fc -* - ls List 32. Tečaj XXXIV na Iehajajo vsako sredo po celi poli. Veîjajo v tisbamici jemane za celo leto 4 gold, za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold.; pošiljane po póšti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za Četrt leta 1 gold. 30 kr. Lj ubij ani sredo avgusta 1876 O b s e g : Koliko je sadno drevó vredno ? Nekaj, kar naši kmetje večidel ne vedó. (Kon.) mini vsega sveta vredjeni po mesecih. (Dalje.) Kmetijski zgodovinski spo Gospodarska novica. Gospodarska skušnj Postava in službeno navodilo za c. kr. žandarstvo v našem cesarstvu. Mati ga izdá. (Dalje.) — Glasi o zadevah Turškega boja. Mnogovrstne novice. K ranj med Turki Naši dopisi. Novičar Gospodarske stvari Pe|j kmetovalec zemlji vzete živeže dom Koliko sadno drevó vredno? j^v^iju ix lll \j y là t-lj i ji v la\jvi\j /j i v o/j v u V lu ML y i U malo jih ostane še v strni in njenih koreninah %T • v vi w • 1 • ^ • i • • i 1 « celó Naj P ziveza iz mlj povzn in nekatere kupcijsk pa t sladkorn tlinte. sladkorn tako-le : Umen gospodar iz Ceskega piše o tem vprašanji pesa pa celó skor še polovico več, kakor žito zemlji rastlinskega živeža. > vzame 10 let v svoje gospodarske bukve zapisujem do neske enega najlepših sadnih d svojem majhnem vrtu. To d hruška, cenliena z Visokouôeni in skušeni Lie big zato po pravici , ki jih imam v močna in zdrava stokrát in stokrát povda > da v e c t v a h t d moramo po eni t m Liegelnovo zimsko maslenko popolnoma povrnit (LiegeFs Winterbutterbirne). Donesla je hrušek t dovit ? h o č e m pet y } 1865. leta 1 vagan prodanih po 1866. leta 17 vaganov po gold gold. , 25 kr 1867. leta 5 vaganov po 1868. leta 14 vaganov po gold. 55 gold 25 kr. se ka i povekšati, treba e pa hočemo rodovitnost nj da smo jej vzeli. jej se vec povrnemo, v>e zemlji ne povrnemo popolnoma tega gold. gold gold. 25 kr. 1869. leta vaganov po gold. 1870. leta 12 vaganov po gold 16 gold. 20 kr. 31 gold. 50 kraje. smo jej vzeli, uboža reva in rastiinaui ne potrebnega živeža. Čedalje manj ima red moi kar dajati ? • V n i c leto ali če moči, ako p r e m 26 gold. gnoj im o; pridelka bode vsako dnje tako malo, da se ne izplaČajo niti delo niti drugi stroški, ki jih imamo z obdelovanjem mani m 1871. leta 1 '/2 vagana po 1872. leta 18 vaganov po gold. gold gold. 40 kraje. poljá Žalostna priča temu nam je Amerik 75 kr. 1873. leta vagane po gold 75 kr. 1874. leta vaganov po gold. 32 gold 67 gold. 50 kr. 17 gold. 25 kr. seljenci poljá niso celó nič ali ; na- prav malo gnoj ili misleČ, da po požganem prvotném gozdu bo zemlj ? bogata redivnih stvari za vsejane rastlin Izp jako bilo je to res tako; al komaj je preteklo 50 let, ni na onih Skupni donesek 261 gold. 80 kr. y mljiščih bilo skoro nobenega pridelka več > bili so primoi skati si novih zemlj in nase-katerih Ako se temu znesku odbijejo stroški za gnojenje rike ni težko dobiti v mnogih in velikanskih prvotnih gozdih severne Ame se in gleštanje drevesa in za prodaj sadja z 20 gold., more vsakoletni donesek počez računati na več kot 24 gold. nco j ua o u ie u t a a t vj i c* ^íauua ui o v c o », ai y uv^ii a j/i donašajo v krajih, ki so za prodaj sadja ugodni, toliko delki zeló Res da so nekatera žlahna drevesa, ki vzeli s pridelki. Pa tudi pri nas v Evropi imamo take skušnje • • jej poslednjih 50 letih so se žitni pri- ondi, kjer z gnojem ne povraćamo zemlji, kar smo z manj šali, skoro za polovico. Jaz sem 77 dobička; al če tudi so pri druzih drevesih pridelki let star in sem pri plugu izrastel, zato ne govorim za-manjši in stroški oskrbovanja nekoliko veči, gotovo je nikerno. Mi smo dozdaj premalo živinske klaje vendar, da se reja dobrega sadja dobro izplačuje. Nekaj kar naši sejali in je še dandanes premalo sejemo, premalo gnojá přidělali, pa še tega slabega smo zato ! ali - no kmelie večidel ne vedó. se i® p° Jsem tem čuditi, da zavoljo pomanjkanja ii rv n a i n r* m 4-s\ w% r\ni rl n m a wi a tt n a rvnn mn a n I n wi a Ir n Ir am Drugř Po spisu župnika Fišerja. (Konec.) , kakor z gozdnim drevjem gnojá z žitom pridelujemo več prazne slame kakor polnega zrnja? Liebig trdi, da nazaduje bo pridelek še sama slama, nič pa zrnja. Kaj tacega je on naš > se samo res že tudi v nekaterih krajih videl. po sebi zaseja, se godi z rastlinami, ki jih kmetovalci sami sejejo ali sadij na polj t priČakujejo obilih in dobrih pridelkov od katerega vsako leto Ćem bogatej t na vcuii uuga i/cj«» jc & c i o v ua p O lj i , tvuiruu ■ ^/u » «»j žito ali kar si bodi tistih redivnih stvari, ki jih zemlj temveč povžije skušnje. Priporoča se sicer kmetom, naj globokeje orjejo, da več pridelajo. Prav bilo bi to; al kdor globokeje or je > mora tudi bolje gnojiti, sicer doživi žalostné Priporoča se tudi kmetom umetni gnoj, če gnoja ima na jivah pridelanim žitom in druzimi pridelki izpod živine nimajo dovolj. Tudi to bilo prav > ako 254 bi se kmet ne strašil stroškov za nakup umetnega gnoja in če bi znal ž njim prav ravnati. Ko bi po nauku Liebigovem kmetovalci vse svoje pridelke v domačem gospodarstvu na prid obrnili, z njihovimi odpadki vec gnoja přidělovali in gnoj bolje gleštali, potem bi se vé da več in boljega gnoja imeli. Ko bi vrh tega še kaj travnikov imeli mogli, bi ki bi jih z vodo napajati gnoja več živinske klaje přidělali več gnoja jim dala. Al ) lahko brez druzega iz katere bi živina kakor žalibog kmetje gospo- y darijo, pridelajo le malo gnoja, pa še ta večkrat ni nič vreden : n j i va m se potem ne povrača, kar se ? ) * jim jemlje stvo in tako zabredejo v tisto gospodar- ____• : ______u ------a___ ki se po pravici „roparsko gospodarstvo imenuje in po katerem kmetije birati morajo hoČem drugi pot dokazati. To pa Gospodarske novice. Prasiéek s zarašceno zadnjico. Iz Crnomlja se nam poroča sledeče : Pred me8ecem je starcek Majerle v Karlovcu kupil na trgu 2 svinji; ena je bila breja in mu je pred dnevi prasičke polegla, med katerimi je eden bil brez zadnjice, kajti ritno črevó bilo je zarašČeno. Starček, izkušen živinozdravnišk samoúk, vzame nožič, prereže zadnjico (rit) na čelem in odpre črevó. Prasiček živi pa je še bolj korajžen kot druga dva. darjem to za poduk , da se ne preplašijo Naj je gospo- > ako se jim Vem } kaj tacega pripeti. Večkrat tudi nožiček pomore. da učenim živinozdravnikom nič novega ne povem ; naznanjam pa vendar gospodarjem to nenavadno pri-kazen zato, da pomoc ni težka v rokah živinozdravnika ali sicer skušenega moža." Kmetijski zgodovinski spomini vsega sveta vredjeni po mesecih. Po „Oesterr. Landw. Wochenblatt." * Gopodarska skušnja. Za pokončavanje zemeljskïh bolh se priporoča (Dalje.) Meseca julija. y Dné 29. Leta voda, v kateri se je kuhal pelin. Ca se rastline po-škropijo s to vodo, umoré se vse bolhe in tudi jajca če se nahajajo na rastlinah. Te bolhe se zeló rade držé pod kožo kolcev, ki se nahajajo v vrtih, zatoraj naj se 1561. Pri pojedini bogatega Jakob Fugger-a v koli olupijo, da bolhe čez zimo nimajo zavetja. Avgsburgu so prvikrat na Nemškem na mizo 29. prišli purani; ker so izrejeni bili na La-škem, so jih zategadel imenovali „Laške kokosi". 