih so izvajali velenjski Vegrad. dčill /z kršitev pravil, ki določajo izvolitev kandidata za člana državnega sveta. Ob tem je Presečnik poudaril, da se že v Zgornji Savinjski dolini težka zedinijo za enega kandidata in v politično obarvani razpravi retoričDo pozval Šalečane, naj pokažejo nekaj politične volje in podprejo zgornjesavinjskega kandidata. Po Presečni-kovem prepričanju se bo ravno na volit vali državnega svetnika piv kazalo, koliko leže bod<ï imel zgornjesavinjske občine znotraj hi> doče Savinjsko-šaleške pokrajine. Savinjsko-šaleška območna razvojna agencija je skupaj z občinami pripravila regionalne razvojne programe za obdobje 2007 do 2013 Junija letos je vladna služba za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, ki jo vodi minister dr. Ivan Žagar, objavila prvi razpis za razvoj regij in ga jc septembra pom»-vila. Razpis vključuje predvsem izgradnjo javne infrastrukture, kol prvi možni prijavitelji pa so lokal- Direktorica Savînjsko^teéke območne razvojne agencije Jasna Klepec: "Potrebno je biio vložiti precej naporov za dosego ugodnega konsenza pri razdeljevaf^u sredstev,* ne skupnosti. Desel občin Savlnj-sko-šaleške regije je na obeh razpisih prijavilo prav toliko projektov v skupni vredmisti okoli 9 milijonov cvrov, K tej vsoti bodo morale slabih milijona evrov prispevati občine same, pojasnjuje direktorica Savinjsko-šaleške območne razvojne agencije Ja&na Klepec. Po vsebinski plati so na prvem mesiu projekti, namenjeni ureditvi poslovnih ct)n. s katerimi so se fjrija-vile občine Ljubno, Nazarje in Velenje, nadalje je možna revitalizacija mestnih in trških jeder, za kar so se odločili v Mozirju, Šoštanju in Velenju, /a sredstva javne turistične iu prometne ter tJkoljske infrastrukture so projekte prijavile občine Luče, Solčava in Šmartno ob Paki. Ob tem Jasna Klepec ne skriva zadovoljstva, da sije Savin-jskošalcska subrcgija znotraj sta-tislične Savinjske regije uspela priborili določeno stopnjo avtonomije iîî podobno se obeta tudi Savin-jsko-Saleški območni razvojni agenciji. Projekte z obeli razpisov bo možno izvajati v letih od 2007 do 2009, obseg nepovratnih sredstev za celotno savinjsko statistično regijo pa znaša 26,5 milijona evrov, od tega pripada savlnjsko--ša leski subreglji 5.2 milijona evrov. Temeljni kriterij razdelitve sredstev med subregije je slopnja razvitosti, za razdelitev znotraj občin pa se med drugim upošteva tUdI število prebivalcev. Edi Mavric - Savinjcan Ponovno uvajanje izterjave na domu POOOdba med ObČÍHO lil qaSÍlskÍmÍ dlUŠtvl \l nh/'ipi ('IrtA i^f'sljtl^u t'^vr î n îo n « I «J řc ti» luvriut clii/. V občini Gornji Grad poteka izvajanje gospodarske javne službe ravnanja z odpadki skladno s sprejetim pa>gramom za letošnje leto. Ki)ncesionar, podjetje Pup Saubermacher, se po besedah direktorja Zorana Rodica še vedno sooča s težavami In nepravilni »strni. saj določeni se vedno ne spoštujejo vseh pravil ločenega zbiranja odpadkov, kar pri sortiranju sekundarnih surovin povzroča visoke nepoirebne stroške oziroma kazi zgled zblrahiic. Rodič je prepričan, da bo pec. kije svoje občutke iu poglede predstavil zborovodjem, ki so njegovo oceno želeli Revija cerkvenih pevskih zborov je priložnost za druženje in tudi strokovno preverjanje kvalitete cerkvenega petja. slišati. Na splošno pa velja piihvaliil pevce iz Luč, ki so se pod vodstvom Anite Lakner predstavili kar s tremi cerkvenimi zbori. Bdi Mavric - Savinjčan AKTUALNO Podrazili za toliko, kot so dvignili cene surovin Dražje mleko in mlečni izdelki nujni za preživetje mlekarn - Ukrep za preprečitev nadaljnjega odliva mleka v sosednjo Italijo - Januarja 2008 nova podražitev Tatjand Podgoriek Slovenija je zajel val podražitev. Pri poifnšniidli vzbujajo ogorčenje predvsem podražitve živil. Cene jajc, kruha in pekovskih izdelkíw sn poskočile v povprečju od 10 do 15 odstotkov, moke m teslerdi) za več kol 15 odstoikov. dražje je meso, od minulega ledna sa v povprečju za 10 odsii)lkov dražji ludi mleko in mlečni i/delki. Marjan Jakob, direklor celjske mlekarne, je povedal, da je hil dvig cen ncizbci^en, »... če hočemo preživeli. V prin^eijavi s sosednjimi dr/avami smo i/deike podražili za najmanj, kolikor smo laliko. Dvignili pa smo jih za toliko, kolikor smo povišali odkupno ceno mleka. Taje bila v septembru višja za 5.3. ta mcscc pa 4.7 odstotke. Jezo in skrb pa bi lahko poirošni-ki zvalili tUdI na irgovce in nenazadnje bi v zvezi s leiîi lahko naredila kaj dr/^va. Trgovci bi lahko znižali marže.zmanjkali Hpeliie po honiielah, kijih zahtevajo od di>-haviteljcv. 'iako pa vedo, da bodo ob ohranitvi marž, ki no sicer višje kot v sosednji Avstriji za mlekt^ in njlečne proizvode, s podražitvami več zaslužili. Država Slovenija pa bi se lahko zgledovala po nekale-rih državah lîvnipe, ki imajo za p<»membne prehrambene proizvode znatno nižji DDV. V lo skupino sodi tudi Italija.» Jakob je odločno zanikal namig, da bi zs višjimi cenami mleka in mlečnih izdelkov reševali slabše poslovanje mlekarne, Po njegovih zagotovilih je celjska mlekarna v lelu 2007 poslovala pozilivno pred podražitvijo, ker je v letu 2006 sprejela vrsto varčevalnih ukrepov. dvigom odkupne cene surovine in s tem mleka in mlečnih izdelkov želimo le preprečili nadaljnji odliv svežega mleka v sosednjo Italijo. Glede na potrebe in sistem kvot je njen irg nenasi- čen. Italija v globalu tudi izstopa p(ï vi§jih odkupnih cenah mleka, v primerjavi z ostalimi članicami f'vropske skupnosti pa ni Slovenija glede lega nič slabša, halijani so že napovedali dvig cene odkupa tudi na pomlad prilu)dnje leio. Ce bomo slovenske mlekarne želele obdržali količine kakovostnega slovenskega mleka, nenazadnje tudi v veliki meri ohraniti slovensko predelovahio iiîdustrijr), bomo morali sledili odkupnim cenam mleka v soseščini. » I.elos. vsaj celjska mlekarna, ne načrtuje še kakšnega dviga cen mleka in mlečnih izdelkov. Bo pa ta ukrep neizbežen jauuarja prihodnje ieio. Nenazadnje tudi zaradi tega, ker bodo dvignili odkupne cene mleka prihodnji mesec za 7,5 odstotka oziroma/.a 2,2 centa. Naslednja podražitev mleka in mlečnih proizvodov naj bi znašala od 10 do 15 odslotkov. Preventivno cepljenje Na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje že cepijo proti gripi, v zdravstvenih domovih predvidoma konec meseca oziroma po prejemu cepiva - Cena cepljenja 11 oziroma 6 evrov Tatjana Podgoršek Na /avodu zdravstveno varstvo Celje od ponedeljka dalje že preventivno cepijo proti gripi Cepijo vsakdan od 8. do 12. ure. tudi ob nedeljah in prazjiikih. V zdravstvenih donKwih, zdravstveniiî postajah in pri zasebnikih v celjski regiji pa bodo začeli cepiti predvidoma ob koncu meseca oziroma po prejemu cepiva. Dr. .4jenka S kaz a, specialistka epidemiologi.ie. predstojnica oddelka za epidemiologiji) na omenjenem zavodu, je povedala, da se lahko s preventivnim cepljenjem dokaj dobro obvarujemo pred gripo. Cepljenje priporfJčajo vsako leto še pred začetkom zimskega obdobja. značilnega za kroženje virusov. Priporočajo ga zlasti starejšim od 65 let. oskrbovancem v čorai>-vi h za ostarele, odraslim in oi rokom s kroničnimi boleznimi pljuč in srca, s presnovnimi boleznimi, bnmhialno astmo, ledvičnimi, živ-čmHnIštčnImi boleznimi ter tistim, ki čakajo o a zdravljenje ali diagnostične preiskave v bolnišnici. Cřripa je akutna virusna bolezen dihal, ki se Siri zelo hitro. Pojavlja se predvsem v zJmskili mesecili in ogri)ža vse prcbivalce. ^»Bolezen povzn»čajo virusi, ki vsakti leto v različnili oblikah kn>žijo po svelu. Ciripa je nevarna zaradi možnosti pojava velikih epidemij in resnih zapletov, kise najpogosteje kažejo kol virusne in bakterijske pljučnice. Cepivo je pripravljeno iz virusov. ki v jeseusko-zimskcn] času krožijo píř severni polobli.« Cepijo v mišico nadlahti. Cepljenje običajno mine brez stranskih učinkov, najpogosteje se na mestu vboda pojavi rdečina in lo- kalna bolečina. Tisti, ki se t)dloči-jo za cepljenje, postanejo odporni na viruse - povzročitelje gripe, od 10 do 14 dni po cepljenju. Dovolj je enkratno cepljenje, le otroci, mlajši od 9 let, ki se nikoli niso bili cepljeni proti gripi, morajo bili cepljeni dvakral v presledku šiirih tednov. Cepljenje je potrebno opra^ti vsako leto ziiradi tega» ker se virusi gripe hitro spreminjajo. Strokovnjaki zalo vsako leto pripravijo novo cepivo, ki ga prilagodijo razmeram krožetija virusov. Cepljenje proti gripi stane 11 evrov. za najbolj ogrožene skupine prebivalstva • kronični bolniki, mlajši od 18 let in starejši od 65 let - pa 6 evrov. Slednjim polovico prispeva /avod za zdravsiveno zavarovanje Slovenije. Uni seje v Sloveniji cepilo proti gripi več kot 200 tisoč ljudi, vsako leto pa zboli zaradi gripe približno 60 tisoč posameznikov. Glede na Izkazan interes je biio za celjsko regijo letos narocenili tisoč odmerkiiv cepiva. »Da hi v jesen-skozimskem času ostali čim bolj zdravi, moramo redno vzdrževati telesne» pripravljenost, se veliko gibati na svežem zraku in uživati raznovrstno hrano,« je še dejala Alenka S kaza. Marjanca Kameník, glavna sestra v Zdravstvenem domu Velenje, je povedala, da bodo v zdravstvenih postajah v Velenju, Šoštanju Ln Smartnem ob Paki začeli cepili takoj, ko bodo dobili cepivo. To naj bi bilo danes. Naročili so ."^500 odmerkov cepiva. Lani se jev Šaleški dolini cepilo proti gripi blizu 3000 občanov. MESTNA OBČINA VELENJE vabi v sredo, 24. oktobra 2007, ob 17. uri v dvorano Centra Nova na javno predstavitev in razpravo o ureditvi športnih igrišč na prostoru med OŠ Antona Aškerca in OŠ Gustava Šiliha. Predstavljene bodo tudi programske zasnove prenove stadiona in pripadajočih objektov. Prijazno vabljeni. Drobtinica za 616 kosil oziroma 1601 malico Prodali podarjenih 437 hlebov kruha in zbrali še dobrih 625 evrov Tatl^na Podgoršek Ob svetovnem dnevu hrane je tudi letos Območno zdruzenje Rdečega križa Veletije v sodelovanju s krajevnimi organizacijami RK občin Velenje. Šoštanj in Šmartno ob Paki minulo soboto pripravilo humanitarno akcijo Dn^btinica. Na njej je podmladek RK iz osnovnih šol v zameno za prostovoljne prispevke ponujal hlebe kruha, ki so ga podarile pekarne ali trgovine, ki prodajajo kruh in pekovskem pecivo na tukaj- šnjem območju. V akcijo sta se vključili áe kmečki ženi Helena Tajnik iz Raven pri Šoštanju, kije p<ïdarila 21 hlebov, in Malčka Sušeč iz Cirkovc pri Velenju s 6 hlebi kruha. Skupaj so za akcijo zbrali 437 hlebov kruha, Prispevek za hleb je zjiasal 1.50 evra. S prodajo kruha so zbrali vel: kot 650 evrt)v, občani pa so ptîleg lega prispevali še prostovoljne prispevke v višini 625 evrov. Zbranih 12S1 evrov boziido-ščalo za približno 616 kosil oziro ma 1601 malico učencem iz soci- alni) ogroženih družin v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. Tako bodo šole Antična Aškerca, (iorica, Gustava Šiliha, 1 ,iva-de, Mihe Pitilarja Tiileda Velenje dobile po 125 evrov, .Šalek Velenje 50 evrov. Center za vTgojo, izobraževanje iti usposabljanje Velenje dobrih 57 evrov, ^ošianjska 2X3 in smarska osnovna sola 265 evrov. Mladi člani RK so bili veseli izkazane solidarnosti, tudi (obiskov županov občin Velenje in Šmartno ob Paki in poslanca državnega zbora Bojana Kontlča. Še bolj pa je »prodajalce« na stojnici na Can-kaijevi ulici v Velenju razveselil obisk ravnatelja šole Mihe Pinlar-ja Toleda Velenje Toneta Skoka in v Šoštanju obisk ravnateljice tamkajšnje šole Majde Zavnmk - Puc. Letošnja akcija Drobtinica je bila uspesnejša od lanske, v kateri 80 zbrali denar za 533 toplih oh-rokov in 1257 malic učencem iz socialno ogroženih družin. Stojnica na Cankarjevi uiici v Veienju (foto: vos) Osmo srečanje slovenskih kompenzatorjev Ob polnoletnosti ustanovili društvo v večnametiski dvorani v Vinski Ciori so se pred nedavnim sestali finančni delavci, ki kot kompen-zatorji protesiimalno opravljajo dejavnost medsebojnih poravnav let. odkar je bil sprejet Markovičev zakon o multilateralni kompenzaciji, so na srečanju v Vinski Ciori simbolično proslavil tudi polnoletnost kompenzacijske dejavnosti. Razrezan so namreč velikansko torto, ki so jo spekh v družbi Slem, d. o. o., v Nt>vi Cerkvi. Oh otvoritvi srečanja je več kol 340 predstavnikov 116 družb in zasebnikov prisluhnilo zvokom no dopolnjujete in gradite mrežo kompenziitorjcv. /a razliko od takrat je to velika skupina ljudi, kar je znak lega, da je vasa dejavnost še kako pomembna Z-a slovensko gospodarstvi. Brez nje prav gotovo ne bi v Gorenju zagotavljali takšne likvidnosti in mislim, da so tale vaša prizadevanja m delo zelo pinnembni in tudi cenjeni,« je med priložnostnim nagovorom Z osmega srečanja slovenskih kompenzatorjev icijaiev in obveznosti med družbami in zasebnimi podjetnikis Tokratno srečanje je bilo (fsmič zapored in prvo, odkar so ustanovili lastno Društvo kompenzatorjev in Hnančtiih delavcev Sltivenija. Ker pa je letos minilo osemnajst planetarnega gonga Ijaše Cepuš iz Celja, nato pa je v imenu celotne uprave Gorenja, d. d„ udeležencem srečanja dobrodošlico izrekla članica Cřorenjcve uprave Mirjana Dime Perko. »Vidim, da po osmih letih uspeš- naglasila Miijana Dime Perko. Letos so se srečanja prvič udeležili ludi predstavniki hrvaških družb, in sicer Cmrenja Zagreb in riektrokontakta /agreh. ■ Hinfco Jerčič «»áfjlSi 34 let trdnega prijateljstva Pretekli leden (>cJ K), do lluktcv bw.jc mešani mladinski pevski zbor Šolskega cenlra Velcnjii gosiil piwe mešanega iiiladiiiske^ pevskega zbora iz lisslingena. s kalcrínií pri-jaicljujcjo že M lel. »Krivca« za laks-no vrsio izmenjave sta Uirige/U Klaus Wuirin ma^. Iv^n Marin sla-kra I nim dekliškim /borom. Načrtovan jc bil samo po en koncerl v I.is-slingciui in Vdenju. vcnciar seje v leh Iciih med njimi sikala Se posebna vez, yaradi katere se med sabo vsako Iclo gostijo, Prvi nianj^ nastop so imeli v ceir-lek okoli pol eiiaiste ure pred gini- Cije skupaj s svojimi goslîreiji pripravili skupen končen. Koncert so odprli z evropskj!frain l$(»Hzmiier, zhorovcxJja McMP/ gimnazije Iheodor lieuss: "Vsakoletna iznienjava je za naše diiake zelo dobra moi nosi za vzpostavi lev icsncisih slikovspevci. Prav lako dijaki uzivajt) v druženju z velenjskim zborc^m. kvalireia MeMP/ SC'V Velenje pa zelo boga-li nas /bor. Slovenija je sicer zelo majhna, ampak iaki> raznolika, da je ropska misel mora o/ivljaii s pomočjo srečanj in ilruženj mladih.« Plazi, zborov(xJja MeMP/ ŠiV Velenje: Wsako leío je potreben kar dober mesec priprav /a k'va-liletno organizacijsko izvedbo med-sebojnili srečanj, za di>siojno predstavitev koncerlnega programa pa seveda trdo delo vso šolsko leto. Vendar vse leće že po usřaljení. prehojeni poti. saj se zbora izmenjujeta ze od leta 197."^ - sepravi. daje letos let i/nionjave. Med zhonmia se je ska/i cas stkalo partnerstvo, ki se je kasneje razvilo v pristno prijateljstvo, ki traja in se krepi se danes. ŠC'V Velenje: »Vsako leto že nesir(> no pričakujemo snidenje s slarimi pe\ci, s katerimi smo dohri prijatelji, in seveda seznanitev z novo generacijo pevcev. Menim, da je izmenjava zbortiv fKltiCna. saj lako spozjia-mo njihov način dela in del njihovih pesmi, lako kot mi v jiase domove toplo sprejmemo jiemške pevce, tako nas tudi oni sprejmejo «ïdpnih rok. Med nekaterimi se splelejo irtine prijateljske vezi. kijih pa sove» da želimo vnaprej tudi ohranjati, /adnji koiiccrt je po odzivu publike nedvomno uspel Mislim, lia smo se skupaj z Hsslingencani dobro pripravili in se potrtidili po svojih najboljših močeh.« Ijicia Krajncr. pevka MeMP/ gimna/jje JlieocUu llenss: *Sama ZaMjueni koncert je poze/ velik aplavz nažijí), kjer so ob drevesu, ki so ga Lsslingencani pred nekaj leti poila-rili Velenju, zapeli nekaj svojiii pesmi. Kasneje je pevce iz NemCije in njihove spremijevalce v sejni dvo. rani mestne hiše sprejel Âipan Mestne občine Velenje Srečko Meh. Vrhunec nji!nivega bivanja je bil v četrtek zvečer, ko so gostje iz Nem- za nas resnično zanimiva. Nasi dija* ki poleg vaše čudovite pokrajine ljubijo tudi st(>vcuske narcxlne pesmi. Ppin} Celziju. Po tijihovili irditvahnaj bi hliu kor 15 stopinj nad dol^o-letnim povprečjem Med /ludaljnim prcblninjetn nrnic sem odkril podatek, da se je Mont ÍS!anc povrni za 2 meini in da je pridobi! tnaso ledu, ki ga ohdaja. zaradi dodatnega sne^a. Fa sc s skodelico toplega čaja prvd ekranom vpmšaš. al' si pravkar iisfiel kuj prispt^iti k usodnima dogodkoma. Človek je wdno bojeval boj z na ratv za s\vje prežiwJje in obstoj. Kljub neiueto drznim zamislim v pr€ieklo.' ^kod ne morejo slediti. Ce .v) spioii izdelani .seveda, (jradnje se dopuščajo pov.sod hrcz merilu aif naviKlli o primerrrostl pose-fitve področja. Prostorsko urejanje je prepuščeno hitrim in nepremišljenim odločitvam 1er pritiskom lnve.stiiorjev. ki nimajo razumevanja za naravne pojave, ampak le za dobiček. Pa da ne i)oste tni.^lili. da je to ieža\xi ali p*)jav ki ga v .Simvnlj/ ne poznamo. leh prlmemv Imamo kar nekaj in vsikaiejona to. kako malo se pn prostorskem načrtovaju upo-^eva deh\mje naru\-e in neposrednih 1er posrednih tičinkn\'. ki jih imajo čhxií.ski posegi v naraw. Pred izgradnjo hitre in ka.<:neje u\toceste proti Mariboru na Ptujskem in Mariborskem polju .^ikoraj niso poznali orkanskih \'eirov. Po izgradnji av' tocesfe se je orkan.