49. številka Ljubljana, v četrtek 28. febrnvarja 1895. XXVIII. leto. Ishaja vsak dan av«>(<«r, i/.itnSi nedelie in praznike, ter velja po poŠti prejemati za a v s t. r o - o p e r s k e dežele za vse loto 15 pld., za jiol leta S glcL« za Četrt leta \ glcL, za jeden mesec 1 gld. 4o kr.— Za Ljubljano brez pošiljanja na dom z« vse leto 18 pld., za četrt leta 8 pld. 30 kr., za jeden mesec 1 pld. li) kr. Za pošiljanje na doni računa se po 10 kina mesec, po o0 kr. za četrt leta. — Zh tnje dežele toliko več, kolikor pofitnina znaša. Za oznanila plačuje se od čtiristopne petit-vrste pa »> kr., če se oznaivlo jedenkrat tiska, po 5 kr.. če se dvakrat, in pti l kr . če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frar.kirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo iu upravni ft t vo je ua Konpiesnen: trpu st. 12. U pravni fi t. v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrauvne stvari. Vabilo na naročbo. ttlavuo p. m. ol»*ln»tvo uljuduo vnblino u» ■«»▼• nnr«»*l»o. »ture gospode nwr«cnlkf p«, ka* Mlini bo polekln kourrui meNem nnrudulnii, preelni«, do j«> <» provem ea«u ponove, do po*l-l|an|e ne preaeh« ln dn dob« vne številke. »SLOVENSKI NAROD" veljat m l>|u b 11 a nn ke imro«ulke brea |m»AII|m- n|n no dom: Vso leto . . . gld. !»•— I Četrt leto . . tfl«I.S*»v Pel leto ... „ 0-no| Jedeo ineneo. l*IO Bo po*ll|ou|e no dom »e roenoo IO kr. uo mener, SO kr. so četrt leto. II poalljonjeun po poŠti veljot Vots letu . . . K>d. j Četrt leto . . . Kld. 4* — ■>ol leto ... „ »•— I Jeden mene« . 1-4« ■o^* Woro*o|e se lobko ■ veoklm dnevom, o k kroAu ne moro poMlntl fndl aoroenluo, drogoce oe ne omlromo no doti eno uoroello. Upravništva ..Slovenskega Naroda". Državni zbor. Na Dunaj i, 27. februvarja. Poslanska zbornica je v današnji seji nadaljevala razpravo o kazenskem zakonu in sicer o četrtem poglavju, nanašajočem se na izvolitev in delovanje javnih zastopstev. Prvi govornik posl. dr. Pa ca k je obžaloval, da je zbornica vedno prazna, naj se razpravljajo še tako važne reči. Koaliranci pridejo le kadar je kaj veselega pričakovati ali kadar je dovoliti kaj podpore kaki delniški družbi. (Posl. I* e r n e r s t or-fer: Ali kadar je treba preprečiti volilno reformo!) Neko koalicijsko glasilo je pisalo v nedeljo, da bi večina, ko bi imela kaj zmisla za vržnost tiskovne svobode, morala reči vladi: Ua se ne premeni objektivno postopanje, se ne dožene novi kaz. zakon. To bi bilo zoper koalicijski katekizem, ki nč:i : 1.) verjemi slepo, kar reče koalicijska vlada; 2.) glasuj za vse, kar predloži koalicijsko večine odbor j 3.) ne govori zoper to, kar dela koalicija, naj je že dobro ali slabo, kajti Plener je to rekel, \Vin-dischgraetz je to potrdil in za to je veliki duhovnik koalicije Schonborn. Levičarji so izdali svobodo in spletajo sedaj bič lase. V Pragi so oblastva iznašla politične zločine, kateri se niti zgodili niso. Govornik razpravlja o konfiskaciji deželnozborskih govorov in zahteva, naj se določi, da je kaznovati tudi uradnike, če falsiiicirajo volilne liste itd. ter nasve-tuje, naj se predloga vrne odseku. V istem zmislu je govoril tudi posl. S 1 a v i k, posl. dr. Slama pa je pojasnjeval neodvisnost sodnikov, kakor je v resnici. Povdarjal je, da se je od njega zahtevalo, naj odloži mandat, če hoče avan-zirati, omenil, da je bil neki sodni pristav premeščen, ker je sodil premilostno, dočim so praški izjemni sodniki avanzirali, ker so svojo stvar dobro opravili. Posl. dr. Scheicher se je krepko potegoval za politično svobodo in tiste, ki ravnodušno gledajo, kako se čedalje bolj utesnuje ta svoboda, svaril rekši: Propadli boste, dan se nagiba k večeru in vsi, ki danes ne ščitijo svobode in pomagajo stvar-jati uduševalne paragrafe, vsi ti se bodo še močno kesali. Mlndočehi in drugi svobodomiselni poslanci so tem besedam viharno ploskali, posl. Pemerstorfer pa je vzkliknil: To je v resnici liberalen duhovnik! Govoril je še posl. Purghart, potem pa je pravosodni minister se potegoval za predlogo in zavračal predgovornike Posl. Pemerstorfer je dokazoval, da je vsa reforma malomarno zasnovana, česar je v prvi vrsti kriva levica, ki se za nobeno stvar več resno ne zanima. Levičarji sploh nimajo več zmisla za politične delikte, ker jih sami ne morejo storiti, saj nimajo nikakega političnega prepričanja več. O svojem liberalizmu ne vedo ničesar več, skrbe samo, da ostanejo njih pristaši v ministerst vn in da slepe svoje voliloe. Govornik je konečno rekel, da spoštuje zbornico le tisti, katerega silijo barbarske kazenske določbe, za kar ga je predsednik poklical k redu. Ko so še govorili Menger, Scheicher in Pininski, sejo debata zaključila. Koncem seje so poslanci Pacak in tovariši nujno predlagali, naj zbornica izjavi, da je sodno p stopanje glede govorov izrečenih v drž. ali dež. zboru zoper določbo čl. 1<>. drž. osnovnih zakonov in zoper §. 