1590. Strašanska vročina in suša je bila okoli Dunaja in sicer takošna (če je res?), da je seno na vozeh se po solnčnih žarkih vne- bilo veliko požarov in tudi malo isti casv je 30. 1775 30. 1832 v gozdih na Ceskem in v Turingiji. je umri Ch. Reichardt v Erfurtu; on je bil oče umnega vrtnarstva, in strokovnjak v kmetijstvu; spisal je slavnoznano nemško knjigo pod imenom: „Land- u. Gartenschatz". Je umri A. Chaptal (reci Saptal) grof Canteloupe v Parizu, slavni kemik in iznajdenik onega načina vino zboljševati, ki se Še dandanes 31. 1860 „šaptaliziranje" imenuje je bila mednarodna razstava in poskušnja z žitnimi kosilnicami v la Touilleuse-u na Franco8kem. 1866 1870 3. 4. Meseca avgusta. je bila mednarodna razstava orodij in pri-prav za ribštvo v Bolonji na Francoskem. se je ustanovila c. k. kemično-fizijologična poskuševalnica za sadje- in vinorejo v Klosterneuburgu poleg Dunaja. 1830. so se odpraviii zadnji ostanki tlake in desetine v veliki vojvodini Oldenburški. 1863. Ukaz cara Ruskega Aleksandra II. oklicuje 2 milijona carskim posestvom podložnih kmetov za proste posestnike. 1625. Slavni vojskovodja Wallenstein, vojvoda Friedlanški, zasadi prve mur be na svojem pose8tvu v Gičinu na Ceskem, ter tako vpelje svilorejo v tej deželi. 1789. Državni zbor v Parizu odveže vse kmete na Francoskem desetine in tlake. (Dalje prihodnjič.) Nove postave. Postava in službeno navodilo za c. k. žandarstvo v našem cesarstvu. Ravnokar smo navedeno postavo, ki za žandarstvo dandanes veljá v našem cesarstvu, dobili v slovenskem jeziku v roke. Ker skušnja uči, da so ljudstvu v mestih in na kmetih malo znane pravice in dolžnosti žan- dar jev, in se je zarad tega že marsikaka nesreća pri-petila, zato utegne koristno biti, ako v poduk našim Iju-dem podamo nekoliko odlomkov te postave svečana t. I. cesarjevo potrjenje dobila. *) y ki Je 26. Iz sploŠnih propisov : Namen žandarstva red in pokoj y njega bodi praviloma samo v tem Čine (soseske, komune) podp da ohranjuje javno varnost, na krajevno-policijske reči na-nje pazi in da ob- da »jaških, ekonomnih in upravnih rečéh ono stoj pod svojimi vojaškim ki y gled J varnostne službe pod c. k. političnimi okrajnimi in deželnimi ob Primerjaje nemški izvirnik s prevodom slovenskim smo zopet radostni zapazili, kakošen mojster je gospod C i-gale v prestavljanji postav. Naj beró obeh jezikov zmožni rojaki naši žandarsko postavo , pa izvirnik primerjajo s prevodom, in v svesti smo si, da bode vsak rojen Slovenec pre-stavo bolje razumel kakor izvirnik, nasproti mnogim prevodom, pri katerih, da jih razumemo, moramo večkrat na pomoč vzeti nemški izvirnik. Poleg jasnosti prestave pa člověku tudi to dobro dé, da se ne nahajajo v Cigale to vih spisih one ne* upravičene in zato neslane novotarije v pisavi, s katerimi nekateri slovenski pisatelji, misle se dandanes „producirajo^ da s tem kažejo velikansk ,,napredek" ! Če 7 v nekaterih spisih vse mrgoli onih jf j y y razen druzega nehoté nas ta na koncéh besedi prisiljeni j vsak hip opominja izreka neke glasovite nemške zabavljice: ,,und der Zopf, der hángt ihm hinten4t, ki bi se v teh slučajih smela prevêsti v: ,,und das y das hângt ihm hinten." Vred. 255 lastvi stvom za deželno bran. > a na obojno stran v zadnji vrsti pod minister- šen, ali pa, ako ne bi mogel, naj se kratkoma io jasno izgovori, a nikoli ne sme nevolje kazati in še manj m zjcL uv£4V/iiiu ui au* i Žandarstvo ima pravico, v zvršbo svojih službenih osorno odgovarjati. dolžnosti zahtevati podpore od vseh organov javne službe y sosebno od civilnih oblastev, drugih stražnih krdel ali in resničnost. stražništev in posamesnih njihovih stražnikov, od ob-Činskih županstev in vojaških poveljstev. Najpotrebniši čednosti žandarja ste nepodkupnost Pod tem se razume, ne samo, da naj mu roka ne jemlje podkupila z denarjem ali denarno vrednostjo, Koliko in v kateri meri so organi javne službe pod marveč da se od svoje dolžnosti ne sme dati odvrniti vljudno. Vsak ni zvezi po rodu ali prijateljstvu, ni blagovoljnosti ali sovražnosti, sploh nikakim stranskim ozirom in da mora vsegdar vsa svoja službena naznanila edino po sami goli resnici podajati. ,, | , , r, ^ g - | Sosebno mu je kaj oštro prepovedano, od kake stranke o priliki službene oprave dar ali plačilo (na-preség meje, vsaka podlost in surovost građo) jemati aii pa za taj denar jesti in piti, tudi ko svojo odgovornostjo dolžni tem zahtevam ustrezati, to določajo posebne postave, službena pravila ali navodila, ki jim uradno dolžnost uravnujejo. Kako naj se Žandarji sploh drzé in vêdejo. Žandarjevo vêdenje bodi resnobno, spodobno in v besedi ali djanji z njegove straní v opravljanji službe bi se le-to ponudilo v takih okolnostih, da bi se ne ponižuje njega in žandarski zavod ter mu otežuje zvr- zdelo biti nikakoršnega pomisleka. Takisto mu je zabranjeno, dati si kaj obljubiti za Ševanje njegovih dolžnosti. Sosebno veljá to, kedar biva pričujoč pri slavnostih (svečanostih), večih narodnih zborih ali taborjih itd., kjer utegne vsaka nepremišlje-nost, vsako brezpravično zahtevanje ali nepotrebno nad-legovanje imeti neprijetne ali nevarne nastopke. Žandarji naj, vneti za dober glas žandarskega zavoda, eden na drugega pazijo, ter tako bode mogoče, da se napake in razvade brž v začetku zatró. to, da bi izpolnil svojo službeno dolžnost. (Dalje prihodnjič.) p Razstavo Mnogovrstne novice, Filadeljiji zmirom obiskuje veliko ljudi Do 51. dneva od tega časa, kar so razstavo odprli ^ iU iuy f WUV kjx mjk f MMVVVNU «MV1 VI JUTVS V J. • UUW f M vj VA IVj^rt \jcatoc* j XV C* JL ovj la^Otavu UUJJl li j J0 Kedar se žandar kje očitno kaže , bodi vselej po znašalo število obiskovalcev 1 milijon in 996.853, ki so propisu opravljen in oblečen, ter imej opasano pobočno 653.342 dolarj orozje. Žandar, ki odrine kam na službo, naj bode po- stopnine plačali. Dohodki bili bi pa polnoma oborožen (z nasajenim bajonetom), naj vzame še veliko veči, ako bi razstava bila tudi ob nedeljah odprta Al Amerikancu sè sabo verigo