<^ki veter okrepil in èe kar nekajkrat odkrival in odnašal strehe. Podoben primer se je zgodil z izgradnjo avtoceste prc*ii morjv. Megla, nekoč značilnost IjtiNlanske kotline, se je razpasla že vse do Pfh'-lojne, kamor seže v zimskem časa. Izkopavanje premoga v šaleški doli-ni je povzrttčilo nastanek velikih ^adkovinJuih ptrvr^ln in izginotje h'ali- uinih kmťtijskfii povr.^lii. (irudnja hidrovU'kiraru jtr ppus}ošenja in oln/panlh ljudi, kJ rešujep siv/e premoženje, nemalokrat tudi samo s\fije življenje. Ko izghte prvi .sok. sledi obtoteví/nje f> iska/ije krřvcev. In moram reči, da kolikor se mi prizadeti v prvih dneh smilijo in z }ijin\i soči/stvnje/n, $e mi njihova .';prene\'tídanja oh iskanju krfvc^ zdijo milo rečena pretirana, fhpfflnoma jim verjamem, da se jim Je hiša ah parcela ob nakupi/ zdela izraina, a sem \endar prepričan, da se skoraj nihče /tiprepričal o naravnih nevarno.\tlh. ki lam prvžijo nanje. Dostikrat si ljudje possavljo svoja domova)tja na območjih, ki so poznana kot ogrožena ohmočja. in so pred nevart/osljo tudiposyíirjetň, Vpreteklo^i in nemalokrat tudi dandanc.^ so invi'stUorji za svoje na črno zgraje/te objekte uspeli pridobili gradbeno d//\oÍjei}je in jih tako legalizirati. Poimpa poslušaš po poročilih ljudi, kako .^estankujejo in zahtevajo glaxe, de/tar In odgovore, ker je njihov objekt zalila wda ali pa odnesel plaz. .Se\vda ni.w nič krivi, ker so gradili tam. kjer .v je nlim zdelo »pojnetnoi in jim je rcsnico o nevarmtsii nekdo zamolčal. .\'ič ne rečem, tudi to se dogaja, a vendarle v /nan^^i meri. Nihče ne želi na .nr^em dwriščii ali vrin iVJt/e in zaio izvede, ods'fidnjavanje. kl\'odo odpelje stran od objekta, in ker u> nare-dip najprej vsi \ ulici in ttato še celo mesto, se logično pcmxa količina vod. ki dodamo priieàjo v siruge. In tako u.'ipe eno mesto oh poivčanlh padad-nah zalili sasediije mesto, ki leži nižje oh wnlotokn. Polťui pa imamo sltit-acijo. v kateri seje leta'i ztmlo Velenje, ki ga poplave neposivéto skoraj nlio prizadele, o je bilo kljub temu kar nekaj časa odrezatto od .'^■eta. hi ^evida prebivaki mesia s tem nimamo ničesar Lindje smo zahtevna bitja. Sodobnega človeka prisotnost posledic delovanja naravnih elementifv spomne na njegow nemoč in pitdnjemisi v boju z naravi}, Jako .'ii na v.^e pretege prizadeva odpraviti vse posledice di^jar/Ja naravn/h .sil ter.u,' vmltl v.svel. ki ga naraiti ne ogroža. /Impak lepo prosim, kaj je tako motečega vpogledu na poplavljeno njivo aH odkrit hrib zaradi plazu. Vam pcnvj kaj Cl.\to nič. To je vse del dehvanja narave in del lega stno tudi ljudje. In ludi nam ne hi čislo nič škodilo, če I» v.saj obča.^no pozabili na svoj naptdt in svop zagledanost vase ter malo prislulinili svojemu tiaravne-mu okolju. Ce ne zaradi nas satnih pa vsaj zaradi listih, ki l)odo ta planet podedovali za nami. 107,8 MHz Bojana, Milena in policisti Glasbene novičke Vna^i pisni in radijski hiši imau /{incsljivo najvcC »opravka« s pojicisii novinarki Mitena Krs-tíč PIaiiinc in Bojana Špegel. Pa ue /ato, ker hi se /nnSli v ptilicistovih hclc^.nlciih /aradi kakšnih prekrSkov, ampak zaradi prispevkov. Milena »ohi-SíCí' policlsio na velenjski policijski postaji vsak torek dopoldan in pripravi prispevke za časopisna rubriko »modri«. Bojana pa gosti vsak ćelrlek ob 8. uri v stodiu Radia Velenje Janeza Pravdièa Za poročanje o dogajanju s padrt)čja kriminalitete, kr!«nja javnega reda in miru s sko in slovenjegraško policijsko upravo pripomo- re k temu, & so naši pi^slušalci dobro inlbrmira« ni o prometnih nesrečah, o taksnih in drugačnih prekrških, stanju na cestah tudi vsak dan malo pred 9. jro. Tovrstne informacije so vedno zanimive. Zelo veseli smo tudi lakih, o katerih nam poročale poslušalci sami in nam s tem pomagate pri opravljanju našega poslanstva. Vse pogosicje kličete in nas obvišcate o zastojih, ovirah in še o čem. Ostanite takšni ali pa še bolj pridni glede tega tudi v prihodnje, MTp Umrl Toše Proeski v torek z^iodaj zjutraj, oh 6.30 uri. je v prometni nesreči umrl mlad makediuiski pevec ToSe Proeski, Nesreča seje zgodila na avttv- PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE Ubof poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovatno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 18.30. 1. ENRIQUE IGLESIAS-Tired Of Being Sorry 2. JAMES BLUNT-1973 3. BON JOVllost Highway Insamnidc, zadnji aîbum [xipu* Idrnega Emiiquea fglesiasa, je očitno zadetek v polno. Na albumu je cela kopica uspešnic, ki se ena za drugo uvršajo v vrhove glasbenih lestvic povsod po svetu. Trenutno aktualna uspešnica nosi naslov Trred Oř Being Sorry. RADIO VEL£NJ£ ccsti v blizini Nove Ciradlške na Hrvaškem, ko naj hi se avtomobil, v katerem seje peljal 26-letni pevcc kol sopotnik, zaradi prekratke varnostne razdalje zaletel v prikolico tovornega vozila. Vesi je pretresla vse ljubitelje glasbe na območju nekdanje skupne države, saj je ma-kedotiski pevec veljal za enega najbolj talcnlininih glasbenikov s tega območja. Zelo priljubljen je bil Tose Proeski tudi v Sloveniji, imel je predvsem velikcj oboi^evalk, njegovi nastopi pa so bili vedno dobn) obiskani. Sodelt)val je tudi s tukaj-ši\iimi glashejiiki in pred dobrimi irenii leti v dueîu skupaj z Anjo Rupel posnel uspešnico Skrajni čas (Krajnje vrijeme), Dobrodelna Shakíra Shakira je od nekdanjega ameriškega predsednika Biila Clintona prejela po^Jcbno priznanje, ki si ga je prislužUa s svojim dolgoletnim človekoljubnim delom, pa tudi za- I--- _ LESTVICA mĚ (ÊHA. '1 Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Veienje in vsak četrtek v tedniku Naš čas. Vrstni red v nedeljo. U, 10.2007 (st:751 ): 1. MODRUANl: Mojca 2. SPEV: Prebudi se iz sanj 3. ROBERTGOTER & AMY: Kje so tiste stezice 4.MAKSKyMER:Sanjaveoči 5 ŠENTJURSKI MUZIKANTI; Oficir 6. BOBRI: Miličnik 7.2REŠKAP0MWD: Jutri boliše bo 8. MLADI UPI: V disko moram rt' d. LYNN MARIE: Glas harmonike 10.ANEMARl:Jodl za srečo ...večna: www.radíovelenje.com Vabljeni na veliko promodjo zgoščenk Roberta Goterja in Glasbena šola Goter se predstavi, v petek, 19,9.2907 ob 19. uri v Vinski gori. Robert Goter obljublja nepozabni nUr. ki bo poln humorja in zanimivih gostov. Poleg njegovih ticencev bodo nastopili se štirje kovati, Bum, Spev. die Jaunis. Maja Oderlap, Strasna Johta, Grajski muzďcantje, humorist in voditelj Vinko Šimek in posebna gostja večera Alenka GotarI I ■ I Vabljeni vsi ljudje dobfe volje! ^^^ \ radi aktivne-W . \ ga sodelovanja v organi-^ ^ zacijil^tin America Solidari- ra šola- f\ ^^ nje naj- Vr^-« .^éPÔ' revnejših oirfik. V zad ajom ' času fond ^^ ^ skrt>i pred- If vsem za otroke v Peruju, Nikaragvi in Ruandi, kjer najmlajši živijo v nemogočih razmerah. Shakira je že večkrat pv skupine 11 je prvi Tavoiil za napredovanje madwirskt pi veik Pick Sieged, ki je doslej vseh irikrai /ma» gaj. Drugn js (îorcnje, ki je najprej v velenjski Rdući dvtiiani visoko i/gu» bilo z Mad/ari, nato pa zmagalo v Mo škovii, v ireiji ickmi pajc v Rdeči dvorani premagalo Biwno {.^0 : 27). ki si je edino ztnago pnigrala proii «la* bernu in ucnuuio /adnicmu Brcsiu. Vclenjèam so si v leknii s Sarajevčani priigrali pomeinhnci zmago. Do sedaj^i razplei ka/c, da bo prav zadnji. šesii krog» ko biîdo gostovaii v Satftjcvii. otilo^l. kaleni od icli dveh ekip bo napredovala ozin)ma nadaljevala lekitKwai^fc v pokalu pc^kalnih zmagovalcev lekma med Gcjreni^m in Bo^no jc Približno tri mesece bre2 rokometa (foto: vos) k. m, bila derbi v pravem pomenu besede. Minila je v velikem rilmu, bila pa je !udi zelo razburljiva. Velenjski n>ko-nieiâ^. ki so ludi na lekmi iiasio-pili oslabljeni. minul ixUgrali izjemno. Predvsem srednjih rfc.set minut prvega p(»lčasa, ki> so z delnim izidon] 7 : O SarajevCantJm ušli /a sedem golov. Ib razliko so po nekaj ininuudi igic v drugem p«.>lćasu povišali še za gtjl. Pričakovali je bilo, da bodo zmagali z dvo^ie^lčnijn izidom, na koncu i» somorali za skromno zmago zelo poiruditi. /dcselkanému mošivu Ivicc Obrvana so začenjale pojenjali moći. Gosije so dobili krilainse jim kar trikrai približali na dva /adeîka razlike, Casa za vcO ni bilo. Domači so vendarle zaslu* ^eno slavili. Največ golov - devci - jc za Gorenje jc dosegel Drayo \ «IccaîC. pa čeprav je od peinajsie minule dalie igral pu^kocltwan. Slrelsko sia navduševala tudi Rok Gi^čar. kije imel Tikxisioini izkorisiek metov. Od desetih mclovje zade) 7-kral, drugi naj-bolili izkori^iek pa jc bnci .luri- Í) obramb. V pi"venslveni lekmi pi've moške lige sta se sretU prejšnjega tolna v ce)i-dvorani Zlaiortig pomerila cvroll-gasa - aktualni državni prvak Pivcv varna l.iiško in velenjski) Ciorenje, Ve-lei^čanl so tekmo izgubili kar z devetimi goli razlike (25 : ."^4). /ačeii so sijajno in pivih peinajsi minut vseskiizi vodili, nato pa je • kot jc dejal po tekmi velenjski U ener Ivica ()hr%'an - njihova igra razpadla. Poglavitni razJog, da so začeli popuščati, je bil gotovo v lem. da ima vclcrtjski trener zaradi nekaterih ptiSkodovanib igralcev na izbiro (pre)malo enakovrednih igralcev kol njegov nasprotnik Kasijn Kamenica. Bolj kol visok poj'az je Vclenjcane prizadela poškodba organizatorja igre l.iika Dobelška. zaradi katere bo po prvih napovalili ixl-soten s parkcia tri mesece. V 35. minuti tekme sla sc zaletela z domačin igralcem Milnim (»urtiL^kom. Pii lem sije zlomil ski)čr\ico približno sedločilo za korak, ki je presenetil predvsem navijače Rudarja, gotovo pa tudi driige poznavalce le igro v dolini. S trenerjem Branla^m Oblakom so prekinili sodclovanie, na njegovo mesto pa postavili Marjaiia Pušnika, ki gaje lo pred nedavnim doletelo pcxlobno v Mariboru. Velerycani so v zadnjih krogih, ko jih je še vodil Oblak, stopnjevali formo in se po dveh zaporednih zmagah povzpeli že na tretje mesto. Po 9. krogu so za vodilnim Triglavc^m zaostajali le šc za dve točki. Kljub temu pa so Rudaiju ostali zvesti sviqi tradiciji do Oblaka: da ga menjajo takrat, ko mošivo dobro igia. Sptîmninio, legenda slovenskega n(v gometa je bil f^-etl lem /e dvakrat na razgieti Rmlarievi kltjpi, a jo jc mtJral Ziiptisiid. pa čeprav je bil obakntt tfeiji. »To 1x3 loč i lev je Dejan Railiivatimič. predsednik KudaijH, takole ptgasnil; »Trenutek menjave morda ivs ni bil najbolj primeren. O tem smo razmižljali že pred zmlnjima zmagovitima niz<îma. /akliuCili smo, da se pogledi ireneija, ki ga spošaijem in je kvalitetno delal. razlik;y<Óo cx1 naâih ptigictîov pri bodočih usmeri ivaiu tudi /m igra (ce nižjih kategorii. Ib se pač zgodi. Trenerski piïkiic je tudi v nogometu zelo stresen. Meryave sí) se dogajale, se dogajajo in .^e bíxío dogajale « Riidaricv premised ni k je še ponovil besede, ki smo jih na začetku prvenstva že zapisali. »Glede na lo. da bo prihtxlnje leio Rudarieva C^). oblemica. bi bilo lepo, da bi napredovali v prvo ligo,« Novi ircner ni najbolj spodbudno začel svi^e poti (nwnda naj bi ostal v Riidaijudve leti) v Velenju. Nasprotno, na gostwar^fu v Ncivem nieiitupri Krki, ki jo je prav lakowxli novi ircncr-Jani Žilnik. SI) veleiTjski nt.igčko. Popravni izpit bcxlo U'cner in igralci imeli v sot>oio (začetek oh 17. m), kt> btxio gostili Aluminii, »To je bilo naštimano« Branko Oblak, sedaj ž.e preišnji Riulaijcv trenerje bil razumljivo pre-senečen nad nenadno (Xlločilvijo. ^Sprva sem misli, da je to iala. Ko sem videl predsednika, s kakšnim izrazom mi je to sporočil, sem spťíznal. da je to naštimano. da gre za politično nestrokovno odločitev. Kar je, je. Ekipo se pripravil do te mere, da bi bili vsaj v soboto, ko bi premagali Kiko, prvi (z zmago bi bil Rmlardrtigi •op. p,). Najprej pa bi se videlo. bi dobro dejali, ne bi imeli nobenili težav. Ne želim vet ki^mentirati. / Ve-lenjem sem končal. I ,ahko rečem le ^ ti>, da ni bilo korektno, kako so me odslovili.« ■ Tudi medalja ne bi bila presenečenje » « Od jutri do nedelje bo v Istanbulu v Turčiji 5. svetovno prvenstvo za kadete in mladince -Slovenijo bo zastopalo 14 reprezentantov Vesna Gfinsek Karate ekipa je na prvenstvo, kije organizirano vsaki dve leti, (Xlp<ïlo-vala že včeraj. Med skrbno izbranimi potniki prvenstva so kar tri Velenj-čankc» vse članicc Karale kluba Shotokan Velenje: Alisa Redžič, Dea Cřovc Pašnik in l.idua Božič. Predsednik kluba Ivan Plazar je dodal: »Uvrstiive treh na^ih članic na tako pon'iembno tekmovanje pon\eni za nas klub velik tušpeh. Pomeni ludi, ^la delamo pravilno in smo na pravi poti, ki .smo S) jo začrtali pred dvema Od leve proti desni: Lidija Božič, Alisa Redile, Dea Oovc Pušnik in Ivo Plazar. letoma. Imamo namreč številen in perspektiven píxlmladek in mislim, da nas pravi rezultati čakajo, morda čez dve. tri leta. Naj ob lem povem se. da z naslednjim letom vstopamo v Športno zvezo Velenie, kar je zii r\a$ zelo pomembno. O ,Kebi. karateju in pričakovanjih so povedale. .Misa ReJžič: >To zanie ni pr\'o ve- liko tckjtiovanje, saj sem bila na $\t' tovnem prvenstvu že leta 200.^, takrat kot kadetinja. Sedaj sem mladinka, boli izkuScna. već pričakujejo o nadaljnjo kariero, kaiti v kai-atciu se vidim ludj v piihod-nosti. Pomeni mi način živyerila. daje mi nek bii^riiem. Po tekmovalni pi>ii ciiiacti na uspešno trenersko kariero, ki sem jo pred kj'atkim že začela, saj v klubu vixlim tekmovalno skupino.« DeaGovc Piisiilk: »Kamtcjedel mo jega življenja ^e 10 let in si brez njega ne predstavljam niti dneva. Pomaga mi tudi v stresnih obdobjih, pi i koncentraciji. po treningih se lx>lje počutim. To bo /ame prvo svetovno prvenstvo, bila |>a sem že na večjih mednarodnih tekmovanjih Id iBznih držiivnih tekmah lako doma kol v lujini. Računam na dober kadelski konkiuenčni nasU^.« IJdija Božič: »S karaiejen] se ukvarjam žc tel, tako da piedstavlja ntoj vsakdan. Pomeni mi neko sprosiiicv, za diiáo. Tudi ircningt in tekmovanja so nekaj pcxlobnega. Prvenstvo bo zame velika izkušnja» saj bo moje prvo tako veliko tekmovanje. Pričaku-jejn in upa^n, da bom naredila kakšen dober rezuhat, \q bo koristen za mejo nadaljnjo kariero, kajti s kar^tejem se nameravati! ukvariaii tudi v prihodnosti.« Sezono začeli s porazom Že za uvod napet obračun - Ekipa sicer spremenjena, bojevitost ostaja Košaikarji Kleku« Ksoiecha so T\(no sezono, v katero se p bojeviiosii, saj s(» sc kar dvakrat uspeli vrnili v igro po visokem zaostanku. Gostje so namreč že na sait^em začetku povedli z lU : 2, a so se Šosianjč^i /biali in vztrajno lovili zaostanek. Na začetku zadnje četrtine, pri rezuUam 55 : 41 /ň TCG Mcrcator, je bilo videti, daje tekma žc cxiloêen», vendar so se kosaikaiji lilekire lisotecha po za-poiednih irboj, na koficu so ga nasprotniki zasluženo dobili, predvsem zaradi večje izkušenosti. Na trenutke smopokaz,ali lepo igri) in izjemni» lx)jevitost. za kar lahko svojinî igralcem Ic čestitam.«; Natrpan urnik v prihodnjem tednu Sinočiso ickmovanjevpi^kaluSpar žc pričeli tudi kí>áarkaíji lílektre l:s nastopaíočih íz 45 klubov. Turniija so se udeležili tekmovalci kajete kluba Shotokan iz Velenia. V svfïjili starostnih skupinami fu> zmagali: Alisa Redžic, Mcla Pisanec MeŽnar malčki: 2. l-ran Slemenšek: dečki 1. Krmin Mujhdžič: st. dečki: t. Klemen Piazar: ml. kadetinje: I, Monika Brovč: članice: 1. Alisa Redžic, 2. Lidija Božič. Kalvvkipnii claiiia*: i. (Alisa Redžtč. Lidiia Božic, Dea Govc PuSnik): 2. najmlajše (Trna Cater, Brina Lucija Štruc,Spela Pisanec MeŽnar): malčki: .'.(Fran Slemca^k, l-amar Stropnik, Antoni ^truc): športne borbe posamezno- kadeti: 2. ftvis Delič: kadev ioje: 3. Maša Osojnik Smučarski skoki OkrMdorr • V lem nemškem mestu so na Hnalu alpskega pokala tekmovali člani državnih reprezentanc v skokili in nordijski kombinaciji (NK). v NK sta bila naibopa člaua SSK Velenie Marijžin Jelenko, ki je zasedel 7, in 11. niesto, ter Klemen Omladič ( 17, in 22), za las pa je točke zgrešil /iga Omladič. Robert Hrgiua je v solo tcícmi zasedel IX. meslo. Mostec. državno prvenstven, dečki do 15 let: 7. Urh Krajnčan. 15. Niko Hižar 27. Patrik Jelen, 44. Matevž Samec, 51. Pairik Vitez. Vnedeljoso v Mislinji tekmovali na ekipnem tekmovanju, kjer so zasedli 6. mesto. Cicibani so se udeležili llnalii tekmovanja Al|>e Adria. Najntlajša kategorija: X Ožbej Jelen, 13. Jerneia Bred: med cicibani do 8 let je na vseh tekmo\'anjili zmagal Vid Vriiovnik in osvojil tudi skupni piïkal, (\ je bil Gasper Breci: cicibani do 9 let: 6. David Strehar. Tako so igrali Liga prvakov« 3. krog. skupina H Gorenje Besna (30:27) Goreni$:Skokn obrsmbal, Prost (15 obramb), J. Dobelsek 7 (3), Kavaš 4. Vukcrvić 9. Oltir. Smric LSirk2. Mlakar, Reznićek. Blszevi^ Gol Sar 7. Bosna: [jrabovac, Šabanovič {21 obramb). Martinovió 1, Vosalinov, Vaselinović 2. Har-mandic 6 {1}, Anisimov 3, Jaskič B.Toro-manović 1. Dmerćevtć, Jonovski TQivkovič. Jahić2, Kapisod8 6(3). Sedemmstrovko: Gorenje4 {3}. Bosna 6 14}. l/kljucftve: Gorenje U, Bosna M mini^t. Rdeči karton; Kaval (60.3x2}. Rezultati, skupina H 1. kfog: Bosna • Melkovo Brest 23 ; 20. Gorenje Szeged 29:17:2. krog: Maškovo • Gorenj? 