Strokovna razprava
GDK: 945.25(045)=163.6
Upravljanje gozdnih učnih, turističnih in drugih tematskih
poti v zavodu za gozdove slovenije
Managing of educational, touristic and other thematic forest paths at slovenia forest
service
Tone LESNIK*
Izvleček:
Lesnik, T.: Upravljanje gozdnih učnih, turističnih in drugih tematskih poti v Zavodu za gozdove Slovenije. Gozdarski
vestnik, 66/2008, št. 10. V slovenščini z izvlečkom v angleščini, cit. lit. 5. Prevod v angleščino Breda Misja, jezikovni
pregled slovenskega besedila Marjetka Šivic.
Prispevek prikazuje nastanek in vlogo gozdnih učnih, turističnih in drugih tematskih poti. Obravnava predpise
o tematskih poteh, odgovornost zanje, podrobneje pa predstavi delo in naloge Zavoda za gozdove Slovenije na
tem področju.
Ključne besede: tematske učne poti, zakonodaja, odgovornost, Zavod za gozdove Slovenije
Abstract:
Lesnik, T.: Managing of Educational, Touristic and Other Thematic Paths at Slovenia Forest Service. Gozdarski
vestnik (Professional Journal of Forestry), 66/2008, Vol. 10. In Slovenian, abstract in English, quot. Lit. 5. English
translation Breda Misja, proofreading of the Slovenian text Marjetka Šivic.
The article presents the origin and role of the educational, touristic and other forest paths. It treats the regulations
on thematic paths, the responsibility for them and precisely presents the work and tasks of the Slovenia Forest
Service in this field.
Key words: thematic educational paths, legislature, responsibility, Slovenia Forest Service
1 NASTANEK IN VLOGA GOZDNIH
UČNIH, TURISTIČNIH IN
DRUGIH TEMATSKIH POTI
Nastale so pred več kot 30 leti, ustanovili pa so jih
gozdarji. Zdaj jih je več kot 100 in so namenjene
izobraževanju, rekreaciji in turizmu.
Za gozdne učne, turistične in druge tematske
poti v nadaljevanju besedila uporabljamo izraz
tematske poti. Začelo se je s tematskimi potmi,
ki so jih imenovali gozdne učne poti, in sicer leta
1974, ko sta nastali prvi: ena na šmarnogorski
Grmadi, druga v Bistri pri Vrhniki. Pionirji so bili
gozdarji, ki so imeli pri svojem delu jasen namen:
med ljudi širiti znanje o gozdu in gozdarstvu na
zanimiv in privlačen način v gozdu samem. Med
njimi ne smemo pozabiti zaslužnega dr. Milana
Ciglarja, enega od vodilnih sodelavcev takratnega
Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije
(zdaj Gozdarski inštitut Slovenije). Po letu 1974
se je število tematskih poti povečevalo, nastajale
so v vseh predelih Slovenije, pojavljala so se
nova imena in tako nove vsebine (naravoslovna,
turistična, zgodovinska itn.); dandanes jih je več
kot 1001. Večina njihovih imen še vedno vsebuje
besedno zvezo »gozdna učna pot«. Mnoge, ki
so nastale pred letom 1994 v takratnih gozdnih
gospodarstvih, je »podedoval« Zavod za gozdove
Slovenije (v nadaljevanju besedila uporabljamo
kratico ZGS), ki je začel delovati leta 1994. Pri
nastanku mnogih novih tematskih poti po letu
1994 je ZGS pogosto sodeloval na različne načine.
Zdaj v ZGS vlogo tematskih poti povezujemo s
popularizacijo gozdov in gozdarstva2, turistično,
rekreativno in poučno funkcijo gozdov3 in z
gozdno pedagogiko4.
2 TEMATSKE POTI V PREDPISIH
Obstajata dva predpisa: eden določa planinske
poti, drugi pa gozdne učne poti. Opis tematskih
poti, ki jih obravnavamo tu, deloma ustreza opisu,
kot ga določa zakon o planinskih poteh, vendar
* Univ. dipl. inž. gozd. spec., Zavod za gozdove Slovenije,
Večna pot 2, 1000 Ljubljana
so njihove oznake drugačne, pa tudi namen je
drugačen. Odgovornosti za vzdrževanj e tematskih
poti ne določa noben predpis.
Poznamo dva predpisa, ki neposredno in izrecno
določata poti. To sta Zakon o planinskih poteh
(Ur. list RS, štev. 61/2007) in podzakonski predpis
Uredba o vrstah objektov glede na zahtevnosti
(Ur. list RS, štev. 37/2008). Zakon o planinskih
poteh obravnava planinske poti, ki jih opredeljuje
glede na namen, na enotno označevanje in glede
na ustanovo, ki je pristojna zanje. Uredba o vrstah
objektov glede na zahtevnosti je podzakonski akt
Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona
o graditvi objektov (Ur. list RS, štev. 126/2007).