spetnico in pa listnico, tudi mora vseg- ne pripušča obiskovanja posvetnih edelja velik praznik f ki dar svojo službeno in nadzorno knjižnico pri sebi imeti. Držanje njegovo bodi vsak čas vojaško, boja mirna in počasna tako, da utegne opaziti vse blizo ) kar se godi ïih naprav. v Waldkir chenu vaši poleg Kamenica na Saksonskem, katero hodijo ra- * Cuda debela rodovina se a h aj > dovedni ljudje od dalječ ogledovat in občudovat BJega . Zandarj j ^lajouao., oc pioc ričtuucj a uni u u je prepovedano, tóbak kaditi o službenih gova ništa posebno močna in debela j ^ vj/v i ^i^viiv« v uAVk^fi/w^fM ^^ » ^ uiuvM uivuua t u uguuia ^ uaopi opravkih in kedar stopi v kako uradno izbo ali v pri- najstareji lŠletni sin vaga 3 cente in 4 funte Oče se piše Franke; a niti on niti soproga nje nasproti njima pa 141etni in sin ki vatno (zasebno) stanovanje, sè sabo jemati psov, tako tudi kakor koli bodi nenaravsko ali siljeno kretati funtov z životom in prenavljati se. ker se mora ogibati vsega, zarad česar bi ljudje utegnili jezike brusiti nad njim, obirati ali celó zasmehovati ga. Zandarju je oštro prepovedano , dokier ima kako službo, iti v gostilnico, pivnico ali kavarno, pijančevat centa 6 funtov ) ? jdebelej med tretj 81etni sin cent in i nj i mi pa 12 let stara hči > je velika kakor popolnoma doraščena žena in vaga centa 25 funtov. Stariši in otroci tura ne izlila v se večih dobrót nad ; naj bi na- neka žena W.MUUVJ «V. T ^vomiuivu , J^I » uivv Uti liiv «MIUV J J/IJMUWV T «V uva« £iV/U« W UH Utt , pivc* U. V ali dobrovoljit se. Ako bi žandar, hodeč po svoji službi, svet in popolnoma izrašČena Pecuhu na Ogerskem je 20. julija porodila prva dva otroka sta prišla živa na otrók drug dva tudi sicer še kaj zapazil ter mu bi se zarad tega zdelo stopiti v živa pa zeló slabotna in ne popolnoma izraščena, peti krčmo, mora to, ko pride sè službe nazaj, svojemu po- otrok je bil mrtev. Uboga mati umrla je po prevelikem stajnemu poveljniku posebej povedati. Tudi zunaj službe naj se ogiblje prostaških in sla- koliko ur. krvotoku, a tudi izraščena dva otroka sta živela le ne- boglasnih pivnic Kaj oštro mu je * prepovedano, meniti se, kakor da Sila rodovitno polje. Na rïenem polji blizo mesta Selovic na Ceskem, na katerem bilo 3/4 vagana rži bil kak njihov znanec, z osebami bodi moškega bodi vsejane, so přidělali letos 38 vaganov rži. Navadni pri ženskega spola, katere so v slabém imenu pri ljudéh. delek je Takošne osebe tudi ne smejo nikdar priti v žandarske kosarne ali stanišča , da bi koga obiskale, niti smejo vaganov tjekaj^s komdrugim zahajati. Zabavno borilo. Ce tudi je misliti o žandarji, da se nikoli ne vdá pijanstvu, naj bode vendar zarad nasledkov kaj živo opominjan, paziti se ga. Î Nezmerno uživati opojne pijaČe, igrati za denar, rojiti okoli in dolgove delati; to so napake, kakoršnih pri žandarji celó ne sme biti in katere se toraj morajo g Kranjica med Turki. Dogodba iz dobe Turških navalov na Kranjsko v 17. stoletj Cetrt ure pod Skaručino ob podnožji S m z neizprosno ostrostjo odvraćati. Ako bi se kateri žandar toliko pozabil ter bi se kam pijan prikazal v se toji mala vas P o v o d j e, ki zdaj vsega skup štej Po vodi Gamelj to V4»i luimu puaauii tci ui oc o. a juli pij an pimaaoi, Na levem bregU nad vodo Stoji Stara uioa »pit lici* imajo njegovi tovariši dolžnost, hitro odpraviti ga Iju- čiču" imenovana. Imé je staro, a ostalo jej je, čeravno azdelj h v dva delà pri Bel dém izpred oči ter o njegovem pregrešenji podati služ- je večkrat že men gospodarja. Šloví pa ta hiša beno naznanilo, da bode pokaznjen z zaporom, kakor zarad dogodbe, katero bom v kratkem tù povedal je zaslužil. Žandar naj vsacega vika. Ako bi ga kdor si bodi se mi zdi ravno zdaj priličen čas za to y ker Bilo je v prvi polovi 17 toletj ko je vse poprosil za kako dopoved ali ljubav, naj mu z vojaško Kranjsko třepetalo pred Turki. Po višavah ob Savi so dostojnostjo in postrežljivostjo ali stori to, za kar je pro- se zasvetile grmade v znamenje, da je Turek zopet v 256 deželo vdaril, na Šmarnigori pa se je valil dim kvišku, ker so podnevi na grmado metali smrečja, da se je kadilo. Ljudje so preplašeni bežali v tabore z blagom in premoženjem , močnejši moški pa so se zbirali, da bi na priličnem kraji napadli Turka. Tabori so bili v tem kraji Šmarnigori, na Skaručini in v Repnjah krog cerkve, kar se še zdaj po močnem zidovji pozná. Bolj varno pribežališče in skrivališce pa so bile votline, jame in luknje po V raš i ci zato, ker so bile skřite in dohod do njih težak. Zato so tudi prebivalci tega kraja brž po prvem znamenji gnali živino v Vra-šico, dobro vedoč, da Turek v gošcavo ne gre rad, potem drugo imetje poskrîli po varnih zakopih itd., in nazadnje vzemši potrebnega živeža seboj, potegnili v votline po Vrašici. Štiri dni že je preteklo, kar je na Srnami gori prvikrat zasvětila se grmada in naznanila, da so Turki že čez mejo prihruli. Prebivalci one okolice so bili tedaj že vse poskrili ter popustili hiše svoje. Tudi Po-vodčani so bili skoro vsi že v Vrašici, le gospodinja Meta Belčičeva, krepka ženska srednje starosti, se je mudila še domá, ker je bila ravno kruh vsadila v peč, da bi ga potem nesla za svojimi v Vrašico, kjer je bila vsa vas v prostorni votlini skrita. Ravno potegne prvi hleb iz peči, kar se sliši zunaj ,,klop, klop, klop", in predno se more žena obrniti, že stoji Turek, ki je s konja skočil, z golo sabljo pred njo. Zunaj je bilo videti še več drugih na konjih. Žena, da-si sicer pogumna, se prestraši, ker dobro vé, kaj je caka. Da bi se branila, vrže hleb, ki ga ravno v rokah ima, Turku v obraz, a ta ga vjame na sabljo. Žena brž skoči na stran, da bi všla skoz druga zapah-njena vrata, a predno more zapah odriniti, jo že Turek zgrabi za lase in nameri sabljo, da bi jej glavo odřezal. V tem se je pa veža napolnila Turkov, ti branijo prvému, ki ženo tudi res spusti, pa jo za kite na kljuko k vratim pri veže. Turki, vstopivši v vežo, so jeli brž napenjati nosnice, v katere jim je puhtel duh novo pečenega kruha ; eden izmed njih pobere prebodeni hleb na tleb, ga prelomi, poduba, pokusi in z zadovoljnostjo pomoli kos drugemu ; tako je hleb naglo ves razdeljen in vsi Turki ga slastno jedó, V tem je žena po prvem strahu toliko k sebi prišla, da je mogla videti, kaj se godi. Turki so se jeli raz-govarjati, in čuda! žena je uměla marsikako besedo. (Bili so namreč poturčeni Bosnijaki, tedaj so govorili srbski.) Zdajci jej misel šine v glavo, da bi jo Turki morebiti izpustili, če jim dá ves kruh, kar ga je še v peči. Reva