30:36, Szeged-Bosna 39:24; 3. krog: Meikovo • Pick Szeged 22:24 (12:14); 4. krog: Gorenje - Brest M. (10. novembra), Bosna • Pick Szegedobi). ludi končni cilj je bil dosežen. Ljudje odpadkov ne odlagajo več. Upajmo, da bo tako ostalo tudi v prihodnje. Pretepen obležal na cesti V soboto, 13. oktobra, je ponoči na .Starem trgu v Velenju na cesti obležal pretepen moški. Pretepli so ga pred lokalom Alf. Kršitelja policisti še iščejo. Grozil z nožem V nedeUo, 14. oktobra, sta se na parkirišču bivše bencinske črpalke na Kajuhovi v Šosiatiju sprla mlajša moška. V prepiru je eden od njiju drugemu grozil z nožem. Pred prihodom policistov je kraj zapustil. V stanovanjih se dogajajo grde stvari Policisti so v sredo. 10. oktobra, posredovali v stanovanju na Pre senu wi, kjer je razgrajal razbijal in ogrožal varnost svoje žene starejši moški. V ^etek. 12. oktobraje v stanovanju na Koroški cesti v Velenju mlajši moški udaril vrstnika, v stanova- nju na Cesti Simona Blatnika pa je pijan mož razgrajal in ogrr>žal varnost ?,cnc. Natakarica motila stonovalce v sredo, 10. oktobra, je v lokalu Rok na Kidričevi v Velenju natakarica s predvajanjem glasne glasbe motila stanovalce bloka in si zasluzila plačilni riHlog, ki so ga sestavili policisti. Vredno pohvale Tokrat je vredno, da pohvalimo občana, kije v soboto. 13. oktobra, v središču Velenja našel moško denarnico z osebnimi dokumenti, bančjio kartico in manjšo vsoto denarja in jo vrnil lastniku. Da se je ta njegove poštenosti razveselil, ni treba posebej poudarjati. ^ÂZZKRIJA «KILL Kersnikova 13,3320 Velenje (nasproti VímhVís Mercator centra) I So stvarij kijih lahko ponudi le dobra banka. Ponudbû velja 1Ú fizlin« ottbe, kisktenefO postopne varifvanff. depozit eU odpnjo varitvahi rpiun $ 7'lrriririkû^o. Noladďtrisujnukfjnm/eloportiefiib/ioniu V pnti núúc bo/a^di vM fji^aiij v pfsi^klosit jM kova ^ ^ li va§G spcEobrasu v^B/de, kat vam bo (*i)rlouidi flsi» vrata, b bř acpr œ laia lo bo vst km rjut^ na vaso diišc. 2ivi|en|s sg vam I)q crnirilo. s leni fja uifli vi. lu m lam bfi nekdo ?Tial poskibⅈa dvig arNnaliria. Bik 9d 22.4. do 20.S. ^^^^^ Vaš&?ivlianÍB poslaja mirno ifi lakSnn. koisi dnign ^dilc, IJminli se bosio sku[i3| i naravo. Sedai vas lahko krepka i^da le irma. ^aia pa/iiH. koliko m ^^^ I)û$i8 v naslRilniih dnohiaupali. ^loii ki^rhiaknoimais ns tm m S nt! mt^^s /a vs». kar morala posiorili v /adnjuni ^rsu. PrsspiiKCani husic ^^^^^ uyoiavlfsli. da ]6 ;aslit?ek, torej denar, spremeni ludi nekai usuti. ki sie |im (Inskq /HLipali m lu v precei n»/Anesl|rvia osEibkď. 7:áVi'iĚ thjí^ mm2 k nasď! Malu jrh \f!, ki vam bodo risriii^o hnirrli pornagaii. Onbrn veslih, kdo vam sioji ob sirare. Dvofcka od 21.5. do 21.6. Spicii ne bosu^ ve^ vsdelj. k]u m kako bt Iniili nssialgga ;apÍGia. Jdsno vam éň Is. da SI hililB v va&ini ^v^eniu veliko spr^ienib. Niiri^i? pa m VQl{e ir no nioî^. (1;^ bi 7 niinii ?af:eli sprnniniaii svo|Svrl tiiraibosis iřikor^kalf na ^P^P CudB?.ki3i(}avwiQUi(iriebQ,Koiiijdineb(]tislega.kibiv^p[i(^lvva§^^^ n\ú\\w\u. bkvaânâ|bli?ji se znajoobmiu (roll vaiii.Pariner ne bo najbolj ra; unc!vaioC. ^itelnsevambo.koidab^odvasmskfiva kaissnnidnrjaiavduSi.š^sDbJtvambnpo Vladal, kaj ^h do^]a. Vpra^r^e ]b le, á se btisic slepili Ai p>? mu bosii« pnsiubiiili, Rak od 22.6. do 22.7. /rimflcni bnsiti. l^nnnt vasbn v tcii rJngii karni^kajkiai kai ^ doyaia ; vamf.ln m bo vam prso^ialo dnigaga. kot da tdli ptussq. ćatudi vam nsboito lahko r/ j^^ika. Pn leni pH \id/\\2. knko rli^leč bosie ^i. Cesr H\p. olir!». m\h\is sn/an li isko kot njim ^^^^^ pa^. In 10 /dradi lasiniltkonsii. Ker vas vaùne idkil) ne poTria, bodo itjili ra? miSliali narobi?. ^ ûas, da sc sivan obrneio v va^ pmlTudi kaiss ptiCutja iits- V teh (incHi bnsin kontno irvedeíi, kjs rlnlaie napako. Devico od 24.8. do 23.9. h nt'kai Sť nabira, sedaj bo iiddnio. Sai ^ pwnaie, česu vam v ^vljd Mk n|ij kdj ny mk lako kol bi ^RÍeli, nisl£ več prijavni do c^oltts. A vedno m vso /K za povedali na (]ias, v lokramom pnmen; pa zagotcvo ns bo. Molzne, koli kor dolgo bošlo. i judji^sn pnvuSďjivi. m lahko btso ^goiiilo. rla kdo od vaàli r^3sproin(kov i?kcinsiil voŘo ranlfivosL Mfi tio pnieinn. ko varn boilo ivM) glss riopov8ilaMaslB/a nastalo siluaqr] krivicami, Tobislci&^kf] sprejeli. Kol indi Ln.daiovCasih ^vljRnie kfivH^ia A ?a dn^iRoi Se v^dno posijc son:(!. kains? Tehtnica od 24.9. do 23.10. Spii^reli bnsfô riflkuya, ki bo mtm pcseg?! v vaSf /ivljonie. hlaipn?| S£V8 dalnvmislib.po/ni^epavujRinn tirli bril| konkretno. iBinšniajRS^ibo/a vas eno nd|lep§i[i olulobj) v tem. Iiidi ^ato. ktirseimaie tm vssi^liti. In kei VHtn drnbnf trenutki diilajn ^vljonjBieln lepci. Znan ste po tem. tla sprememb nirnatii prsvfji^ rafii. a sériai boste vnjili i\im\\. ludi /aio. kcrse iiiarsikogii in mar!9ić8sa hi trn naveličdte. Makup. ki ^a le nekaj i'asa načrtujeta bo moral k malo pin^kau. Pi^iHćhuil^p.sajsebo na knncn i/t^klo bol|?, kot si sploli lahko Mte. Skorpi|on od 24.10, do 22.11. ^^^^^ /mateni sia kotln údyo ne. No le. ria imats ?iiln valikodsla, §s vetjo /msdo kotditlovampov/rotsinůKlva.VtebdntjhsepufiEtnspra&ijíttí.kamvcrií lji^2ensko^!vi|enjt!. £csts iskreni, i^ric^e dolgo m ve«! Ne na va& m ''^M^? ne na j)HrlnQr{cvi st/am. Oba se. k^dersia sama. obiiaSaia kot da sta sam ska. Obema \s da sta se odtujila, a poti drug dn driiL{t.»ya ns lahko ss zgodi, da bo nekib od vaju sin] kot prcj nalsteJ na cjsebo. ki rnu bo vmešala glava In to [ti bila pika n^ i vaiim zvr/i. Nk viiaju se p^lahko. da ne bosti? kasneje obžalovali. Sfreiec od 23.11. do 21.12. N Dasolalikotudi/nanra ^elokonstiii. pa taavtsganistfi nikoli prtíaktwali flfr-^ od n|ih. boste spti^n^li k v iiaslťdii(i lineb. pa so bo to cbnulo pruu vam. ^^^^^ ^^ ^^ /di^lo.ss mu bn, da ste pievt.*!^ ra;kr)i vajino Pi %f vljerijn. pr^fvsem idavo. ki sose kar krepko n^kr^ii^le. lokratse pačn» bnsta povsem stnnjfjla v vsem, kar ss bo dnri^alo. a lo Se ne bo povrni rn vtiíjo tB-^av^ v zakoni L Denarja, ki ga lii\m I'akate. ^ nu bo. Bosle pa isto v^eli zaradi uspehov va^ga sorodnika. Čeprav neradi odřete denarnica ]0 tokrat bosto. Na ^rako. Koiorog od 22.12. do 20.1. N N« bfEle vliddi. «kai se m počutite dohro, pa fepravboste narodiè prav vse, ^^ karsf boste /adab. Sami sie si knvj, da tudi va^r najblilji nekaj ^sa izko ^^M nSiajo vaSo dobroto. Pravni pnpustJiivi ste in po tem promak) mislita nase. V ^ tail. rJa fio^utc ugodiu vsoni m sc nikormir /anianti. pa si h\ v zadnjih ^^^^^ dneh dfilaic levfo usltijo. Mnogi bodo mflrtili, de siB navarlm slabit kar sr bo po/naio na vet podroi'iiib va^^ga ^ivljsnia in dela. Predvsem bosie prenej nervozni m bfezvolj-nj.orii/itesestjsùnii. ki ]im zaupati^ osiale fmi^Ui na pravi varnostni ra/dalji. Vodnar od 21.1. do 19.2. ^^^^^^ Na delovnem miistu bn v naslwliijih rinob ?rIo napo® m sinjsnn. Malo vas flk bn, dala pa bo vt^ koipreveC. Tudi /ato se/na /gniiiti, dsse bo v kratkem S^L vse spremenilo, /ato bos te preŒ| zaskrbljeni. Sedaj ste si namreč kar lepo postlali, lahko p^SRzgodi.diibcstonmlizgodboprjiioviti.NHjbniiehn.d^ » J modro molibu; m po^kaie na i/id dogodkov, i^edvs^m pa sliiHienih zadev nikar ne prciiašaita v dnmati; okolja. Partner bi imel hitro vsaga čs? glavn, saj potrebuje prsd v.seni vaSo poino^. In vei poznrnosti. To k posi^j pogrij^a. Ribi od 20.2. do 20.3. Vi^sih sami ssbe ne prnpoznate Kar vrtrieti ne bosta mogli, kaj sa do z vanu. Piilnr bosta nove siiayije in nuviii idej. pC6lej]iuno pa uidi zelja, Karso ilûla uCíž, bodo nřtsipdnji dnevi }irav taktj iispe^u. Res, da bostsnio rail nenehno tekmovati s (asom. ki ga bo prcmaln, a bosic mti\i v posiaijo l^gli pnietno utrujeni m /adtrvtdjm z nar^Knim. Ustvarjalni boste tudi zata ker vam zadnje Case vse gr^ kotpo maslu, lakomělo, da s^^ekarmalobqi te, kaj bti sledilo vsemu (bbnimti. Brez skjbi. luprej bo vse lafui, koi si lahko le Ugodno do hitrega Interneta, poceni telefonskih klicev in bogatega televizijskega programa na optičnem omrežju Telekoma Slovenije. ŠIROKOPASOVNE STORITVE SiOL NA OPTIČNEM OMREŽJU UDI V VELENJU Telekom Slovenije je na í2:branih lokacijah na Kardeljevem trgu \n v Koieljski ulici vVelenju začel prlkljiičevartje naročnikov na najsodobnejše optično omretje, ki zagotavlja večjo zanesljivost, kakovost In hitrost delovanja vseh stontev elelctronskih komunikacij. Preklop na optično omrežje ponuja zelo ugoden dostop do posameznih Širokopasovnih storitev blagovne SiOL zr^amke - SiOL internet, SiOL telefonija in SiOL TV ali Številnih paketov, ki obsegajo različne kombinacije. Bistvo je, dasi kombinacijo stontev iahko nan^čnlki poljubno sestavijo sami. glede na njihove želje in potrebe v sodobnih komunikacijah. Naročnikom širokopasovnih storitev na optičnem omrežju Je na voljo zanimiva kombinacija s kabelsko televizijo. Optično omrežje Telekoma Slovenije se bo postopoma Sîrito Se na druge lokacije v Velenju in okolici, do konca leta bo na voljo tudi stanovalcem na Goriški cesti, v Stantetovi ulici irt na izbranih lokacijah v ialeku. Izjemne hitrosti intemeta Hitra, varna in zanesljiva pot do infomiacij, zabave, prenosa datotek igranja iger po spletu, komuniciranja s pnjatelji in Se veliko ved Na optičnem omrežju Je uporabnikom na voljo SiOL internet s hitrostjo dostopanja od 6/6 Mbit/s do neverjetnih 1/1 Cbit/s; za zahtevnejie uporabnike celo več. Vse hitrosti prenosa podatkov so simetrične v smeri proti uporabniku in od njega. SiOL TV Vsem, ki bi radi uživali v Širokem naborxj televizijskih kanalov, je na voljo SiOL televizija. Ta, preprosto povedano, pomeni nov način gledanja televizije. Z dodatnimi storitvami lahko naročniki snemajo izbrane televizijske vsebine brez vióea ali DVD-snemabiika. Izbirajo f>o Širokem naboru domačih in tujih televizijskih kanalov, na voljo jim je tudi posebna stontev. sndeo na zahtevo.Ta uporabniku omogoča, da si doma pred televizijskim sprejemnikom izbere film s seznama vsebin na zahtevo, ki se dopolnjuje najmanj enkrat na mesec. SiOL TV vključuje tudi stontev elektronski programski vodič (EPG) ali interaktivni TV*spored, ki ga uporabniki lahko pregledujejo kar na zaslonu. Preglednica TV-sporedov omogoča iskanje programov in oddaj glede na termin, žanr ali naslov oddaje, preklapljanje med programi )n nastavljanje umika snemanja. Oddaje in filme si bodo naročniki z dodatnimi storitvami SiOL televizije odslej o^edali takrat ko bodo to sami želeli. SiOL telefonija S SiOL telefonijo so namčniki deležni ugodnosti, kot so: brezplaôii klici med vsemi naročniki omenjene storitve in 120 minut brezplačnih klicev v klasično omrežje Telekoma Stover^ije, preprosto spremljanje opravljenih klicev in porabe na spletni strani, izjemno ugodne cene l^icev v druga omrežja in Številne dopolnilne storitve. Uporabniki se lahko odloČijo tudi za storitev SiOL telefonija neomejeno, ki ponuja neomejeno Število brezplačnih klicev v omrežje Telekoma Slovenije. Pogovori po telefonu so Še vedno tako preprosti, kot so bili doslej pri klasični telefoniji. Posebna ponudba za naročnike na optičnem omrežju Novi r^ročnikl na optičnem omrežju lahko v svoje pakete še zmeraj vključijo tudi kabelsko televizijo.V Telekomu Slovenije smo za naročnike na optičnem omrežju Že pri pršili izjemno ugoden paket storitev. Za 30 EUR na mesec dobijo SiOL internet s hitrostjo 1/1 Mbit/s, SIOL telefonijo in kabelsko televizijo s Širokim izborom televizijskih programov. Enostavni prehod na optično omrežje Vsi obstoječi naročniki SiOL intemeta na dosedanjih tehnologijah (ADSL, ADSL 2+ inVDSL2) lahko s svojimi storitvami ali paketi na optiko preidejo brezplačno, pri čemer se jim bo povečala zagotovljena hitrost intemeta. NaroČilo nagrajuje Telekom Slovenije redno pnpravlja različne akcije, ki uporabnikom poleg ugodnih cen storftev prinašajo tudi nagrade. Ti^rat bo Telekom Slovenije vsem uporabnikom, ki bodo sklenili novo naročniško razmerje. podarii4 mesece naročnine in praktično darilo, vsak 50. novi naročnik pa bo Se posebno nagrajen. Dodatno nagrajujemo tudi zvestobo naročnikov in priporočilo storitev Telekoma Slovenije drugim uporabnikom. Preprosto do nove ponudbe Prehod na izbrano novo storitev ati paket uporabnik najpreprosteje opravi s Idicem na telefonsko številko 0806000 ali obíSČe spletno stran svww^iolnet, kjer je objavljen tudi cenik vseh storitev. Telekom Slovenije zainteresirane uporabnike prijazno vabi v TeLetrgovino na Kidričevo cesto 2 a v Velenju, tam bodo lahko preskusili delovanje stontev na optičnem omrežju in dobili odgovore na vprašanja. Telekom Slovenije uporabnikom, ki predajajo od drugih operaterjev, v njihovem imenu uredi odjavo. Stanovalci so o možnost^ prfklopa na optično omrežje na svoji lokaciji predhodno obveščeni z direktno poSto< na 'Zbranih lokacijah je postavljena tudi mobilna info točka Telekoma Slovenije, kjer uporabnik^ pn pooblaščenih predstavnikih dohljo vse infomiaoje glede priklopa in storitev, kf jih Telekom Slovenije ponuja na optičnem omrežju. I* ••• tUU PomM prIhddMtf Telekom vi) SlMnije IS A II I O V i: LK J imm, IS. oiitobro: 6.00 Oobro jtjtro in veselo vnovdan; 6.30 Poročila; 6.45Nadanaš]ijiddn; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije • poit)âiû Avto moto zveze Slova-nije; 730 Pomčila; 7.45 Oanašnii kulturni utrip; 8.00 Policiji! nasveti; 8.30 Poročila; 8.45 Pdiciiska kronika; 9.30 Poročila; Rekreacijski r^asve-ti Olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14,10 Na dar^šnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Tema dneva; 15.30 Poročh la; 16.00 Kdaj.kje.kai; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 17.45 Erosov količek 18,00 Kva^i kviz; 18.30 Poročila; 19.00 Na svkjenje. HM. l^.oktobro: 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utnp; 8.00 Športni trnip; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Tema dneva; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj. kje. kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbene novosti; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 20. ckfobro; 6.00 Oobro iutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poroi^ila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polep^jmo si sobotno jutio; 8.30 Poroi^ila; 3.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila 15.00 Tema dneva; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj. kje. kaj; 16.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. NiDELM, 21.okrob(o: 6.00 Dobro iutro in veselo v nov dan; 6.30 Pixočila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije • poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kuKur ni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje 14.00, Pozdrav; 14.10 Na današnj dan; Česiiike; Nedelja popoldne na Radiu Velenje; ^6,00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.00 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Potočh la; 19.00 Na sv kle nje. PONEOiLJEK, 22.oMobro: 6.00 DobrojutnD in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7,00 Horoskop; 7.15Ce8lne informacije • poročilo Avto moto zveze Slovenije; 730 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utnp; 8.30 Poročila; 8.45 Polh cijska kronika; 8.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Tema dneva; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj.kje.kaj; 16,30 Poročila; n.OOPončdeljkov šport; 18.00Glas-bena lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 23. obobro: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 700 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Stovenije; 730 Pcffočila; 745 Današnji kulturni utrip; 8.00 Ka dogaja; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasve-Ú: 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Portóíla; 16.00 Kdaj, kje. kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; )8.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SREDA, 24. oktobra: 6.00 Dobrojtjtro in veselo v nov dan; 7.45 Današnji kuhumi irtrip; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto mM zveze Siovenije; 730 Poročila; 8.00 Težava je vaša. rešftevjenaša; 8.30Poročila;9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svklenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Nadanašnjidan; 14.30 Poročila; 15.00 Tema dneva; 15.30 Šport, 16.00 Kdaj. kje. kaj; 1700 Vi in mi; 18.30 Poročila. ^9.00 Na svklenie. PRIREDITVE VILENJE Četrtek, oktobra 10.Û0 Kn jI g a r na Ml a din sk a kn ji g a Knjižna čajanka ^0.0Û-16.ÛÛ Rdača dvorana Velenje 1. regijski zaposlitveni sejem Move m ûln osti in priložnosti 16.00 Knjižnica Šoštanj Ure pravljic 17.00 Nakupovalni center Velenje Predstavitev RCERD, Regijskega centra 2d ravnanje 2 odpadki 17.00-19.00 IntersparVdIenje Lutkovna predstava 19.00 Dom kulture Velenje Dobrodelni koncert Anja Bukovec 19.19 Knjižnica Velenje, Študijska čitalnica Memo rji se pred$!âvi;o Petekf 19. oktobra 7.00-18.00 Sredilce mesta Velenja Redni sejem 8.00-13.00 Gostiiče Pod klancem (Kotnik}, Ravne pri Šoštanju Krvodajalska akcija 18.00 KnjiîniC» Velenje, študijska čitalnica Branje je zur, reading is cool 19.19 Knjižnica Velenje, preddverje Predstavitev knjige Ivana Ivanjega Titov prevajalec 19.30 Giasbenći šola Ve(enje. orgelska dvorana Koncert Javier Alonso (tenor) in Juan Carlos Cor ne Iles (klavir) 22.00 Max club Velenje Hawaii party 22.00 Mladinski center Velenje Klubski maraton Kdaj - kje - kaj Sobota, 20. oktobra 7,00-13.00 SrsdiščamBstaVelenje Redni sejem 8.00 Ljudska unive(?a Velenje Delavnica »Platno m škarje» 8.03-13.00 Atrij KSC Kmečka tržnica 9.00 Vovkov mlin v Lokovmi Ekskitrzija Ogled Vovkovega mlina in doline mlinov Nedelja^ 21. oktobra 10.0D Vovkov mlin v Lokovini Nedeljska muzejska ustvarjal niča za otroke IVa obisku pri mlinarju 17.00 Mestni stadion Velenje Mogomeina tekma - 2. SNL NK Rudar Velenje - NK Aluminj Torek, 23. oktobra 17.00- 19.00 IniersparVelenje Praznovanje 5. obletnice Interspare Velenje s skupino Atomi k Harmonik 19.00 Knjigama Kulturni ca Predstavitev knjige Bernard Nežmah: Zrcala komunizma Sreda, 24, oktobra 8.30 • 12.30 Univerza za III. življenjsko obdobje Velenja Dan odprtih vrat 10.00 Dvorana Centra Nova Dnevi radovednosti Kako postati... 