Ta uredba v 16. členu določa gozdno učno pot
kot »ozek pas z naravnim materialom urejenega
zemljišča, pripravljen za hojo po gozdu«. Poleg
fizičnega opisa (videz, urejenost, material), torej
določa tudi namen (hoja po gozdu). Poti, za katere
so druga poimenovanja (naravoslovna, turistična,
naravoslovno-zgodovinska itn.), ne določa noben
predpis. Predpisi torej obravnavajo izrecno le
planinske poti in gozdne učne poti. Glede na
sam opis poti bi morda katera od gozdnih učnih,
turističnih in drugih tematskih poti spadala v dolo-
čitve Zakona o planinskih poteh, vendar nastane
vprašanje namena in pristojnosti za skrbništvo,
kot ga določa Zakon o planinskih poteh. Po tem
zakonu je za mnoge naloge pri planinskih poteh
skrbnik planinsko društvo, pri gozdnih učnih,
turističnih in drugih tematskih poteh pa zasledimo
različne organizacije (ZGS, turistična društva, šole,
občine, gozdarska društva itn.), ki bi vsaj glede
nato, da so igrale glavno vlogo pri postavitvi teh
poti, morale biti odgovorne oziroma pristojne za
njihovo vzdrževanje. Zakon o planinskih poteh
določa enotno označitev - Knafelčevo markaci-
jo5. Tematske poti, o katerih tu ne pišemo, imajo
zelo različne oznake. Tudi njihov namen je širši
kot le hoja, tek in plezanje, čemur so namenjene
planinske poti. Glede na namen je tudi opredelitev
gozdnih učnih poti v Uredbi o vrstah objektov
glede na zahtevnosti preozka (le hoja po gozdu).
Navedena dejstva nas privedejo do ugotovitve,
da Zakon o planinskih poteh in Uredba o vrstah
objektov glede na zahtevnosti ne zajemata vseh
tematskih poti. Zakon o planinskih poteh določa
tudi odgovornost v obliki skrbništva za planinske
poti. Za vse druge poti pa skrbništva ne določa
noben predpis.
3	ODGOVORNOST ZA TEMATSKE
POTI
Zavezanost k odgovornosti za vzdrževanje in
delovanje tematskih poti sicer ni predpisana, je pa
nujna. Določiti jo je mogoče na več načinov.
Ugotovili smo, da postavljavci tematskih poti
niso bili zavezani dolgoročni odgovornosti za te
poti. To pa ni ravno dobro za dolgoročen obstoj
in delovanje poti. Načrtno in prizadevno delo se
lahko konča že takoj po postavitvi, za pot pa je
treba skrbeti stalno. Zagotovljeno mora biti vzdr-
ževanje, za kar so potrebna finančna sredstva in
organizacijska dela. Tematska pot mora tudi služiti
svojemu namenu, če hočemo, da so njen obstoj ter
vlaganja vanjo upravičena. Za vse to morajo biti
zadolžene pravne in fizične osebe. Prostovoljstvo
se kmalu izčrpa, še posebno v zdajšnjih časih, ko
je treba vse plačati, in ljudi, ki bi delali zastonj,
skoraj ni več. Odgovornost za tematske poti je
mogoče formalno urediti na več načinov:
-	z zakonskim ali podzakonskim predpisom po
vzoru Zakona o planinskih poteh,
-	z lastno zavezanostjo pravne osebe, ki postav-
lja ali je postavila tako pot (v obliki izjave, v
kateri so navedene obveznosti in ki jo podpiše
odgovorna oseba) ter
-	z dogovorom oziroma pogodbo dveh ali več
pravnih oseb, ki so sodelovale ali sodelujejo pri
postavitvi poti in bodo skupaj skrbele zanjo.
4	UPRAVLJANJE TEMATSKIH POTI
V ZGS
ZGS je z internimi navodili uvedel sistem upravlja-
nja tematskih poti. Trenutno upravlja ali soupravlja
55 tematskih poti: 47 na podlagi izjave o uprav-
ljanju, 8 na podlagi dogovora o soupravljanju.
Poleg upravljanja tudi strokovno svetuje drugim
organizacijam pri postavljanju in vzdrževanju
poti. Pri tem je pomembno, da svoje delo namenja
potem, za katere je odgovornost prevzela določena
pravna oseba.
ZGS uporablja tematske poti pri izvedbi popu-
larizacije gozdov in gozdarstva in pri uveljavljanju
poučne, rekreacijske ter turistične funkcije gozdov.