jim tedaj reče, da ima še takih hlebov več in da jim jih dá, če jo izpusté. Turki razumejo po-nudbo in eden izmed njih pristopi ter preseka s sabljo lase, s katerimi je bila na kljuko privezana. Revico to strašno zabolí, ker jej premalo ostrá sablja izruje skoro polovico las, vendar stisne zobe, gre pred peč in jame hlebe ven jemati ter podajati jih radovedno gledajočim Turkom. Ko so vse v svojih pestéh imeli in med sabo raz-delili, se jamejo posvetovati, kaj storiti z žensko. Třepetaje posluša revica, ki pogovor precej dobro razume, ko nasvetuje prvi, naj si jo najprej vsak privošči, ko-mur se ljubi, potem pa naj jo potisnejo v peč in žrja-vico spredaj podkurijo z butaro na tleh ležeČo. Ta predlog se sprej me s krohotom in že zgrabi eden žensko, da bi jo posilil, kar pristopi drugi, menda poveljnik čete, ter reče: „Stojte! to bilo bi neumno. Mar vzemimo to žensko seboj , da nam bo tak kruh pekla, ki je tako dober, da ga še nismo jedli tacega." In res, vsem je bil ta nasvèt všeč. To vidi Meta na obrazih. Da-si je strašen zá-njo, vendar upa, da se jej bo na poti kje ponudila prilika uiti grozovitežem. Přimetá jo dva Turka, jej zvežeta roki, potem jo peljeta h konju ter jo z vrvijo privežeta za sedlo. Turki preiščejo vso hišo po vseh kotih, a ker nič ne dobé, jo zažgó, kakor druge. Ker je pa trdno zidana, zgorí le slamnata streha, zidovje ostane. Ko je hiša vsa o ognji, odrinejo Turki k večemu krdelu, ki je stalo pod Skaručino. Težave in muke revice, ki je morala k sedlu privezana z zvezanimi ro-kami teči, kakor je konj tekel, ali pa se drsati za njim, se ne dajo popisati. Vendar jib je trdni život njeni přestal, posebno potem, ko se je drugem kraji, kjer so jo silili Turki, da naj jim kruha speče, jim tako prikupila, da so bolj človeško ž njo ravnati jeli in je sled-njič dobila celó prostor na vozu, ca katerega so jo pri-vezali. Povsod jim je morala kruh peči in pri tem delu veliko trpěla. Sile na telesu jej niso dělali, ker so imeli za to dosti mlajsih žensk, katere so bili po Kranjskem, spodnjem Stajarskem in Hrvaškem nalovili. Srcé jej je krvavělo, ko je morala gledati, kaj se revicam godi, a pomagati jim ni mogla. Tako je prišla v Bosno. Načelnik konjikov, ki so jo bili vjeli, je bil „beg" (véliki posestnik), ki se je bil poturčil, da ni premoženja zgubil. Ta jo vzame zá-se na svoje posestvo, da mu bo kruh pekla. Kmalu pa so zvedeli tudi drugi begi za njeno umetnost in tako je morala kot sužnja prvega bega potovati od grada do grada in peči begom kruh. Tu in tam je viděla marsikako Kranjieo kot sužnjo, iz ust marsikacega sužnja je slišala^ molitev do Boga v domačem jeziku. Al kaj ! čeravno jej je stresalo vse to srce, vendar ni mogla olajšati jim osode z drugim, nego s tem, da je skrivaj podala kateremu kak hlebček kruha. Njej sami se ni posebno hudo godilo, ker jo je njen gospodar izposo-jeval s pogojem, da jo dobi nazaj, kakoršno je posodil. Zato sta jo spremljevala vedno dva Turka, ki sta bila zá-njo s svojo glavo odgovorna. Pobegniti je večkrat mislila; al kako pobegniti brez vsega, kako priti iz dežele, v kateri se ženska še prikazati ne sme! Tudi so jej bila pota po deželi neznana, le toliko je vedela, da bi jej bilo strašno daleč do doma. Tako je bilo preteklo pet let. Zopet so Turki přivřeli iz Kranj skega in pripeljali veliko plena , posebno ljudi seboj. Med vjetimi je bilo veliko čvrstih mladenčev, ki so se imeli za sužnje prodati. Tudi beg, pri katerem je bila Meta, si jih je kupil nekaj, da bi mu polje obdelovali, ker so bili čvrsti in po ceni. Ko jih priženó, bila je Meta ravno pred gradom. Taki prizori jej niso prijetni, zato se obrne, da bi šla v grad nazaj. Kar žadoní za-njo glas: „Mati! je li mogoče?" Meta spozná glas, se obrne in zagleda med prvimi svojega najstaršega sina. JSrce se jej strese; že hiti k sinu; al vstavi jo pamet. Če bi beg le slutil, da je med njo in sužnjim kaka žlahta, brž bi sina umoril ali zopet prodal in Bog vedi kam. Zato zataji materno sočutje — saj je jej srce samih bridkosti skoro neob-čutljivo — naglo běží v grad in se skrije. Od tega dné napné vse žile, da bi se skrivaj sošla s sinom in dogovorila se o náčrtu, kako bi oba vkup všla. Ker je imela po hiši veco prostost, se jej to po-sreči. Suž n ji, katere je bil beg kupil, so bili vsi iz Gorenskega, trdni in pogumni mladi fantje, dasiravno jim je nečloveško trpljenje ob slabi hrani že jelo moči razjedati. Meta se s temi dogovori, da vsi pobegnejo, in določi dan za to. Ko jutro napoči, speče kruha in ga namešamočno z opij em (makom), ki ga v nobeni Turški hiši ne manjka in čegar moč je bila že spoznala, in mu přidá še drugih omamljivih reči. Česar se je nadjala, to se zgodi. in kmalu z a spi jo vsi omamljeni. Na to gre Je Turki jedó kruh Meta, ki poznala vse kote hiše, k begu v sobo, in pobere de- y Gospod sodnik", prične Komár in vstane, „prosím vas storite vse, kar morete da se jde goljufica in denar, a prvo denar. Jaz obljubim tistemu, ki mi po- narja, kar ga dobí, ker je beg ves omamljen spal z maga zopet do denarja, 1000 gold a drugimi vred, mládenči planejo nad kruha pijane straže yy in vojake y jim poberó orožje in obleko, jih zvežejo, po tem Teg da ni treba", odgovorim jaz nekoliko razžaljen Komar obeta tistemu. ki bi mu 100.000 potem pa se oblečejo v Turke, tudi Meta vzame obleko Turškega vojaka y in vsi škega so kmalu našli, ker se vsak v se gold, nazaj dobil, borih 1000 gold.; „sodnija bo storila denarne nagrade ^ * V VI vi • w V VU f «VV ^JLA w ^ v a w u V ^ vy a Vk« juiu/>itV| V*. N/1JL j MV/1 XXX X WV W \j X \ pobegnejo. Pot do Hrva- svojo dolžnost tudi brez obljublj minjal. Tu so zaměnili obleko in šli proti domu, kamor so vsi srečno dospěli. Meta in njen sin sta našla domá še očeta nekaj je spo- Vendar pa utegne ta obljuba druge ljudi spodbujati, bodo Šli na roko. Ste mestni policiji že to na- > a brata da znanili?" Ne m sestre ni bilo več Turki so ju sabo vzeli ali pobili. OCOblO Ui U11U » j JL Ul Uí OU j 1* denarjem, kar ga je Meta seboj přinesla, se dala vnovič dvakrat po Turkih požgana hiša. 7) yy v se Tedaj ! Sem hotel prej pri vas prašati za svèt. a brž se podajte h komisarju in popišite je pozi- mu kolikor mogoče žensko in njena spremljevalca Meta y je umrla stara, njen sin pa je bil bogat kmet.