28. tisk. zak. O tem predlogu se je imela viharna razprava, v katero so posegli dr. Pacak, dr. Kronavvetter, dr Herold, dr. Lueger, dr. Ba-leutlmr in — dvakrat pravosodni minister. Značilna je bila debata, ker je pojasnila, kako se postopa proti opozicijonalnim listom Nujnost se je seveda odklonila. Prihodnja seja bo v petek. V IJ lili 1Jrt li I. 28. februvarja. Celjska gimnazija. Pričakovati je, da bode nekaj mesecev vprašanje o celjski gimnaziji popolnoma obvladalo avstrijsko notranjo politiko, kakor so jo ob svojem času dunajske punktacije. „Prze-glad", kateri poljski list ima zvezo z levico, toži, da je položaj poljskega kluba v tem vprašanji jako težaven. Glasovati bode moral proti levici ali pa proti Hohemvartovemn klubu, kar je pa oboje jako kočljivo. Nadeja se pa ta list, da se bode našel kak pot, da o tej stvari glasovati ne bode treba. Najbrž misli poljski list, da bi se vsa stvar še odložila, kar pa ne pojde. Sicer je pa vlada sama kriva vsega tega težavnega položaja, ker se je preveč ozirala na levico. Vpeljala naj bi bila administrativnim potem paralelke, pa bi ne bilo treba nobenega sklepanja. Celjski Nemci bi bili zabavljali kftoib 14 dnij po svojem glasilu, pa bi bilo vse mirno. Drugi Nemci bi se pa za vse ne bili dosti zmenili. Vprašanje je le zaradi tega tako težavno postalo, ker je vlada preveč omahovala in stvar odlašala. Nemci so dobili čas za agitacije in pogum, videč, da se jih vlada boji. „Czasu pa misli, da bodo Poljaki glasovali za dvojezično gimnazijo v Celju in da se ta postavka vzprejme vzlic opoziciji liberalnih Nemcev. Koalicija se maje in zatorej ugibljejo, kako bi jo podprli. Dunajski dopisnik „Miinchener Allg Zeitung", o katerem se ve, da ima zveze z nekaterimi koalicijskimi vodjami, trdi, da je krona prepričana o potrebi koalicije. To je pač zloraba krone v strankarsko namene in ima le namen, pritiskati na nekatere stranke. Prepričani smo, da tudi taka sredstva ne bodo za dolgo pomagala. Ivi^tek:. P s y c h e Črtica; češki spisal Svutopluk (*'ech. Okrutnež! Rekel je takoj, da ne bode sel. Ali je njegova beseda nedotakljiv zakon? Za trdno spm se nadejala, da se bode konečno vendar-le podal. S tem, kar sem si poljigoma prihranila, napravila sem si skrivaj prav ukusen kostum za Psvcho, — saj je ona najljubša njegova podoba iz bajeslovja! &ele zadnji trenotek sem ga hotela presenetiti s tem kostumom, prepričana, da bode vpognil tilnik pred nežno ljubico Amorjevo in pred — popolno istini -tostjo! O, nisem poznala trdovratnost tega tilnika! Kostum mu je prišel pred časom danes v roke. Tenko tkanino razgrne ne preveč varno, in vzklikne : „Kaj jo to? Maskeradna obleka?" »Da, moj kostum za današnji ples", odgovorim z laskajočo prošnjo v očeh in s trdnim glasom. nTi — Psvche?" ' Glas, a kakoišnim mi je stavil to vprašanje, te je res razžalil. »Zakaj bi se ne oblekla kot Psvche?" vprašam razdražena. „Sem-li morda pretumpasta za ta kostum, nepripravna, grda —?" „Ali pomisli, da nisi več dekle! Za omoženo žensko pa se tak kostum kratko ne spodobi. Sicer pa — precej, ko si mi prvič o tem omenila in pozneje še nekaterekratt sem izjavil, da ne bodem šel na današnji ples. Povedal sem ti, da imam jutri važno opravilo, za katero se moram še danes pripravljati pozno v noč, da —.u ln trdovratne] ponovi vse plitve izgovore, s kupmi je htel podkrepiti svojo trdokornost in vla-doželjnost. Zaman so moji ugovori, prošnje, solze, — njegovo kamenito srce se ni dalo omečiti. Konečno zbežim v srdu in solzah v svojo sobo, — gotovo je čul, kako sem znotraj hitro dvakrat obrnila ključ, — ločena sva, — naj se on poleg pripravlja na jutrajšnje opravilo zaradi mene do jutranje zore, — ni se mu treba bati, da bi ga motille. S tako neprijaznimi mislimi koraka mlada gospa v svoji sobi po pregrinjalu, katero je odnašalo šum njenih hitrih stopinj. Na jedenkrat obstoji pred zofo, kjer je zapeljivo ležal perutast kostum za Psvcho. „Ubogi kostum!" Prihrani si ga lahko za bodoče leto, tako jo je soprog tolažil. Za bodoče leto! Koliko sarkazma! Tako ravna /. njo, četrt leta po svatbi. Videl je v njej še vedno učenko, katero je podučeval v hiši njenih roditeljev. Ali kako drugače, kako popolnoma drugače se je takrat vedel proti njej. Seveda na prvi pogled je bil strog, ali izpod stroge skorje častitljivega profesorja so kradoma sijali pogledi občudovanja in hrepenenja, pogledi najnežneje ljubezni, ki so njej odkrili vso njegovo dušo, mnogo preje, predno mu je odločilna besedica zdrknila z ustnic . . . Ona se spominja tistega trenutka. Da Psych •, baš Psvche mu je razvozlala mol čeči jezik. Bila sta sama v sobi. Mladi profesor začne svoji učenki odkrivati skrivnosti starodavnih pravljic in nagloma obstane, ko dospe do onega mesta, ko se Psvche s svetilko v roki tiho nagne nad spefiim Amorjera. Pri tem jo pogledi toli čudno, da postane ru-deča in oči povesi. Čutila je samo, da je njegova roka prijela njeno in čula prisrčen vzdih: „Ti si najlepša podoba, Psvche, kar sem jih kedaj videl, kar sem kedaj sanjal. .laz U ljubim, moja sladka duša! ..." Graški mestni zbor proti deželnemu zboru. Graški mestni zbor je skleni! neko jako ostro resolucijo, v kateri obsoja nemške nacijonalce in liberalce, da so odstopili od prvotnega Kienzlo-vega predloga in pozivlje nemške poslance, da vse-kako izstopijo iz koalicije, ako bi se vzprejela celjska dvojezična gimnazija. „Grazer Volksblatt" se zaradi tega jako huduje in zmatra ta sklep mestnega zbira za zasmehovanje konservativcev in pozivlje vlado, da naj sklep ustavi. Zanimiva odločba ministra Madeyskega. Minister Madevski je v nekem posebnem slučaji odločil, da ima v duhu šolskega reda razrednik nadzorovati učence pri verskih funkcijah, pri njem se imajo učenci srednjih sol opravičevati, če ne pridejo k službi božj, iin on ima eventuvalno dajati tudi di-spenze v tem oziru. Ministerstvo pravi v utemeljevanju, da s tem, da se katehetom odvzame nadzorovanje mladine, njih stališče nič ne trpi, temveč le pridobi. — Dunajska r Reichspost" hudo