17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Ure pravljic 18.00 Multimedijski center Kunigunda Dan radovednosti Pogovorni sov na lemo sKako postati in ostati v Velenjua KINO VELENJE:: SPORED KINOVVELIKI DVORANI HOTELA PAKA od 12.10. do 14.10. LAK ZA LASE (Hairsprev) * glasbene komična drama, 107 minut Režija: Adam Shankman; igrajo: John Travolta, Nikki Bionsky. Amanda Bynes, Christopher Waíken. Queen Latifah. Mi* chelle Píeiífer. Brittany Snow idr. Petek. 12.10. ob 18. url Sobota. 13.10.ab20.15urí Nedelja. 14.10. ob 18. uri Obilna najstnica Tracy in njena zabavna prijateljica Penny sta povsem obsedeni s televizijsko plesno oddajc Corny Collins Shovv. Po spletu srečnih naključij Tracy zmaga naavdiciji iskanja novih plesnih talentov. kar se posebej jezi njeno zavistno sovrstnico Amber, na nerazumevanje pa naleti tudi pri zalčitniški mami Edni.Toda Tracy sledi svojim sanjam, a kmalu odkrije, da tudi v svetu slavni h ne vi a data zgolj pravica in dobrota. Zato se sprijatelji pridruži zahtevam odločne Maybelle. da bi morali v oddaji omogočiti možnost nastCK panja tudi temnopoltim plesalcem. PLANET TERORJA (Planet TerroO- grozljivka, 105 minut Rezija: Robert Rodriguez; ígra>o: Rose McGowen, Bruce Willis. Freddy Rodriguez, Jeff Fahey. Naveen Ai^drews.Josh Broiin. MarleyShelton. Stacy Ferguson idr. Petek. 12.10. ob 20.15 uri Sobota. 13.1Û.ob22.15uii Robert Rodriguez, ki je najbolj temačne strani Človeštva odkrival ze v Mestu greha, tokrat k življenju obudi zombije. edino upanje za človeštvo pa leži v rokah nadvse nenavadnih ljudi. Ko obupani znanstvenik v zrak spusti skrivnosten virus, se pričnejo ljudje spreminjati v krvoločne zombije. V kaosu krvi in trupel se ubijalskim stvorom po robu postavijo od* ločni mestni šerif Hague, pre st raše na Dakota. ki skuša s hčerko zbežati pred oku* ženim možem, in eksotična plesalka Cherry. ki ji zombiji raztrgajo desno nogo. a si namesto proteze namesti brzostrelko, s katero prične nečloveškim prikaznim vračati udarce. IZDAJALEC (Breech)-vohunski triler, 110 minut Režija: Billy Ray. igrajo: Chris Cooper. Ryan Phillippe. Laura linney. Caroline Dhavernas, Gary Cole. Dennis Haysbert. Kathleen Quinian idr. Sobota, 13.10. Ob 18.00 uri Nedelja. 14.10. ob 20.15 uri V zgodbi, posneti po resničnih dogodkih največje izdaje tajnih podatkov v zgodovini ZDA. spoznamo mladega agenta FBk-ja Erica, ki se priključi elitni enoti za nadzor vladnih agentov. Šefica Kate mu zaupa za-iitevno nalogo pridobitve zaupanja veteranskega vohuna Hanssena, za katerega sumijo. daSovjetski zvezi prodaja pomenv bne podatke o ameiiških stratelkih načrtih in agentih. Toda Eric v Kanssenovih dejanjih nikakor ne more najti napake, s pomoto katere bi ga lahko ujeli pri nečast nem dejanju, hkrati pa je vse bolj očitno, da nihče ne govori popolne resnice in da nikomur ne gre zaupati. MADAGASKAR (Madagascar) • animirana družinska ko* medija. 86 minut ReSija: Eric Darnell. Conrad Vernon; igrajo: Ben Stiller, Chris Rock, Jada f^n* kett-Smith, David S^wimmer Nedelja, 14.10. ob 16. ufi*otroš* kd matineja Lev AJes je ^slj mestne džungle, f^avza-prav v mestu narejene umetne džungle. Je glavna atrakcija newyorfkega živalskega vrta. Ales in njegovi najboljši prijatelji f^artin. kije prav svojevrstna zebra. Milko, ki je sicer žirafa, predvsem pa velik hipohonder. in Slavka, ljubko zaobljen povodni konj • že vse življenje živijo v zivdl-skem vrtu in so pravi mestni škríci. Sploh se ne zavedajo, da je življenje v ujetništvu pravzaprav nekaj slabega. Vendar Martina zanima kako je v mestu in se odpravi na raziskovanje, ostali pa ga gredo iska ti.Izgubljene živali ljudje nato ujamejo in pošljejo v džunglo Madagaskarja kjer se morajo kot mestni razvajenčki privaditi na pravo džungelsko življenje Film ni sinhronizitan v slovenščino! Noslednji vikend napovedujemo: komedijo GASILCA PRED OLTARJEf^ (I Now Pronouunce You Chuck and Larry) /trilerZLOM (Fracture)/vojno dramo ZASTAVE NAŠIH OCETOV (Flags of our fathers / animirano komedijo MADA* GASKAR (Madagascar) - film ni sinhro* niz Iran v slovensČinol Cena vstopnic: redne predstave 3.5 EUR otroška matineja 2.5 EUR Za dodatne informacije o prireditvah in dogodkih lahko pokličete Turistično-informeci-jski in promocijski center Mestne občine Velenje {03/89618 60). ŠOŠTANJ Četrtek, 18. oktobra 16.00 Knjižnica Šoštanj Ure pravljic Petek, 19. oktobra 8.00-13.00 Gostisce Pod klancem (Kotnik). Ravne pri Šoštanju Krvodajalska akcija Začetni tečaj bridža Šoštary • Šaleški f^ridge klub Velenje organizira hiidž lećaj /a /a-ćemike. ki gâ bo vodil Janko Muoc. Potekal ho osemkrat po dve šolski uri. Začne se danes (četrtek, 18. oktobra) ob IK. uri v prostorih Krajevne skupnostišosianj, Začetni tečaj bo potekal v obliki neformalnih prijateljskih uric. na katerih bo poudarek bolj na praksi kot teoriji. ■ mkp Državno tekmovanje iz logike Šoštar\j - Osnovna šola Šoštanj bo gostiteljica 22. dr/avnega tekmovanja j/ logike. Začelo se bo v soboto. 20. oktobra, ob 9. uri. Nagrajenci nagradne križanke "Mlekarna Ceieiď^obljavljenev tedniku Nos čas dne 4. 10. 2007, so: Zvone Arbeiter Kersnikova 23. Velenje; Darl(o Strahovnik. GoriSka 42. Velenje; Maja Skaza, Andraž 40 b. PoNa. Nagrajenci prejmejo nagrado (bon za nakup v trgovini Golida pri Mlekarni Celeia) po pošti. Čestitamol Rešitev gesla: kavni jogurt Začarali so Velenje Magični festival slovenskih čarodejev v domu kulture - Predstavilo se je osem čarodejev Vesna Gtinsek I Občinstvo ie vldeio tudi n0kai trikov z rutami < aranje ?c od nekdaj velja /a nekaj nenavadnega, nekaj, cesar ne /na vsak. Odrasli vemo, da to ni takšno čaranje, kot ga opisujejo v pravljicah, temveč gre za raznorazne irike in potegavščine. Toda otroci, predvsem tisti najmlajši, verjamejo in čaa^deje občudujejo. Vsekakor pa oboji ob opazovanju čarixlejev nadvse uživamo, In tako je bilo tudi v soboto, ko se je v domu kulture v Velenju čutilo prav posebno vzdušje. Lahko bi rekli, da celo nekoliko skrivnostno, kot je skrivnostno čarodejsivo. Velenje je torej dočakalo nenavaden in /ato toliko boij privlačen dogodek - Veiečaranje oziroma Magični fesUval slovenskih čarodejev, ki ga nimamo priložnost doživeti vsak dan. Najbrž je bila dvorana tudi iz tega razloga polna. Vsi so prišli v pričakovani u nečesa nenavadnega, morda neresničnega, v pričakovanju čarovniš-kih trikov. Sko/i ves večer se je zvrstilo osem čarodejev, ki so vsak na svoj način zabavali in navduševali občinstvo. Eni tako. drugi drugače. Predstavili so se; Z lat ko Briič{Briini).DavidTominc(Jole-Colc). Damjan Šapek, Jernej Drofenik (Mac), Jani Jošovc (Čarodej Jani). Franc Vli5njar(Can)dei Iranc), Bojan Glavač(Boy), najmlajši Tin Grabnar,za nemoten polek programa pa je skrbel Vlado Mikek zumeiniškim imenom Wladimir. Manjkalo ni prav ničesar. Videli smo vse, od (rikov s kartami, rutami, vrvicami, palicami, ptici... nekateri čarodeji pa so v svoj program vključili tudi občinstvo, da je bilo §e bolj zanimivo. In glede na odziv najbrž ne bi imel nihče ničesar proti, če bi se takšen ali kakšen podoben festival zgodil še večkrat. Koledar imen Oktober/vinotok 18 • Četrtek - Luka 19 e petek - Etbin, Peter 20 • sobota - Irena, Janez, Felicijan 21 • nedelja-UrSula 22 • ponedeljek^ Berta, Marija 23 • torek - Severín 24 • sreda - Dejan, Bonifacij, Rafael Lunine mene J 19 • oktobra ob 10:33, prvi krajec lè7 MHz FM f LiJUU.M.ILH . irr, . Veronika Svetina razstavlja na gradu Velei^- Do 25,oktobra je na Velenjskem gradu na ogled slikarska razstave pastelov Veronike Svetina. Razstavo je odpria Ana - Roza Hribar, podžupanja Mestne občine Velenje, saj je knjigo sofinancirala tudi mestna občina. Ob odprtju razstave je avtorica hkrati predstavila otroško slikanico »Z dedkom na Radojč«. ki je njen knjižni prvenec. V kulturnem programu so nastopila Podkrajska dekleta. kritiko razstavljenih slikarskih del pa je podal akademski slikar Denis Senegačnik. ■ Veronika Svetina M SCOEM DNI SKOMIN CrheHctftbrMkKid} llli KTEUNJIZigrRK usm. CP»t»rn}izVrrfc) SSB DOMOVINA JUNAKOV (HOME oT teh Slt^VE] ]tf « DOMCMNA Mtam«, MtStvUWOU^t». •isn«»'. a? 19:00 Sfi t2i30 so. KE IScSO tSslD 20:50 23:30 H. so »•■svup. VMaiM^ SUP» HUDO lUBta. fiil 13t00 50, NE 15:30 ie:20 ruBTiS« jSXtiu, 21:30 SR 23:10 Pt.so GASIICA PKEO OITARJUI 0 Ndw PronûunccYau it# ishi. Chud< md L^) BaaHOwi V«»» CMíHMn. mM»«. 8e«i6wmi. 60SP0D BROOKS (Ht. Broolo) 21:15 BaMíkřPWB tt^immm. OmkUM, ntmien. WHtmik-b weqwiwwil ZVEZDNI PltAM mrnku (StardiuO NEUSTRAŠNA mrnè^ Cnie ífavt On^ 10:25 21K)0 23:A0 p&so NdM» SR« SmaaKMA InatwK MBUČA, IJI'1 i *BI«(iIW 12:40 SO.NC 15:55 1S:35 FULGAS3 Houf if 11:10 SO.NS 13:10 so.N£ 15:20 17:20 19:20 21:20 23:35 PE.SO MOEMtbi^ni ÛMtenâ, Mjj.himjđn. toMiOiNt». Bn&IaoM, ltcl»6m«B M tl AHUV VII« OKÚIUS«* 11:20 50, NE iSM 5a NE 16:00 Sanùaws HAlLAMFOeOHoHjinFoc} nm^ MMU 19t30 .........i U08 (uoS) Hmkk. 21?40 MOnjMH 23:50 PE.50 i, • J BOURNOV ULTIMAT (n>e BoumeUltímatum) 14:00 SO. NE 16x30 21tl0 OvBTt^M, MjeOwi, nfiTTIirlI^wfc. rtu ta V^iiU dUMUU'TIUl INTERV]U (ttiKTvf««) 17x30 r mmtn. MAMA L. , 1 ig il li a o 2. a. i? ynp Ao Informacije o programu na avtomatskem telefonskem odzivniku: 090 93 98 66 Rezervacije vstopnic: na www.planet-tus.com ali po 14. ur! na 03/42 41720 in 03/42 41 722 Ki^emaiogrjfi si pndriuj€jo pravico do tprememte programa! planet•tU&.COm fngremi dAO. Cm v Tmovlje >0*. PE. Kinemaugiafi, Pldn«iTU& Celje, MariboBia 128 ir IWifjlS 18. oktober 2007 Ravnateljica sostanjske osnovne šole Majda Zaversnik-Puc in njen mož Dušan ponavadi nazdravljata doma, tokrat pa sta tudi v javnosti. Dušan je sicer ljubitelj hitrih, a varnih voženj z avtomobili» saj predseduje Rally klubu Velenje, zato vino le okuša. Majda pa še vedno rada sede za klavir ali orgle in zaigra, saj je, nenazadnje, tudi magistrirala na glasbenem področju. Sedaj se bo, prav v naslednjih dneh, spopadla še z eno novostjo. Na šoli bodo gostili najboljše mlade logike iz vse države. Morda kakšen nasvet poišče pri možu. Nekdanji direktor HTZ-ja Franc Druks in nekdanji župan Občine Šoštanj Milan Kopušar sta ostala zvesta LDS. Vsaj slišati ni bilo - zares ne - da bi prestopila. »Najina je najlepša,«« se strinjata. Mislita seveda na predsednico. Andreja Zeleni k in David Ravnjak sta si v novi gasilski košari, ki so jo gasilci doslej trikrat uspešno uporabili v intervencijah, ogledala Šaleško dolino iz zraka. David strahu ni pokazal, Andreja pa je postala malo bleda. Glede na to, kako uspešno topi kilograme ' bojda jih je v nekaj mesecih skop-nelo že več kot 20 - je mogoče tudi tale adrenalinska akcija pomagala, da se je kakšen stopil še hitreje. Vinska Gora v znamenju trgatve Pri Gorškovih vso skrb namenjajo kakovosti vina Nh Vinski Gori pri Velenju se poCasi usiavljajo klopoici. Pravzaprav jih nili ni veliko, saj so sc v lirihoviiih nascljili od Lipja, Pirešl-cc do Prelskc in Jaiii^kovcga sola zaCeli pojavljali vini )g rad i šele pred kakimi desetimi leli. Bodoči vinogradniki so so začeli povezovati, včlanili so se v vinogradniško društvo v Šmarlncm ob Paki in /ače]i obujali tradicijo vinogradništva izpred kakiti sto in več Ici. koje na pobočjiti Vinske Gore zavladala vinska uš in uničila vinsko trto. Začeli so torej znova in si izkušnje pridobivali z izobfa/.evanjem. Zaradi veselja do domače zemlje, ki se je prijeto tudi njunih oirok, so pri domačiji Marjane in Janka Gor- ska z Lipja, najzabodnej^ga predela Vinske Cîorc. začeli urejevati manjši vinograd, v katerem so poskrbeli za nasaditcv in tudi že za obnovo skupno nad 410 trsov. Letos je bila lelina izredna. Nekaj šipona so pustili, potrgali pa so chardonay. renski rizling in rdeče sorte. V zadnjili letih so Gorškt)vi vino odnesli na ocenje- vanje v Šmartno ob Pakiin lani so dobili srebrni odličji za chardonay in rdeče vino. Skupno so doslej prejeli ze sesl priznanj, vendar zJa-lega odličja šc nikoli. »Pustimo se presenetiti letos,* pravi gospodinja Marjana. Hčerka Janja, po poklicu uiiiv. dipl. mikrobiologi-nja, zaposlena na Kmetijskem in-šlilutu v 1 Jubijaîii. pa dodaja: »Res ostalih k meč ki il opravil. Ko 50 obrali, kar je biJo treba, in zvo/jli v klel, ki jo prav tako čaka obnova, se je oglasila harmonika in pesem. Darko l.aniovsek z ženo Mileno in sinom Darkom, enim od ^la mladiht, je zaigral in bil nad trgatvijo »seveda zelo navdušen. »Tu je lepo, ljudje so prijazni. Bil sem žc večkrat v Vinski iankOj Janja In Darko pri detu z novo kMarsko opremo v starodavni vinski kMi, ki ho kmalu na vrsti za obnovo. Mrntm Pri Gorškovih na Lipju pri Vinski Gori so Imeli minuli nedeljo vinsko trgatev. je, da moramo poskrbeti za kak'>-vost. ib bo sedaj lažje, ko smo nabavili nekaj sodobne opreme za kleiarjenjc, od mlina, pecljatnika in vodne stiskalnice do novih sodov. Učimo se.« Tudi druga hči Anita, magistra pravnih ved, ki dela v Ljubljani na Ministrstvu za promet in zveze, z družino prav rada prihaja v Vinsko Cn)n). Oba partnerja Gorškovih hčera, (joran Lesarje zaposlen na Ministrstvu za okolje in prostt>r RS, sta vešča ne samo vinogradniškega dela. temveč tudi Gori, kjer je v prmierjavi z našimi kraji v zasavskih bregovih prava ravnina. Prihajam namreč s Šumnika nad Lilijt) Polovica ljudi z ljubljanskega konca in polovica domačinov je opravila svoje. Ko seje začel najlepši del s prav gotovo zelo slastnim kosilom, smo po opravljeni »gasilski sliki« sončno prizorišče zapustili. Veseli skupaj z gospodarjema. da se mlajši radi vračajo v svoj n)jstni kraj, na svcjjo rodno zemljo. ■ Hinko ierčfč I & Razjasnitev? Oblaka ni več! A mar to res pomeni, da se bo nad velenjskim nogome* tom res razjasnilo!? Za zgled Vlada je kot posebno pomemben projekt za naslednja leta začrtala gradnjo enega otoka. Kot da bi bila to tako velika reč. Poglejte, koliko novih otokov je samo na velenjski Celjski cesti. Prestoponje Poslanci prestopajo^ člani strank izstopajo, mnogi ljudje pa ne vedo, kam bi se dali. Župan z zvezdo če je reSj kar trdijo nekateri, da postajajo r^ darji po novem pravi lo kalni senfi, je potem župan, ki jih ima »pod« sabo, glavni mestni serif! Po toči Kolodvorska je padla. Seie zdaj je veliko ljudi »spoznalo», kako pomemben je bil ta objekt. Zamašek Zaradi gradnje krožišča je zadnje dni prihajalo do pravih prometnih za-maškov. Saj ne, da si Velenjčani tako želijo po Celjski cesti proti Celju, a mora jol Vesela jesen Za mnoge meščane postajajo »vesela jesendom Ne spreglejte: - keramika - rjavi premog • vse vrsta peel za centralno ogrevanje - fasade -strehe Poitajn^f, d.0.0. Ravne 21.3325 Šoštanj. tel.: 03 897 09 90: GSM: 041441446, e-po§ta: post^n^^ioi.net : ^ Oelovni aa$: pon..petek! 7.00-19.00:sotKita: 7.00-13.00. NOVO:odprtotudiobnedeijeh, od8.00-12.00 l»G www.rgp.si RGP d.0.0. Rudarska 6, SI - 3320 Velenje tel.: + 386 (0)3 8982 170 fax.:+386 (0)3 5869 152 RUDARSKE GRADBENE STORITVE Izgradnja podzsmniti prostorov, statične ojačitve objektov, geotehnlfina dela, jet-grouting. injekcijska del, vrtanje, minerska dela, projetkiranje, tehnično svetovanje PROIZVODNJA KAMENIH AGREGATOV Pridobivanje kamenih agregatov, redkiaža gradbenih odpadkov PROIZVODNJA GRADBENEGA MATERIALA Pn^izvodnja suhih In mokrih betonskih mešanic, mešanic za brizgane betone, matte za gradbena dela S!