— Turkov svoje storil." pozneje v ta kraj ni bilo ko- čijaža in strežaja pa kočijo in konje. Jaz bom že tudi več. A. (Dal. prih.) y sodnijskega ziv jenja. Po spominu skušenega starega pravnika Spisuje Jakob Aléšovec. VI. Sodba večne pravice. (Dalje.) (Dalje.) ,Tedaj ste jej dali za 117 000 gold. Glasi zadevah Turškega boja. * Kako bi se Turska mogla resiti. Pred nekoliko dnevi dospěla je v Solun Turška transportna ladija „Medali Tefik" okrášená z raznovrstnimi zastavami. Na ladiji nahajala se je neka svetinja, namreč obleka prorokova (Herka Išeri). Kakor hitro je prišla la- dija y došel je veliki guverner Ešref-paša z vsemi Tur- škimi dostojanstveniki v svečanostni obleki na bok la- dije y da sprej me svetinjo in da jo v navzoČnosti Tur- gold. ?a mu sežem jaz v besedo. 100.000 ških duhovnov in softov v slovesnem sprevodu prenese v mosejo „Hassimie Džanu". Na cestah delala je ar- „Pri kupčiji mora biti zaslužeku, mi odgovori in ------r— ? ------------j----? — —--------- nadaljuje: „poslal sem tedaj v banko, ker sam nisem svojimi pogledi svetinje. Namen svetinji je, da se mada špalir, braneč kristjanom, da ne onečasté s imel toliko gotovine v kasi, ter ji naštel denar v lepih stotakih in tisučakih, nesrečnež jaz ! Prejemši jih se zahvali, stopi v kočijo in oddrdrá z mojim lepim trdo ponese na bojišče in ondukaj pripomore Turko m. z m ag i * prisluženim denarjem, katerega ne bom Kako da ne? Saj imate srećko?" več videl. u yy yy dni ai îmaie srecKo c ** vCilJai j^ »»vj« mu^uj^ Tu je nesrečni, nič vredni papir." o daljnem izteku vojske tako povedal: „Velike vlade Pri teh besedah mi podá srečko. Jaz jo gledam in bodo za malo tednov vojskujočim se stránkám morale gledam, a zdi se mi popolnoma prava. Ko Komar vidi, ponuditi pomirje, ako nočejo, da se štrena še bolj zmeša. da ne najdem ničesar ponarejenega na nji, mi pokaže Bosna in Hercegovina se ne moretevvec izro- y Nek dopisnik „Daily Telegrapha" piše, da je tri predno je odpotoval Ruski poslanec v Cari-z njim se pogovarjal ter mu je on svoje mnenje Da y imam J° ki je pa tako umetno spremenjena v čevati Turku; in verjetno je, da Crnagora v seriji štev. „1 a št. ?,4< i >v> v. „i. , jvi jo jja, ii divu ume inu opi cixiciij cučv v ~ w * ~ v » ^ * « M , . « »^»j^wuv J ^ ? ^ i* ^ * " b da se to more spoznati še le po dolgem gle- dobode Hercegovino, Avstrija del Bosne a danji in z drobnogledom, ki jo dvajsetkrat povikša. Srbija ostanek. Rusija želi samo svoboden prehod preko Darđanel, Vse to se bode ustano- -----J----J I ' VA Drobnogled je prinesel Komar sabo. a „Kako da niste tega prej zapazili?" ga prasam yy Saj bi tudi zdaj še ne bil zapazil a dobil sem vilo s posvetovanjem. Rusija nima nikakih postranskih si osvojila Carigrad, ker bi in slabih namenov da ravnokar telegrám iz L., ki mi naznanja, daje pri potem iz Ruskega postalo Bizantinsko cesarstvo. glavni blagajnici se oglasil nekdo s pravo srečko in Poslanec je trdil, da vélikega vezira ni videl 6 tednov tudi denar že potegnil. Ves prestrašen pokličem sina (razgovarjala sta se 21. julija), k njemu je přišel nekdo in mu pokažem srečko "" ~~ y a tudi Ol V/V^XV^f , Oj IUU1 On meni , U.Č* JO JJI<*VČt. Gledava in skušava jo na vse strani, staviva pod na- da je prava vadni drobnogled, vse zastonj. zakaj odlaša s svojim svetom. odgovori Ignatiev rečem yy yy se vse Ker tolmaci krivo kar jaz y tedaj Se vilke y ko zmočiva šte- mi je ljubše , da gledam tek dogodeb." Do Turške njej se je upilo se pokaže na št. „4" bolj rumenkasta barva in ustave poslanec nima nic zaupanja zdaj spoznava, da sem ogoljufan." yy yy Ali poznate baroninjo?" Po imenu pac saj sem imel samo zaradi interpelacije v angleškem parlamentu. Kar pak se tiče ustanovljenja velikega S1 o v a n s k e g a v z njo že čije, po osobi pa ne. -Vrh tega je imela na obrazu in jako gosto pleten pajčolan. lepe kup- cesarstva, za to .še ni ura 1 r i li ■ ■ mm m ni —Mi«* __—^ftMMHMMtbte« bila. Vsakako pak se crn mora čez ali tedne narediti konec boju, sicer bode yy yy ostaj a Ali ste prašali po nji in je iskali potem?" Kaj pa da! Brž sem poslal v gostilnico zbudil težave, s katerimi bode imela opraviti vsaka s VK» 1/WJ » a konji, at taixi 111 1I1UV3C ViUCl .LLC 11JC , lltî J*.UUljtî Dl CUllU puupilćJ njene. Pač pa so mi povedali, da je v toplicah v R. na daljni upor Pn + a! AOrr*jifn com rz-rr/^rl/^l /I o ír* ívu /i n rvi n i a # Si i a tam ni nihče videl ne nje ne kj er 1 v • » kocije y da Ie vlada v Evropi. Razumeva se samo ob sebi Ruski poslanec Angle že dolžil, da oni Turka neposredno podpirajo ter ga spodbujajo s svojim obnašanjem (i Po telegrafu sem zvedel, da je to res in da biva 14 dni že nepře trgano tam. y a yy yy Tedaj ona dama ni bila baroninja N.?u Se ve da ne, ker dveh ni. Ogoljufan sem grdo ogoljufan, in moj denar je izgubljen. --Ne obupajte Kr*r»iia ní mrkfirl a i y a prav Tudi Slovani nekaj veljajo, kedar sila pritisne od vseh straní na monarhijo; sicer pa nas skušnja, posebno ustavna, uči, da slovansko pleme je neke vrste „raja", katera se mora uklanjati ukazom Nemcev in Mad j aro v. A sedaj dobri so Slovani y a s a m o vuupajic še! ivuuija, 111 mogla pu zraKU Zgl- treua ji niti, gotovo je videlo jo več ljudi in po teh se bo dalo za Turško izprašati, kam se ie peliala." Kočija ni mogla po zraku zgi- treba jim malo prilizniti se. Zaprtje luke Kleka brodovje je . j __ —i - dalo visokooficijozni „Polit. Kor- ^ A A * A ^ ^ 258 je Avstrijo nsgnil, da se poslužuje svojih pravic in da zaprè Klek, opravičiti se dade iz položaja, v katerem se ona nahaja proti svojim Slovanskim podložnikom. Sočutstva Avstrijskih Slovanov proti svojim sobratom, ki se boré s Turkom, niso samo „platoniška«, ona iščejo od Avstrije posebnih dolžnosti. Razmere prijateljstva med vladami ne smejo sezati do propasti, da se javni mir ohrani. Avstrija ne s me Turkom na ljubo žrtvovati notranjega miru svojega!« To je na vsak način nekaj novega, česar Slovani niso navajeni, da se ozir jemlje na njihova čutstva. Al sila je oster učitelj in uči modrijane Avstro-magjar-ske, da je v tej monarhiji še nek tretji važen faktor, ki so ga do sedaj prezirali , in kateremu se bi sedaj treba bilo malo prilizovati, vsaj dokler ne mine nevar-nost. A Slovani besedi več ne verujejo, temuč hočejo dokazov. Roka roko umije. * Turški, nedavno od Crnogorcev vjeti vojskovodja Osman-paša ni Turk, ampak Magjar; pravo njegovo imé je Wolf, ki ga je pozneje pomagjaril v Farkas; poturčen se je imenoval Osman in je bil izprva beg (Osmanbeg), zdaj je postal Osman-paša. Nasi dopisi. V Gorici 6. avgusta. — Spet nekaj šolsko-sta- tističnega. Realcev se je podvrglo zrelostni pre-skušnji 8 (6 letošnjih sedmošolcev, 1 popravljavec in 1 TržaČan, ki je v drugo maturoval). Spričevalo zrelosti odlične je prisojeno enemu, zreli so 4, zavrnjen je 1 za 2 meseca , 1 za Y2 leta, Tržačan za nedoločen čas. — Letnik više realke ima na čelu spisa 1) „Construction der Linien zweiter Ordnug aus umschriebenen Vier-ecken«; 2) „Die darstellende Geometrie als Unterrichts-gegenstand an Realschulen" ; oboje spisal prof. Bar-chanek. — Pripravljavnica srednjošolsko naslonjena na realko je štela v 2 oddelkih 96 laških učencev (Nemca samo 2). V vseh 7 razredih više realke je bilo 182 učencev; Lahov 220, Slovencev 33, Nemcev 29. Sol-nina znaša 2615y4 gold. — Novoustanovljeno dekliško učit. izobraževališče je imelo 79 deklet; v 1.