kritikuje to odločbo, po kateri tudi kak Žid more nadzorovati katoliško mladino pri božji službi, kar se bo gotovo večkrat zgodilo v domovini ministra Ma-deyskega Madjarska lojalnost se je zopet jako lepo pokazala ob smrti nadvojvode Albrehta. Skoro vsi madjarski listi jako zaničljivo pišejo o tem članu cesarske rodbine. „Mapyar Hirlap" pr-«vi, da ne more izražati čuvstev, ki bi ne bili resnični. Na oseski deŽelnobramboVlki vojašnici se je bila razvila črna zastava, katera se je pa zopet umaknila na višje povelje iz Budimpešte. Ta dogodek pač mišljenje madjarske gospode jako dobro karak-terizuje. Novi ruski minister u nanj i h stvarij. Preko Londona prihaja novica, da je veleposlanik Staal imenovan novim ruskim ministrom vnanjih stvarij. Staal je ie prileten diplomat, kajti rojen je 1828, I. in je nred nekaterimi tedni slavil že petdesetletnico svojega diplomatičnega poslovanja. S Staalom bi bili najbrž precej zadovoljni Angleži. Nemški liberalni listi so tudi takoj v začetku se navduševali za tega diplomata, ker se nadejajo, da bo pospeševal prijateljstvo mej Nemčijo in Rusijo. Italija in Francija. Mej tema državama vlada največja nezaupnnst. Francozi sedaj delajo velike utrdbe in to vznemirja italijanske vojaške kroge in premišljajo, da bi ustanovili velik utrjen ostrog v Gastrogiovanniju, središči Sicilije, v varstvo tega otoka. Seveda proučevati načrte je lahko, a težje jih bode Italijanom izvesti pri njih slabih državnih financah. V tem oziru se ne more meriti Italija s Francijo, kateri ni nobena težava dobiti denarja, če tudi so se njeni državni dolgovi že močno nagromadili. Rumunski rudniški zakon Itumnnska vlada sedaj napenja vse sile, da zmaga s predlogo rudniškega zakona. Proti vladni predlogi je vsa opozicija, ker se ž njo dovoljuje tujcem baviti se z rudokop-stvom v Uumuniji. Vlada je predlogo najprej predložila senatu, ki jo je vzprejel po burni razpravi z večjo večino, nego je vlada sama pričakovala. Težje bode pa v zbornici poslancev, a vender se vlada nadeja, da dobi večino. In zdaj? Jedno leto je komaj od onega trenotka in ista usta govore z zaničljivim posmehom, da nisem sposobna, predstavljati Psycho. — In zakaj ? Ker sem mej tem postala njegova soproga, — njegova soproga? Ne, samo dekla, robkinja . . . Kakor rabelj me tu notri zapre mej tem, ko sto druzih srečnejših žen žarečih lic hite v vrtinec nedolžnega veselja. 0, zdaj gotovo prihaja že zadnji voz, zdaj se že pisana mešanica plesalce? ziblje sem in tje, smejoč in šaleč se po dvorani. Do zdaj nisem še nikdar užila tega veselja. Danes sem hotela prvič na maskeradni ples, — prvič v življenji. To je samo lisasta dolgočasnost, meni on. Jaz ne verujem, ln zakaj mi jo ne pokale? I 'bogi kostum ! Zaman si napravljen. Tvoja lepa metuljeva krila se ne bodo razvila k sijajnemu poletu, nobeno človeško oko se ne bode razveseljevalo nad tvojo mavrico! Pod streho bodo bledela in zvenela sredi prašne šare ! Ne, tega ne smejo! Vsaj jaz sama te hočem videti v popolni krasoti. Tega mi okrutnež ne more braniti! (.Kunec prih.) Deželnega poslanca Ivana Hribarja prvi govor povodom proračunske razprave v deželnem zboru kranjskem dne 16 februvarja 1805. (Po btenogratifinem zapisnika.) (Dalje.) Ali če sploh premišljujem o političnem življenji na Kranjskem, vidim, da stoji to življenje pri nas v znamenji c. kr. okrajnih glavarjev. O nkr. glavarjih je bilo tukaj mnogokrat govorjenje in največ pritožb se je čulo ravno o njih. Ne bodem preiskaval. v koliko da so bile te prit »žbe opravičene ; jedno pa moram sklepati iz resolucije, katera je včeraj bila sprejeta v tej visoki zbornici: da se v naši deželi kot politični uradniki še vedno nameščajo osobe, katere niso zmožne slovenskega jezika. Utegnilo bi se mi ugovarjati, gospoda moja, da primanjkuje slovenskega dorastka v politični službi. To je deloma resnično, pa zakaj ga ni ? Ker vsak Slovenec, če prestopi v politično službo, vidi, kako ga mlajši ljudje preteruje|o, kako ti avanzujejo, on pa ostaje vedno in vedno na nižjem službenom mestu Vsaj smo ravno lani videli, kako se je politični uradnik, rodom Slovenec, naveličal večnega čakanja in je zato rajše izstopil iz politične službe. Vsaj ni nobena tajnost, gospoda moja, da dandanes; v politični službi samo pleinenitasi, vzlasti od barona navzgor hitro avanzujejo; kar pa ni plemenitašev, tistim gre jako žaltovo. In ravno dežela naša je ona dežela, v katero prihaja največ plemiških sinov, da hitro napravijo karijero. Jedino Bukovino imate še, kjer se taki poskusi vrše morebiti še obilnejše kakor pri nas. Prepričan sem, da bi ne bilo težko, dobiti za politično službovanje dovolj uradnikov popolnoma zmožnih slovenskega jez k i, ko bi vlada se hotela postaviti na stališče, katero je v ustavi izrečeno: da SO namreč vsakemu avstrijskemu državljanu jednako pristopne vse državne službe Će ima politični uradnik plebejskega, slovenskega rodu tiste sposobnosti, kakor slovenščine ne znali uradnik plemiškega rodu, |>otem bi mu morala dana i iti prednost pred plemenita.