Dejavnosti in vzdrževanje tematskih poti uvršča
v letni program dela in letni finančni načrt. Poleg
tega je uvedel sistem upravljanja na podlagi izjav
in na podlagi dogovorov o soupravljanju tematskih
poti. V izjavi o upravljanju je navedena pristojna
območna enota ZGS, v katero spada tematska pot,
navedene pa so tudi dolžnosti ter odgovornosti
za postavljanje, vzdrževanje in delovanje poti. V
dogovoru o soupravljanju so navedene dolžnosti
in pravice upravljavca in soupravljalca. V letni
program dela in finančni načrt ZGS je mogoče
zajeti le tiste tematske poti, za katere obstaja izjava
o upravljanju oziroma dogovor o soupravljanju.
Med dolžnosti spada tudi pridobitev dodatnih
finančnih sredstev poleg tistih, ki jih nameni ZGS.
V zadnjih letih je ZGS za vzdrževanje tematskih
poti namenjal okrog 21.000 evrov na leto, kar
je sicer pomembno, vendar ni dovolj. Trenutno
je v ZGS 47 tematskih poti, za katere se je ZGS
zavezal k upravljanju z izjavo, in 9 poti za katere
je ZGS sklenil dogovor o soupravljanju. Skupno
torej ZGS upravlja ali soupravlja 55 tematskih
poti. Finančna sredstva, ki jih ZGS načrtuje za
vzdrževanje tematskih poti, se razdelijo na del
za redno vzdrževanje (40 %) in na del za investi-
cijsko vzdrževanje (60 %). Vsako leto posebej se
določijo poti, ki bodo deležne finančnih sredstev
za investicijsko vzdrževanje. Zato so potrebni
naslednji dokumenti, ki jih morajo pripraviti
območne enote ZGS:
-	predlog vseh tematskih poti za redno in inve-
sticijsko vzdrževanje,
-	predlog poti za izdajo ali ponatis vodnikov,
-	predlog poti za strokovno svetovanje ZGS
upravljavcem poti,
-	projekt za investicijsko vzdrževanje oziroma
postavitev nove poti,
-	projekt za izdajo ali ponatis vodnika (brošure
ali zgibanke).
Za navedene dokumente so interno predpisani
obrazci.
Postavljanje novih poti v ZGS sicer sodi v proces
upravljanja tematskih poti, vendar je mogoče le v
izjemnih primerih in mora biti posebej utemeljeno.
Poti je že sedaj veliko, postavljene so že po vseh
območjih oziroma predelih Slovenije. Finančna
sredstva, ki jih zagotavlj a ZGS, so sicer pomembna,
vendar pogosto ne zadoščajo za vzdrževanje.
Poleg upravljanja tematskih poti ZGS tudi svetuje
drugim upravljavcem. Pri tem je pomembno, da
strokovno delo opravlja za tematske poti, za katere
obstaja formalno določena pravna oseba, zavezana
k odgovornosti za vzdrževanje in delovanje poti.
Neracionalno je vlagati čas in delo, ki sta tudi
denar, v tematske poti, za katere nista zagotovljena
dolgoročni obstoj in delovanje.
5 VIRI
Lesnik, A.: Razvoj gozdnih učnih poti in njihov pomen
za turizem, v Stanje in perspektive razvoja turizma
v gozdnem prostoru, zbornik posvetovanja, Izdal
Državni svet Republike Slovenije, Ljubljana 2006.
Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o
gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih načrtih
(Ur. list RS, štev. 12/2008)
Uredba o vrstah objektov glede na zahtevnosti (Ur. list
RS, štev. 37/2008)
Zakon o gozdovih (Ur. list RS, 30/1993 in nasl.)
Zakon o planinskih poteh (Ur. list RS, štev. 61/ 2007)
OPOMBE
1	Po evidenci ZGS in Ministrstva za okolje in prostor iz
leta 2006. Glej: Lesnik A., Razvoj gozdnih učnih poti in
njihov pomen za turizem, Stanje in perspektive razvoja
turizma v gozdnem prostoru, Zbornik posvetovanja,
izdal Državni svet RS leta 2006.
2	Širjenje poljudnega znanja o gozdu in gozdarstvu in
osveščanje javnosti o pomenu gozdov. Ena od nalog
ZGS, določena v Zakonu o gozdovih (Ur. list RS, štev.
30/1993 in nasl.)
3	Tri funkcije gozdov iz skupine socialnih funkcij,
določene v Zakonu o gozdovih (Ur. list RS, štev. 30/1993
in nasl.) in v Pravilniku o spremembah in dopolnitvah
pravilnika gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih
načrtih (Ur. list, štev. 12/2008)
4	Pojem gozdna pedagogika se nanaša na izobraževanje
laične javnosti o gozdovih in gozdarstvu. Ime so začeli
uporabljati v Avstriji (Waldpedagogik) in se vse bolj
uveljavlja v evropskem prostoru.
5	Bele pike z rdečim kolobarjem, ki jih je uveljavil
slovenski gornik Alojz Knafelc (1859-1937).