—3. tečaja ital. jih je bilo 63, v edinem Cl.) slovenskem pa 16 učenk. Zrelih za prestop v viši razred jih je vseh skup 58; zaostala jih je tedaj blizo ena tretjina. Stipendiji so znašali 2500 gold.; 12 kandidatinj je vživalo nekaj posebne podpore. — Z izobraževališČem združeni vadnici ste imeli: dekliška (tako imenovana „nemška" državna šola) 100 učenk , deška trirazredna (nekdanja normalka — o tempora!!) 300 učencev; med temi Lahov 172, Slovencev 128. — Pripravljavnica za moško uči-teljišče je štela 12 (slov.) učencev. — Vsa dosedaj na-šteta učilišča so se sklenila „ohne Sang und Klang«, to je brez šolske svečanosti (pač pa z zahvalno službo božjo), tem sijajniša bode konečno slavnost, ki jo bodo imele mes tne ljudske šole 14. avgusta t. 1. — Naše bogoslovskoučilišče se drži še zmiraj (in prav tako!) starih vakanc, toraj končá šolsko leto s koncem avgusta. — Troje nesreč je prinesel včerajšnji dan. Zjutraj so našli nekega vratarja, ki je sam v začasno prazni hiši bival, mrtvega v postelji. (Zdi se, da e že v četrtek umrl.) Opoldne pa sta se utopila pod Soč-kim mostom 2 dečka po 9 — lOletna, ko sta se kopala. — Ko ne bi bilo preveč vroče (26 stopinj R.) , bi se mi lahko spuntali v Gorici: — nič vojaščine nimamo ; naša posadka je odrinila v četrtek v Postojno in se 28. dne t. m. vrne. v Iz Crnomlja 5. avg. (Osel po Šiibu.) 3. dne t. m. pripelje iz Kočevskega mesta občinski sluga z odgon-skim listom po šubu enega osla, kateri je bil lastnina ciganske rodbine iz Breznika Tančegorske občine, fare Dragatuš. Ciganska rodbina je v Kočevji priprta, zakaj, se ne vé. Kako to, da se je osel brez lastnikov po šubu poslal, se pa tudi ne vé. Menda Kočevarji niso mislili se norčevati, da so osla morebiti našemu županu poslali. Naš župan g. Klemenc, prebrisana glavica, se je branil osla prevzeti. Kaj se je ž njim zgodilo, ne vem. Ivan Kolbezen. Iz Ljubljane. (Banke „Slovenije" občni zbor) 3. dne t. m. in njegove sklepe moramo danes na čelo postaviti novicam domačim zato , ker žalostěn konec stavijo zavodu, ki je bil, ko mu je rajnki dr. Costa prÍ3topil kot predsednika namestnik, z velicim veseljem sprejet. Vsaj mi smo se še le potem za ta za zavod nekoliko ogréli, ko smo viděli po pravici toliko spoštovanega rodoljuba banki na čelu, ki, kakor zgodovina njena kaže, izprva ni bila „naše gore list«, ampak le tujčeva zloraba narodnega imena „Slovenije" za sebične namene. Nena-doma poči namreč v Ljubljani glas, da se v Cel ji po nekem Treuensteinu snuje banka, kateri nai bode ime banke „Slovenije". Z vita glava, o kateri reči smemo, da je imela več pojma o bankinih špekulacijah kakor vsi drugi možje, ki so rojstvu njenemu pristopili za „botre" in jih nahajamo v vrsti prvega opravilnega sveta 1872. leta, porabila je dobo švindelna tistih let, v kateri so v Avstriji banke kakor gobe rastle iz tal po dežji. Ime nameravani banki je dal „Slovenija« zato, da mu je lože bilo pridobiti narodnih mož v osno-valni odbor. Al da z delovanjem bankinim v deželah slovenskih nikakor ni bil zadovoljen, kaže to, da je banka segla kar po vsem svetu na Cesko in Ogersko, v Galicijo in Laško itd. itd. in si pravic pridobila brezštevilnih, celó tacih, ki so segale po morji, kjer je zavarovati smela proti škodi tudi blagó, ki se prevažava po vodi ! Vse to in strašanska potrata o vsem , s čemur se je delovanje bankino pričelo (naj omenimo med drugim le to , da je „pri slonu« 1. 1872. bila „slovesná pojedina', ki je od delniškega denarja snedla 109 gl. 50 kr. !!), nam nikoli ni prav srca ogrelo do banke, dokler — kakor smo gori rekli — nam ni predsedstvo gosp. dr. Coste , ki se je brez vse sebičnosti v pravem pomenu besede žrtvoval banki, upanja dalo, da nastopi dobro gospodarstvo. Al tujec Treu-enstein ostal je kaČa „boa constrictor", ki ni dopustila, da bi se bila banka „Slovenija« omejila le na dežele slovenske in bi se bilo vpeljalo varčno gospodarstvo, kajti pl. Treuenstein imponiral je zmirom kot „Fachmann«, čegar glas je bil odločilen. Pri tacem začetku in takem nadaljevanji ni bilo pričakovati druzega, kot to, da banka ob kratkem prestane, in za delničarje bilo bi res bolje, ko bi bila prestala že davno. — To se nam je potrebno zdelo omeniti zato, da nasprotnikom našim, ki veselja poskakujejo nad nesrećo domaćega zavoda, kažemo, da grobokop banki „Sloveniji« bil je tujec. Na grobu njenem moramo pa odkritosrcno pripoznati tudi to , da naši domaćini bili so — premalo izvedeni v podvzetji, katerega so se lotili. Non possumus omnia omnes! V občni zbor 3. dne t. m., ki je imel odločiti osodo banke in kateremu je namesti gosp. Debevca predsedoval gosp. Grasseili, ud bankinega vodstva, prišlo je 47 delničarjev, ki so zastopali 772 deinic. Gosp. Jerič je bral poročilo pregledovalnega odbora, ki je bil v posledkem zboru voljen za to, da preišče s tan banke in poroča danes o njem. Po odborovém izkazku znašajo aktiva 107.559 gold. 37 kr., pasiva pa 83.624 gold. 90 kr., tedaj se je bankino přemožen je 14. dne junija t. 1. cenilo na 23.934 gld. 47 kr., a če se še 5000 gold, zgub do konca julija meseca odsteje, prav za prav le 18.934 gold. 47 kr. 259 Po zaslišanem tem poročilu poprime dr. J. Bleiweis besede in po kratki motivaciji naslanjaje se na bridko poročilo zaupnega odbora odlocno govori proti novému doplaČanju in konečno stavi sledeči predlog : „Občni zbor naj sklene likvidacijo banke Slovenije in v smislu §. 66. bankinih pravil voli likvidačno komisijo. Tej komisiji se nalaga, da stopi v dogovor z razlicnimi zavarovalnimi družbami in v prvi vrsti z banko „Slavijo" zarad prodaje za-varovalnega posla ter to prodajo hitro izvrši pod pogoji kolikor mogoče za del ni čarje ugodni m i." Predsednik po tem govoru omeni, da v prvi vrsti današnjega programa stoji nasvèt za doplačanje; o tem se bode tedaj naprej glasovalo, in če ta pade, potem pride na vrsto dr. Bleiweisov predlog. Gosp. Kl un ni za likvidacijo, boječ se neugodnih nasledkov ter nasvetuje, naj zbor v načelu sklene doplačilo, upravnemu svetu pa naj se naloži, da skuša banko „Slovenijo" kmalu prodati. Dr. Bleiweis mu odgovarja, da to bilo bi zopet odlašati nujno rešitev za več časa, po katerejm bili bi čez leto in dan zopet tam, kjer smo danes. Ce v drugi č doplačamo, se s tem ne rešimo tretjega vpla-čanja in tako dalje do celega zneska po 200 gold, za / akcijo. Modrejše bili bi ravnali, ko bi bilo že pred-lanskim namesti doplačanja sklopili likvidacijo. Predsednik Grasse Ili o m e nîp n a j pîT§. 