šem Zahbog, da za to neče vedeti vlada. Bojim se le, ker sem lanskega leta čital, da misli vlada število okrajnih glavarjev — ne okrajnih glavarstev — na Kranjskem pomnožiti, da bide to storila samo zaradi tega, d * se bode moglo namestiti še nekoliko jdemenitašHv, za katere vlada nima nikjer drugje prostora Doslej nisem slišal, da bi se nameravalo pomnožiti število okrajnih glnvarstev, s čemer bi nam bilo ustreženo, temveč bojim se, da sh bode pomnožilo le število okrajnih glavarjev 8 tem, da se kreira nekaj novih službenih mest pri 0 kr. deželni vladi. Gospoda moja, kako pa je z našim šolstvom? Na šolskem polji smo Slovenci tudi v tej kronovini še vedno zadnji izmej avstrijskih narodov. Lahi, katerih je v naš' državi komaj polovica toliko kakor nas Slovencev, imajo jiopolne srednje šole s svojim iKuiim jezikom; Rusi v Galiciji, s katerimi vlada tudi ne simpatizuje posebno, imajo dve popolni srednji šoli z ruskim učnim jezikom, le nasproti narodu slovenskemu postopa vlada tako mačehovsko, da s* dandanes nimamo niti jedne popolnoma slovenske srednje šole. Ko smo tukaj govorili, tla naj se v 5. in ti gimnazijskem razredu za štiri predmete uvede slovenščina kot učni jezik, nam je gospod deželni predsednik dal razumeti, da bode to šlo jako težko. Ali kljubu temu se mi ne bodeno ustrašili nobenega truda. Skrbeli bodemo, da se pripravijo slovenske učne knjige in potem bodemo z vso silo zahtevali, da se jedenkrat tudi nam Slovencem stori pravica. O c. kr. deželnem šolskem svetu tukaj govoriti , je skoraj odveč. Vsaj se je o njem govorilo pri razpravi o proračunu normalnošolskega zaklada in vsaj veste vsi, kako naklonjenost kaže c. kr. deželni šolski svet zahtevam slovenskega naroda. Zakaj, gospoda moja, pa so pri nas razmere tako žalostne? Jaz pravim da zato, ker narodna stranka v tej visoki zbornici ni več tista, kakoršna je bila nekdaj ; ker nima več tistega poguma, ki je pred nami navdajal politične bojevnike naše narodne stranke Spominjam Vas samo na jedno jako značilno stvar. Dne *2. oktobra 1890. sešli so se v Ljubljani poslanci vseh slovenskih kronovin, da se posvetujejo o programu, po katerem bi se imeli ravnati vsi slovenski poslanci. Končno se je sprejel dotični program z vsemi glasovi, in naročilo se je vsem slovenskim poslancem, da ta program v veljavo sjiravijo v svojih deželnih zborih. Gospoda moja, kaj se je zgodilo pri nas? Sprejelo se je par toček; glede drugih toček pa narodna večina ni imela toliko poguma, da bi jih bila s-na vila pred forum te visoke zbornice. Takošen je dandanes pogum narodnih zastopnikov. Zato pa se ni čuditi, če Slovenci v političnem oziru ne na-p red njem o bolje, kakor smo napredovali dosedaj. Velik del narodne stranke v tej visoki zbornici je prešinila koalična popustljivost. Koalic ja je tudi pojem, o katerem smo tukaj že večkrat govorili in o katerem bi bilo odveč, da bi še jaz govoril. Toliko je gotovo, da je glavni namen koalicije, zadrževati vsa narodna vprašanja in, žalibog, ona razume stvar tako, da hoče zadrževati narodna vprašanja, kadar gre za korist Slovanom; nikakor pa ni videti iz postopanja nemške levice n. pr. v štajerskem de* žel nem zboru, da bi koalicija hotela zadrževati narodna vprašanja, kadar gre za koristi nemške narodnosti. Kadar je govor o slovenskih narodnih težnjah, vidite tudi v tej visoki zbornici, da se možje narodnega prepričanja družijo s koaliranci v načelu, da je treba z dnevnega reda postavljati narodna vprašanja. Tem razmeram je pa tudi pripisati velik del politične mizerije, v kateri živimo dandanes. Vsled tega se širi pri nas nek Čuden dnh, kateri bi imenoval duh internacionalizma. Nekdaj smo imeli drng pojem za to prikazen, nazivljali smo jo nemškutarstvo, dandanes pa je ta izraz prišel nekoliko iz mode in zato govorim rajše o mejna-rodnih nazorih, katerih se je držal n. pr. tudi naš deželni odbor, ko je izdal famozni ukaz, da se v Ljubljani ne smejo napraviti samoslovunski napisi na uličnih tablah, kakor je bil to sklenil mestni zastop ljubljanski. Jaz sem popolnem prepričan, da se — recimo n. pr. politična dioskura Žitnik in Povše — nikakor ne strinjata z nazori, katere je deželni odbor navedel v opravičevanje svoiega ukaza. Gospod tovariš dr. Žitnik je v svojo čast že sani to naglašal; ali vender vem, da bodeta, če ju vprašate, če gresta v tej stvari z deželnim odborom, odgovorila: „Midva se strinjava z deželnim odborom." In zakaj Vam bodeta dala tak odgovor? Ker sedita na tisti politični ladiji, katero krmi častiti današnji gospod poročevalec kanonik Klun. (Poročevalec Klun: „Jaz sem torej ta vel'k nem-škutar!" — Veselost.) Gospoda moja, Čisto naravno je, da se je, ko je v narod prodrla vest, da je deželni odbor — — opiraje se na moč, ki mu jo daje § 84. mestnega statuta ljubljanskega — zaukazal ustaviti sklep mestnega zbora glede samoslovenskih napisov na ljubljanskih uličnih tablah po vsej slovenski domovini odzvala burja nevolje. Vsak slovenski rodoljub je čutil, da se je s tem ukazom dal udarec v obraz slovenski narodnosti in da je bil to jako občuten udarec, občuten tembolj, ker je prihajal od korporacije, od katere bi bili Slovenci smeli po vsej pravici pričakovati, da bode vedela varovati naše koristi in braniti naše pravice pri vsaki priliki; pričakovati, da si bode vselej v takih slučajih poklicala v spomin, da smo Slovenci v tej kronovini že dosti dolgo hlapče val i v deželo priseljenemu Nemcu. Osamosvojenje, dejal sem, mora biti geslo vseh narodov. Postavljati se morajo na lastne noge. Zlasti bi to geslo moralo aktuelno biti za one na* rode, ki so leta in leta živeli v sužuosti. In res vidimo vzgled v onostranski državni polovici, koliko so Madjari dosegli, ker v dnevih suženjstva niso izgubili vere in zaupanja v lastno svojo moč in veljavo. (Dalje prih.J Dnevne vesti. V Ljubljani, 28. februvarja. — (Cesarjeva