® ^ so 9C01 O^M SO i4œi t-07* OH&AS imi H-m Gradite, obnavljate, sanirate ... ENOSTAVNO! Za VAS smo pripravili kakovostne In cenovno ugodne cementne in podaljšano cementne malte pod blagovno znamko TORMALT, katerim pred uporabo dodate le vodol izdelke TORMALT lahko pc^dSsie v vseh bolje zaioSeniti trgovinah z gradbenim mateHaiom. TORMALT Področje uporabe TORMALT Je rahlo podaljšani apnent omet in ga kontaktna malta vgrajujenro kot podlago za običajni grobi omet TORMALT Za gradnjo z vsami gradbenimi izdelki, za nosilna malta za zidanje zidove, dimnike In zidanje s kamenjem_ TORMALT Groba podaljšana malta za ročno ometavanja omet PCM notranjih in zunanjih zidov TORMALT Pripravljena suha betonska meianrca za estrih 30 (0-4) izdelavo stanovanjskih in industrijskih tlakov Kako do zdravega in mirnega spanja? Kar ceiriina ljudi na zemlji naj bi imela kronične, še precej večje šicviin pa občasne motnje spanja. Ncspccnosi v leni primeru pomeni le/ave s prehodom v slanje sna, pokosiim ali ^el() zgodnjim /hujanjem ler motnjami filma budnosii in spanja, torej vsega, kar pov/roča obćulek nezadosUîe na-spanosii. K s abšemu spanju lahko prispevajo manjša akiivn^si čez dan. pogoste bolečine v hrbtenici in sklepih, jemanje nekaterih zdravil, depresije ... Spanje pa se z leti se posiabsa-postaja krajše in rahleji^e, temu pa sledijo dolge uricc bolščanja v strop, sietja ovac in premlevanja običajno siabih dogodkov preteklega dne. Rcsnosii nasiallli ležav se ponavadi zavedamo šele lakrat. ko se nam poleg nespeč nosi i pojavijo še bolečine v hrbtenici ali vratu. Oe že imate podobne težave, je skrajni čas, da se zamislite, ali je postelja, na kateri spile, dovolj udobna in kakovostna, saj se pogosto izkaže, da je največji razlog za slabo spanje prav poškodo vaiio, dotrajano ali neustrezno ležišče. V podjetju HITEX se zavedajo. Kako do zdravega in mirnega spanja? Za kvaliteten in zdrav spanec sta poleg izbire najprimernejšega ležišča za posameznika, pomembna čudi ustrezno izbran anatomsko oblikovan vzglavnik in posteljno dno, ki poskrbi za bolfšo zračnost, boljšo prilagodljivost in daljšo življenjsko dobo vašega ležišča. VARIOPLEX - posteljna dno, ki nudi najpopolnejfro tofikovno prilagoditev ležiŠfiu. Omogoča vrhunsko udobje rn optimalno oporo. - sedem conska struktura vario elementov z nastavljivo trdoto . v srednjem delu možnost individualnega reguliranja trdote Dno, ki se ležišču in telesu prilagodi , samo na točki, kjer je obremenitev. VARIOPLEX- popolna prilagoditev ležišču in vrhunsko udobje. NOVCDl VariofleXi popolna prilagoditev. Promocijska cena do 31.10.2007 • LATEX LEŽišÓV • ANATOMSKI VZGLAVNIKI • HITOFLEXI • KAŠMIR MERINO POSTEUNINA • POSTEUE IZ MASIVNEGA LESA NC - VELENJE. Kidričeva 2b tel. : 03 / 587 1 7 70 da je postelja eden najpomembnejših elernemov, spanje namreč pomeni za organizem globoko sprosiiiev ter ohiioviiev vseh fi/ic-nih. du^vnih in vitalnih potencialov. Za oliraiijanje globokega spanca je /elo j^omembno, da je ob obraćanju telesa pritisk enako merno porazdeljen po le lesu. Zalo potrebujemo ležišče, ki nas pravilno podpre in razhrcn^eni telo in hrbienico točkovnih obre-menilev. Bili mora taksno, da sprošča napeiosti v telesu iii preprečuje bolečine v sklepih. Po-jTolno prilagajanje telesu lahko nudijo le laicx ležišča, ki so v primerjavi zvzmetnicaïïii bolj prožna in elasiična, z možnostjo izbire glede na va^o telesno težo pa si Mko iz-berete ležišče re^ po svoji meri. Za zagotovitev zdravega iu mirnega spanja vam svetovalci v podjetju HITEX priporočajo upoštevanje naslednjih nasveiov: - vsak človek je drugačen in zato je za vas najprimernejše ležišče listo, kije prilagojeno vašemu tipu postave in vaáí legi spanja. - izogibajte se slabim materialom - ležišče je nakup, ki bo na vaše počutje vplival ^e dolga leia; ali se splača pri taksnem nakupu varčevati na račun zdravja in dobrega počutja? - Za nakup ležišča si vzemite čas - strokovnjak naj vam utemelji, zakaj je določeno ležišče primemo /a va^. - Pred dokončno odločitvijo preizkusite ležišče • pri Hiiexu nudijo možnost, da ležišča pred nakupom testirate za leden ali dva iia vašem domu. Tak(^ se boste lahko dndalno prepričali, ali je izbrano ležišče prinienio za vas. • Ne pozabile, da za zdravo spanje poleg ustreznega ležišča po irebujete tudi primeren vzglavnik In prilagodljivo let veno dno v postelji» ki bo poskrbelo za boljšo zračnost boljšo prilagodljivost in daljšo življenjsko dobo vašega ležišča. V septembru 2007 so v podjetju HITEX svojo ponudbo izdelkov za zdravo spanje nadgradili še z najbolj dodelanim 1er optimalno prilagodljivim posteljnim dnom-VARIOFLEX. ki s svojo sedem consko sirukiuro in z možnostjo reguliranja trdote omogoča vrhunsko udobje in popolno prilagoditev vašemu ležišču. Strokovno usposobljeni pri>da-jalci vas prijaziio vabijo v njih:)vo poslovalnico, ki se nahaja v Nakupovalnem centru Velenje, kjer so vsi izdelki razstavljeni in jih je možno preizkusili. / vašo po močjo bodo nasLi rešitev, ki bo vam in vaši družini zagolovila zdravo, mirno in udobno spanje. www.hitex.si; tel.: 03 587 17 70 TIKterminal - delovni čas na doTIK Včeraj Vhode v ve:ini) pddjeiij že dolgo kravjo naprave /a regisi racijo delovnega časa. Sprva so lo bili incliaiiski avtomati oziroma ure, oh katcrili «o bile /lo/enc kar-lice. le smo namakali v sive škailc, ki so nam priiijevnlc zgiasnim odi'>>i<, < m« '.JS- iHosf'hf, "HfííO w^fjit Mi:«! JSÏ Dripitiii po iL-J" J J I iïcv.sû 9 I^iai'jrr« iU taW* p V^nr^ ; , r s a«.,, d« ^ufiil itMlnvul Anv/n iiotf^tiv sbúoUJx I I — 17 ^M.M Vtt^á" uo^mr-i ij k-f I U rati«*!« itiifiotlkii« fů Ifhrđnn ali«!«!)" nim'''. iDatsj" «1 fat 559 tov ■fi» I®'' tw IÎ:- tg-ffW n- 'Qy iiil' fg.?-IO*' 9i 9?C0) 17'lii cta 74 9200'oa 79 12 iT've 240' 11 a vj 24 s 2C0' 11 34 s-f :i i« 11 44 C9 249 ll 4411 S4 9 Í0C7 1« 30>~« 24 55 ^ ?4 0»«? iri i /00? 3't J« 00 71 if^Tl 35 9 28 ii '»Í 29 9 SCC' » CO. » 9 2W09 eg ft? iQiaM M a S«? 10 10 0 7VÍ7 16.51 ?1 i* 9 S'yn M I* ^ IfMa lOiř fatfi^ 102 oeKed teb^r.» ts 17 ioi: Pnřiod 08-9« S9L 92007 11 33 lOi ec^et«« il 34 :i 11» COTM^I^IH •e*92í!0t 11 4« iSi: Br^iu«! 4! SD»( »OKtU t« 5'î Pr^eri r^ "Maljem :ç î3 10 s: Br^ii-d to 2« :B( Brfri-ri coruKXtlI^ .«U« IDS oart^á 1*9 2001 iSi: "n^Qd 9 230? ce il IQSl SÍSW cs-oo lOl: Wtev »oo IXĎ »snřd 10]; B^II 0 K »»-» to Î9 10?: oJhtM ««ÍM7 iř 51 IRU Ortiod 1 ?s 9 řro' Ofi t* [aafTfia M n OAhoel Ufl>< OCT 01 W CO fit) 23 Q1 04 fi« O 14 ftO 41 OU » 00 DO 00 cs 00 00 01 se W 01 06 ?? lJtii9«l L^IKM trw gJicd« wJi'wd« CfO'k.'ir Cr^ctTAo 6 -tiniy ?x»T a^rdj e o'ff/vođtcd CiPttnM CM cCđ i: Dreywcdhed J ECOBETON EeobetoB déO.Oi Proizvodnja in prevoz transportnega betona Sonô^a ulica 19,3311 Šempeter Poslovna enota: Betonarna Latkora vas Telefon: 03/ 7000 777. telefax: 03/ 7000 776 GSM: 031/ 684 888 info@ecobetcn .si >n>n>5Î eco GRADITE HISO? POTREBUJETE BETON? Dostava BETONA z avtomešaicem s črpalko vam omogoča LAŽJO, HITREJŠO in CENEJŠO vgradnjo. Na slovenskem in svetovnem trgu so JUTEKSOVE PVC TALNE OBLOGE uveljavljene In priznane zaradi opazno modernesa desisna In kakovost) že vrsto let. Skrbno Izbrani vzorci Izdelani do najmanjših podrobnosti so moderni, klasični, fantazijski,naravni in prihajajo v pisani paleti različnih barvnih odtenkov. Juteksov redni proizvodni prosram obsega PVC talne obloge Širine 9, 9,5, 3, 3,5 In 4m, ki so praktične 7a čiščenje in v7dr?evanje. Kakovost je prilagojena različnim namenom uporabe - od dnevno bivalnih prostorov do zelo obremenjenih prostorov. Zadnja leta JUTEKS pospešeno razsaja ti. komercialne PVC TALNE OBLOGE In ponuja 5 različnih kolekcij za zelo obremenjene prostore,ki se odlikujejo s svojo dolgotrajno vzdržljivostjo, odpornostjo, obstojnostjo in ponujajo pestro barvno paleto vzorcev. še p>osebej velja izpostaviti KOLEKCIJO MEGA, ki se odlikuje z dodatnim sistemom antlmlkrobne zaščite In posebno odpornim zaSčitnim premazom. Talno oblogo MEGA lahko polagamo v stanovanjske kakor tudi poslovne in lažje industrijsko obremenjene prostore (kot npr čakalnice, skladiSčni prostori, proizvcdni prostori - finomehanična/elektronska industrija....) JUTEKS Proizvodnja talnih cblo0, d.d. Ložnica 53 a, 3310 Žalec Tel.: 03/ 71 20 700 Fax.t03/71 20 755 e-pošta: juteks.zalec@juteks.si Internet: http://wwv/.Juteks.si JUTEKS^ ^ S*storlhre z lahko In gradbeRo mehonbaci]? l^£^prevozi tovoro In težke grodbeie nehoiilzcKÍ[e <^^gradn|a cest in parklriič ' gradnja vodoVi^ovjifkanaiizá(|[> ,.. desk, ^riobi[olnîli plo^ogrogÁw^^iToll^ PRILOGA DOM KEMO ^PIAST Drofenikova 7, 3230 Šentjur Tel.:03/7464200 ,Fax:03/7464215 RP Salon BTG, Ljubljana: 01 / 541 90 01 RP Salon Šentjur: 03/ 746 42 1 0 TALNE OBLOGE ^^vvvw.kemoplast.si * gotovi parketi * laminati * tekstilne talne obloge * PVC talne obloge Prodaja, svetovanje * preproge Gotovi parket Weitzer odslej tudi za kopalnico Zaključna gradbena dola pogosto potekajo pod Časovnim pritiskom, saj je daium predaje objekta naroêiiiku vnaprej določen. Ce se ob tem iikrati opravljajo še različna obriniška dela, lo ^mo oiežujc siroki)vno izvedbo • kar vsekakor velja za parketar-ska dela. Vgradnja parketa po klasičnem po slo p ku s trikratnim brušenjem in trikratnim lakiranjem zahteva svoj čas in še skoraj idealne mikroklimat-ske ra/jnere (primerna temperatura, ustrezna zračna vlaga, okolje brez prahu ...). Cc omenjeni pogoji niso izpolnjeni, m običajno vodi v reklamacijo. Industrijska proizvodnja je 2 razvojem površinsko končno obdelanega parketa rešilH težave s kratkimi roki in hkrati /agotcmla vrhunsko kakovost površinske obdelave. Številne prednosti gotovega parketa se siccr izra;?.ajo v nekoliko višji nabavni ceni. Ustrezno vrednotenje prcd-rmsti, predN'sem krajšega n^ka izvedbe, pa vse bolj nagiba odločitve investitorjev v prid gotovega parketa. I'den najpogosteje uporabljenih parketov s klasičnim polaganjem v splošni večsta-novarýski gjadnji je vedni) lamelni oziroma mozaični parket. Njegi^va áiroka uporabnost izbaja iz najnižje cenc med parketi, ta pa teme- lji na debelini parketa 8 mm. Weitzer Parkett iz Avstrije, vo» dilni proizvajalec gotovega parketa, ki ga zastopa na^e podjetje, seje odzval na la izziv s kolekcijo gotovega parketa i imenom Strip mer .^60 X lOK milimetrov v dvoslojni i/vedbi skupne debeline 9 milimetrov. Oba sloja sta iz trdega masivnega lesa. Parket se vgradi l lepljenjem na podlago z ustreznimi smolnatimi ali dvokomponentnimi poli-vrelanskimi lepili. Podnice na pero in utor se obdelajo po lakiranju. zato proizvajalec jamči natančno prilagajanje pri vgradnji. Parkei Strip lahko z brušenjem obnovimo do trikrat, saj je Zgornji, obrabni sloj 4.5-mi-li metrski. Najpogosteje izražen ugo-voT pri prevzemu gotovega parketa je povezan s sortiranjem. Pri odločitvi o sortnem razredu se naročnik navadno sklicuje na predstavljene slike ali manjšo vzorčno površino. Razvrščanje v razrede poteka na proizvodni liniji na osnovi vizualnega pregleda. Zato standard dovoljuje, da je v dcv l daji že najdemo potrebno informacijo za naročnika, da je les naravni material in da lahko dobavljena količina za- radi tega odstopa po barvnem odtenku ali strukturi lesa v primerjavi z referenčnim vzorcem. Ta informacija in dodatek o dovoljenih odstopanjih pri sortnem razvrščanju bi morala poslati stalna praksa pri prodaji goti)vega parketa. Prodajalec namreč mora seznaniti kupca z vsemi histevniini elementi pravnega posla. Proizvodni program podjetja Weitzer Parkett obsega masivni, dvtv in troslojai gotovi parket, športne pode» kompleksne rešitve lesenih stopnišč, zaključne letvice In odslej še novost • parket Wave, namenjen uporabi v mokrih prostorih, koi so kopalnice. Rehefna površina parketa zagotavlja nedrsnost tudi takrat, ko so tla mokra, posebna končna obdelava po vršine ProVital pa prepreči vdř>r vlage v strukturo lesa in s tem njegovo nabrekanje. Premaz na osnovi naravnih rastlinskih snovi z velikim deležem trdih delcev prav tako onemogoča vdor vlage v spoje med lamelami parketa. Nane4?emo ga takoj po vgradnji in tako lahko tudi v klo/iiev laminatov v mokre prostore, jc vmesni trak iz gume. ki se položi po celi dolžini lami* nata. Na krajših straneh se v/ame tesnilni kit, ki je primeren /á vlažne prostore. Laminati Quick-Step lagune spadajo v razred in imajo robove posebej zaščitene proti vlagi. Cîarancija je IQ let. Stem laminatom hoste pridobili naravni leseni videz tal tudi v kopalnici. Vsak nakup laminainih tal zahteva tudi posebno nego in vzdrževanje. Izbira laminata je vsekakor pravilna odločitev, vsaj kar zadeva enostavno vzdrževanje in trpežno talno oblogo z dolgo življenjsko dobo in higienskim zgornjim slojem. Da bodo vaša laminatna tla ostala še dolgo lepa, je potrebno, daje temperatura v prostoru od 18- 25 stopijij C pri relativni zra črn vlagi od 40 - 70 %. Pri visoki zračni vlagi namreč začnejo leseni materiali nabrekati, pri nizki zračni vlagi (pazite na klimatske naprave in talno gretje) in istočasno visokih temperaturah pa se krčiti. Zaradi tega se v času kurilne sezone priporočajo vlaži Ici zraka. Najboljše čistilo je preprečitev vnosa umazanije. Postopek je zelo enostaven, pred vhod v bivalni prostor položite velik čistilni predpražnik. Se bo Ije, da imate dva in jih laJiko redno menjavate in Čistite. Uiiilin vam v ta namen ponuja poseben čistilni vgradni predpražnik, ki odstrani grobe delce, npr kamenčke, pesek, vlago, in ne do pušča vntîsa umazanije v stanovanjske površine. Pomislite na to. da z majhnimi kamenčki poškodujete prav vsaka tla. Na laminatih bodo ostale grde praske. Vaša laminatna tla bodo še dolgo ostala lepa. če boste noge stolov, miz in omar wišči-till s posebnimi čepki iz filca. Prav tako v pisarnah poskrbite, da bodo na stolih s koleščki nameščena mehka kolesa. Vsakodnevno čiščenje laminatov se lahto> odvija s sesalcem za prah, leden-sko se lahko laminati obrišejo zvla/jio krpo. ki ste jo dobn:> ož^li včisti vodi in ji dodali dr. Schutz CC-čistilo za lamina te (upoštevati navodila proizvajalca). Proizvajalec UNILIN ponuja nov set za čiščenje, ki vsebuje držalo za krpo, menljivo krpo i/, mikrovlaken, ki jo je mogoče tudi prati na 60 C. in posebno čistilo Quick-Step. /a laminatna tla NIKOLI ne uporabljajte polimili sredstev ali sredstev za voskanje. Tla bodo postala lisasta, marogasta in poznale se bodo poti hoje. /a vse omenjene izdelke se obrnite na uvoziîika Kemoplast, d. o. o., iz Šcntjujja in njegova razstavno-pro dajna prostora v B TC Ljubljani, hala 10. in razstavnoprodajni salon v Šent-juiju. ■ Ingrid Smrkofj Kako in s čim loliko odstranimo trdovratne madeže MADEŽI MOŽNA ODSTRANITEV Risi. pete. cestni prah... Mehansko suho čiščenje, na pnmerz belo najlonsko krpo ali čisto bixnbažno. Barvice, oljne krede, sadje, jagode, mleko. pivo. vino. Čaj. limonada; Takojšnja odstranitev z vpojno krpo; če se madež osu^. pa je potrebno očistiti madež z ustreznim laminatnim čistilom {dr.Schutz- CC čistilo za laminate). Urin. kri; Takoj obiisati z vlažno krpo. Lak za nohte, krema za čevlje, lak olje. katran, mazivo, barvniki. tinta, tui ^inka, karbonski papir.. 10'po prepojiti s topilom in obrisati. Možna topila: aceton, kisova esenca, odstranjevalec laka. univerzalna raztopina, ki jo je potrebno uporabiti previdno. Raztopino nanesfte le na mesto madeža in upoštevajte varnostna navodila proizvajalca. Čokolada, masoi madeži, kuhinjsko olje: možna ods^anitev s čistilom za laminate (dr. Schutz) Pomembno opozorilo: pri čiščenju s parnim sesalcem je potrebno poudariti, da vroča para vpliva na kvaliteto laminatov. Kupujete ali obnavljate stanovanje? Gradite hišo? Vse 10 vam bo veliko lažje /. NLB Stanovař\jskim kreditom. izkorisiiie strokovne na^ie kreditnih komercialistov v Nl.B Poslovalnicah in poslovalnicah Ni.B Skjplnc. ki vam hodo pomagali Izbrati najprimernejši kreiiii za vas. VNMJ pcmudbo kreditov oblikujemo skupaj $ sv(v jimi strankami, tako da je med pestro izbiro mogoče najti /a vsakega kredi I po njegovi meri. Izbirale lahkt) med krediti v cvrih ali švicarskih frankih. Z NLB Sla-utwanjsklmi kredill lahko pokrijele celotno investicijo ÍD iskanje drugih Hnancnlh wov vam bo tako prill ranjen o. NÍ.B Stanovanjski krediti niso namenjeni le veli-kin investicijam. / njuni laJiko rinanciraíe tudi večja ali manjka obnovitvena dela, vse od prestavitve stene v vaši dnevni sobi do zamenjave pliačiIon Betonska strelna k^na POIAK je izdelana po najsodobnejši šved^ tehnologiji, proizfculefia je v elcstnirnih skandinavskih rainerah > NOVO: Ma vo^o ves dodatni matenal za streho (snegohfani > WVO: Strešnik POUK antík ^ UcteM«n}ovsedoddtns9lBniBnta > Lastenprev0Z2(3Zkladanjem Jesenski popust na strešnike POLAK do 20.11.2007. Izdelujemo tudi vse vrste betonskih in opalnih zkJakov ter dimnike. '/PIk Obiščite svet sanjsiclh barv! d.o.o. I MEŠALNICA BARV Tel.: 03/ 5471 718 GSM: 041/612 240 Fa*: 03/547 17 17 E-posta: ara@ara-barve.si http//: www.ara-barve.si Barve so informacija. Vplivajo na naše počutje, zato si bomo prostore pobarvali tako, da bomo v njih sproščeni« Obiščite nas: z veseljem vam bomo svetovali, kako s pomočjo barv izboljšati počutje. ZMEŠAMO vam barve: - M notranje STENE -la FASADE -MAVTOMOBaLC -M LES in KOVINO Barve za življenje! labi Upravljanje s stanovanji: Kersnikova 11, Velenje, telefon.: 03/ 89816 00; Posredovanje v prometu z nepremičninami: Agencija Šaleška 18d, Velenje; Nepremičninski posrednik: GSM 041/ 665 223 _ upravljanje s stanovanji d.o.o. Vredni zaupanja! ISO9MI:W0C M»? OPRAVUAKJEZ mmmCmuM Za vse informacije, reklamacije in želje smo vam na razpolago v času uradnih ur, ves čas pa tudi na dežurnem telefonu, 24 ur dnevno, na števiUd 041646 721. Izvajamo dela pri obratovanju stavb, ki zagotavljajo pogoje za bivanje, vzdrževanje in skrbimo za izboljšave in investicijska dela kot skrbni upravnik vecstanovanjsldh stavb. Naie strokovno tehnično osebje vam bo pomagalo vnajkrajšem času najti rešitev. Opravljamo tudi vse pravne posle in administrativne posle v zvezi z upravlj anjem ter kot upravljalci bdimo nad rezervnimi skladi veČstanovanjskih stavb. mŽEKIRDfG STOiITVI Za objekte, ki so nam zaupani v upravljanje izvajamo inženiring za vsa potrebna vzdrževaUia dela; od ogleda, ptidbivanja ponudb, izbora izvajalca, nadzora poteka izvedbe del, piimopredaje del do zaicljučnega poročila etažnim lastnikom za končano investicijo. Vsem, ki razmišljate o PRENOVI; GRADNJI, POPRAVILU, ponujamo storitve inžerúringa pri sanadjah in prenovah stanovanjskih in poslovnih prostorov. Po želji stranke pa poskrbimo še za potrebna do^ljenja in izdelavo prodajnih pogodb. POSfiEDOVAiOEZ NIPSEHIČNINAKI ŽEUTEKUPm, ODDATI, MENJAHAUNAJCTI STANOVANJE, HIŠO, POSLOVNI PROSTOR...? Oglasite se v na§i nepremičninski agendji na Šaleški 18 d v Velenju ali obiščite našo spletno stran www.habit.sL Prepiičali se boste, da smo najveći ponudnik storitev na področju poslovanja z nepremičninami v Šaleški in Zgornji Savinjski dolIni.Ekipa naših strokovnjakov je strokovno usposobljena z licencami nepremičninskih posrednikov v prometu z nepremičninami .Svetujemo in posredujemo pri prodaji, nakupu, menjavi, najemu ali oddaji nepremičnin. Izvajamo cenitve nepremičnin in poskrbimo za vpis v zemljiško knjigo. Za podrobnejše informadje pokličite nepremičninskega posrednika na GSM 041 665 223. POKUČITENAS IN SE PREPRIČAJTE OKVALITEn NAŠIH STORITEV! PODJETJE s TRGOVINO INSTALACIJE IN STORITVE Trgovina, Parižlje 1, tel. 703 31 30 * vodovod * centralno ogrevanje * * sanitarna keramika * * toplotne črpalke In sončni kolektorji * UfiOÛtlE^ Trgovina, Parižlje 12/a, tel. 705 02 80 * gradbeni material * barve in laki * * vijaki in okovje * izolacije * bela tehnika * * Ugodni krediti * * IVIontaža * Dostava na dom * Financiranje vozil, opreme in nepremičnin. Informacije: 03 899 53 13, 899 53 12 NLB ® Leasing Velenje d.o.o., Vetenje lesnina spalnici tadnila 518.80 4 - brezplačen prevoz in mont# NAJBOUŠE ZA VAS IN VAŠ DOM I Kam ^ -»aa—IL^ ^ -S Največji izbor - najnižje cene - Lesnina Leveč! Fugirne mase Unihem - estetski in funkcionalni poudarek UNIHl M je podjcljc. ki izvajalcem za zakljnčtw dela v gradbeni-ŠIVU nudi cekivilo ponudbo kak(>-vcîsinih i/dcikov in materiabv u pripravo In polaganje talnih oblog. V sodelovanju z nemškim parîner-skim podjeijem ponuja UZIN v svojem pn)izv{îdnc>pmdajucni pro- iramu široko paleto izdelkov, ki predsiavljajo sistemske rešitve /a polaganje vseh vrsi i al ni h oblog, parkeia in keramike. 