66. pravil namesti likvidacije se reče raji razdruž ba ; dr.J. Bleiweis ne nasprotuje premembi besed in to tem manj, ker stvar ostane ista po §. 66. pravil, ki pravi: ,,ako se društvo razdruži, voli občni zbor likvidačno k o m i si j o" , in to komisijo hoče dr.^ Bleiweis. Ko še g. inženir Vošnjak iz Stajarskega govori v smislu dr. J. Bleiweisa, je prišlo na glasovanje: ali naj se doplača ali ne? Predlog za doplačanje je padel s 562 glasovi proti 210. Zdaj je přišel na glasovanje predlog dr. J. Bleiweisa, ki je bil sprejet z ogromno večino 589 glasov proti 11, ker tudi g. Klun in većina onih, ki so poprej v smislu njegovega nasveta glasovali za doplačanje, so glasovali zdaj za dr. Bleiweisov predlog. Le 11 glasov je ostalo upornih. Brž potem se je po §§. 66. pravil volila 1 i k v i-dačna komisija, in sicer trojica iz opravilnega sveta, trójica iz vrste delničarjev, in izvoljeni so bili gospodje: Debevec, Pakič, Potočnik, Vilhar, Scholl-mayr in Jerič. Ta komisija se je brž drugi dan lotila svojega važ-nega posla, ki ga jej je občni zbor 3. dne t. m. z za-upanjem izročil, da reši stvar po predlpgu dr. Bleiweisa, to je, da se delničarjem reši, kar koli se rešiti dá. Za prvomestnika si je izbrala g. Potočnika. Po §. 68. pravil ima ta komisija, katera ima zdaj vsa bankina opravila v svojih rokah, brž ko jej bo mogoče, sklicati še en občni zbor, kateremu poroča o svojih dispozicijah. — Da ono zavarovalno društvo, katero zapuščino banke „Slovenije" prevzame pošteno in neodrtinsko, si samo sebi s tem za prihodnost v deželah slovenskih naklone veliko korist, ni dvombe po pregovoru, da „roka roko umiva". Pri tem mislimo v prvi vrsti na národno banko „Slavijo", ki ne bi — to jej moremo zagotoviti — ravnala sebi na kvar, ako bi hotela biti pastorka zamrli banki „Sloveniji". — (V odboroví seji družbe kmetijske 6. dne t. m.)f kateri je předsedova! baron Wurzbach in v kateri sta pričujoča bila gospoda zastopnika c. kr. deželne vlade in deželnega odbora, so se razdelile državne podpore za sir a rije, za vrte ljudskih šol in pa za vodnjake. — Kompetenti za sirarije so bili trije; enoglasno je bila podpora do voljena družbi sirarski, ki seje letos ustanovila v Bohinjski Bistrici in že tako izvrsten sir izdeluje, da ga je odbor, kateremu ga je gosp. Mesár nekoliko za pokušnjo poslal, živo pohvalil; — prošnji druzih dveh kompetentov se bo3te še le rešili po sprejetih pozvedbah. — Ali naj naš ne-utrudljivi pospešitelj kmetijskega napredka g. Mesár o sirarstvu letos poduČuje v Kranjski Gori ali v Bohinji, je tudi odvisno še od nekaterih pozvedeb. — Podpore za vrte ljudskih šol je prosilo 10 šol; na 2 prošnji se odbor ni mogei ozirati zato, ker dotični šoli še nimate lastnih vrtov, kar je v razpisu rečeno bilo; — vseh druzih 8 šol je dobilo podpore od 50 do 100 gold., namreč šola v Postoj ni, na Jesenicah, v Starem trgu, v Osilnici, v Senožečah, v Horjulu, v Preski in na Vrhu. — Za podporo v napravo vodnjakov se je oglasilo 14 prošnjikov. Na 2 prošnji se ni mogel ozir jemati, ostalih 12 je dobilo podpore od 80 do 100 gld., namrec občina v Bohinjski Bistrici za napravo 2 vodnjakov na planini Ja-vorniški, — občina v S r e d nj i va s i za napravo 2 vodnjakov na Gorjuški planini, — Gaberje, S am bije, Prem, Zeje, Skril, Kot, Podpeô v Dobrepo-ljah, Brezovic in Polom. — Potem je bil dolo-čen nakup Muricodolske in Bel ans ke goveje živine (nakup Ukviških ovác je že prej odlocen bil); dražba sive živine bo v Ljubljani, rdeče pa v Kranj i; čas bo ob svojem ča3u po „Novicah" oklican. — Po končanih teh obravnavah je bilo še sklenjeno c. k. dež. vladi priporočati dovolitev naprošenih sejmov v St. Vidu nad Ljubljano, v Stopiču in Rač ni. — Gospodje Ferd. Ambrož, c. kr. rudarski oskrbnik v Idriji, dr. Jen ko, rudarski zdravnik v Idriji in Janez Ur banček, župnik v Krašnji, so bili za ude v družbo sprejeti. . j BfeS j j SŽs — (Deželni odbor) je z ozirom na čedalje večo potrebo obilniših prostori) za uboge bolnike kupil na spodnjih Poljanah ono hišo , katero je že zdaj več let za podružnico bolnišnice v najemu imel. — (Na èivinski sejm tukajsnji) 8. dne t. m. so pripeljali zopet mnogo živine. To priča , da je ljudém ta nova naprava všeČ. Da bi le še tudi obilo kupca bilo! Med konji pa je g. Skale našel popolnoma smr-kavega iz Smarij , ki je bil nemudoma v živinozdrav-nišnico gnan, da se zabrani okuženje druzih. — Da národně z a s ta v e niti Kranjske niti druge ne vznemirijo nemškega Korotana, ne sme po zapovedi Celovškega c. k. deželnega predsedstva nobeno društvo, kakorje sicer navada, priti k Janežičevi svečanosti s kakoršno koli zastavo. Blagi profesor Janežic, ki se nikdar ni gibal na političnem polji , se pac mora zdaj na unem svetu čuditi, ako policija spomin na literarno delavnost njegovo prevrača na politično demonstracijo! — (Ogenj v Logatcu) je včeraj dopoldne zarad silne sape in pomanjkanja pomoci strašno škodo naredil v 4 vaséh. Pravijo. da je pogorelo nad 60 hiš in 100 druzih poslopij. „Laibacherica" danes pisari , da je po tem ognji banko „Slovenijo" zadelo 80.000 gold, škode. Nasproti temu pa poroča upravnik „Slovenije" iz Logatca tukajšnjemu vodstvu , da od zavarovancev pri banki „Sloveniji" je pogorel samo eden, ki je zavaro- van pri njej za 400 g<>ld. — Mogoče , da je še kateri drugi prizadet; al za 80.000 gold, je pogorelo ,,Sloveniji" le v možganih „vredništva Laibacherčnega", če so mu — pa menda ne — zgube Turške še kaj možganov pustile! Kaj poturčena „Laibacherica" želi banki „Sloveniji" , to se je v ognji Logaškem prav očitno pokazalo. 