zahvala.) Današnjega uradnega lista posebna izdaja pnjavlji lastnoročno pismo cesarjevo na ministeiskega predsednika VVindisch-graetz.i, s katerim pismom se presvetli vladar zahvaljuje za izraze sožalja na smrti nadvojvode Albrehta. — (Gostovanje hrvatske umetnice.) Kakor smo že poročali, stopi jutri prvič pred slovensko občinstvo hrvatska umetnica gospodična Hermina S u m o v s k a kot gost in sicer v u logi Marguerite Gautier v Aleksandra Dumasa efektni drami „Dama s kameli i ami". Znano je, da spada težka uloga Marguerite Gautier mej paradne uloge velikih traged inj len nore Duše in Sare Bernbard in da sta si ti umetnici priborili baŠ s to ulogo svetovno slavo. Naša hrvatska umetnica ustvarja ta značaj deloma po uzorih omenjenih tragedinj, večinoma pa samostojno in z uprav pretresujočo realistiko. Zanimanje za to predstavo je splošno. Brezdvomno bode naše občinstvo na primeren način pozdravilo simpatičnega hrvatskega gosta. — Vodstvu slo ven« skega gledališča se je tudi posrečilo dobiti za prihodnje tri predstave kompletno civilno godbo na lok, katera bode igrala mej posamičnimi dejanji. — (Slovensko planinsko društvo) razpošilja ravnokar svoje letno poročilo za I. 1894., v katerem popisuje obširno delovanje osrednjega društva, kamn>ške in savinske podružnice, navaja, katera pota je društvo že zaznamovalo, prijavlja imenik članov in naposled društvene računske zaključke. Dodani sta tudi razpravici : „I)r. Johannes Frischauf* spisal Fr. Kocbek (s podobo prof. Frischanfa) in „Prvi bribolazci na Triglavu v dobi 1778. do 1837.% spisal Fr. Orožen. — (Pustna veselica „Slav6evau) Vrsto pustnih veselic narodnih društev je zaključil vrli „Sla-vec" s prav živahno in dobro obiskano zabavo, katero je priredil v torek zvečer v Perle sovi gostilni, ker drugod ni bilo dobiti pripravnega mesta. Da so ' bili ti prostori pretesni za mnogobrojne došle pri* jatelje društva, ni nam treba še le poudarjati. Mnogo jih je moralo oditi. Zabava je bila neprisiljena in ples živahen ter je prišlo tudi nekoliko mask. Mej presledki je nastopil zbor z nekaterimi šaljivimi skladbami, kar je izdatno pripomoglo, da je bila zabava še bolj živahna. Tako smo prebili zadnji predpust, v katerem so se razna narodna društva morala potikati po tujih, dostikrat nedostatnih prostorih. — (Društveno gibanje v Ljubljani) Kakor posnamemo iz uradnih podatkov, bilo je pretečeno leto v Ljubljani 106 društev in sicer 59 slovenskih in 18 nemških, ostala društva pa so internacionalna. Izraej slovenskih društev ima največ članov „Družba sv. Cirila in Metoda" in sicer 11.417; „Slovenska Matica" imela je koncem 1894 leta 2529 članov, „Zaveza slovenskih učiteljskih društev" 1(145, „Narodna čitalnica Ljubljanska" 233, „Slovensko planinsko društvo" 281, pevsko društvo „Ljubljana" 254, telovadno društvo „Sokol" 881, „Glasbena Matica" 637, pevsko društvo „Slavec" 297, „Ra-dogoj" 197, „Dramatično društvo" 299, „Slovensko društvo" 418, akaderuično ferijalno društvo „Sava" 100, „Pravnik" 174, „Pisateljsko podporno društvo" 69 in klub slovenskih biciklistov 57. llazven tega obstoji samo še po imenu 18 društev, ki pa v pretočenem letu niso nič več delovala. „ Železniško bralno in izobraževalno društvo" se je prostovoljno razšlo. Vsa v Ljubljani obstoječa društva imela so koncem lanskega leta 50.907 članov. Kakor je iz teh podatkov razvidno, je društveno gibanje v Ljubljani tako živahno, kakor razmerno menda v nobenem drugem mestu avstrijskem. — (Tragikomičen prigodek v pust no nedeljski noči ) Bilo je na pustni ponedeljek zvečer. Gospod papa, znan lovec, je svojo hčerko in dve drugi gospodični, vse v ukusnih plesnih toaletah izročil previdnosti nekega fijakerja, mu dopovedal, kam naj jih pelje ter mu zabičal, naj prid** po nje ob 2. uri po polunoči. S tisto prostodušno iskrenostjo, s katero zatrjujejo kočija.ši naj ne verjetnejše stvari, je tudi ta fijaker obljubil, da bo naročilo točno izvršil. Gospod papa zadovoljen, da je naletel na tako značajnega fijakerja, je šel v kavarno, gospodične pa so se odpeljale na ples Prvo polovico svojega naročila je fijaker vestno izpolnil. A noč je dolga in noč ima svojo moč, posebno pred pustom. Naš fijaker je po daljšem ugibanju spoznal, da ne more biti zakona, ki bi mu branil iti spat takrat, kadar ga veseli, a ker se ni hotel usesti na svojo moško besedo, naprosil je tovariša, naj gre ob dveh po rečene gospodične. Ta tovariš je položil roko na srce in slovesno obljubil storiti, kakor mu je naročeno. Pomirjen krenil je prvi fijaker proti svojemu domu. Pa tudi njegovega namestnika je kmalu obšla želja, priti v posteljo, čim dlje je čaka), toliko bolj se je sprijaznil z mislijo, da ne pojde sam po gospodične in naposled je to naročil svojemu tovarišu Francelj nu ter se spravil domov. — Ta Francelj je torej čakal, da odbije 2. uro. ('tkal je potrpežljivo, le žejo, to hudo tijakersko žejo je hodil pridno gasit. Ko je odbita dve, je bil mož na svojem mestu. Gospodične so prišle in sedle v voz, Francelj pa je udaril pogumno po konjih. „Le hitro" je klical in kakor blisk je d nI ral voz mimo stolne cerkve. Zajedno pa je začelo na vrlega moža delovati za-Vžito vino. Jel je prepevati, da se je daleč razlegalo in priganjal konja, da se je kar iskrilo. Namenjen je bil v frančiškanske ulice, a hkrati so zapazile vozeče se gospodične, da so že pri tobačni tovarni. Fijakar je pa le poganjal konje. Gospodične, vse prestrašene: Za Boga, kam nas pa