1/delki st> zgrajeni po m(3dulariiem asieniu. kar pomeni, d» se med seboj usire/nc) kombiniríyo in nadgrajujejo ter bi namesto v postelji starâ'v? /a vsemi lenii d^v /iveiji sc skriva siarodavni sisicm "pravejra mesta", nauk o feng shuiju. Dobesedno prevedeno pomeni azijski izra/ len^i shu: "veter in voda". Veter je simbol /a moške yan^ energije, voda pa predstavlja ženske yin moči. Ti povsem nasprotujoči si energiji hi morali bili kolikor je le mogoče uravnoteženi. Preveč enega ali drugega principa škoduje ljudem» ki se /adržujejo v tem okolju. Je vaše stanovanje polarizirano žensko ali moško? Ravne oblike, pohišlva akliwajo yang energijo. Tu so doma jasnost, dinamika in akiivnosi, stremljenje uspehi in ludi zelo "Irczni" ljudje. Mehko pohištvo, tekstil, lople barve, pridušena svetloba, rahli vonji in majhni, ljubki lj spalni, ampak so namenjeni ludi igri) pa na vzhodu ah jugovzhodu. /elo pomembna je tudi oblika zgradbe. Najbolj idealne bi bile okrogle hiše, kier bi ijneli uravnovešen celui en spekter enei^ij. Pomembni so tudi materiali, izkaierihje objekt sestavljen, saj je s tem povezana hitrost pritoka zdrave energije. Jri] in goslejši materiali, koi je na primer kamen, ovirajo dolok energije, la lažje prehaja skozi les ali opeko. Zalo bi bilo pri kamnitih hišah vredno namestili velika vraia in okna. Na va^ prijazno bivanje vpliva ludi energija iz okolja, zaio skrbno izborile svoj bivalni okoliš, ki naj ne bo prenasičen z motečimi elementi. Rediui tudi čistile stanovanje, da povzničiie gibanje energije po njem in ne kopičite stvari, kijih ne polrebujeie. Za živlicnje v hamumiji poirebuje vsako sianovanje zadostno količijK^ yin in yang energij. Kdor npr. Živi v sodobni siolpnici, bi moral preveč stekla ali kovine uravnotežiti s čutnimi materiali. barvami in predmeti za opremljanje stanovanja, kot so les. preproge, zavese in rastline, Pt^membno je. da je skupna energija sianova-r\ia v harmoničnem ravnovesju, ki pozitivno podpira stanovalce. DOBER NASVET Salon Opera - za tistCrT ki vedor kaj hočejo J Î T- Obiskali smo Salon Opera, zato lahko zatrdimo, da njihove keramične ploščice pomenijo novi val na slovenskem tržišču. Izbirate lahko namreč med različnimi ploščicami v izvirnih vzorcih, oblikah in trdotah, vrhunskimi materiali v široki paleti barvnih odtenkov za različne namene ter uporabo. opera Izhaja iz latinske be^^ede opus» ki pomeni delo in se nanašđ predvsem na umsio, s črpanjem pridt>bivamo povrsinsko geolermalno oz. zemeljsko energijo in jo i/rabljamo s pomoCjo naših sislemov lo-plotnih črpalk /a preskrbo slavb." Zemeljske energije je na pretek in bo vedno brezplačna Diïslop do vira zemeljske energije omogoča energijska sonda TURA-MIíX, ki Ima obliko vrtine s premerom pokrovčka sieklenice /a pivo. Preko le vrtine priteka energija neprestano in brez stroškov, saj jo priskrbi Sonce. Zemiia íotq] deluje kot solarni kolektor in zbiralnik so larne energije hkralL Objektivno prinieri«vo z ostalimi načini ogrevanja vam omo »vetovali pel bi)lri pcave^« fiMdno^aftfstBma (primanih &dolorale«v melarttilov Roaflx aH Bumlt) prt sanacijah ali r)0«09r»đi^aHi Ljtegavam beino po ri^odlu V PcvMRvtJie In eofwvno ugodno tUdI Izvedli, ^ ZAGOTOVITE SI USTREZEN TOPLOTNOIZOLA-CUSKI FASADNI SISTEM! BĐajUN ne vam PUM. wnwiie It Bdju irmiM Bcn iw tTW Tme, iMiiaB i tUMítit I iiWKiyum oware cnMap^^HMniEaia TLRMÓTit)^ «iîlïiîïïS www.lermosgil.com sečiLfl Senci/ê d.o.(f. Cesta zahkega tabora 1 331QŽahc d. 0.0, Iz naSega programa Vam nudimo: * plise senčila * lamelne zavese * alu žaiuzija * screen senčila * roloje * markize Informacije na telefon: 03/ 710 13 40,041/686 150 Nov e-mail: sencila^amis.net PREKRIVANJE STREH z različnimi pločevinastimi Icritinami SKANOimsďmi/ff- VARNOSTNA VRATA i i I MOriELi UARIVinSTMIH IIVI MOTRAIVIJIH VRAT Ogrevanje na prostem za polaganje v beton, liti- ali valjani asfalt Električna talna ogrevanja moderen in œnovno ugoden sistem ogrevanja za novogradnje in renoviranja + nizki stroški nabave + hrP7 kiirilnir + udobna nizkosevalna toplota + ekstremno nizki stroški oarevania varčno - varno - čisto - toDlo - i n ZA TOPLO JESEN! m /O Akcija traja do 20. novembra !!! Naš ostali prodajni progranfi: '/'stekleni radiatorji SOLARIS® v^ Talno ogrevanje v kanalih za zunanje površine y Ogrevanje žlebov, streh in cevovodov __________ v^ Ogrevanje za cerkevene klopi ■y Infra sevala in visoko zmoaliiva sevala za industriio in aosoodarske obiekte 3 ni Paka 7a SPRR VITAW.IF TpI • RS 7fiP RH Rr Zastopnik, GSM: D41 7B2 09£ . E-mail: fuzinarOsS.net. www.fuzinar-vitanie.s GOSTINCI POZOR !!! Električna sevala za ogrevanje teras. Izjemno nizek strošek !!! Prijetna toplota, strošek ogrevanja (za 14m2) na mesec samo cca 11 €. Pokličite za ponudho možnost nakupa ali najema. Cena ie zelo uaodnal Zastopa v Sloveniji in na Hrvaškem KonTech d.o.o. - ETHERMA Lendavske gorice 127 9220 Lendava Tel. +386 (0)2 577 6 770 Fax. +386 (0)2 577 6 774 eMail: office.slo@etherma.com \«A*AAf AfhAmna fv^m Varno od doma Večina med nami pogosto odide od doma, morda le za nekaj minut ali ur, morda za dan, pogosto pa tudi za več dni. Moramo pač v službo, šolo ali trgovino, kzdravniku, morda na obisk k svojim sorodnikom in prijateljem, morda si zaželimo kanček zabave ali športa, se podamo na sprehod ali daljši potep, na izlet ali ietovanje. Skratka, naš dom je pogosto prazen, za to pa tudi prepuščen nepredvidljivim dogodkom. Posebej daljše odsotnosti se nam zdijo nadvse problematične. Takrat za svoj dom iščemo rešitve, ki bi nam zagotovile kar najmanj stresno vrnitev v njegov vareni in prijazen objem. Ko smo že dobro pretehtali svoj odhod, pre- tphtali kai \/5B nntrphiripmn ««ahn sp snnm- Melu d.0.0. Raduha 56, 3334 Luče Tel.: 03/83 93 880 Tel.: 03/83 93 888 --www.mizarstvo-selisiiik.si V mizarstvu SELIŠNIK, Melu d.o.o., smo specializiran! za visokokvalitetna notrania masivna vrata. IZDELUJEMO VRATA KLASIČNIH OBLIK NA POLNILA, KAKOR TUDI VRATA MODERNEJŠIH DESIGNOV, STANDARDNIH IN TUDI IZVENSTANDARDNIH MER. ZA IZDELAVO UPORABLJAMO SMREKOV, BUKOV, HRASTOV, JAVORJEV IN BREZOV LES TER NARAVNE MATERIALE ZA POVRŠINSKO OBDELAVO KOT SO, LANENO OLJE. VOSEK IN VODNE LAKE. Nudimo vam celoten servis od svetovanja, izmer, nroizvodnifi. do končne montaže. Notranja vrata Včasih so notranja vrata spadala v kategorijo stavbnega pohištva. To pomeni, da so graditelji poleg oken in vhodnih vrat istočasno vgrajevali tudi notranja vrata. Vrata je vgradil kar zidar tokoj po tretji fazi gradnje. Z razvojem pa je nastal suhomontažni podboj, ki je omogočil, da so vrata montirali šele po vgradnji talnih oblog. S tem se je seveda spremenila vloga notranjih vrat in preskočila so v kategorijo pohištva. Vrata v tej kategoriji torej nimajo le vloge zapiranja odprtine med dvema prostoroma, ampak je njihova vloga postala tudi estetska. Izgled vrat se mora ujemati s konceptom hiše, talnimi oblogami, barvami sten in vrsti pohištva. Vrata imajo v hiši ogromno vlogo, saj so del pohištva, ki ga večkrat dnevno srečamo, primemo, odmaknemo,primaknemo,zaloputnemo...Odprta imajo svoj pomen, prav tako tudi zaprto, z njimi torej izražamo tudi naše počutje in odnos. Površina vrat v hiši predstavlja velik delež vertikalnih površin, zato ni vseeno kaj visi na naših stenah. Zarodi takšnega pogleda na arhitekturo, je nastala zelo velika ponudba različnih vrat na trgu. Te so namenjene različnim okusom in tudi različnim potrebam. Vrata v sanitarije so npr.drugačna od vrat v kuhinjo, vhodna rlntnnřnn nrl l/l^tnih \/Ptrnlnui rlntnnrni nrl vrnt \i Uoti i t rl Pri izbiri ni pomembna le ceno, ampak predvsem funkcijo in estetika. Cenejša vrata so praviloma zgrajena iz iverice in folije ali kakšnih drugih umetnih tvoriv, kar pa dolgoročno pomeni večkratno menjavo vrat v stanovanju ali hiši, kakor tudi estetsko manj kakovosten produkt. Bivalni prostor izžareva drugačno energijo, če so v njem naravni materiali, usklojene barve in funkciji primerni izdelki. V takšnem prostoru se človek dobro počuti, zato priporočam izbiro masivnih vrat za notranje prostore. V podjetju Melu d.o.o. imamo v te namene zelo širok program za vse želje in okuse. Moderne dizajne, klasična vrata, funkcijska vrata iz različnih vrst lesa, z različnimi površinskimi obdelavami in vseh možnih dimenzij lahko kombinirate z vašim okusom. Na objekt pridemo izmerit odprtine in vrata Vam izdelamo po vaših merah in željah. Poleg lesenih vrat nudimo tudi steklena vrata, soj imamo zastopstvo za znano nemško steklarno. Pri teh vratih je podboj klasičen-lesen, krilo pa je v celoti ali delno stekleno. Steklo je kaljeno in ni nevarnosti da se bo razbilo. Nasvet: pri izbiri notranjih vrat je najpomembnejša funkcija in estetika, cena igra šele drugo vlogo, saj je poceni nakup lahko dolgoročno tudi zelo drag in povzroča stalno slabo voljo. ^aliČniL Alni? ii rl i nimo še na zalivanje rož, pa na skrb za male ži vali, če jih imamo, in tudi na policijsko opozo rilo, da naj prijatelji ali sosedje v času naše od sotnosti redno praznijo poštni nabiralnik, da ne bi vzbujali pozornosti na našo odsotnost l\la nekaj zelo pomembnega pa smo pozabili. Kako varna so naša vhodna vrata? Pa je to še kako pomembno in le malo časa boste po trebovali, da ugotovite, ali ste dovolj dobro za ščiteni pred morebitnimi vlomilci. Zelo ver jetno je, tako kažejo podatki, da imate kot več ina lastnikov stanovanj krilo vrat narejeno a mehkega, raznovrstnega lesa, zelo pogosto tudi votlo. Podboji so največkrat samo vzidani z apneno malto, tečaji vrat pa so enojni in pri trjeni v les na podbojih brez ojačitev Cilindrični vložek z zunanje strani ni zavarovan in je izpostavljen možnosti lomljenja, vrtanja in izvlečenja. Morda se ne zavedate, toda more bitni vlomilec ne bo potreboval več kot nekaj sekund za uspešen vlom takšnih vrat in pri tem niti ne bo vzbujal pozornosti s pretiranim hrupom. Ob tem naj vas spomnimo še na pri mer izpred nekaj let, ko je celo sosed nevede pomagal vlomilcu pri nošnji ukradenega tele vizorja. Ko pretehtamo vse nevarnosti, se le odločimo, da zamenjamo vhodna vrata, saj je strošek bistveno manjši od vseh tegob, ki bi nas lahko pričakale zaradi vloma v naš dom. Toda sedaj je pred nami nova težava. Kako se pravilno odločiti? Ponudnikov vrat je veliko, katera pa so najboljša, kar najbolj varna, obli kovno primerna in tudi cenovno ustrezna? Od ločitev vsekakor ni enostavna, morda potrebujete nasvet? Večina stanovalcev se ob zamenjavi odloča za kvalitetna masivna lesena vbodna vrata z varnostnim zaklepanjem v na ravni barvi lesa, beli barvi ali v barvi po po oahni Ťalii Uiinro H V našem paketu varnih vrat nudimo: Osnovni material za vrata in podboje je večslojen lepljen les, debeline 50 mm, podboji pa so suho montažni in pokrivajo celo tno globino zidu. V kompletu je tudi ključavnica Krpan s pet točkovnim zaklepanjem, varnostni ščit ključavnice, tridimenzionalna nasadila, tesnitev krila in podbojev, varnostni cilinder s ključi, kljuke pa lahko izberete. Kljub temu, da do določenih spoznanj lahko pridete sami, vam priporočamo, da se o primernosti vhodnih vrat, ki vam jih nudimo prepričate pri sosedih in prijateljih, ki jih poznate in so bili z našo ponudbo zadovoljni. Še posebej pa bomo veseli, če se boste z vašimi vprašanji in povpraševanjem obrnili direktno na nnn 7 imfNAlInm omislimo ludi čiialnik prstnih odtisov, ki ga priključimo na osebni računalnik in ga tako zaščitimo pred nepooblaščeno uporabo. Na la način se lahko prijavljamo v omrežja in pri nekaterih bankah opravljamo tudi plačilni promet. Vaè prst je vaé MJuč • vse kar potrebujete, imate s seboj. Cene sislemov se gibljejo od nekaj več kot 4Û0 evrov za osnovnega, pa do vec kot 700 evrov za zahtevnejše, poslovne uporabnike, ki želijo prek osebnega računalnika urejali uporabnike io vodili evidenco dostopov, Cital-nikj iniajo Izredno dolgo življenjsko dobo, Omogočajo najmanj 4,000.000 odčitavanj ali lO-leino delovanje. (îaraitcijska doba pa s 24 meseci močno presega zzakonom prcdpisajio. Najnovejši sistemi družine TOČA so sistemi Integra. Ob enaki varnosti in udobju uporabe so čitatniki Integra namenjeni predvsem vgradnji v vratna krila, podboje aH stene. Prvič so bili predstavljeni na sejmu BAU 2007 v Muenchnu in na tetoiííjem sejmu DOM v Ljubljani. Naáometnl cftalnik biométrie systems linde:; ^ Mednarodne Poslovne Aktivnosti LINDE mpa d.o.o. Vodovodna cesta 99,1000 Ljubljana telefon: 01 5309 485 www. fingerprint si, ekey@lindempa.si PRILOGA DOM 18. oktober 2007 Senčila Povpraševanje po senčilih je sicer precej odvisno od vremena in od tega. kakšni objekti se gradijo. Bolj koje vroče, večje je povpraševanje. Vendar pa je sedaj priložnost. da vseeno vsaj razmislite, kakšna senčila potrebujete in kako se boste dela lotili. Senčila se. če vzamemo kar najbolj poenostavljeno, delijo na zunanja In notranja. opravljajo pa več funkcij. Poleg tega, da zatemnilo in polepšajo notranjost prostora ter zunanji videz stavbe, ščitijo okna in stekla pred škodljivimi vremenskimi vplivi, omogočajo toplotno in zvočno izolacijo, varujejo pred radovednimi pogledi, nekatera pa zagotavljajo tudi protivlonmo zaščito. Poleti gredo v prodajo predvsem zunanja senčila, najbolj rolete, tende oziroma markize ter screen senčila, v jesenskem času pa bolj aluminijaste in tudi klasične rolete. Prodaja notranjih senčil ni tako odvisna od letnega časa. Pri nas so trenutno najbolj prodajarsa senčila aluminijaste žaluzije, aluminijaste rolete ter tende in markize. Na objektu ni potrebno, da uporabljamo !e eno vrsto senčil, saj je ta ponavadi neenakomerno izpostavljen sončnim žarkom ali hrupu. Zato lahko južno in zahodno. sončno stran, denimo, zaščitimo z zunanjimi senčili, preostale pa z notranjimi, ali pa spodnjo etažo s protivlom-nimi aluminijastimi roletami, zgornjo pa s plastičnimi. Senčil je več vrst Rolete v zadnjem času so zelo popularne aluminijaste rolete, polnjene s polivretansko peno: te izpodrivajo cenovno ugodnejše lesene in PVC rolete. Rolete so večinoma zunanje senčilo in omogočajo največjo toplotno in zvočno izolacijo, pogosto imajo tudi protivlonuio zaščito, vključeni pa so lahko tudi komamiki. Namenjene so popolni zatemnitvi prostorov, svetlobne zareze med lamelami pa omogočajo zračenje in rahel prodor svetlobe v prostor. Upravljanje je možno ročno ali z elektromotorjem. Aluminijaste rolete imajo dolgo življenjsko dobo. liste iz PVC pa krajšo, a tudi nižjo ceno. Žahizije Narejene so iz aluminijastih ali lesenih lamel različnih širin in debelin. Lahko so zunanje ali notranje, namesti pa se jih lahko tudi med stekla. Njihova prednost je, da lahko i vrtenjem lamel nadzorujemo količino in smer svetlobe, ki prodira v prostor. Notranje žaluzije in tiste med steklom ščitijo pred radovednimi pogledi, zasenčijo in polepš^o prostor, pa tudi zunanjost hiše, ne nudijo pa večje toplotne izolacije. Zunanje aluminijaste žaluzije so dobra zaščita pred svetlobo in tudi toploto. Lamelne zavese ali vertikalne žaluzije Na posebni karnisi viseči tekstilni trakovi so primerni za zasenčenje velikih steklenih površin (dnevne sobe, poslovni prostoripa tudi poševnih in polkrož-nih odprtin. Zaradi enostavnosti lahko povsem nadomestijo klasične zavese. Vzdrževanje ni zahtevno, saj so trakovi antistatično obdelani in je prvo čiščenje senčila potrebno šele po nekaj letih. Plise To je notranje dekorativno senčilo, izdelano izgubanega finega platna, in omogoča zasenčitev vseh steklenih površin. Od vrste oziroma prosojnosti platna je odvisna prepustnost svetlobe in toplote, za južno stran objekta so