260 (Iz Bleda) se nam poroča, da prihodnji petek Cesarjevič Rudolf izvrši 21. dne t. m. 18. leto zapusti nadvojvoda Ludevik Viktor, najmlajši brat ce- svoje starosti. Ta dan bo tedaj po statutu cesarske hiše sarjev, ta kraj, v katerem je več tednov radostno bival. in po ustavi državni proglašen za polnoletnega in četrtek zvečer, pred odhodom njegovim, mu napra- zato bode svečanost v Išlu in Laksenburgu. Magjari vijo krasno osvečavo na jezeru z godbo, katero bo vr- se pripravljajo veliko deputacijo poslati, da častita ce- šila nalasč iz Ljubljane poklicana vojaška kapéla. (Gosp. Tribuzzi), bivši c. kr. okrajni glavar v sarjeviču. saboto so m i n s t r i imeli konferenco zakaj ? vvjs. j. i vufjfjv j , i y ui \j. ni . Vt\I C»| lil ^IčiVitl V » - ZJO,n.CkJ 4 Crnomlji, že več časa na dopustu v Vipavi, je te dni se za gotovo ne ve; govori se, da morebiti je bil na ondi umri. Tudi „Novice" so unidan po druzih listib ozna- nile smrt gosp. dr. Jordana, bivšega vrednika „Zu-kunft". ,, Politiki« pa je dr. Jordan iz Meidlinga poleg dnevnem redu razpust deželnih zborov po izteku šest-letnem. O Gali skem se govori, da še ta mesec bodo nove volitve, pa tudi v Dalmaciji. Dunaja sam pisal, da je zdrav in čvrst ter da ne misli še umreti. Casniki se dandanes res tako lažejo bra da popolnoma resničen nemški pregovor: druckt". Bog živi dr. Jordana! Je Državni zbor se ima začeti koncem septem-meseca, tedaj ob enem z Ogerskim. • Deželni zbor se mirno 71 er ltigt wie ge- HrvaŠko. Iz Zagreba, skor tako. kakor da vrši, skor tako, kakor da ne bi ga pelacija od strani opozicije ga za trenutek malo oživi. bilo kaka inter- (Veliki koncert) v dežel. gledališči nameravajo Zdaj pa bode še tega „nemira" manj ker je voditelj dati jutri (četrtek) 10. avgusta trije prvi članovi narodne opozicije Ma kanec se zopet odpovedal poslanstvu, opere Zagrebške gospá Milka Gerbičeva in gg. Franjo Svečanost Z vonimiro va je sicer dovoljena a mora Gerbic in Jos. N oil i obadva rojaka naša ka- kj y UV^aiiUQl V vj 1JL l ua J. X \j v cv J OIVUi va. kj y Uli vjlxcai y Ml 1 V/J CV C% A i Cl U Ci y |\ C% v* MJLVVJL t ^ ^ ^ vv vxv/u v^^ w ^u^Vtl/JUf^ XVt^x Xil Jl J terih imeni ste dobro znani slovenskemu občinstvu. So- Hrvatske opozicije, ki je nameravala s to svečanostjo delovali bodo iz prijaznosti nekateri tukajšnji godbeni slaviti epoho narodnega zedinjenja in neodvisnosti. umetniki in se nam obeta zanimiv program Preuzvišeni biškup S t r o s s m a j e r, ki je odpotoval za 7) Besedau) na korist gosp. Stôcklnu v četrtek nekoliko dni na Dunaj, se je že vrnil v Slatino po na čitalničnem vrtu se je lepo izvršila. Gosp. Nolli večletni navadi. si je s svojo arijo iz „Ernani" pridobil burno pohvalo, ravno tako novi kvartet (gospodje Medén, Stockl, Iz Turškega bojiŠČa. Nekaj dni je bilo vse^tiho, a zdaj prihajajo žalostné novice iz Srbije. Colak Schulz in Gecelj). Gosp. Schulz ima krásen in Antic in Alimpič^se sicer držita močan bariton ; veselimo se ga večkrat slišati. še v svojih pozici- jah pri Zvorniku in Bělini, a ob Nišu so vdarili Turki (Pobirki iz Časnikov.) „Turškemu listu" ni všeč čez Srbsko mejo, vzeli Knjaževac na cesti med Grmado pritožba „Novic", da se na Gorenskem imena postaj in Zajčarjem; Turki zdaj na Srbski zemlji po svoji Rudolfové železnice ne izklicujejo tudi slovenski, leznice )7 Že- praví so obrtnijske naprave in nimajo namena ne za slovensko, ne za nemško reč propagande delati." — Dobro ! Al ravno zato morajo ozirati se na navadi razsajajo, moré in^požigajo. Kakor je sklepati iz Srbskih poročil, se je Cer na jev umaknií iz strate- gičcih vzrokov, ker je videl moči , da so Turki vse svoje proti njemu nakopičili, ter odšel po hudih bitvah občinstvo (ljudstvo) in skušati, da mu v vsem vstrezajo proti Zajčaru, kjer je z Lešjaninom vred zastavil ker s tem , da mu služijo, svoj pravi namen dosežejo. jako trdne pozicije. Glavne bitvě jse ni bilo, tedaj od Abotna in drzna pa je trditev „Turškega lista", da so ljudém , ločenega še nič ni , ker to, da so Turki ki se po tej železnici vozijo par milj dalec nemška imena na Srbskem in le na enem kraji, ni nič posebnega, saj postaj ze znana. Kaj tacega naj gre pravit svojim prijateljem Turkoro, pa še ti mu ne bodo verjeli! Nam se zdi popolnoma odveč, staviti ga v tem obziru na laž. Gosp. Kluna mora „Turški so bili Srbi že veliko dalje na Turški zemlji. Ob Zajčaru se hudo bijejo, ker Turki so spravili vse na noge, kar so mogli, in zagnali proti Srbom. Turka pa je ve- list" se enkrat v liko in Srbi bi utegnili opešati, čeravno se bojujejo nesramna svoja usta vzetí m sklepa vanje, v katero mora pomešati, se ve da, tudi „ustavo- a Ci IVIU «-MV/IC* --, ----- ,,-----~ .. . sedanjega škofa, s prav Meklenburškim all njimi i w 1 V * a 1____1___j _ ^ Hi PI svoje besedo- kakor levi. Turčija jih je razglasila za puntarje, ne za redne vojake, in pravi, da bo po tem tudi ravnala vernega Turškim stavkom, češ, da ,,so še zdaj na svetu, ki bi bili mesto beneficija zaslužili palico. Ce bo tako naprej Šio, bo pač za Rusijo renitentni ljudje přišel kmalu čas oglasiti se, ako hoče Gorčakov ostati a mož beseda. > da stavek nekoliko po- ki bi za- Tega mnenja smo tudi mi pravimo, namreč: Pri nas je veliko ljudi voljo kljubovanja, zasramovanja in zatiranja naroda našega, ob čegar zaslužili palico Črnogorcih ni po zadnji slavni zmagi njihovi no- žuljih živé, mesto više ali manje plače ne enkrat, • ampak vsak dan zjutraj, benih novic ; vé se le toliko, da je Muktar paša v Tre- binji v hudih zadregah in bi se rad z ostankom svoje armade prebil na Avstrij sko zemljo in položil orožje. Listliica vrednistva. Gosp. A. Noulianu v Zag.: Pa opoldne in zvečer. Adrés teh ljudi nam ni treba na- _____ ______ znanjati „Turškemu listu", ker SO mu prav tako znane, pođuk, kako seme gozdnega đrevja sejati in saditi, da se naših mislih bi Vaš gotovo še mnogim gospodarjem jako potrebni kar zasluži. kakor nam. Sicer pa enkrat vsak dobi Gospod Klun ima že beneficij, različni renegati in re- né posu 81, vi cam u najbolje svoj dobri namen dosegel, ako bi ga No- nitenti pa še ne tega, kar jim gré palice. za občni razglas poslali. Kar se tiče jezika, bo nasa skrb, da pride poduk lahko razumljiv na svitlo. dolfovi železnici tukaj Ru- Janežičevi slavnosti so že Legitimacijne karte) za znižano vožnjo po in se dobijo v pisarni gosp. Franjo Ravnikarja ) deželnega blagajnika. Žitna cena v Ljubljani 5. avgusta 1876. Hektoliter v nov. denarii: pšenice domaće 8 fl. 13 banaška Novicar iz domaćih in tujih dežel. 9 fl. 13. jecmena 4 fl. 80 Krom p 5 fl. 60. sorsice 7 fl 20 rži 6 fl. 40. prosa 4 fl. 80 ajde 5 fl. 84 ovsa 4 fl* 6 fl kr. 100 kilogramov Iz Dunaja. Presvitli naš cesar se 13. ali 14. Kursi na Dunaji 7. avgusta. dne t. m. zopet snide s cesarjem Nemškim, ki ob- 5% metaliki 66 fl.^40 kr. iskati boče presv. cesarico v Išlu. Narodno posojilo 69 fl. kr. Ažijo srebra 101 fl. 70 kr Napoleondori 9 fl. 81 kr. Odgovorni vrednik: Alojzi Majer. - Tisk in založba : Jožef Blazmkovih dedicev v Ljubljani.