peljete V Fijakar zapazi v tem hipu znano gostilno in odgovori sila vesel: V Ameriko! In kar mu ni šlo v glavo, da bi gospodične se rajši peljale domov kakor v Ameriko. Ko pa gospodične le niso odnehale, udal se je in obrnil voz ter krenil zopet proti mestu. Do „Tonhalle" je srečno prišel, tam pa ga je menda za trenutek zapustil angelj varuh, kajti telebnil je z voza in komaj pobral svojega rojstva kosti. Ta nezgoda ga je silno pekla. Njegovo samoljubje je bilo razžaljeno. Tri lepe mlade gospodične so ga videle, ko je padel z voza. Kaj si bodo mislile? Da ne zna voziti. Vse prej, tega pa ne, tako je govoril sam sebi in priganjal z novo silo konja. Ni pa krenil v frančiškansko ulico, ampak naprej na Dunajsko cesto in proti Šiški. Gospodične so prosile in grozile in jokale ali Francelj se za vse to ni zmenil, dokler ni stal pred zaprto mitnico. Tam je moral ustaviti. Gospodične porabile so to priliko in hitro zapustile voz. Galanten mitničar jih je spremil domov. — Kaj je Francelj tisti večer še vse počenjal, ni znano, ve se pa, da bo delal pokoro, za kar je postni čas jako pripraven. — (O vremenu.) Z letošnjimi zares izrednimi vremenskimi razmerami se bavijo radi tudi strokovnjaki, ki nič dobrega ne pričakujejo od velike množine snega. Znan preiskovalec podzemskih jam in meteorolog, gozdni komisar gosp. Viljem Putick pravi, da je letošnja zima upravo raete-orologična redkost. Iz vseh krajev sveta so došla žalostna poročila o nenavadnih vremenskih razmerah, snega je bilo povsod izredno obilo. Glede na veliko obsežnost in na povprečno visokost padlega snega se je bati velikih povodnji. Mnogo se pa da rešiti, ako se pravočasno misli na nevarnost in se stori vse, kar je mogoče, da se jo prepreči, predno še ni prepozno. Zatorej opominja g. Putick, naj se povsod stori že zdaj vse, da se bode moglo uspešno omejiti elementarne sde, ako nastopi nenadoma prevrat vremena — Znani Falb pa prorokuje, da bodemo imeli sneg še v maju. In res je danes po noči padel zopet nov sneg. Će pojde to tako naprej, utegne Falb prav imeti. — (Popravek.) V včerajšnjem našem listku je na prvi strani, v tretji koloni namesto „ Afera Clemencenu" čitati „Stara pesem". — (Nova šola ) Deželni šolski svet je sporazumno z deželnim odborom kranjskim dovolil, da se ustanovi jednorazredna ljudska sola v Starem bregu v kočevskem okraju za vasi Stari in Novi breg, Trnovec, Kigle in Grintovec, in da se siste-niizuje učiteljsko mesto v IV. plač. razredu. — (Trboveljsko pevsko društvo „Zvon") je priredilo 25 t. m. veselico, katera je pod vodstvom vrlega predsednika, g. kapelana Gregorca. prav dobro vspela. Na veselico se je zbralo lepo število gostov. Zastopana je bila častno vsa trboveljska dolina, a jirišlo je tudi mnogo gostov iz drugih krajev, posebno iz Hrastnika in Laškega trga. Vse točke vzporeda zvršile so se izborno. Petje je bilo lepo. Posebno pohvalo zaslužijo vrli šmar-tinski tamburaši, ki so vzbudili Trboveljcem tako navdušenost in veselje do slovanske tamburice, da so sklenili ustanoviti tamburaško društvo. Vse je bilo veselo in zadovoljno. — (Križem sveta' je potovala dopisnicu, katero je nekdo dal v Trstu na starega leta dan na pošto. Namenjena je bila v Col nad Vipavo. Naslov je 'bil povsem razločno pisan „Spo tovani gospod J. Iv . . v Colu nad Vipavo". Iz Trsta je šla dopisnici najprej v Kolonj ob Benu. od tod čez London in Manchester v „Colue" v Ameriki, od tod zopet nazaj v London in v Trst ter je naposled prišla srečno tudi v Col nad Vipavo. Kriv je tega poštni uradnik v Trstu, ker ne zna slovenski. * (Zopet umor na Dunaju.) Predvčerajšnjim je prišel k nekemu branjevcu v IV. okraju mlad, precej slabo oblečen fant in ga prosil, naj mu menja tisočak. Branjevec je fanta zadržal in poslal po policijo. Fant, vprašan, kje je dobil tisočak, je odgovoril, da mu l-a je dal zidarski vajenec Jakobek, 16letni sin nekega hišnika. Policija je tudi tega prijela. Ta je trdil, da je našel mnogo srečk, da jih je v neki menjalnici prodal in zanje dobil tisočak. Policija tega seveda ni verjela nego, sluteč, da sta fanta denar ukradla, jela najprej poizvedovati v hiši, kjer je .Jakobekov oče hišnik. V tisti kisi stanuje tudi postavna gospa, udova nekega stavbenega mojstra, Dora Jantska. Priljubljena ta ženska ni, ker se bavi z oderuštvom. Ko zahteva policijski komisar, naj pride Jantska k njemu, izve, da je že teden dnij nihče videl ni. Ker se na trkanje na vrata nihče ne odzove, ukaže komisar šiloma odpreti vrata. Sredi sobe je ležala Dora Jantska mrtva, umorjena. Morilec jo je najprej zadavil z motvozom, potem pa še z nekim železnim orodjem udrihal po njej. Jakobek je priznal, da je umori staro ženo iu oropane vrednostne papirje prodal ter dobil zanje tisočak. Tovariš, ki je hotel tisočak menjati, ni vedel, da je Jakobek umoril ženo, nego mislil, da je res srečke našel. Jakobek je staro ženo že 10. t. m. umoril. Policija sodi, da umora ni sam zvršil, ampak da mu je kdo pomagal. * (Kolera je ponehala) v Avstriji popol noma, kakor je poročal v najvišjem zdravstvenem svetu zdravstveni referent dr. Kusy. * (Milorad Šapčanin f.) V Belem gradu je te dni umrl Milorad Šapčanin, intendant ondotnega srbskega gledališča in odličen pisatelj. * (Grozen samomor.) V Tekuczy-u na Ga-liškem se je usmrtil na grozen način 75 letni vpo-kojeni ljudski učitelj Lopatiuski. Polil se je namreč ves s petroljem in se potem zažgal. Našli so ga popolnoma sežganega. * (Štedljiva