najprimernejši enostransko metalizirani materiali, ki odbijajo sončne žarke. Platno je obdelano antistatično. Tende ali markize Tende so sezonsko zunanje senčilo in so primerne za senčenje balkonov in teras. niarkizolete pa tudi za senčenje okenskih odprtin. Roloji So notranja senčila iz tekstila in so bila nekoč najbolj pogosta senčila v naših domovih. Kako močno bo prostor zgolj zasenčen, je odvisno od debeline materiala. Roloji so prostoviseči na stropu ali steni, lahko pa so tudi pritrjeni na okvir okna v posebni kaseti in vodeni v vodilih. Screen To so senčila višjega cenovnega razreda, ki se namestijo na notranjo ali zunanjo stran oken. Zaradi lahke konstrukcije in ker zavzemajo zelo malo prostora, se dobro prilegajo vsaki fe- kardansko palico ali elektromotorne. Polkna Med dražja in nekoč najbolj želena senčila sodijo tudi polkna. ki omogočajo uravnavanje prepustnosti svetlobe in dobro zračenje, dajejo pa tudi občutek večje varnosti. Posebni razQčici. to so dvodelna in sklopna polkna, omogočata polovično odpiranje, drsna polkna pa so primerna za naknadno vgradnjo. Izdelujejo se iz lesa, aluminija ali PVC. Kot zaščita pred vročino so pri nas manj uveljavljene. Dobijo se v obliki za vgradnjo na notranji strani okna ali za lepljenje na steklene površine. Obstajajo tudi protivlomne folije. Cena je odvisna od prevodnosti toplote, UV-žarkov in prepustnosti svetlobe. ■ sadi in vsem vrstam oken. Ponujajo visoko stopnjo toplotne izolacije, koliko svetlobe prepuščajo, pa je odvisno od izbire platna, od polprosoj-nih do zatemnilnih. Upravljajo se s Z dobro zasteklitvijo lahko prihranimo Zasteklitev precej vpliva na toplotne izgube, zaščito pred hrupom, pomemben pa je tudi prehod svetlobe in sončnega sevanja. Idealna zasteklitev bi bila taka, ki ne bi prepuščala toplote iz prostorov v zimskem času, ščitila bi prostor pred hrupom, pozimi bi prepuščala sončno sevanje, poleti pa ga odbijala, podnevi bi prepuščala svetlobo, ponoči ne, biti pa bi morala tudi nezdrobljiva, tako da bi varovala pred možnostjo vloma, pa še kakšna manj pomembna zahteva bi se našla. Takšnih oken zaenkrat še ni, vsaj za široko potrošnjo ne. Toplotna prehodnost je odvisna od lastnosti in števila stekel ter posebnih nanosov nanja, širine medstekelnega prostora in vrsie plina med stekli. Najbolj navadna dvoplastna zasteklitev ima toplotno prehodnost tri vate na kvadratni meter kelvin. Sodobna zasteklitev uporablja stekla s posebnimi nanosi, med njimi je plin argon, laka stekla pa dosežejo toplotno prehodnost do 1,1 vata na kvadratni meter kelvin. Trojna zasteklitev se od prihoda stekel z nizkoemisij-sklmi nanosi in argonskim polnjenjem skor^ ne uporablja več, saj ima slabše toplotne lastnosti inje težja. Za posebne zahteve so še druge možnosti, vendar pa cena takih stekel hitro narašča. Za zaščito pred sončnim sevanjem lahko izberemo okna s posebnimi nanosi, premazi in folijami, ki odbijajo de! sončnep sevanja in ščitijo prostor pred pregrevanjem, bleščanjem in ultravijoličnim sevanjem, Na izbiro so razne barve (zlata, srebrna, bronasta, siva in druge) in različne stopnje zasenčenja. Večina teh nanosov opazno zmanjša svetlobno prepustnost, stem tudi osvetljenost prostorov, se pa pojavljajo že novi materiali, ki so precej boljši. Zasteklitev ima lahko tudi zaščito pred vlomom ali udarci trdih predmetov - poznamo kaljena stekla, stekla, varna pred strelnim orožjem, stekla z mrežico ali vgrajeno alarmno žico, ki sproži alarm, če se razbije, med zadnjimi pridobitvami je posebna prožna folija... z novim 7komornimi pi^fili SMO ZMANJŠAtt STROŠEK VEDNO RAZJE KURJAVE ai : i/l ÎÎSjMOJI Oklo in vrata UMOPUST cp ^^ Au*»*« * ínftfwofz ok«f/v prilaulh voo r^^ ii » .ki.M VM^/tfo nriiMS. _ ' ^ Li I " "" REMOPLAST d.o.o. RADIJE OB DRAVI T.l. 07 BB 80 443 Fo« 02 BS 71 730 E infoCrûflioptothtj UUdJANa . BTC emporium TBI. 01 SB9 20 37 Fo< 01 sas 20 ai .it m MriliH9 xa bfsplúi9B kahdog m rfesMi D 6S 6 r t - jog ur lova smetana čokoliida, vanilijev jogurt marelica, )kos, jogurto smstanj in stritclalella, LcaVita jogurlova smetana in kokos, jogurtová smstanj in stritclalella, LCS probiotiinř sadni, tekoči jogurt breskev. Lahki saďni tekoči j o 9 u r t v dveh okusih: jagoda, borovnica so izdelki, ki so na Mednarodnem ocenjevanju mleka in mleinih izdelkov, Gornja Radgona 2007, prejeli zlato medaljo. ztitnt doiine ii—mMi— TV SPORED ČETRTEK, 18. oktobra SLOVENUAl DGJ6 Uihevk n;.n(i Pafoítia D7.UI Dobro idiTd DD.nO Paroetla 00.10 Oobroiuira (19.D0 ?mtà (19.0B Moby Dick m skiivnosi dbt^ele Mil. 1fl/?6 D9,?f3 PfjrikjiMfîiu 10.00 Urirlaia^ariiroke 10.30 Wwi|iJin.6/28 11.no Imn 1155 PrEdstidnil;/ataiïjo?00; 13.00 Poroî^ils. §pnrt. visme 13.16 /aCnimo/nova,3/35 PirafDifla 1ft.f)G PoruCila 15,10 Mostovi 16.45 SrrbmnqrmkníiiC. 15.0S Hrnščá.(y;iim.i>bulrlm 1B.70 [najf$ifl§nla 17J]n Nwice.SpofLvraiiiK 1/iO Si^lRia nil^iIcRii 1B.15 Duhovni utrip 10.30 /rebsnjo DeieJjice 18.^0 Edoinnii^do. nsankd 13.00 Dnpvnik. vrprnR. špori 19.55 Milijonar/Jonasoni 20.55 Icdnik 22.00 GrtiiBvi, kuKifâ, §pnii vrotiiB 23.05 Qsninlan ?3.35 Kniiga mene bnna y3.5b KanafiskiriuCe.?/2 D1.3Û Duhovni u trtp Dl^G Dnevnik D2.20 liilflkanai SLOVENIJA 2 nB.30 zabavni mliiksndl 07.00 \\Mm\ 09.00 Tvpfodaja 09.30 Zabavni iniukanal 11.00 Tv[mriaia 11.30 oddaja nnmá 12.00 Kaíffiioskop 12.25 Umi;jB 13.35 Aklijfljnrj 1^1.00 Tvprodaia 14.30 í:iiYÍolk:lsianbá2/12 14.55 Dlùbus 15.25 Sanfskapoiovaiqa.//ID IB.Ib MKilnamrins Qb?ona: Knsovn 17.05 Prvi irtUruflj 17.20 MfBiuvi 18.00 Pornifla 18.05 McrlvaliivLlv Koper 18.35 Lvrnpski fiiaya/in 19.10 ZulRsf)oinplBsofii.3/7 19.35 P^iïi kamna: Lib^lslavsv ki^ninabdiij, Hokum, orldaia 2D.00 Voíiliai^.anQ.riiin 22.15 Jasmjvfdka. 72.55 mk?. r>a rnbii ^ivi^Jitsga plotna, ^psn^i lilm GD.20 Pn2Drn2?akunsk8ya?w1|enia. Vedski lil^it [E3,05 Dnevnik ?3fitpjskB IV D3.30 7ahavni infnkarial pop Q6.I5 24 ur, poMQVKsv 07.15 Vam|Jir]i v naravk dokuni. oiltl. Q8.15 Ra;iyrantp3r.nad. D9.15 Ukrailt^nasre^a, narl. ID.in Ivprudaia 10.40 RicUUkc n.35 Niiitaljivnsrœ, nad. iy.35 Ivproriaia 13.05 popari sua su. nad. 14.00 Ur^sMca.nan. 14.55 Meukrotljivasurp, nati. 15.55 Ukfa^KnasrRča, nj^/l. 1B.55 Ra/igrani par. iisd. 17.55 2'lur vrRiïii) 18.00 ^upad si/asú. nad. 19.00 21 ur 2DII0 PmdscdniSkevoliiveO?- sooCenfí.viivo 21.45 Kfiioiiia 22.25 21iiFZVHćKr 22.45 N3kí8|u;toa, nan. 23,40 Skřivnosini oiok. nan. DQ.35 Pnjaifllii. nan. Dli)5 N3krí|U7loíina.nan. D155 24 ur. jjonoviicv D2.55 Punina panorama SOBOTA, 20. oktobra NEDEUA, 21. oktobra PONEDELJEK, 22. oktobra © i)9.00 DiArn iiilio, iniortnauvna oddaia: rta rlanašn i dan. IDiraiijenrivicu. vuerjspoi dnm u(ranjign!$L plesni koraki, koldar pnreijiicv 10.30 Vabiriin k ogledu 10.35 Ddpria tarna: Lnnrynisks samopomoč, pogovor v studiu, aosi|3: Suzana laiidnpei 1135 ^dtiosptir dn[?va 11.40 PUrc™.j|lasbenaodd3|a. oosijik Sodik) liand 14.00 Vi daos Irani, obvBsula 17.55 Vabrniokoglodu 18.00 Mnicammedv^dliJaka. nlriiška oddaja/a naimlajio 18.40 Ragionalno noviœ 18.45 A^ovd gibanica, inlo. odd., pon. 19.15 ViiisosptJl dnuva 19.20 Virisrjsiratii, oln/ssuia 19.55 V^brniQ k uglndi) 20.00 Ns ubisku, Bokufii. oddaja 2D.50 HegjonalîM noviœ 2Q.5S Va6inin k nyladu 21.00 V iiammniji i naravu. kmai oilil 2L3Q kniiiaktnaodrlaja; narodno; abavno glasbo. QQSl t^: Spev. 13 pravili 6 22.45 fi'oridaie Dohffj luiro 00.15 Vabimo k og ladu n0.20 Vidsosiraiti, obvi^sula SLOVENIJA 1 0G.15 OddiHVi 07.00 ?oMz 0110 Dobro intro nSJlO Pomfda 00.10 Dnbroimro nSJlO Pnroeda mh [[ipsrmhpaka. 11/26 09.25 /godbRcPoluliLU 12/1? 09.45 Piriyvin n?špi!r. risanka 09.50 Hrnâi^sk.rlnkimt.ebiiiilm 10,05 [naisia^ola in.4G Sić^luta mladosti 11.25 Usmidan 11.55 Milijonari.ionasDni 13.00 Pofočda, Spori, vreme 13.15 Duhuvntutnp 13.5C Sknvno^vijuii|»rfle^ya diktatorta. dckimi. oridaja 14.20 Stacivllaifii 15.00 Pomirila 15.10 Mosinvi 15.45 Babarnan. 1G.10 l/pr]pQinntoibe;sprT!tnosl 1G.26 Vdolikuzvodn, 10/26 17.00 NnvicG.šporivrefnG 17,40 NaiionalGûographit9/15 1G.411 Karli, risarka 19.45 PujsaPup;^, risanka 19J]0 Dnevnik, vram u J pori 18.55 PfGife(!riiiik^řiSI()vent|o?í]n7 2?J]0 Odmevi, vreme, ^ori 23i)0 Polnočni klub 00.15 hlatmiiril Gsoiiraphii; 9/15 01.10 inlnkanal SLOVENIJA 2 0G.30 Zabavni iniokaiial 07.00 Irlokanai 09.00 ivprudaja 09.30 /abavni infokanal 1135 Iv prodaja 17JJ5 Umeini raj 12.30 Fvropski maga/iii 13,00 Nsjlei^t ÔBS mojuga ^ivlitioja. 3/R 1325 Mnji^ o Afnki, nemški hlm 14.b0 Iv prodaja 15.25 šporiipss 15.50 Usihajoče /aloge rta lu;, dokimi. oddaja IG.40 Bn?/^;a:dr.Mii|arercni: 17.25 Mosiovi 18J10 Pan>čda 18,05 Pnmor^kt mozaik 1935 Šiuteka 19.00 Bsnohvïlj ^pn^porUpoi 19.45 Skoffčas 20.00 /adniidnesn slavnih, 10/13 20.55 NajlepSi ččts moji^gs ^ivl|co|a 21.25 Mimitfnio.flm. him 23.10 i^espRt'/iosuni. Iflm ni.DS toriiiiprjsli.3/4 02.00 Zabavni fníokanal pop 06.30 24 ur 07.30 Predsedniške vtilirvD 07 • sooi^Hnjs. ponovitev 09.15 Ra/igrsnipar. nad 10,10 Tv prodaja 10.40 Ukiadenssre^.narl. 11.35 hlitukradiivo $fi;e. nad. 1235 Iv prodaja 13.05 Spopsil strasti, nad. 14.00 Uryenca. nan. 14.55 hlsukroiljtvo sfco. nad. 15.55 UkiadeiB srsi*^. nad. 1C.55 Ha^i^ramparnad, 17.55 24 uf vreme Iti.GO Sprjp^dsuasu, nak 20.00 Ííjyluvav«ína. 1/4 2135 Sloveiski iiiaqa/m 22.00 Ùlyinlk.3/12 22.30 Sobotno popoldne 00.30 Pokvaneimdckleia. 15/16 OliO 2ab3vni irilokairal pop 0730 Tvprodaia 08.QÍ] BrsitfKoalCëk.o^.!^Riiia 08,10 Aiiair v Zvszdolandiji. ris. sania 08.25 Na drevesu smo doma. ffS. senja 08.55 Slonček Boniamm, ns. senia 09.25 NarwlniDsmard.i^.SDnja 09.30 Veseli učenci, ns, seriji) 09.35 Nini a Mve. ns. senia 10,00 Iranstorinerji. nsi.SBnja 10.75 BDdmaans.sunja 10.50 MalnKornganns.soTija n.20 NazilwU/6 13.05 Sladka Irma. am. lilm 15.40 SolH/a parH. nan. 16,10 SprEhoclspo§asinii,2/2 17,10 24iir,vreme 17.15 Noseča pn pelmtj^uh. ani. Iilrn 19-00 24 ur 20.D0 V/ennalipusU 21.00 Kmt^íiia 27.00 9 milj. ani. him 00.00 Vrloglaviiia. am.lilm 02.20 Nofira panorama © i SLOVENUA 1 i 07.00 ?iv)av i 09.05 Umko. l.orJil^ja I 09.55 ?og3n|8.10/in i 1030 PoroCifa i 1035 Na M I 11.20 Om j 1125 Ub/orjaduha • 12.00 l|udjflin/oritl]a i 13.00 PoroCila. ^ofl. v/ente i 13.10 Slovenska nnlka m Vdlčak i 200; j 1430 Nsdeljska misel i 1435 5 minili slave I 14,45 l^uveSki lakur I 15.00 Glasbam dvoboj i 1530 Gremase^ort I 15.50 Klii; PU i 16.00 Neiiul|^kuQko/Mdr]anoin j J Rima nom : 18.10 Je^ikamozAnoMarijo i 18.15 U rbdou j 16.70 Glasne I 16.25 Mv. : 16.30 Oglasriibfok;RubyVl/ax,e, j del : 17,00 Poroćifa. Spori viuma i 17,15 Ni P ! 17.15 Oni/abna j 17.45 tasza... j 10,25 Zrna g ovaisc glasbenega I dvotčia j 18.30 /rsbanjiilou I 18.40 Pokec, nsanka i 18.45 n;iBu. risanka j 18,S5 Vrřme I 19.00 Dnevnik, vrpme. Sport i 1935 PiL'dsRdmk;aSlovsniiii200/ i 70.30 Spetdoiiifl i 22.20 Poftičita. vrstne. ort i 23.15 AnS360 i 23.30 Ur^uan zakona, »m. £b film I 01.15 Onevrnk j 01.40 Iniokanal i SLOVENIJA 2 I 06.30 /abavni Infokanal i 08.50 ívpmdHja I 09.20 čas j 09.30 i|ubljanapri}$tnlnit;aEU,kvi2 i 10.40 3. sfBiai^ekiiarskih orkestrov i m ansamblov. 4/7 j IlilO Min I valovi, Tv k opor I 1130 Uftus : 12.00 Slovanski magasin i 12.75 [v prodaja I 13.00 ^pon I 16.55 Ko^rk^. lio^^nlb.Uninn i Glimpiia • Cibona. prenos I 20.00 Sanjska potovanja. 8/10 i 20.55 Moister m Margareta, 4/10 i 2Í.50 $ športna oddaja i 2235 IlufSaimo!. 5/6 i 23.20 llmeuiosiglai>l)einplesa i 00.05 Dnevnik/ameiske IV I 0035 /abavm inlokanal I pop I 08.00 Iv prodaja j 08.30 MoioGRpnsnos dirko ^aVN i Maip^jju I 10.15 Vescfiuč{)riu, ris.sirijfl I 10.20 Ninja2elvu.n!i.senja i lO.frf] iransformerji, ns. sanja : 11.15 O Daman, ns. senia j 11.45 Šolska košarkarska liga I 12,45 Močno/iiravikam.nan. I 13.40 Mbsircb veiino. am. nari. I 1435 Z8loči§č£?2antrr)ko.kaii.ani. 09.00 maš. ouo&k3 oddaja, nniinv^U» 1:^.40 vabimo k ogledii 09.45 Vrudiiojcstupit/noifln Pomorski muzGi Piran. lOlUMlIiV 10.15 ^azgleilovanja. ponovi^v 10.45 Videospot dneva 12.00 Vidfiustrani. obvKlila 17.55 Vabimo k rjglGtki 1Q.00 Miifcainmi^dvedekJaka. ntroška oddaja za najm!a|§e 18,40 Videospot dneva 16,45 Duhovni vrelec 16.50 V haniinniji 7 naravo, kmetiji odtlaia 19.20 Videostrani. obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 1592.VlVmagft7in,rfyif3nalni inlormnuvm ^ogram 20,25 Kullura. iiilormauvoa oddaja 20.30 Vabimo k oglerJu 7035 I okalni uinp Cslja in okofiiE. inform auvna oddi^ja 21.20 Vi deospnt dneva 21.25 Odprla t^maF.nergetska samopomoč, pogovor v sliiriiii. gijsija. Sii/ana Unckipei 22.25 fpstivalLam200/; S'kâkui^Slovonija]. posnetsk koncRfia 23.00 Vabimo k oMi 23.05 ^dfiospot oneva ?3.10 Vi deostrani. obvestila 18.20 16.25 17.45 17.45 18.45 2100 22.50 23.70 0ÎJ5 02.15 PrL'dst;rlni§k{) volilve 07. v hvo Kaj jenskiM|iibijrj, am.lilm Predsedniške volilve 07. v iivo Kaj ženske l|ubijo, nadal|. am. Iilrria 24 ur V^mogočni Knica am. film Formula 1 - vriiiinci VN Gra/ilije Frka vbajti. ain.lilm 24 ur, ponovitev Nočna panorama © PONOVlítVnDDAJlEGENSKÍGA SÍ^OGEDA 09.00 Mišma^, otrr]^kaodilHja.pon. 09.40 1591, VIV magazin 10.00 Kultura, inioonaovna oddaia 10.05 porini lorek. športna infoniiativrta nddaia 10.25 Športni yasL pogovor 11.06 Oiiliovni vnîlsc 11.10 Na r^lsku... pri Jo;ëiii Biiencii, dukumenisrna oiírlara 12.00 Vdbimo k ogledu 12.05 Naj vi^a. oddaja 7 narodnivaliavno glasbo. go$ljo:Spflv. la pravih B 13.20 15g2.V Vmagazin 13.50 Kultura. infc?mauv'ia oddaja 13.55 Videostjanr, cèveslila 18.00 Vahimokiqiedu 18,05 Mrj|i:aiiimRMt4;Jaka, otročka r^ddaja/a najmlaj^ 18.45 POP C0Í1N. glasbena (jiidoja. goslje: šnoni band 1935 ^rem 011 lha lovskega/akooa. 10 govor v stu dm 20.25 usiival Leni 2007: S'kaknis (Slovenija), posnetskkorma 21.00 J sen ?ivljBii|3. ponovitev 21.45 Videosinni, obvestila SLOVENUA 1 07Í0 Poročila 07.10 Gobro|i)tro OfiilO PorBíila 06.10 Dobro iiitro 09.00 Porodila 09,05 Mah Mozart 11/26 0930 Nag^iivi^ki, risanka 0935 I/popolne twfi0:spreUiDsi 09.55 Umko, 1. oddaja 10.45 Nova liru^ins, 71.05 PGCDSFDNISKIVUIIIVE 2007. re/u I ta li neiiel|í>kih volitev 71.15 Ministrski slol. pogovor, giisi: Kari [navei;, mmistfir za o hrambo 22.15 IzotldaieDolirojuim mlormativna oddaj<^, ponoviiev 73,45 Vateino k ogiRdu Videosirani. obvias lila 03,00 Mro jutro, m (orma uvna oddaja: današnji dan. juiraiije novice, videospnt dim i; naše kiiliinje, jutranji gost, zdravniški nasveti. ÎMzî prireditev 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 /upan;vami,pogovor,gosi: Srečko MuhJupan MO Velenje 1135 PRIDSLDNlSiavailVl 2007. fi?/iili3li npd. volilGV 11.45 MinistrskistiJ.pogovor, gosi: Karl[rtavei:,mm,/a (hrambo 12,45 Videospoi dneva 14.00 Vi deostrani. obvnsiila 17.55 Vabimo k ogledu 16.00 Mladih a*e o mladih. mladinska oddaja. 3, IVmrWa 1B.40 Vi deospoi dneva 1B.45 f-estivaUfini7007:SMuis (SiovBoijal. posim'kkoncRfta 13.20 Vi deostrani. ohvc^ula 19.55 Vabimo k nglt)dij 20.00 1593.VIVmaga/in,rf!gion3lni informauvni program 2 0,25 K nI tura. i nlorm au vna oddaj a 2030 Športni lorek, Športna mlormativna ocdaja 20.50 Športni fjosi, kontaktna oddaia 21.30 Asova gibatiira, inlor. rnldaia 22,00 Sukiiani.orid.olivlfsnjufiomov 2230 I/oddaiB Dobro jutro 00,00 Vabimo k ogledu 00,05 Videosuam. obvrslila SLOVENUA 1 0B.15 Orliicvi 07.00 Poročila 07.10 Dobro juiro 08.00 Poročila 08.10 Dobro jiiiro Q3,00 Poročila 03.05 iogariia. IG/10 09.35 Krastačja patrulja. 10/13 10.00 Risanka 10.10 Ali me po/naš. poučna oddaja 10.20 íloielUbmoíček.n8n. 10.35 Knpya mene bnga 11,00 Irel)ajRglHd3jissri:Rm. doku m, oddaja 11.25 Modro 12.00 l|i]djein/emlja,tvKop&r 13.00 Poročila, špori vreme 13.15 AfiS3B0 13.30 Podoba podube 13.55 ias nevarnega ^ivl|cnja.df^. 15.00 Poročila 15.10 Mostovi 15.45 MobyGiukmskrivnoside2ele MiJ. 20/26 1B.05 Malesivecelii.-«. kvi/ 17.00 Noviiî. slovenska kronika. Spfiri vramfl 17.35 /vami 18.30 ^nsbanjsloia 18.40 Ulica sari|. nsanka 19,00 Dnevnik, vrems, šport 19,55 Sklepna slovHsnost 42. RoiuiiknvRg srtičania in podehisv nagrad 21.00 OokuinemarrB poriret 21.30 Prvi m drugi 22.00 Ot&Tievi, šporLvremR 23.05 Umi/|B QD.20 2 vami 01.15 Dnevnik, vreme, šport 01.55 lnlr»kaiial SLOVENIJA 2 08.30 /abavni iniokanal 07.20 Skrivnnsu divjinc, 7/13 07,45 l|ul]l|»napn5tolnii^a[U,kviz 09.00 Sojs državnega zbor^, prenos 13.55 Nogomet. pokslHervK^, Maribor Olimpija Be!igrad, prenos 16.00 PlRme.3/6 18.55 Mozaik 17.25 Mostovi 18.00 Poročila 18.05 Cïno beli časi 18.20 Diagonale 18.55 Voi^jirni gosi: dr. Bernard Ne?mah, ponovitev 20.00 Gon. bosanski him 21.45 Miroslav Krleža: v agoniji, SNG drama Ljiibl[aiia 00,05 Sknvnosii dvomih pruvrainv 01,55 Ssja dr7avniiga zbora, posnetek nadaljevanja 04.15 Dnevnik/amgjske IV 04.40 lnlr>kanal pop DB.15 24 ur, ponovitev 07,15 Prevsnsiio! 