tašča.) V svarilo vsem tistim materam, ki postanejo prej ali slej tašče, zabeležimo to-le dogodbico: Neki židovski bogataš na Dunaj i se je hotel predvčerajšnjim poročiti in je naročil pri rabinu „poroku prvega razreda". Tempel je bil slavnostno okrasen, ko pa je prišel ženin z nevesto in svati, jih je cerkovnik peljal v neki temni kot, češ, da se bo tam vršila poroka. Ženin je strmel, svatje so strmeli. Ko pa je cerkovnik povedal, da je tašča izprosila gratis-poroko, začel je ženin prav po židovsko razgrajati in je končno pustil nevesto in svate v templu, sam pa Šel po svojih potih. Nauk te dogodbice je: tašči ne pokaži svoje prave narave, dokler ni poroka zvršena. * (Originalna oporoka) V Putneyu na Angleškem je umrla neka 78letna gospodična Netty Bloomer, zapustivši 400 000 gld. V svoji oporoki pravi: „Bila sem samica, a ne prostovoljno. Trikrat sem bila zaročena in trikrat zapuščena. Obresti moje zapuščine naj se vsako leto na dan moje smrti razdele mej pet nad 40 let starih samic, ka tere dokažejo, da so bile zaročene in da so jih moški na cedilu pustili. Ako bi se kako leto ne oglasila nobena prosilka, kar pa je pri pokvarjenosti sedanjih mož skoro nemogoče, naj se dotične obresti dodenejo kapitalu." Iz te oporoke bi človek lahko sklepal, da je še 78letna starka hrepenela po možu. I___ Slovenci in Slovenke, vpišite se v družbo sv. Mohorja! I Darila.: Uredništvu našega lista sta poslala: Za družbo sv. Cirila in Metoda: G. Avgust D r u k a r, tajnik moške podružnice v Kranji 6 kron, katere je pri maskeradi narodne čitalnice v Kranji privedeževala za družbo sv. Cirila iu Metoda ciganka vedeževalka (gdčna. 0. D.) — N-trudna čitalnica v Kostanjevici 2 kroni 6 0 vin., nabrane za Veli-kovško šolo po ciganki na maskaradi dne 24. t. m. — Skupaj 8 kron 6 0 vin. — Živeli rodoljubni darovalci in darovalke in njih nasledniki! — „Ljubljanski Zvon" ima v št. 3. to-le vsebino: A. Aškerc: Kaznovani paša. Romanca J Ivan N. Resman: Naše dekle; L. Habetov: Imel sem ljubi dve; R.: Groga in drugi: Fndolin Kavčič: Znameniti Slovenci; Josip Stare: Pisma iz Zagreba; Fr. Smolnikov: (> raznesilih; Tugomer: Njiva; Pavlina Pajkova: Roman etaregi samca; Ivan Vrbovec: Iz domače zgodovine. Razbojniki na Kranjskem; Ivan N. Resman: Zdravilo; Slavoljub Dobravec : lijitelj Gregor; Slavomir: Slike iz rudarskega življenja. IV. Polžev Andrejec; Ivan Steklas .: ( Uvojitev Kaniže po Turkih leta 1(100: M. Valjavec: K petemu sešitku \VoIfovega slovarja. Listek: Nadvojvod« Albreht f; Družba sv. Mohor a : Doneski k zgodovini Škofje Loke ; Bibliografija slavenska; Levstikovi zbrani spisi; Planinski vest.nik: Zora: Slovanska knjižnica: Program in jioročilo deželne šole na Grmn; Knjižnica za mladino; VVolfov slovar; Poročilo zaloge slovenskih VaeuČiliŠČnikov v Gradcu.' Miklošičev prevod Mic-kijevič-eve „Domovine*1 ; Najnovejšaogersko-slovenska pesem: Občni zbor »Muzejskega društva"; Mitth«i-lungeii des Musealvereines tur Krain; Bibliogra-phiaoheSeltenheiten derTraberliteratur; Stanka Vraza predniki: Korošci; llirizam, spisal Kulakovski ; Ilu-strovani hrvaški časopisi; Drugi hrvaški časopisi; Fra Grgo Martič; Na platnicah: O starem ključu. Narodna pripovedka iz Motnika Zapisal G. K. Dunaj 28. februvarja. V parlamentarnih krogih se zatrjuje, da hode naučni minister dr. M a d e v s k i v kratkem neprostovoljno o d s t o pil. Madevskemu se javno očita, da je že več svojih sorodnikov preskrbel, mej njimi šele zadnje dni nekega dr. Oesterreicherja, kar je baje na najvišjem tnestu obudilo veliko nevoljo. Dunaj 28. februvarja. Iz Prage se poroča: Ako postane grof Thun ministerski predsednik namesto Windischgraetza, postane namestnik na Češkem knez Jurij Lobkovic, kar bi na Češkem jako ugodno uplivalo, deželnim maršalom pa bi se v tem slučaji imenoval knez Ferdinand Lobkovic. Dunaj 28. februvarja. Cesar Viljem je imenoval cesarja Iranca Jožefa nemškim general-feldmaršalom. Dunaj 28. februvarja. Notarja dra. Milhl-bacherja v Dunajskem Novem mestu je policija aretovala, ker je poneveril večje zneske svojih klij en to v. Peterburg 28. februvarja. S kompetentne strani se javlja, da je ministrom ima-ii j i ti del že imenovan knez Lobanov, ker se car ni mogel odločiti za Staala. l,ot4'i'lJii<- nrerke 27. februvarja. V Brnu: 63, 48, 85, 20, 64. Zaoetek ob 1 ,8. url iviiir. štev r»M. Deželno gledališče v Ljubljani. Dr.Pr.«44. V petek, da« 1. mare« 1»9)S. Kot gost nastopi gospica Heriuln« Kumouka, Član nar. zem. kazališta v Zagrebu. Dama s kamelijami. I.-rok.-iz v petih dejanjih. Spisal Aleksander Dumas sin. Poslovenil Fr. Svetifi. Režiser gospod Josip Anic. Začetek točno ob '/t8. wrb konec po 10. uri zvečer. Prihodnja predstava bo v Boboto, dne 2. marca 1895. Blagajna. ae odpre ob 7. url sveder. Od medicinskih avtoritet prlporočevan uteAi kapelj, raztvarja !«le», krepi len, neobhodno (1366—12' potreben ca rekonvaleacenie (1360-13) b^Sk&a\ y Gr Dobiva bo večinoma v vseh lekarnah. Glavna zaloga v LJubljani: Jo«. Maver, lekarnar. Meteorologično poročilo. J Cm opa-■ovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Ve-trovi Nebo Mo-krina v a; m 27 febr. 7. zjutraj 9. popol. 9. 7.vpftp- 722*8 km. 720 9 ni. 722'1 « — 2 6° C — 16' C si. 7iih si. sev. nI. szh. obl. obl. obl. 7 1 mm suoga. Sr»>dnja temperatura —0 6°. za 0-9" pod n ormalom. ^ULiiscjslsa. borza dne 28. februvarja 1895. Skupni državni dolg v notah . . . , Skupni državni dolg v srrbru . . A -t. tri j hk a z hit , r. nt a...... Avstrijska kronika renta 4'...... O;; i rs k a zlatu renta 41, Ogers k a kronska renta 4u/„ .... AvHtro-oger»kt< banane delnico . . Kreditne delnice ....... London vista...... , . . Nomfiki drž. hankovci za 1(M> mark '20 mark ... ..... 80 frankov........ Italijanski bankovci..... C. kr. cekini .... 101 Kld 70 101 , 60 120 , 20 lOo , 75 1*4 . — H«* „ 30 1083 , — 398 , 1 v-t 60 7 a. 1 ^.i , SO . t r> 45 12 , 08 9 • HI 4u 80 Prodajalka ee 'a*e za prodnjnlniro s špecerijskim hlapom in deželnimi pridelki hm dežela. — 1'ouutlhe pod ,,V ii. 11«*» na upravništ.vo ,Slovenskega Naroda". (208— ••) Prodaja hiše. filmu nI. I I v rPnnilli uliftvti, v dobrem stanju, 7. velikim lrliun. Mt* j»r*» an^TT>p »nflf> ^iflTk* a Prvo dolenjsko-ameriško vino i r* izvrsten pridelek, iz kleti g. Ignacija WntaoherJa, . veleposestnika na Brezovici pri 8t. Jerneju, se 1 toči § v Florijanskih ulicah št. 28 I „pri Dolenjcu". Za obilen obisk se pr. poroča Jera Sitar (226—1) gostilničarica. JIHiHHiaHHk Pristna Brnska suknena roba za spomlad no in poletno dobo 1895. Kupoii :*•!<> met. [ gld. 4 Hit Is dobre dolic '** popolno I o.— Is buljite obleko (HUku|«. . kI«u«' srnino ( «ld. lO.SO ta na|llue|e Kupon za črno salonsko obleko kI«I. io.—. blago za vrhnje suknje, h de i za turiste črn peruvieune in dosking, blago za uniforme drž. uradnikov, najhnejo gredašano tkanino itd. razp< silja po tovarniških cenah kot reelna in solidna najbolje znana zaloga suknenoga blaga SIEGEL-IMHOF v Brnu. Vzorci MltAli in poštnine unmtn! — Jamči ne za to, da pošiljke popolnoma odgovarjajo vzorca. Na uvaienje! S avno p. n. občinstvo se zlasti opozarja, da se blago dobi mnogo ceneje, če se premo na-r»e«, nego f v Brun razpošilja vse blaico po pratili tovarnlablb venah, ne da bi v račun jemala privptne knpovalce iako oSkodujočega sleparskega „krojaSkega popusta*. (139-7) I>r. nVrldcriku l,t*n^i«*l-it Brezov balzam. Že -aii) rastlinski sok, kateri teče iz breze, ako se navrta nj» no deblo, je od pamriveka znan kot najizvrstnejše lepotilo; ako se pa ta sok po predpisu izumitelja pripravi kemićnim potem kot balzam, zadobi pa čud&vit učinek. Ako se namaže zvečer ž njim obraz ali drugi deli polti, ločijo ne že J il In oah.J.Im on.l oansćnul mi t 111*0111 U|i. s. %tri JO min. uj%ttm$ moiani .lak ▼ Noto moito, Ko^avl*. Oh 7. aH tO mit, tfutrnf oaahai .lak . Trbla, Poul.ibal, Holjak, Oa. lov.o, Frauaonafntt«, lijuhiKi, Dunaj, oaa Selathal t Hulnoffrad, Duua\ ▼In Araat.ttnn. Oh tU. hH RS min. rio]>otulurin» o.dbnt vlak t Trl.ir., Pouialial, Haljah, O.Iovec, rra>n».n>fr>ato, Ljubno, 8nlstlial, Ilimu). Oh 4. uri 14 mfm, f»poiu4nt> oaahul Tlak v Trbla, Holjak, (lnlov.o, Iijuhim, onr. S.lathal t Nolilugraci, LoinlOantniii, /fli ut joa.ru, Ino moat, Hn rftiic, Ourih, Oatievo, Parla, Ht.yr, IjIdo, Omniiitan, Ianhl, Hudejerioa, PU011J, rManjin. Tare, Kgar, Vranoov. vara, Karlu.a .ara), Prago, lapako, Dunaj rta Antft.ttan. Ob 7. uri SO mii«. iiwt meaant .lak T Noto malto, Koč.»J. Prihod v LJubljano (jnž. kol.). Oa 5. uri 33 min. tfutrut oael.nl Tlak a Dunaja via Am.tattuu, Lip. • ije, Praga, Fratitio.lli Tarov, KarloTih »»rov, Kgra, Marijinih f»ni», Planja, Budaj.ria, Soluofrrada, Iiinoa, fllavra, Onundana, lauhla, Ana, ■eea, Zallr oa Jaaaru, I.iytMuitne oaabnl Tlak a Dunaja .ta Amatettan^ Ltpaije, l'rati«, Pranoo.ih Taro T, Karlovih v aro v, Hgra, MurlJmUj varoT, Planja, Budajario, Soluograda, l.lnoa, fltajra, Pariaa, Oori.va, Ouriha,, Hragnine, luomoala, Zolla na jaaaru, I.end-Oa.taina, l.jttbneg*, OaloToa, I.i.nia, Pontabla, Trhiia On S. uri .TJ mir«. ;>«';"»'»«''»'" meaanl Tlak ii Koubtji, Norega mula, Oh 4. uri 4M min. p*fimm4n4 naabni vlak a Dnuaja, bjubaaga, Hnlithala, Raljaka, Ovlovoa, Frauaanafeate, Poutabla, Trblia. Oh O. uri Sit min. ii)W«r tneaaui .lak ia Kocovja, Norega Metta. Ob V. uri SI kmIh. aaaky oialuii rlak • Dunaja preko Anietetteaa Ifc Uiuhii.aa, H.l)»ka, Oaloroa, Pontabla, Trbiaa. Odhod lm LJubljane (dr^. kolj O0 t. uri S3 tnfte. mjutn^f t Kamnik. a S. a 03 a popoluttn* , „ , O „ BO m »vit*** . , Prlbod ▼ LJubljano (drž. kol.). Oft 0. ur* 39 min. mjutrt^} !a Kamnika 9 11. m lit . itofiututlnr , 11 m a. .. so (5—48) Pri c. kr. poštnem uradu na deželi se takoj vzprejme izkušena poštna odpraviteljica. Kje ? pove iz prijaznosti upravnistvo „Slov. Naroda". (229—1) Spoštovani gg. krčmarji! Kdor hofie liter po 17—20 kr. kupovati, obrne naj se do Frana <*i oji<>rKa na Sušaku pri Reki. Blago se pošilja le s povzetjem in na zahtevanje se poprej poailjaJo tud vzorci. (188—6) p SI Iti P 1*1 P « Iti 1 1- ft a n * D M Q 9 - ^T=l=r=JL=T=A=rr=Jt=r=Jar^^ Lekarna Trnk6czy, Dunaj, V. 1 m Protinski cvet ali cvet zoper trganje. Sleklenicii ",0 kr., 12 iteklettie 4 gld. f>l> kr. Odločno najbo|jne mi/ilo noper tricanje po udih, boleelue v rokah. noKah« v krial ter V Hi, otrpnele nile lu kite Itd. Dobiva a«; pri (12U1-17 lekarnarju v Ljubljani. I*ortil|a ae « ohratuo poato. Lekarna Trnk6czy v Gradci. O C a B 1 m Zahvala. Za odkritosrčno socutje, katero so nam je ekazovalo od strani naših sorodnikov, prijateljev in znancev moj liolc/.nijo in ob smrti našo no-pozabne, srčno ljubljene matere Ane roj. Inglič preminole dnč i':;, februvarja t. 1,. kakor tudi za Ogromno iidolo/.bo pri jjogreljnoin sprevodu, izrekamo trm potom svojo najglobokejšo zahvalo. V -V j d o \ .š Či n i, dno 26. februvarja 189f>. rJS Žalujoči ostali. Prodaja posestev. I*i iMlit se proNte r«K