0B.15 Ra/igranipar. nad. 09.15 Ukradena sreča, nad. 10.10 Tvprndaja 10.40 RickiLakd 1135 Neukrntl|ivo srne, nad. 1235 Iv prodaja 13.05 Spopad sirfKU. nad, 14.00 U^snca,nan. 14.55 Niuikrodjivo srce, nad. 15.55 Ukradena sreča, nad, 16.55 Razigram par. nad. 17,55 24 ur.vrem« 18.00 Sj^opad sirasti. nad. 19.00 21 ur 20.00 Monl;?cmed pnjaiizlji. am. him 2135 KmnUja 22.15 24ur;vRCBr 7235 Monk 23.30 Begiz/apora, nan. 00.20 Pnjsielji, nsa 00.50 Na kraju/hjčma. nan. 01.40 21 ur. ponovitev 02.10 Nočna panorama © 09.00 Dr;bro|niro, inlnrmaiivna oddaja: na današnji dan. lutrai^e novice, videospoi drcva. lUiranjujosL kolRdar pnredimv 10.30 Vabimo k ogledu 1035 Športni loiek.lporina infrrniiativna ndtlaja 10.55 Sporuii gosi, pogovor 1135 Vid Rosp 01 dneva 14.00 Vidëosirani. otviisiila 1/.55 Vabmio k oijlijijii 18,00 M^ainčambnasknnja. otroška nrida|a, 3. TV mni^a 1B35 Regionalne nuvioe 1B,40 V liamimi|i z naravo. knii^Ujska oddaia. [lonoviiev 19.15 VidRosp 01 dneva 19.20 VidROSUam. ohvssiila 19,55 Vahmio k ogledu 20,00 PDPC0BN,kontakui3 glasbena oddaja, gostje: 4 play. Saia Kobold 20.55 Regionalne novicfi 21.0G Oc^rtatBma.pogoviiïvsiijdiu 22.00 l/nddajeDotMOfUin] 23,30 Vabimo k ogledu 23.35 Vid^siram. ohveslila iw^jIS od 19. do 25. oktobra Dr. Josip Vošttjak (Arhiv Muz&ja Veienj^) -19. oktobra imkojeVegradpriCcl gradt^cnři dcin pn i/gracinjj tu)vc cisiil-ne naprave v lermoclcktrarni Šoštanj, je Brane Ohîak postal novi ircnermv goniciaSev velenjske^ RuJarja; • 20. oklohra 1998 seje pral novimi to-kalnhni v^liivami v siari scslavi še /adrjiC scstai svet Mestne občine Velenje; 'ivia 1999je na da nabiji dan [Judska univerza Velenje z i/idoni zbornika ifi s proslavo v velcnjskcin dornu kulture zaziiamovala 4iMcinico svojeg dclovanjs; -21, oklohra 19U je na Visolah pri Slovenski Bistrici umrl !5o§;anjski rojak, pisaielj. publicisi, politik m slovenski narodni budiiclj 19. stoletja dr. Josip VoSnjak: • oJ 21. iln M, oklohra 19X5 je bi) v velenjski Rdeči dvorani že 10. hišni sejeni Gorenja, ki so ga obišli ludi številni ugledni goslje iz političnega in gospodarskega /ivljcnja nekdanje države; • 21, oklohra 1989 je bila v Zavodnjali ustanovljena stranka Zelenih Velenja; predsednik stranke je posta) Vane (rošnik; • 21, oklohra 1999 su delavci osnovne šole Gorica v dvorani veknf skcga doma kulture pripravili kviz Rad imam svoje. na katerem so scxlelovall učenci vseh velenjskih osnovnih Sol; -11. oktobra 1992 je Rudnik lignita Velenje obiskal predscdjiik Republike .Slovenije Milan Kučan; -22. oklobra 1993 so se Delavska s Iranka Velenje. SDU Velenje in SDP Velenje na programsko volilni konferenci v dvorani velenjske občinske skup«ine /družile v novo siranko z imenom Združena lista socialnih demokratov Velenje: predariti za darilo. In če jim namenimo le kanček listega spoUova-nja, ki ga dobijo v deželi vzltajajt»-čega sonca, bo io ob tem. ust« varijo lako posebne in lepe cvetove, odraz velikega spoštovanja rastlini. Vodja PE VRTNARSTVO Simon OGRIZEK dipl, inž. agr. In ftort. i piyp VAS PARTNER PRI UREJANJU OKOUA strojno in gradbene storitve pri sanocljah komunalnih objektov In naprav, zunonje ureditve objektov in sanocije površin po posegih v prostor (tlakovanje, asfaltiranje, Ipd.), komunalno vzdrževanje Industrijskih objektov In površin, vzdrževonje zelenih In zasajenih površin ter notronjega zelenja In cvetočih rastlin, prevzem, sortiranje ter odstranitev razlionih odpadkov horHkultufflo urejanje okolic stavb In naselji VRTMARSTVO GRADNJE PODJETJE ZA UREJANJE PROSTORA d^. Kpratea 9«ita 40/a, »20 VaImJo (»/e9ó47-00. tCK 03/996-67-60. lim f. ISO 9001 0-785 OBVESCEVALEC mali OGLASI DiZURSTVA DEŽURNI tslefûn za pomoč anonimnim alkoholikom gsm: 031/443-365. STIK i-POZN ANSTVA ŽENITNA posrpdovdlnica ZAUPA^JE za m starosn. brezplačno za mlade JenskB Gsm 031/505495. GSM 031/836-378, lel. In faks: 5726-319. OEKLE. Če resne zveze si želiš, po zivi jenju v dvoje hrepeniš, pokliči na gsm: 031/836-378. PODARIM PSIČKE, stare dva meseca, podarim. Gsm: 031/268-514. ODDAMO V OKOLICI Velenja oddam v najem opremljeno garsonjero s souporabo kopalnice. Mesečno plačilo 180 evrov. Gsm:04;/42&-566. V CENTRU mesta oddam opremljeno sobo z balkonom ter souporabo kopalnice in sanitarij, Telefon: 6869-558. gsm: 041/969-210. RAZNO ŠTIRI zimske gume na originel brnw platiščih s plastičnimi bmw pokrovi, kumho MS. dim. 205/65/15", vožene eno zimo, prođem. Bsm; 041/518-907 KAVČ, fotelj, taburet in mizico piodam. Teleion:5874-939,pol8. uri. SEOLA in ostalo jahalno opierno prodam. Gsm: 041/285-225. STISKALNICO. 351 in šrotar prodam. Gsm: 04 V43&-997. LITOZELEZNO pečzrenjanin, za centralno ogrevanje na drva ali kurilno olje, dobro ohranjena, prodam po ugodni ceni. Gsm: 031/249^19. TV SONY, srebrne barve,star 3 leta, z^û malo rabljen, zelo lepo ohranjen, kol nov. Gsm; 041/632-374 PRIDELKI ULEŽAN hlevski gnoj, borovničevec, medenovec ter več vrst jabolčnika in žganja prodam. Gsm: 041/344^83, VINO: Sauvignon, Beli pinot Merlot. Cabernet sauvignon. prodam. Vinska klet (Čehovin Bogdan - Štanjel). Velenje . Koňovo. g$m: 031/749.671. SUHA cepljena bukova drva piodam. Gsm: 03 V404^10. ULEŽAN hlevski gnoj. listnati, prodam. Gsm: 041/942-898. ŽIVALI PRAŠIČE švetie, težke od 20 do 300 kg. prodam. Lahko tudi očistim in dostavim. Gsm: 041/239-651. TíLIČKO, sívorjavo, težko 6G kg in pusjke težke od 30 do 45 kg, prodam. Telefon: 5893 578. JAGENČKE za zakol, ovce in plemenskega ovna ugodno prodam. Gsm: 040/996-251. PRAŠIČA, 230 kg. domače raje, polovico ali po kosih prodam Telefon: 5893-557. gsm: 05V382-825. BIKCA sivca, težkega 120 kg.prodarn. Cena po dogovoru. Gsm: 041/837-093. PUJSKE težke od 25 do 30 ks prodam. Telefon: 5885-570. gsm: 031/868-931. ZASTOPANJE, KREDITI In ODŠKODNINE Zelo ugodno KREDITI (hipotekami In potrošniški) - tUdI v AVSTRIJI. Into: 05/993^110,051/S38^1) titTp://www.kredltl.oul.sl/ GIBANJE PREBIVALSTVA Upravna enota Velenje Poroke: Porok ni bilo. Smrti Olga Kovać. roj. 1926. C^lje. Travniška ul. 17: Nataša Matjasec, roj. 19SB,Ja' vornik 51, Ravne na Korolkem; An* dreja Razdsvsek, roj. 1969, Partizanska C. 20, Ravnd na Koroškam: Matilda Lesnjak. roj 1919. Skorno 4. Šmartno ob Paki; Adoli Trogai, roj. 1939. Ravne 19. Soltan): Viktor Pur-nat, roj. 1912, Šmartno ob Greti 14; Marija LeĆrtik, roj. 1924, Cesta pod Parkom 12. Velanje. ONESNAŽENOST ZRAKA Vtednuod8.oktobra2007do 14. oktobra 2007 niso povprečne dnevne kor> centracije S02, izmerjene v avtomatskih postaiah (AMP) na obmoi^ju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Smanno ob Paki, nikjer presegale mejne 24^me koncent'dcije 125 mikrch^ 802/0)3 zraka. MESTNA OBČINA VBIENJC UBAÙ ZA OHOUe IN PROSTOfi MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE $02 od 8. oktobra 2007 do U. oktobra 2007 (v mikro*g S02/m3 zrako) mejno vrednost: 350 mikro-g S02/m3 zraka KOMUHAINO řOUETJE VEUN JE (U.O. Pogrebno pokopališka dejavnost Koroška oasta 37 b, Velenje NA PQKOPAUŠČU PODKMJ IN SKALC SMO EDINI, M IZVAJAMO V CElilTI: - P06REBNE iN POKOPALIŠKE STORITVE -PREVOZE POKOJNIKOV - NABAVA ŽALNIH ARANŽMAJEV, CVETJA - UREDITEV DOKUMENTACIJE - MOŽNOST PLAfilLA NA VEČ OBROKOV - UREDITEV ZNIŽANJA STROŠKOV NA ZZZS Tel.: 03/691 91 53, GSM 031/39D138; 041/390138; 031/375041; Dosegljivi smo 24 ur na dan. ZAHVALA Nenadoma nas Je zapustil naš ljubi mož, oče. dedi, brat. lasi in svak RUDI ŠKOFLEK iz Vinske Gore 15. 5. 1942-5. 10. 2007 ObhiolcCi in nenadonicslljivi i/^ubi sc iskreno zahvalinjcmo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki sle v teh te/kih trenutkih sočustvovali z nami in nam nudili pomoc, darovali cvcljo. svcčc. za sv, mase in izrekli sožalje ter ga v lako velikem številu posprcDiiii rîa njegovi zaújíji poli. I Ivala gospodu žiipiiibi za iepo opravljen obred. Pogrebni službi Usar. govorniku g. Vlailii, pevcem Hamingo, častni straži m pilialni godbi Premogovnika Velenje 1er praporščakom. Iskrena hvala dniSivu vinogradnikov, druslvii upokojencev, odboru rudarjev sv. Barbare in PCîD Vinska Gora. Zahvaljujemo se tudi kolektivoma Gorenje in Era Velenje, Še posebna zahvala pa družini Vilicr za nohovo nesebično pomoć. rtif^n^šaH te txmm tena Jozh-a, hčerki Danka z možem Janijem in Andréa z fnož^m Ma^azem, vnuki Siitja s Sabino, Teo, Ana in Piil, i>ratje in sest k z družinami^ si'ak Franci z dru7.ino ter \'si njegovi. Shb. Htio in vsse//e bih Ivoje jf. èivijenit. p.ám při ostaja zdňipTAznwd rn veliká boleîHiia. KONJA ponija in řrebička prodam. Gsm: 041/541-826. NEPREMIČNINE VIKEND, kinta kunta, prodam. Telefon. 5862-650. 041/824-775.897-58-13 PRODAMO: • 2sobno stanovanje v Velenju (Pieser-novd), 3. nadstropje. 62,25 m2.tsDiik 1970.Cena: BaOOOEUR •3 sfibno stanovanje na Foitosn cesti v Velenju, kompletno obnovljeno in oprBrTrfj9fio,74in2, letnik 1971. Cena100.000EUR '3 sobno stanovanje Velenju pod par* kom (pri kroâlâL visoko pritjičje. 90 mZ letnik 1979. Cena SaOOO EUR Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO Spoštovane zavarovanka, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas. da jetel.: 112 rezervirana za slu!bo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličHa SAMO V NUJNI H PRI* MERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo 2 i vijanje in js potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoć. Pogovore na tej številki snemamo. Za Informacije v zvezi z reševalno službo kitcrte na telefonsko številko 899547B. dežurno službo pa na 8995-445 LekarmivVftleniu: Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1, Izdaja nujnih zdravil in zdravil ne re* cepte, predpisane istega dne, Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor ze kosio od 13.00 do 14.00. telefon 898-1880. Zofaozdrovntki: 20. in21.oktobra-VESNAPUPIC 6ABERŠEK,dr denl med.Jtfelo opravlja v d^umi zobni ambulanti, Vodnikova !, ZD Velenje) Vef etinarsko postijo iosti Dežurni veterinar- gsm 031/686-600. Delovni tas: ponedeljek • petek od 7. do 14. ure: Ambulanta a male živali In Izdaja zilravil-ponedeljek, sreda in petek oti 8. do 12. ureter torek in četrte od 13, do 17. ure. enem nlU!>lU p. iformacije in osth vww.nascds,si jc po )rav tako tudi na m 3diovelenje.com. i ^kvenca m lako Oglašujte na Vaš oglas bo lahko videlo 17.000 gospocfinjsl^v. Pokličite 03/ 898 17 50 ZAHVALA Ob stoti obletnici rojstva KRISTINE PUNKO, rojene ULE (18. 10. 1907' 26. 4. 1993), hvala vsem. ki seje kdaj spomnite. Lado in njegovi ZAHVALA Z žalostjo sporočamo, da nas je prezgodaj in nepričakovano zapustil mož. oče in dedi STANISLAV PODBREGAR 29.4. 1933^11.10.2007 Iskreno so zahvaljujemo vsem prijateljem, sosedom, sorodnikom in znancem za izrečeno sožajje, darovano cvetje in sveče. Hvala Premogovniku Velenje, rudarski g5)dbi in častni straži, pevskemu zboru in govornikoma. '/alujoH vsi njefiovi h T^foj tihi dom naj cvet kràsi. (^rankđ solzâ osveži. Nu i^tobu v&iiCbo pihljàl li rcĚice v spomin niêjcti ZAHVALA Oh boleči izgubi drage mame. babice in prababico ANTONIJE JEŽOVNIK iz Šmartnegaob Paki 5. 12. 1926 - 7. 10. 2007 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki sie jo vtako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče ter m sv. maše in ccrkvene potrebe. Posebno zahvalo izrekamo dekanu gospodu Napretu za pogrebni obred, Pogjebni službi Morana za opravljene storitve, gospodu Arisiovniku za poslovilne besede, pogrebeem. moškemu pevskemu zboru za odpete žalosiinke in praporščakom. Hčerka Jožica z drut.ino Izbiramo naj osebnost meseca septembra Kupon za naj osebnost septembra Predlagam __ Obrařiozrtev _ Moj naslov Tinca Kovač, sekretarka Medobčinske/ve/e prijateljev mlaJinc (prodana oiro-ktJîii, zna jim prisluhniti, žc vsa leca aktivno sodeluje pii načrtovanju in i/peljavi mnogih aktivnosti za otroke in mladino...) Zofija Mazej Kukovič, ministrica /a /dravjc (energična in odločna: zagotovo bo pripcv mogla k uspcincjSemura/viiju zdravstva: odločenostjo pokazala/ omejitvijo koncesij... ) Sonja Jamnikarr sekretarka ot>močne obrtne zbornice (sodelovala pri soorgani-zadji odlične floristiCne prireditve...) Na les l vico / a n aj ose bn os t i me- krc t a rko o bm očn e o brt ne zbo rn i- Velenje ( tc le n 897 500a I i 897 mo. M ed lis U mi. ki b o st e g I aso va- se ca septembra ste uvrstili Tinco Kovač, sekretarka Medobčinske /ve/c prijateljev mladine Velenje. Zofyo Mazfj Kukovic, ministrico ;,a /dravje in Sonjo Jamtiikar, se- ce, /anje bosie lahko glasovali vse do k(mca lega meseca s kuponi, kijih bomo objavljali, pa tudi vsak dan malo pred 17. uro na Radiu 5004). Upoštevali bomo vse kupone, ki hr)do prispeli v nn$ti uredništva d« torka. 23. oktobra, do 12. ure), Vaše sodeloVHnje tudi nagrajuje- li na kuponu Številka 1 bomo izžrebali dve nagradi pokrovitelja Dom /aves, Prešernova 9 a, Velenje ( priicmalka in nadprt). (îaM S3(ida(îD2i [nri - posteljna garnitura 200 x 200 flanela že od 18 evr daHe Zmaitovaid posameznih mescccv: Matija Blagus, Maja Hostnik. Franjo Bobinée, Simon Ogrizek, Miro Požun, Ivan^ Je>$ek. Borut Stravnik in Sonja Le^'ak H ožja n. Nagrajenci prejšnjega ledna pokrovitelja gi>stišča Aerodrom Slovenj Gradec: bona v vrednosti po 20 cvrov prejmeta (izkoristiti ju morata do 15. dccenibra) Vesna Golob, Šmartno ob Paki 84. Smarino ob Paki in Sanela Žrt. Salek 7 a. Velenje. Cesta, ki povezuje krajane dveh občin v v Šentilju so z udarniškim delom in sredstvi MO Velenje uspeli v urediti 600 metrov ceste v Kotah - Cesta povezuje Šentilj in Andraž Šentilj pri Velenju - V preteklih tednih so bili v zaselku Knic v KS Šentilj krajam dveh občin - velenjske in polzelske - krepko zavihali rokave. / udarniškim delom, ki na podeželju velikokrat pomaga zviševati življenjski standard tamkajšnjih krajanov, so pomagali urediti kar 600 mcirt)V dolg odsek ceste. Delo ni bilo lahko, saj se lenjski občini, da so investicijo p(^dprli po načelu poV •pi>t. Tako bo MO Velenje plačala stroške asfallne prevleke, krajani pa smo z udarniškim delom cesii^ pripravili do te laze. S tem smo strošek zmanjšali kar za 40 lisoč cvrov. 14 dni smo resnično veliko delali, sodelovalo je /clo veliko krajanov iz Šentilja in sosednjega Izvedeli smo še. da se v Šentilju veselijo jeseni ludi zaradi številnih dogodkov, ki bodo popesiriJi zadnje tedne v letu. Pripravljajo bogato Martinovanje, prireditev Scîililj-ska dolina poje in igra, v decembru pa niz prireditev za otroke in starejše krajane. ■ Bojana Spegel fired tednom dni so krajani se urejali strmo ležečo cesto v Kotah, k/er so dva tedna iirepko deiati. Sedaj je na njej že asfattna previeka, ki jo je omogočila MO Velenje. Odprli svoje >>okno v svet« Otvoritev œste Juvan-Jovanov vrh - Pomembna investicija za krajane Takole, Cesta je bila tudi uradno odprta. V Plcšivcu sn v soboto izpeljali otvoritev nove. 600 m dolge asfaltirane ceste, ki je del ceste Volu-nja-iovanov vrh. Polovico, torej 300 m. soje asfallirali že lani, ostanek pa letos. Vrednost letošnje bivesticije je okrog 24 000 evrov. lanske pa nekoliki manj. okrog 19 000. Velik del je prispevala Mestna občina Velenje, ostalo pa krajani sami s prostovi)ljnim delom in donacijami. Cîre za eno najpo- membnejših investicij za tamkajšnje prebivalce, saj jim bo cesta omogočila hitrejši in varnejši do stop do doline. Predsednik KS Plešivec Martin Proseiyak je pojasnil: »Cesta za nas krajane, ki tukaj živimo, pomeni okno v sveL Pozimi namreč tu zapade največ snega daleč naokrog. In as la 11 lahko plužimo, lahko ga posipamo, skratka ga uredimo, da je primeren /Ji vožnjo v takšnih razme- rah. Na makedamu se tega ne da storili, /atoje to najpomembnejše, kar lahko dobimo.« Na slovesnosti se je zbralo kar nekaj zadovoljnih krajanov, ki so z zanimanjem čakali vrhunec sobotnega dne - uradno otvoritev. To je skupaj z najmlajšimi izvedel župan Srečko Meh. ki se je po novi cesti nato zapeljal s kočijo. ■ Vesna Glinšek cesta dviguje strmo v hrib, kjer pelje skozi gozd do meje z Andražem- Med pripravo cestišča za as-falliranje smo krajane na deloviš-ču obiskali tudi mi. Predsednik KS Šentilj Janez Podbomlk je ta dan skupaj s krajani pomagal urejali cestišče. Povedal nam je: »Ta cesia je zagotovo bila ena od bolj problematičnih v kraju. Ureditve smo se lahko loi ili tudi zato. ker so lasiniški odnosi urejeni. Cesta je povezovalna, saj povezuje velenjsko in polzelsko občino. Ob cesli leži le ena kmetija, jc pa vseeno zelo pomembna za oba kraja. Kolikor peska smo pred zimo posuti po cesli, da bi jo utrdili, toliko ga je čez zimo spralo v dolino. Zalo smo se na MO Velenje dogovorili» da cesto uredimo. kljub temu da je predračun znaSal kar 70 tisoč evrov. V Šentilju toliko denmja ne bi spravili skupaj v pelih lelili. Zalo smo ii> liko bolj hvaležni vodilnim na ve- Andraža.« Podbomik nam je povedal, da Si) največ dela opravili slrojno. saj so morali cesio skozi gozd tudi precej razširiti, ležave so jim povzročali komunalni vodi, ki ležijo lik pod cesto, [fredili so tako propuste kol odvodnjavanje in nagibe. »Krajanom sosednje občine smo pomagali pri ured il vj vodovoda in telefonije» ker pa tudi oni uporabljajo lo cesto, so nam brez zadržkov priskvImamo še kar 11 kilometrov ces(. ki se nimajo asfaltne prevleke. Po mojem se moramo najprej lotili obnove c^îst, ki ležijo v hribih, v dolini pa poskrbeti za redno vzdrževanje in krpanje. da l>odo ceste prevozne tudi pozimi* V Pesju obnovili kapelico Pesje» 13. okiobra - V soboto so v Pesju blagoslovili obnovljeno kapelico, edini objekl. ki se stoji na severni sirani Pesja. kije podobno kol Druž-milje plačal visoko ceno pri razvoju Šaleške doline. Simbolno povezuje preleklosi in sedanjost 1er spominja, da so na tem delu Pesja nekoč bile velike kmetije in življenje. Na njej sla dve lepi freski zaščitnikov gasilcev in áoíeijev. Kapelico so obnovili krajani Pesja in Premogovnik Velenje. Prepričani so, da se bo lepo zlila z bodočimi novimi rekreacijskimi t)bjekti lega dela Pesja. ■ Z otvoritve prenov/jene kapelice (foto: A.V.)